KRALJEVINA JUGOSLAVIJA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
RAZRED 18 (2)
INDUSTRISKE SVOJINE
IZDAN 1 NOVEMBRA 1938.
PATENTNI SPIS ST. 14374
Socićtć d’Electro-Chimie, d’Electro-Mćtallurgie et des Acićries Electriques
d’Ugine, Pariš, Francija.
Postopek za defosforacijo in desuifuracijo jekla.
Prijava z dne 5. marca 1937.	Velja od 1. maja 1938.
Zahtevana prvenstvena pravica z dne 16 marca 1936. (Francija).
Patent br. 13573 na »Postopek za defosforacijo in desuifuracijo jekla« opisuje postopek za defosforacijo in desuifuracijo jekla, ki obstoja v tem, da se na jeklo pusti učinkovati neka snov ali zmes snovi, ki vsebujejo eno al več alkalnih baz, ali iz-vestne njihove spojine, in pa nek element, ki je napram fosforju oksidant, in sicer ne CO2 alkalnih karbonatov, v kolikor se taki uporabljajo. S tem postopkom se alkalna baza ali baze napravijo bolj stabilne in manj izpuhtevajo, tako da je njihovo učinkovanje na kovino zasigurano.
V smislu predmetnega izuma se je našel drug postopek, ki se more uporabljati za jeklo, vsebujoče raztopljen kisik, in ki dopušča stabilizacijo alkalnih baz pri visoki temperaturi staljenega jekla, pri čemer ne nastane izpuhtevanje omenjenih baz, kar — pri teh pogojih — vodi do de-fosforacije tega jekla ob tvoritvi alkalnih fosfatov.
Ta postopek obstoja v tem, da se pusti učinkovati na jeklo istočasno z neko snovjo, ki vsebuje eno ali več alkalnih baz, neka snov, katera je sposobna tvoriti s temi bazami določeno spojino, ki je pri visok itemperaturi stabilna, pri čemer se ta snov doda v množini, ki oi zadostna za nasičenje teh baz. Tako so bili na primer doseženi izvrstni rezultati z glino in titanovo kislino; zelo dobri rezultati, čeprav manj važni, so bili doseženi s kremenja-čo. Uporabljati se morejo tudi aluminati, titanati ati silikati.
Možni so različni načini izvedbe po-
stopka; tako se more na primer za izpopolnitev defosf orači je Thomasovega jekla po prepihamju dodati v retorto taka zmes, potem ko se je odstranil večji del žlindre, ki plava na jeklu, in nato zopet tekom zelo kratke dobe dovajati sapa, na primer za časa desetih sekund.
Posebno enostavna izvedba postopka obstoja v tem, da se v zajemalko ali posodo, v katero se vliva jeklo, ki naj se de-fosforira in ki vsebuje raztopljen kisik, postopoma brizga hladna ali topla, prednostno praškasta zmes natrjevega karbonata in gline ali boksita, ali natrijevega karbonata in TiCh ali ilmenita. Taka zmes se more pripraviti prednostno potom fuzije teh raznih snovi.
Čim se pusti učinkovati zmes na ob-delavano kovino, v vsakem primeru nastane silno burkanje in kipenje kopeli. Po tej operaciji se najde, da se je tvorila žlindra, katera vsebuje nikalne elemente in fosfo-rasto kislino, in jeklo je defosforirano.
Razume se, da se morejo uporabljati sestavljene snovi ali zmesti snovi, pod pogojem, da vsebujejo nek element, ki je sposoben dati spojino z alkalno bazo, zlasti glino, TiOa ali SiOa.
Okvir tega izuma ne bi bil prekoračen z uporabo zmesi, katere bi, dovedene na visoko temperaturo v prisotnosti jekla, dale vsled kemične reakcije istočasno alkalne baze in snovi kakor SiO-2, TiOa, AkOs ali njihove alkalne spojine. Kot primer morejo biti navedene zmesi natrijevega karbonata, aluminija in železovega
Din. 5,—
oksida, katere bi povzročile nastanek gline, ali fero-titana ali nekega olksidacijske-ga elementa, ki bi povzročil nastanek titanove kisline.
Obenem se dobi desulfuracija, in zelo značilna in presenetljiva je konstatacija, da se — dočim poskusi desulfuracije kovnega liva pri nžji temperaturi kot jo ima staljeno jeklo, s pomočjo zmesi natrijevega karbonata in gline, niso dali nikakšne-ga desulfuracijsikega rezultata, — dobi zelo dobra defosforacija in vzporedna desulfuracija jekla, ako se pusti učinkovati ista zmes na jeklo, katero vsebuje raztopljen kisik in zadosti veliko množino fosforja.
Postopek, ki tvori predmet tega izuma, in postopek, ki je bil predmet patenta br. 13573, se moreta tudi kombinirati, to se pravi, na jeklo se pustijo učinkovati zmesi, katere istočasno vsebujejo eno ali več alkalnih baz ali spojine teh baz, nadalje nek oksidacijski element in nek element, ki je sposoben tvoriti z alkalnimi bazami določeno spojino, pri čemer pa se slednji element doda v množini, ki ni zadostna za nasičenje baz.
To je priporočljivo v slučaju defosfo-racije jekla, katero vsebuje malo rastoplje-nega kisika. Če se postopa tako, se obenem doseže v primeri s postopkom patenta br. 13573 prednost, da se tvorijo žlindre, katere se morejo lažje odločiti od jekla.
.-V	!
i
Primeri.
1.) Prepihano Thomasovo jeklo.
Defosforacija od 0,040 do 0,015% desulfuracija od 0,030 do 0,022'Vo 4.500 g CO.iNA-*
1.000 g boksita, na tono jekla.
2.	Jeklo iz indukcijske peči z visoko frekvenco.
Defosforacija od 0.130 do 0.060%)
6.500 g COaNAa
1.000 g ilmenita 900 g železne rude na tono jekla.
Pri obeh gornjih primerih se je zmes teh snovi, katera je bila prej pripravljena, brizgala v curek kovine, odgovarjajoče njenemu livanju.
Patentni zahtevi:
1.	) Postopek za defosforacijo in de-sulfuracijo jekla, s pomočjo ene ali ve-čih alkalnih baz, označen s tem, da se pusti na jeklo v tekočem stanju učinkovati istočasno z neko snovjo, ki vsebuje eno ali več alkalnih baz (na primer natrijev karbonat), neka snov, kakor na primer glina, titanova kislina ali kremenjača, katera je sposobna tvoriti s temi bazami določeno spojino, ki je pri visoki temperaturi stabilna, pri čemer s.e te snovi dodajo v množini, ki ni zadostna za nasičenje teh baz.
2.	) Postopek po zahtevu 1.), označen s tem, da se uporabljajo zmesi, katere vsled kemične reakcije povzročijo nastanek plina ali pare in spojine, katera stabilizira bazo ali baze.
3.	) Postopek po zahtevu 1.),	2.)
označen s tem, da se izvede operacija v konverterju, v svrho da se defosforacija konča po prepihanju, s tem da se odstrani večji del žlindre in da se doda reakcijska zmes ter se tekom zelo kratke dobe zopet dovaja sapa. .
4.	) Postopek po zahtevu 1.), 2.), označen s tem, da se kovina vliva v zajemalko, pri čemer se ji postopoma dodaja reakcijska zmes.