Goriški rajonski sveti zamrznjeni, kljub temu bodo še naprej delovali Dogovor o sodelovanju med italijanskimi in slovenskimi obrtniki Sport torkova priloga primorskega dnevnika od 11. do 22. strani Primorski TOREK, 15. JANUARJA 2008 Št. 12 (19.102) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) SandorTence Sprava med italijanskim in slovenskim narodom za sedaj ne potrebuje simbolnih dejanj, tudi zato, ker spravo vsak dan udejanjajo ljudje ob meji oziroma ob nekdanji državni meji. Zgodovine, ki je bila pri nas zelo boleča, ne smemo pomesti pod preprogo, ne moremo pa biti stalno njen jetnik, kot bi želeli nekateri. To je verjetno glavno sporočilo včerajšnjega ljubljanskega srečanja predsednikov Italije in Slovenije, kije potrdilo zelo dobre odnose med državama. Danilo Türk in Giorgio Napolitano najbrž nista hotela javno govoriti o zgodovini in spravi, v to so ju prisilili novinarji, vedoč, da gre za občuteno vprašanje. Prav zaradi tega se nista izmikala odgovorom. Predsednika soglašata, da sprava že poteka, Napolitano pa je pred odhodom v Rim pojasnil, da sta pred foj-bami bila fašistično zatiranje in fašistična vojna. Italijanski predsednik je kot simbol sožitja omenil dvojezično šolo v videmski pokrajini, Türk pa dodal, da dvojezičnost na našem narodno mešanem ozemlju ne sme biti le spoštovanje neke pravice, temveč vsakdanja danost, da bodo ljudje boljše živeli in se sporazumevali. Napolitano je kot zgled sožitja citiral Furlanijo-Julijsko krajino in močno podprl Illyjevo zamisel evroregije. Predsednika Italije in Slovenije imata, kot vemo, točno določene pristojnosti, ki so predvsem usmerjevalnega in moralnega značaja. Türk in Napolitano teh pristojnosti včeraj v Ljubljani nista prekoračila, pač pa sta docela izkoristila to, kar jima narekujeta ustavi dveh držav. Da sta povezovalca državne skupnosti in v tem primeru tudi dveh narodov. LJUBLJANA - Srečanje predsednikov Danila Türka in Giorgia Napolitana Slovenija in Italija stopata v nove čase »Špetrska dvojezična šola je simbol sožitja« LJUBLJANA - Včerajšnji uradni obisk italijanskega predsednika Giorgia Napolitana pri slovenskem kolegu Danilu Türku (na posnetku Bobo prvi levo, drugi desno) je potrdil zelo dobre odnose med državama in pokazal, da Slovenija in Italija gledata predvsem v prihodnost. Oba sta potrdila, da se boleče zgodovine ne sme pozabiti, vendar pa ta tudi ne sme pogojevati skupne prihodnosti. Prepričana sta, da je sprava že leta v teku med ljudmi in da zato niso potrebna posebna simbolna dejanja. Na srečanju je bilo precej govora tudi o pomenu obeh manjšin, Napolitano pa je kot simbol sožitja navedel dvojezično šolo v Špetru. Na 3. strani Več tisoč ljudi na nedeljski slovesnosti v Dražgošah Na 2. strani Osebne izkaznice v Devinu-Nabrežini: 57% dvojezičnih, 43% italijanskih Na 6. strani Novogoriški bibliobus bo redno obiskoval slovenski šoli v Doberdobu in Špetru Na 25. strani ITALIJA - Pogajanja med industrijci in sindikati so propadla Val spontanih stavk Različni pogledi na obnovo delovne pogodbe kovinarjev - Blokirana avtocesta pri Moščenicah RIM, TRŽIČ - V Rimu so dejansko propadla pogajanja med sindikati in delodajalci za obnovo delovne pogodbe za kovinarje. Združenje kovinarskih industrijcev Fe-dermeccanica je za obnovo pogodbe predlagalo 120 ev-rov poviška mesečne plače od 1. januarja letos do 31. decembra 2009 ter 250 oz. 230 evrov letnega dodatka za leti 2008 in 2009, pri čemer industrijci opozarjajo, da glede tega je zelo malo manevrskega prostora za pogajanja. Sindikati temu nasprotujejo, predlog industrijcev se jim zdi korak nazaj in popolnoma oddaljen od možnosti dogovora. Zato napovedujejo nove stavke, že včeraj pa je prišlo po vsej Italiji do vrste spontanih stavk. Do stavk je prišlo tu di v FJK, še po se bej od me ven pa je bil pro test v Tr -žiču, kjer so prekrižali roke delavci tamkajšnjih ladjedelnic in tovarn. Na 24. strani ITALIJA Vladna večina razbita glede volilne reforme RIM - Vladna večina ne najde skupnega jezika o volilni reformi. Sinoči so se v senatu zbrali načelniki skupin Unije, da bi z ministrom za reforme Vanninom Chitijem uskladili stališča do zakonskega osnutka, ki ga je pripravil predsednik senatne komisije za ustavna vprašanja Enzo Bianco, a so se kmalu razšli brez dogovora. Osnutek podpirata DS in SKP, dru gi so pro ti. Zdaj gro zi ce lo dvojno razbitje: vladne večine in pred kratkim ustanovljene federacije Mavrične levice. Na 28. strani 2 Torek, 15. januarja 2008 MNENJA, RUBRIKE / ISTRSKI ZORNI KOT Slovenija, EU in Napolitano Miro Kocjan_ Včeraj je bil na obisku v Ljubljani, kjer se je sestal tudi s predstavniki Italijanske unije, italijanski predsednik Giorgio Napolitano. Imel je pogovor s predsednikom slovenske republike Danilom Turkom, pa tudi s predsednikom slovenske vlade Janezom Janšo. O vseh teh pogovorih, kakor o drugih, ne vem veliko, ker so bili potem, ko sem to napisal. Mimo-gre de bi rad po ve dal, da naj bi le bolj upoštevali pogovor, ki ga je imel s Türkom, če drugo ne zavoljo politične širine našega zdajšnjega predsednika, ne glede na nadvse aktualna vprašanja, ki pa jih mora reševati Janša kot predsednik vlade in dejansko voditelj delegacije, ki ima v gosteh Evropsko unijo. Torej: Omemba Giorgia Napolitana me mimogrede spominja pogovora, ki sem ga spomladi leta 1944 imel v Neaplju s tedanjim voditeljem italijanskih komunistov Palmirom Togliattijem, to pa na pobudo vrhovnega štaba NOV in POJ, ki je bil na Visu in kjer so želeli natančno vedeti, kaj Togliatti meni o jugoslovanskih partizanih (v tem primeru o »preko-morcih«) in kaj sodi o rešitvi problema Julijske krajine. Togliatti mi je v bistvu odgovoril, da spoštuje partizane in prekomorce, ki so se bojevali za svojo domovino, da pa je problematika Julijske krajine takšna, da bo mogoče o njej dokončno spregovoriti šele po vojni. Pojasnil pa je, kakor sem in smo pričakovali, da ne bo šlo toliko za Julijsko krajino kot za Trst in da želi, »da bi problem rešili v obojestransko korist«. Opazno je sicer bilo, da mu ne ugaj a idej a, da bi Trst pripadel Jugoslaviji, čeprav bi v tej državi imel poseben federacijski status. Pravim, da je to spomin, ki pa utegne imeti določene vzporedne motive v času, ki ga živimo, to je, v času, ko Slovenija predseduje Evropski uniji. Skratka: obisk je nepričakovan, nima kaj veliko opraviti z idejo o sestanku treh predsednikov, ki naj bi sklenili »spravno dejanje«, po-memb no je, da je to krat slo ven ski gost. Vemo, da je Italija tako kot mi, zainteresirana za Jadran in za Balkan (o čemer bo precej govora na sestankih Evropske unije) in da računa na določeno slovensko vlogo. O njej se je Napolitano zanesljivo pogovoril z zunanjim ministrom D'Alemo, ki je bil nedavno v Ljubljani. V mislih imam tudi nedavni obisk Romana Prodija, predsednika italijanske vlade. Na dlani je, da bo Italija pritisnila na Slovenijo, da bi svojo zdajšnjo vlogo opravila kar najbolj korenito. Prav tako je razumljivo, da bo Slovenija storila toliko, kolikor je v njenih možnostih, bo pa hkrati seveda poudarila enotnost gledanja na Jadran in na Evropo. Seveda bo govor tudi o odnosu do manjšin. Skratka, italijanska diplomacija v zdajšnjem trenutku meni, da je vloga Slovenije tako rekoč kardinalnega pomena, zato pa tudi obisk na visoki ravni. Razumljivo je, da bodo del pogovora tudi odnosi s sosedno Hrvaško, ki med drugim cinca v zvezi z vprašanjem eko-loško-ribolovne cone, ima seveda interes od tega, da ohrani kar najbolj tesne odnose z Italijo, hkrati pa mora braniti svoje večje ali manjše koristi. Slovenija naj bi povedala svoje. Še nikoli ni bila tako neposredno vpletena v ta vprašanja, zato je še kako pomembno, kako bo nanje odgovorila, oziroma, kako se utegne ravnati. Hrvaška: Sanaderjeva vlada je potrjena, nekateri ministri so povsem novi, odgovori na zdajšnja mednarodna vprašanja so na vidiku. Samo na vidiku, pri čemer je očitno, da evropski minister za promet odrezavo zastopa stališče, da se mora Hrvaška pred uvedbo ekološko-ribolovne cone neposredno dogovoriti s Slovenijo in Italijo, pa tudi z Evropsko uni- jo, njegov kolega, odgovoren neposredno za ribištvo, pa je nekoliko mehkejši, češ, ni nujno, da ima dogovor tako dolgoročne cilje in je menda dovolj, če je solucija začasna. Seveda so tudi na Hrvaškem pozorni na pogovore, kijih bo imel Napolitano v Ljubljani, njeno zanimanje pa v tem primeru zadeva predvsem Kosovo, zlasti pa odnose s Srbijo, to je, vse jasnejše intencije te države, da bi prišla v Evropsko unijo. Glede Kosova pa nekateri časniki (na samo na Hrvaškem, pač pa tudi drugod v tujini) diskretno navajajo, da ima Slovenija poseben načrt, to je, da bi severni del Kosova priključili Srbiji, vendar federacijsko, ostali del pa naj bi dosegel samostojnost. Odgovora ni, češ, zanj je pristojno neposredno Kosovo. Italijanska manjšina pa je pod Sanaderjem, kakor vse kaže, deležna zmeraj večjih ugodnosti. Ena izmed prvih je ta, da je Furio Radin, italijanski poslanec, podpisal dogovor o sodelovanju med vlado in manjšino, hkrati z dogovorom s Srbijo, kar naj bi bilo priznanje pomena italijanske skupnosti na Hrvaškem. Izjemnega pomena je zlasti člen 5 tega dogovora, ki zadeva problem manjšinskega šolstva. Predstavniki manjšine so mnenja, da je dogovor pomemben korak naprej, Maurizio Tremul, predsednik izvršnega odbora Italijanske unije, trdi, da je to uspeh politike »malih korakov«. Na Hrvaškem so sicer zvečine začudeni, da je Sanader postavil za turističnega ministra moža iz vzhodnega dela države, kjer je turizma malo, minister pa menda o njem nima veliko pojma. Rovinjski župan Giovanni Sponza pa je zvezi s proračunom za letošnje leto dejal, da so občani najbolj zaslužni, če je občina v zadnjem času žela izjemne uspehe. Eden prvih je, da je bil končno sprejet urbanistični načrt za področje »Mlinsko polje«, ki naj bi ga razvijali kot cono elitnega turizma. V Umagu pa raste negodovanje zaradi kolektorja, kije star več kot 30 let in je bil urejen upoštevaje tedanjo zaostalo tehniko. Glavni problem je smrad, ki se širi žal tudi na elitno turistično področje ob morju. V Piranu pa so v glavnem zadovoljni, ker je župan umaknil predlog v zvezi s parkiranjem. Namen je, naglaša tudi glasilo italijanske skupnosti, ohraniti zgodovinski del mesta tudi s tem, da se omeji število vozil, ki lahko parkirajo. V Pulju pa so tam, kjer je zdaj znana »Arena«, odkrili starejšo rimsko steno, ki je bila menda del poslopja za kopanje ali kaj podobnega. Zanimiva je, med drugim, količina keramičnih ploščic. Nič pa ne zaostaja pozornost, ki jo sredstva obveščanja v Istri posvečajo Čedadu, središču Beneške Slovenije. Zdi se namreč, da bodo v kratkem vse to mestece razglasili za »domovino UNESCA«, da zgodovinarji pa tudi drugi ugotavljajo, da je to bilo središče »zgodovine in vere Lan-gobardov«. Spomenikov je nič koliko. V Rimu so nedavno podpisali protokol, v kratkem pa bodo vložili prošnjo, da bi ustanova UNESCO podpisala to priznanje. Hkrati pa se, tokrat v Istri, trudijo, da bi domača živila in predvsem vina, prišla bolj v poštev, ko turisti iz vse Evrope zadnje čase kar pogosto obiskujejo ta polotok. V Brtonigli nameravajo usposobiti nekdanji mlin za »vinski hram«. V Zagrebu pa je kar veliko ljudi bilo na srečanju z znanim piscem Claudiom Magrisom, ki so mu v tej državi prevedli knjigo »Alla cieca« (Na sle po). Ro man je ne spor no tra gi -čen. Opisuje moža iz Tržiča (Monfal-cone), ki je bil levičar, delal je v ladjedelnici, odšel je v partizane, po vojni je delal na Reki, ob resoluciji Ko-minforma pa so ga zaprli na »Golem otoku«. Sklep: življenje je zmeraj pomembnejše od romana«. BOGATIMO SVOJ JEZIK Zadnje čase večkrat naletim v medijih na glagol zgoditi se v nemogočih zvezah. Pred leti je nekdo zapisal, da se je zgodila Kraška ohcet. Bil je osamljen primer. Od takrat je minilo že približno sedem ali osem let brez podobnih primerov. Zdaj pa so se kar naenkrat začeli vrstiti eden za drugim. Pred kratkim so se zgodili celo medsebojni odnosi. Zgodil se je tudi partizanski odpor, za katerega moramo krivdo pripisati Slovenski tiskovni agenciji. Od kod smo pravzaprav dobili to pomensko in jezikovno nemogočo zvezo? Danes ima že kar dolgo življenjsko dobo, sega namreč v dogajanja pred razpadanjem Jugoslavije. Takrat so se v Srbiji pripravljali, da nas bodo s pohodi v Slovenijo na mitingih resnice prepričali, naj ohranimo skupno državo. Teh nameravanih pohodov se je oprijelo geslo: »Dogodio se narod!«, iz česar je v slovenščini nastal kalk: »Zgodilo se je ljudstvo«, kar naj bi pomenilo, da se je ljudstvo znašlo in vzelo stvari v svoje roke. Sprva se je zveza »zgodilo se je ljudstvo« in po njej nove podobne skovanke uporabljala bolj za šalo kor zares. Sčasoma je prvotni pomen te zveze zbledel in celo spomin na njen izvor, ni pa zbledela zveza sama. In tako smo v matičnem ti- sku vedno pogosteje brali, da se je zgodila tekma, zmaga, film, opera, koncert, balet, kongres in še marsikaj drugega. Danes se malokdo zaveda, da so te zveze v slovenščini nesprejemljivi tujki, ki k sreči k nam niso prodrli, vsaj do zadnjih časov ne. Če pogledamo glagol zgoditi se nekoliko bolje in skušamo razumeti njegov pomen, bomo res prišli do razlage, da izraža uresničitev nekega dejanja ali dogodka. Marko Snoj pravi v svojem Etimološkem slovarju, da se morata dve stvari ali dve osebi v istem času in na istem mestu srečati, priti v stik, da se kaj lahko zgodi. Geslo zgoditi je v SSKJ zelo skromno obdelano, še bolj v SP, kjer najdemo samo zgled zgodila se je nesreča. V SSKJ pa zgodilo se mu je nekaj hudega, krivica se mu je zgodila, v njej se je zgodila sprememba. Pri ostalih samostalnikih moramo uporabiti njim primerne glagole, npr. odigrali so tekmo, dosegli so zmago in podobno. Namesto glagola zgoditi se ali oblike zgodilo se je, smo dolga leta uporabljali brezosebno obliko glagola priti - prišlo je, ki izraža obstoj določenih okoliščin, zaradi katerih nastopi dejanje ali stanje, ali pa tudi začetek obstajanja ali bivanja česa pri kom. Zadnji SP se nekako izogiblje teh oblik, oz. nam v pokončnem oklepaju ponuja splošno pomensko uvrstitev. Ob zgledu: Prišlo je do prepira, najdemo: Sprli so se. Prišlo je, da je bil sam doma. Dogodilo se je, da je bil sam doma. Prav lahko pa tudi vse tiste zglede, ki jih še vedno najdemo v SSKJ spremenimo po zgornjih zgledih v bolj priporočljivo obliko. Poglejmo si jih. V medsebojnih odnosih je prišlo do napetosti (so se začele, so nastale napetosti). Prišlo je do odpoklica čet (Odpoklicali so čete). Bali so se, da bo prišlo do prepira (Bali so se, da se bodo sprli). Pazi, da ne pride do nesreče (Pazi, da se ne zgodi nesreča). Nič pa ni narobe, če rečemo: K zboru je prišlo več novih pevcev. Tudi Šlenc zveze prišlo je do česa ne navaja. V vseh teh povedih gre torej za vračanje h glagolskemu načinu izražanja, ki smo ga zadnja leta vedno bolj opuščali in to kljub našemu izrednemu bogastvu glagolov. Lelja Rehar Sancin dražgoše - Slovesnost ob 66. obletnici dražgoške bitke Predsednik Danilo Türk za spravo, razvoj in solidarnost Kljub slabemu vremenu se je v Dražgošah tudi letos zbralo več tisoč ljudi sta ŽELEZNIKI - Na nedeljski slovesnosti v Dražgošah se je kljub slabemu vremenu več tisoč ljudi spomnilo dražgoške bitke. Ta pripoveduje o veliki moralni moči slovenskega svobodoljubja in je spodbuda za prihodnje izzive, je poudaril slavnostni govornik, predsednik države Danilo Türk, kije osrednji poudarek dal spravi in razvoju v postindustrijski dobi. Ob 66. obletnici dražgoške bitke se je na prizorišču velikega, a tragičnega dogodka iz zgodovine slovenskega naroda, zbralo preko 4000 ljudi, po ocenah organizatorjev celo 7000, saj je udeležence iz vse Slovenije v Dražgoše pripeljalo kar 55 avtobusov. Manj kot ostala leta pa je bilo tistih, ki so v Dražgoše prišli peš, v organiziranih pohodih, ki so vodili po težkih, razmočenih poteh. Najbolj tradicionalnega, že 29. spominskega pohoda Po poti Cankarjevega bataljona s Pasje ravni se je udeležilo 279 pohodnikov, prav tako ce-lonočnega 9. rekreativnega pohoda Želez-niki-Ratitovec-Dražgoše pa 107. Zbrani udeleženci osrednjega dogodka sklopa prireditev Po stezah partizanske Jelovice, ki je letos že 51. obudil spomin na Cankarjev bataljon in dogodke v Dražgošah, so se s pesmijo in venci poklonili žrtvam, ki so dale svoja življenje za boljši svet. "Slovenski oboroženi odpor zoper tujo vojaško okupacijo je v razmerah, ki so bile videti brezupne, pokazal pot v prihodnost. Ta odpor je dokazal nezlomljivost narodnega duha in volje do življenja. Narod, ki je uspel dokazati takšno vitalno moč v tistih težkih časih in jo potrditi v času osamosvojitve države, mora biti sposoben najti odgovore na današnje izzive," je poudaril Türk. Predsednik je pozval k iskanju moči za odpuščanje, za strpnost in spravo. Pojasnil je, da je bil delež žrtev in trpljenja, ki ga je prispeval slovenski narod v skupnem boju za svobodni svet, velik, saj je na primer samo v Dražgošah življenje izgubilo devet partizanov in 41 Dražgoša-nov, nad katerimi so se znesli Nemci. "Včasih slišimo vprašanje, ali je bilo prav in smotrno začeti upor v tako težkih pogojih," je dejal Türk, v nadaljevanju pa poudaril, da je šlo za gigantski spopad, ki je odločal o nadaljnji usodi človeštva ter obstoju naroda in njegovi zgodovinski usodi. "Prispevek, ki smo ga Slovenci tako dali sodobni Evropi in sodobni svetovni ureditvi, nam je podlaga današnje suverenosti in naše samozavesti, s katero sodelujemo pri graditvi nove Evrope," je dodal. Vendar pa je vojna prinesla tudi številne kršitve človekovih pravic. Čas neposredno po koncu vojne je prinesel velike zločine, kot so bili množični pregoni in poboji poražencev, je opozoril predsednik države in pojasnil, da je vse to del naše zgodovine ter da ne smemo pozabiti ničesar od tega. "Z odkrivanjem resnice in s tehtno razpravo o naši zgodovini, s popravo krivic in z odprtim dialogom o naši sedanjosti in prihodnosti bomo sposobni razviti družbo zrelih ljudi, ki bo kos izzivom časa," je dejal predsednik, ki meni, da se do zgodovinskih resnic prepogosto obnašamo nestrpno in preveč politično. "Prikazovanje delnih resnic kot edinih ali odločilnih ni resnica, ampak moralno vprašljivo početje. Vsiljevanje lastne sodbe, ki nima podlage v znanstvenih raziskavah in je brez pravno prepričljivih argumentov in zakonitih postopkov, je nasilje nad resnico, mišljenjem in pravom," je prepričan Turk, ki zadnjem času znake spravljivos-ti opaža v pogovorih o vojnih zakonih. Predsednikovim besedam so v nedeljo med drugimi prisluhnili tudi številni gostje, državnozborski in evropski poslanci ter župani. Omeniti velja tudi ministra za obrambo Karla Erjavca, nekdanjega predsednika države Milana Kučana, predsednika političnih strank SD in LDS, Boruta Pahorja in Katarino Kresal, ljubljanskega župana Zorana Jankovica ter župane gorenjskih občin. Glede na besede župana Železnikov Mihaela Prevca, jih bo prihodnje leto morda v Dražgošah vendarle pričakal prenovljen spomenik, ki že skoraj tri desetletja kljubuje vremenskim vplivom. Območno združenje borcev NOB Škofa Loka si že pet let prizadeva, da bi spomenik obnovili. "Na ministrstvih smo bili že dogovorjeni, vendar ko je prišlo do spremembe vlade, je vse propadlo," je dejal predsednik združenja Niko Sedej. Prevc pa je pojasnil, da so bili projekti že izdelani, vendar ministrstvu za kulturo niso bili zadostni. Sedaj je v pripravi nov projekt obnove, za katerega Prevc upa, da ga bo v celoti financirala država, saj gre za zelo pomemben spomenik. Zato se ne strinja s predlogom ministrstva, da bi financiralo le 50 odstotkov 200.000 evrov vredne investicije v načeto betonsko konstrukcijo, omete, statiko in temelje, medtem ko bi preostanek morala kot lastnica objekta prispevati občina. "Država, ki obnavlja druge spomenike, bi morala tudi tega, saj je v njem tudi kostnica padlih žrtev v Dražgošah in dolžnost države je, da zanjo in za spomenik poskrbi," je poudaril Sedej. (STA) / ALPE-JADRAN Torek, 15. januarja 2008 3 LJUBLJANA - Uradni obisk italijanskega predsednika Giorgia Napolitana pri slovenskem kolegu Danilu Türku »Sprava med narodoma v teku že leta, zato ne potrebuje simbolnih dejanj« Napolitano izpostavil velik simbolni pomen špetrske dvojezične šole - Türk: Zgodovina ne sme obremenjevati naše skupne prihodnosti LJUBLJANA - Zgodovine ne smemo pozabiti, zpa ne sme pa pogojevati in obremenjevati naše skupne prihodnosti. Predsednika Slovenije in Italije Danilo Türk in Giorgio Napolitano sta prepričana, da je sprava med slovenskim in italijanskim narodom v teku že nekaj let in zato ne potrebuje formalnih dejanj. Dokaz sprave niso torej deklarativne ali simbolne geste, temveč vsakdanje življenje, kot vedo najboljše povedati ljudje ob meji oziroma danes že bivši meji. S tem v zvezi sta predsednika izpostavila vlogo slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Sloveniji. Türk je prepričan, da je spravni proces med prebivalci ob meji zelo globok in da moramo biti zadovoljni s tem, kar je bilo že doseženo. »Mislim, da bomo ta občutek pripadanja skupnosti še okrepili, če bomo spodbujali našo skupno evropsko identiteto. Ta proces bo popoln takrat, ko bomo same sebe razumeli kot Evropejce in temu bodo posvečeni vsi naši napori. Seveda je prav, da se ukvarjamo z zgodovino, ne bomo pa zgodovine postavljali v ospredje naših odnosov,« je po srečanju z Napolitanom dejal slovenski predsednik. »Ne vem, če ima sploh še smisel, da govorimo o spravi. Italija in Slovenija sta skupaj v Evropski uniji in mislim, da je to že zelo veliko spravno dejanje. Naši državi ne pripadata več stari Evropi, od katere smo eni in drugi podedovali boleče zgodovinske rane. Danes smo sestavni del nove Evrope. Ta pozitivna čustva so doma v veliki večini naših prebivalcev. Kar se tiče Italije, se popolnoma prepoznavamo v naporih Furlanije-Julijske krajine, da to željo po sodelovanju in skupni prihodnosti dveh narodov udejani tudi s konkretnimi politični koraki,« je na skup ni no vi nar ski kon fe ren ci po ve dal Na po -litano. Očitno je imel v mislih načrt evroregije predsednika FJK Riccarda Illyja. Sprava ni bila na prednostnem seznamu uradnega razgovora med predsednikoma, zaradi aktualnosti pa je bila v ospredju srečanja z novinarji. Hude polemike, ki so sledile Napolitanovi izjavi ob lanskem dnevu spomina na fojbe in ek-sodus Italijanov iz Istre, so očitno premoščene. Na dnevnem redu (vsaj srednjeročno ne) ni simbolnega spravnega dejanja med Italijo, Slovenijo in Hrvaško, o katerem se je govorilo le še nekaj mesecev nazaj. Očitno bo treba za to počakati na vstop Hrvaške v EU. Na po li ta no je do ka zal, da do bro po zna po -ložaj naše manjšine in tudi »križev pot« zaščitnega zakona. Kot mejnik je omenil parlamentarno odobritev zaščite februarja 2001, nato je najbrž iz spoštovanja do institucij preskočil petletno Slovencem nenaklonjeno Berlusconijevo vladanje ter omenil sedanje obdobje, ko se zaščita vendarle počasi uresničuje. Izvajanje zakona za slovensko manjšino je treba pospešiti, kot simbol novih odnosov med državo in manjšino pa je Napolitano Predsednika Napolitano (levo) in Türk (desno) med pregledom častne čete ansa pred novinarji citiral novo dvojezično srednjo šolo v videmski pokrajini. Italijanskega gosta je ob tem dopolnil slovenski gostitelj. Z veseljem je pozdravil, da se v naših krajih udejanja dvojezičnost kot spoštovanje državljanskih in človeških pravic. Dvojezičnost pa mora s časom postati ne samo stvar spoštovanja do narodnih manjšin, temveč tudi nekaj praktičnega in naravnega v prostoru, ki ni več tisti, kot je bil oziroma se zelo hitro spreminja. Bilingvizem (Türk je rabil ta izraz) torej ne samo kot uveljavitev neke zakonske pravice, temveč tudi kot sredstvo v vsakdanjem življenju. Pred sed ni ka sta go vo ri la o ev rop skih in dvo stran skih vpra ša njih, nis ta pa se do tak ni la odnosov s »tretjimi« državami, torej s Hrvaško. Nič konkretnega torej o sporni hrvaški eko-loško-ribolovni coni (ERC), dala pa sta razumeti, da je treba spor rešiti na evropski ravni. Za nerešen problem vračanja umetnin iz Italije v Istro sta pristojni vladi in ne predsednika držav. »V okviru naših odličnih odnosov pa noben problem ni nerešljiv,« sta ob koncu srečanja v predsedniški palači v Ljubljani enoglasno in optimistično dejala Türk in Napolitano. Sandor Tence V NEKAJ VEČ KOT ENOURNEM POGOVORU O evropskih temah in dvostranskih odnosih LJUBLJANA - Za Danila Türka je imel včerajšnji obisk Giorgia Napolitana v Ljubljani zgodovinski pomen. Prišel je namreč v času slovenskega predsedovanja Evropski uniji in v obdobju zelo dobrih odnosov med državama. Italijo je predsednik Slovenije označil kot veliko zagovornico evropske integracije, zato se mu zdi prav, da je kot prvega predsednika v Ljubljani sprejel prav italijanskega. Napolitano je čestital Sloveniji za »ogromne korake«, ki jih je naredila v zadnjih letih. Omenil je vstop v EU, sprejetje evra in vstop v schengensko območje. Za odlične odnose med Ljubljano in Rimom sta po Napolitanovem prepričanju zelo zaslužni tudi slovenska in italijanska manjšina, ki zgledno sodelujeta. V nekaj več kot enournem pogovoru sta predsednika obravnavala evropske in dvostranske teme. Izrazila sta upanje, da bo med slovenskim predsedovanjem EU prišlo do začetka pospešenih ratifikacij Lizbonske pogodbe. Glede Kosova sta se zavzela za skupno stališče EU. Napolitano meni, da je treba že sedaj zelo konkretno razmisliti o napotitvi mirovne misije EU na Kosovo, kjer končni status po mnenju Türka še ne bo pomenil konca problemov. Kosovo bo po Türkovem prepričanju zelo pomemben test za skupno zunanjo politiko EU. Napolitana je pred predniško palačo na Erjavčevi ulici pričakala častna četa slovenske vojske. V slovenski delegaciji je bil tudi veleposlanik v Rimu Andrej Capuder, medtem ko je Napolitana v imenu Prodijeve vlade spremljal podtajnik na zunanjem ministrstvu Famiano Crucianelli. S.T. TISKOVNA KONFERENCA - Napolitanovo pojasnilo v zvezi z njegovimi stališči ob lanskem praznovanju 10. februarja Prej fašistično zatiranje in vojna, nato fojbe Italijanskega predsednika sprejela še slovenski premier Janez Janša in zunanji minister Dimitrij Rupel - Popoldne srečanje z italijansko manjšino LJUBLJANA - »Prej je bilo fašistično zatiranje, nato fašistična vojna in potem fojbe.« Giorgio Napolitano je pred odhodom v Rim sinoči želel pojasniti svoja stališča o polpretekli zgodovini in o spravi med italijanskim in slovenskim narodom. »Ob lanskem 10. februarju, dnevu spomina na eksodus Italijanov iz Istre in na fojbe, sem hotel izraziti spoštovanje do žrtev teh dogajanj. Glede Italijanov v Istri sem želel izraziti spoštovanje do bolečine tistih, ki so odšli, ter spoštovanje in tudi občudovanje do tistih, ki so tam ostali. Mi vsekakor ne smemo biti jetniki naše tragične preteklosti,« je dejal Napolitano na tiskovni konferenci v hotelu Union. Na vprašanje, kaj bo treba narediti za odprto rano, ki jo na Tržaškem še predstav- ljajo fojbe in spomin na »tragično jugoslovansko okupacijo«, je predsednik rezko odgovoril, da moramo vsi skupaj brez izjem gledati naprej. Z zgodovino naj se ukvarjajo za to poklicani strokovnjaki, je dodal, vladi Italije in Slovenije pa naj skrbita za blagostanje svojih državljanov. Napolitano je znova citiral Furlanijo-Julijsko krajino kot zgled sožitja med različnimi narodi in jezikovnimi skupinami. V Unionu seje italijanski predsednik srečal z delegacijo italijanske manjšine v Sloveniji, v kateri so bili vsi vidni voditelji tamkajšnje skupnosti od Furia Radina do Mau-rizia Tremula in Roberta Battellija. Prav poslanec italijanske narodnosti v slovenskem parlamentu mu je predstavil situacijo manjšine, njene odnose s slovensko državo in tudi nekatera odprta vprašanja. Napolitano je pohvalil veliko navezanost italijanske skupnosti na rodno Istro. »Čeprav to številčno ni velika skupnost, jo sestavljajo ljudje, ki so zelo navezani na svoj jezik in svojo kulturo. Vse to je občudovanja vredno.« Predsednik je izrazil upanje, da nova schengen-ska meja med Slovenijo in Hrvaško ne bo preveč prizadela italijanske skupnosti in da se bo v pričakovanju polnopravnega vstopa Hrvaške v EU našlo primerne rešitve za Predsednik Napolitano se je srečal tudi s predstavniki italijanske manjšine (levo spodaj) in s slovenskim premierjem Janezom Janšo bobo obmejno istrsko prebivalstvo. Napolitano se je popoldne srečal s predsednikom slovenske vlade Janezom Janšo in z zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom, na sedežu državnega zbora pa se je vpisal v tamkajšnjo častno knjigo. Tu gaje sprejel predsednik parlamenta France Cukjati. Krajše srečanje z Janšo in Ruplom je ocenil kot srečanje na isti valovni dolžini kot dopoldanski razgovori s predsednikom države Danilom Türkom. »Z Janšo sva soglaša- la, da odnosi med našima državama niso bili nikoli tako dobri, kot so zdaj,« je pristavil Napolitano. Za konkretno nadgradnjo tega sodelovanja sta pristojni vladi in njun medresorski organ, v delo katerega Kvirinal polaga velika upanja. Pred odhodom v Rim pa je ponovno izrekel čestitke Sloveniji za »ogromne korake, ki jih je naredila na področju gospodarskega in družbenega napredka«. S.T. 4 Torek, 15. januarja 2008 GOSPODARSTVO / obrt - V Sežani podpis dokumenta o sodelovanju med italijanskimi in slovenskimi obrtniki Konkretno sodelovanje in tudi zdrava konkurenca Dogovor sta podpisala predsednik Confartigianata Guerrini in predsednik OZS Klun SEŽANA - Spodbujanje nacionalnih vladk hitremu dokončanju celotnega infrastrukturnega sistema, kije potreben za okrepitev gospodarskega sodelovanja med državama (ceste, železnice, sodelovanje pristanišč), spodbujanje vseh možnih oblik sodelovanja med italijanskimi in slovenskimi podjetji, promovi-ranje bolj jasnih in malim in srednjim podjetjem bolj naklonjenih tehničnih in drugih predpisov za njihovo delovanje in ustvarjanje pogojev za tako gospodarsko sodelovanje, ki bo slonelo na zdravi in konkurenčni osnovi. To so ključne točke pisma o nameri, ki sta ga včeraj v Sežani podpisala predsednik italijanskega stanovskega združenja obrtnikov Confartigiana-to Giorgio Guerrini in predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miroslav Klun. Srečanja v prostorih sežanske Območne obrtno-podjetniške zbornice so se udeležili tudi predstavniki lokalnih izpostav obeh organizacij, za slovenske obrtnike v Italiji pa je bil navzoč direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrej Šik. »Današnje srečanje je nedvomno dokaz, da smo resnično pripravljeni za poglobitev našega dosedanjega sodelovanja in da se znamo hitro organizirati. Povod zanj je prav dokončna ukinitev vseh mejnih formalnosti. Na ta zgodovinski dogodek smo čakali dolga desetletja in končno je tu. Odprava vseh mejnih formalnosti med Italijo in Slovenijo se bo pozitivno odrazila na gospodarski rasti obeh držav,« je po uvodnem pozdravu predsednika sežanske obrtno-podjetniške zbornice Milana Škapina dejal Klun. Dokončna vzpostavitev evropskega notranjega trga z odpravo vseh ovir za vse oblike gospodarskega sodelovanja bo pozitivno vplivala zlasti na majhna podjetja in obrtnike, ki imajo tako v italijanskem kot slovenskem gospodarstvu zelo pomembno vlogo. Slovenska Obrtno-podjetniška zbornica namreč šteje 49 tisoč članov, medtem ko je v Italiji milijon Predsednik italijanskega združenja Confartigianato Giorgio Guerrini (levo) in predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miroslav Klun ob izmenjavi simboličnih daril kroma in pol malih podjetnikov, od tega jih je pol milijona včlanjenih v Confartigianato. Usklajevanje pogojev za gospodarjenje v obeh državah je zelo pomembno za boljše gospodarsko sodelovanje. Pri tem morajo pomembno vlogo igrati tudi zbornice in ostala združenja malih podjetij, ki najbolje poznajo specifiko poslovanja malega gospodarstva. »Podpis memoranduma pomeni temeljni kamen v reševanju odnosov med slovenskimi in italijanskimi obrtniki. S tem smo izkazali, da želimo podpreti prostorsko sodelovanje na najvišji nacionalni ravni in omogočiti obrtnikom sodelovanje pri stalnem razvoju, bogastvu in dopolnjevanju njihove aktivne vloge ter jim dati priložnosti, ki jih odpira sodelovanje brez meja. Podpisnici tega memoranduma soglašata, da se bosta skladno s svojimi pristojnostmi zavzemali za sodelovanje in usklajeno delovanje za doseganje optimalnega poslovnega okolja, ki bo omogočalo trajnostni razvoj obrti in malih podjetij,« je poudaril Guerrini. Obe organizaciji se bosta ob tem osredotočili zlasti na reševanje problemov in ovir, za katere menijo, da predstavljajo glavno zavoro hitrejšemu razvoju sodelovanja. V koordinaciji z ostalimi zbornicami in združenji malih podjetij bodo pospeševali vse oblike sodelovanja italijanskih in slovenskih podjetij. Ustanavljali bodo informacijske pisar ne po na če lu VEM z vse mi po treb -nimi informacijami za iskanje poslovnih partnerjev, trgovinsko sodelovanje, ustanavljanje podjetij, tuje naložbe itd. Že sedaj sodelujejo pri organizaciji sejmov za mala podjetja in obrtnike in v prihodnje naj bi to še okrepili. Razvijali bodo sodelovanje pri preprečevanju dela na črno skupaj s pristojnimi organi in sodelovanje pri postavljanju industrijskih con za potrebe hitrejšega razvoja obrti in malih podjetij. Predsednik deželnega združenja Confartigianato v F JK Graziano Tilatti je na srečanju v Sežani poudaril, da je podpisani dokument veliko več kot simbolični akt, saj ima za cilj konkretne aktivnosti, da bi v najkrajšem možnem času ustvarili pogoje za integracijo obeh gospodarstev in za močno sodelovanje, ki bo koristilo obema stranema. Izkušnje slovenskih obrtnikov v Italiji je izpostavil direktor SDGZ Andrej Šik, ki je izrazil zadovoljstvo, da se je »tisto, kar delamo mi že leta, zdaj razširilo tudi na italijanske kolege«. Izkušnje SDGZ pa so že dolgo operativne, je poudaril Šik in pri tem navedel storitveni podjetji Servis d.d v Kopru in Evropski center v Novi Gorici, ki ju je SDGZ prek družbe Euroservis ustanovila s slovenskimi partnerji in ki imata med glavnimi nalogami ravno spremljanje italijanskih podjetij na slovenskem trgu. Olga Knez/V. B. podjetja - Končan postopek prodaje slovenski finančni družbi Cogeco S.p.A je od včeraj sestavni del Skupine KB1909 V Sloveniji rahlo dražji bencin GORICA - KB1909 je v včeraj končala postopek prevzema 90-odstotnega deleža družbe Cogeco S.p.A. iz Trsta, so sporočili iz goriške finančne družbe. Cogeco S.p.A. je ugledno tržaško podjetje, ki se ukvarja z nakupom in prodajo kave na italijanskem in mednarodnem trgu. S poslom, vrednim nekaj več kot 3,5 milijona evrov, je bil uresničen dogovor iz junija 2007 o prenosu lastništva. Po pogajanjih, dokončnem dogovoru in plačilu je finančno-delniška družba KB1909 postala 90-odstotna lastnica družbe Cogeco. Cogeco S.p.A. je leta 1946 v Trstu ustanovil Libero Polojaz. Z leti seje razvilo v eno od vodilnih italijanskih podjetij na področju trgovanja s surovo kavo. Po Po-lojazu je vajeti podjetja prevzel Vanja Lo-kar in razširil delovanje tudi na področje pražene kave s prevzemom lastništva tržaš- Vanja Lokar je zadnji vodil podjetje Cogeco pred prodajo slovenski finančni družbi KB 1909 arhiv ke pražarne Cremcaffe in številnih drugih pražarn po Italiji ter z ustanovitvijo zelo uspešnih pražarn v Sloveniji in Hrvaški. LJUBLJANA - V Sloveniji se je opolnoči cena za liter 95-oktanskega bencina zvišala za 0,004 evra na 1,059 evra, liter 98-oktanskega bencina pa se je podražil za 0,002 evra na 1,074 evra. Dizelsko gorivo se je pocenilo za 0,017 evra na 1,055 evra na liter, kurilno olje pa je cenejše za 0,019 evra, tako da liter stane 0,720 evra. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolarja. V Vidmu srečanje o deželnem bencinu Vabi vse gospodarstvenike na DEŽELA FJK ZA GOSPODARSTVO V ponedeljek, 21. januarja ob 19.00 v prostorih Zadružne Banke Doberdob Sovodnje Sovodnje, ul. Prvega maja št. 120/A E slov .HkR Podjetje Cogeco S.p.A. ima približno 12 milijonov evrov letnega prometa in oskrbuje pražarne po vsej Italiji in tudi v tujini. Družina Lokar - Polojaz se je zaradi pomanjkanja generacijskega nasledstva pri upravljanju podjetja odločila za prodajo lastništva družbi KB1909, zato da bi zagotovila močne temelje za prihodnost in hkrati omogočila nadaljevanje slovenske prisotnosti v zanimivem, a zahtevnem segmentu trga kave, ki v tržaškem gospodarstvu že zgodovinsko zavzema pomembno in strateško vlogo. Dolgoletne izkušnje in uveljavljenost Cogeca v italijanskem prostoru so dobro izhodišče za uspešno nadaljevanje poslovanja na področju surove kave in dajejo KB1909 možnost za razširitev dejavnosti tudi na področje pražene kave, je zapisano v tiskovnem sporočilu KB. VIDEM - Na sedežu predstavništva Dežele FJK v Vidmu je bilo včeraj srečanje med predstavniki deželne uprave in deželnega združenja upraviteljev bencinskih črpalk Figisc o težavah, ki jih imajo črpalkarji po prenehanju kontingentov neobdavčenega bencina. Po sestanku, ki je trajal ves dopoldan, je deželna od-bornica za finance Michela Del Pie-ro izjavila, da je vzela v vednost hudo krizo, v katero je zašel sektor distribucije pogonskih goriv na drobno, in da je svojim sogovornikom zagotovila pripravljenost za iskanje najustreznejših rešitev, ki bodo po eni strani kompatibilne z državnimi in evropskimi normami, po drugi strani pa koristne za izhod iz nastalih težav. Del Pierova se je tudi zavezala, da bo čim prej sklicala tehnično omizje, ki bo imelo nalogo preučiti možne spremembe deželnega zakona št. 47/96 o t.i. deželnem bencinu. Evropska centralna banka 14. januarja 2008 evro valute povprečni tečaj 14.01 11.01 ameriški dolar 1,489S 1,4792 japonski jen 160,SS 161,18 kitajski juan 10,8013 10,7420 ruski rubel 36,1S20 36,0480 danska krona 7,44S3 7,446S britanski funt 0,76000 0,7SSS0 švedska krona 9,3987 9,398 norveška krona 7,827S 7,818S češka krona 2S,86S 2S,908 švicarski frank 1,626S 1,6312 estonska krona 1S,6466 1S,6466 madžarski forint 2S3,44 2S3,70 poljski zlot 3,S822 3,S820 kanadski dolar 1,S172 1,S082 avstralski dolar 1,6SSS 1,6S4S bolgarski lev 1,9SS8 1,9SS8 romunski lev 3,7144 3,6789 slovaška krona 33,277 33,268 litovski litas 3,4S28 3,4S28 latvijski lats 0,6990 0,6990 islandska krona 9S,0S 93,6S turška lira 1,7147 1,7031 hrvaška kuna 7,349S 7,3S00 Zadružna Kraška banka 14. januarja 2008 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,S093 1,4783 britanski funt 0,7674 0,7498 švicarski frank 1,6S28 1,61SS japonski jen 16S,02S0 1S6,97S0 švedska krona 9,62S1 9,1648 avstralski dolar 1,7018 1,6300 kanadski dolar 1,S420 1,4833 danska krona 7,S894 7,303S norveška krona 8,02S7 7,6342 madžarski florint 260,042S 247,3S7S češka krona 26,SSS7 2S,2603 slovaška krona 34,0997 32,4363 hrvaška kuna 7,S337 7,1662 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale 14. januarja 2008 evro valute nakup prodaja ameriški dolar 1,S077 1,448S britanski funt 0,7701 0,7399 danska krona 7,S9S7 7,2978 kanadski dolar 1,S400 1,4796 japonski jen 164,29 1S7,84 švicarski frank 1,6631 1,S978 norveška krona 7,9749 7,6622 švedska krona 9,S86S 9,2106 avstralski dolar 1,6862 1,6201 hrvaška kuna 7,S0 7,20 » Banca di Cividale WM » ^B liANCAGRICOLA KMEČKA BANKA | \ J Milanski borzni trg 14. januarja 2008 Indeks MIB 30: +0,45 delnica cena € var. % A2A 2,92S -2,21 ALLEANZA 8,71S +0,33 ATLANTIA 24,S6 +0,37 BANCA ITALEASE 7,46 +3,80 BANCO POPOLARE 14,46 +0,S1 BPMS 3,46 +0,3S BPM 8,96 +0,27 EDISON 2,07S -0,48 ENEL 7,93 -0,S9 ENI 2S,00 -0,12 FIAT 17,32 +3,21 FINMECCANICA 20,13 -1,61 FONDIARIA-SAI 26,88 -0,11 GENERALI 31,4 +1,16 IFIL S,84S +2,98 INTESA S,29S +0,36 LOTTOMATICA 23,29 +0,47 LUXOTTICA 17,7S -0,99 MEDIASET 6,S8S +0,61 MEDIBANCA 13,67 -0,28 PARMALAT 2,S07S +1,93 PIRELLI 0,700S +1,4S SAIPEM 26,18 +3,77 SNAM 4,482S -0,83 STMICROELEC 8,64 +4,S6 TELECOM ITA 2,022S -0,S2 TENARIS 13,76 +2,94 TERNA 2,787S -1,S0 UBI BANCA 17,64 +0,18 UNICREDITO S,69S +0,33 Podružnica Trst lö ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., ljubljena / ALPE-JADRAN Torek, 15. januarja 2008 5 evropska unija - O tem je govoril tudi predsednik Evropske komisije Bruselj: Hrvaška naj takoj reši probleme v zvezi z ERC Jose Manuel Barroso tudi čestital Sanaderju za ponovno imenovanje za premierja BRUSELJ - Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je včeraj predsedniku hrvaške vlade Ivu Sanaderju čestital za ponovno imenovanje na položaj ter ob tem vnovič pozval k rešitvi odprtih dvostranskih vprašanj s sosedami. Nova vlada naj nujno in takoj uredi vprašanje zaščitne ekološko-ribo-lovne cone (ERC) v Jadranu, so vnovič pozvali v Bruslju. Glede ERC "Evropska komisija pričakuje, da bo nova vlada to vprašanje obravnavala nujno in takoj," je včeraj v Bruslju pozvala tiskovna predstavnica komisarja za širitev Ollija Rehna, Krisztina Nagy. Poziv k rešitvi odprtih vprašanj s sosedami je včeraj ponovil tudi predsednik Barroso v čestitki Sanaderju, ki jo je na opoldanski novinarski konferenci v Berlay-montu prebral tiskovni predstavnik komisije Johannes Laitenberger. Barroso je izrazil prepričanje, da si bo Hrvaška še naprej prizadevala izpolniti kriterije v pristopnih pogajanjih z EU. Ob pomembnih izzivih v pravosodju, boju proti korupciji, pravicah manjšin in ekonomiji je omenil Predsednik Evropske komisije Barroso je Sanaderju čestital za ponovno imenovanje za premierja, istočasno pa ga je opozoril o nujnosti rešitve problema z ERC ansa tudi odprta vprašanja s sosedami. "Upam, da bo vlada kmalu v tem mandatu sprejela ustrezne ukrepe za rešitev teh in drugih pomembnih vprašanj v pristopnem procesu," je Barrosovo pismo Sanaderju povzel Laitenberger. Včerajšnje Barrosove besede so še eden v nizu pozivov Evropske komisije Hrvaški, naj takoj reši vprašanje ERC. Minuli petek so viri v Bruslju celo jasno nakazali, da Hrvaška mora razveljaviti uvelja- vitev cone za države članice EU. Hrvaška mora po oblikovanju vlade sprejeti odločitev o razveljavitvi uveljavitve ERC za države članice EU, sicer ji grozi zamrznitev petih ali šestih poglavij po vzoru primera s Turčijo, so takrat povedali viri blizu Evropski komisiji. Možnosti zamrznitve poglavij v Bruslju včeraj niso želeli komentirati, ponovili so le, da pristopna pogajanja Hrvaške stopajo v ključno fazo in da bi lahko Hr- vaška ob učinkovitem uresničevanju reform letos dosegla precejšnji napredek. "Če bo izvajanje reform učinkovito in izpolnjena določena merila za odprtje poglavij, je letos pričakovati precejšnji napredek, številna poglavja bi lahko bila odprta med slovenskim predsedovanjem," je povedala Nagyjeva. Obstaja pa "poseben problem", je dodala. To je ERC, ki jo je Hrvaška tudi za države članice uveljavila s 1. januarjem. Komisija, kot omenjeno, pričakuje, da bo nova vlada to vprašanje obravnavala prednostno. Evropska komisija je včeraj komentirala tudi dodelitev poslanske imunitete obtožencu za vojne zločine Branimirju Glavašu. Glavaša so v petek spustili na prostost po 14 mesecih pripora, potem ko je na petkovi ustanovni seji sabora znova dobil poslansko imuniteto. Evropska komisija spremlja najnovejši razvoj tega primera, je povedala Nagyjeva. Upamo, da bodo v celoti spoštovani vsi postopki, pravna država in ločitev pristojnosti ter pri tem upoštevana teža zločinov in zaščitene priče v procesu, je poudarila. (STA) celovec - Sejemska dejavnost V letu 2008 jubileji treh sejmov CELOVEC - Sejemska družba »Kärntner Messen« (Koroški sejmi) je na tiskovni konferenci v koroški prestolnici predstavila svoj program za leto 2008 ter rezultate poslovnega leta 2007. Kot je povedal poslovodja družbe Erich Hallegger, predvideva letošnji sejemski koledar družbe trinajst med na rod nih sej mov, raz log za po -sebno praznovanje so jubileji treh sejmov: sejem gostinstva in hotelirstva GAST bodo priredili štiridesetič, mednarodni lesni sejem petdesetič in ce lov ški je sen ski se jem pet in se dem -de se tič. Tu di bi lan ca za le to 2007 je bila nadvse zadovoljiva, saj je vseh enajst sejmov in 145 gostujočih prireditev obiskalo kar 640.000 ljudi! Po številu razstavljavcev in obiskovalcev so celovški sejmi na tretjem mestu v južni Avstriji, prvi pa v prostoru Al-pe-Jadran, je bilo poudarjeno na tiskovni konferenci. Sejemsko leto na gospodarskem razstavišču v Celovcu se bo pričelo s kmetijskim sejmom Alpe-Jadran, ki bo od 18. do 20. januarja. Sejem bo že peti zapored, na njem pa bo sodelovalo več ko 200 podjetij. Na dan otvoritve bo o temi »Nevarnosti genske tehnologije - zabloda in izhod« spregovoril dobitnik alternativne Nobelove nagrade 2007 Percy Schmeiser iz Kanade. 8. februarja, se bodo na sejmišču zbrali gradbinci, mesec kasneje, 9. mar ca, pa bo od prl vra ta eden naj po -membnejših sejmov, letos jubilejni 40. mednarodni strokovni sejem za gostinstvo in hotelirstvo »GAST«. Tekom let a 2008 bodo pol eg manjš ih sejmov in kongresov še sledili sejem o lovstvu in ribištvu (28. do 30. marca), sejem Prosti čas z avtomobilskim sejmom (10. do 13. aprila), jubilejni 50. med na rod ni les ni sejem (28. do 31. avgusta), 75. jesenski sejem Celovec (13. do 21. septembra), konjski sejem Alpe-Jadran (17. do 19. oktobra) in za zaključek sejemske sezone sejem o družini in zdravju od 21. do 23. novem bra 2008. Pred sed nik se jem ske druž be Walter Dermuth je na tiskovni konfe-ren ci po se bej po uda ril po men ce lov-ške ga sej ma za alp sko-jad ran ski pro -stor. Dej al j e, da ima družba svoj a predstavništva v Ljubljani, Vidmu in v Zagrebu, kar se pozna tudi pri naraščanju števila razstavljavcev iz Slovenije, Italije in Hrvaške v letni bilanci 2007. Od skupno 2545 razstavljavcev jih je dobrih deset odstotkov iz omenjenih treh držav. Tako za domače kot za inozemske podjetnike »Koroški sejmi« letos prvič ponujajo vstopni paket »First Time«, s katerim se lahko v Celovcu predstavijo v okviru nekega sejma že za približno 1000 evrov. Kot je bilo še povedano na tiskovni konferenci, so pri sejemski družbi ponosni tudi na uresničitev gesla »Koroška v gosteh«. Poleg obiskovalcev sejmov so svoje doprinesli tudi obiskovalci hokejske dvorane, teh je bilo 180.000, ampak tudi drugih prireditev kot npr. »dneva občin«, plesov, kongresov itd. S tem se uveljavlja celovška sejemska lokacija kot prizorišče novodobnih dogodkov, je zadovoljen izpostavil poslovodja družbe Erich Halleg-ger, ki je še spo ro čil, da so sa mo v le -tu 2007 v izgradnjo infrastrukture vložili več kot štiri milijone evrov. Ena pridobitev je med drugim nova parkirna hiša za skoraj 500 avtomobilov. Obnovili pa so tudi hale 1, 10 in 11. Ivan Lukan v pogovoru za hrvaški radio Mesic: Hrvaška bi morala najprej končati pogajanja o ekološko-ribolovni coni ZAGREB - Hrvaška bi morala pogovore s Slovenijo in Italijo in morda tudi z Evropsko komisijo končati pred uveljavitvijo zaščitne ekološko-ribolovne cone v Jadranu, je včeraj za hrvaški radio izjavil hrvaški predsednik Stipe Mesic. Dodal je, da bo mo ra la te po go vo re zdaj opraviti nova hrvaška vlada in se potem odločiti glede ERC. "Toda me nim, da ni do bro s slo ven ske stra ni, da gre pro ti Hr vaš ki ved no z grožnjami," je izjavil Mesic v redni mesečni oddaji hrvaškega radia S predsednikom ob kavi. Pojasnil, je da Hr vaš ka ni ni ko li re kla Slo ve -niji, da bo ovirala njen pristop na hrvaški trg, če bo Ljubljana ovirala hrvaška pristopna pogajanja z Evropsko unijo. Me sic je po uda ril, da Hr vaš -ka nikoli ni grozila Sloveniji, temveč je ime la ved no dob re na me ne, kakršne pričakuje tako od slovenske ga pred sed ni ka kot od slo ven - Stipe Mesič ske vlade. "Pričakujemo, da bo Slovenija spravila grožnje na najmanjšo možno raven i n da bo o vseh od pr tih vpra ša njih od pi ra la pogovore, tudi o delovanju ERC," je dejal Mesic. Hrvaški predsednik je ocenil, da je težko predvidevati, ka ko se bo do raz plet le za de ve gle de ERC, tu di za to, ker sa ma Hr -vaška še ni uredila vseh formalnosti za uveljavitev nadzora, npr. obal ne stra že, ki ga zah te va eko -loško-ribolovna cona. (STA) V FJK leta 2051 15,4 odstotka prebivalcev manj kot danes TRST - Na podlagi podatkov inštituta ISTAT o stanju stalnega prebivalstva v Italiji na dan 1. januarja 2007, je dnevnik Il Sole 24 Ore pripravil projekcijo o gibanju števila prebivalstva v posameznih italijanskih deželah do leta 2051. Tako naj bi se po teh podatkih število prebivalcev v Furlaniji Julijski krajini do takrat zmanjšalo za 15,4 odstotka. Največje zmanjšanje števila prebivalcev je predvideno za Ligurijo, in sicer za 27,2 odstotka. Prebivalstvo bo po teh projekcijah upadlo v vseh deželah, razen v Trentinu-Južni Tirolski , kjer naj bi zabeležili 1,1 odstotno rast prebivalstva. Neznanec na Gorenjskem kradel kipe JESENICE - Neznani storilec je v noči na nedeljo ukradel 180-centi-metrski bronasti kip talca pri spomeniku ustreljenih talcev NOB v Mostah pri Žirovnici. Poleg tega je ukradel tudi dva doprsna kipa Frana Saleškega Finžgarja in Janeza Jalna iz spominskega parka pred Osnovno šolo v Zabreznici pri Žirovnici. V isti noči je neznanec ukradel tudi dvo-metrski bronasti kip talca na pokopališču talcev v Dragi pri Begunjah, so sporočili s Policijske uprave Kranj. V Spominskem parku na Jesenicah pa so prav tako ukradli več doprsnih kipov znanih Jeseničanov in narodnih herojev Perka Venclja, Toneta Čufarja, Jožeta Gregorčiča -Gorenjca, Matija Verdnika - Tomaža, Antona Dežmana - Tončka in Andreja Žvana - Borisa. Danes v Ljubljani Umetniki za Karitas LJUBLJANA - Danes ob 18. uri bodo v Galeriji Družina v Ljubljani odprli prodajno razstavo likovnih del, ki so nastala v likovni koloniji Umetniki za Karitas avgusta lani na Sinjem vrhu. Iz Sinjega vrha se je razstava v novembru 2007 selila na Zemono, v decembru pa v galeriji Ars v Gorico. Izkupiček od prodanih del bo namenjen gradnji Doma karitas za starejše in bolne v Ajdovščini. V 13. koloniji Umetniki za karitas so sodelovali: Zvest Apollonio, Lucijan Bratuš, Milena Gregorčič, Andrej Kosič, Laszlo Nemes, Marija Prelog, Nande Rupnik, Predrag Szilvassy, Veljko Toman in Mira Uršič; posebna gosta sta bila Vojko Gašperut -Gašper in Ivan Stojan Rutar, strokovni sodelavci kolonije Silva in Azad Karim, Jože Bartolj, Mira Ličen Krmpotič in Tone Seifert kot tudi 80 drugih slikarjev in kiparjev, ki so ob dnevu odprtih vrat ali kasneje darovali svoje likovno delo. videm - Svečano odprtje novega akademskega leta Minister Mussi zagotovil, da za univerze ne bodo manjša VIDEM - Včerajšnjega svečanega odprtja akademskega leta Univerze v Vidmu se je med drugimi udeležil tudi minister za visoko šolstvo in znanstveno raziskovanje Fabio Mussi, kije predstavil prizadevanja vlade, da bi univerzam zagotovila potrebna sredstva in poudaril, da so sredstva tudi v letošnjem letu, čeprav v minimalni meri, višja kot prej. Glede agencije, ki naj bi ocenjevala delo italijanskih univerz, kar naj bi predstavljalo osnovo za dodeljevanje finančnih sredstev, pa je Mussi dejal, da naj bi bila operativna sredi letošnjega leta. Mussi je s tem dejansko odgovoril rektorju univerze Furiu Honse-lu, ki je uvodoma predstavil rezultate in od vlade zahteval večja finančna sredstva. Na odprtju akademskega leta sta posegla tudi predsednik FJK Riccardo Illy in videmski župan Sergio Cecotti. Oba sta poudarila izreden pomen, ki ga ima vi-demska univerza za gospodarsko in kulturno rast Furlanije. Illy je v svojem posegu poudaril tudi zasluge Dežele na tem področju in zagotovil podporo tudi v letošnjem letu. sredstva kot doslej Rektor videmske univerze Furio Honsel, minister za visoko šolstvo in znanstveno raziskovanje Fabio Mussi in predsednik FJK Riccardo Illy (od desne) na včerajšnjem odprtju akademskega leta v Vidmu 6 Torek, 15. januarja 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it DEVINSKO-NABREŽINSKA OBČINA - Od julija 2002 izdali 9.200 osebnih dokumentov Izkaznice v Devinu-Nabrežini: 57% dvojezičnih, 43% italijanskih V Cerovljah 95% dvojezičnih izkaznic, v Ribiškem naselju 74% italijanskih Od 3. julija 2002, ko je začel župan Giorgio Ret podpisovati italijanske osebne izkaznice, do 31. decembra lani je anagrafski urad devinsko-nabrežinske občine izdal 9.200 osebnih izkaznic. Od teh je bilo 5.271 (ali 57 odstotkov) dvojezičnih in 3.929 (ali 43 odstotkov) italijanskih. Po petih letih uvedbe izdajanja italijanskih osebnih izkaznic v tej dvojezični okoliški občini je mogoče že podati kolikor toliko verodostojen obračun izbire tamkajšnjih občanov, saj traja rok veljavnosti dokumentov pet let. Pomeni, da so morali občani v tem obdobju obnoviti dokument, in s tem izpričati, kakšno izkaznico hočejo: dvojezično ali z znanim Scajolovim odlokom vsiljeno italijansko. Iz pregleda podatkov, ki jih je posredoval anagrafski urad devinsko-nabrežinske občine, je mogoče ugotoviti, da so le v prvih mesecih po uveljavitvi Scajolovega odloka (od 3. julija 2002 do konca 2002) izdali več italijanskih izkaznic kot dvojezičnih (razmerje: 53% proti 47% za italijanske izkaznice), kar je tudi razumljivo. Številni občani italijanske narodnosti so - po dolgoletnih obljubah desnosredinskih strank - dobili (z Berlusconijevo vlado in posegom poslanca Nacionalnega zavezništva pri takratnem notranjem ministru Claudiu Scajoli) priložnost za pridobitev izključno italijanskega osebnega dokumenta, kar so tudi takoj izkoristili in se pred iztekom veljavnosti odrekli dotedanji dvojezični izkaznici. V naslednjih letih je bila izbira dvojezičnih izkaznic vedno prevladujoča (od 56 odstotkov do 60 odstotkov vseh letno izdanih dokumentov), in se je v petletju "zasidrala" pri 57 odstotkih. Zanimivi so tudi podatki o izdaji osebnih izkaznic po posameznih vaseh. Pri analizi so bile upoštevane izdaje izkaznic v petletju 2003-2007 (torej brez prvih šestih mesecev izdajanja italijanskih izkaznic). Občani velike večine vasi in zaselkov v občini so se odločili za dvojezične izkaznice. Od skupnih 17 naselij prevladujejo dvojezične izkaznice v 14, italijanske v dveh (Sesljanu in Ribiškem naselju), v eni vasi (Devinu) pa je razlika pri številu izdanih dvojezičnih in italijanskih izkaznic minimalna (658 dvojezičnih, 649 italijanskih). Največ osebnih izkaznic so izdali občanom iz Sesljana: 2.876. Od teh je bilo 1.342 italijanskih (ali 54%) in 1.134 dvoj e-zičnih (46%). V Nabrežini je obnovilo osebno izkaznico 2.444 občanov. 1.625 (ali 66%) j ih je izbralo dvojezično, 819 (34%) italijansko. Več italijanskih kot dvojezičnih izkaznic je anagrafski urad izdal (ob občanom Sesljanja) le še prebivalcem Ribiškega naselja: skoraj tri četrtine občanov tega naselja je zaprosilo za italijanski dokument. Največji odstotek dvojezičnih osebnih izkaznic so zabeležili v Cerovljah (kar 95%). V tej vasi se je v petih letih odločilo za italijansko izkaznico le 8 občanov. V Medji vasi jih je bilo še manj (skupno 7), zaradi manjšega števila izdanih dokumentov pa je bil tudi odstotek dvojezičnih izkaznic nekoliko manjši kot v Cerovljah (92%). Več kot 80-odstotno število dvojezičnih izkaznic so - poleg v Cerovljah in v Medji vasi - zabeležili še v Praprotu (90%), Prečniku in Šempolaju (po 85%), Mavhinjah (84%), Slivnem in Trnovci (po 82%). Marjan Kemperle Osebne izkaznice v občini Devin-Nabrežina Leto dvojezične odstotki italijanske % skupno 2002 (od 3.7.) 475 47% 537 53% 1.012 2003 1.011 57% 753 43% 1.764 2004 944 61% 611 39% 1.555 2005 991 60% 662 40% 1.653 2006 923 60% 624 40% 1.547 2007 927 56% 742 44% 1.669 Skupno 5.271 57% 3.929 43% 9.200 Osebne izkaznice po vaseh (2003-2007) Vas dvojezične odstotek italijanske odstotek Nabrežina 509 72% 196 28% Nabrežina-Kamnolomi 594 64% 336 36% Nabrežina-Postaja 289 62% 177 38% Nabrežina-Križ 233 68% 110 32% Sesljan 1.134 46% 1.342 54% Vižovlje 238 59% 163 41% Devin 658 50% 649 50% Štivan 119 75% 40 25% Ribiško naselje 83 26% 235 74% Medja vas 80 92% 7 8% Cerovlje 143 95% 8 5% Mavhinje 169 84% 33 16% Slivno 102 82% 14 18% Prečnik 77 85% 14 15% Šempolaj 203 85% 35 15% Praprot 119 90% 13 10% Trnovca 49 82% 11 18% Skupno 2003-2007 4.796 59% 3.392 41% Osebne izkaznice po vaseh (leto 2007) Vas dvojezične italijanske Nabrežina 101 35 Nabrežina-Kamnolomi 125 69 Nabrežina-Postaja 45 44 Nabrežina-Križ 48 30 Sesljan 225 304 Vižovlje 43 29 Devin 118 149 Štivan 23 8 Ribiško naselje 18 44 Medja vas 16 1 Cerovlje 21 1 Mavhinje 31 8 Slivno 17 4 Prečnik 20 2 Šempolaj 43 10 Praprot 25 3 Trnovca 8 1 Skupno 927 742 POKRAJINA TRST Kako do javne podpore Kriterije, s katerimi Pokrajina Trst deli finančna sredstva zasebnim in javnim subjektom, ki delujejo na najrazličnejših področjih, bo odslej urejal nov pravilnik. Slednji je zahteval večmesečno delo in usklajevanje različnih pokrajinskih uradov oziroma resorjev, 10. januarja pa ga je končno odobril tudi pokrajinski odbor. Novost je na včerajšnji tiskovni konferenci predstavila predsednica Maria Teresa Bas-sa Poropat, ki je izpostavila nekatere »lastnosti« novega pravilnika, v prvi vrsti prozornost in učinkovitost. »Odborništva so doslej delila prispevke po čisto svojih kriterijih, med katerimi so bili zelo močni predvsem tisti politične narave. Po novem bodo prošnje ocenjevali tehnični uradi, ki bodo končno oceno izoblikovali na podlagi jasnih parametrov.« Največ točk bodo deležni tisti projekti, pri katerih sodeluje več subjektov (društev, ustanov, javnih uprav), tisti, ki so namenjeni šolam, mladim in ljudem s posebnimi potrebami, prednost pa bodo predstavljale tudi čezmejnost, inovativnost in večjezičnost. Vsako leto bo treba prošnje vložiti pred 30. novembrom: za projekte, ki bodo izvedeni v letu 2008 zapade rok izjemoma 31. januarja, saj je bil novi pravilnik odobren šele pred nekaj dnevi. Pokrajinski uradi bodo tako ocenjevali vse prošnje enkrat letno, čeprav so možna tudi nekatera odstopanja, na primer za tiste šolske in športne prireditve, ki jih ni mogoče predčasno napovedati; ali pa v primeru, da gre za projekte, ki spadajo v »politiko pokrajinske uprave«, oziroma takrat, ko je bil zanje razpisan poseben pokrajinski natečaj. Prošnje bodo kot rečeno ocenili posamezni tehnični uradi, vsota dodeljenega prispevka pa bo odvisna od sredstev, ki jih Dežela FJK vsako leto dodeljuje Pokrajini Trst. Prejemniki pokrajinskega prispevka bodo morali predvideno dokumentacijo in obračun izvedenega projekta predložiti do 28. februarja. (pd) TRŽAŠKA OBČINA - Na seji urbanistične komisije Na obali 37 novih stanovanjskih enot Štirinajst nad Čedasom, ostale v kriškem bregu pod obalno cesto Sedem novih bivalnih enot v krriškem bregu, pod Obalno cesto - simulacija Sedemintrideset novih bivanjskih enot na tržaški obali, toliko bi jih moralo zrasti v bližnji bodočnosti na treh lokacijah od barkovelj do Križa. Sedem hiš s štirinajstimi stanovanji nad Čedasom, sedem bivanjskih enot v kriškem bregu, tik pod Obalno cesto, in štirje stanovanjski bloki s 16 stanovanji prav zraven njih. O teh treh novih gradbenih posegih je včeraj razpravljala tržaška občinska komisija za urbanistiko. Tržaški občinski svet je lani že razpravljal o novih gradnjah nad Čedasom, (poznajo jih z imenom Belvedere) in sprejel načrt. Deželni uradi so nato zahtevali, naj načrtovalci vnesejo nekaj popravkov. Zaradi te ga mes tna skup šči na na čr ta še ni odobrila. Gradbeno podjetje se je zato pritožilo na deželno upravno sodišče in - po ugodni razsodbi - zahtevalo naj tržaška prefektura imenuje komisarja, da bi - mimo mestne skupščine - odobril gradbeno dovoljenje. Občinski odbor je šel v sodni spor s podjetjem, komisija pa je vsee no oce ni la, da gre o na čr tu čimprej razpravljati v mestni skupščini. O obeh gradbenih posegih pod Križem je zahodnokraški rajonski svet izdal negativno mnenje. Komisija je tudi iznesla nekaj pomislekov. Nanašali so se na do dat na par kir na mes ta, ki mo -rajo biti za javno uporabo, načelnik svetniške skupine Levih demokratov Fa-bio Omero pa je tudi zahteval, naj z obalne ceste uredijo pot do obale, ki bo dostopna vsem. To pot bi moral v javne namene urediti lastnik območja, na katerem bodo zgradili sedem novih bivalnih enot Claudio Giampaolo. O »turističnem naselju Le Palme« s štirimi poslopji in 16 stanovanji, ki sta ga projektirala inž. Giovanni Cervesi in arh. Carlo Borghi, ni imela občinska komisija večjih ugovorov, potem ko je ugotovila, da bo 16 parkirnih mest namenjenih javnosti. Občinski svet naj bi o načrtu Le Palme razpravljal na eni od prihodnjih sej, medtem ko bo morala o ostalih dveh načrtih še razpravljati. M.K. / TRST Torek, 15. januarja 2008 7 POMORSKA POSTAJA - Srečanje o vzgajanju k spoštovanju različnosti Enake možnosti niso nikakršen privilegij Februarja bo stekel tečaj za profesorje srednjih šol - Diskriminacija je aktualen problem Na včerajšnjem srečanju na Pomorski postaji se je zbrala res številna publika, med katerimi je bilo videti marsikaterega predstavnika oblasti. Srečanje, ki so ga priredili tržaški krožek Arcobaleno, združenje Arcigay in Arcilesbica, je nosilo zanimiv naslov »Vzgajati k spoštovanju različnosti«. Rdeča nit srečanja je bila diskriminacija, se pravi razlikovanje in izključevanje na podlagi dejavnikov, kot sta spol in spolna usmerjenost gejev in lezbijk, bisek-sualcev in transseksualcev (GLBT). Za mikrofonom se je zvrstilo več govornikov, od predsednice pobudnika srečanja krožka Arcobaleno Marie Ginaldi, do državnega predstavnika mreže mladih Arcigay, docenta prava na tržaški univerzi Paola Cendona, psihiatrinje na oddelku za umsko zdravljenje pri tržaškem Zdravstvenem podjetju Alessandre Oretti in predstavnika državnega Arcigay Aurelia Mancusa. Vsak od njih je publiki s svojega zornega kota osvetlil problematiko različnosti in se zavzel za priznavanje enakopravnosti in svobode sočloveku, ki je osnovnega pomena za razumevanje drugih in razvoj večkulturnih družbenih odnosov. Ginaldijeva se je zaustavila pri februarskem izobraževalnem tečaju za profesorje nižjih in višjih srednjih šol v deželi FJK, ki bo slednjim nudil marsikatero koristno informacijo oziroma nasvet o tem, kako ukrepati v primeru diskriminacije in seveda posledične zadrege mladih. Vodila ga bo psihologinja iz Reggio Emilie Margherita Graglia in bo potekal 19., 20. in 25. februarja. Mladi Fabio Sac-ca je publiki postregel z raziskavo, ki jo je pred letom dni izvedla organizacija IGLYO na evropski ravni, ko je anketirala kakih 750 mladih. Iz podatkov je bilo razvidno, da so človekove pravice homoseksualcev še vedno prikrajšane; številnim še danes ni jasno, da gre za zahteve po enakih možnostih in ne po privilegijih. V ospredju odgovorov je bilo tudi nasilje nad GLBT, ki se žal dogaja povsod, predvsem v družini, šoli, v družbi in skupnosti. Izraža se predvsem v obliki t.i. »bulizma«, homofobije, predsodkov, zasmehovanja in fizičnega nasilja, ki včasih privedejo celo do samomora - rešitve. Na vrsti so sedaj lokalne ustanove, ki morajo potencirati obstoječe storitve, okrepiti zakonodajo in pa ukrepati preventivno, v prvi vrsti na šolskem področju. Sicer so govorniki opozorili, da so bila na področju pravic GLBT že sprejeta številna priporočila, resolucije in direktive Sveta Evrope in Evropske unije. (sas) Utrinek z včerajšnjega srečanja na Pomorski postaji kroma TRGOVINSKA ZBORNICA - Odprtje grafološke razstave Rilkejev svet Tržaški grafologi so analizirali spise nemškega pesnika in njegovih dopisovalcev Vsak rokopis skriva v svojih oblikah številne informacije o človeku, ki gaje zapisal. S povezavami med pisavo in psiho se ukvarjajo grafologi, ki so v Italiji združeni v organizacijo Agi (Associazione gra-fologica italiana); njena tržaška podružnica je pripravila zanimivo razstavo, ki jo bodo danes ob 18.30 odprli v atriju tržaške Trgovinske zbornice. Njen protagonist je nemški pesnik Rainer Maria Rilke, a tudi sorodniki in intelektualci, s katerimi si je dopisoval. Tržaški grafologi so med njihovimi zapisi speljali zanimivo didaktično pot, ki bo obiskovalce popeljala »v Rilkejev svet«, predvsem pa med skrivnosti njihove psihe; analizirali so številne rokopise, ki jih hranijo v tržaškem Državnem arhivu in v Nemškem literarnem arhivu iz Marbacha: ob Rilkejevih na primer še tiste princese Marie von Thurn und Taxis, ki ga je gostila v Devinskem gradu; ravno tu je bila razstava lani na ogled. PROMETNA NESREČA - V tunelu med trgoma Sansovino in Goldoni V trčenju hudo ranjen mladenič V predoru sta se z motornima kolesoma zadela mladoletna voznika, drugi je bil lažje poškodovan - »Prometni zamašek« sprostili po dobri uri Težje poškodbe je utrpel mladi voznik vespe kroma V predoru, ki vodi z območja Sv. Jakoba in Sv. Justa proti Goldonijevemu trgu, je prišlo včeraj ob uri kosila do hujše prometne nesreče. V naletu med ve spo in mo pedom je bil huje ra njen mla do let ni voz -nik prvega vozila, medtem ko jo je njegov sovrstnik, ki je sedel na mopedu, odnesel z lažjimi poškodbami. Prvega, šestnajstletnega B.T., so z rešilcem odpeljali v katinarsko bolnišnico, prognoza pa je pridržana. Mopedista P.M., ki ima prav tako 16 let, so zdra vili v otroški bol niš ni ci Bu r lo Garofolo. Vse se je zgodilo v nekaj sekundah, malo po 13. uri: motorni kolesi sta zavozili v Predor Sandrinel-li v smeri proti Goldonijevemu trgu, iz še nepojasnjenih vzrokov, katere raziskujejo mestni redarji, pa naj bi drugo vozilo trčilo v zadnji del prvega (spredaj naj bi vozil moped, a mestni redarji te navedbe včeraj niso mogli stoodstotno potrditi). V padcu se je težje ranil voznik vespe B.T., medtem ko je imel mopedist P.M. več sreče. Na kraj nesreče so prihiteli poleg redarjev še dva rešilca in avtomobil službe 118. Tunel, ki predstavlja eno naj bolj pro met nih točk tr žaš ke ga mest ne ga sre diš ča, je bil po ne sre či za do -bro uro zaprt, kar je povzročilo dokajšnje motnje v prometu. Po temeljitem pregledu in čiščenju cestišča so mestni redarji spet odprli predor okrog 14.30. Urad za slovenske občane Tržaška prefektura sporoča, da urad za občane, pripadnike slovenske manjšine, ki so ga odprli 21. decembra lani v Ul. Piccardi v Trstu na podlagi zaščitnega zakona št. 38/2001, redno deluje. Urad se nahaja v Ul. Piccardi št. 9/1 (tja vozijo avtobusi št. 5, 11, 19 in 22) v tretjem nadstropju in je odprt javnosti od ponedeljka do petka od 9. ure do 12.30. Ob tem času bo občanom slovenskega jezika na razpolago osebje ustanov, ki so svojčas podpisale konvencijo. Tako bosta vsak dan prisotna predstavnika tržaške prefekture oz. kvesture, ob ponedeljkih, torkih, sredah in petkih bo na voljo predstavnik Deželnega šolskega urada, ob ponedeljkih in četrtkih predstavnik deželne direkcije Agencije za prihodke, ob sredah in petkih pa predstavnik deželne direkcije Agencije za carine. Urad je na voljo vsem, ki v slovenskem jeziku želijo zaprositi za informacije oz. vložiti pisne zahteve ustanovam, ki so podpisale konvencijo. POLICIJA Dve aretaciji zaradi ropa na črpalki Sodelovanje med italijansko in slovensko policijo je obrodilo sadove in moška, ki sta osumljena, da sta pred tednom dni oropala bencinsko črpalko pri nekdanjem mejnem prehodu Škofije, sta za zapahi. 30-letni Massimo Perfetto in40-letni Pasqu-ale Turino, Neapeljčana, ki že nekaj leta živita v Trstu, sta po poklicu zidarja. Po torkovem kaznivem dejanju sta zbežala nazaj v Trst, s pomočjo telefonskih prisluškovanj pa ju je v naslednjih dneh zasledilo in aretiralo osebje tržaškega mobilnega oddelka policije. Do dogodka je prišlo v torek, 8. januarja zvečer. Roparja sta napadla bencinsko črpalko znamke OMV, ki stoji tik pred bivšim mejnim prehodom Škofije, na slovenski strani. Mlademu uslužbencu sta najprej grozila s pištolo, nato pa ga udarila po glavi z ročajem pištole in ga zvezala: zaradi udarcev so morali mladeniča pozneje zdraviti v splošni izolski bolnišnici. Roparja sta zapustila črpalko pred prihodom slovenske policije, iz blagajne pa sta odnesla 8.500 evrov. Z zadevo se je ukvarjala slovenska policija, kije nemudoma obvestila tudi italijanske kolege in mi-ljske karabinjerje. Agenti tržaškega mobilnega oddelka so prišli do ključnih informacij med telefonskim prisluškovanjem v zvezi s trgovanjem mamil, v glavnem heroina in kokaina, iz Slovenije v Italijo. Sami so zasledovali in naposled aretirali dvojico Italijanov, ki sta baje redno kupovala mamila na Obali: po aretaciji so Perfettu in Turinu pregledali stanovanji, v katerih so policisti odkrili tudi del denarja odnesene iz blagajne črpalke. Perfetto in Turino naj bi med zasliševanjem deloma priznala krivdo, pištole pa včeraj še niso našli. Slovenska policija je medtem pregledala bivališča slovenskih državljanov, ki so mamila prodajali. Roparja sta kot prva izkoristila pomanjkanje policijske kontrole na mejnem območju, ki predstavlja negativno plat schengenskih novosti: mejna policija je za mnoge voznike predstavljala zgolj »sitnost«, za sile javnega reda pa je bila meja učinkovito sredstvo za nadzorovanje teritorija. Pomanjkanju stalnih postojank bodo slovenske in italijanske sile javnega reda kljubovale s tesnim medsebojnim sodelovanjem, ki seje v tem primeru izkazal kot uspešna in dokaj hitra rešitev. Pa še ena ugotovitev: strah pred kriminalnimi udori na območju izginule meje očitno ni bil povsem iz trte izvit, za mnoge, ki so to napovedovali, pa je do prvega tovrstnega dogodka prišlo na napačni strani meje... 8 1 2 Torek, 1S- januarja 2008 ŠPORT / prosek - Kitarist odhaja na turnejo Marko Feri tokrat z »ameriškim programom« Naslov nedeljskega recitala je bil zgovoren: Zven strun med Španijo in sodobnostjo Umetnost potrebuje krila ustvarjalnosti in podjetnosti, da se uveljavi v širšem krogu. Tržaški kitarist Marko Feri je sam našel pot do primernega vrednotenja svojih umetniških stremljenj na raznih nivojih, s snemanjem cd-jev, ustanovitvijo kitarskega festivala, sodelovanjem pri komornih skupinah, iskanjem alternativnih programov. Na tej osnovi je glasbenik doživel v zadnjih le tih stal no ka ko vost no rast z iz -brano koncertno dejavnostjo, ki bo kma lu vzle te la on kraj oce a na, kjer ga pričakuje tritedenska turneja po raznih državah ZDA in Mehiki. Pred odhodom (in pred sodelovanjem na čr no gor skem ki tar skem fes ti -valu v prihodnjem tednu) je Feri predstavil domači publiki program, ki ga bo kmalu poslušala tudi publika ameriških recitalov. Dobrodelni koncert v cerkvi sv. Mar ti na na Pro se ku je pri re dil Sklad Mitja Čuk v sodelovanju s krajevno župnijo. Uvodno voščilo glasbeniku je podala predsednica Stanka Sosič, spored pa je povezoval Peter Cvelbar. Naslov »Zven strun med Španijo in sodobnostjo« je že zgovorno napove dal vse bi ne ve če ra; kon cert se je pri -čel z izvedbo Sonatine madridskega avtorja Federica Morena Torrobe, ki je v svojem slogu izražal navezanost na narodne korenine, na ritmične in melodične motive španske folklore. Feri je znal tankočutno prisluhniti ekspresiv-nim odtenkom trodelne skladbe in jih je ovrednotil z ustrezno izbiro dinamike in tempov, s smislom za razgibano, čustveno vodenje fraziranja. Svetli vtisi in prozorni zvoki so oplemenitili izvrstno govorico izbora skladb iz opusa priznanega barcelonskega kitarista Miguela Llobeta, (živel je med 19. in 20.stoletjem), s katerim je izvajalec črpal tudi iz njegove najbolj znane zbirke Katalonskih ljudskih pesmi. Ferije-ve izvedbe so vedno globoko premišljene in skrbno izdelane, kot sta dokazali tudi dve novosti v njegovem repertoarju, Tango in Suite Valenciana Vi-centeja Asencia, katerega se letos spominjamo stoletnice rojstva. Tudi ti dve skladbi ne prikrivata skladateljevih ko-re nin, če prav v so dob nej šem slo gu, ki ga je kitarist interpretiral s konkretnejšim prijemom. Povezava z ljudskim izročilom zaznamuje tudi bistveno govorico skladb Pavleta Merkuja, ki jih je Feri smiselno vklju čil v kon cert ni pro gram ame -riške turneje, da bi z umetnostjo priza-nega tržaškega skladatelja govoril o Marko Feri med nastopom na Proseku kroma lastnem izvoru in o identiteti obmejnega, dvojezičnega človeka. Nato je kitarist usmeril krmilo v jazzovski svet s skladbami iz tridesetih in petdesetih let prejšnjega stoletja, ki že spadajo v njegov železni repertoar, najprej z rapsodičnimi vtisi z vseh vidikov zahtevnih Variacij na temo Djan-ga Reinhardta Kubanca Lea Brouwer-ja. Po sporočilni interpretaciji impresije »Late One Night« Frederica Handa je koncert sklenila prefinjena, mojstrsko izoblikovana izvedba virtuozistič-ne »Jazz Sonate« Dušana Bogdanovi-ča. Publika, ki je prisluhnila celotnemu sporedu s posebno zbranostjo, je bila deležna še dveh doživetih dodatkov. Feri se odpravlja s svojo kitaro na spod bud no de lov no in umet niš ko iz -kušnjo s pozitivnimi občutki in priča-ko va nji, saj ima v na čr tu tu di izid no -ve ga cd-ja, ki bo na stal prav na ame -riških tleh, in širšo promocijo uveljavljenega kitarskega festivala v Lipici, kate re ga je po bud nik in umet niš ki vod -ja. (ROP) Na Opčinah odprtje razstave Moja pot - Srčna pot Vivijane Kljun in predstavitev knjige receptov Navdih V četrtek, 17. januarja, z začetkom ob 17. uri, bo Vivijana Kljun v lastni trgovini - delavnici na Opčinah odprla razstavo z naslovom Moja pot - Srčna pot. Gre za nekakšno nadaljevanje in pravzaprav idealno zaokroženje razstave, ki jo je umetnica uspešno postavila za Okuse Krasa v kriški gostilni La Lampara. V cvetličarni - galeriji »Atelie Dom Art« na osrednji Dunajski št. 17/a bodo torej na ogled njene, s toplimi barvami narave bogate, kompozicije ter še drugi izvirni okrasni predmeti. Otvoritve se bodo udeležili predstavniki Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki bodo podali obračun o komaj zaključeni gastronomski prireditvi po gostilnah, a tudi informirali o nadaljnjem poteku promocije »kotička tipičnih proizvodov« Okusov Krasa po trgovinah, pekarnah in tudi gostilnah. Na razpolago bodo zgibanke z naslovi vseh obratov, kjer se lahko dobi tipične kraške proizvode. Gastronomska izvedenka Vesna Guštin pa bo predstavila komaj natisnjeno zbirko receptov »Navdih«, ki jo je sestavila kulinarična ustvarjalka Slavica Smrdel. Njena prva zbirka je rezultat treh desetletij zavzetega profesionalnega dela v kuhinjah lokalov in hotelov doma in v tujini, še posebej zaznamovanega z izkušnjo pri gostinskih podjetjih Postojnske jame. Razstava bo odprta v obratovalnem času trgovine. Za informacije: tel. 040-2158266, »www.ada.paginemega.com«. rodik - Ob 16-letnici smrti Poklon Ubaldu Vrabcu Pobuda ZCPZ iz Trsta, katere pevski zbor je z domačim iz Rodika sodeloval pri maši - Obiskali so tudi skladateljev grob Pevci so Vrabcu v spomin zapeli tudi ob njegovem grobu ZCPZ iz Trsta je v nedeljo, 13. januarja v Rodiku počastila skladatelja, zborovodjo, javnega kul tur ne ga de lav ca in pe da go ga Ubalda Vrabca ob 16. obletnici njegove smrti. Tako je združeni zbor ZCPZ iz Tr sta ter do ma či cer kve ni pev ski zbor Ro dik pod vodstvom zborovodje Edija Race-ta z mogočnim petjem sodeloval pri sv. maši, ki jo je daroval ro-diški župnik Iztok Mozetič. V pridigi je osvetlil nedeljski evan-ge lij o Je zu so vem krs tu, pev cem pa iz ra zil hva lež nost za so de lo -vanje pri bogoslužjih. Zbor je pel Vrab če vo ma šo in nje go ve bo žič -ne skladbe, na orgle jih je spremljal mlad in uspešen organist Iztok Cergol. Po maši so pevci, med katerimi je bilo tudi precej tis tih, ki so pre pe va li pod vod -stvom Vrabca, obiskali še pokojni kov grob in se mu po klo ni li z molitvijo in njegovo priredbo »Slo ve nec sem«. Dolina: sredstva za kulturna, športna in rekreacijska društva Uprava občine Dolina sporoča kulturnim, športnim in rekreacijskim društvom, ki imajo sedež in delujejo na občinskem ozemlju, da rok za predložitev prošenj za dodelitev občinskih prispevkov za leto 2008 zapade ob 12. uri 31. januarja 2008. Obrazci za predložitev prošenj so na razpolago v uradu za kulturo občine Dolina ali na spletni strani občine www.san-dorligo-dolina.it. Škedenjska Ul. Soncini zaprta za promet Zaradi del, s katerimi se ukvarja osebje podjetja Acegas APS, bo del škedenjske Ul. Soncini zaprt za promet vse do petka, a le od jutra do popoldneva: občinska policija sporoča, da bo promet od 17. ure dalje potekal navadno. Popravila so v teku na višini hišne številke 78, Ul. Soncini je zato zaprta med ulicama Pulcro in Praga. Spremenjena je tudi proga avtobusa št. 29: slednji vozi z Ul. Baiamonti do mostu na Ul. Soncini, od koder se vrača nazaj na Ul. Baiamonti. Še ta teden bo iz podobnih razlogov zaprta za promet tudi Ul. Raf-fineria, in sicer med Trgom Son-nino in Ul. Gambini. Možno je voziti samo s Trga Garibaldi v smeri proti Ul. Gambini. Razstava Danila Košute V petek, 18. januarja, bodo ob 18.15 v prostorih galerije Bossi & Viatori Assicurazioni (Ulica Loc-chi 19/A) odprli likovno razstavo Tržačana Danila Košute z naslovom »Airsickness« (Zračna bolezen). Naslov ni slučajen, saj je umetnik ravno na vrečko, ki jo letalske družbe nudijo proti zračni bolezni, zapisal nekaj kritičnih misli o sistemu sodobne umetnosti. Predstavljena dela zaobjemajo različne likovne tehnike vse do serije vinjet , ki jih je avtor objavil na straneh Primorskega dnevnika. Razstava bo na ogled vse do 31. januarja od ponedeljka do četrtka, od 8.30 do 13. ure in od 15. do 18. ure, v petek pa brez premora; ob sobotah in nedeljah bo zaprta. Natečaj Sporočati identiteto in teritorij v Evropi Deželni odbor za komunikacije in Deželni šolski urad za Furlanijo-Julijsko krajino razpisujeta drugo izvedbo multimedijskega natečaja Sporočati identiteto in teritorij v Evropi, ki je namenjen vsem višjim srednjim šolam, ki delujejo na ozemlju FJK. Kulturne in vzgojne cilje pobude, ki je lani s strani predsednika italijanske republike prejela srebrno plaketo kot priznanje, bosta na predstavitvi, ki bo jutri ob 10.30 v kavarni San Marco v Ul. Battisti 18 v Trstu, orisala predsednik odbora Corecom Franco Del Campo in deželni šolski ravnatelj Ugo Panetta. Tečaj za zaročence Tudi letos bodo v prostorih Mari-janišča na Opčinah potekala srečanja priprave na poroko. To je edini slovenski tečaj v zamejstvu. Zato so vabljeni vsi, ki se žele poročiti v cerkvi, da se ga udeleže. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter z spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Prvo srečanje bo v sredo, 7. februarja ob 20.30 na pepelnično sredo. Tečaj bo trajal do 10. marca 2008. Srečanja bodo enkrat tedensko večinoma ob sredah, zaradi predavateljev pa bosta tudi dve predavanji na drugi dan. Točen razpored bo vsakdo dobil na prvem srečanju 7. februarja. / TRST Torek, 15. januarja 2008 9 POMEMBNA OBLETNICA - Pred 140 leti se je rodil Josip Pangerc Bil je javni upravitelj, glasbenik in kulturnik Pod županovanjem Josipa Pangerca so v Bregu sezidali vrsto šolskih stavb Prejeli smo in radi objavljamo Stoštirideset let je že minilo, odkar se je tistega davnega tretjega januarja leta 1868 rodil preprostim kmečkim staršem Josip Pangerc. Njegovo nadarjenost je že v otroški dobi spoznal tedanji dolinski dekan Jan Jurij, ki je pripravil starše, da so dečka poslali na Ljubljansko realko. Po dokončani izobrazbi se je Josip vpisal na orglarsko šolo v Ljubljani, študiral je pri znanem profesorju Antonu Foer-sterju. Po dokončani glasbeni šoli se je spet vrnil domov v svojo rojstno vas Dolino. Takoj je kot 16-letni fant prevzel cerkveno orglanje in narodno petje. Istočasno je stopil v občinski urad ter se začel privajati občinske-muposlovanju. Čez par let je bil Josip že spreten organist in pevovodja, ki je s svojim zborom nastopal v različnih krajih. Bil je izvrsten občinski tajnik, dve mandatni dobi župan in končno deželni poslanec ter deželni odbornik. Tako se je Josip s svojo delavnostjo, marljivostjo in nadarjenostjo povzpenjal od stopnje do stopnje vedno višje. Poleg vseh teh nalog je imel še veliko drugih poslov, ki so mu jih nalagala razna gospodarska in kulturna društva. Leta 1894 je ponovno obudil Prosvetno bralno in pevsko društvo v Dolini, ga poimenoval po »Valentinu Vodniku« in bil dolgo njegov pevovodja in predsednik. Več let je imelo društvo sedež na domu Josipa Pangerca, v veliki prireditveni dvorani nad »gostilno Pangerc« (nekdaj Dolina številka 69, sedaj št. 80). Bil je večletni predsednik Okrajne kmetijske zadruge, ustanovitelj ter predsednik in malo pred smrtjo odbornik Hranilnice in posojilnice v Dolini, odbornik političnega društva »Edinost« za Trst, predsednik podružnice Šolskega društva itd. Nastopal je vedno in povsod, neustrašeno za dobro svojega ljudstva. Ni iskal časti in ne interesov. Bil je dober govornik in skušal ob vsaki pri- Josip Pangerc ložnosti navdušiti ljudi, jim vliti pogum ter jih spodbuditi k vztrajnemu in plodnemu delu. Velike zasluge si je Josip pridobil z zidanjem šolskih stavb. Pod njegovim županovanjem so sezidali šolske stavbe v Ricmanjih, Borštu, Boljuncu, Dolini in v Ospu. Josip se je moral med državnoz-borskimi volitvami leta 1921 skrivati pred fašisti. Zaradi svoje narodne zavednosti je moral veliko pretrpeti ne le zaradi narodnih nasprotnikov, ampak predvsem zaradi domačinov. Tik pred smrtjo ga je obiskal ZGONIK - Skupna pobuda zgoniške in repentabrske občinske uprave Z glasbo v novo leto Izvrstni skupini Cadmos Ensamble in Le Pleiadi navdušili s svojim bogatim repertoarjem Torkov večer v Slovenskem klubu V Gregorčičvei dvorani (Ul. sv. Frančiška 20, drugo nadstropje) bodo nocoj predstavili monografijo Matejke Grgič, ki nosi naslov Logos, simbol in mit: vprašanja semiotike in filozofije jezika. Gre sicer za doktorsko disertacijo, ki jo je avtorica predelala in skušala približati čim širšemu krogu bralcev: lani jo je izdala mariborska založba Litera. Kljub temu, da gre za filozofsko in semiotično vprašanje, je tematika aktualna in zanimiva za vsakogar, ki se ob vsakdanjem dogajanju zaveda dvoreznosti besed in pasti sodobnih načinov sporočanja. Z avtorico se bosta o njenem delu pogovarjala Igor Škamperle in Ivan Verč, večer pa se bo kot običajno pričel ob 20.30. V četrtek popoldan slovenski film Tudi v novem letu se v Gregorčičevi dvorani nadaljujejo redna popoldanska srečanja, ki jih s sodelovanjem Zveze slovenskih kulturnih društev prirejata Krožek Krut in Slovenski klub. V četrtek, 17. januarja, bo tako ponovno na sporedu slovenski film. Ob 16. uri bodo na velikem platnu predvajali komedijo To so gadi, ki jo je leta 1977 posnel Jože Bevc. Gre za zabavni barvni film o petih bratih, ki s svojimi šalami in nagajivostmi spravljajo v obup vso sosesko; zato jim pravijo gadi. Potem so tu še njihov oče (in vdovec) Štebe, gospa Rozi, ki jim gospodinji, mlada Meri ... V filmu nastopajo znani slovenski igralci, na primer Radko Polič, Boris Cavazza, Ivo Barišič, Majda Potokar, Jože Horvat in drugi. Koncert je zbrane navdušil kroma S koncertom skupin Cadmos Ensamble in Le Pleiadi sta občini Zgonik in Repentabor tudi s posrečeno prireditvijo zakorakali v novo leto. Koncert Queens of Christmas je prevzel številno občinstvo, ki se je odzvalo na vabilo obeh občinskih uprav; večer sta priredili ob podpori Pokrajine Trst in z nezamenljivim sodelovanjem krajevnih društev. Koncert je podaril veliko svežine in dobrega razpoloženja, kar je zasluga predvsem vseh nastopajočih, ki so iz bra ne ko ma de iz bo gate za klad ni ce črn -ske du hov ne glas be, pop glas be in kla sič nih bo žič nih pesmi (izpadla pa je tradicionalna Sveta noč, ki jo je hudomušni pianist Gianni del Zotto skušal »vsiliti« pevkam), podale neobremenjeno, razigrano in ironično, kar je bi la prav go to vo do da na vred nost kon cer -ta. Pojasniti je seveda treba, da sestavljajo kvartet Cadmos izvrstne pevke zbora tržaškega opernega gledališča Verdi (Ondina Altran, Silvia Bonesso, Manuela Marussi in Loredana Pellizzari), ki s svojimi glasovi prevzamejo tudi zahtevnejše poslušalce, popolnoma obvladajo sceno in se z zborom Le Pleiadi (vodi jih Manuela Marussi) zlijejo v homogeno celoto, čeprav sta glasovni razpon in jakost nedvomno v prid kvarteta. Navdušeni aplavzi so pevke nagradili po vsaki skladbi od začetne His Eye is on the Sparrow do zaključne We are the World, ki jo je zapela med publiko »naključno« izbrana mlada obetavna pevka Gi-ulia Dwhigt. Pri tolkalih se je izkazal Giorgio Fritsch. Športno-kulturni center je publika zapuščala za-do volj na, v du hu po zi tiv ne ga vzduš ja, ki se je us tva -rilo v dvorani, tudi po zaslugi občutljivosti in velikega spoštovanja do teritorija, ki so ga nastopajoče dokazale z dvojezično predstavitvijo, kar je včasih vse prej kot samo po sebi umevno.... tržaški škof dr. Fogar, mu podelil poseben blagoslov in se mu zahvalil za vse, kar je storil za cerkev in skupnost. Po dolgotrajni bolezni je umrl 6. julija 1925 v 57. letu starosti . Na pogrebu se je zbralo ogromno število ljudi. Prisotna je bila vsa tedanja cerkvena duhovščina iz vse dolinske občine, g. komisar z vsem urad-ništvom, politično društvo »Edinost« so zastopali g. dr. Slavik, g. Cotič in g. Gaberšček, pokrajinski odbor za politično društvo »Edinost« za Istro, ki so ga zastopali g.. dr. Vratovič, Ivesa in Stari, centralno šolsko društvo, ki ga je zastopal tajnik g. Venturini, pevsko društvo »Valentin Vodnik«, zastopništvo Hranilnice in posojilnice v Dolini, zastopnik Učiteljske zveze, šolska mladina z učiteljstvom, vsi bivši odborniki in svetovalci in še drugi. Med žalnim sprevodom do pokopališča je igrala žalne pesmi Plavska godba. Pogreb je bil na državne stroške. Na grobu se je od nepozabnega pokojnika prvi poslovil g. Cotič, ki je predstavljal politično društvo »Edinost«; z ganljivimi besedami je orisal Pangerčevo delo, njegov kremenit značaj, njegovo neupogljivo možatost, ki je kljubovala vsem vihram in silam. G. Josip Čuk, tedanji predsednik društva »Valentin Vodnik«, je na grobu slavil pokojnika kot ustanovitelja, voditelja in neutrudnega učitelja narodnega petja, ki mu ne bo lahko najti naslednika.Tedanji dolinski župnik g. Malalan je govoril o vseh velikih zaslugah, ki jih pokojnik ima za slovensko cerkveno petje. Tako so leta 1925 pisali lokalni slovenski časopisi o možu, ki mu ne bo mogoče najti naslednika in, ki je skozi vse svoje življenje, od rane mladosti do zadnjega izdiha, žrtvoval vse svoje duševne in telesne moči za gospodarski, kulturni in politični napredek svojega naroda. Včeraj danes [I] Lekarne Od ponedeljka, 14., do sobote, 19. januarja 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. S. Giusto 1 (040 308982), Ul. Piccardi (040 633050), Milje - lungomare Venezia 3(040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. S. Giusto 1, Ul. Piccardi, Ul. Roma 15, Milje - lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15 (040 639042). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. iu Kino ALCIONE - 19.00, 21.15 »Across the universe«; 17.00 »Irina Palm«. AMBASCIATORI - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Io sono leggenda«. ARISTON - 16.30, 18.20, 20.10 »A night heart - Un cuore grande«; 22.00 »Andy Warhol: Factory girl«. CINECITY - 16.00, 18.00, 20.00, 21.15, 22.00 »Io sono leggenda«; 16.30 »La bussola d'oro«; 18.15 »Natale in crociera«; 16.30, 19.30, 22.00 »Il mistero delle pagine per-dute«; 20.05 »La promessa dell'assassi-no«; 18.45, 20.30, 22.15 »Leoni per agnelli«; 16.05 »Uibu - Fantasmino fifo-ne; 18.00, 22.00 »Halloween the beginning«; 16.05 »Bee movie«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Bianco e nero«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »L'allenatore nel pal-lone 2«. EXCELSIOR - 15.40, 18.25, 21.15 »Lussu-ria - Seduzione e tradimento«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.15, 20.15, 22.10 »Caramel«. FELLINI - 16.30 »Bee movie«; 17.50, 20.00, 22.10 »L'amore ai tempi del colera«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Leoni per agnelli«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Bianco e nero«. KOPER - KOLOSEJ - 18.10 »Roboti z Marsa 3D + Božiček in Snežak 3D«; 19.20, 21.20 »Nevidno zlo 3 Resident Evil«; 17.50, 21.50 »Alieni proti predatorju«; 18.20, 21.00 »Petelinji zajtrk«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'allenatore nel pallone 2«; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il mistero delle pagine perdute«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15 »La bussola d'oro«; 22.15 »Halloween - The beginning«; Dvorana 4: 16.30, 18.20 »Come d'in-canto«; 20.15, 22.15 »Una moglie bel-lissima«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.00, 22.10 »Io sono leggenda«; Dvorana 2: 17.50, 20.10, 22.15 »L'allenatore nel pallone«; Dvorana 3: 17.40, 20.10, 22.00 »Leoni per agnelli«; Dvorana 4: 17.20, 19.50 »L'amore ai tempi del colera«; 22.15 »Il mistero delle pagine per-dute«; Dvorana 5: 17.45, 20.00, 22.10 »Ai confini del paradiso«. Danes, TOREK, 15. januarja 2008 MAVER Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.47 - Dolžina dneva 9.05 Luna vzide ob 10.47 in zatone ob 24.00. Jutri, SREDA, 16. januarja 2008 MARCEL VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 9,6 stopinje C, zračni tlak 1020,2 mb raste, brezvetrje, nebo poo-blačeno, vlaga 74-odstotna, morje mirno, temperatura morja 9,6 stopinje C. H Osmice MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmi-co. Toči belo in črno vino ter nudi domači prigrizek. OSMICO je odprl Mario Milič, Zgonik 71. OSMICO je v Medjivasi odprla Nataša Per-narčič. OSM ICO so odpri pri Batkovih, Repen 32. Tel. št.: 040-327240. V PREČNIKU ima odprto osmico Radovan Šemec. ZAHAR ima odprto osmico v Borštu 57. M Izleti SK DEVIN prireja vsako nedeljo študentske izlete z avtobusom v kraj Forni di Sopra po zelo ugodni ceni 25,00 evrov, ki vključuje prevoz in smučarsko karto po sledečih datumih: 20. in 27. januarja 2008; 10., 17., in 24. februarja 2008; 2., 9., 16. marca 2008. Odhod: ob 6.45 s trga v Nabrežini; ob 7.uri iz Štivana; prihod v Štivan ob 17.45; v Nabrežino ob 18. uri. Informacije in vpis po elektronski pošti na naslovu info@skdevin.it ali na tel. št. 348-1334086 (Erika). Nenadoma nas je zapustil Albino Starace Žalostno vest sporočajo vsi sorodniki. Pogreb bo v sredo, 16. januarja ob 9.20 v kapeli v ulici Costalunga. Trst, 15. januarja 2008 Pogrebno podjetje Zimolo 1 0 Torek, 15. januarja 2008 TRST / Slovensko stalno gledališče - mala scena predstava (plus) v abonmaju Edoardo Erba MARATON V NEW Y0RKU predstava...ki v^ame sapo Igrata: Primož Forte in Romeo Grebenšek Režija, scene in kostumi: Miha Golob prevod: Gašper Malej Slovenska pralzvedba danes torek, 15. januarja, ob 20.30 ponovitve januaija: 16., 18,19.(it.n.), 20.(var.otr.), 22, 23.(it.n. in var. otr); ponovitve februaija: 19,20.(it.n.), 22,23,29.(var.otr.) SLOVENSKI KLUB vabi na predstavitev monografije Matejke Grgič LOGOS, SIMBOL I/V MIT Vprašanja semiotike in filozofije jezika O delu bosta razpravljala docenta Igor Škamperle in Ivan Verč, ki bosta skupaj z avtorico spodbudila prisotne k globljemu razmisleku o predstavljeni problematiki. -•••- DANES, 15. t.m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20) Zaželjena predhodna rezervacija, ki zapade 30 minut pred pričetkom predstave. Abonenti dvignejo vstopnico po simbolični ceni (2 €). brezplačna tel. številka 800 214302 ali +39 040 362542 Jimnii iuawtw H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO pri Sv. Ivanu vabi starše otrok rojenih v letu 2005, da se udeležijo »dnevov odprtih vrat«. V Lonjerju, na Lonjerski cesti, 240 (tel. 040-910073) imajo možnost obiska v torek in četrtek, in sicer danes, 15. in 17.januarja; v Barkovljah, v ul. Vallicu-la, 11 (040-417393) pa v četrtek, in 17. januarja. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH vabi starše, ki nameravajo vpisati otroke v prve razrede osnovnih šol na »dneve odprtih vrat«, ki bodo potekala na posameznih šolah po sledečem urniku: danes, 15. januarja 2008 ob 16.30 na OŠ Trubar/Kajuh-Bazovi-ca; ob 8.30 na OŠ Černigoj-Prosek; ob 15. uri na OŠ Bevk-Opčine. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NA- BREŽINI obvešča, da bodo dnevi odprtih vrat v vrtcih sledeči: OV Na-brežina 18. januarja, od 10.00 do 11.30; OV Devin 17. januarja, od 10.00 do 11.30; OV Mavhinje danes, 15. januarja, od 10.00 do 11.30. OŠ FRANA MILČINSKEGA vljudno vabi na informativni sestanek ob vpisu v 1. razred za šolsko leto 2008/09. Srečanje bo v lonjerskem vrtcu danes, 15. januarja 2008 ob 16. uri. UČITELJICE COŠ LOJZETA KOKORAV-CA-GORAZDA iz Saleža vabijo starše bodočih prvošolcev na »dan odprtih vrat«, ki bo danes, 15. januarja 2008, od 14. do 15.ure na šoli v Zgoniku. NIŽJA SREDNJA ŠOLA Sv. Cirila in Metoda (sedež pri Sv. Ivanu - glasbena smer in oddelek na Katinari - navadna smer) prireja dve informativni srečanji o delovanju obeh smeri in ki bosta: v sredo, 16. januarja 2008 ob 17. uri na sedežu pri sv. Ivanu, Ul. Caravaggio 4 v Trstu in v četrtek, 17. januarja 2008 ob 17. uri na sedežu na Katinari, Reška cesta (Str. di Fiume) 511. SREDNJA ŠOLA KOSOVEL sporoča, da bo v sredo, 16. januarja 2008 ob 17. uri na sedežu na Opčinah informativno srečanje s starši učencev, ki bodo v naslednjem šolskem letu obiskovali prvi razred. SREDNJA ŠOLA IGO GRUDEN sporoča, da bo dne 17. januarja 2008 ob 17. uri na sedežu šole v Nabrežini informativno srečanje s starši učencev, ki bodo v naslednjem šolskem letu obiskovali 1. razred. DAN ODPRTIH VRAT na liceju Franceta Prešerna bo v petek, 18. januarja 2008 od 18. do 20. ure v šolskih prostorih na Vrdelski cesti - Strada di Guardiella, 13/1 v Trstu. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol. NIŽJA SREDNJA ŠOLA IVAN CANKAR (ul. Fausin 12) sporoča, da bo v petek, 18. januarja 2008, ob 17.30, informativno srečanje s starši učencev, ki bodo v naslednjem šolskem letu obiskovali prvi razred višjih šol. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH vabi starše, ki nameravajo vpisati otroke v prve letnike otroških vrtcev na »dneve odprtih vrat«, ki bodo potekali v posameznih vrtcih po sle- dečem razporedu: OV U. Vrabec - Bazovica v četrtek, 17. januarja 2008 od 10.30 do 11.30; OV E.Kralj - Trebče danes, 15. januarja od 10. do 11. ure; OV A. Fakin - Repen v petek, 18. januarja od 10. do 11. ure; OV J. Košuta - Križ v petek, 18. januarja od 11. do 12. ure; OV A. Čok - Opčine v ponedeljek, 21. januarja od 10. do 11. ure. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da je tajništvo v času vpisov v šolo in vrtec odprto tudi ob sobotah od 8. do 13. ure. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NA-BREŽINI obvešča, da poteka vpisovanje do 30. januarja 2008; v otroške vrtce za otroke, ki dopolnijo 3. leto starosti do 31. januarja in v prvi razred osnovne šole, za otroke, ki dopolnijo 6. leto starosti do 30. aprila 2009, na ravnateljstvu v Nabrežini. Urnik tajništva: vsak dan od 7.30 do 13.30, ob ponedeljkih tudi od 15.30 do 18.30. □ Obvestila JUS REPEN obvešča svoje člane, da bo v soboto, 19. januarja 2008 letna akcija sečnje drvi. Zbirališče bo ob 8. uri pri pokopališču na Colu. V primeru slabega vremena bo akcija prenesena na naslednjo soboto. KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da se nadaljuje redni tečaj vadbe pilatesa vsak četrtek s sledečim urnikom 18-19, 1920, 20-21. Za vpis in pojasnila na tel. št. 040-327327 (Anica) ali 040-327062 (Norma). OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča, da bo za izdajo vozovnic za javni prevoz po znižani ceni za civilne, delovne ter vojne in vojaške invalide, za slepe, gluhoneme in deportirance s stalnim bivališčem v občinah Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor poskrbelo Vsedržavno združenje vojnih in civilnih invalidov tudi na občinskem sedežu v Naselju Sv. Mavra 124, Sesljan, in sicer ob torkih po sledečih datumih: 22. januarja, 19. februarja in 18. marca 2008 od 14.ure do 15.30. Za dodatne informacije Vam je na razpolago občinska socialna služba, tel. 040-299145. PRI SKD IVAN GRBEC je v teku vpisovanje za tečaj joge. Informacije na tel. št. 328-1839881. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. Košir vabi člane in prijatelje filatelije na prvo redno sejo, ki bo v sredo, 16. januarja 2008 ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ulici sv. Frančiška 20. V MARJANIŠČU bo potekal tečaj za zaročence za pripravo na poroko. Prvo srečanje bo v sredo, 7. februarja ob 20.30. Tečaj bo trajal do 10. marca 2008. Točen razpored srečanj, ki bodo potekala enkrat tedensko večinoma ob sredah, bo vsakdo prejel na prvem srečanju. SLOVENSKI KLUB vabi na predstavitev monografije Matejke Grgič »Logos, simbol in mit - Vprašanja semiotike in filozofije jezika«, danes, 15. januarja 2008 ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani (ul. sv. Frančiška 20). O delu bosta razpravljala docenta Igor Škamperle in Ivan Verč, ki bosta skupaj z avtorico spodbudila prisotne k globljemu razmisleku o predstavljeni problematiki. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo druga pevska vaja v letu 2008 danes, 15. januarja na sedežu na Padričah ob 20.45. JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se v sredo, 16. januarja 2008, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti od M'nče do Labadnic. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče na Fantariče ob 8.30. Ob zaključku rabute bodo posekana drva porazdeljena med udeleženci na osnovi žreba. KRUT IN SLOVENSKI KLUB v sodelovanju z ZSKD vabita na »Srečajmo se popoldne«, klepet ob skodelici čaja z ogledom filma »To so gadi«, režija Jože Bevc, ki bo v četrtek, 17. januarja ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani, ul. Sv. Frančiška, 20. OFS STU LEDI vabi osnovnošolce v sredo, 16. januarja 2008, od 17.30 do 18.30 v gledališče France Prešeren v Boljun-cu, na delavnico o slovenskih otroških plesnih igrah. Toplo vabljeni! DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI IN KLUB ALKOHOLIKOV V OBRAVNAVI »DOLINA« vabita na srečanje z naslovom »Kaj lahko naredim za svoje zdravje?«, ki bo v sredo, 16. januarja 2008 od 19.30 do 21.30 v prostorih OŠ Prežihov Voranc v Dolini. Vsebine predavanja, ki ga bo vodila operaterka Nataša Škabar, so sledeče: kaj je zdravje, kultura pitja, vožnja in alkohol, nosečnost in alkohol, preventiva za mladostnike, izhod: klub. OBČINSKO ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH GASILCEV BREG vabi vse redne in podporne člane na redni občni zbor, ki bo v petek, 18. januarja 2008 ob 19.30 v Kastelcu pri Vladotu. Prosim, da potrdite prisotnost na št. 335-1819315 (Ivo) ali 335-1819316 (Goran). ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO organizira v soboto, 19. januarja 2008 ob 20. uri pri KD Ivan Grbec, Škedenjska ul. 124 v Trstu, predavanje na temo »Ritmična masaža«. Srečanja s praktičnimi demonstracijami sodi v sklop ciklusa o spoznavanju antropozofske medicine. Predaval bo Roberto Fernetti, predsednik italijanskega združenja terapevtov za ritmično masažo. SKD BARKOVLJE (ul. Bonafata 6) s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete vabi na otvoritev razstave »Zivljenje v treh dimenzijah«. Razstavljata Stojan Ražem in Dorotea Brun-dula; predstavlja slikar Marjan Mikla-vec; glasbena kulisa Tamara Ražem (klavir), Damjan Locatelli (bariton). Otvoritev bo v soboto, 19. januarja, ob 20. uri. AŠD-SK BRDINA v sodelovanju z ZSŠDI organizira v nedeljo 20. januarja 2008 zamejsko smučarsko prvenstvo za 27. pokal ZSŠDI. Tekmovanje bo v Forni di Sopra s pričetkom ob 9.30. Vsi zainteresirani se lahko vpišejo do četrtka na društveno št. 347-5292058 ali pri odbornikih na št. 340-1653533 (Valentina) in 348-4702070 (Mirjam). Vljudno vabljeni k polnoštevilni udeležbi. DRUŠTVO TAO organizira praktični tečaj »Učim se braniti«. Tečaj je brezplačen. Odvijal se bo v nedeljo, 20. januarja 2008 od 10. do 13. ure, na sedežu društva v ul. San Maurizio 9/F. Dodatne informacije na tel. št. 335-8414149 ali spletni strani www.associazionetao.it. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča kulturna in športna združenja, društva in krožke, da lahko predložijo prošnjo za prispevek za redno delovanje v letu 2007. Prošnje s predvideno dokumentacijo, je treba predložiti do srede, 31. januarja 2008. Obrazce dvignete v Uradu za šolstvo in kulturo v občinski knjižnici v Nabrežini št. 102, s sledečim urnikom: ob ponedeljkih in sredah od 9. do 12.ure in od 15. do 17. ure; ob torkih, četrtkih in petkih od 9. do 12.ure; potrebne informacije in pojasnila pa dobite v Uradu za kulturo, šport in prosti čas, Nabrežina št. 102, tel. št.040-2017370. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA prireja Otroške urice v NŠK. Pravljica bo na sporedu v torek, 22. januarja 2008, ob 16.30 v Gregorčičevi dvorani. Pravljico »Janko in Metka« bo animirala lutkovna skupina Tipitapi s Pedagoškega liceja A. M. Slomšek. ONAV - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina priredi v torek, 22. januarja, ob 20.15, na svojem sedežu na Lonjerski cesti št. 267 predavanje o vinih z območja Bodenske-ga jezera (Nemčija) s pokušnjo. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Zaželjena je predhodna prijava na tel. 33-4219540. O.N.A.V. - Vsedržavno združenje po-kuševalcev vina prireja tečaj degustaci-je, ki daje možnost pridobitve diplome uradnega pokuševalca. Tečaj (18 lekcij) se bo začel 25. januarja in bo potekal ob sredah in petkih od 20.00 do 22.30 v športno kulturnem centru v Lonjerju. Vpisovanje vsak torek od 19.00 do 20.00. Za informacije kličite na tel. štev. 3334219540 ali 340-6294863; email: lu-candek@tiscali.it. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča članice, da je za sredo, 30. januarja 2008 sklican deželni svet s pričetkom ob 20. uri. Zasedanje bo potekalo v dvorani pevskih zborov v Devinu. Članice so na-prošene, da vnaprej sporočijo ime in priimek pooblaščenega predstavni-ka/ov na goriški urad Sveta slovenskih organizacij: tel. 0481536455; fax 0481536324; e.pošta: gorica@ssorg.eu. UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča kulturna, športna in rekreacijska društva, ki imajo sedež in delujejo na občinskem ozemlju, da zapade rok za predložitev prošenj za dodelitev občinskih prispevkov za leto 2008 v četrtek, 31. januarja 2008 ob 12. uri. Obrazci za predložitev prošenj so na razpolago v uradu za kulturo občine Dolina ali na spletni strani občine www.sandorligo-dolina.it. 13 Prireditve KD FRAN VENTURINI iz Domja v sodelovanju z župnijo Dolina in pod pokroviteljstvom občine Dolina vabi na koncert božičnih in sakralnih pesmi v izvedbi MePZ Fran Venturini pod vodstvom Cinzie Sancin, v petek, 18. januarja 2008 ob 20. uri v cerkvi sv. Trojice v Krogljah. PD SLOVENEC IN ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ BORŠTA IN ZABREŽCA vabita v četrtek, 17. januarja 2008 na praznovanje vaškega zavetnika sv. Antona. Ob 18.uri v cerkvi sv. Antona Puščav-nika sv. maša; ob 20.30 v Srenjski hiši kulturni program po sledečem sporedu: MePZ Slovenec-Slavec, dirigent Danijel Grbec, dramska skupina PD Slovenec z veseloigro v domačem narečju »Je še zmjerej kej nauga...«, tekst Jasna Petaros, režija Aleksander Cor-batto. Ponovitev kulturnega programa bo v soboto, 19. januarja 2008 v Srenjski hiši v Borštu. S Poslovni oglasi DAJEM V NAJEM STANOVANJE pri Sv. Ivanu sredi zelenja: vhod, dnevna soba, majhna kuhinja, dve sobi, kopalnica, garderoba, samostojno ogrevanje in parkirni prostor. Tel. 040/571396 DELAVNICA V NABREŽINI, ki se ukvarja z aluminijastimi zasteklitvami in splošnim kovaštvom, takoj zaposli vajenca z voljo do dela ali delavca. Ponujamo resnost, zahtevamo resnost. Tel. 040/200329. NOVO ENOSTANOVANJSKO HIŠO PRODAJAMO po ugodni ceni, v neposredni bližini centra Opčin, na mirni in zeleni lokaciji. Tel 040/215258 od 8.00 do 17.00. PRODAM PRENOVLJENO STANOVANJE v 2./zadnjem nadstropju v Gabrovcu, 45 kv.m: kopalnica, dnevna soba s kuhinjo, dvoposteljna spalnica. Cena 105.000 €. Tel. 3476259771. PRODAM VPELJAN BAR v centru Opčin, z licenco. Tel. 040213611 SOCIALNA ZADRUGA IŠČE vzgojitelje z učiteljskim ali enakovrednim naslovom ali univerzitetno diplomo in izkušnjami na vzgojnem področju za vzgojne servise. Območje goriška pokrajina. Poslati življenjepis na fax 040-232444. V CENTRU OPČIN ODDAM obnovljeno dvosobno stanovanje primerno za urad ali zdravniško ambulanto. Tel. 040/215258 od 8.00 do 17.00. 0 Mali oglasi 23-LETNA ŠTUDENTKA, resna in zanesljiva, išče delo kot otroška varuška. Tel. 347-2513877. AGRITURIZEM BAJTA pri Saležu št. 108 je spet odprt ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah od 10. do 24. ure. Tel. št. 040-2296090 ali 040-2296942. Vljudno vabljeni! AGRITURIZEM PRI KUKUKOVIH v Doberdobu je spet odprt ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah. Tel. št. 0481-78140. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica, za oskrbo starejše osebe ali varstvo otrok. Klicati na tel. št. 331-9078762. IŠČEMO dve gospe z izkušnjami za delo z nepokretno osebo. Klicati ob uri obedov na tel. št. 040-412709. KEFIRJEVO »GOBO« vodno ali mlečno iščem za nakup. Pokličite na tel. št. 3408222194. MLADA ŽENA nudi pomoč na domu v gospodinjstvu. Tel.040-225786. PRODAM kamnit kraški portal. Klicati na tel. št. 334-6475337. PRODAM kombi Renault Master s klimo. Pokličite na št. 335-6322701. PRODAM otroške pancerje Sanmarco št. 38-39 za 40,00 evrov. Tel.: 040200910. PRODAM Volvo V40 T4 full optional, letnik 1999, prevoženih 172.000 km, v zelo dobrem stanju in z novimi zimskimi gumami. Tel. +39-338-3910086. PRODAM avtodom WV LT 28, letnik 89. Tel. 333-6727601. PRODAM Citroen C3, črne barve, leto 2004, prevoženih 30.000 km, v dobrem stanju. Tel.: 335-6407258. PRODAM pomivalni stroj Whirpool 6th-Sense, zelo malo rabljen, še v garanciji. Tel. na št. 348-5183106. PRODAM skoraj novo vrstno hišo v Tržiču, veliko 130 kv. m.: mirna lega, veliko zelenja, dnevna soba, opremljena kuhinja, dve kopalnici, dve spalnici, shramba, terasa, podstrešje z možnostjo dveh sob in kopalnic, garaža, klet. Cena: 200.000 evrov, pokličite na tel. št. 347-2391220. STANOVANJE v Sežani dajem v najem. Za informacije pokličite v večernih urah na tel. št. 328-9699156. STANOVANJE veliko 85 kv. m. dajemo v najem v Križu. Telefonirati v večernih urah na tel. št. 334-2895307 ali 040220729 TRISOBNO STANOVANJE v centru Opčin dajem v najem za urad ali ambulanto, 450,00 evrov mesečno. Za informacije pokličite ob večernih urah na tel. št. 040-420604. Prispevki V ŠTEVERJANU PRODAJAM hišo potrebno popravila. Tel. 3385782239 - 3384261764 Ob obletnici smrti predragega moža in očeta Stanka Prašelja darujeta žena Berta in hčerka Desi 70,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. Ob obletnici smrti dragega očeta Pepi-ja Božiča darujeta hčerki Sonja in Vijolica 50,00 evrov za obnovo bolnice Franje. Namesto cvetja na grob Mariuccie Coc-coli darujejo Marcella, Solweyg, Ro-setta in Emma 60,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Mariuccio Coccoli darujeta Anita in Tanja z družinama 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Mirka Ciuka darujeta Danica in Giorgio 50,00 evrov za obnovo bolnice Franje. Namesto cvetja na grob Zdenke Sosič darujeta Ludvik in Milena Zagar 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Mariuccio Coccoli darujejo soletniki sestre Adriane 45,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na gospo Marijo Kranjec por. Ghersin darujeta Fabio in Majda Pečar z družinama 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Marjana Štoko darujeta nečakinji Marija in Edvina z družinama 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB na Proseku. V spomin na Draga Antonija daruje učno, neučno osebje COŠ iz Šempo-laja in gospa Valerija 45,00 evrov za šempolajsko šolo. V spomin na pokojne Aldo Carli Sancin, Viljama Kermaca in Borisa Laurice darujeta Davorin in Martina Gropajc 100,00 evrov za SKD F. Prešeren. V spomin na drago Lauro Maver Im-pellizzeri darujejo starši učencev osnovne šole v Barkovljah 400,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Društveni kalejdoskop: pogovor s predsednikom SPDG Markom Lutmanom / 13 Visoke uvrstitve navijaških skupin Cheerdance millenium v Nemčiji Jadran Mark vodi po prvem delu moške košarkarske C2-lige Bport ^L torkova priloga P Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it torkova priloga Primorskega dnevnika nogomet - Po prvem delu Obračun ni pozitiven V drugem delu večina ekip naših društev zgolj za obstanek v ligi - Za napredovanje naj bi se borila le Kras in Zarja Gaja i 0* L -V PATO O mladem brazilskem upu se je pred njegovim krstnim nastopom v italijanski nogometni A-ligi govorilo še preveč, vendar je v nedeljo proti Napoliju dokazal, da je resnično perspektiven igralec: dosegel je tudi že svoj prvi zadetek 4 BOBAN POPOVIČ Koprski košarkarski strokovnjak, ki je pri nas že kot trener Sokola zapustil zelo dober vtis, se je doslej izkazal tudi na Jadranovi klopi, saj je moštvo zanesljivo vodil do vodstva po prvem delu deželne C2-lige MAX LOSAVIO Košarkar Acegasa Aps je v nedeljo popolnoma izgubil glavo. Da se med njim in navijači, ki so ga izžvižga-li, ne bi razvnel pretep, so ga morali s silo zadržati soigralci in odborniki. Vse to kaže, kakšno je ozračje v taboru tržaškega košarkarskega kluba, ki je sezono začel z velikimi pričakovanji, zdaj pa je na dnu lestvice B2-lige Prvi del nogometnih prvenstev (od elitne do 3. AL) je za nami. Obračun pa ni pozitiven. Pred začetkom prvenstva so nekateri obljubili dobre uvrstitve in celo boj za napredovanje. Od teh dosledno izpolnjujeta predprvenstvene načrte le repenski Kras (promocijska liga) in vzhodno-kraška Zarja Gaja (2. AL, na sliki je Goran Križmančič), ki zasedata položaje pod vrhom lestvice. Pri in celo na samem dnu lestvice pa sta - pred začetkom sezone ambiciozni - Vesna (elitna liga) in Primorec (1. AL). Nekaj se je očitno zataknilo. V drugem delu se torej na več frontah obeta ogorčen boj za obstanek. V to skupino sodijo še Juventi-na, Primorje in Sovodnje. Skratka: v drugem delu se bo večina ekip naših društev borila zgolj za obstanek. V najboljšem primeru bomo torej imeli dve napredovanji. Najslabši možni scenarij pa je kar pet izpadov. POGLED Z VEJE Smučarski baby boom in Afrika Marij Čuk_ Dokopati se do samoumevnih danosti je zelo težko, a ko jih vendarle razmotrimo, je potem vse jasno, odpade vsaka skrivnost. In tako smo rešili tudi zagonetko, zakaj slovenski smučarji ne dosegajo rezultatov, kijih od njih pričakujemo. V moški reprezentanci je ta čas pravi baby boom. Vaj-dič, Valenčič, Dragšič - vsi po vrsti pričakujejo še v drugo naraščaj, tako da se je privržencem v glavo za-pičil črv dvoma: najbrž raje trenirajo na drugačnih, nezasneženih poljanah. Hvalevredno! Kajti s tem dajejo slovenskemu na ro du do ber zgled pri reševanju demografskega manka, saj je bila še pred kratkim rodnost v Sloveniji na psu. Zakaj pa je smukač Jerman v ospredju? Vedno odličen na progah? Hm, hm, hm... A ostanimo pri smu ča nju, ki ni le šport drsenja po snegu, nasprotno, kot smo pravkar videli, odpira še mnoge in vsakršne razsežnosti. Tudi vprašanje porekla in jezika. Kdo lahko postane za mej ski smu čar ski pr -vak? Je dovolj obvladati je zik? Tu se stva ri moč no zapletejo. Ko recimo kdo obvlada nemščino, še ni rečeno, da je Nemec in da lahko nastopa na nemškem prvenstvu. Vsaj opre de li ti se mo ra za Nem ca! A mi smo še ved -no bolj papeški od papeža, za mej sko de mo kra -tični in mazohistično naravnani, bojimo se izpostavljati kot Slovenci. Da peking 2008 - Odločitev Mednarodne atletske zveze Pistorius ne sme na OI »Dosega enake hitrosti s četrtino manj uporabljene moči« PEKING - Mednarodna atletska zveza (IAAF) je odločila, da južnoafriški atlet Oscar Pistorius, ki zaradi amputacije obeh nog teče s posebnimi pripomočki iz karbonskih vlaken, ne bo mogel nastopiti na letošnjih olimpijskih igrah v Pekingu. Posebna komisija je svojo odločitev pojasnila z dejstvom, da proteze pač dajejo Pistoriosu določeno prednost v primerjavi z drugimi atleti, utemeljila pa s členom v statutu, ki pravi, da je nedovoljena uporaba kakršnih koli tehničnih pripomočkov. Ti namreč Pistoriusu omogočajo doseganje enake hitrosti s četrtino manj uporabljene moči v primerjavi z »normalnimi«tekači. Južnoafričan, ki je brez obeh nog že od svojega 11. meseca starosti, je že napovedal pritožbo in ponovil, da sanja o tem, da bi se lahko v Pekingu pomeril z najboljšimi tekači na 400 metrov. Primer Pistorius je in še bo vzbudil veliko polemik. Atleta, ki je na paraolimpijskih igrah, praktično nepremagljiv, zaradi česar si je tudi tam baje nakopal nepriljubljenost mnogih sotekmovalcev, je res težko opredeliti kot »favoriziranega«. Mednarodna atletska zveza se je namreč oprijela člena pravilnika, moralno pa je njena odločitev vendarle sporna, saj bi morala biti norma (preprosto povedano, meter in časomerilec) v atletiki edino merilo ustreznosti. Tehnologijo v športu tako in tako uporabljajo vsi (da o dopingu niti ne govorimo), zato bi za Pistoriu-sa, ki je lahko za vse zgled neomajnosti in vztrajnosti, lahko mirne duše naredili izjemo. Navsezadnje takih kot so on na svetu res ni veliko. Očitno pa so »posebni« športniki deležni pohval in občudovanja le dokler niso »preveč« dobri. nas ne bi ozmerjali z nacionalisti, ostajamo Zamejci, kot so na Koroškem Vindišarji, ne tič ne miš ljudje. Vsem zapletom bi se izognili tako, da bi preprosto vse slovenske športne in drugačne prireditve ukinili, saj smo v ukinjanju pravi mojstri in potem ukinimo še sebe, pa bo na tem delu nove Evrope, ki znova prisega na krepitev narodov in nacionalnega ponosa, mir. Uh, kako težko je biti manjšinec! Kdo bi lahko razrešil vprašanja, vredna antične Sfinge? Preveč težavno za mojo in vsakršno glavo. Zato se raje namenimo na manj spolzka tla. Vče raj je bil na obis ku v Ljubljani italijanski predsednik Napolitano, ki se je čudil, kako da ni na ulicah ne pre gled nih ku pov sme -ti, kakršni krasijo njegovo rojstno mesto Neapelj. Še bolj pa so se čudili navijači Primorja, ki so v vratih zagledali senegalskega golmana. Prinesel jim je srečo, saj je odlično branil in Primorje je celo zmagalo, a mla de nič je žal na lastni koži občutil, kaj pomeni nastopati za zamejsko ekipo: zapustiti je moral igri šče, ker ga je no go -metaš nasprotnega moštva do be sed no po ho dil. Baje da se požrtvovalni vratar uči tudi našega jezika. Upam, da bo v naše vrste prinesel nekaj tiste prave sončne in krasne Afrike in da se ne bo utopil v naši Afriki, kakršno je pred časom opisal Boris Kobal. Matija Jogan /m3 360° Dimitrij Bensa / 15 1 2 Torek, 1S- januarja 2008 ŠPORT / rokomet - Italija na kvalifikacijah za EP v Trstu premagala Belgijo z 29:27 Čez nižjo oviro s težavo, jutri proti še močnejši Švici Dokaj številno občinstvo je v nedeljo v športni palači pri Čarboli prisostvovalo izenačeni in zanimivi tekmi in se veselilo zmage italijanskih rokometašev proti Belgiji. Največ zaslug za pomembno zmago je imel nekdanji »Tržačan« Michele Skatar, ki se je pred dvema letoma preselil v Nemčijo, da bi se lahko preizkusil v kakovostni bundesligi. Skatar je dosegel deset golov in bil res nerešljiva uganka za belgijsko reprezentanco, ki se je sicer v drugem polčasu nevarno približala »azzur-rom«. Italija je namreč po prvem delu srečanja vodila s šestimi goli prednosti, a ne- A LIGA DAN POTEM katere sporne sodniške odločitve in neučinkovitost napadov so postavili v dvom zmago domače reprezentance. Uvodne minute so potrdile, da je Italija objektivno boljša ekipa. Po dvojnem zadetku Belgijcev so se Tedescovi varovanci prebudili in iz minute v minuto večali prednost. Po petih minutah so izenačili, po petnajstih minutah pa so že vodili s štirimi zadetki prednosti. Prednost je še narasla do konca polčasa po zaslugi Di Maggi-a in Skatarja ter odličnega vratarja Fovia, ki je ubranil tudi nekaj protinapadov gostov. Odmor pa je bolj koristil gostom, ki so zaigrali v drugi polovici srečanja kot prerojeni. Belgija je bila sicer že pred to tekmo izločena iz boja za prvo mesto v skupini, a srčno si je želela osvojiti vsaj častno zmago. Od 16:9 za Italij o so se gostj e v v osmih minutah približali na -3, vendar Tarafino in ostali so zdržali pritisk in pospravili pod streho pomembno zmago. Italijani so torej preskočili nižjo oviro, jutri (znova pri Čarboli, a ob 20. uri) pa jih čaka še domač dvoboj proti solidni Švici, ki je Belgijo že dvakrat zelo gladko odpravila. Za Visintina in soigralce bo torej Tin Tokič (levo) je bil proti Belgiji dvakrat uspešen, tekmo italijanske rokometne reprezentance pa ste lahko v neposrednem prenosu gledali tudi po satelitski televiziji. Na kateri? O tem vas je obveščal gologlavi snemalec ob igrišču... jutrišnja tekma še zahtevnejša in »azzur-ri« bodo morali pokazati veliko bolj učinkovito igro, če bodo želeli premagati boljšega nasprotnika, ki ostaja favorit za uvrstitev v drugi krog kvalifikacij. Italija - Belgija 29:27 (14:8) ITALIJA: Fovio, Baschieri; Arcuri, Costanzo 1, Di Maggio 5, Tumbarello 5, Zaniboni, Visintin 2, Tokič 1, Tarafino 1, Skatar 10, Maione, Kokuca 4, Campana. Trener: Tedesco. VRSTNI RED KVALIFIKACIJ ZA EP: (v oklepaju število odigranih tekem): Švica (2) in Italija (2) 4, Belgija (4) 0. Učinek zgodnjega pusta? Dimitrij Kri2man košarka - Moška B2-liga Deželnim ligašem spet slabo kaže Morda bo bralec, ki šteje več pomladi (ali zim) kot podpisani, imel popolnejše podatke in spomin, ki sega dlje nazaj v nogometno zgodovino. Toda kar se mene tiče, moram pač napisati: tega, da bi v istem kolu Juventus imela v 90. minuti na razpolago pravično 11-me-trovko, da bi nasprotnik Juventusa zadel iz nedovoljenega položaja in da bi Inter enega izmed golov dosegel iz neobstoječe 11-metrovke, se ne spomnim. Nak, odkar sledim nogometu, se kaj takega ni pripetilo. No, dogodek kola je vseeno eksplozija Milana »made in Brasil«. Ste bili prepričani (kot jaz), da je Ronaldo samo še nogometni upokojenec? Zgrešeno. Ste mislili, da Pato ni nikakršen poseben fenomen? Za zdaj kaže, da fant ve, kako se dobro igra nogomet. Morda pa je to le učinek pusta, ki je letos tako zgodaj, da ne dopušča prekomernega počitka po novoletnih rajanjih? Dežurnega nasprotnika, nad katerim so se znesli, so črno-rdeči pričakali s transparenti, ki so poudarjali, kako je Milan naj-trofejnejši klub na svetu. .Še dobro, da je bilo tako, čeprav nisem prepričan, da trofeje, za katere v polfinalu premagaš Urawo, veljajo več kot denimo naraščajniški turnir v Gradišču. Lahko bi se na San Siru bohotili transparenti v slogu tistih, ki so Nea-peljčane čakali v Veroni pred 20 leti. »Lavatevi« ali »Benvenuti in Ita- lia«: smeti, ki se kopičijo pod Vezuvom, bi bile pravšnji izgovor. Čeprav ni 100-odstotno v vezi z A ligo, se moram pridružiti mnenju Maksa Grgiča, ki je po ogledu ene izmed lanskih tekem Triestine odločil, da na Rocco ne bo šel več. Ima še kako prav, kajti baje so predstave take, da bi jih morali prepovedati mladim - da jih ne bi jemali za zgled. V kotiček A lige tole »triesti-niziranje« spada iz dveh razlogov. Prvič zato, ker sem se vdal v usodo, da Triestine v A ligi ne bom videl. Drugič zato, ker mi ob tem vedno znova prihaja na misel, kako je določenim stvarem stregel neponovljivi Amilcare Berti. Torej: Campa-gnolo, Ferronetti, Ferri, Parisi, Man-tovani, Pecorari, Parola, Galloppa, Aquilani, Marianini, Budel, Bor-riello, Fava. Trinajst igralcev, in čisto možno, da mi je kateri ušel, ki jih je Berti dobil iz nižjih lig, jih pripeljal v Trst in jim na tak način tlakoval (večinoma kar uspešno) kariero v A ligi, pri tem pa je Triestina še lepo zaslužila. Sprašujem se, kako je možno, da Bertija ni še angažiral kateri izmed klubov A lige, ki svoj denar razmetava desno in levo, rezultati pa so skromni. Nihče me ne bo prepričal, da ne bi Berti sestavil boljše ekipe kot Cagliari ali Reggina, ki za svojo skromno bero točk mimogrede potrosita nemajhne denarce. (dimkrizman@yahoo.it) Lorenzo Pilat je bil tragični junak nedeljskega poraza AcegasaAps v Trstu kroma Spet revna bera treh deželnih predstavnikov v B2- ligi: tokrat so vsi trije ostali praznih rok. Tržiški Alike' je izgubil v Civitano-vi z 82:68. Po štirih zaporednih zmagah so Montenovi varovanci, kljub naporom Budina (18 točk) in Ogriska (17), stalno zaostajali za nasprotnikom in nazadnje zasluženo izgubili. Škoda, kajti tekmeci so med slabšimi ekipami v ligi in bi si Tr-žičani z zmago lahko utrdili pozicijo v skupini ekip, ki cilja na končnico. NPG je doma priznala premoč An-cone (končni izid 59:67). Goričani so bili stalno za petami nasprotniku, ki je ušel takoj na začetku, a ga niso nikoli uspeli dohiteti. Ob nizkem izidu sta bila najboljša strelca Dip in Bossini (vsak po 11 točk). Tržačani so izgubili dobljeno (a še malo prej skoraj izgubljeno) tekmo proti solidni Senigalii z 80:81. Tragični lik je bil tokrat Pilat (skupno 29 pik), ki j e bil eden od akterjev nadoknadenja in je šest sekund pred koncem z dvema prostima metoma povedel v vodstvo AcegasAps z 80:78, a nato naredil usodno osebno napako na Gnaccarinija, ki je v zadnji akciji prodiral na koš. 2+1 sekundo pred iztekom je zapečatil usodo Tržačanov. Pozitivnih novic pa je kar nekaj: ekipa je zaigrala veliko bolj značajno kot v Tržiču, nova pridobitev Matteo Metz (Tržačan, letnik 1988, nekaj let naokrog po Italiji kot poklicni igralec) lahko ekipi marsikaj doprinese, Peter Sosič (5 točk) je zaigral prepričljivo tako v napadu in obrambi. Marko Oblak DRŽAVNE LIGE NOGOMET A-liga IZIDI 18.KROGA: Atalanta - Roma 1:2, Cagliari - Udinese 0:1, Catania - Juventus 1:1, Empoli - Reggina 1:1, Lazio - Genoa 1:2, Milan - Napoli 5:2, Parma - Fiorentina 1:2, Sampdoria -Palermo 3:0, Siena - Inter 2:3, Torino - Livorno 1:2; VRSTNI RED: Inter 46, Roma 39, Juventus 36, Udinese 32, Fio-rentina 31, Palermo 25, Sampdoria 24, Napoli 23, Atalanta*, Genoa in Catania 22, Milan*** 21, Parma, Livorno* in Lazio 18, Torino 17, Empoli 16, Siena in Reggina* 14, Cagliari 10. (* s tekmo manj. *** tri tekme manj) D-liga Itala iz Gradišča Alena Carlija, je že v soboto igrala neodločeno na deželnem derbiju proti Rivignanu, a je ohranila samotno prvo mesto, saj je v nedeljo Chioggia izgubila. Na drugo mesto se je povzpela Sambonifacese (zmaga 3:4 v San Vitu). VRSTNI RED (prva mesta): Itala 42, Sambonifacese 40, Chioggia 39, Sacilese 34, Dome-gliara 32, Jesolo in Eurotezze 31. ODBOJKA Državne B-lige V moški B1-ligi je Oderzo Damirja Kosmine leto začel z gladko zmago s 3:0 (19, 13, 18) proti Ravenni in tako utrdil drugo mesto. Prednost nad tret-jeuvrščeno ekipo znaša že ne zanemarljivih šest točk, vodilni Cles pa ima le točko več. V ženski B1-ligi se leto za Torriano ni začelo ravno uspešno. Karin Crissani in Mirjam Černic so prepustile zmago ekipi iz Ancone in poraz je verjetno pokopal še zadnje upe o obstanku. V moški B2-ligi je Bibione Kristjana Stoparja po štirih nizih igre slavil v Bologni in se ob istočasnem porazu Silvolleya povzpel na vrh razpredelnice. V ženski B2-ligi je Altura Martine Co-retti doživela domači polom z 0:3 (20, 18, 26) proti vodilnemu Rovigu, Fin-cantieri iz Tržiča Manuele Tomšič pa je slavil v Ferrari brez izgubljenega niza (23, 15, 23). Altura in Tržič delita z Villorbo drugo mesto na lestvici. KOŠARKA A1-liga IZIDI 14.KROGA: Snaidero Videm (Allen 23, Green 21, Penberthy 11) -Varese (Hafnar 7, Čapin 0) 90:88, Tre-viso - Pesaro 82:56, F.Bologna - Mon-tegranaro 79:73, Biella - V.Bologna 73:67, Capo D'Orlando - Neapelj 110:107, Scafati - Cantu' 78:90, Rim -Teramo 78:61, Milan - Rieti 86:81, Avellino - Siena 79:73; VRSTNI RED: Siena 36, Rim 26, Capo D'Orlando, Montegranaro, Avellino in Biella 24, Pesaro 22, F.Bologna, Milan in Cantu' 18, Teramo, Rieti, Snaidero Videm, V.Bologna in Treviso 16, Neapelj 12, Scafati 10, Varese 6. B2-liga IZIDI 13.KROGA: Trento - Marostica 78:82, Civitanova M. - Tržič 82:68, Atri - Chieti 73:78, Jesolo - Mestre 93:65, Gorica - Ancona 59:67, Oderzo - Bas-sano 86:79, AcegasAps Trst - Senigal-lia 80:81; VRSTNI RED: Trento 20, Jesolo 18, Atri, Senigallia in Marostica 16, An-cona in Chieti 14, Mestre in Tržič 12, Oderzo in Civitanova M. 10, Bassano in Gorica 8, Trst 6. A2-liga ženske Hotel Greif Interclub je bil brez moči proti vodilni Margheri. Zdesetkane Miljčanke (za Samantho Cergol je verjetno sezone konec, medtem ko je sestra Jessica zaradi poškodbe celi tekmi sledila s klopi) so se zaman borile. Meta Nelc je prispevala osem točk. B-liga ženske Ginnastica Triestina se je lahko veselila zmage. S 53:45 je strla odpor Santa Marie di Sala, Martina Gantar pa je dosegla šest točk. S to zmago so si Tržačanke nekoliko opomogle in se oddaljile od zadnjih dveh ekip. HOKEJ NA LEDU A1-liga IZIDI 30.KROGA: Bocen - Alleghe prel., Fassa - Asiago 11:4, Aquile FVG - Val Pusteria 3:4, Renon - Milan 3:1, Cortina prosta. VRSTNI RED: Renon 39, Fassa 29, Milan 28, Bocen* in Val Pusteria 26, Aquile FVG* in Cortina* 24, Alleghe** 22, Asiago 20. (* s tekmo manj, ** 2 tekmi manj) / ŠPORT Nedelja, 13. januarja 2008 13 društveni kalejdoskop - Pogovor s predsednikom SPDG Marcom Lutmanom »Ne za-mejci, ampak akterji skupnega prostora« Naziv je omejevalen, daje nam občutek varnosti - Goriška nima več reprezentančne ekipe predvsem zaradi ekonomske situacije mesta Težko je napovedati, do katere točke lahko padec meje spodbudi sodelovanje med Gorico in Novo Gorico. Potrebno je skupno načrtovanje goriškega prostora, saj bo sicer prevladal tisti, ki bo bolj dinamičen. »Danes se že kaže, daje več dinamičnosti v Novi Gorici,« ugotavlja Marco Lut-man, predsednik Slovenskega planinskega društva Gorica. »Akterji novega prostora bomo seveda tudi mi, ampak le če bomo to znali izkoristiti in uveljaviti svoje značilnosti. Če bomo le čakali, da nas bo kdo poklical, ne bomo imeli nobene vloge.« Iz veznega člena med blokoma se moramo torej preleviti v protagoniste. Biti v koraku s časom s stalnim prilagajanjem je ključnega pomena, da ne bomo ostali na marginalni točki. SPDG in ostala goriška društva so pomemben korak storila že pred štirimi leti, ko so prvič priredili čezmejno smučarsko prvenstvo. Kdaj je ta ideja sploh nastala? Prvo izvedbo je organiziralo naše društvo leta 2005. Ideja o čezmejnem prvenstvu pa je nastala s sodelovanjem z goriško pokrajino, predvsem s predsednikom Brandolinom, ki je istočasno tudi predsednik pokrajinskega CONI-ja. Med glavnimi pobudniki je bil tudi naš član Li-vio Rožič. Kako so sprejeli to pobudo na slovenski strani? Relativno dobro. Večji entuziazem je vladal na italijanski strani, slovenski krogi so se k temu projektu bolj priključili. Zagon je vsekakor dala italijanska stran. Zakaj so si ravno italijanski krogi zaželeli te pobude? Želja predsednika pokrajine je bila ta, da bi se začelo uveljavljati čezmejno sodelovanje v športu. Tudi skupina vodilnih kadrov na smučarski zvezi je v projektu videla nekaj pozitivnega, tako da je potem stvar stekla. SPDG Leto ustanovitve: 1911 Sedež: korzo Verdi 51/int. Društveni prostori: korzo Verdi 51/int. Panoge: smučanje, planinarjenje, kolesarjenje, jamarstvo, rekreacijska telovadba Število odbornikov: 13 Število odbornikov under 30: 2 Število članov: 300 Letni proračun: 22.000 E-mail: info@spdg.eu Spletna stran: www.spdg.eu Kaj pa ostala italijanska društva: kako so sprejela nov projekt? Nekaj težav je bilo. Točnih razlogov se ne spominjam. Vem, da so nekatera društva potožila, češ da je veliko tekmovalcev in da bo zato proga razo-rana. Tudi politični argument je prišel na dan. Tudi v sklopu smučarske zveze niso bili vsi složni, ampak je ideja naposled prevladala. Leta 2003 je vaše društvo organiziralo še tradicionalno goriško pokrajinsko prvenstvo, dve leti kasneje še prvo čezmejno. V tržaški pokrajini pa slovensko društvo še ni organiziralo pokrajinskega prvenstva ... To so predvsem politične zadeve. V Trstu so meje med slovenskim in italijanskim športom še prisotne. Mi smo prvo pokrajinsko prvenstvo organizirali leta 1977 v Ovčji vasi. Mislim, da vlada pri nas drugačno vzdušje, ljudje so drugačni. Opažam, da je tržaški italijanski del bolj zaprt do Slovencev in prevladuje negativno ozračje do slovenskega prebivalstva. Tukaj je tak negativni naboj še delno prisoten, ampak posebno v športu tega že zdavnaj ni več. Kateri so razlogi, da v Trstu ni takega sodelovanja kot na goriškem delu? Zaprtost, večji teritorij, nepoznavanje. V Gorici se dnevno soočaš z drugačnim in dnevna interakcija je bolj SPDG je smučarko dejavnost usmerilo predvsem v šolo smučanja: »Vsakemu prepuščamo, da izbere drugo društvo v primeru, da si želi tekmovalne dejavnosti,« je pojasnil predsednik Lutman. sproščena kot v Trstu. Tudi tu nam niso vsi ravno naklonjeni, večina pa je. Ob sodelovanju z italijansko stranjo sodelujete veliko tudi s slovensko ... Seveda. Mislim, da je eden izmed razlogov tudi razdalja. Gorica in Nova Gorica sta v bistvu eno mesto. Trst in Koper ali Trst in Sežana pa sta bolj oddaljeni. Sodelovanje na športnem področju je bilo pri nas od vedno zelo prisotno, že pred padcem meje. Se bo ob padcu mej »Čezmejno smučarsko prvenstvo« spremenilo? Naziv bi lahko res spremenili, a mi nismo za to pristojni. Mogoče bi ga lahko poimenovali v »brezmejno« ali »primorsko« prvenstvo. Takrat smo naziv Čez-mejno postavili tudi zato, da bi začeli rušiti mejo. 21. decembra so padle meje: smo mi še zamejci? Nekateri pravijo, da meje vsekakor še obstajajo, saj živimo namreč v dveh različnih državah. Dejansko pa v časopisih beremo, da mej ni več. Naziv zamejci je nekoliko omejevalen: daje nam občutek, da moramo stati za neko stvarjo. Mislim pa, da bi morali biti mi protagonisti tega prostora, ne pa »za« tem ... Imam občutek, da nam naziv zamejstvo daje občutek varnosti, čaš da imamo še mejo za sabo in državo za nami. Danes pa bi morali strmeti po tem, da bi se v tem skupnem prostoru čim bolj uveljavili. Ne kot za-mej-ci, ampak kot akterji tega prostora. Ne potrebujemo nikogar, da nas brani. Uspeli bomo le, če bomo odpravili to mejo. Govorilo se je, da nismo še vsi zreli za ta korak, predvsem navezujoč se na italijanski del. Opažam pa, da nam v naši sredini še vedno koristi naziv zamejstvo. Meni osebno ne paše. Prostor je sedaj odprt. Zakaj bi si postavljali meje sami? Kateri naziv bi sedaj izbrali: manjšinec, Slovenec v Italiji ali kaj tretjega? Mislim, da je najboljši naziv Slovenec v Italiji. Manjšinec daje občutek majhnosti ... Dobro bi bilo, da tudi prebivalci Slovenije ne bi gledali na nas kot tiste za mejo, ki smo nekje daleč. Mi smo tukaj, v istem prostoru. Aktualno je sedaj vprašanje o zamejskem prvenstvu, ki ste ga zaradi ne-strinjanja s starim pravilnikom odklonili. Zakaj je po vašem mnenju težko opredeliti zamejskega prvaka? Kaj ste vi predlagali? Predlagali smo drugačen naziv tekmovanja: enostavno Pokal ZSŠDI. Obenem pa, da lahko tekmujejo le člani društev, ki so včlanjeni v ZSŠDI in je prvak lahko vsak član društva. Ne glede kdo je, ali je čisti Slovenec, ali ima mamo Slovenko in italijansko govorečega očeta ali pa oba italijansko govoreča starša. Mislim, da bi s temi klasifikacijami diskriminirali tistega, ki pozna slovenski jezik ali obiskuje slovensko šolo, ampak ima italijanske starše. To smo ZSŠDI-ju tudi povedali, ampak nihče od društev ni podal nobenega konkretnega protipredloga ali utemeljitev. Naših predlogov niso sprejeli. Menim, da ne moremo opredeljevati slovenstva po ge- nih staršev, ampak vsaj po znanju jezika. Bojazen drugih je predvsem ta, da bi se brez takega pravilnika posluževali drugih članov, ki bi posegli po naslovu, in bi torej lahko postal zmagovalec Neslovenec. Nesprejetje pravilnika z naše strani pa ni bil način, s katerim bi se okoristili nečesa. Želeli smo le obnoviti tisti pravilnik, ki je bil v veljavi pred nekaj leti. Sedaj pa imamo nov pravilnik ... Vem. Sprejeli so ga, potem ko smo že odpovedali organizacijo. Mogoče je naša prva reakcija sprožila nekaj razmišljanja. Po naši zaslugi se je to začelo premikati, predvsem s strani ZSŠDI-ja, ki je predlagalo nov pravilnik. Menim, da je vsekakor nov predlog bolj logičen. Kaj vas še moti? Nerazumljivo pa je dejstvo, zakaj lahko društvene točke prinese vsak član društva, tudi tisti, ki ne mora biti zamejski prvak. Če bi bili dosledni pri odločitvah, bi tudi točke društvu prinesel le tisti, ki ima vse rekvizite, da postane prvak. Katere so lahko posledice te odločitve? Mislim, da ne bo večjih sprememb, saj pravilnik velja izključno za eno tekmo. Osebno smatram, da bi bil boljši pravilnik, ki bi omogočal vsem tvojim članom, da lahko tekmujejo za naslov. Težko je najti pravilni kriterij za opredeljevanje sloven- stva: lahko je jezik, lahko je šola, ampak veliko otrok je takih, ki obiskuje italijansko šolo, ker slovenska nima enake ponudbe. Prosila bi za kratek komentar za odzive: Drago Štoka, predsednik SSO, je izjavil, da ima »vsak član naših društev pravico, da postane prvak.« Soglašam popolnoma s to izjavo. Jure Kufersin pa je v novoletnem intervjuju izjavil, da zamejstvo še obstaja. Citiram: »Naša društva se ne morejo zapreti v svoj ozki krog, vendar ne smejo niti pretiravati s temi člani. Predvsem je važno, da se ob vseh priložnostih potrdi, da so naša društva drugačna od ostalih samo zaradi jezika.« Jezik bi res moral biti razlikovalni element. Star pravilnik pa ni gledal na jezik, ampak na gene. O zamejstvu pa se ne strinjam. Pri vključevanju italijansko govorečih seveda moraš paziti, saj bi preveliko število italijansko govorečih članov spremenilo tudi sporazumevalni jezik v društvu in bi zato izgubilo svojo specifiko. Se bo z odprtjem meje kaj spremenilo tudi v športu? Pri športu je težje, ker imaš dve državi z lastnim športnim sistemom in ločena prvenstva. Nekaj se premika v Trstu in Sežani, kjer načrtujejo združeno košarkarsko ekipo. To dokazuje, da če se le želi, je lahko tudi tam, kjer so večje razdalje, Marco Lutman Starost: 47 Stan: poročen, s hčerko Izobrazba: univerzitetna, politične vede Služba: bančni uradnik Vloga v društvu: predsednik Igrani športi: košarka, smučanje Ljubljani športi: tenis, namizni tenis, squasch Ostale dejavnosti: odbornik na občini Bel, rdeč, roza: rdeč Avtomobil: toyota escord Časopisi: Primorski dnevnik, Piccolo Revije: / Osebnost stoletja: Karol Woyti-la Osebnost pri nas: Darko Bratina Hribi ali morje: oboje Srečal bi se ... s Che Gevaro Projekt, ki bi ga predlagal ZSŠDI-ju:usposobljanje trenerskih kadrov možno sodelovanje. Če ne bi bilo omejevanj pri prehodu igralcev, mislim, da bi bilo to pozitivno, saj bi imela naša društva še večjo možnost izbora. Predvsem pri ekipnih športih bi bilo zanimivo, saj te omejeno število tujih igralcev sili, da segaš po italijansko govorečih. Kot dolgoletni športni delavec lahko izrazite tudi svojo oceno o goriški športni dejavnosti? Na splošno je bilo v Gorici vedno veliko športnih dejavnosti. Še danes imamo veliko društev, ki slonijo na amaterski dejavnosti. Nimamo pa kvalitetnih ekip. Mislim, da je to posledica slabih izbir kadrov in ekonomske situacije mesta, ki se kaže tudi v športu. Če nisi ustvaril lastnih kadrov in nimaš zadostnih finančnih sredstev za nakup igralcev, samevaš v nižjih ligah. V Gorici nimamo več nobene reprezentančne ekipe. Podobno je tudi s slovensko goriško športno sceno: imamo veliko dejavnosti, nimamo pa svoje reprezentančne ekipe, kot smo jo imeli pred nekaj leti. Veronika Sossa ALTERNATIVNI POGOVR Matija Šolo danes bolj kot starši izbere otrok Aktualna tema vpisovanja otrok v šolo je bila iztočnica pogovora z Matijo Joga-nom, ki je sredi devetdestih predstavljal uporne dijake tržaških višjih srednjih šol in treniral mlade košarkarje Bora, danes pa je vse drugo: učitelj na Katinari in trener ženskih ekip v Miljah. Kakšno je vzdušje na šoli? Vladata napeto pričakovanje in razburjenost? Ja. Zakaj? Zaradi puščanja strehe smo se morali preseliti k Svetemu Jakobu. A čeprav je gotovo, da s septembrom bomo spet na Katinari, je selitev pri nekaterih starših povzročila nekaj skrbi. To je glavni razlog naše napetosti. Slovenske šole vabijo k vpisu z jumbo plakati. Kaj se ti zdi? Plakati lahko pomagajo, bolj pa je pomembno, da šola »prodre« med družine učencev oz. dijakov. Tem mora odpreti svoja vrata, predstaviti svoje cilje in pustiti dober vtis. To je predpogoj, da otrok izbere neko šolo. Torej ne odločajo starši, ampak otroci? Danes je tako. Najprej mora biti nekaj všeč otroku, da se starši potem odločijo. Je presing na učence in dijake primerljiv z »bitko« za otroke med slovenskimi športnimi društvi? Ja. Tega se zavedam vedno več. Žal, če ni dovolj vpisov, grozi zaprtje - kar se je zgodilo že nekaterim našim šolam - hkrati pa gre za ohranjanje delovnih mest. Podpiraš vpis v slovenske šole in društva? Absolutno. Ti pa pri tem ni nerodno, da si trener pri neslovenskem društvu? Nasprotno; prvič, ker mislim, da je prišel čas odpiranja, drugič, ker je zame trenerstvo enakovredno poklicu in sem zato izbral čim boljše delovno mesto. Vsekakor glede svojega treniranja pri italijanskem društvu bi povedal, da sem vzljubil žensko košarko, ponudbe za delo sem prejel od vseh italijanskih društev, v slovenskem okolju pa ni bilo ničesar. V srcu vsekakor ostajam 100 % borovec. O razliki med treniranjem moških in žensk s(m)o te baje že spraševali ... Uh, seveda. No, zato za spremembo povej, kje je razlika med učenkami in učenci. Za učence je zelo pomembna prav figura moškega učitelja; po eni strani, ker z njimi občasno igram nogomet ali kaj podobnega, po drugi, ker me občutijo kot strogega, kar zelo potrebujejo. Učenke so bolj prisrčne, ti kaj narišejo, podarijo ... Si kot predstavnik upor- niških dijakov sploh pričakoval, da boš nekega dne poosebljal strogost za katedrom? Tako vprašanje sem čakal, ne samo resna! Ne, nisem si predstavljal. Takrat smo bili enostavno veliki idealisti. Potem z izkušnjami smo odraščali. Glede na svoje izkušnje povej, kaj od naštetega je najzahtevnejše: privabiti otroke v slovenske šole, privabiti otroke v slovenska športna društva ali prepričati dijake, naj sodelujejo pri zasedbi šole tudi v popoldanskih urah? Ko sem bil predstavnik dijakov, je bilo kar lahko prepričati ljudi, naj ostanejo na šoli. Zato mislim, da je na žalost najtežje privabiti otroke v slovenska društva. (Perče) 14 Torek, 15. januarja 2008 KOŠARKA / deželna c2-liga - Jadran Mark končal prvi del na prvem mestu Proti neposrednemu tekmecu je bila ključna dobra obramba Jadranovci vedno v vodstvu - Nasprotniki so se približali le v drugi četrtini in v končnici z.:—'-■> Jadran Mark - Ronchi 68:61 (36:31, 55:43, 68:61) JADRAN: Oberdan 8 (2:2, 3:10, 0:1), Slavec 17 (-, 1:1, 5:12), Franco 5 (-, 1:5, 1:4), Vitez 0 (-, 0:1, 0:2), S. Ferfo-glia 27 (5:6, 11:18, 0:1), Umek 2 (-, 1:1, -), Marusič 7 (-, 2:4, 1:3), K. Ferfoglia 0 (-, 0:3, -), Semec 2 (-, 1:3, -), Malalan, Zaccaria in Ukmar n.v. TRENER: Popovič. Kocka je padla: Jadran Mark zaključuje prvi del prvenstva na prvem mestu s štirinajstimi zmagami in le enim porazom (proti Miljam). Proti neposrednemu tekmecu Ronchiju so jadranovci v nedeljo prevladali, odločilna je bila nedvomno dobra obramba. Začetek srečanja je bil zelo izenačen, po štirih minutah je semafor kazal 10:10. Da so si jadranovci srčno želeli zmage, so dokazali takoj zatem, ko so v samih dveh minutah priigrali prednost 12 točk (delni izid 12:0). Visoko prednost so obdržali do konca prve četrtine in tudi v prvi polovici druge. Ronchi je skušal s consko obrambo omiliti zaostanek, a slednja ni doprinesla zaželje-nih sadov, saj je Jadran v 13. minuti po-vedel na 32:23. Pred koncem četrtine so jadranovci popustili nekoliko v obrambi, kar so nasprotniki tudi izkoristili in zaključili prvi del tekme le s petimi točkami zaostanka po zaslugi dveh trojk najnevarnejšega Varesana. Neprepustna obramba v začetku tretje četrtine je Popovičeve varovance spet popeljala na plus deset točk. Prednost so po desetih minutah še povišali (55:43), predvsem s prevlado pod obema košema, kjer je usodo v skokih krojil Franco. Zmaga pa ni bila še odpisana, saj so nasprotniki v zadnji četrtini ojačili obrambno vrsto, kar je jadranovce večkrat prisililo, da so se prehitro odločali za mete. Siljenje metov izza šestmetrske črte so izkoristili gostje, ki so se tri minute pred koncem srečanja približali na same tri točke (57:54). Temu pa je sledila odločilna reakcija Oberdana in soigralcev, ki so v minuti z delnim izidom 6:0 prišli na varnih devet točk prednosti, s Slavčevo trojko pa vodstvo še povišali (66:54). Nasprotniki so v zadnji minuti z agresivnejšo igro zaman skušali zmanjšati prednost jadra-novcev, ki so jo mirno upravljali do konca. Izjava kapetana, Deana Oberda- na: »Pred tekmo smo se bali predvsem njihovega šuterja Varesana in centrov. Mislim vsekakor, da je bil ključ našega uspeha dobra in skupinska obramba. Dobro smo pokrivali tudi tudi visoke igralce.« Izvaja trenerja, Bobana Popo-viča: »Zmagali smo po zaslugi dobre obrambe, saj smo bili v napadu nepre-cizni: grešili smo veliko iz odprtih položajev. Zmaga proti neposrednim tekmecem pa sploh ni bila lahka, čeprav smo bili vseskozi v prednosti. Nevarni kapetan Varesano, ki je edini izvenserij-ski igralec ekipe, nam je povzročal nekaj težav le v drugi četrtini, ko so se nam približali na pet točk.« Aplavz: Petru Francu, ki je bil pod košem nepogrešljiv. Skupno je zbral 13 skokov v obrambi in 7 v napadu, temu dodal še 6 pridobljenih žog in dve blokadi. Zbral je 5 točk. Žvižg: 12 izgubljenih žog v prvem polčasu je preveč Zanimivost: Najnevarnejši igralec nasprotnikov Varesano si je nakopičil tri osebne napake že v prvi četrtini, kar je nedvomno vplivalo tudi na njegovo nadaljnjo predstavo. (V.S.) Saša Ferfoglia in Peter Franco (na sliki) sta bila odločilna pri zmagi. Mladi je dosegel kar 27 točk, visoki pa je krojil usodo pod obema košema: ob 5 točkah je dodal še rekordnih 20 skokov in 2 blokadi ter 6 pridobljenih žog kroma naš pogovor - Walter Vatovec, trener Caorl v C1 -ligi »Štefan Samec odločilni igralec, ki ekipi daje kvaliteto« Ekipa iz Caorl, ki jo vodi Walter Vatovec, je po sedmih zaporednih porazih v soboto proti Boru Radenski vknjižila dolgo pričakovano zmago in tako dohitela svetoivansko ekipo na skupni razvrstitvi. »Vseskozi smo bili v vodstvu, le v tretji četrtini so se nam borovci približali in povedli za tri točke. Nato smo spet prevzeli vajeti v svoje roke in zaključili srečanje v rahli prednosti. Odločilni so bili tudi prosti meti, kjer smo bili mi uspešnejši,« je po tekmi pojasnil Vatovec, ki se je posebno veselil zmage. Porazi Caorl v zadnjih štirih kolih so bili še bolj pekoči, saj so visoko vodili vse do končnice, naposled pa so vsakič ostali praznih rok. Za vas je bil to najbrž pravi derbi. So tekmo tako občutili tudi vaši varovanci? Walter Vatovec kroma Zame je bil to gotovo derbi, igralci pa so si želeli enostavno zmage. Po številnih porazih krvavo potrebujemo točke. Zmaga je torej zelo pomembna. Odigrali ste prvi krog povratnega dela, tako da ste spoznali že vse tekmece. Na splošno kako moška d-liga - Po zadnjih treh zporednih porazih Breg po 1. delu le šesti! Boj za napredovanje je vsekakor še odprt - V dvorani UGG nižji koš, pa še zvit! Breg že tretjo sezono zapored naska-kuje C2-ligo. Pod taktirko Davida Pregar-ca se je že dvakrat uvrstil v končnico prvenstva in prav v odločilnih tekmah zapravil možnosti za napredovanje. Tudi letos je bil pred pričetkom sezone cilj uvrstitev na eno izmed prvih mest - po možnosti kar prvo, ki neposredno vodi v višjo ligo. Po prvih petnajstih krogih so Sila in soigralci prvič pod petim mestom - ob koncu prven- PETERKA TEDNA farloV/isiciano stva bi z isto uvrstitvijo ne nastopali v play-offu. V Dolini pa si zaradi tega ne smejo pretirano beliti glave, saj trenutna uvrstitev marsikatere ekipe ne odraža dejanske moči in sploh prikazane igre. Drugouvršče-ni San Vito je na primer v soboto zmagal le za dve točki proti Foglianu - pepelki letošnjega prvenstva, ki je doslej le enkrat slavila proti Dragu. Brežani pa so se enakovredno borili z Goriziano, ki je (sicer sredi številnih polemik) le enkrat izgubila. Tudi tokrat so dokazali, da so lahko boljši od kateregakoli nasprotnika, tudi Goriziane, ko predvajajo hitro in agresivno igro. Zaradi pomanjkanja centimetrov in predvsem kilogramov pod košema se ne smejo prilagajati igri višjih, a počasnejših nasprotnikov - ko so to storili na zadnjem srečanju, so Goričani kaj kmalu spet prešli v vodstvo. Najboljši le za 12 pik boljši od slovenskih ekip Prvouvrščena Goriziana je v tej sezoni že drugič zapored zmagala proti slovenski ekipi z dvanajstimi točkami prednosti. Tudi končna izida sta si med seboj zelo podobna: 72:84 oz. 85:73. Res je, da so Šušteršičevi fantje igrali pred domačo publiko, Pregarčevi pa na (predvsem njim) neugodnem igrišču goriške telovadnice UGG: v soboto so Bregovi navijači (tokrat celo številnejši od domačih) na tribunah ugotavljali, da je eden izmed košev zelo očitno zvit, igralci pa, da je nekaj centimetrov nižje postavljen. V resnici pa ni koš nižji, ampak je igrišče za nekaj centimetrov privzdignjeno, saj so nov parket položili kar nad starega. Košev pri tem očitno niso prilagodili... V povratnem delu kar osemkrat doma! Navijači združene D-ligaške vrste so v prvem delu prvenstva najbrž opazili, da so Paoletič in soigralci igrali več v gosteh kot doma. Pogosto so med dvema domačima nastopoma minili skoraj trije tedni, saj so igrali dvakrat zaporedoma v go-steh. Glede na to, da je bila forma Šušteršičevih varovancev skoraj do konca prvega dela vse prej kot optimalna, jim je verjetno domače igrišče bolj malo pomenilo. S podobnimi nastopi kot pred desetimi dnevi proti San Vitu pa bi lahko v povratnem delu presenetili še marsikatero »boljšo« ekipo, tudi ker bodo imeli na večini tekem prednost domačega igrišča, nenazadnje tudi na povratnem derbiju proti Bregu v soboto 26. januarja. Mitja Oblak bi ocenil letošnjo državno C1-li- go? Solidna je. V bistvu ne opažam večjih razlik z lansko. Kvaliteta ekip je tudi enaka lanski. Presenetila me je predvsem prvouvrščena Vicenza, ki jo sestavljajo mladi igralci: s hitro igro je njihova predstava res dopadljiva. To je ena redkih ekip, ki ima tako sestavo. Pri večini so nosilci starejši igralci, proti katerim imajo ekipe še več težav. Vprašanje je, koliko sploh pripomorejo starejši igralci, res pa je, da bi bil brez njih obstoj ekip vprašljiv. Kaj pa Bor Radenska? Kako bi ocenil igro varovancev trenerja Mure? Pri igri odloča veliko Samčeva prisotnost. Brez Samca so borovci povprečna ekipa, s Samcem pa se učinkovitost spremeni in ojači. Kdo vam je v soboto zapustil najboljši vtis? Nihče mi ni zapustil vtisa. Na obeh straneh je bila predstava ekip na nizkem nivoju. Mi smo bili po sedmih porazih zelo živčni. Kaj pa nasploh: je 12. mesto pričakovano za Bor Radensko? Borovci so začeli slabo prvenstvo, šele s prihodom Samca se je stanje izboljšalo. Zmage na domačem igrišču so bile odločilne. Gre za dobro ekipo, ki ima vrsto kvalitetnih zunanjih igralcev. Ponavljam, da je sicer Samec odločilnega pomena. Pohvalo pa si zasluži predvsem klub, ki mu je kljub majhnim finančnim resursom uspelo tudi letos sestaviti tako ekipo. Kaj pa lahko pričakujemo v nadaljevanju prvenstva? Mislim, da bo imela vsaka ekipa proti Boru težko nalogo predvsem na domačem igrišču. Kaj pa Jadran? V C2-ligi je prvi del prvenstva zaključil na prvem mestu ... Ogledal sem si le tekmo proti Miljam, kjer so jadranovci doživeli edini letošnji poraz. Ekipa je v bistvu ista kot lani, tako da je prvo mesto pričakovano. Razlike med C1 in C2-ligo so precejšnje. To se kaže tudi z letošnjo predstavo Splimberga, ki je lani zmagal v C2-ligi, letos pa je zadnji na lestvici. Osebno pa sem stavil na končno zmago Jadrana in sem prepričan, da stave ne bom izgubil. (V.S.) C1 LIGA IZIDI 16. KROGA Pool Venezia - LImena 77:81; Vicenza - Cordenons 72:69; Montebelluna San Daniele 68:62; Virtus UD - Virtus PD 59:87; Eraclea - Roncade 71:65; Marghera Spilimbergo 79:72; Caorle - Bor Radenska 72:59; C. Rosazzo - Codroipese 88:75 C. Rosazzo 16 13 3 1224:1043 26 Vicenza 16 13 3 1231:1165 26 Roncade 16 11 5 1341:1235 22 Virtus UD 16 11 5 1310:1274 22 Cordenons 16 10 6 1151:1093 20 Virtus PD 16 9 7 1174:1133 18 Eraclea 16 8 8 1192:1200 16 Marghera 16 7 9 1130:1143 14 San Daniele 16 7 9 1107:1127 14 Montebelluna 16 7 9 1126:1152 14 Caorle 16 6 10 1204:1212 12 Bor Radenska 16 6 10 1150:1177 12 Pool Venezia 16 6 10 1097:1143 12 Codroipese 16 6 10 1208:1273 12 Limena 16 4 12 1156:1269 8 Spilimbergo 16 4 12 998:1160 8 PRIHODNJI KROG Bor Radenska - Marghera (19.1. ob 20.30 v Trstu, na 1 .maju) C2 LIGA IZIDI 15. KROGA Aviano - Latisana 68:71; CBU - Cervignano 71:79; Fanin - Portogruaro 80:57; Cormons - Santos 77:76; Ardita - Tricesimo 74:65; Jadran - Ronchi 68:61; San Vito Muggia 67:73; CUS - Basket UD 77:64. Jadran Mark 15 14 1 1232:992 28 Ronchi 15 13 2 1241:1072 26 Muggia 15 12 3 1147:1044 24 Santos TS 15 11 4 1258:1008 22 Ardita 15 10 5 1097:1036 20 Cormons 15 9 6 1045:1069 18 CBU 15 8 7 1266:1215 16 Cervignano 15 8 7 1150:1100 16 CUS Videm 15 7 8 1141:1172 14 Latisana 15 7 8 836:976 14 Basket UD 15 6 9 902:1059 12 Portogruaro 15 4 11 1056:1139 8 ACLI Fanin 15 4 11 1154:1244 8 Aviano 15 4 11 1023:1164 8 San Vito 15 3 12 1084:1202 6 Tricesimo 15 2 13 924:1177 4 PRIHODNJI KROG Jadran - Portogruaro (20.1. ob 18.00 v Briščikih) D LIGA VZHOD IZIDI 15. KROGA Athletismo - Dinamo 65:71; Poggi -Don Bosco 56:61; Perteole - Monfalcone 73:65; Goriziana - Breg 85:73; Romans - Drago 87:61; Fogliano - San Vito 77:79; NAB - Isontina 73:65. Goriziana 14 13 1 1196:898 26 San Vito 14 12 2 949:924 24 Perteole 14 11 3 949:906 22 Monfalcone 14 10 4 1125:912 20 NAB 14 10 4 1048:930 20 Breg 14 9 5 1108:1005 18 Poggi 14 9 5 1000:923 18 Don Bosco 14 8 6 957:936 16 Romans 14 6 8 961:1000 12 Athletismo 14 4 10 940:996 8 Isontina 14 3 11 977:1075 6 Dinamo 14 3 11 964:1074 6 Kontovel Sokol 14 3 11 919:1035 6 Drago B 14 3 11 960:1101 6 Fogliano 14 1 13 884:1122 2 PRIHODNJI KROG Kontovel - Perteole (19.1. ob 20.00 v Briščikih); Fogliano - Breg (19.1. ob 20.30 v Foglianu). 27 točk Saše Ferfoglia je letošnji rekord doseženih točk. Boljši ob mladega Saše ni bil nihče pri nobeni naši ekipi, enako število točk je dosegel doslej le Ivan Kralj. Bomo tudi letos dočakali prekoračitev 30 točk? V lanski sezoni so prag presegli Luca Celega (34), Roby Paoletič (32) in Stefano Babich (30). Kdo ga bo letos? NAJ DOSEŽKI Skupno: S. Ferfoglia (Jadran) 27, Slavec (Jadran) 17, Ciacchi (Breg) 16, Cerne (Breg) in Sila (Breg) 15, Babich (Bor) 10 Prosti meti: Sila (Breg) 4:4 (100%) Za 2T: Cerne (Breg) 6:7 (86%) Za 3T: Burni (Bor) 5:12 (42%) Statistika flop: Sila (Breg) 1:7 (14%) in Franco (Jadran) 1:5 (20%) za 2T, Babich (Bor) 2:11 (18%) za 3T, Bor 4:24 (17%) za 3T. NAJBOLJŠI STRELCI C-LIGA po 16. krogu: Babich 218, Kralj 208, Burni 185, Krizman 135, Madonia 110, Visciano 103 C2-LIGA po 15. krogu: S. Ferfoglia 258, Slavec 212, Oberdan 166, Franco 139, K. Ferfoglia 116, Marusic 107 D-LIGA po 14. krogu: Sila (B) 252, Paoletič (K/S) 249, Jevnikar (B) 172, Lisjak (K/S) 162, Križman (B) 139, Ciacchi (B) 132 / ŠPORT Nedelja, 13. januarja 2008 15 navijaštvo - Nastop društva Cheerdance Millenium na pokalu »Beach cup 2008« v Berlinu Dve medalji in več visokih končnih uvrstitev Zmaga mešane skupine Škratov, 3. mesto pom pon para Ester Gregori - Nikol Krizmancic Navijaška skupina AŠD Cheerdance Millenium se iz Berlina, kjer je v nedeljo nastopila na mednarodnem tekmovanju »Beach Cup 2008« vrača z zmago in tretjim mestom ter s številnimi dobrimi uvrstitvami. To je bil že tretji nastop Cheerdance Milleniuma na tem priznanem mednarodnem tekmovanju, na katerem nastopajo ekipe iz Nemčije, Norveške, Poljske, Češke, Italije, Švedske, Slovenije in Hrvaške. Letos se je naše drušvo predstavilo s kar desetimi skupinami, ki so nastopile v osmih kategorijah. Trenerka Petra Krizmancic, ki je tekmovanju sicer sledila od doma preko sms sporočil, je bila izredno ponosna na svoja dekleta in fante, tako daje obračun več kot pozitiven. Zlato odličje je Cheerdance Milleni-umu zagotovila mešana skupina Škratov, ki je v kategoriji »senior coed cheer« - sicer ob udeležbi le dveh ekip - premagala za pičli 0,2 točke ekipo društva, ki je lani v danskem mestu Frederishavn osvojilo naslov evropskih prvakov. Škrati so prvo mesto osvojili, kljub temu, da zaradi poškodbe, ki jo je staknila pri vadbi dvojne salte v metu, ni nastopila Lara Iskra-Škerl. Bronasto odličje pa je osvojil pom pon par Ester Gregori - Nikol Krizmancic, ki se je v konkurenci 24 parov iz Slovenije, Hrvaške, Nemčije, Poljske, Češke in Italije z 62,7 točkami povzpel na tretje mesto. Zmagala je slovenska dvojica Tiger cats iz Maribora (83,6), na drugo mesto pa se je uvrstila hrvaška dvojica Noa Dance Klub iz Splita (74,5). Zelo dobro sta se odrezali tudi Lisa Meriggioli in Deborah Samsa, ki sta osvojili spodbudno 10. mesto (44,6). Glede na to, da je bil za skupino članic Škratinj to prvi skupni nastop, so bili v društvu z osvojenim 5. mestom (nastopilo je 8 skupin) zadovoljni. Dobro so se odrezale tudi mladinke Čarovnice, ki so v konkurenci 14. ekip osvojile osmo mesto. Za pičlih 0.40 točke pa je članska peterka Škratinj (Jasna, Lisa, Nikol, Tina in Nastja) ostala brez kolajne, a ne glede na to, so bili z rezultatom zelo zadovoljni, saj je nastopilo kar 19 ekip. Mladinska ženska peterka Strel (Katerina, Martina, Stepha- nie, Lara in Kristina) je zasedla 13. mesto (na 19 ekip), mešana članska peterka Škratov (Ryan, Mitja, Niki, Lisa in Daša) pa se je veselila 5. mesta (na skupnih 20 ekip). V kategoriji partnerskih dvigov pa sta prvič nastopila tudi para Irena Magliaca-ne in Niki Meriggioli, ki sta zasedla 19. mesto ter Jasna Kneipp (ki je na zadnjih treningih nadomestila poškodovano Laro Iskra Skerl) in Mitja Kemperle, ki sta na koncu bila 21. Cheerdance Millenium se iz Berlina vrača z dvema odličjema, vendar pokale bodo prejeli naknadno. Tako vsaj so obljubili organizatorji. Od zgoraj navzdol: Članska peterka Škratinj, mešana skupina Škratov, mešana članska peterka Škratov in pom pon par Ester Gregori - Nikol Krizmancic košarka Under 17: Jadran ZKB slabo začel DRŽAVNO PRVENSTVO U17 Jadran Zadružna kraška banka -MGM Pordenone 53:71 (5:24, 21:45, 39:57) JADRAN ZKB: M. Malalan, Škerl, Dellisanti 7, Sacher 4, Regent 1, A. Malalan, Rizzo 6, Sedevčič 4, Ban 25, Bernetič 6. TRENER: Mario Gerjevič. SON: 9; 3T: Ban 4. Če bi o končnem zmagovalcu odločale le druga, tretja in zadnja četrtina, bi združena ekipa zasluženo spravila pod streho novi točki, saj je v tem delu srečanja imela pobudo stalno v svojih rokah. Žal pa ni tako in zaradi izredno slabe prve četrtine, so morali Ban in soigralci priznati premoč Pordenončanov. Jadranovi košarkarji so mogoče stopili na parket s prevelikim strahom, saj so na prvem srečanju proti tej ekipi izgubili za celih 70 točk. Igra tako ni stekla, saj je bilo preveč napak. Gostje so pre-stregli kar 15 podaj, kar jim je omogočilo, da so se hitro uspešno podali v protinapad. Prva četrtina je bila tako enosmerna, ne toliko po zaslugi gostov, ampak predvsem zaradi napak Jadrana. Od druge četrtine dalje je pela povsem drugačna pesem. Ban in soigralci so se zbrali in prevzeli pobudo. Škoda le, da je bil zaostanek, ki so si ga nabrali v prvem delu, previsok. Ostali izidi 16. kroga: CBU - Casar-sa 125:51, UBC - Aviano 104:49, Lux S. Giorgio - Falconstar 61:63, Portogruaro - Snai-dero 66:89, Fanin TS - Ardita 90:77, Libertas TS - Azzura TS 67:79, Don Bosco je bil prost. Vrstni red: Snaidero 30, Fanin 26, Az-zurra 24, UBC in MGM 22, Ardita 20, CBU 18, Libertas TS 16, Donm Bosco* in Portogruaro 10, Jadran ZKB in Falconstar 8, Aviano 5, Lux S. Giorgio 4, Casarsa 0 (* s tekmo manj). PRVENSTVO U14 Jadran - Libertas 54:61 (8:15, 19:30, 42:42) JADRAN: Milič, Ugrin, Gregori 12, Chemelli 4, Pertot 2, Kraus 14, Daneu 16, Valič 2, Zhok, žerjal, Lghissa 1, Žbogar TRENER: Danijel Šušteršič. SON:25; PON: Gregori, Pertot, Daneu, Valič. 3T: Kraus 2. Za poraz je kriva predvsem slaba igra v prvih dveh četrtinah. V tretji četrtini pa so se le zbrali in s protinapadi Gregorija in koši Daneva so izničili zaostanek, toda v zadnji četrtini so si mnogi igralci nabrali pet osebnih napak in so tako morali z igrišča, kar so seveda takoj izkoristili nasprotniki. 360 STOPINJ Neobičajni ki je nekoč ribiški ekip Najprej vratar, zatem pa napadalec, ki večkrat tudi zabije kak gol. Dimitrij Ben-sa igra pri doberdob-ski Mladosti in je nekoliko neobičajen igralec. Pravi »jolly«, saj ga trener »uporablja« na vseh igralnih mestih. Dimitrij je bil pred leti tudi uspešen ribič. »Bil sem ekipni deželni prvak in prvak Triveneta. Tekmovali smo ob umetnih jezerih in včasih tudi ob rekah in hudournikih,« je razkril Bensa, ki se včasih še poda na bregove Soče in Vipave. Dimitrij je aktiven tudi pri goriški civilni zaščiti. Upa pa da ga bodo prej ali slej sprejeli v službo pri deželni gozdni straži. Najboljši športni dosežek: 3. mesto v pokrajinskem prvenstvu mladincev z Lu-cinicom in zmaga na turnirju Baiamonti Datum rojstva: 3. ju- Dimitrij Be nogometaš; osvojil tudi ni naslov lija 1986 Društvo: Mladost Bivališče: Gorica Stan: srečno zaseden Zaposlen/študent: zaposlen Ostali športi: ribolov Moji trenerji: Fabio Sambo, Luigino Vi-doz in Faganel Ostale dejavnosti in konjički: civilna zaščita Knjiga na nočni omarici: Il manuale del perfetto interista Dnevniki, revije, TV-dnevniki, TV-oddaje: Primorski dnevnik, Piccolo, Messagero, Gazzetta dello Sport; Sportwe-ek, revije o avtih in motorjih; slovenski in deželni Rai3, Studio aperto; Športel. Najljubša glasba: malo vsega Najljubši film: akcijski in vojni filmi V sobotah grem najraje... dobimo se v goriškem lokalu She-erlock in zatem gre- košarka - Državno prvenstvo do 15. leta Prva zmaga Jadrana ZKB Trener Gerjevič upa, da bodo v povratnem delu bolj uspešni mo ali v Slovenijo ali na Tržaško, ker se na Goriškem ne dogaja nič Najljubša jed: pica Najljubša pijača: pivo ali kar dober kok-tajl Navijam za: Inter Najljubši zamejski športnik: »zimzeleni« Marko Škabar Najljubša zamejska osebnost: Boris Pahor Moja zastava: evropska Najljubše počitnice: na Hrvaškem, v Istri in v Dalmaciji Če ne bi izbral svojega športa, bi rad bil... košarkar Zgled v športu: Roberto Baggio Skrita želja: biti uspešen v delu in življenju ter da bi Mladost čimprej napredovala v 2. amatersko ligo DRŽAVNO PRVENSTVO U15 Jadran Zadružna kraška banka - Lignano Basket 74:49 (19:14, 34:31, 52:44) JADRAN ZKB: Pegan, Ugrin, Škerl 23, Dellisanti 28, Kraus 2, Zudek 3, Daneu 2, Fran-dolič, Sacher 16, Valič. TRENER: Mario Gerjevič. SON: 19; 3T: Dellisanti 1. Združena ekipa je leto 2008 pričela odlično. V 13. krogu prvenstva, zadnjem prvega dela, so namreč varovanci trenerja Gerjeviča prišli do prve zmage. »Potrebovali smo nekaj časa, da se uigramo. Sedaj upam, da bomo v drugem delu osvojili še kako srečanje in presenetili tudi kako boljšo peterko,« je dejal trener Gerjevič po zmagi. Škerl in soigrali so od začetka prevzeli vajeti igre v svoje roke in jih dejasnko niso več izpustili. Zelo malo je bilo tokrat izgubljenih žog, v napadu pa so grali zelo premišljeno. Zelo dobro so svojo nalogo opravili vsi trije nosilci ekipe, to so Škerl, Dellisanti in Sacher, pohvalo za borbenost zaslužijo predvsem igralci letnika 94. Ostali izidi 13. kroga: AcegasApos -UBC 84:53, Felletto - Codroipese 70:85, Ardita - Falconstar np, Libertas - Azzurra, Por-denone - Servolana np. UNDER17 DEŽELNO PRVENSTVO Bor Čok - Falconstar 47:68 (10:15, 18:32, 34:51) BOR ČOK: Peretti, Sancin, Pertot 16, Nadlišek 6, Montalto 5, Battigelli, Ku-kič 4, Manta, Švara 13, Tanasijevič 3. TRENER: Robi Jakomin. SON:12; 3T: Pertot, Švara in Kukič 1. Borovci so doživeli pekoč poraz. Falconstar je v napadu igral zelo organizirano, borovci pa so s težavo dosegali koše. V obrambi niso bili agresivni, tako da je bil poraz neizbežen. »Zelo sem razočaran s pristopom, ki ga zadnje čase imajo moji igralci do treningov,« je dejal trener Jakomin. Jadran ZKB - NPG 62:64 (13:11, 31:31, 51:46) JADRAN ZKB: Senolič 20, Košuta 16, Starec, Rauber 14, Zaccaria 6, Iosini, Bembi, Žužek 8. TRENER: David Ambrosi; SON:20; 3T: Semolič 1. Baloncesto Isontina - Jadran ZKB 96:45 (19:10, 44:20, 65:30) JADRAN ZKB: Semolič 27, Rauber 10, Zaccaria 4, Bembi 4, Iosini, Žužek, Starec. TRENER David Ambrosi. 3T: Semolič 1. Jadran Zadružna kraška banka pa je minuli teden odigral kar dve srečanji, in sicer zaostalo tekmo 6. kroga proti NPG in pa srečanje 12. kroga proti peterki Baloncesto Isontina. Mladinsko vrsto goriškega peterke, ki igra v B2 ligi, so varovanci trenerja Am-brosija uspeli premagati v zadnji sekundi. Srečanje je bilo zelo izenačeno, 4 minute pred koncem pa je Jadran še vodil za 8 točk. Vendar so se gostje nevarno približali. Ko je manjkala le sekunda do konca je Semolič napravil prekršek nad najboljšim igralcem iz Gorice, ki je imel na razpolago kar dva prosta meta. Med tekmo je spravil vse proste mete skozi obroč, tokrat pa je na srečo zgrešil oba in Jadranovi košarkarji so si na skoku priborili žogo, tako da je bilo srečanja konec. Pohvalo zaslužijo predvsem Semolič (z 20 točkami je bil najboljši strelec Jadrana) in Košuta za dobro igro v napadu ter Žužek za igro pod košema (zbral je kar 8 skokov v napadu). V soboto pa se je združena ekipa podala v Fogliano z izredno okrnjeno postavo. Trener Ambrosi je zaradi epidemije gripe lahko računal namreč le na sedem igralcev. V uvodnih minutah so se Jadranovi košarkarji še enakovredno borili, potem pa so jim pošle moči in poraz je bil neizbežen. Ostala izida: Ronchi - Goriziana 88:42, Salesiani Don Bosco - Alba 52:42. Ženska C liga: Druga zaporedna zmaga poletovk Servolana - Polet 54:73 (10:13; 21:38; 42:57) POLET: Peric, Danev 17, K. Pertot, I. Pertot 2, Milič 28, Piccini 2, Nadlišek 2, Malalan 4, Abrami 14, Budin 4, trener Andrej Vremec. TRI TOČKE: Danev 2, Milič 1 Poletovke so dosegle drugo zaporedno zmago, tokrat proti skromni Servolani. Vremčeve varovanke so tokrat zelo dobro igrale tako v obrambi kot v napadu in vseskozi vodile. Tempo so pospešile v drugi četrtini in se razigrale v napadu. Visoko prednost so nato gostje zrelo upravljale. Vse igralke so stopile na igrišče in dale svoj doprinos k tej lepi in pomembni zmagi. V napadu je bila neustavljiva Darma Milič, v obrambi in pod košema pa je spet gospodarila Veronica Abra-mi (18 skokov). Naj omenimo še, da se je po poškodbi kolena in več kot enoletni odsotnosti vrnila na igrišče Mateja Piccini. dnevnik Lahko noč Zmagoviti šprint Plesalec Odmor slave Potni, napeti, žejni Torek, 15. januarja 2008 Dodatki ttSlK! i^n- Visoka napetost ^ ^ ^ i Sodnik, piskaj! / 18 Torek, 1S- januarja 2008 NOGOMET elitna liga - Zaskrbljenost v Križu Po novem porazu Vesna čisto blizu dna Zadnje uvrščeni Union 91 je bil bolj borben od Juventine promocijska liga Krasovi napadalci niso bili nevarni Dva poraza, po katerih so v obeh taborih, pri Juventini in pri Vesni, upravičeno zaskrbljeni. Ekipa štandreškega društva je v zadnjem krogu prvega dela prvenstva nekoliko nepričakovano izgubila proti zadnje uvrščenemu Unionu 91. Trener Dante Portelli je imel konec prejšnjega tedna precej težav s poškodbami in boleznimi (gripa). »Tudi v nedeljo so nekateri igrali, čeprav so imeli vročino, vsaka jim čast,« jih je pohvalil predsednik Marko Kerpan, ki pa ni bil zadovoljen z nastopom in pristopom skoraj vseh nogometašev. »Igrišče je bilo slabo in sodnik bi lahko celo odločil, da se tekme ne igra. Blatna podlaga nas je zelo oškodovala, saj nekateri naši igralci niso prišli do izraza. Union 91 je igral boljše, bolj borbeno in bolj prepričljivo. Zmagali so torej povsem zasluženo. Sodnik pa je nekoliko prenaglo izključil Degrassija. To že v prvem polčasu, tako da smo celotni drugi del igrali z možem manj,« meni Kerpan, ki še dodaja, da čaka Juventino težak drugi del. »Borili se bomo za obstanek. Upamo, da ga bomo dosegli pred koncem prvenstva.« ZARJA GAJA - Izgubljena priložnost za rumeno-modre. »Vodili smo 1:0 in nasprotnik je igral z desetimi igralci. Povrh tega se je poškodoval njihov najboljši napadalec Andrea Steiner. Morali bi pritisniti in doseči še vsaj en gol. Naš trener pa se je odločil za obrambno taktiko in v drugem delu smo igrali le z enim napadalcem. Costalungi je uspelo izenačiti. Škoda. Če bi še naprej igrali napadalno kot v prvem delu (Satti in Fratnik v napadu ter za njima ofenzivna vezna igralca Schiral-di in Bečaj), bi prav gotovo pela povsem druga pesem in lahko bi odnesli domov vse tri točke,« je brez dlak na jeziku komentiral spremljevalec Daniele Iozza. Tudi kriška Vesna se je iz gostovanja (v Gonarsu) vrnila praznih rok. »Plavi«, ki so imeli že točko v rokah, so klonili šele po treh minutah podaljška. »Tudi tokrat nam je sreča obrnila hrbet,« je bil razočaran športni vodja Paolo Vidoni. »V prvem delu nam res ni šlo od rok. Povrh tega je bil še sodnik precej neizkušen. V drugem polčasu pa smo se zbrali in prevzeli pobudo v svoje roke. Mervich je izenačil in zatem smo imeli še nekaj dobrih priložnosti za drugi zadetek. Pred vrati pa na žalost nismo bili najbolj natančni.« Vidoni se je obenem pritožil, češ da bi moral sodnik pri obeh zadetkih Gonar-sa dosoditi prekršek v korist Vesne. »V obeh primerih je nasprotnikov igralec storil prekršek,« meni športni vodja »plavih«. Pri Vesni je prvič v letošnji sezoni igral Nicolo Gerbini, ki je bil med boljšimi na igrišču. Zelo solidno je igral na desnem krilu. Na sredini igrišča pa počasi prihaja v pravo formo Gianluca Velner. Položaj na razpredelnici je postal nadvse kritičen, saj loči kriško ekipo le točka od samega dna. (jng) _I KROMA BREG - Prijetno presenečenje (1:2 v Ločniku). Bregov trener Davor Vitu-lič je bil po tekmi zelo zadovoljen s svojimi varovanci. »Znova nismo igrali v popolni postavi. Kdor pa je vstopil na igrišče, je dal vse od sebe in zato moram pohvaliti res vse nogometaše. Posebno dobro smo igrali v drugem polčasu, ko sta na težkem in blatnem igrišču prišla do izraza majhna, hitra in čvrsta Pernorio in German. Bila sta stalno trn v peti domačim igralcem. Videl sem tudi nekaj dobrih akcij,« meni Vi-tulič, ki je dober rezultat pripisal dobrim treningom in trudu vseh posameznikov. Trener Juventine Dante Portelli BUMBACA 2 zmagi proseškega Pri-morja Interland v letošnji sezoni v skupini C v 1. amaterski ligi. Rumeno-rdeči so letos tudi dvakrat igrali neodločeno. V preostalih enajstih krogih pa so izgubili. V drugem delu morajo Bidussijevi varovanci absolutno osvojiti vsaj sedem ali osem tekem, drugače bodo izpadli v 2. AL. Kras Koimpex igra z vklopljeno roč no zavo ro. Eki pa repen ske ga druš -tva nima prave kontinuitete. »Nismo igrali dobro. Naši napadalci so dobili premalo uporabnih žog in posledično nismo imeli veliko priložnosti za gol. Sko raj no bene,« me ni raz oča ra ni športni vodja Goran Kocman, ki pa se je potolažil z dejstvom, da tudi tekmeci (vključno z vodilnim San Luigijem) niso zmagali. Uspešen je bil le Ligna-no. Razlogi za delni neuspeh? »Ne vem. Očitno nekaj ne gre. Na krilih nismo najbolj dejavni. Premalo je predlož kov v kazen ski pro stor. Povrh tega pa je tudi obrambna linija preveč oddaljena od vezne linije in napada. To nam povzroča ve li ke težave,« je do dal Koc man. Pri Krasu sta se v nedeljo odlikovala Mar co Sau in Ma tej Bagon. » Oba sta zelo solidno opravila svojo nalogo. V nedeljo bo treba dati vse od sebe in premagati San Lorenzo.« Kras bo tudi v pri hod njem kro gu igral v Re pnu. Elitna liga IZIDI 15. KROGA Gonars - Vesna 2:1; Fincantieri - Azzanese 1:1; Manzanese - Casarsa 3:1; Muggia - Tolmezzo 0:1; Pordenone - Torviscosa 3:0; Sevegliano -Monfalcone 1:1; Union 91 - Juventina 2:0. Manzanese 15 10 4 1 26:7 34 Pordenone 15 9 3 3 27:15 30 Torviscosa 15 7 4 4 14:13 25 Gonars 15 6 5 4 18:15 23 Monfalcone 15 5 7 3 15:11 22 Tricesimo 15 5 5 5 18:19 20 Fincantieri 15 6 2 7 18:22 20 Muggia 15 6 1 8 25:20 19 Juventina 15 5 4 6 11:23 19 Palmanova 15 5 3 7 23:25 18 Azzanese 15 4 6 5 17:20 18 Tolmezzo 15 4 6 5 12:15 18 Vesna 15 2 9 4 16:21 15 Sevegliano 15 2 8 5 12:15 14 Casarsa 15 3 5 7 15:20 14 Union 91 15 4 2 9 13:19 14 PRIHODNJI KROG Pordenone - Juventina; Fincantieri - Vesna. Promocijska liga IZIDI 15. KROGA Mariano - Centro Sedia 1:1; Kras - Capriva 0:0; Pertegada - S.Maria 4:0; Cervignano - Staranzano 1:2; Pro Romans -Isonzo 1:0; San Lorenzo - Lignano 0:3; San Luigi -Pro Goriyia 0:0; Sangiorgina - Virtus Corno 0:3. San Luigi 15 10 3 2 31:14 33 Lignano 15 9 3 3 25:12 30 Centro Sedia 15 8 4 3 15:8 28 Kras Koimpex 15 7 6 2 20:13 27 Pro Gorizia 15 5 7 3 13:10 22 Pro Romans 15 5 7 3 12:10 22 Pro Cervignano 15 4 8 3 18:18 20 Staranzano 15 3 10 2 14:14 19 Sangiorgina 15 4 6 5 16:17 18 Capriva 15 4 6 5 8:13 18 Virtus Corno 15 3 7 5 13:17 16 Santamaria 15 4 4 7 14:22 16 Mariano 15 2 8 5 7:10 14 Pertegada 15 3 3 9 12:18 12 San Lorenzo 15 2 5 8 10:20 11 isonzo 15 2 3 10 9:21 9 PRIHODNJI KROG Kras - San Lorenzo 1. amaterska liga IZIDI 15. KROGA Azzurra - Villesse 2:0; Gallery - Aquileia 2:4; Gradese - Primorec 1:0; Medea - San Canzian, Primorje - Ruda 2:1; San Giovanni - Pieris 3:2; Sovodnje - San Sergio 1:5; Turriaco - Ponyiana 1:2. San Giovanni 15 9 4 2 33:18 31 Aquileia 15 8 5 2 26:18 29 Ponziana 15 6 8 1 28:18 26 Turriaco 15 5 9 1 19:15 24 Gradese 15 7 3 5 24:21 24 Villesse 15 7 3 5 21:19 24 San Sergio 15 6 4 5 25:19 22 Gallery 15 6 4 5 28:24 22 Pieris 15 4 7 4 18:18 19 San Canzian 14 5 4 5 23:23 19 Sovodnje 15 3 7 5 21:26 16 Ruda 15 4 3 8 21:27 15 Azzurra 15 4 3 8 17:25 15 Medea 14 3 6 5 20:23 15 Primorje 15 2 3 10 17:34 9 Primorec 15 1 5 9 23:36 8 PRIHODNJI KROG: Primorje - Pieris; Medea -Primorec; Sovodnje - San Giovanni. 2. amaterska liga IZIDI 15. KROGA Audax - Ronchi 1:1; Begliano - Mossa 3:1; Chiarbola - Piedimonte 1:0; Costalunga - Zarja Gaja 1:1; Lucinico - Breg 1:2; Moraro - Muglia 1:0; Opicina - Domio 0:3; Zaule - Esperia 0:2. Costalunga 15 9 6 0 31:11 33 Piedimonte 15 10 2 3 23:10 32 Zarja Gaja 15 8 4 3 22:13 28 Ronchi 15 6 9 0 19:12 27 Chiarbola 15 7 3 5 17:15 24 Breg 15 6 5 4 14:16 23 Esperia 15 6 4 5 19:15 22 Zaule 15 7 1 7 26:25 22 Domio 15 6 2 7 20:17 20 Moraro 15 3 8 4 13:16 17 Opicina 15 4 4 7 23:26 16 Begliano 15 5 1 9 12:18 16 Lucinico 15 4 4 7 17:26 16 Audax 15 3 6 6 16:23 15 Muglia 15 3 2 10 13:24 11 Mossa 15 1 3 11 9:27 6 PRIHODNJI KROG: Begliano - Zarja Gaja; Esperia - Breg. 3. amaterska liga IZIDI 15. KROGA Aiello - Mladost 1:1; Campanelle - Aurisina 2:3; Castions - Malisana 3:0; Fiumicello - M ontebello 2:1; Romana -Terza 1:0; Strassoldo - S.Andrea 3:2; Torre -Union 7:1; Cgs je bil prost. Castions 14 11 1 2 32:9 34 Romana 14 10 3 1 23:5 33 Torre 14 10 1 3 39:16 31 S.Andrea 14 9 2 3 27:10 29 Fiumicello 14 7 4 3 25:14 25 Terzo 14 7 4 3 16:8 25 Aurisina 14 5 1 8 18:21 16 Mladost 14 3 6 5 14:19 15 Malisana 14 4 3 7 12:25 15 Strassoldo 14 3 5 6 22:30 14 Montebello 14 3 5 6 14:22 14 Cgs 14 4 1 9 25:35 13 Aiello 14 3 3 8 11:25 12 Union 14 3 2 9 17:30 11 Campanelle 14 2 1 11 15:41 7 PRIHODNJI KROG:Fiumicello - Mladost 1. amaterska liga - Dve ekipi na dnu Primorje Interland na lestvici dohitelo trebenski Primorec Sovodenjci v težavah PRIMORJE INTERLAND - Pro-seška ekipa je končno prebila led in je zbrala prvo zmago (drugo v letošnji sezoni) pod taktirko Nevia Bidussija. Trener Bidussi je trezno ocenil nedeljsko zmago: »Končno tri točke, toda s kančkom grenkobe, saj je sodnik izključil dva naša nogometaša in tudi Mat-teo Pipan je prejel četrti rumeni karton, tako da ga v nedeljo ne bo na igrišču. Igrali bomo brez vezne linije.« Trener Primorja je pohvalil nastopa obeh vratarjev. Debitant Alfred Mbengue iz Senegala je moral zaradi udarca v glavo zapustiti igrišče in iti celo na pregled v bolnico. Dotlej je odlično branil, za zadetek pa ni odgovoren, saj je bil nanj storjen prekršek, ki ga sodnik ni videl. Zatem se je izkazal tudi mladi Manuel Zuppin, ki je proti koncu tekme dvakrat dobro posredoval. PRIMOREC - Še en negativen rezultat za Primorec, ki od nedelje zaseda sam rep lestvice (v družbi s Pri-morjem). »Vsekakor tudi tokrat nismo igrali slabo. Ekipa je reagirala in predvsem na začetku drugega polčasa smo držali vajeti igre v naših rokah,« je komentiral predsednik trebenskega društva Darko Kralj. Gradese je zmagovito povedel s kančkom sreče. Vratar Loigo (tokrat med boljšimi na igrišču) je lepo posredoval, žogo pa ne- hote odbil do nasprotnikovega igralca, ki jo je brez težav preusmeril v mrežo. »Bolj pravičen bi bil neodločen izid,« je še dodal Kralj. Na sredini igrišča je dobro igral Alen Sardoč. SOVODNJE - Polom belo-mo-drih. »San Sergio je odlična ekipa, mi pa nismo v najboljši formi. Povrh tega sta bila odsotna za nas zelo pomembna igralca: Simone in Feri,« je diplomatsko povedal predsednik Zdravko Kuštrin. Reščičev vodilni zadetek je le zdramil igralce tržaške ekipe, ki so v pičlih desetih minutah kar trikrat zatresli domačo mrežo. Negativna novica je še, da kar devet igralcev Sovodenj ima tri rumene kartone. 3. AL: točka Mladosti »Delitev točk je bila pravična,« meni spremljevalec Mladosti Ezio Bressan. Doberdobci so povedli že po petih minutah. Akcijo je začel Daniel Ferlez, usnje v mrežo pa je potisnil Gagliano. Aiello je izenačil že po petnajstih minutah. V nadaljevanju sta imela še dobri priložnosti Škabar in Gagliano. Rezultat pa se ni več spremenil. Nogometaši Mladosti so igrali s črnim trakom na ramenu, saj je v tednu preminil oče predsednika Nordia Gergoleta, Vladimir Gergolet. POSTAVE EKIP NAŠIH DRUŠTEV ELITNA LIGA Union 91 - Juventina 2:0 (1:0) JUVENTINA: C. Peteani (Sandrigo), Terpin, Morsut (Gordini), Ballaminut, Liut, Zucco, Fici (Mainardis), Pantuso, Devetak, Degrassi, Kovic, trener Dante Portelli. IZKLJUČEN: Degrassi. Gonars - Vesna 2:1 (1:0) STRELEC ZA VESNO: v 65. min. Mervich. VESNA: Donno, Bertocchi (Ervigi), Tomizza, Velner, Degrassi, Fantina, Montebugnoli, Fichera (Gerbini), Mervich (Cheber), Leone, Venturini, trener Ruggiero Calo. IZKLJUČEN: Leone. PROMOCIJSKA LIGA Kras Koimpex - Capriva 0:0 KRAS: Contento, Bagon, Visintin, Centazzo, Radovini, Alejnikov, Metullio (Giorgi), Orlando, Kneževič, Sau, Botta, trener Sergej Alejnikov. 1. AMATERSKA LIGA Primorje Interland - Ruda 2:1 (0:0) STRELCA ZA PRIMORJE: v 60. Pu-gliese in 93. min. Bertocchi. PRIMORJE: Mbengue (Zuppin), Ferro, Brajnik, Ravalico, Merlak, Dagri, Pugliese, Pipan, Pauletič (Co-lasuonno), Bertocchi, Picciola, trener Nevio Bidussi. IZKLJUČENA: Ferro, Ravalico. Sovodnje - San Sergio 1:5 (1:3) STRELEC ZA SOVODNJE: v 1. min. avtogol. SOVODNJE: Pavio, Pacor, Robert Figelj, Kogoj (Matija Figelj), Cola-pinto, Tomsič, Trampus, Calligaris, Rešcič, Portelli, Ferletič, trener Claudio Sari. Gradese - Primorec 1:0 (0:0) PRIMOREC: Loigo, Franceschinis (Marcandel), Manfreda, Emili, Brai-ni, Meola, Laghezza, Sardoč, Kre-vatin, Lanza, Micor, trener Oliviero Macor. 2. AMATERSKA LIGA Lucinico - Breg 1:2 (1:1) STRELCA ZA BREGA: 10. min. Per-norio, 66. Zidarich iz 11-m. BREG: Barbato, Sestan, Pedarra, Laurica, Gargiuolo, Gustini, Coppola (Sovič), Erbi (Sabini), Zidarich, Pernorio (Bursich), German, trener Davor Vitulič. Costalunga - Zarja Gaja 1:1 (0:1) STRELEC ZA ZARJO GAJO: Fratnik v 38. min. iz 11-m. ZARJA/GAJA: Carmeli, Bernetič, V. Križmančič, Salierno, Kariš, G. Križmančič (Palmisano), Bečaj, Schi-raldi, Satti (Ban), Mihelčič, Fratnik, trener Moreno Nonis. 3. AMATERSKA LIGA Aiello - Mladost 1:1 (1:1) STRELEC ZA MLADOST: Ferlez v 5. min. MLADOST: Kuštrin, Batistič (La-vrenčič), Contin, Sambo, Škabar, Čer-nic, Pellegrino, Bressan, Gagliano, Ferlez, Radetič, trener Fabio Sambo. ENAJSTERICA TEDNA 1 A essandr.o-Calrmeli 1 (Zarja Gaja) Matteo Pajcor Mate ^ (Sowdnjej >j Bagon^-/ (Kras Nicolo Koimpex) Mitja Merlak Gerbini(Primorje Interland) (V Aron M 1 (Zarja esna) Mario Pantuso lihGičk (Ju\entina) Gaja) Alen Sardoč [ (Primorec) Danijel Ferlez Alessa N(Mladost)/ ndro German (Breg) Francesco Pernorio (Breg) 2. al - Neodločen izid in zmaga Zarja Gaja: obrambna taktika se proti devetim ni najbolj obrestovala Breg: »lahek« napad neustavljiv v blatu Tako je vratar Costalunge Canziani v kazenskem prostoru storil prekršek nad Fratnikom (na posnetku se lepo vidi, kako se je vratar dotaknil leve noge napadalca Zarje Gaje) in si prislužil rdeči karton / ŠPORT Nedelja, 13. januarja 2008 19 namizni tenis - Kras v moški C1-ligi Težka zmaga, naskok na B2-ligo pa se nadaljuje Po nepričakovanem porazu Simonete zmago proti Latisani zagotovila M. Rotella in Bole Kras - Latisana 5:4 Rotella - Marcolin 3:0 (11:5, 11:9, 11:9); Bole - Callegaro 2:3 (8:11, 11:8, 12:10, 11:13, 5:11); Simoneta - Segat 3:0 (11:6, 11:8, 11:2), Rotella - Callegaro 0:3 (5:11, 5:11, 8:11), Simoneta - Marcolin 3:0 (11:8, 12:10, 11:8), Bole - Segat 1:3 (7:11, 11:3, 9:11, 8:11); Simoneta - Callegaro 1:3 (13:11, 9:11, 9:11, 12:14); Rotella - Segat 3:2 (13:11, 5:11, 7:11, 11:5, 11:8); Bole - Marcolin 3:1 (11:9, 10:12, 12:10, 11:6). Krasovci so se morali na sobotnem srečanju pošteno potruditi, da so proti četrotouvrščeni Latisani dosegli deseto zaporedno zmago. Stari znanci iz vi-demske pokrajine so hoteli zgoniškim pingpongašem na vse načine prekrižati načrte in za las jim ni uspel podvig. Od nasprotnikov se je izkazal tret-jekategornik Roberto Callegaro, ki je dosegel tri točke. Predvsem v srečanju proti prvemu možu zgoniške ekipe Bojanu Simoneti je Callegaro pokazal, da je v odlični formi. S servisi in preciznimi top spini je postavil Bojana v velike težave in tako postavil stanje na 4:3 za goste. Po izredno borbeni tekmi proti Segatu je uspelo mlademu Micheleju Rotelli izenačiti, v zadnji odločilni tekmi pa je Edi Bole strl odpro veterana Marcolina po zelo razburljivem dvoboju. Ediju je uspelo v ključnih trenutkih premagati strah in zaigrati bolj aktivno od nasprotnika. Z novima doseženima točkama nadaljujejo krasovci svojo zmagovito pot v letošnjem prvenstvu, nepričakovano zasedajo prvo mesto na lestvici, kljub temu, da je bil začetni cilj miren obstanek v ligi. Če bodo odigrali preostale tekme z enako požrtvovalnostjo, ki so jo pokazali v prvem delu prvenstva, se bodo lahko do konca borili za prvi dve mesti, ki vodita v B2 ligo. (Si.B.) Ostali izidi: Cus Udine A - Cus Udine B 3:5, Sarmeola - Q4 Padova 5:3, Valeggio - Salzano 5:4, Adria - Vicenza 5:1 Vrstni red: Kras 20 točk, Adria in Salzano 14, Cus Udine B 12, Libertas Latisana 10, Q4 Padova 8, Valeggio, Vi-cenza in Sarmeola 6, Cus Udine A 4. mladinski nogomet - Pomlad v deželnih prvenstvih Poraza v pričakovanju play-outa Naraščajniki že vodili, zatem pa klonili proti Monfalconu - Najmlajši bi proti ekipi Futuro Giovani zaslužili kaj več DEŽELNI NARAŠČAJNIKI Monfalcone - Pomlad 3:1 (1:1) STRELEC ZA POMLAD: Jan Čok. POMLAD: Dedenaro, Petro-vački, Jevnikar, Kuret, Kovacic, Dol-liani, Candotti, Jan Čok, Aljoša Čok, Radovčič, Jarc, Kerpan, Potleca, Žer- jal, Segulin. TRENER: Marino Kra-gelj. Tudi tokrat bi lahko bil razplet nekoliko drugačen. Deželni na-raščajniki Pomladi so se trudili, toda zaman. Drugi polčas je bil za Kra-gljeve fante znova usoden. V prvem polčasu so oranžno-plavi povedli po zaslugi Jana Čoka. V vratih je po skoraj štirih mesecih znova igral Giovanni Dedenaro, ki pa še ni v pravi formi. Po zadetku Čoka pa so se nogometaši tržiške ekipe opogumili in kmalu jim je uspelo izenačiti. Pomlad se ni predala. Še naprej so igrali borbeno in požrtvovalno, čeprav v napadu niso našli pravih rešitev. V drugem polčasu so gostitelji prevzeli pobudo v svoje roke in se večkrat nevarno približali Dedena-rovim vratom. Monfalcone je kmalu še drugič zatresel vratar Pomladi. V nadaljevanju je trener Kragelj opravil nekaj sprememb, ki pa niso bile najbolj učinkovite. Pred trikratnim sodnikovim žvižgom so domači nogometaši dosegli še tretji zadetek in tekme je bilo tako konec. Do konca rednega dela prvenstva manjkajo še trije krogi. Zatem se bo Pomlad potegovala za obstanek v play-outu. Pomembno je, da se oranžno-plavi ne predajo malodušju, saj v drugem delu imajo vse možnosti, da si izborijo obstanek v zahtevni ligi. DEŽELNI NAJMLAJŠI Pomlad - Futuro Giovani 0:1 (0:1) POMLAD: Mattiassich, Vidoni, Žerjal, Zuppin (Cerkvenič), Kuret, Hoffer, Pahor, Viviani (D'Oronzio), Brass, Tosone, Carli. TRENER: Mile Ljubojevič. Neodločen izid bi bil bolj pravičen. Vsaj tako menijo v taboru Pomladi. V drugem polčasu so oranžno-plavi imeli kar nekaj dobrih priložnosti za izenačenje, ki pa jih niso znali izkoristiti. Gostje so na Pa-dričah nekoliko nepričakovano po-vedli že v prvem polčasu. V tem delu se domačini niso bog-ve-kako izkazali. V drugem delu se je stanje na igrišču nekoliko spremenilo in tekma Tekma deželnih najmlajših med Pomladjo in ekipo Futuro Giovani na Padričah je bila kar borbena KROMA je postala bolj živahna. Obe ekipi sta igrali napadalno, protagonista pa sta bila vratarja obeh ekip, ki sta se v več primerih izkazala. Trije nogometaši Pomladi za pokrajinsko selekcijo Jutri bo na igrišču na ulici Loc-chi in pri Domju zbor pokrajinske selekcije naraščajnikov in najmlajših. Pri naraščajnikih bosta na treningu sodelovala nogometaša deželnih na-raščajnikov Pomladi Martin Jarc in Roberto Candotti. Pri najmlajših pa se bo preizkusil Christian Paoletti. Naraščajniki IZIDI 15. KROGACormor - Palmanova 3:0; Fut. Giovani - Donatello 1:1; Manzanese Pordenone 1:2; Monfalcone Pomlad 3:1; Pro Romans - San Giovanni 1:1. Donatello 15 12 3 0 40:10 39 S.Giovanni 15 11 2 3 36:19 33 Pordenone 15 10 3 2 33:13 33 Monfalcone 15 7 3 4 20:13 24 Manzanese 15 7 0 8 24:18 21 Palmanova 14 5 2 7 14:27 17 Pro Romans 15 5 3 7 20:27 17 Cormor 15 3 3 9 17:34 14 Fut. Giovani 15 2 5 8 11:23 11 Pomlad 15 2 1 12 14:38 7 PRIHODNJI KROG Pomlad - Pro Romans Najmlajši IZIDI 15. KROGA Donatello - Ronchi 2:0; Gemonese - Tolmezzo 3:5; Lignano Extra 0:1; Pomlad - Fut. Giovani 0:1; Pordenone - Ponziana 4:1 Pordenone 15 14 1 0 57:11 43 Donatello 14 12 1 1 58:6 37 Tolmezzo 15 10 0 5 34:19 30 Fut. Giovani 15 8 2 5 23:19 26 Extra 15 7 1 7 28:16 22 Ponziana 15 6 1 8 22:26 19 Ronchi 15 5 2 8 21:22 17 Pomlad 15 5 0 10 17:31 15 Lignano 15 2 0 13 9:49 6 Gemonese 15 1 0 14 9:72 3 PRIHODNJI KROG Extra Pomlad smučanje Zamejsko prvenstvo ZSŠDI ni ogroženo Ne ugod ne vre men ske raz -mere so konec tedna zagodle smučarjem iz naše dežele. Dežel na smu čar ska zve za je na -mreč zaradi obilnih padavin preložila vse tekme, ki so bile na sporedu v soboto in nedeljo. Odpadlo tekmo cicibanov in mlajših cicibanov bodo izpeljali v ponedeljek, 4. februarja. Odpadli sta tudi obe tekmi, sobot ni ve le sla lom in ne delj ski superveleslalom za dečke in na-raščajnike. Smučarska zveza še ni spo ro či la, kdaj ju bo pri re di -la. Za mladince, člane in veterane je v nedeljo odpadla pokrajinska faza Trofeje dežel, ki bo v Piancavallu naslednjo nedeljo, ko bo na sporedu tudi Zamejsko smučarsko prvenstvo za 27. Pokal ZSŠDI v kraj u Forni di So-pra. Pred sed nik SK Br di na Ra -do Šuber(letošnji organizator prvenstva) nam je sporočil, da prvenstvo ni ogroženo: »Napovedujejo, da se bodo tudi vremenske razmere stabilizirale,« je povedal. Pisne prijave sprejema SK Br di na do vključ no pet ka, 18. januarja do 16. ure. Tekmovanje se bo začelo ob 9.30, ogled proge pa bo od 8.45 do 9.15. Udeležba prvenstva bo najbrž tudi številčna in kakovostna. Le trije Gadi bodo zaradi tekme na Zoncolanu odsotni. Albert Kerpan, Minej Purič in Aleksander Cosutta (vsi Mladina) se bodo v nedeljo, 20. januarja udeleži li ve le sla lo ma na Zon co la nu. Tekma namreč prinaša točke za nastop na selekcijah Trofeje Topolino, ki bodo 11. in 12. februarja v kraju Forni si Sopra. Vsi ostali tekmovalci naših društev pa bi morali nastopiti na zamejskem prvenstvu, čeprav je na sporedu tudi pokrajinska faza Trofeje dežel za mladince, člane in veterane. »Trofeja resda prinaša točke tekmovalcem, za napredovanje v naslednjo fazo pa velja izključno društvena lestvi ca, ne pa po sa mez na uvrs ti -tev,« je po jas nil pred sed nik smučarske komisije Ennio Bo-gatec, ki zato predvideva, da bodo tekmovalci v nedeljo izbrali nastop na Zamejskem prvenstvu. □ Obvestila AŠD-SK BRDINA v sodelovanju z ZSŠDI organizira v nedeljo 20. januarja 2008 zamejsko smučarsko prvenstvo za 27. pokal ZSŠDI. Tekmovanje bo v Forni di Sopra s pričet-kom ob 9.30. Vsi zainteresirani se lahko vpišejo do četrtka na društveno št. 347-5292058 ali pri odbornikih na št. 340-1653533 (Valentina) in 3484702070 (Mirjam). Vljudno vabljeni k polnoštevil-ni udeležbi. AŠD MLADINA - smučarski odsek vabi člane, ki bi se radi udeležili 27. Zamejskega smučarskega prvenstva, ki bo v nedeljo 20. januarja v kraju Forni di Sopra, da se javijo odbornikom društva ali na telefonski številki 040-213518 ali 348 7730389 (Ennio). Prijave so možne do petka, 18. januarja do 14. ure. OOZUS obvešča, da bo jutri, 16. januarja ob 20.45 na sedežu podjetja Nova Trade v Nabrežini št. 97, seja izvršnega odbora. SO SPDT organizira 25., 26. in 27. januarja 2008 tečaj teka na smučeh na Pokljuki. Informacije in vpisovanje na ZSŠDI (tel. 040635627). 2 0 Torek' 1S- januarja 2008 ODBOJKA deželna prvenstva - V ženski D-ligi Zaostanek Kontovela in Govolleya se vse bolj veča Spet zaskrblja tudi položaj valovcev v moški C-ligi moška d-liga - Po porazu v Trstu Za Olympio Tmedia morda konec upanj za osvojitev prvega mesta Napad Danjela Faganela KROMA —/ NAŠE ŠTEVILKE TOPSCORERTEDNA Ženske: Sabrina Bukavec (Kon-tovel) 15 Moški: Vasilij Kante, Danilo Rio-lino (Sloga Tabor Televita) in Simon Rožac (Sloga) 17 TOP SCORERJI Ženska C-liga: C. Fazarinc 116, S. Cvelbar 97, I. Pertot 93, I. Gantar 65. Moška C-liga: M. Ombrato 143, S. Černic 125, D. Riolino 111, V. Kante 102, I. Valentinčič 100, L. Lavrenčič 96, G. Testen 94. Ženska D-liga: I. Černic 198, P. Uršič 164, S. Bukavec 144, I. Mania 134, K. Vodopivec 131, I. Fle-go 123, A. Verša 111. Moška D-liga: D. Faganel 168, T. Lango 141, M. Romano 107, S. Rožac 98, L. Terčič 85, D. Cetto-lo 80, D. Iozza 75. Club Altura - Olympia Tmedia 3:1 (25:21, 21:25, 26:24, 25:16) OLYMPIA TMEDIA: Faganel 15, Bernetič 10, Dornik 8, Mania' 6, Lango 15, F. Hlede 5, J. Hlede (L) 1, Terčič, Ca-regari, Devetak. TRENER: Conz. Trener Goričanov Claudio Conz je bil nedeljskem porazu Olympie nekoliko potrt. »Menim, da smo si zdaj zapravili vse možnosti, da bi na vrhu lestvice še dohiteli Porcio in morebiti dosegli direktno napredovanje. Zdaj se moramo usmeriti v boj za play-off«, je dejal furlanski strokovnjak goriškega moštva. Olympia v tržaški dvorani na Al-turi ni igrala slabo, vendar tudi ne dovolj dobro, da bi ugnala tokrat zelo razpoloženo moštvo dolgoletnega borovca Marka Marega (za Club Alturo igra še en nekdanji borovec, to je Giuliano Koren) in nekdanjega prvoligaša, zdaj 48-letnega Stefana Cello. Tržačani so doslej v prvenstvu igrali dokaj povprečno, menda zato, ker so redkeje igrali v popolni postavi, Conz pa je prepričan, da bodo vsaj na domačih tleh Po sobotni zmagi ostaja Sloga Tabor Televita v moški C ligi še vedno v zgornji polovici lestvice in je v tem prvenstvu še vedno naš najboljši predstavnik. Slogino ekipo trenira letos Edi Bosich, ki pa bo moral mogoče v nadaljevanju prvenstva svojim varovancem pomagati tudi kot igralec, saj ima prva Slogina ekipa letos štete igralce: »Že na začetku prvenstva nas je bilo samo 11, zdaj pa iz zdravstvenih razlogov nimam več na razpolago Paola Paga-ninija in Mirka Kanteja, iz študijskih pa Gi-acoma Bertalija. Na pomoč nam je trenutno priskočil David Jercog, ki pa že precej let ne igra, na treningih pa nam občasno pomagajo še drugi odbojkarji, da lahko vsaj primerno treniramo. Tudi sam zadnje čase več treniram, upam pa, da ne bomo imeli dodatnih težav in da mi ne bo treba stopiti na igrišče,« nam je povedal Slogin tre ner. Te ne mika, da bi bil trener-igra-lec te ekipe? »Sploh ne. Raje treniram, mislim pa, da ne bi mogel igrati in obenem tudi do- presenetili še marsikoga, če bodo igrali tako kot v nedeljo. Sicer je Club Altura po konceptu igre tudi precej zaostajala za Goričani, vendar je igrala bolj borbeno, delala je manj napak, v napadu pa je bila prodornejša, zlasti s krilnih položajev. Največja težava Olympie je bila menda v tem, da je tokrat igrala brez menjav. Poznala se je odsotnost standardnega libera Maraža, zamenjave pa je bil v določenih trenutkih potreben vsaj še tolkač Rok Bernetič, vendar je Terčič poškodovan sedel na klopi, predsednik igralec Gregor Sfiligoj pa je bil odsoten. Ključen za razplet tekme je bil zagotovo tretji set, v katerem so Goričani najprej nadoknadili visok zaostanek 17:11 in 18:13, nato pa si set v končnici zapravili z nerodnimi napakami v polju. Namesto injekcije samozavesti (in vodstva z 2:1) so tako doživeli upad poguma, Club Altura pa je sredi četrtega seta, ko je pri Olympii odpovedal tudi podajalec Hlede, dosegla odločilno prednost za končno zmago. (ak) Edi Bosich KROMA bro voditi ekipe, tako da bi mi moral kak drug trener priskočiti na pomoč, če bi moral sam igrati.« Čeprav ste šteti, ste že dokazali, da ste na isti ravni kot najboljše ekipe. Misliš, da je play-off dosegljiv? »Pravzaprav ni bila uvrstitev v playoff nikoli moj cilj. Mislim, da je objektivno gledano vsaj pet ekip na papirju boljših od nas, tako da je trenutna lestvica precej realna. Če bo katera od boljših ekip popustila, bomo seveda skušali to izkoristiti, bolj pa me trenutno zanima osvojiti točke, ki so potrebne za matematični ob- Rezultati prvega kroga po novoletnem premoru so bili zelo slabi, saj so slavili le slogaši v moški C ligi, vsi ostali pa so ostali praznih rok. Nekateri porazi so bili sicer predvideni, tako slabega izkupička pa res nismo pričakovali. Najbolj pekoč je poraz Vala Im-se proti tržaškemu Cusu, ki je bil do tega kroga skupaj s skromnim Vivi-lom glavni kandidat za izpad iz moške C li ge, po tej zma gi pa je na les tvi -ci dohitel valovce. Res škoda, da so Je-rončičevi fantje na tako pomembni tekmi odpovedali, saj bi lahko sicer prednost pred Tržačani povečali na šest točk i n bi lahko v drugem del u igrali bolj sproščeno. Do konca prvega dela prvenstva čaka Ombrata in soigralce samo še derbi s slogaši, z der-bijem (a proti Soči) pa bodo valovci začeli tudi povratni del. Manj zaskrbljujoč je v tej ligi poraz Soče ZBDS, ki je vseeno ohranila deveto mesto na les tvi ci in pet to čko pred nos ti pred enajstouvrščeno ekipo, ki bo morala naslednje leto igrati v D ligi. Naš najboljši predstavnik v najvišji deželni ligi pa j e tri točke osvoj il v gosteh, pa čeprav so igrali v telovadnici, ki je precej večj a od openske, naši igralci pa na igranje v tako velikih dvoranah niso navajeni. Na srečo to ni vplivalo na njihovo igro, tako da so se lahko Rio li no in so i gral ci na kon cu ve se li li vseh treh točk. Krog pred koncem prvega dela so na najvišjih mestih na lestvici dejansko ekipe, za katere smo tudi pred prvenstvom pričakovali, da bodo najboljše, pa čeprav so nekatere med njimi prvenstvo začele slabše. V ženski C ligi je Sloga po porazu s Chionsom še dodatno zaostala za ekipami, ki so pred njo, ohranila pa je prednost pred Virtusom, ki je očitno njen najresnejši nasprotnik v boju za obstanek v ligi. Maverjeve varovan ke, ki so to krat igra le brez li be ra Chiranijeve, pa imajo v nadaljevanju prvenstva vsekakor možnost, da prehitijo še kako ekipo, ki je trenutno pred njimi, saj je zaostanek za njimi minimalen. V moški D ligi sta tokrat obe naši ekipi izgubili, razočarani pa so v bistvu lahko le v taboru Olympie Tmedia. Goričani sicer še vedno ostajajo na četrtem mestu na lestvici in imajo dejansko dobre možnosti, da se tudi letos uvrstijo v play-off, poraza proti tržaški Alturi pa si ne bi smeli privoščiti. Tržačani so sicer igrali zelo stanek v ligi, še posebno zaradi majhnega števila igralcev, ki jih imam na razpolago.« Si na splošno zadovoljen z nastopi svojih varovancev? »Moti me samo poraz proti Cusu, ko smo povsem odpovedali, pri ostalih porazih fantom nimam česa očitati. Vedno so dali vse od sebe in se izkazali.« ODBOJKARSKO SPRIČEVALO Ocenjuje Edi Bosich 10 - dvema Slovencema v državni reprezentanci. To je za nas nedvomno odličen rezultat. 10 - odbojkarskim navijačem. Na odbojkarskih tekmah na tribunah ni nasilja, kot se dogaja pri kaki drugi panogi. Tekme si lahko mirno ogledajo tudi družine, saj nevarnosti ni. 7 - ogrevani openski telovadnici. Pred kratkim namreč telovadnica še ni bila ogrevana, tako da nas je večkrat zeblo, Riolino in Peterlin pa sta imela na primer zaradi tega težave s hrbtom. 4 - pripravljanju na pust. Izredno me moti, da nekateri igralci že mislijo na to, kako in kje bodo pustovali. (T.G.) dobro, pomagali pa so jim tudi Faganel in soigralci, ki so tokrat naleteli na črn dan. Kljub porazu pa so lahko zadovoljni pri Slogi, saj so se mladi Strainovi varovanci odlično upirali veliko bolj izkušenemu Fincantieriju in mu celo odtrgali točko. Tudi Sloga ima še ved no dob re mož nos ti za uvrstitev v play-off, saj za petouvršče-no ekipo trenutno zaostaja le za točko. Najslabši je položaj naših ekip v ženski D ligi, saj so trenutno vse tri v spodnji polovici lestvice. Združena ekipa Bora in Brega je po zadnjem porazu s petega zdrsnila na deseto mesto, čisto pri dnu pa sta še vedno Konto vel in Govolley. Če bi lahko Kalče-ve varovanke, ki bodo tudi naslednjič igrale v okrnjeni postavi, z eno samo zmago spet prehitele več nasprotnikov (do obstanka v ligi pa jih loči še veliko točk), pa je položaj Govolleya in Kontovela vedno bolj zaskrbljujoč. Od enajstega mesta, ki zagotavlja obstanek v ligi, ju iz kola v kolo loči več točk, tako da bodo morale Goričan-ke in Kontovelke v nadaljevanju prvenstva igrati precej bolj uspešno in zmagati večino preostalih tekem. Moška C liga IZIDI 10. KROGA San Vito - Sloga 1:3 (17:25; 24:26; 25:22; 19:25); Val Imsa - Cus 0:3 (21:25; 22:25; 21:25); Faedis - Soča 3:0 (25:10; 25:21; 25:14); Valpanera - Buia 0:3 (21:25; 18:25; 22:25); Basiliano - Natisonia 0:3 (20:25; 25:27; 23:25); VBU - Prata 3:0 (25:19; 25:23; 25:18). VBU Videm 10 9 1 29:7 27 Prata PN 10 8 2 24:15 21 Pav Natisonia 10 7 3 24:15 21 Faedis 10 6 4 24:15 19 Buia 10 5 5 22:17 18 Sloga Tabor Televita10 5 5 18:16 16 San Vito 10 5 5 19:19 14 Soča ZBDS 10 4 6 16:23 11 Basiliano 10 4 6 14:23 11 Cus 10 3 7 13:22 9 Val Imsa 10 3 7 10:22 9 Valpanera UD 10 1 9 9:28 4 PRIHODNJI KROG Sloga - Val Imsa (19.1. ob 20.30 na Opčinah); Soča - San Vito (19.1. ob 20.00 v Sovodnjah). Ženska D liga IZIDI 12. KROGA Buia - Paluzza 2:3 (25:21 ; 20:25; 25:19; 20:25; 11:15); Bor/Breg - Pradamano 1:3 (26:28; 25:18; 23:25; 20:25); Kontovel -Cordenons 1:3 (13:25; 23:25; 25:21; 17:25); Pasinao - Roveredo 0:3 (10:25; 9:25; 19:25); Govolley - Tarcento 0:3 (21:25; 12:25; 21:25); Cervignano - Fiume Veneto 3:2 (15:25; 25:21; 23:25; 25:19; 15:9); Manzano -Reana 3:2 (26:24; 23:25; 25:15; 25:27; 15:12). Tarcento 12 12 0 36:5 36 Roveredo 12 8 4 29:18 24 Cervignano 12 8 4 28:20 24 Cordenons 12 8 4 27:20 22 Paluzza 12 7 5 26:22 20 Pradamano 12 7 5 26:26 19 Fiume Veneto 12 6 6 26:26 18 Buia 12 5 7 26:27 17 Reana 12 5 7 24:26 17 Bor/Breg 12 6 6 22:23 16 Manzano 12 6 6 21:26 16 Pasiano PN 12 2 10 14:31 9 Kontovel 12 3 9 15:32 8 Govolley 12 1 11 15:33 6 PRIHODNJI KROG Fiume Veneto — Kontovel (19.1. ob 20.00 v Fiume Venetu); Reana -Bor/Breg (19.1. ob 21.00 v Reani Del Rojale); Pradamano - Govolley (19.1. ob 21.00 v Pradamanu). 3 Tržaški CUS, ki ga vodi legendarni Giorgio Manzin, je v moški C ligi dosegel doslej le tri zmage, vse tri pa proti ekipam naših društev. Slogo in Val je premagal gladko, Sočanom pa prepustil niz. Številka tri obuja še eno slabo novico. Če bi se ženska D liga končala v soboto, bi iz nje izpadle vse tri naše ekipe: Bor Breg, Kontovel in Govolley, čeprav vsaj za prvo velja, da je hkrati še v boju za play-off. Ženska C liga IZIDI 12. KROGALibertas - Palazzolo 3:1 (25:20; 25:18; 25:27; 25:17); Talmassons - Cormons 1:3 (16:25; 25:23; 23:25; 19:25); Triveneto - Porcia 2:3 (27:25; 12:25; 17:25; 25:22; 12:15); Martignacco - Villa Vicentina 3:0 (25:11; 25:7; 25:11); Rivignano - Virtus 3:1 (24:26; 25:22; 25:17; 25:17); Sloga - Chions 0:3 (17:25; 20:25; 26:28); Volleybas - Lucinico 3:2 (25:14; 26:24; 21:25; 23:25; 15:10). Porcia 12 12 0 36:9 34 Martignacco 12 10 2 34:12 31 Triveneto PN 12 10 2 33:11 29 Lucinico 12 8 4 31:17 26 Talmassons 12 6 6 24:21 19 Libertas TS 12 7 5 24:23 18 Chions 12 6 6 21:23 17 Palazzolo 12 5 7 22:24 17 Cormons 12 5 7 20:22 16 Volleybas UD 12 5 7 20:27 14 Rivignano 12 4 8 17:26 13 Sloga List 12 3 9 12:28 10 Virtus TS 12 3 9 14:30 8 Villa Vicentina 12 0 12 1:36 0 PRIHODNJI KROG Porcia - Sloga (19.1. ob 20.30 v Porcii) Moška D liga izidi 10. KROGA Fincantieri - Sloga 3:2 (16:25; 10:25; 25:19; 25:22; 15:10); Porcia — San Quirino 3:1 (24:26; 25:20; 31:29; 25:14); Broker — Cordenons 2:3 (21:25; 25:21; 28:26 23:25; 8:15); Cervignano — Pallavolo TS 1:3 (25:23; 21:25; 17:25; 22:25); Volley UD — Rigutti 1:3 (22:25; 21:25; 25:22; 20:25); Altura — Olympia 3:1 (25:21; 21:25; 26:24; 25:16). Porcia 10 9 1 29:8 28 Fincantieri 10 9 1 29:12 25 Rigutti 10 8 2 26:10 23 Olympia 10 6 4 23:14 19 San Quirino PN 10 6 4 24:17 19 Sloga 10 6 4 22:17 18 Club Altura 10 4 6 18:20 13 Cordenons 10 4 6 15:21 12 Pallavolo TS 10 4 6 13:22 11 Broker TS 10 2 8 11:27 6 Cervignano 10 2 8 10:27 6 Volley UD 10 0 10 5:30 0 PRIHODNJI KROG Sloga - Porcia (19.1. ob 17.30 na Opčinah); Olympia - Volley UD (19.1. ob 19.00 v Gorici). intervju - Slogin trener Edi Bosich »Najraje ne bi, mogoče pa bom moral tudi igrati« SESTERKA TEDNA >imon Černic Nataša Zerjul )ank >imon Ro rcl ctI O "isa (S Ü 15 Sâ -cl • ™ I / ŠPORT Torek, 15. januarja 2008 21 ženska mladinska prvenstva - Under 16 Pomembni zmagi Kontovela in Govolleyja Zelo dobra igra Sloge Barich - Bor Kinemax osvojil derbi z Bregom Na Tržaškem Skupina A Altura B - Kontovel 1:3 (23:25, 16:25, 25:18, 22:25) KONTOVEL: Antognolli, J. in M. Briščik, Bukavec, Ferluga, Gregori, Starc, Turco, Rauber. Trener: Tanja Cerne. Kontovelke so po novoletnem premoru dosegle zmago, ki jih je izjemno razveselila, če vemo, da jih je Altura (za nazivom B se skriva najboljša ekipa) lani v nižji kategoriji premagovala. Prvi set so Kontovelke pričele nekoliko preveč zadržano, Alturo pa so prehitele šele po 23. točki. Zmaga v uvodnem setu jih je opogumila, tako da so v drugem igrale res odlično. V tretjem setu so naše igralke popustile. Altura je malo grešila, pri Kontovelkah pa je bila slaba obramba, tako da so nasprotnice znižale zaostanek v setih na 2:1. Četrti set je bil nenavaden. Začetek je bil izenačen, po 11. točki pa je Kon-tovel z Antognollijevo na servisu (po-dajalka je zaigrala prvič po poškodbi) dosegel deset zaporednih točk in po-vedel z 21:11. Naše igralke so mislile, da imajo končno zmago že v žepu, a je Altura odlično reagirala in zmanjšala zaostanek celo do izida 22:23. Tedaj so Kontovelke uspešno izvedle napad, Altura pa je naslednjega zgrešila, tako da so se varovanke trenerke Tanje Cerne lahko veselile pomembnega uspeha. Sloga Dvigala Barich - Virtus 3:1 (22:25, 25:21, 25:21, 25:15) SLOGA DVIGALA BARICH: Bar-bieri, Malalan, Pertot, Porro, Slavec, Smotlak, Spangaro, Valič. Trener: Martin Maver V nedeljo zjutraj so slogašice dosegle svojo tretjo zmago, zelo razveseljivo pa je predvsem dejstvo, da smo na Opčinah lahko gledali res lepo tekmo. Slogašice so sicer predvsem zaradi prevelikega števila zgrešenih servisov prvi set izgubile, v naslednjih treh pa so zaigrale neprimerno bolje. Zelo preudarne so bile v obrambi, dobro so se odrezale tudi na mreži in sploh malo grešile. Ekipi sta si bili dokaj enakovredni, v odločilnih trenutkih pa so le prevladale igralke Sloge Dvigala Barich, ki so predvsem v četrtem setu pokazale več od svojih nasprotnic. (Inka) Ostali izid: Libertas - Oma B 3:0, Killjoy - Sokol bo 23.1. ob 19.15 v ul. San Pasquale. Vrstni red: Kontovel 18, Libertas 14, Altura B 11, Killjoy 10 in Sloga Dvigala Barich 10, Virtus A 6, Sokol 3, Oma B 0. Skupina B Breg - Bor Kinemax 0:3 (16:25, 22:25, 22:25) BREG: Colsani, Giacomini, Zobec, Cenzon, Grgič, Milič, Ereiz, Palcich, Smotlak, Vodopivec, Jankovski, Bocciai. Trener: Mitja Gombač BOR KINEMAX: Bruss, Pučnik, Kneipp, Hauschild, Cella, Viviani, Na-dlišek, Rabak, Gleria Sossi, Macor, Gras-so. Trener: Betty Nacinovi Prvi derbi med mladinskima združenima ekipama Bora in Brega so osvojile mlajše borovke, pa čeprav so igrale kar brez treh podajalk. Varovanke trenerke Betty Nacinovi so na splošno manj grešile, z novimi tremi točkami pa še naprej ostajajo v igri za mesto v play-offu, uvrstitev vanj pa bi bila velik uspeh, saj so dve leti mlajše od večine nasprotnikov. Brežankam se je tudi poznalo, da so nekatere ključne igralke med prazniki premalo trenirale. Med domačimi igralkami, ki so zgrešile preveč servisov in lahkih žog, da bi se lahko potegovale za zmago, bi pohvalili Melino Colsani, ki se je izkazala v napadu. Pri borovkah pa so se izkazale vse igralke, posebno pa bi omenili Martino Cella in Matejo Bruss, ki sta prevzeli vlogo podajalk in zelo dobro vodili svojo ekipo. Ostali izidi: Virtus B - Brunner 3:0, Volley 3000 - Altura A 3:0, Oma A - S. Andrea 3:0. Vrstni red: Virtus B 18, Oma A, Volley 3000 in Bor Kinemax 12, Breg in Altura A 7, S. Andrea 4, Brunner 0. Na Goriškem Pieris - Govolley Kinemax 2:3 (8:25, 25:16, 21:25, 25:15, 11:15) GOVOLLEY KINEMAX: M. in G. Zavadlav, Petejan, Bressan, Černic, Tu-rus, Valentinsig, Komjanc, Antonič, De Palma, Giuntoli. Trener: Rajko Petejan. Goričanke so premagale tudi nevarni Pieris, čeprav so igrale tokrat zelo nihajoče. Poznalo se je, da so nekatere med prazniki zelo malo trenirale, na trofeja dežel - Reprezentanca FJK Mateja Zavadlav in Katerina Pučnik v najožjem izboru kandidatk Ih r i I i Mateja Zavadlav (Govolley) Po zadnjem zbirnem treningu v letu 2007, ki se ga je udeležilo 24 odboj-karic letnikov 93 in 94, je furlanski selektor Glauco Sellan še dodatno skrčil seznam kandidatk za nastop na Trofeji dežel z deželno reprezentanco U15. Naslednji zbirni trening bo v nedeljo popoldne v Romansu, kjer se bodo obenem predstavniki Deželne zveze FIPAV pogovorili tudi s starši in predstavniki društev kandidatk. Med šestnajstimi perspektivnimi odbojkaricami, ki lahko še upajo, da se bodo udeležile letošnje Trofeje Dežel, sta tudi naši odbojkarici Mateja Zavadlav (Govolley) in Kateri- Katerina Pučnik (Bor) na Pučnik (Bor). Obe igrata na centru, v tej vlogi pa igra malo kandidatk, tako da imata obe dobre možnosti, da si priborita mesto v dvanajsterici. V deželni reprezentanci že nekaj let nismo imeli istočasno dveh igralk naših društev. Zadnjič seje to zgodilo leta 2004, ko sta v reprezentanci igrali Kontovelki Tanja Babudri in Sabrina Gavagnin (obe letnik 89), to pa je bilo tudi zadnjič, ko je v deželni reprezentanci igrala odbojka-rica kakega našega tržaškega društva, medtem ko je goriško slovensko odbojko v deželni reprezentanci leto kasneje predstavljala Ilaria Černic (letnik 90). srečo pa je bilo to, kar so pokazale Pe-tejanove varovanke, dovolj za novo zmago. Odbojkarice Govolleya so tako spet dokazale, da se lahko letos res potegujejo za naslov pokrajinskega prvaka, za katerega se bodo verjetno v play-offu z njimi potegovali Pieris, Lucinico in Fincantieri. Ostali izidi:Fincantieri - Staran-zano 3:0, Farra - Villesse/Torriana 2:3, Ronchi - Lucinico 0:3. Vrstni red:Govolley Kinemax 15, Pieris 12, Lucinico 13, Villesse/Torriana in Fincan-tieri 9, Farra 6, Ronchi 2, Staranzano 0 (Fincantieri z dvema, Lucinico in Pieris s tekmo manj). moška mladinska odbojka - V prvenstvu under 18 Tudi Soča Under 16: ni ustavila poti Cordenonsa Sloga še naprej nepremagana UNDER18 Cordenons - Soča Gostilna Devetak 3:0 (26:24, 25:9, 25:19) SOČA GOSTILNA DEVETAK: Butkovič 3, G. Černic 1, J. Černic 17, R. Devetak 4, Juren 5, Visintin 5, Zimolo (L). Trener: Boris Jelavič. Sočani so se z izjemo drugega seta dobro upirali prvouvrščenemu Corde-nonsu, ki je glavni favorit za osvojitev deželnega naslova in je predvsem s fizičnega vidika precej boljši od naše ekipe. Prvi set, v katerem je bil predvsem Jan Černic za nasprotnike nerešljiva uganka (dobro je napadal, sprejemal in serviral, čeprav je igral z 38.4 vročine), je bil do konca izenačen. Naši igralci so močno forsirali servis in s tem elementom večkrat spravili v težave domačo ekipo, ki je tudi veliko grešila, vseeno pa je varovancem trenerja Jelaviča ni uspelo presenetiti. Drugi set je bil povsem enosmeren, v tretjem pa so Sočani spet zaigrali boljše. Povedli so tudi 14:8, a so nato domačini na koncu vseeno osvojili vse tri točke. Prata - Olympia Terpin 3:0 (25:13, 25:18, 25:18) OLYMPIA TERPIN: Komjanc, Capparelli, Gomiscech, Hlede, P. in L. Brotto, Culot, Lango, Gatta, Škerk, Blasig. Trener: Allain Mauri Goričani, ki so tokrat nastopili brez poškodovanega Terčiča, so proti objek- tivno precej boljšemu nasprotniku igrali zelo dobro, vseeno pa se mu niso mogli enakovredno upirati. Trener Mauri je na igrišču preizkusil različne postave, mladi goriški odbojkarji pa so do konca igrali borbeno in zbrano. Ostala izida: Codroipo - Fincan-tieri 0:3, Vbu - Rigutti 0:3, Sloga Multin-vest ni igrala. Vrstni red: Cordenons 20, Soča Gostilna Devetak 13, Fincantieri, Prata in Rigutti 12, Sloga Multinvest 9, Codroipo 5, Vbu 1, Olympia Terpin 0 (Cor-denons in Rigutti s tekmo več). UNDER16 Olympia Hlede - Pallavolo Ts 3:0 (25:16, 25:18, 25:22) OLYMPIA HLEDE: Komjanc, Cap-parelli, Gomiscech, Hlede, Brotto, Culot, Lango, Gatta, Škerk. Trener: Diego Poletto Odbojkarji Olympie so z lahkoto premagali skromni Pallavolo Ts, z igro pa tokrat niso zadovoljili. To je bil gotovo njihov najslabši letošnji nastop, saj so ogromno grešili. Na srečo je bila razlika med ekipama tako velika, da ni bila zmaga Go-ričanov nikoli v dvomu, proti boljšim nasprotnikom pa bodo morali Polettovi varovanci igrati precej boljše. Sloga - Aurora Videm 3:0 (25:5, 25:13, 25:13) SLOGA: Calzi 2, Devetak 5, Dussich 12, Ilic 24, Juren 1, Košuta 6, Riosa 4, Šker-lavaj 1. Trener: Ivan Peterlin V nedeljo so mladi slogaši osvojili svojo tretjo zaporedno zmago in so tako še nepremagani na vrhu lestvice svoje skupine. Tokratni nasprotniki so bili še pravi začetniki, ki zlasti v prvem setu našim igralcem niso bili dorasli. V nadaljevanju so se po svojih močeh skušali upirati, vendar so bili proti razigranim tržaško - goriškim igralcem (za Slogo nastopata tudi člana Soče Devetak in Juren) brez moči. (Inka) Ostali izid: Cervignano - Fincatieri 0:3. Vrstni red: Sloga 9, Cervignano, Olympia Hlede in Fincantieri 6, Pallavolo Ts in Aurora Volley 0. UNDER14 Prata - Sloga 2:3 (26:24, 19:25, 25:20, 21:25, 12:15) SLOGA: Cettolo 4, Pečar 39, Rupel 15, Sancin 4, Sosič 8, Tanteri 4, Trento 6. Trener Ivan Peterlin V tem kolu so bili sicer Slogini najmlajši prosti, vendar so v četrtek zvečer odigrali zaostalo tekmo proti Prati in se z dolgega gostovanja vrnili z nekoliko nepričakovano zmago. Tekma je bila zelo izenačena, mladi slogaši pa so dali res vse od sebe in se niso predali malodušju, ko so v setih zgubljali z 1:2. Uspeh je še pomembnejši glede na sestav, ki ga je imel tokrat na razpolago trener Peterlin, saj je bila kar polovica njegovih igralcev leto mlajša. Vsi so se zelo dobro odrezali, še po- sebno pa sta se izkazala Alex Rupel in Luka Pečar, ki je bil s kar 39 točkami (od teh 36 v napadu!) za nasprotnike res nerešljiva uganka. (Inka) Soča - Olympia Ferstyle 0:3 (17:25, 16:25, 21:25) SOČA: A. in Š. Čavdek, Kovic, Fio-relli, Debianchi, Milillo. Trener: Boris Je-lavič OLYMPIA FERSTYLE: Škerk, Vi-zin, Hlede, Terpin, Vogrič, Brusa, Mon-trone, Winkler, Corsi, Cobello, Persolja, Princi. Trener: Diego Poletto Prvi goriški derbi so prepričljivo osvojili gostje, ki so bili v vseh elementih precej boljši od domačinov. Tako je lahko trener Olympie Diego Poletto na igrišču preizkusil različne postave, zmaga njegovih varovancev pa ni bila nikoli v dvomu, saj je bila razlika med ekipama res prevelika. Sočani so se sicer trudili, pogojevalo pa jih je tudi to, da so bili šteti. Naj še omenimo, da si je derbi ogledalo res veliko število ljudi, kar je v mladinskih kategorijah prava redkost. Ostali izidi: Cervignano - Gemona 0:3, Il Pozzo - Prata 3:0, Coselli - Cordenons 3:0, Sloga ni igrala. Vrstni red: Gemona 15, Olympia Ferstyle in Il Pozzo 12, Cervignano in Coselli 6, Sloga 5, Prata 4, Soča in Cordenons 0 (Sloga, Prata, Cordenons, Cervignano in Soča s tekmo manj). 1. moška divizija Soči derbi proti Bricem, Olympia zmagala 1.MOŠKA DIVIZIJA Na Goriškem Olympia - Turriaco 3:0 (25:14, 25:20, 25:11) OLYMPIA: Terpin, Vogrič, Mucci, Polesel, I. Komjanc, Fran-dolič, Fajt, Dorni, Komjanc (L). Trener: Rinaldo Dorni. Izkušeni Goričani so v prvem krogu brez težav slavili, saj so bili njihovi nasprotniki zelo skromni. Več točk so dosegli le v drugem se-tu, ko so domačini začeli nekoliko slabše, v nadaljevanju pa so varovanci trenerja Dornija z dobrimi servisi nadoknadili ves zaostanek in prepričljivo osvojili tudi ta niz. Naš Prapor - Soča Gostilna Devetak 0:3 (22:25, 17:25, 21:25) NAŠ PRAPOR: Juretič, Bajt, Braini, Cej, Feri, Nanut, Persolja, Sancin, Valentinčič. Trener: Sandro Leghissa SOČA GOSTILNA DEVETAK: Butkovič 0, Černic 1, I. Devetak 10, R. Devetak 2, T. Devetak 4, Škorjanc 3, Visintin 4, Zimolo (L). Trener: Boris Jelavič Derbi med mladimi igralci Našega prapora in Soče so zasluženo osvojili gostje, ki so med tekmo manj grešili. Obe ekipi sta nastopili nekoliko okrnjeni, to pa se je tokrat manj poznalo Sočanom, ki so lahko s svojim nastopom zadovoljni, brici pa bodo med sezono gotovo še veliko napredovali. 2. ŽENSKA DIVIZIJA Na Tržaškem: Lahki zmagi Breg Bor ZKB in Sloge Sloga - S. Andrea 3:0 (25:8, 25:8, 25:16) SLOGA: Cernich, Goruppi, Jarc, Kralj, Anja in Tina Malalan, Milkovič, Slavec (libero), Michela in Teresa Spangaro, Valič. Trener: Martin Maver Mlade slogašice so v soboto zvečer brez težav prišle do novih prvenstvenih točk. Kot je razvidno že iz izidov v posameznih setih, je bila tekma povsem enosmerna, saj so bile naše igralke neprimerno boljše od nasprotnic. Niso pa zapadle v podcenjevanje in so skozi vse tri sete igrale zbrano, dobro so gradile in tako gladka zmaga je povsem zaslužena. (INKA) Breg Bor Zadružna kraška banka - Killjoy 3:0 (25:17, 25:5, 25:14) BREG BOR ZKB: Richiardi 14, K. Koren 3, Boz 7, Žerjal 9, A. Koren 3, Carciotti 5, Luxa 3, Mar-chesi 0, Boscolo 0, Virgilio 1, Starec, Cossutta. Trener: Saša Smo-tlak. Nasprotnik je bil absolutno preslab, da bi lahko ogrozil zmago Brega Bora. Razliko v kvaliteti med ekipama najbolj realno ponazarja drugi set, ki se je končal z izidom 25:5. V tem delu tekme so varovanke trenerja Saše Smotlaka igrale raznovrstno in obenem izvrstno in (kljub šibkosti nasprotnika) potrdile, da so v letošnji sezoni po taktični zrelosti in tehničnem znanju odločno napredovale ter da se realno lahko potegujejo za napredovanje. Posebno razpoložena je bila tokrat Martina Richiardi. Ostali izid: Prevenire - Roia-no/Gretta/Barcola 0:3, Altura -Kontovel bo danes ob 17.30 na šoli Visintini. Vrstni red: Breg/Bor Zadružna kraška banka 11, Roia-no/Gretta/Barcola 8, Sloga in Altura 7, Kontovel 6, S. Andrea in Oma 3, Prevenire in Killjoy 0 (Kontovel z dvema, Altura, Sloga, Oma in Prevenire s tekmo manj). 22 Torek, 15. januarja 2008 ŠPORT / odbojka - Loris Mama po ponesrečenem nastopu Italije v Izmiru »Imeli smo smolo, verjamem pa, da bomo šli v Peking« Černičeva poškodba je bila odločilna - Velasco ima prav Vse je dobro, kar se dobro konča. Ita-lijianski moški odbojkarski reprezentanci ni uspelo osvojiti olimpijskega kvalifikacijskega turnirja v Izmiru, ker pa je na njem slavila Srbija (isto bi bilo, ko bi zmagala Španija) bodo imeli »azzurri« konec maja še eno možnost, da si izborijo pravico do potovanja v Peking avgusta letos. »Zaenkrat še ne vemo, kateri bodo naši nasprotniki, niti kje bomo igrali,« je povedal Loris Mania, eden od naših dveh re-prezentantov. Medtem ko je Matej Černic včeraj potoval v Moskvo, da bi se pridružil soigralcem pri tamkajšnjem Dinamu, je bil Mania' za nas lažje dosegljiv, saj je včeraj dopoldan že opravil prvi trening s svojim klubom Monticharijem. »Jutri nas čaka v Macerati zelo važna tekma. Če se želimo uvrstiti v finalno fazo državnega pokala (prvih osem ekip po koncu prvega dela redne faze), moramo nujno zmagati.« Kljub pomembnosti tekme pa mu je trener, znameniti Julio Velasco, po nastopu v Turčiji dal kar štiri proste dneve. »Odmisli odbojko, spočij se, vidimo se v ponedeljek, mi je sporočil Velasco,« je povedal Loris. Njegova ocena o Izmiru je enaka oceni ostalih reprezentantov. »Imeli smo precej smole. Ni minil dan, ko se ne bi kdo poškodoval. Pika na "i" naše smole pa je seveda bila Matejeva poškodba med tekmo proti Španiji. Sprejem servisa je dotlej dobro deloval, uspešen je bil tudi napad preko centra, vodili smo z 2:1 in mislim, da bi zagotovo zmagali.« Tvoj nekdanji trener Jerončič je podvomil v pravilnost odločitve selektorja Anastasija, da Mateja tedaj zamenja z mladim Martinom in ne z izkušenim Savanijem. Kaj ti meniš o tem? »Tudi igralci smo si postavili isto vprašanje. Ob tem, da smo za izločitev odgovorni vsi, se tudi meni zdi, da to ni bila najboljša rešitev. Martino sicer bolje od Sa-vanija sprejema "flot" servis, vendar je Savani neprimerno bolj izkušen igralec, tudi sem se z njim ob sebi počutim v sprejemu bolje« Jerončič je kritičen tudi do tega, da je Anastasi s sabo v Izmir za korektorja vzel Simeonova in ne tvojega klubskega soigralca Gavotta... »Strinjam se. Med drugim je Gavot-to levičar, tako da ga je v bloku težje usta- Loris Mania' je svoj nastop v Izmiru opravil z odliko, Italija pa se kljub temu ni izkazala viti. Kar pa se Simeonova tiče, bi rekel, da bi bilo mogoče boljše, če bi on od vsega začetka igral v postavi namesto Cisolle, kajti menim, da je bolje, če vsak igralec igra v svoji vlogi, ne pa v drugačni od običajne kot je tokrat veljalo za Cisollo.« S svojim nastopom pa si menda lahko zadovoljen. »Sem, čeprav bi lahko pokazal še kaj več. Pohvalil med je tudi Velasco. Nadaljuj tako, ne se precenjevat, marljivo treniraj, mi je dejal.« Velasco je vzbudil veliko polemik z izjavo, da bi celotno italijansko gibanje potrebovalo streznitev. »Govoril sem z njim. Pojasnil mi je, kaj je želel reči. Predvsem je šlo za nasprotovanje načinu razmišljanja, da pride analiza nasprotnikov pred lastnim znanjem. To igralce odvrača od prevzemanja od- govornosti. Zdaj v Italiji velja naslednja miselnost: če nasprotnik doseže točko po udarcu brez odpora bloka, imajo igralci v polju alibi, da za točko sami niso krivi, kriv je slab blok. Velasco pa pravilno poudarja, da mora vrhunski igralec v polju prestreči vsako žogo. Mislim, da se v tem z Anasta-sijem pravzaprav ujemata.« Ali vaš trener takšno miselnost uveljavlja tudi v klubu? »Vsekakor. Ogled videoposnetkov nasprotnikov pri nas ni več aktualno. V reprezentanci pa moram jaz kot libero vedeti o nasprotnikovem servisu vse in me o tem trener tudi izprašuje.« Bo pred zadnjimi kvalifikacijami za OI prišlo v ekipi do sprememb? »Ne vem. Nekaj jih najbrž bo.« Boste šli v Peking? »Bomo. Jaz hočem iti.« (ak) izmir Srbija kot sedma na OI IZMIR - Odbojkarska reprezentanca Srbije je zmagovalka evropskega kvalifikacijskega turnirja za nastop na olim-pij skih igrah v Pe kin gu. V fi na -lu turnirja v Izmirju je po dramatičnem obračunu s 3:2 (-24, -16, 19, 15, 15) ugnala evropske prvake, Špance, ki so že vodili z 2:0 v nizi h. S tem j e kot edina s tega turnirja dobila vstopnico za olimpijski turnir. Srbija je tako pos ta la se dma re pre zen tan ca z olim pij skim vi zu mom, pred tem so si ga za go to vi li do ma či ni, Američani in Venezuelci kot zmagovalci ameriških celinskih turnirjev ter Brazilci, Rusi in Bolgari, ki so bili najboljši v svetovnem pokalu. Na olimpijskih igrah bodo sodelovali še prvaki afriških in azijskih kvalifikacij in zmagovalci še treh svetovnih kvalifikacijskih turnirjev, ki bodo v Dusseldorfu (23.-25. maj), portugalskem Espinhu (30. maj-1. junij) in Tokiu (31. maj-8. junij). Na enem izmed teh bo nastopila tudi Italija. Aljoša Orel uspešen BLED - V naprej odigrani tekmi 16. kroga srednjeevropske lige je ACH Volley premagal Nove mesto nad Vahom s 3:0 (21, 22, 12) in dosegel že enajsto letošnjo zmago v tem tekmovanju. Oslabljeno slovaško moštvo je slovenskim prvakom nudilo odpor v prvem in drugem nizu, v tretjem pa so igralci ACH Vol-leya, za katere je Goričan Aljoša Orel dosegel šest točk, pokazali svojo kakovost in nasprotnika povsem nadigrali. Hospovi lisica MARIBOR -Avstrijka Nicole Hosp (na sliki) je zmagala na slalomu za svetovni pokal (1:40,55) in v skupnem seštevku dveh tekem za 44. Zlato lisico na mariborskem Pohorju. V finalu ni bilo slovenskih predstavnic, na 34. mestu je bila najboljša Slovenka Maruša Ferk. Za Hospovo je bila v slalomu druga Slovakinja Veronika Zuzulova (1:41,01), ki je zaostala 46 stotink sekunde, tretja pa je bila Avstrijka Marlies Schild (+0,51). Švedinja Anja Paer-son, ki je na Pohorju dosegla sedem posamičnih zmag in tri v skupnem seštevku Zlate lisice, je 2,24 sekunde zaostala za Hospovo že po prvi vožnji, ko je bila 22., s četrtim časom druge vožnje pa je napredovala na 15. mesto. Chiara Costazza pa je kot najboljša Italijanka zasedla 9. mesto. Miller najhitrejši WENGEN -Američan Bode Miller (na sliki) je zmagal na smuku za svetovni pokal alpskih smučarjev v švicarskem Wengnu (2:30,40). Najboljši slovenski smučar Andrej Jerman je bil šesti (+1,86), najboljši Italijan Kurt Sulzenbacher osmi (+2,04), drugi slovenski predstavnik Rok Perko pa je bil 23. (2:33,63, +3,23). Drugi je bil Švicar Didier Cuche (+0,65), tretji pa Kanadčan Manuel Osborne Paradis (+1,33). Hilde 1., Damjan 5. PREDAZZO -Norvežan Tom Hilde (253,4 točke - na sliki) je po sobotni zmagi tudi danes pokoril vso konkurenco na svetovnem pokalu smučarjev skakalcev v Predazzu. Odlično je nastopil tudi edini slovenski finalist Jernej Damjan (243,8), ki je bil peti. Drugo mesto je danes osvojil vodilni v skupni razvrstitvi svetovnega pokala Avstrijec Morgenstern (247,7), tretje pa Norvežan Jacobsen (246,3). tenis Prvi boji v Avstraliji MELBOURNE - Drugi krog prvega letošnjega turnirja za veliki slam v Avstraliji so si priigrale Američanki Serena Williams in Lindsay Davenport ter prva igralka sveta Bel-gijka Justine Henin. Serena Williams in Justine Henin nista imeli večjih težav pri napredovanju, Američanka je s 6:3 in 6:3 odpravila domačinko Jarmilo Gajdosovo, prva nosilka turnirja Heninova pa je bila s 6:2 in 6:2 boljša od Japonke Aiko Nakamure. Jelena Jankovic in Lindsay Davenport sta morali za uvrstitev v drugi krog vložiti nekoliko več truda, Da-venportova je s 6:2, 3:6 in 7:5 ugnala Italijanko Saro Errani, medtem ko je bila Jankoviceva od Avstrijke Ta-mire Paszek v tretjem, odločilnem nizu boljša šele po izidu 12:10. Lažje delo je imela petopostavljena igralka Rusinja Marija Šarapova, ki je v dveh nizih s 6:4 in 6:3 izločila Hrvatico Jeleno Kostanic Tošic. V moškem delu turnirja se je poslovil devetopostavljeni Britanec Andy Murray, ki ga je s 7:5, 6:4, 0:6 in 7:6 (5) ugnal Francoz Jo-Wilfried Tson-ga. Šesti nosilec Američan Andy Roddick je s Čehom Lukašem Dlo-uhyjem slavil zmago s 6:3, 6:4 in 7:5. ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO ATLET NAJDALJŠEGA TEKA POKRAJINA V ŠPANIJI Z GL. MESTOM ZARAGOZA NAJSVETLEJŠI SATURNOV SATELIT EVROPSKO VESOLJSKO ZDRU2ENJE JOSIP TAVČAR VELIKE 2IVALSKE USTNICE NAŠ ODBOJKARSKI 'AZZURRO' PLEMIČI, PLEMENITAŠI OBROK ODPLAČILA POSOJILA SKANDINAVSKI DROBI2 ŠP. KOLESAR (ABRAHAM) BOJAN ADAMIČ TURŠKI VELIKAŠ PORTUGALSKI NOGOM. (ANTONIO) IT. IGRALKA MEUJ SAID AOUITA NEKD. IT. NOGOMETAŠ (MAURIZIO) OSEBNI ZAIMEK JUD POSESTVO, PREMO2ENJE (ZASTAR.) RAZMEROMA RAVEN SVET INDIJANSKA SKUPNOST V MEHIKI NEKD. IT. NOGOMETAŠ PAUL NEWMAN NEKDANJI TRENER GENOE IN VERONE DRA2EN PETROVIČ PAOLO ROSSI ČRTALO, RAVNILO 2OGA ZUNAJ IGRIŠČA ACETATNA CELULOZA OZEK VODNI PAS IT. CESTNA SLU2BA ROBERT REDFORD NIZOZEMSKI NOG. TRENER MARCO ... BASTEN JUDE2EV SIN NEKDANJI AMERIŠKI ATLET OERIER MESTO V BELGIJI OCET PRISTANIŠČE NA OBALI PELEPONEZA VIŠINSKE TOČKE KEM. SIMBOL ZA NIKELJ KEMIJSKI SIMBOL ZA TELUR SOSEDI SLOVENCEV IN AVSTRIJCEV ZMIKAVT, KRADLJIVEC MEHKA BELA KOVINA, KOSITER ANGLEŠKA GLASBENA SKUPINA VZKUK PRI BIKOBORBI Ruski hokej SANKT PETERBURG - Rusko moštvo Metalurg iz Magni-togorska je zmagovalec hokejskega turnirja za pokal evropskih prvakov. V finalu v St. Peterburgu so Rusi premagali praško Sparto s 5:2 (1:1, 1:2, 0:2). V četrti izvedbi tega tekmovanja je zmaga še četrtič pripadla ruskim klubom. Tokrat so se končnega uspeha v St. Peterburgu veselili hokejisti Metalurga. Ta je prvič dvignil pokal za zmago v tem tekmovanju. Zoggeler prvak TURIN - Južni Tirolec Armin Zoggeler je v Česani Pariol v bližini Turina osvojil zlato kolajno na evropskem prvenstvu v sankanju. Večkratni zmagovalec svetovnega pokala in olimpijski prvak na isti progi pred dvema letoma je pometel s konkurenco in prehitel večna tekmeca, Rusa Demščenka (+0,341) in Nemca Moellerja (0,403). Za Zoeggelerja je to drugi naslov evropskega prvaka. Torek, 15. januarja 2008 2 3 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 04S1 5333S2 fax 04S1 53295S gorica@primorski.it gorica - Župan se je sestal s predsedniki mestnih rajonov Zamrznjeni rajonski sveti bodo nadaljevali z delom Romoli:»Glede ukinitve čakamo na navodila iz Rima in na deželni zakon « Zamrznjeni rajonski sveti bodo nadaljevali z delom, dokler goriška občina ne bo prejela z notranjega ministrstva zahtevanih pojasnil v zvezi z njihovo ukinitvijo. »Z vašim delovanjem lahko nadaljujete na prostovoljni ravni. Seveda morate omejiti stroške, čeprav vam bomo prišli na roko s pomočjo urada za decentralizacijo za vse pobude in projekte, ki so v teku,« je med včerajšnjim srečanjem z rajonskimi predsedniki pojasnil goriški župan Ettore Romoli in poudaril, da goriška občinska uprava odločno podpira delovanje posvetovalnih skupščin in si prizadeva za njihov nadaljnji obstoj. Na začetku srečanja je Romoli razložil, da državni finančni zakon predvideva ukinitev rajonskih svetov v občinah z manj kot 100.000 prebivalci. »Ker gre za izvoljena telesa, je zelo čudno, da bi jih lahko iz dneva v dan ukinili. Vendar v besedilu zakona ni nobene norme, ki bi omogočila njihovo rešitev,« je povedal Romoli. Po njegovih besedah je goriška občina do zadnjega oklevala z zamrznitvijo svojih rajonskih svetov, ko sta vanjo pristala v Vidmu in Porde-nonu, pa so bili k temu prisiljeni tudi v Gorici. Romoli je ob tem pojasnil, da so takoj po zamrznitvi plačevanja honorarjev rajonskim predsednikom in sejnin svetnikom odposlali pismo notranjemu ministrstvu. »Od Rima smo zahtevali, da nam pojasni, kako moramo pravzaprav interpretirati zakon. Morda nam bodo odgovorili, da bodo rajonski sveti ukinjeni ob zaključku svojega mandata, kar bi bilo po svoje najbolj logično. Na prihodnjih volitvah jih tako ne bi več volili in zdajšnje težave bi bile rešene,« je menil Romoli in razložil, da je vsekakor na potezi tudi deželna vlada. Po županovih besedah ima namreč dežela primarno pristojnost nad rajonskimi sveti, vendar doslej se tega vprašanja še ni lotila, tako da zaenkrat ni zakona, ki bi urejeval to področje. Romoli je pojasnil, da dežela bo vključila določilo o rajonskih svetih v zakon o krajevnih avtonomijah, ki ga pripravlja deželni odbornik Franco Iacop. »Dežela namerava vključiti v svoj zakon normo, ki bo znižala s 100.000 na 50.000 število prebivalcev, ki je potrebno za obstoj rajonskih svetov. S tem gorica - Povše o rajonskih svetih Odigravajo nezamenljivo vlogo Za ohranitev goriških rajonskih svetov se je zavzel predsednik Sveta slovenskih organizacij za Goriško Janez Povše. »Glede državnega finančnega zakona, ki ukinja rajonske svete v manjših in srednje velikih mestih -pravi Povše -, velja izraziti utemeljeno zaskrbljenost. Rajonski sveti opravljajo zelo pomembno funkcijo v skrbi za svoj ožji prostor, poleg tega so v pomoč občinskim upravam oziroma vez med njimi in konkretno problematiko vsakodnevnega življenja. Njihovo delo je toliko bolj dragoceno zaradi specifičnosti deže- le, v kateri živimo in kjer je nujno potrebno spodbujati skupno življenje različnih narodnih skupnosti, med dru gi mi tu di slo ven ske. Ne da bi pod ce nje va li raz mer v dru gih ob či -nah, je Gorica zgovoren primer, kako lahko rajonski sveti izvajajo številne nepogrešljive naloge. Zato podpiramo napore goriške občinske uprave kakor tudi odgovarjajočih deželnih odborništev, da rimski vladi posredujejo več kot otipljive razloge, zaradi katerih bi bilo koristno, da bi rajonski sveti s svojim dosedanjim delom neokrnjeno nadaljevali,« zaključuje izjavo Janez Povše. Med udeleženci včerajšnjega srečanja na županstvu so bili tudi predsedniki treh rajonskih svetov s pretežno slovenskim prebivalstvom Bandelj, Brescia in Persoglia BUMBACA določilom bi rešili rajonske svete v Vidmu in Pordenonu, v Gorici pa ne. Zaradi tega bo treba vključiti v besedilo še člen, ki bo omogočil delovanje rajonskih svetov tudi v občinah z manj kot 50.000 prebivalci, ki imajo posebne socialne in kulturne značilnosti. V tem primeru bi lahko ohranili rajonske svete tudi v Gorici, kjer imamo zakona 38 in 482 ter kjer so bili Ločnik, Podturn, Štandrež ter Pevma in Štmaver samostojne občine,« je povedal Romoli in pojasnil, da se je včeraj dopoldne o deželnem zakonu pogovarjal prav z odbornikom Iacopom. »Odbornik je bil mnenja, da naša dežela je avtonomna, ne pa neodvisna. To naj bi pomenilo, da bi ministrstvo lahko ukinilo rajonske svete, tudi če bi se temu dežela uprla,« je pojasnil Romoli. Poleg župana sta se z rajonskimi predsedniki in svetniki sestala tudi odbornik Guido G. Pettarin in podžupan Fabio Gentile, ki je bil zelo oster do Prodijeve in Illyjeve vlade. »Zakonski osnutek odbornika Iacopa popolnoma zanemarja Gorico, saj omogoča obstoj rajonskih svetov le v občinah s preko 50.000 prebivalci,« je pojasnil Gentile in dodal, da Prodi in Illy veliko govorita o decentralizaciji, v resnici pa svojih besed ne udejanjata z dejstvi. Za zaključek je Romoli še enkrat pozval rajonske predsednike, naj njihove skupščine nadaljujejo z delom. Po njegovih besedah naj bi se zaplet rešil pred koncem februarja. Če ne bo tako, se bo ponovno sestal z rajonskimi predsedniki in skupaj z njimi določil nadaljnje korake. (dr) APrimorski ~ dnevnik gorica - Radikalci S tožbo proti Roldu Združenje radikalcev »Trasparen-za e partecipazione« je pri sodišču v Gorici vložilo tožbo zoper predsednika goriškega občinskega sveta Rinalda Rolda. Združenje Radikalcev je namreč 10. septembra lani vložilo pri pristojnem uradu peticijo, ki predlaga neposredno izvolitev občinskega pravobranilca, ki ga je doslej predlagala uprava na podlagi volje politične večine. Po navodilih občinskega statuta bi moral občinski svet obravnavati peticijo največ tri mesece po vložitvi dokumenta, do česar pa ni prišlo, opozarjajo Radikalci. »Roldo ni vključil peticije na dnevni red zasedanj občinskega sveta, čeprav bi to moral narediti na osnovi statutarnih pravil. Nihče se ni zmenil za pozive, ki smo jih pristojnim uradom poslali 24. oktobra, 31. oktobra, 30. novembra, 12. decembra lani in 8. januarja letos. Na naš poziv se ni odzval niti občinski pravobranilec, ki prejema plačo, kakršna je priznana odbornikom, to pa ravno zato, da ščiti občane pred krivicami javne uprave,« je včeraj povedal tajnik goriškega združenja Radikalcev Pietro Pipi. »Da bi uveljavili pravico občanov, ki so podpisali peticijo, nam je preostala le še sodna pot. Menimo, da so za neizpolnitev predpisov statuta krivi tudi župan in člani pristojnih komisij, iz pravnega vidika pa je za zagotavljanje pravilnega delovanja občinskega sveta odgovoren njegov predsednik. Čeprav nam je Roldo poslal pismo, v katerem obljublja, da bo občinski svet razpravljal o možnosti neposredne izvolitve pravobranilca že na prihodnji seji, ne nameravamo narediti koraka nazaj. Zupan mi je preko krajevnega tiska svetoval, naj prekličem pritožbo, češ da pretiravam. Po našem mnenju pa je kršitev demokratičnih pravic nesprejemljiva,« je poudaril Pipi. Tajnik združenja »Traspa-renza e partecipazione« je izrazil upanje, da bodo v prihodnjih dneh lahko računali na podporo predstavnikov opozicije v občinskem svetu, ki se glede tega do danes še niso izrekli. Zaenkrat pa imajo na svoji strani deželnega koordinatorja stranke Italia dei valori (Italija vrednot) Paola Bassija. »V primeru, da bo občinski svet zavrnil predlog, ki ga vsebuje peticija, bomo preverili možnost referenduma na temo izvolitve občinskega pravobranilca,« je zaključil Pipi. (Ale) gorica - Zagovarjajo obstoj rajonskih svetov »Politična šola za mlade« Corolli, De Fabris in Gradenigo opozarjajo, da rajonski sveti temeljijo na prostovoljnem delu Luca Corolli Rajonski sveti so pomembna šola za mlade, ki se želijo približati politiki in javni upravi. V to so prepričani rajonski svetniki Demokratske stranke iz Stražic Luca Corolli ter iz Madonine Stefano de Fabris in Andrea Gradenigo, ki odločno zagovarjajo potrebo po rešitvi komaj ukinjenih posvetovalnih organov. »Za mlade je izvolitev v rajonski svet priložnost, da se lotijo spoznavanja in reševanja težav prebivalcev določenega dela mesta, pri tem pa si naberejo številnih izkušenj, ki so jim pri nadaljnjem političnem udejstvovanju še kako koristne,« opozarjajo Corolli, de Fabris in Gradenigo. Po njihovih navedbah se občani obračajo na rajonske svetnike za vsakodnevne težave, ki bi jih drugače morala reševati občina, ob tem pa imajo po njihovem mnenju rajonski sveti pomembno vlogo pri ovrednotenju krajevnih kulturnih specifik in tradicij. Mladi rajonski svetniki ob tem opozarjajo, da njihove skup- Stefano de Fabris Andrea Gradenigo ščine razpolagajo z nizkimi sredstvi, pomanjkanje denarja pa nadomestijo s prostovoljnim delom, ki omogoča uresničitev številnih projektov in pobud. »Rajonski svetniki na Siciliji prejemajo po več tisoč evrov na mesec, zato pa so njihovi rajonski sveti z razliko od goriških prava potrata denarja,« poudarjajo Corolli, de Fabris in Gradenigo ter opozarjajo, da bi ukinitev rajonskih svetov le še bolj odvračala ljudi od političnega udejstvovanja. Nasprotnega mnenja so pri stranki upokojencev. Njihov deželni svetnik Luigi Ferone poudarja, da so rajonski sveti izključno posvetovalni organ in nimajo nikakršne vloge. Po njegovem mnenju je za Gorico štirideset občinskih svetnikov in deset rajonskih svetov odločno preveč, zato pa poziva deželo, naj upošteva določila finančnega zakona in naj potrdi ukinitev nepotrebnih posvetovalnih skupščin. gorica - Marinčič proti vzpenjači »Castelbrando napačen argument« Občinski svetnik Foruma za Gorico Marko Marinčič še naprej svari Ro-molijevo upravo, naj ne uresniči načrta vzpenjače, ki bi Travnik povezovala z goriškim grajskim naseljem. Po opozorilu iz prejšnjih dni, da podobna ljubljanska naprava deluje z rdečimi številkami, izpodbija tokrat argument dvigala v kraju Castelbrando, na katerega se sklicujejo zagovorniki goriške vzpenjače. »Naprave v kraju Castelbrando ne upravlja javna ustanova. Gre namreč za dvigalo, ki omogoča dostop do kompleksa Castello Brandolini. To je hotel s štirimi zvezdicami, ki ima poleg sob in apartmajev tudi beauty center, razstavišče, več kongresnih dvoran in 50 hektarjev parka. Nemogoče je torej ugotoviti, kolikšni so stroški in zaslužki naprave, saj je njeno delovanje povezano s turistično in kongresno dejavnostjo. Odgovorni pa znajo povedati, da so stroški za vzdrževanje dokaj visoki,« pravi Marinčič in k temu dodaja: »Z razliko od ljubljanske vzpenjače, pri kateri je zaposle- nih pet oseb, deluje dvigalo v Castelb-randu brez osebja. Upoštevati je treba tudi, da so pogosto potrebni vzdrževalni posegi in zamenjava obrabljenih delov. Ne nazadnje moramo podčrtati, da so stalno na razpolago tehnično osebje in uslužbenci tamkajšnjega hotela, ki posežejo v primeru okvare. Na podlagi informacij, ki so dosegljive na spletni strani, so okvare pogoste.« Marinčič svoje stališče še dodatno utemeljuje: »Dvigalo v kraju Castelbrando lahko prevaža do 25 oseb. Število uporabnikov je v resnici manjše, če izvzamemo posebne priložnosti, kot so kongresi in druge pobude. Dvigalo potuje od 8 do 10 tisočkrat mesečno, letno pa se z njim pelje približno pol milijona oseb. Čeprav so stroški visoki, si jih turistični kompleks Castello Brandolini lahko privošči. Upam, da bo goriška občinska uprava zbrala vse potrebne informacije - zaključuje opozicijski svetnik Marko Marinčič -, preden bo izpeljala načrt vzpenjače in vrgla denar "skozi okno".« 24 Torek, 15. januarja 2008 GORIŠKI PROSTOR / tržič - Pogajanja za obnovo kovinarske državne pogodbe na mrtvem tiru Množičen in spontan protest z blokado avtoceste Tri tisoč delavcev tovarn Ansaldo in Fincantieri iz mestnega središča korakalo do Moščenic Pogajanja za obnovo kovinarske državne kolektivne pogodbe med zvezo Fe-dermeccanica in sindikati FIM, FIOM in UILM so zašla na mrtvi tir, zato pa so se včeraj delavci iz tržiških industrijskih obratov odločili za nenapovedan in množičen protest, med katerim so blokirali promet v mestnem središču, nato pa še pred cestninsko postajo pri Moščenicah. Potem ko so delavci osem ur stavkali v petek, v soboto in nedeljo pa so preprečili vstop v tovarne vsem zaposlenim, so se včeraj ob začetku delavnega dne odločili za spontana sindikalna zborovanja. Predstavniki sindikalnih organizacij so obrazložili predlog zveze Fe-dermeccanica, ki so ga delavci zatem odločno zavrnili. Delodajalci bi namreč pristali k mesečnemu povišku 100 evrov, namesto zahtevanih 117, za sindikaliste in delavce pa so bili nesprejemljivi tudi njihovi predlogi v zvezi s fleksibilnostjo in delovnim urnikom. Med sindikalnim zborovanjem so se delavci soglasno in brez oklevanj odločili za stavko. Ob 8.40 so se zaposleni v tovarni Ansaldo in v ladjedelnici Fincantieri, ki so se jim pridružili tudi zaposleni v zunanjih podjetji, zbrali pred svojima obratoma, od koder so se v sprevodu odpravili proti mestnemu središču. Dolga kolona s tri tisoč delavci je korakala po drevoredu Cosu-lich, nato pa po ulicah Boito in Colombo. Nekaj časa so se stavkajoči delavci zaustavili na križišču med ulicama Romana in Colombo, zatem pa so zavili po državni cesti št. 14 proti cestninski postaji pri Moščenicah. Nekaj protestnikov je ostalo na državni cesti in popolnoma ohromilo vhod v Tržič, večji del pa je postal pred avtocestnim izhodom. Na avtocesti se je hitro ustvarila dolga kolona avtomobilov in tovornjakov, več voznikov pa je kaj kmalu izgubilo živce in začelo mahati proti protestnikom, ki so se začeli vračati v središče mesta okrog 11. ure. Med protestom so policisti in kara-binjerji avtomobile preusmerjali z avtoceste proti Redipulji; kdor je bil namenjen v Trst, je moral obiti popolnoma blokirano tržiško mestno središče, zaviti proti Doberdobu in nadaljevati vožnjo po državni cesti št. 55. Včeraj ob 13. uri so prekrižali roke tudi zaposleni v tovarni Detroit v Ron-kah. Približno šestdeset delavcev je stopilo na cesto pred tovarno in mimoidočim avtomobilistom delilo letake z zahtevami kovinarjev. Če v prihodnjih dneh ne bodo podpisali kolektivne pogodbe, bo po vsej verjetnosti prišlo do novih protestov s ponovnimi blokadami cest. ronke - Prebivalci Porast Blokada avtoceste pri Moščenicah in delavci v protestnem sprevodu ALTRAN tržič Spet žrtev azbesta Zaradi mezotelioma na pljučih je umrl 61-letni Giovanni Zelesnich, eden izmed štirih sinov Narcisa Ze-lesnicha, dolgoletnega predsednika tr-žiškega nogometnega kluba AC Mon-falcone. Giovanni se je zaposlil v ladjedelnici Fincantieri leta 1965; najprej je delal kot traser, nato pa kot telefonist v uradih, v katerih je dolga leta vdihoval azbestna vlakna. Leta 1980 se je preselil v Remanzacco, kjer je živel z ženo Eliseo Marinig, s sinom Robertom in hčerjo Raffaello. Giovanni se je upokojil pred petimi leti, bolezen pa j e odkril pred nekaj več kot enim letom. Bilje med ustanovitelji tržiške-ga sindikata UGL, bivšega CISNAL; v Remanzaccu je bil eno mandatno dobo občinski svetnik Nacionalnega zavezništva. Pogreb bo v pojutrišnjem ob 15. uri v Remanzaccu, žaro s pepelom bodo pokopali v Tržiču. gorica - Soča Nihanje vodostaja temeljni problem Problem nihanja vodostaja reke Soče je treba rešiti, saj povzroča vrsto okoljskih težav. Brez odgovora pa ostaja vprašanje, katera je najboljša pot, po kateri bodo krajevne ustanove kljubovale pomanjkanju vode: z dogovorom s slovensko stranjo ali z gradnjo spornega jezu? Problem vode je bil v središču včerajšnjega srečanja, ki so se ga udeležili predsednik goriške pokrajine Enrico Gher-ghetta, odbornica za okolje Mara Černic in vse štiri kmečke organizacije z goriškega območja. Kmečka zveza ter zveze Confagricoltura, Col-diretti in Confartigianato so na pokrajinsko upravo namreč naslovile prošnjo, da bi prišlo do soočenja na temo, ki povzroča v zadnjih časih kar nekaj vznemirjenosti. »Iz okoljskega vidika je problem nihanja vodostaja Soče pereč. Do pomanjkanja vode ne prihaja samo poleti, marveč tudi v drugih letnih časih. Količina vode, ki jo spuščajo skozi solkanski jez, namreč ni konstantna,« je povedala Černičeva. »Problem ni v pomanjkanju vode za namakanje. Nihanje vodostaja privede do vrste okoljskih težav, kot so izpodje-danje bregov ter kopičenje gramoza in umazanije v strugi. Rešitev bi lahko bila dogovor s podjetjem Soške elektrarne ali izgradnja novega jezu. Projekt za novo rečno pregrado pod Štmavrom, ki gaje predstavil konzorcij za bonifikacijo soške ravnine, pa nas ne prepriča. Na razpolago namreč ni dovolj podatkov, ki bi utemeljili potrebo po njeni uresničitvi,« je poudaril vodja goriškega urada Kmečke zveze Walter Mikluz. Upravitelja sta predstavnikom kmečkih organizacij potrdila, da pokrajina nasprotuje načrtu novega jezu, ki pa ga še niso prejeli v vpogled. »Najprej je treba strokovno utemeljiti potrebo po vodi in manjšem nihanju vodostaja,« je podčrtala Černičeva in dodala: »Z jezom bi posegli v najlepši del reke Soče na italijanskem ozemlju, gradnja pa bi zahtevala tudi redčenje gozdov za ureditev stez, ki bi omogočale dostop tovornjakov do brega. Pokrajina je zato bolj naklonjena iskanju rešitve preko dogovora s slovenskimi sosedi.« Odbornica je še povedala, da bo problematika vode v središču srečanja okoljskega foruma Agenda 21, ki bo potekal ob koncu januarja. (Ale) prišlecev Ronke se zaradi številnih novih prišlecev približujejo 12.000 prebivalcem. Ob koncu lanskega leta so našteli 11.946 občanov, leto prej pa jih je bilo 11.810. Porast 136 enot je bil odvisen od 615 moških in žensk, ki so se vselile v Ronke, medtem ko je občino zapustilo 462 oseb. Ob tem so se rodili 103 otroci, umrlo pa je 120 občanov. Po podatkih matičnega urada imajo v ronški občini bivališče 503 tuji državljani. Največ je Hrvatov (79), sledijo jim Romuni (60), državljani Bosne in Hercegovine (51) in Makedonci (48). Ob tem je 27 Albancev, po 19 Srbov in Kitajcev, 16 Senegalcev ter po 15 Ukrajincev in Slovencev. V Ronkah živijo tudi državljani Paragvaja, Argentine, Brazilije, Kolumbije, Peruja, Ekvadorja, Vietnama, Tajske, Nepala, Mongolije, Burkine Faso, Mav-ritanije, Avstrije, Francije, Poljske, Belgije, Nemčije, Anglija, ZDA, Norveške, Portugalske, Moldavije, Japonske, Indije in Izraela. štmaver - Pri društvu Sabotin trinajsti natečaj v pripravi jaslic Jaslice sprostile domišljijo Nagrade Ireni in Matejki Princi ter Fabiu Brumatu, pa še vrtcu in osnovni šoli iz Pevme ter osnovni šoli Župančič iz Gorice Številni ljudje so se v nedeljo popoldne zbrali na sedežu kulturnega društva Sabotin v Štmavru. Med prisrčno prireditvijo so namreč podelili nagrade za natečaj v oblikovanju jaslic. Pobuda je že postala tradicionalna in je zabeležila trinajsto izvedbo. Krog prijavljencev se je letos razširil tudi na Gorico in Solkan, tako da je tokrat svojo domišljijo in umetniško žilico pri izdelovanju malih božičnih prizorov sprostilo kakih štirideset sodelujočih. Prijavljene izdelovalce jaslic je v prejšnjih dneh na njihovem domu obiskala komisija društva Sabotin, kije izdelke fotografirala, jih posnela na film in nazadnje ocenila. Kot so poudarili na nedeljski prireditvi, komisija ni imela lahkega dela, saj so se vsi sodelujoči potrudili ter pripravili res lepe in zanimive izdelke. O tem so se udeleženci srečanja lahko prepričali tudi na lastne oči, saj so v nedeljo prikazali tudi fotografije in filmski posnetek. Prvo nagrado je osvojila Irena Princi, ki je za svoje jaslice uporabila volno in jogur-tove lončke. Na drugo mesto se je uvrs- tila Matejka Princi, kije uporabila drevesne korenine. Fabio Brumat pa je s svojimi klasičnimi jaslicami pristal na tretjem mestu. Podelili so tudi posebne nagrade za prvi vtis, za uporabljeni mah, za luči, za ustvarjalnost in za uporabo posebnih materialov. Ob koncu so prireditelji podelili tudi nagrade otroškemu vrtcu in osnovni šoli iz Pevme ter osnovni šoli Oton Župančič iz Gorice. Pod budnim očesom njihovih učiteljic so se otroci izkazali in pripravili res posrečene jaslice. Kot rečeno, so sodelujoče jaslice fotografirali, fotografije uokvirili in jih podelili vsem prijavljenim na natečaju. Med prijetnim štmavrskim po-poldnevom je nastopila tudi otroška skupina slovenske duhovnije Sv. Ivana iz Gorice z igrico Zimska zgodba; napisala jo je pokojna Franka Ferletič, režirali pa sta jo Fanika Klanjšček in Costanza Frando-lič. Udeleženci so imeli obenem priložnost za ogled svojevrstne in nadvse zanimive razstave peščenih slik ljudske umetnice Stanke Golob iz Grahovega v Baški grapi. (vip) / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 16. januarja 2008 1 5 nova gorica - Slovenska potujoča knjižnica v doberdobski in špetrski šoli Knjig ne bodo več tihotapili, prinašal jih bo kar bibliobus V petek prvič, potem redno vsak mesec - Jukič »Spodbuda za utrjevanje vezi« Bibliobus novogoriške knjižnice Franceta Bevka bo v petek prvič obiskal dve slovenski šoli v Italiji. To bosta šoli v Doberdobu, kamor bo bibliobus prispel ob 8. uri, in v Špetru, kjer bo ob 13. uri. Po besedah direktorja novogoriške knjižnice Borisa Jukiča, bo njihov bibliobus šoli odslej redno obiskoval enkrat mesečno. Naj pojasnimo, da je bibliobus prava potujoča knjižnica, ki obiskuje odročne kraje ter prinaša knjige in drugo gradivo za izposojo. Praksa je, da ob vsakem obisku sprejemajo naročila in ob naslednjem obisku dostavijo naročene knjige. Zamisel o rednem mesečnem obisku bibliobusa na dveh slovenskih šolah v zamejstvu je vzniknila v novogoriški knjižnici. Po Juki-čevih besedah so bili njihovega predloga na obeh šolah izjemno veseli: »Učiteljski zbor, ki je obravnaval predlog, je bil navdušen. Videti je bilo, da jim veliko pomeni takšen enakovreden kontakt.« Direktor knjižnice pojasnjuje še, da bodo stroške obiskov v zamejstvu poravnali iz knjižničnega proračuna, ti pa bodo minimalni. Ob petkih novogoriški bibliobus namreč ni na terenu, zato so v knjižnici sklenili, da en petek na mesec namenijo obisku na slovenskih šolah v Italiji. Sicer pa Goriška knjižnica Franceta Bevka že trideset let sodeluje z društvi in knjižnicami v Gorici, Čedadu, Vidmu in Zgoniku. Zanje nabavljajo knjige, pred leti so jim nudili tudi strokovno pomoč pri njihovi obdelavi, kije potrebna, preden pride knjiga na knjižnično polico. Brezplačno so jim tudi pomagali do računalniških programov za obdelavo in izposojo gradiva. »Tudi to naše sodelovanje je dobra stimulacija za vse kulturne vezi, ki se tkejo na tem območju, še posebej med Slovenci na obeh straneh meje,« meni Jukič in dodaja, da sodelujejo tudi z državno knjižnico v Gorici. Pred leti je bilo stikov več, zadnje čase pa so nekoliko zamrli. Sogovornik zagotavlja, da je glavni razlog za to pomanjkanje časa in nič drugega ter dodaja upanje, da se bodo stiki med slovensko in italijansko knjižnico znova okrepili. Jukič ob koncu pogovora pristavlja še tole razmišljanje: »Včasih je Trubar knjige tihotapil v Slovenijo, zadnjih trideset let pa smo jih mi k našim zamejcem v Italijo. Če bi namreč delali po redni poti, bi morali za dovoljenja naprošati Rim, kar pa bi trajalo nekaj mesecev. Tako sem knjige naložil v prtljažnik avtomobila in šel čez mejo. Če ni šlo na enem mejnem prehodu, sem poizkusil na drugem. To sedaj k sreči ni več potrebno, na meji ni več kontrole, tako da lahko v zamejstvo pošljemo kar cel bibliobus!« (km) tržič Boris Jukič (zgoraj) in novogoriški bibliobus FOTO K.M. trnovo - Rijavec prejel ministrova zagotovila Cesto bodo obnovili Nevarni odsek Prevalo-Lokve zavira razvoj in odganja turiste - Etapna obnova se bo začela še letos Slovenskemu ministru za promet in zveze Radovanu Žerjavu je predsednik krajevne skupnosti Trnovo Gianni Rijavec v petek izročil 2.500 podpisov krajanov v podporo obnovi ceste na odseku Prevalo-Lokve. Akcija, katere pobudnik je Rijavec, je obrodila sadove. Minister je namreč obljubil, da si bo že ta teden nevarni odsek ogledal predstavnik republiške direkcije za ceste, v prvi polovici leta naj bi na del ceste položili asfalt, prihodnje leto pa naj bi stekle priprave za obnovo odseka. Na nevarni odsek ceste od Prevala do Lokev predsednik krajevne skupnosti Trnovo opozarja že dalj časa. »Tam so neutrjene bankine, nekateri deli so preozki še za srečanje dveh osebnih avtomobilov, da o kamionih niti ne govorimo. Že večkrat se je primerilo, da je kdo zdrsnil s ceste, pa tudi smrtne nesreče so že bile na tistem odseku,« je že v maju svaril Rijavec. Zato so na njegovo pobudo krajani začeli zbirati podpise v podporo obnovi šestnajst kilometrov dolgega nevarnega odseka. Prebivalci Trnov-sko-banjške planote se namreč zavedajo, da brez urejene in varne poti v njihove kraje ne bo turistov in drugega razvoja. Lokve in okoliški kraji so namreč v vseh letnih časih privlačna točka za turiste: barvita jesen in sveža pomlad privabita marsikaterega ljubitelja narave, pohodništva in kolesarjenja; če je pozimi dovolj snega, nudijo Goričanom in Novogoričanom najbližje snežne užitke, poleti pa je tamkajšnja klima prava osvežitev v primerjavi s pregretim mestom. Cesta Prevalo-Lokve je bila narejena za potrebe konjskih vpreg že okrog leta 1850 po načrtu gozdarja Josipa Kollerja, v šest- desetih letih prejšnjega stoletja pa je bila prevlečena z asfaltom. »Od tedaj se na njej praktično ni izvajalo nobenih del. Trnovski gozd, ki ga imenujejo tudi pljuča Goriške, želimo približati turistom, gospodarstvu, toda ne moremo pričakovati, da se bodo ljudje k nam vozili po cesti, ki je komaj kaj boljša od kolovoza,« opozarja Rijavec. V preteklih letih so iz Trnovskega gozda odpeljali tudi na tisoče ton hlodovine, cesta pa je zaradi težkega tovora primerno uničena. Veliko domačinov, ki se vsakodnevno vozijo na delo v dolino, je izpostavljenih nevarnosti, ki je pozimi, ob poledici, še večja. Krajani in tudi Novogoričani so podpise zbirali od maja do konca septembra. Predsednika trnovske krajevne skupnosti je v petek minister Žerjav sprejel in prisluhnil zahtevam krajanov, ki jih je v Ljubljano prenesel Rijavec in jih podkrepil z 2.500 zbranimi podpisi. Rijavec je po obisku izrazil zadovoljstvo, da so pogovori o izpostavljenem problemu končno stekli na najvišji ravni in da je obisk obrodil sadove. Že prihodnji teden bo po zagotovilih ministra na ogled ceste prišel predstavnik direkcije za ceste. Ogledal si bo celotno cesto in ocenil najnevarnejše odseke. Minister je še obljubil, da bo v drugi polovici letošnjega leta položenega približno en kilometer asfalta. Naslednje leto pa bodo začeli s pripravo celostnega projekta za obnovo celotnega odseka. Sledila bo priprava dokumentacije za pridobitev vseh dovoljenj in nato etapna obnova ceste. »V naslednjih nekaj letih se torej pričakuje obnova celotnega odseka Prevalo-Lokve,« zaključuje Rijavec. (km) Obračun karabinjerjev Navzdol zločini, navzgor aretacije Karabinjerji iz Tržiča so potegnili obračun lanskega leta in ocenili, daje pozitiven. Oceno je karabinjerski poveljnik Helios Scarpa utemeljil z ugotovitvijo, da je upadlo število kaznivih dejanj, da pa je po zaslugi uspešno izpeljanih preiskav naraslo število pojasnjenih primerov in aretacij. »Naše delo ni zmeraj očitno, vendar je vedno prisotno. Rezultati so plod represije, predvsem pa preventive,« opozarja poveljnik in navaja, da izstopa podatek, daje bilo lani 300 zločinov manj v primerjavi z letom prej. Skupno je bilo lani 1.345 zločinov, od katerih so 250-im prišli do dna in krivce zaupali pravici; leta 2006je bilo 1.627 zločinov, v 300 primerih pa je preiskava privedla do njihove pojasnitve. Iz podatka izhaja, da je navzgor poskočil odstotek razčiščenih zločinov. Narasel je tudi odstotek aretacij. »Pozitivni obračun moramo pripisovati zlasti naši prisotnosti na cestah,« pojasnjuje kapetan Scarpa in dodaja, da so to prisotnost okrepili. To je v lanskem letu privedlo do rezultata, da so opravili kontrolo na40.140 osebah in na 32.909 avtomobilih. Omembe vreden je tudi upad tatvin in kraj, ki še posebej prizadenejo ljudi, saj gre za nasilno poseganje v njihovo zasebno življenje. Po vznemirljivem porastu kraj iz leta 2006, ko so j ih našteli preko tisoč, so v lanskem letu padle na zgodovinski minimum 800. Navzgor je lani poskočilo tudi število razkritih kraj: teh je bilo 43 v letih 2005 in 2006, lani pa 59. Opravili so tudi 19 aretacij (leto prej 11) in v 68 primerih zoper krivce vpisali ovadbo (leto prej 42). O lanskih dveh primerih ropa - v banki Unicredit v Tržiču, ki sicer ni uspel, in trgovini Schlecker v Štaranca-nu - pa je karabinjerski kapetan povedal, da gre za osamljena dogodka. Zajezili so tudi pojav goljufij, ki so upadle za eno tretjino v primerjavi z letom prej (34 lani, 52 leta 2006); v šestih primerih so odkrili goljufe. Občutljivo področje ostaja razpečevanje mamil: lani so obravnavali in odkrili 58 primerov, 17 oseb so aretirali, 20 oseb pa prijavili sodniku. gorica - Jutri na sedežu pokrajine Pogum molka O Corteseju štirijezični dokumentarec in pričevalci Življenjski zgodbi p. Placida Cor-teseja posvečajo javno srečanje, ki bo potekalo jutri ob 17.30 v pokrajinski sejni dvorani v priredbi tednikov Voce isontina in Novi glas. Predvajali bodo štirijezični dvd Pogum molka, o patro-vem svetlem liku pa bodo spregovorili pričevalci od vsepovsod. Gre za figuro mučenca, kije usodno povezana tudi s Slovenci, saj je pomagal slovenskim in hrvaškim internirancem v italijanskem taborišču Chiesanuova pri Pado-vi. Ob nemški zasedbi je tam reševal in-ternirance in zavezniške vojne ujetnike na begu, Jude, preganjance in upornike. O tem v dokumentarcu govori veliko pričevalcev, tudi Slovencev. V predvajanje bosta uvedla goriški nadškof Dino De Antoni in režiser Pietro Damosso iz Turina, po ogledu dokumentarca pa bo možnost za razgovor. Prisotni bodo namreč kardiolo-ginja Majda Mazovec iz Ljubljane, kije bila med dekleti, ki so patra nagovorila, da je obiskal taborišče Chiesanuo- Placido Cortese va; Adele Lapanje Dainese iz Gorice, ki je slišala njegov usihajoči glas v bunkerju gestapa v Trstu; član Mednarodnega komiteja nacističnega taborišča Ri-žarna pri Sv. Soboti Ljubomir Sušič; avtor Cortesejevega življenjepisa p. Apol-lonio Tottoli iz Benetk; vicepostulator v postopku za Cortesejevo beatifikaci-jo p. Tito Magnani iz Camposampiera; predsednik nekdanjega tržaškega cerkvenega sodišča za beatifikacijski postopek Ettore Malnati iz Trsta in pomožni notar sodišča p. Enzo Poiana. Ladijski premec spotike Proti namenu, da bi na osrednjem trgu v Tržiču namestili premec ladje Dream Princess in tako obeležili stoletnico ladjedelnice Fincantieri, se je izrekla tudi tržiška sekcija organizacije WWF. Na to temo bo predvidoma 24. januarja razpravljal občinski svet, saj je svetnik Gian-paolo Andrian vložil predlog resolucije z zahtevo, naj se premislijo stroški takšnega posega. Podobno razmišlja Paola Barban iz WWF, ki opozarja na potrato denarja, na nevarnost zaradi posega v urbani prostor in škode na drevesih vzdolž drevoredov Cosulich in San Marco ter po ulici Fratelli Rosselli, koder naj bi pripeljali ohlapno in težko ladijsko strukturo. »Kdo bo plačal škodo, povzročeno občanom in okolju?« se sprašuje Barbanova in predlaga, naj se raje odprejo vrata v ladjedelnico za ogled struktur in naprav, naj se v ta namen uporabi vlakec podjetja javnih prevozov APT in naj se priredi v mestnem središču razstava s fotografijami, načrti in maketami v Tržiču zgrajenih ladij. I« IVIVV « I * V Križišče potrebuje pomoč Ajdovski župan Marjan Poljšak je včeraj sprejel veleposlanico republike Češke v Sloveniji Ivano Hlavsovo, ki ga je seznanila s problematiko centra Križišče v Brdih. Center za rehabilitacijo zdravljenih odvisnikov z območja Goriške, ki naj bi jim pomagal pri socializaciji v družbo, se trenutno srečuje s prostorskimi težavami, zato se je češka veleposlanica zavzela za reševanje njihove problematike; v ta namen bo srečala vse župane na Goriškem. Center Križišče vodi evangelijski pastor Petr Böhm, ki je iz Češke pred nekaj leti prišel v Slovenijo kot misijonar. V Ajdovščini sicer zadnji dve leti poteka program Pomoč odvisnikom in njihovim svojcem, ki poleg nudenja osnovnih informacij o vseh vrstah odvisnosti tudi pripravlja odvisnike od drog za zdravljenje v komuni ter organizira srečanja za starše. (km) Za začetek Viljem Coronini V prostorih bivše konjušnice dvorca Co-ronini Cronberg z vhodom iz ulice Co-ronini v Gorici bo danes ob 17.30 prvo srečanje v novem letu iz niza, ki ga prireja tamkajšnja fundacija. Letošnja novost je, da predavateljem ne bo več nudila iztočnice umetnina, ki jo hranijo v palači, temveč ena izmed osebnosti, ki je s plemiškim rodom povezana. Danes bodo začeli z grofom Viljemom Coronini-jem, čigar lik bo osvetlila Serenella Ferrari Benedetti. Umrla Fausta Zumin V 85. letu starosti je umrla Fausta Zumin. Njeno ime je povezano z zdravstvom, saj se je pod njenim vodstvom na zavidljivo visoko raven povzpel laboratorij zdravstvene mikrografije, ki je deloval pod okriljem goriške pokrajine. Rojena je bila 3. aprila 1922 v Gradišču, v Gorici je opravila študij, diplomo iz medicine pa pridobila na fakulteti v Padovi. Leta 1945 se je omožila z Antoniom Gallianijem, ki je umrl pred kratkim. V Gorico se je vrnila leta 1948; najprej se je zaposlila v splošni bolnišnici kot ginekologinja, nakar je v 50. letih vstopila v zdravniško ekipo laboratorija, ki ga je potem vodila do upokojitve leta 1987. Bila je tudi velika ljubiteljica potovanj in goriška pionirka na področju kampiranja. Obiskala je domala ves svet in bila leta 1977 med ustanovitelji goriškega Caravan kluba; bila je njegova tajnica do leta 1998, ko so jo imenovali za častno predsednico. Pogrebni obred bo danes ob 10. uri v cerkvi Sv. Justa v Gorici; pokopali jo bodo v družinski grob na glavnem goriškem pokopališču. Brulc z odporniškimi gibanji Novogoriški župan Mirko Brulc bo danes ob 14. uri v stavbi mestne občine sprejel predstavnike odporniških organizacij z obeh strani meje. Sprejem spada v niz srečanj ob novem letu. (km) Golf v pustnih maskah Golf klub iz Gradeža načrtuje izvedbo turnirja La Mascherina v pustnih kostumih. Potekal bo v nedeljo, 3. februarja; priredili bodo pravila, ki bodo omogočila igralcem, da nastopajo našemljeni. Maska ne bo obvezna, vendar bodo našemljenim golfistom priznali dvojno točkovanje. Posebno nagrado bodo izročili najlepši maski. 26 Torek, 15. januarja 2008 GORIŠKI PROSTOR / gabrje - Že prava tradicija pri društvu Skala Slovo od starega leta z nočnim pohodom po kraških vzpetinah Od leta 2007 so se poslovili z vzponom. Člani gabrskega kulturnega društva Skala so 30. decembra, tako kot že prejšnja leta, organizirali nočni pohod po kraških vzpetinah. »Pobuda je postala prava tradicija. Dan pred Silvestrovim se člani društva in prijatelji zberemo, da skupaj nazdravimo minulemu letu. Tokrat nas je bilo okrog dvajset,« je povedal predstavnik društva Mauro Juren, ki se je udeležil nočne odprave. »Tudi to- Udeleženci silvestrskega nočnega podviga FOTO M. J. krat je bil pohod zelo prijetno doživetje. S sedeža kulturnega društva Skala smo startali okrog 21.30. Povzpeli smo se najprej na Brestovec - s seboj smo imeli tudi bakle - in nato na Škof-nik. Tu smo se ustavili in opolnoči nazdravili letu 2007. Nato smo skozi Ušje prišli do Rubij, od koder smo se vrnili na sedež društva. Ob koncu nas je pri Marizi Florenin in Ivanu Grudnu čakalo okrepčilo,« je doživetje opisal Juren. (Ale) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, ul. Olivers 70, tel. 048180220. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU ZANARDI, ul. Trieste 31, tel. 0481481252. Gledališče DRAMSKI ODSEK PD ŠTANDREŽ vabi na premiero komedije Primorske zdrahe (26. januarja ob 20. uri, v abonmaju 27. januarja ob 17. uri). Predstave bodo v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu; informacije na tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj) in v Katoliški knjigarni v Gorici. GLEDALIŠČE VERDI V GORICI sezona 2007-08: 19. januarja gledališka predstava »Il laureato«, nastopa Giuliana De Sio«; informacije v blagajni gledališča, ul. Garibaldi 2/a v Gorici, tel. 0481-33090. OBČINSKO GLEDALIŠČE V KRMINU: »SiparioProsa«: 17. januarja ob 21. uri »LAvaro« (Molière); informacije v Občinskem gledališču (ul. N. Sauro 17 v Krminu, tel. 0481-630057). OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU Proza: danes, 15. januarja, »L'uomo, la bestia e la vrtù«; informacije v blagajni Občinskega gledališča v Tržiču (korzo del Popolo 20, tel. 0481790470), v turistični agenciji Appiani v Gorici, v Ticketpointu v Trstu in v ERT-u v Vidmu. SSG IN SNG NOVA GORICA: v ponedeljek, 28. januarja, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici drama Ed-warda Albeeja Kdo se boji Virginie Woolf?; informacije na tel. 0481547051 (goriški urad SSG v KB Centru, na korzu Verdi 51). ZIMSKI POPOLDNEVI - niz gledaliških predstav za otroke: v soboto, 19. januarja, ob 16.30 v KC Lojze Bratuž v Gorici nastopa skupina Drammatico Vegetale / Ravenna Teatro z igro »Mi-gnolina e lo spirito del fiore«. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE vabi v kulturni center Lojze Bratuž v Gorici na niz veseloiger »Iskrivi smeh na ustih vseh«: 20. januarja, ob 17. uri Zupanova Micka (Gledališče Toneta Čufarja - Jesenice); 29. januarja, ob 20. uri Natečaj Mladi oder - nagrajevanje (Gledališka sku- pina Društva gluhih in naglušnih Severne Primorske); 31. januarja ob 20.30 Primorske zdrahe (Dramski odsek Prosvetnega društva Štandrež). U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.00 »Io sono leggenda«. Dvorana 2: 20.10 - 22.10 »La promes-sa dell'assassino«. Dvorana 3: 17.20 - 19.50 »L'amore ai tempi del colera«; 22.10 »Il mistero delle pagine perdute«. CORSO Rdeča dvorana: 17.50 - 21.30 »Lussuria«. Modra dvorana: 17.50 - 20.00 - 22.15 »L'allenatore nel pallone«. Rumena dvorana: 17.50 - 20.00 »Irina Palm«; 22.15 »Halloween: The begin-ning«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »Io sono leggenda«. Dvorana 2: 17.50 - 20.10 - 22.15 »L'al-lenatore nel pallone 2«. Dvorana 3: 17.40 - 20.10 - 22.00 »Leoni per agnelli«. Dvorana 4: 17.20 - 19.50 »L'amore ai tempi del colera«; 22.15 »Il mistero delle pagine perdute«. Dvorana 5: 17.45 - 20.00 - 22.10 niz Cinema dAutore »Ai confini del paradiso«. il Razstave NA GORIŠKEM GRADU bo do 21. februarja na ogled razstava z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«. V GALERIJI DRŽAVNE KNJIŽNICE v ulici Mameli v Gorici bo do 23. februarja na ogled razstava dragocenih knjig in rokopisov, ki so jo odprli v okviru mednarodne pobude »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«; od ponedeljka do petka 10.-18.30, ob sobotah 10.-13.30, izjemoma ob nedeljah, 20. in 27 januarja, med 16. in 19. uro z vodenim obiskom, vstop prost. NA GRADU DOBROVO bo do konca januarja na ogled razstava 40 akvarelov Andreja Kosiča; od torka do petka med 8. in 16. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 12. in 16. uro. V HIŠI KULTURE V ŠMARTNEM v Goriških Brdih je do 3. februarja na ogled razstava keramičnih del sedmih članic kulturnega centra Tullio Crali iz Gorice; ob četrtkih in petkih od 10. do 15. ure in ob sobotah in nedeljah od 13. do 16. ure. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici bo v petek, 18. januarja, ob 18. uri odprtje mednarodne razstave z naslovom Vojna in mir - Spomini in spomeniki, ki so jo pripravili v sodelovanju z Galerijo Rika Deben-jaka iz Kanala ob Soči. Umetnike in razstavljena dela bosta predstavila Monika Ivančič Fajfar in Jurij Paljk. V MUZEJU V PALAČI LOCATELLI V KRMINU bo do 3. februarja na ogled razstava »La luna e i segni«, od ponedeljka do sobote med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter 16. in 19. uro; informacije na tel. 0481637152 ali 0481-637110. Vstop prost. V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT na Delpinovi 7/a v Novi Gorici bo do 31. januarja med 10. in 19. uro na ogled razstava Etka Tutte. V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI (Prešernova 3) bo do 18. januarja na ogled razstava fotografij, ki so nastale na letošnjem fotografskem srečanju Castrum foto 07. Od torka do petka med 10. in 17. uro, v nedeljo med 15. in 18. uro; zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. V RAZSTAVNIH PROSTORIH FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v ul. Carducci 2 v Gorici bo do 27. januarja na ogled razstava Od Alp do Jadrana po Južni železnici (1857) in Bohinjski progi (1906); med 10. in 13. uro ter med 15. in 19. uro. Ob nedeljah ob 16. uri in 17.30 bo brezplačen vodeni obisk razstave. ~M Koncerti VEČERNI KONCERTI KULTURNEGA ZDRUŽENJA LIPIZER: 18. januarja ob 20.45 v teatru Verdi v Gorici Trio Matisse; informacije v turistični agenciji IOT, ul. Oberdan 16 v Gorici (tel. 0481-533838), v Ticketpointu v Trstu (tel. 040-3498276) in v uradu ACUS v Vidmu (tel. 0432-2014191). H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OSNOVNIH ŠOL S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM v Gorici sporoča, da je v teku vpisovanje v otroške vrtce (za otroke, ki dopolnijo 3 leta do 31. januarja 2009) in v 1. razred osnovne šole (za otroke, ki dopolnijo 6 let do 30. aprila 2009) na ravnateljstvu v ul. Brolo v Gorici do 30. januarja od ponedeljka do sobote med 10.30 in 12.30, ob torkih in sredah tudi med 15.30 in 16.30. NIŽJA SREDNJA ŠOLA IVAN TRINKO v Gorici obvešča, da rok vpisovanja otrok v prvi razred nižje srednje šole in prvi razred višje šole zapade 30. januarja. Starši otrok petošolcev bodo dobili vpisne pole na tajništvu didaktičnega ravnateljstva v ul. Brolo oz. na Večstopenjski šoli v Doberdobu. Vpisne pole za vpis v prvi razred izbrane višje šole dobijo starši na nižji srednji šoli Ivana Trinka. VEČSTOPENJSKA ŠOLA V DOBERDOBU sporoča, da je v teku vpisovanje v otroške vrtce (za otroke, ki dopolnijo 3 leta do 31. januarja 2009) in v 1. razred osnovne šole (za otroke, ki dopolnijo 6 let do 30. aprila 2009) na ravnateljstvu v Doberdobu (tel. 048178009) do 30. januarja. S Izleti MLADINSKI ODSEK KD SOVODNJE prireja enodnevni avtobusni izlet na sneg na Piancavallo v nedeljo, 20. januarja; informacije in vpisovanje na tel. 328-2580940 (Maja). PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi na že tradicionalni nočni pohod na 974 m visoki Črvov vrh na Šentviški planoti s povratkom iz Baške grape iz Grahovega ob Bači. Predvidene je 3 ure zmerne hoje, obvezna zimska planinska oprema, po končanem pohodu pa družabno srečanje pri lovski koči na Ponikvah. Prijave z vplačili akontacije sprejemajo na sedežu Planinskega društva, Bazoviška 4 v Novi Gorici (tel. 003865-3023030) do vključno četrtka 17. januarja, ko bo ob 18. uri tudi sestanek z udeleženci. Vabljeni vsi, ki jim tri ure hoje ni preveč, ter povra-tek v jutranjih urah ni odveč.. Vodnika bosta Darko Božič (tel. 0038651814912) in Simon Gorjup. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA organizira v nedeljo, 20. januarja, zahtevno zimsko turo. Udeležba zahteva primerno telesno kon-dicijo in obvezno zimsko opremo (dereze, cepin,..). Obvezna je tudi prisotnost na sestanku v četrtek, 17. januarja, ob 19. uri na društvenem sedežu, kjer bodo podane vse informacije in podrobnosti o turi. □ Obvestila DRUŠTVO KARNIVAL obvešča, da je odprto vpisovanje za vozove in skupine, ki bi se želeli udeležiti pustnega sprevoda; informacije in vpisovanje na tel. 0481-882119 (Ladi) ali na ZSKD (tel. 0481-531495, fax 0481550004). Program: petek, 1. februarja, rock koncert skupin Blek Panters in Kraški ovčarji; sobota, 2. februarja, ples s supino Kingston; nedelja, 3. ferbuarja, povorka in ples s skupino The Maff Show. FEIGLOVA KNJIŽNICA obvešča, da bo prva Pravljična urica v letu 2008 v ponedeljek, 21. januarja, ob 18. uri, ko bo pravljičarka Katerina Citter pripovedovala skrivnostno pravljico. KD OTON ŽUPANČIČ vabi vse, ki se želijo s štandreškim vozom udeležiti pustne povorke v nedeljo, 3. februarja, v Sovodnjah, da se prijavijo do 23. januarja na tel. 340-3447695 (Tamara), 335-7177632 (Tomaž) in 3402898257 (Gregor) po 18. uri. LITERARNI NATEČAJ GLAS ŽENSK: goriška pokrajina v sodelovanju z no-vogoriško občino tudi letos razpisuje literarni natečaj na temo: »Zakaj pa toliko razpravljamo o ženskah?«; elaborat v slovenskem ali italijanskem jeziku je treba oddati do 9. februarja v uradu za protokol goriške pokrajine oz. na oddelku za družbene dejavnosti novogoriške občine. Natečaja se lahko udeležijo višješolke in ženske nad 30. letom starosti. Slovenski in italijanski razpis za natečaj je na razpolago na spletni strani pokrajine www.provincia.gorizia.it. SKPD F.B. SEDEJ iz Števerjana razpisuje 38. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2008, ki bo potekal 4., 5. in 6. julija letos. Rok za prijavo bo zapadel 1. maja (upošteva se poštni žig). Prijave na posebej pripravljenem obrazcu je potrebno nasloviti na naslov: SKPD F.B. Sedej, Trg Svobode6, 34070 Števerjan (Gorica, Italija). Podrobnejše informacije na sedežu društva (tel/fax 0039-0481-884037)ali, vsak dan razen sobot in nedelj od 14. ure dalje, pri Andrejki Hlede (tel. 0039-0481-884909, mobi 0039-339-5720418, e-mail andrej-kah77@yahoo.it), Franki Padovan (tel. 0039-0481-884160, mobi 0039-3387812271) in Filipu Hledetu (mobi 0039-329-0744269). SLOVENSKA SKUPNOST obvešča, da za novoletni sprejem, ki ga 18. januarja na Pesku (občina Dolina) v restavraciji Pesek, prireja stranka je iz Goriške možnost avtobusnega -/ prevoza. Zaradi omejenega števila mest prosijo, da se zainteresirani čimprej prijavijo na tel. 3358011948; cena bo prilagojena številu potnikov (približno 10 ali 12 evrov). Odhod ob 17.30 izpred Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici s postanki ob 17.40 v Štandrežu (izpred župnijske cerkve), ob 17.50 v Sovodnjah (izpred župnijske cerkve), ob 18.10 v Doberdobu (izpred župnijske cerkve), ob 18.20 v Jamljah (izpred vaške gostilne). Odhod s Peska je predviden za približno 23. uro. V primeru nezadostnega števila prijav bo vožnja z avtobusom odpadla. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča članice, da je za sredo, 30. januarja, sklican deželni svet s pričet-kom ob 20. uri. Zasedanje bo v dvorani pevskih zborov v Devinu. Članice so naprošene, da vnaprej sporočijo ime in priimek pooblaščenega pred-stavnika/ov na goriški urad Sveta slovenskih organizacij (tel. 0481536455, faks 0481-536324, e.pošta: gorica@ssorg.eu.). ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE iz Gorice sklicuje redni letni občni zbor v četrtek, 24. januarja, ob 20.30 v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. S3 Prireditve ŽUPNIJA SV. HILARIJA IN TACIJANA organizira predavanje za družine v soboto, 19. januarja, ob 16. uri v avditoriju Fogar, na korzu Verdi 4 v Gorici, z naslovom »L'affettivita in crisi: quale affettivita e perché«. Predaval bo psihoterapevt Ezio Aceti. NA MIRENSKEM GRADU pri Gorici bo med 27. januarjem in 1. februarjem potekal katehetski simpozij pod naslovom Kateheza oblikuje podobo Boga; informacije nudi Andrej Sedej (tel.0038641-769863, naslov elektronske pošte andrej.sedej@rkc.si). PD ŠTANDREŽ vabi na predvajanje fotografij o Maroku, ki jih je v začetku leta posnel Damjan Paulin v sredo, 16. januarja, ob 20. uri v spodnjih prostorih župnijske dvorane Anton Gregorčič v Štandrežu. V DVORANI GORIŠKE POKRAJINE na korzu Italia 55 bo v priredbi tednikov Novi glas in Voce Isontina v sredo, 16. januarja, ob 17.30 predstavitev štiri-jezične zgoščenke Pogum molka. O življenju in mučeniški smrti p. Placida Corteseja bodo spregovorili nadškof Dino De Antoni, avtor dokumentarca Paolo Damosso iz Turi-na, slovenski in italijanski sodelavci ter pričevalci. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici bo v torek, 29. januarja, ob 20. uri v okviru niza Iskrivi smeh na ustih vseh nagrajevanje natečaja Mladi oder. Sledila bo predstava gledališke skupine Društva gluhih in naglušnih severne Primorske. L. Mali oglasi PRODAM avto fiat 600 activ, letnik 2005, 53.000 prevoženih km, 4.500 evrov; tel. 335-5387249. Id Osmice SALOMON TOMŠIČ je v Rupi odprl osmico; tel. 0481-882230. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Fausta Zumin iz bolnišnice sv. Justa v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče; 11.30, Mario Galluzzo iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče. DANES V DOBERDOBU: 14.00, Vladi-miro Gergolet (iz tržiške bolnišnice ob 13.30) v cerkvi in na pokopališču. DANES V ZDRAVŠČINAH: 14.00, Gioconda Franzot vd. Montini (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.30) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.00, Ester Anna Zorzetti vd. Uggeri v kapeli pokopališča in v Videm za upepelitev. DANES V ROMANSU: 11.00, Bruna Bolzan vd. Furigo na pokopališču. DANES V MORARU: 14.30, Anita Vec-chiet vd. Luisa v cerkvi in na pokopališču. / KULTURA Torek, 15. januarja 2008 27 tržaška opera verdi - Uprizoritev Rossinijeve opere ni očarala Turek v Italiji za sproščen začetek leta .. Ponovitve se bodo zvrstile do 18. januarja, predstavi tudi v Pordenonu in Vidmu filharmonije ljubljana Slavnostni koncert Slovenske Med svojimi obiski v Italiji je Ros-sinijev Turek le redko priplu-l do Trsta: v gledališču Verdi je bil uprizorjen le v treh sezonah, 1816-7,1821-2, zadnjič leta 1995 v dvorani Tripcovich, pred dvema letoma pa smo v Kulturnem domu gledali okusno postavitev ljubljanske Opere v režiji Vita Tauferja. Opera, ki naj bi po skladateljevem načrtu zrcalno dopolnila uspešnico Italijanka v Alžiru, ni imela čarobne primesi, ki bi jo uvrstila med najvišje umetnine, čeprav je zgodba inteligentno zasnovana, Rossinijeva fantazija pa v njej dokaj razigrana. Tržaško gledališče Verdi je v novo leto stopilo s postavitvijo, ki se je rodila v Bologni, režijo pa je poverilo domačinu Antoniu Calen-di. Nadrealistična zamisel, ki se poigrava s prisotnostjo poeta na odru, ustvarja dvojni nivo, obenem pa tudi distanco, ki jo je zelo lepo uokviril scenograf Nicola Rubertelli: zaključni prizor je stiliziran prikaz gledališke iluzije, v kateri se lahko odvijajo mogoči in nemogoči razpleti libret-ta, ki ga je Felice Romani pripravil skladatelju. Rubertellijeve scene in kostumi, ki jih je v mavričnem razkošju narisal Mau-rizio Millenotti, so vseskozi nudili prijetne slike ter vabili poustvarjalce in gledalce k lahkotnemu in igrivemu razpoloženju. Pred predstavo je superintendant gledališča Giorgio Zanfagnin povabil občinstvo k enominutnemu molku v spomin na preminulega Raffaella De Banfielda, skladatelja in dolgoletnega umetniškega vodjo, ki je velik del svojega bogatega in pestrega življenja posvetil tržaški operni hiši, Trstu pa z dvorano Tripcovich zapustil tudi dragocen kulturni objekt. Po trenutku zbranosti je uvertura razblinila otožne misli in napovedala zabavo, toda napoved se ni v celoti uresničila: dirigent Antonello Allemandi orkestru ni znal vtisniti lahkotnosti in pravega ritma, glasba je sledila oglatim geometrijam, ki so onemogočile vsakršen polet fantazije. Plehko in brezosebno vodstvo je seveda pogojevalo tudi pevski ansambel: pevci so bili sicer na dobrem tehničnem nivoju, toda »Rossini reneissance« nas je v zadnjih desetletjih navadila ali mogoče celo razvadila z umetniki, ki vratolomnim koloraturam dodajo še mnogo drugega: samozavest, sproščenost, poustvarjalno fantazijo, skratka, sposobnost, da se popolnoma predajo zabavni igri in svojo zabavo prepričljivo posredujejo občinstvu. V naslovni vlogi je pel Nicola Ulivieri, profesionalno uglajen in odrsko dokaj učinkovit, toda brez vokalnega čara, ki bi vlogi vtisnil suveren pečat. Predrzna in nezadržno zapeljiva Fiorilla je bila Alessandra Marianelli, dvaindvajsetletna sopra-nistka, ki svoj prijeten videz dopolnjuje z odlično tehnično pripravo ter okusno mu-zikalnostjo, glasu pa zaenkrat še primanjkuje jakosti, ki bi podprla nastop z bliščem primadonne. Njen betežni soprog Don Geronio je bil Paolo Bordogna, sicer zelo prizadeven, vendar še ne povsem dozorel zahtevni komični vlogi. Krhki Don Narciso je bil tenorist Kenneth Tarver, ki je kljub občasni negotovosti pokazal lepo fraziranje, dokaj samozavestno pa je v vlogi pesnika nastopil Jose Fardilha. Giovan-na Lanza je kor Zaide ostala v zlati sredini, nekaj lepih fraz je nanizal tudi Daniele Zanfardino v vlogi Albazarja. Režiji Antonia Calende ni kaj očitati, Rossinijeve napotke je mojster spoštljivo upošteval, kljub temu pa je odrska igra le redko sprožila pošteno komične prizore. Šibki kore-ografski vložki Aurelia Gattija niso igri ničesar dodali, na glasbenem področju gre ponovno zabeležiti dober doprinos ženskega oddelka zbora, ki ga pripravlja Lorenzo Fratini, ter manj ubrano petje moških. Svojo vlogo ob čembalu je odlično opravila Nataša Kerševan; postavitev je tokrat izbrala srečni razplet zgodbe in tudi občinstvo, kije med predstavo (upravičeno) skoparilo z aplavzi, je na koncu vse poustvarjalce nagradilo z dolgim ploskanjem. Turek bo na odru tržaškega gledališča Verdi ostal do 18. januarja, 23. in 29. januarja pa bo obiskal tudi Pordenon in Videm. Katja Kralj openska glasbena srečanja - Orkester slovenske policije Prijetno in kvalitetno Tokratni koncert je priklical nadvse številno občinstvo - Orkester je izvedel pester pogram Openski Prosvetni dom, v katerem domuje Slovensko kulturno društvo Tabor, je bil v nedeljo ob 18. uri nabito poln. Ne govorimo samo o dvorani, ki je bila itak natrpana, ampak o foy-erju in skorajda tudi baru. Očitno je zanimanje za godbe in pihalne orkestre pri nas in v matični domovini vedno večje, kajti na Opčinah so bili masovno prisotni godbeniki, skladatelji in dirigenti tako kot tudi običajni poslušalci iz naših krajev in širše slovenske okolice. Številna udeležba je bila popolnoma upravičena, kajti Orkester slovenske policije je skupina izvrstnih, v glavnem mlajših glasbenikov, ki so oblikovali vrhunski koncert s kvalitetnim igranjem in prijetnim programom, ki je segel od klasične tja do zabavne in narodno-zabav-ne glasbe. Orkester je nastal leta 1948 na podlagi potreb in prizadevanj takratne vlade, zato da bi Slovenija imela svoj reprezentativni pihalni sestav; danes šteje 60 članov in je uspešno gostoval v Makedoniji, Italiji, Švici, Nemčiji, Avstriji, Madžarski in Angliji ter posnel številne zgoščenke tudi pod okriljem znamenite nizozemske založbe De Haske. V nedeljo smo najprej prisluhnili komadu Rokovnjači Viktorja Parme (Trst 1858 - Maribor 1924), v katerem je očiten Verdijev pečat in melodična iznajdljivost in bogatost tržaškega skladatelja. Nato pa je na vrsto prišla čisto različna zadeva: na prenatrpan oder je stopil klarinetist Jože Kotar ter čisto in spevno odigral Koncert za klarinet in orkester v f-molu op. 73 nemškega romantičnega skladatelja Carla Marie von Webra (1786 - 1826) v treh stavkih Allegro-Adagio ma non troppo in Rondo'-Allegro. Spet skok v drugo smer, in sicer tokrat v pisani svet angleškega skladatelja Martina Ellerbyja (1957), njegova suita New World Dances vsebuje tri dele: Earth Dance, Moon Dance in Sun Dance. Iz Anglije pa smo se takoj zatem selili v Španijo, čeprav nam je neke vrste andaluzijski sprehod po glasbenih stereotipih z naslovom El Camino Real pričaral Alfred Reed (1921-2005), znameniti ameriški skladatelj, kije sam o sebi, verjetno celo upravičeno, pravil: »Jaz sem drugi najbolj ponatisnjen skladatelj na svetu, po Johannu Sebas-tianu Bachu!«. Naš glasbeni sprehod pa se je, kot vsako krajše potovanje, zaključil z vrnitvijo domov s Slavkom (1929) in Vilkom Avsenikom (1928) in njunim Spominom v aranžmaju Bojana Adamiča. Adamičeva sta bila tudi dodatka, in sicer Suita za klarinet in orkester, ter Tra-tata, ki sta zaključila izredno prijeten in kvaliteten koncert. Orkester slovenske policije je dirigiral M° Tomaž Kmetič, ki je z jasnimi gibi in izvrstno muzika-ličnostjo neomajno vodil mlade glasbenike skozi odlično izbiro ušesu prijetnih a ponekod izredno zahtevnih komadov. Marko Sancin Slovenska filharmonija je v nedeljo zvečer s slavnostnim koncertom simbolično vstopila v ju bi lej no le to; le tos bo na mreč mi ni lo sto let, od kar so v Ljub -ljani ustanovili prvi orkester s tem ime nom. Kon cer ta so se udeležili predstavniki slovenske ga po li tič ne ga, go spo dar ske -ga in kulturnega življenja, med njimi predsednik države Danilo Tiirk. Kot je v svojem nagovoru po uda ril mi nis ter za kul tu ro Vas ko Si mo ni ti, ima glas ba v kulturi slovenskega naroda pomembno vlogo, številni so za-služ ni, da lah ko da nes s po no -som go vo ri mo o moč ni slo ven -ski glasbeni tradiciji. Fil har mo ni ki so se ob tej pri lož nos ti po klo ni li lan ski sto -letnici rojstva skladatelja Marjana Kozine, prvega upravnika Slovenske filharmonije po drugi svetovni vojni. Nedeljska sloves nost je bi la ta ko po vsem v znamenju tega pomembnega slo ven ske ga glas be ni ka. Pred sa mim kon cer tom je na mreč mi nis ter v avli fil har mo -nije odkril skladateljev doprsni kip, delo priznanega kiparja Jane za Pir na ta. Po Ko zi ni so po i -menovali tudi veliko filharmo-nič no dvo ra no, med tem ko bo ma la dvo ra na po slej no si la ime skladatelja Slavka Osterca. Ko zi no va glas ba je bi la tu -di na spo re du kon cer ta, ki ga je vo dil maes tro An ton Na nut. Po -leg njegove simfonične pesnitve Bela krajina je orkester poustva-ril še Osterčevo simfonično pesnitev Mati ter Koncert za violončelo in orkester Janija Goloba, solist je bil prvi violončelist Igor Škerjanec. Na kon cer tu so raz gla si li tudi nove častne člane; to so flavtistka Irena Grafenauer, violinist Igor Ozim, skladatelj Ivo Petric in glas be ni zgo do vi nar Pri mož Ku ret, pos thum no pa skla da telj Marjan Lipovšek in muzikolog Dragotin Cvetko. Slovenska filharmonija je uradno slovesnost ob sto let ni ci pri pra vi la toč no na 60. obletnico prvega povojnega kon cer ta, ki so ga pod Ko zi no -vim vodstvom izvedli 13. januarja 1948. (STA) koper - Mini festival lutkovnega gledališča Slovenskemu lutkarstvu primanjkuje profesionalnosti Lutkovno gledališče Ljubljana (LGL) je včeraj, na zadnji dan mini festivala, ki predstavlja izbor najboljših predstav s septembrskega bienala Ustanove lutkovnih ustvarjalcev (ULU) Slovenije v Kopru, pripravilo okroglo mizo o trenutnem položaju slovenskega lutkarstva. Ena od tez je bila, da mu manjka profesionalnosti. Kot so uvodoma izpostavili razpravljalci, je lutkovno gledališče še vedno sinonim za gledališče za otroke, medtem ko predstav za odrasle ni veliko oziroma ne uspejo pritegniti občinstva. Mogoče si nismo znali vzgojiti publike, je razmišljal strokovni svetovalec za gledališko in lutkovno dejavnost na Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti Matjaž Šmalc. Po njegovem predlogu bi občinstvo na predstave za odrasle morda privabili tako, da bi obe lutkovni gledališči, ljubljansko in mariborsko, posvojili produkcije neodvisnih ustvarjalcev. Toda gledalce navaditi na to, da lutkovno gledališče ni samo za otroke, je naporen posel, saj je gledališče v veliki meri podvrženo trgu in si ne more privoščiti predstave, ki bi jo ponovili samo petkrat, temveč mora biti na sporedu vsaj petdesetkrat, je dejala Katarina Klančnik Ko-cutar iz Lutkovnega gledališča Maribor. Članici strokovnega odbora ULU in dolgoletni kritičarki Mojci Jan Zoran se sicer ločevanje na ustvarjalnost za otroke in odrasle zdi »idiotizem«, ločujemo lahko le na ciljno skupino publike. Po besedah staroste slovenskega lutkarstva Edija Majarona je takšno ločevanje preveč nasilno, kajti dobra predstava vedno pritegne občinstvo. Pomembni pa so tudi marketinški prijemi, je dodal direktor LGL Marjan Gabrijelčič. Kot enega od načinov, kako priti do odrasle publike, je omenil uvrstitev dobrih lutkovnih predstav v abonmaje drugih gledališč. Sicer pa slovenskim lutkovnim predstavam po Majaronovem mnenju ne manjka poguma in fantazije, ampak profesionalnosti. Bienale v Kopru je, kot je dejal, kazal veliko raznolikost in različne pristope, vendar je pogrešal »neko izpiljenost«. »Videti je bilo, da nam manjka šola za vse žanre lutkarskih poklicev, od dramaturga, režiserja in ani-matorja lutk do igralca.« Podobno je menil lutkar Brane Vižintin: »Pri nas manjka znanja, poleg tega ni pravih meril, vse je luštkano, fajn, krasno, manjka nam resnične kritičnosti in samokritike.« Tudi režiser Saša Jovanovic je kot srž problema navedel pomanjkanje posameznikov, ki poznajo lut-karstvo v celoti. Opozoril je tudi na pomanjkanje mladih, ki bi se zanimali za to dejavnost. Brez podmladka bo gledališče, kot je dejal, postalo zapra-še no. ( STA) bruselj Modri Smrkci praznujejo letos 50. rojstni dan Leto 2008 bo v znamenju Smrkcev, saj majhna modra bitja prav letos praznujejo svoj 50. rojstni dan, so včeraj na uvodni slovesnosti v evropsko turnejo Smrkcev v Bruslju zatrdili prijatelji Smrkcev in člani družine njihovega očeta, belgijskega risarja Pierra Culliforda, znanega pod psevdonimom Peyo. Začelo se je 23. oktobra 1958, na straneh belgijskega stripa Spirou. Takrat so se Smrkci prvič pojavili, po zgodbi o Johanu in Peewitu, ki se je dogajala v srednjem veku. Smrčji jezik sta ustvarila avtor in njegov prijatelj Franquin. Smrkci so visoki tri jabolka in modre kože. »Niso mogli biti zeleni, saj bi se izgubili v travi. Rdeča bi bila preveč kričeča, rumena pa je nekoliko ponesrečena. Preostala je samo modra,« pojasnjuje Peyova vdova. Vsi Smrkci so enako oblečeni in stari sto let, razen ata Smrka - on ima brado, rdečo kapo in šteje 542 pomladi. Sto je pomembna številka v vasi Smrkcev, saj je prav toliko tudi njenih prebivalcev. Seveda ne smemo pozabiti Smrkete, ki jo je ustvaril zlobni čarovnik Gargamel, a jo je ata Smrk spremenil v prijazno dekle, pa tudi smrčjega dojenčka, ki je v vas prišel po pomoti, a so ga Smrkci posvojili. V petdesetih letih so Smrkci postali mit. Njihov oče, Peyo, je umrl leta 1992, njegovi junaki pa živijo naprej. »Vse leto 2008 bo ena velika smrčja zabava,« zatrjujejo prireditelji včerajšnje slovesnosti v Bruslju. Ob 50. rojstnem dnevu Smrkcev je bila vzpostavljena tudi posebna spletna stran, na kateri lahko najdete zanimivosti o Smrkcih in dejavnostih v okviru njihove turneje: http://happysmurfday.smurf.com/en/en/home. (STA) 28 Torek, 15. januarja 2008 SVET / POLITIKA - Neuspešen sestanek načelnikov skupin Unije v senatu Vladna večina razbita glede volilne reforme Huda nesoglasja omajala tudi Mavrično levico - Damoklejev meč referenduma RIM - Vladna večina ne najde skupnega jezika o volilni reformi. Sinoči so se v senatu zbrali načelniki skupin Unije, da bi z ministrom za reforme Vanninom Chiti-jem uskladili stališča do zakonskega osnutka, ki gaje pripravil predsednik senatne komisije za ustavna vprašanja Enzo Bianco, a so se kmalu razšli brez dogovora. Zdaj grozi celo dvojno razbitje: vladne večine in pred kratkim ustanovljene federacije Mavrične levice. Na kratkem sestanku je načelnica DS Anna Finocchiaro povedala, da njena stranka namerava v avli podpreti Biancov osnutek. Le-ta predvideva uvedbo proporcionalnega volilnega sistema z vstopnim pragom, ki bi manjšim strankam onemogočil samostojen nastop. Finnochiarova je pristavila, da bi po njenem moralo do sprejetja osnovnega besedila v senatu priti, preden bi ustavno sodišče (predvidoma jutri) prižgalo zeleno luč za referendum o sedanjem volilnem zakonu. Izrazila je prepričanje, da bi osnovno besedilo lahko potem še popravili, sicer pa je poudarila, da Biancov osnutek že zdaj uživa zadostno podporo v parlamentu. Kot znano, so se zanj načeloma že opredelile DS, FI, SKP in UDC. Po tem uvodu Finocchiaro ve so sestanek Unije iz protesta zapustili predstavniki UDEUR, SIK, Zelenih in socialisti. Povedali so, da se DS raje dogovarja s silami opozicije (zlasti s FI in z UDC) kot s strankami vladne večine, kar naj bi bilo nesprejemljivo. Vsi po vrsti so zagrozili z izstopom iz vladne večine. Poudariti velja, da sestanka poleg Finocchiarove nista zapustila predstavnika SKP in Demokratične levice, se pravi dveh komponent pred kratkim ustanovljene Mavrične levice, ki se je na tak način razbila (ostali dve komponenti sta SIK in Zeleni). Finocchiarova je na sestanku iznesla stališče, ki ga je včeraj dopoldne oblikovalo vodstvo DS in ki ga je podprl tudi predsednik vlade Romano Prodi. Pristavimo naj, daje načelno podporo Biancovemu osnutku včeraj potrdila FI, pa čeprav je njen voditelj Silvio Berlusconi v nedeljo zatrdil, da se ne namerava pogovarjati z vlado, ki pripravlja njemu nenaklonjeno reformo radio-televizijskega sistema. Walter Veltroni in Silvio Berlusconi Nekateri študenti so tudi pripravili lepake proti papeževemu obisku ANSA gore rim - Pismo skupine docentov univerze La Sapienza Nezaželjeni papež Zahteva po odpovedi obiska zaradi domnevnega opravičevanja procesa proti Galileju RIM, VATIKAN - Obisk papeža Benedikta XVI. na rimski univerzi La Sapienza, kjer bo v četrtek z govorom nastopil na svečanem odprtju akademskega leta, je »neprimeren dogodek«, ki ga je treba odpovedati. Tako meni 67 docentov tega rimskega vseučilišča, ki v pismu od rektorja Renata Guarinija zahtevajo odpoved obiska. Glavni razlog za nasprotovanje je citiranje besed filozofa Paula Feyerabenda v nekem govoru, ki ga je 15. marca 1990 takratni kardinal Joseph Ratzinger imel v Parmi. Po Feyerabendovih besedah je v času procesa proti Galileju Galileiju Cerkev ostala veliko bolj zvesta razumu kot Galilej in zato je bil proces razumen in pravičen. Docente je to očitno prizadelo: »Kot znanstvenike, zveste razumu in kot docente, ki svoje življenje posvečajo napredovanju in širjenju znanja, nas te besede žalijo in ponižujejo,« je zapisano v pismu. Med podpisniki so tudi nekatera zveneča imena, kot npr. fizika Andrea Frova, soavtor knjige o odnosu med Galilejem in Cerkvijo, in novoimenovani predsednik Vsedržav-nega sveta za raziskovanje Carlo Maia-ni. Na podobni valovni dolžini so nekatera študentska združenja, ki prirejajo t.i. »protiklerikalni teden«, medtem ko katoliški študentje prirejajo molitveno bdenje kot pripravo na papežev obisk. Vendar obisk bo, kar sta potrdila tako Vatikan kot rektor Guarini, za katerega je Benedikta XVI. treba sprejeti »kot človeka velike kulture in globoke filozofske misli, kot glasnika miru in tistih etičnih vrednot, s katerimi soglašamo vsi.« Genetik in docent na univerzi La Sapienza Bruno Dalla Piccola pa je včeraj v pogovoru za Radio Vatikan (slednji opozarja na »cenzuro« proti papežu) pismo svojih 67 kolegov označil za »sramotno«, saj je v preteklosti univerza gostila pripadnike gibanja raeljancev, ki zagovarjajo kloniranje človeka, pa tudi politike vseh vrst in celo igralce, zdaj pa se želi preprečiti nastop osebi, ki uživa spoštovanje na svetovni ravni, zato po njegovem mnenju obstaja predsodek proti papežu. Zadeva odmeva tudi med politiki: tako je nasprotovanje papeževemu obisku za poslanca Demokratske stranke Peppina Caldarolo »neskončna neumnost«, ki jo počenja le del levice, a ki jo bodo v prihodnjih letih pripisovali celotni levici, rimska podžupanja Maria Pia Garavaglia pa je zahtevo po odpovedi obiska označila za »paradoksalno«. Vidni predstavnik Nacionalnega zavezništva Maurizio Gasparri zahteva tudi prijavo podpisnikov pisma. JAVNE FINANCE Tudi Moody's prisoja Italiji dobro oceno RIM - Italijanske javne finance so končno ubrale pravo pot. Taka je pozitivna ocena ene izmed najpomembnejših mednarodnih bonitetnih agencij Moody's, kije italijanskim javnim financam potrdila stabilno oceno Aa2 z voščilom, da bi se le-ta še dodatno dvignila. Glavni analitik agencije Alexander Kockerbeck je opozoril, da je ocena posledica delne sanacije javnih financ, vendar so še ved no potrebni do dat ni ukrepi, ki bi vsaj ohranili stabilno stanje. Po mnenju podobne svetovne agencije Standard & Poor's pa situacija ni rožnata, kljub počasnemu nižanju razmerja med javnim dolgom in bruto domačim proizvodom v prvih devetih mesecih v letu. Po napovedih njenih analitikov bodo javne finance v tekočem letu znova pod pritiskom. Italijani zadnji v EU po univerzitetni izobrazbi BRUSELJ - Po podatkih zavoda Eurostat je Italija evropska pepelka glede na odstotek prebivalcev z univerzitetno izobrazbo. Samo 11,6% moških in 12,8% žensk med 25. in 64. letom starosti je v Italiji dokončalo univerzitetni študij. Italijani so na zadevni lestvici pristali kar na zadnjem mestu (povprečje EU znaša 23,2%), Italijanke pa so bolj izobražene samo od Čehinj (11,6%), Romunk (10,7%) in Maltežank (9,9%); evropsko povprečje za ženske znaša 22,7%. Med moškimi so na vrhu lestvice Nizozemci (32,7%) in Danci (30,9%), med ženskami pa Finke (39,4%) in Estonke (38,8%). Statistike so izdelali na podlagi raziskave na področju dela iz leta 2005. V Neaplju sedem tisoč ton nepobranih odpadkov NEAPELJ - V Kampanji se kriza s kopičenjem odpadkov slabša iz dneva v dan: v Neaplju so izračunali, da leži na mestnih ulicah in trgih 7 tisoč ton smeti. Najhuje je v predmestjih, na gričevnatih območjih in ob bolnišnicah. Včeraj se je kljub temu nadaljeval protest občanov, ki so postavili dve cestni blokadi. Županja Rosa Russo Iervolino je medtem izjavila, da ne razmišlja o odstopu, po njenem pa ne bi smeli odstopiti niti voditelji pokrajinske in deželne uprave. Protest se je stopnjeval tudi v deželah, ki bi morale sprejeti smeti iz Kampanje: tri tisoč prebivalcev Moliseja se je pridružilo demonstraciji, ki je dejansko ohromila mesto Benevento, proti ureditvi velikega odpada na meji med obema deželama. Deželnim upravam, ki so v prejšnjih dneh zagotovile, da bodo sprejele določeno količino smeti, pa so se včeraj pridružile še Marke in Lombardija. Industrijska proizvodnja je v novembru padla RIM - Industrijska proizvodnja je v novembru v primerjavi z letnim trendom precej zaostala (- 2,4%). Italijanski statistični zavod Istat je v prvih enajstih mesecih v letu v tovrstni proizvodnji zabeležil skromno, komaj 0,3-odstotno rast. Dobro je šlo le v energetiki (+ 5,7%), večji upad pa so zabeležili pri investicijskih dobrinah (- 3,4%), vmesnih dobrinah (- 4,4%), dobrinah za široko porabo (- 2,8%) in trajnih dobrinah (- 7,4%). Po predvidevanjih naj bi decembra in januarja industrijska rast nekoliko narasla, v februarju pa znova padla. Zaradi velike nevarnosti sprožanja plazov je potrebna posebna previdnost Konec tedna sedem pretežno mladih smrtnih žrtev snežnih plazov MILAN - Tragičen obračun minulega konca tedna na snegu, ki beleži sedem smrtnih žrtev in več ranjenih smučarjev oziroma sankašev, bi bil lahko še daljši, če ne bi včeraj našli živa smučarja, ki ju je v dolini Val-sesia med smučanjem zunaj proge na nadmorski višini 2300 metrov zasul plaz. K sreči so dogodek opazili drugi smučarji in obvestili gorsko reševalno službo, ki je ne-previdneža, 33-letnega Marca Zaninettija in 35-letno Margherito Maggioni iz Aoste, rešila zanesljive smrti. Nekaj reševalnih skupin se je včeraj vrnilo na območje gorskega prelaza Maniva, kjer so v nedeljo pod plazom umrli štirje ljudje, sedem pa jih je bilo poškodovanih. Plaz se je sprožil na skupino enajstih motornih sani, državno pravdništvo v Brescii, kjer je mestna uprava razglasila dan žalovanja, pa je o tragičnem dogodku odprlo preiskavo. V Livignu bo danes pogreb 17-letnega Danieleja Mottinija, obetajočega člana državne reprezentance v snowboardu, in 20-letnega zidarja Fabia Vivianija, kiju je plaz zasul v soboto popoldne med smučanjem zunaj proge v Val Federii. Smučala sta na nadmorski višini dva tisoč metrov, območje pa je za tovrstno smuko prepovedano zaradi visoke nevarnosti plazov. Alarm pred to nevarnostjo je od včeraj razširjen na ves alpski lok, kjer je odsvetovano smučanje zunaj označenih prog. Sveži sneg in zvišane temperature namreč lahko povzročijo spontano sprožanje plazov, kar velja tudi za alpsko območje Furlanije-Julijske krajine. Gasilci in reševalci na prizorišču tragedije na prelazu Maniva pri Brescii, kjer je plaz v nedeljo zasul enajst motornih sani ANSA / SVET Torek, 15. januarja 2008 29 BLIŽNJI VZHOD - Dogovori o sodelovanju na številnih področjih Sarkozy na plodnem obisku v Savdski Arabiji V Franciji govorice, po katerih naj bi se predsednik že poročil s Carlo Bruni RIJAD - Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je v nedeljo savdskega kralja Abdulaha označil kot prijatelja Francije, Savdsko Arabijo pa kot ključen dejavnik miru v sicer zelo nemirni regiji. Francoska in savdska vlada naj bi se sicer dogovorili tudi o sodelovanju na številnih področjih. Sarkozyje dejal, daje namen njegovega obiska v Savdski Arabiji politične, gospodarske, kulturne in vojaške narave. Obenem je poudaril, daje "za Francijo zelo pomembno, da je prisotna v bližnjev-zhodni regiji", ter savdskega monarha v navzočnosti novinarjev povabil, naj obišče Francijo, "kadarkoli želi". Po navedbah virov iz Sarkozyevega urada naj bi sicer francoska in savdska vlada v okviru srečanja med Sarkozyem in kraljem Abdulahom podpisali štiri dogovore o gospodarskem, kulturnem in političnem sodelovanju. Državi naj bi tako okrepili sodelovanje na področju naftnega in plinskega sektorja ter rudarstva, obenem pa naj bi tesneje sodelovali tudi na področju visokošolskega izobraževanja ter strokovnega usposabljanja, kjer se število savdskih štipendistov v Franciji povečuje. Četrti dogovor pa naj bi pokrival politično usklajevanje na ravni ministrov za zunanje zadeve. Državi sta napovedali tudi projekte v skupni vrednosti kar 40 milijard evrov, in sicer na področju kopenskega in letalskega prometa, upravljanja z vodnimi viri, električne energije, varnosti ter oboroževanja. Potencialna vrednost vseh teh projektov naj bi bila kar 40 milijard evrov. Med projekti, o katerih naj bi se strani pogovarjali, omenjajo vzpostavitev linije hitrega vlaka TGV med Meko in Medino, železniška proga med Rijadom in rdečemorskim pristaniščem Džedo, izgradnjo linij podzemne železnice in tramvaja v Rijadu, dobavo francoske visoke tehnologije za nadzor in zaščito meja, vojaške opreme in tehnologije, izgradnjo elektrarne ter objekta za razsoljevanje vode, izgradnjo in upravljanje vodovodnega omrežja v velikih mestih ter pogodbo na področju civilnega letalstva v vrednosti 1,5 milijarde evrov. Sarkozy je včeraj imel govor pred savdsko skupščino, v katerem se je dotaknil "dialoga kultur, religij ter skupnih vrednot". Njegov obisk je prva etapa turneje po Bližnjem vzhodu, ki ga bo popeljala še v Katar in Združene arabske emirate. Medtem se je včeraj v Franciji razširila novica, po kateri naj bi se francoski predsednik minuli četrtek poročil z italijansko pevko in bivšo manekenko Carlo Bruni. Novico je-objavil deželni dnevnik Est Republicain, Eli-zejska palača pa je ni hotela komentirati. Savski kralj Abdulah je francoskemu predsedniku Nicolasu Sarkozyju podelil visoko savsko priznanje -medaljo kralja Abdelaziza ANSA azija - Po dolgoletnem sporu otoplitev odnosov Kitajska in Indija pospešujeta medsebojno sodelovanje PEKING - Indijski premier Manmohan Singh se je včeraj v Pekingu srečal s kitajskim premierom Wen Jiaba-om. Premiera si v obdobju otoplitve odnosov med državama prizadevata za boljše sodelovanje na področju sosedske politike in gospodarstva. Singhov obisk je prvi obisk indijskega premiera na Kitajskem v zadnjih petih letih, Indijo pa je pred 14 meseci kot prvi kitajski predsednik obiskal Hu Jintao. Državi, ki sta bili leta 1962 v vojni zaradi meje, po vzponih in padcih diplomatskih odnosov začenjata obdobje otoplitve odnosov. Singh je na tridnevni obisk na Kitajsko prispel v nedeljo, ko si je ogledal olimpijske objekte v Pekingu, ob čemer je Singh pohvalil priprave na letošnji največji športni dogodek. Pred srečanjem z Wenom je Singh pozval Kitajsko, naj zmanjša neravnovesje pri trgovanju med državama, v katerem prevladuje Kitajska. Z medsebojno pomočjo bi hitro rastoči državi lahko postali gospodarsko uspešnejši, je prepričan Singh. Zaradi otoplitve odnosov med Indijo in Kitajsko je trgovina med državama v razcvetu. Singh je poudaril, da so cilj 20 milijard dolarjev v bilateralnem trgovanju do leta 2008 dosegli dve leti pred rokom, novi cilj 40 milijard do leta 2010 pa bosta dosegli v roku. Vendar pa ima Indija v trgovanju s Kitajsko še vedno primanjkljaj, ki se je od leta 2006 do lani s štirih milijard dolarjev povzpel na devet milijard. (STA) Premiera Manmohan Singh in Wen Jiabao ANSA Španska vlada razpisala volitve MADRID - Španska socialistična vlada je včeraj razpustila parlament in za 9. marec razpisala splošne volitve, je sporočil španski premier Jose Luis Rodriguez Zapatero. V predvolilnem boju se bodo pomerili precej izenačeni vladajoči socialisti in opozicijska ljudska stranka. Vlada je odlok sprejela na posebni seji, premier Zapatero pa se je nato srečal tudi s kraljem Juanom Car-losom, ki je odlok tudi uradno potrdil. Zapatero, ki je bil izvoljen marca leta 2004, ko je ljudska stranka izgubila volitve po terorističnih napadih v Madridu, v katerih je izgubilo življenje 191 ljudi, več kot 1800 pa je bilo ranjenih. "Naš mandat so zaznamovale reforme, spremembe in napredek države," je povedal Zapatero, ki se bo potegoval tudi za drugi mandat. Malavi prekinil odnose s Tajvanom BALANTYRE - Malavi je včeraj prekinil diplomatske odnose s Tajvanom in jih vzpostavil s Kitajsko. Tako se je število afriških držav, ki ohranjajo diplomatske odnose s Tajvanom, zmanjšalo na štiri. Prekinitev odnosov Malavija in Tajva-na je sprožila jezo Taipeija, ki je obtožil Peking, da je s finančnimi sredstvi "spodbudil" Malavi k sklenitvi različnih sporazumov o sodelovanju. Kot je zapisno v skupni izjavi, ki sta jo podpisala Peking in Balantyre, je vzpostavitev diplomatskih odnosov obeh strani stopila v veljavo že konec decembra lani. "Vladi obeh držav sta se skladno z željami obeh strani odločili, da od 28. decembra 2007 dalje vzpostavita diplomatske odnose na ravni veleposlanikov," je povedala malavijska zunanja ministrice Joyce Banda. British Council kljub prepovedi odprl še dva urada SANKT PETERBURG - British Council je včeraj znova odprl dva urada v Rusiji, čeprav mu je Moskva to decembra lani prepovedala, kar naj bi bil odgovor na odločitev Londona o izgonu štirih ruskih diplomatov. Zaradi odločitve British Councila o ponovnem odprtju uradov je rusko zunanje ministrstvo na zagovor poklicalo britanskega veleposlanika Tonyja Brentona. Rusija očita Veliki Britaniji, da uradi British Councila na njenem ozemlju delujejo brez pravne podlage, po mnenju Londona pa je prepoved politično motivirana. Kot je povedal vodja British Councila v Rusiji David Kennedy, niso dobili nobene pisne odredbe o zaprtju. Po njegovih besedah si British Council, ki deluje v okviru britanskega zunanjega ministrstva, želi čim hitrejše rešitve krize. (STA) EU - Sestanek na Brdu Kaj bo s civilno misijo na Kosovu? BRUSELJ - Na Brdu pri Kranju se bo v soboto sestal evropski del kontaktne skupine za Kosovo, so včeraj za STA potrdili na slovenskem zunanjem ministrstvu. Zunanjim ministrom Velike Britanije, Francije, Nemčije in Italije se bosta pridružila tudi komisar za širitev Olli Rehn in visoki zunanjepolitični predstavnik EU Javier Solana. Vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel bo to soboto na Brdu pri Kranju gostil kolege iz Nemčije, Francije, Velike Britanije in Italije, ki poleg Rusije in ZDA sodelujejo v okviru kontaktne skupine za Kosovo. Ministri štirih evropskih držav, komisar Rehn in visoki zunanjepolitični predstavnik Solana bodo preučili najnovejše stanje v razpravi o Kosovu, vendar prebojnih odločitev ni pričakovati, so pojasnili diplomatski viri v Bruslju. Po pričakovanjih naj bi ministri sicer govorili predvsem o tem, kdaj naj bi EU odločila o napotitvi svoje civilne misije na Kosovo. Politično odločitev o tem je EU sprejela de-cem bra. Sprva je bilo pričakovati, da bo predvidoma 1800-članska misija na dnevnem redu prvega letošnjega zasedanja zunanjih ministrov EU 28. januarja, vendar so viri v Bruslju konec minulega tedna namignili, da obstaja možnost za spremembe. (STA) bližnji vzhod - Izraelci in Palestinci začeli pogovore o ključnih vprašanjih Olmert: Nisem prepričan, da bomo dosegli sporazum, a storil bi greh, če ne bi poskusil JERUZALEM - Izraelska in palestinska stran sta včeraj začeli pogajanja o ključnih vprašanjih. Glavna pogajalca, izraelska zunanja ministrica Cipi Livni in nekdanji palestinski premier Ahmed Kurej, sta se sešla v Jeruzalemu, srečanje pa je trajalo dve uri in potekalo v konstruktivnem ozračju, je sporočil vir z izraelskega zunanjega ministrstva. "Govorila sta o ključnih vprašanjih... in se dogovorila, da bosta nadaljevala pogajanja na intenzivni ravni," je še povedal omenjeni vir. V nasprotju z optimističnimi napovedmi z zunanjega ministrstva pa je izraelski premier Ehud Olmert včeraj posvaril, da Izraelci in Palestinci morda ne bodo dosegli mirovnega sporazuma do kon ca le toš nje ga le ta, kot je med obis -kom na območju minuli teden izjavljal ameriški predsednik George Bush. Sporazum do konca leta predvideva dogovor, ki sta ga izraelska in palestinska stran dosegli novembra lani na mednarodni konferenci v ameriškem Annapolisu, po kateri sta po sedmih letih premora tudi začela pogajanja. Po Bushevem obisku v Izraelu in na palestinskih ozemljih pa sta se strani včeraj prvič sešli tudi na pogajanjih o ključnih nerešenih vprašanjih - statusu Jeruzalema, judovskih naselbinah na Zahodnem bregu, palestinskih beguncih, mejah, varnosti ter vodnih virih. "Nisem prepričan, da lahko dosežemo dogovor in nisem prepričan, ali ga lahko uresničimo," je po navedbah predstavnika Ehud Olmert izraelske vlade v parlamentarnem odboru za zunanjo politiko in obrambo izjavil Olmert. Kot je sicer izpostavil, pa "bi storil greh glede svojih dolžnosti, če ne bi poskusil". Dodal je, da želi izraelska opozicija za vsako ceno ohraniti status quo, kar pa je po njegovem mnenju "nevarno in neodgovorno". Izraelski premier se zaradi pogovorov o ključnih vprašanjih s Palestinci sooča s potencialno koalicijsko krizo. Vodja skrajno desne stranke Izrael naš dom Avigdor Lieberman je namreč napovedal, da bo njegova stranka izstopila iz vladne koalicije, če bodo pogajanja tekla o ključnih vprašanjih. Ob odhodu Lieber- manove stranke oz. njenih 11 poslancev iz vlade bi sicer Olmert ohranil 67 sedežev večine v 120-članskem knesetu. A z odhodom iz vlade je zagrozila tudi ultraortodoksno stranka Šas, ki ima 12 poslancev. Livnijeva je medtem sporočila, da vsebine s pogajanj o ključnih vprašanjih verjetno ne bodo predstavljali javnosti. Kot so sporočili v njenem uradu, glede na pretekle izkušnje, pogajanja, ki potekajo pod medijskimi žarometi, ponavadi vodijo v radikalizacijo stališč in razkol, eventualno pa tudi do nasilja. Predstavnik izraelskega zunanjega ministrstva Ariel Mekel je sicer pred tem napovedal, da bodo vprašanja, ki jih pogajalcem ne bo uspelo rešiti, predali Olmertu in palestinskemu predsedniku Mahmudu Abasu, ki naj bi se srečevala na približno dva tedna. Glede ključnih vprašanj sta sicer palestinska in izraelska stran globoko vsak k sebi. Nad pogajanji med drugim visi vprašanje območja Gaze, ki je od junija lani pod nadzorom gibanja Hamas. Tako ZDA kot Izrael sta dala vedeti, da mirovni sporazum ne bo bo uresničen na terenu, dokler Abas ne bo znova vzpostavil nad-zo ra v Ga zi. ( STA) 30 Torek, 15. januarja 2008 PRIREDITVE / ljubljana - Razstava Mete in Maruše Krese »Naenkrat se je znočilo« v Mali galeriji Cankarjevega doma Mala galerija ljubljanskega Cankarjevega doma bo gostila razstavo Naenkrat se je znočilo -The Night Fell Suddenly, ki združuje moč nepristranske fotografije Mete Krese in neobremenjenost poezije Maruše Krese. Posnetki samostojne novinarke in fotografinje prikazujejo prav nič veličastne kraje, pesmi Maruše Krese pa so zapisi prav nič prijetnih razmišljanj, ki izhajajo iz pogleda na te foto- grafije. Meta Krese dela kot novinarka in fotografinja za nekatere slovenske časopise in revije, včasih objavlja tudi v tujem tisku; s fotografijami je opremila več knjig, nekaj jih je tudi napisala, poleg tega je urednica revij Fotografije in Adria Airways InFlight Magazine. Maruša Krese je študirala umetnostno zgodovino, primerjalno književnost in psihoterapijo v Sloveniji, Ameriki, Angliji in na Nizozemskem. Od leta 1990 živi med Berlinom, Gradcem in Ljubljano kot svobodna novinarka in pisateljica. Napisala je več radijskih iger in naredila več kot deset doku-mentarno-umetniških oddaj za radio, svoje prispevke pa objavlja predvsem v nemških revijah in časopisih. Razstavo bodo odprli jutri, 16. januarja, ob 20. uri v Mali galeriji Cankarjevega doma in bo na ogled vse do 13. februarja. GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Edoardo Erba: »Maraton v New Yorku« / režija: Miha Golob; prevod: Gašper Malej; igrata: Primož Forte in Romeo Grebenšek. Danes, 15. januarja, jutri, 16. januarja, v petek, 18. januarja, ob 20.30, v soboto 19. januarja ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), v nedeljo 20. januarja ob 16.00, v torek, 22. januarja ob 20.30 in v sredo 23. januarja ob 19.30 (z italijanskimi nadnapisi), Gledališče Rossetti Frederick Knott: »Delitto perfet-to« / nastopajo: Geppy Gleije-ses,Stefano Santospago, Marianella Bargilli in Raffaele Pisu; režija: Geppy Gleijeses. Urnik: jutri, 16. januarja, ob 20.30; v četrtek, 17. januarja, ob 16.00 in ob 20.30; v petek, 18. in v soboto, 19. januarja, ob 20.30; v nedeljo, 20. januarja, ob 16.00. Teatro Paolo Poli: »Sei brillanti -Giornaliste del Novecento« / režija Paolo Poli, igrajo: Paolo Poli, Alberto Gamberini, Alfonso De Filippis in Giovanni Siniscalco. V torek, 22. januarja, ob 20.30, v sredo, 23. januarja, ob 16.00, od četrtka, 24., do sobote, 26. januarja, ob 20.30 ter v nedeljo, 27. januarja, ob 16.00. La contrada Noël Coward: »Il divo Garry«. Nastopa Stalno gledališče iz Trsta. Režija: Francesco Macedonio. Urnik: do 20. januarja, od srede do sobote ob 20.30 ob torkih in nedeljah ob 16.30. TRŽIČ Občinsko gledališče Luigi Pirandello: »L'uomo, la bestia e la virtù« / danes, 15. januarja, ob 20.45. Režija: Enzo Vetrano in Stefano Ran-disi. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž Danes, 15. januarja, ob 10.30 / gledališka predstava »Pekarna miš maš« v režiji Roberta Waltla, nastopa Slovensko maldinsko gledališče Ljubljana (abonma Veliki polžek). VIDEM Teatro Palamostre V soboto, 19. januarja, ob 21.00 / Glo-riababbi Teatro: »Il riscatto«. Režija: Giampiero Rappa; igrajo: Eva Cambiale, Andrea Di Casa, Filippo Dini, Sergio Grossini, Emanuela Guaiana in Mauro Pescio. V soboto, 26. januarja, ob 21.00 / Teatro Sotterraneo: »Post-it«. Igrajo: Sara Bonaventura, Iacopo Braca, Matteo Ceccarelli, Caudio Cirri. _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče v Kopru William Shakespeare: »Kralj Lear« / od jutri, 16. januarja, do sobote, 19. januarja, ob 20.00 ter v torek, 22. januarja, ob 16.00. V torek, 22., in v sredo, 23. januarja, ob 20.00 / nastopa Špas teater iz Mengša z igro »5žensk.com«. V nedeljo, 27. januarja, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus«. Režija: Vito Taufer; nastopajo: Iztok Mlakar, Urška Bradaškja, Gregor Zorc, Boris Cavazza, Lara Komar, Teja Glažar, Gorazd Žilavec in mu-zikanti. MAREZIGE Kulturni dom V četrtek, 24. januarja, ob 20.00 / gostujeta SNG Drama Nova Gorica in Kosovelov dom Sežana z igro »Kako smo ljubili tovariša Tita«. NOVA GORICA SNG Nova Gorica Danes, 15. januarja ob 18.00 / Raymond Queneau: »Cica v metroju«. V sredo, 23. januarja, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus«. Režija: Vito Taufer; nastopajo: Iztok Mlakar, Urška Bradaškja, Gregor Zorc, Boris Cavazza, Lara Komar, Teja Glažar, Gorazd Žilavec in mu-zikanti. POSTOJNA Kulturni dom V nedeljo, 20. januarja, ob 17.30 in 20.00 / predstava Agathe Christie »Mišolovka« v izvedbi Špas teatra iz Mengša. LJUBLJANA Cankarjev dom V petek, 25. januarja, ob 20.00 / Linhartova dvorana: Eugene Ionesco: »Nosorogi«. Gostovanje Drame SNG Maribor z uspešnico letošnje sezone. SNG Drama Ljubljana Veliki oder V petek, 18. januarja, ob 19.30 / Christopher Marlowe: »Edvard Drugi«. V soboto, 19. januarja, ob 19.30 / Jean Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. Mala drama jutri, 16., in v četrtek, 17. januarja, ob 20.00 / Yasmina Reza: »Bog masakra«. V petek, 18. januarja, ob 20.00 / Yasmina Reza: »En španski komad«. V soboto, 19. januarja, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 15. januajra, ob 19.30 / Moliere: »Ljudomrznik«. Jutri, 16. januarja, ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Back, Sheldon harnick: »Goslač na strehi«. V četrtek, 17. januarja, ob 19.30 / Peter Nichols: »En dan v smrti Jožce Rožce«. Mala scena Jutri, 16. januarja, ob 20.00 / Miro Ga-vran: »Vse o ženskah«. V četrtek, 17. januarja, ob 20.00 / Tom Stoppard: »Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva«. V petek, 18. januarja, ob 20.00 / James Prideaux: »Gospodinja«. V soboto, 19. januarja, ob 20.00 / Ser-gi Beibel: »Mobilec«. Šentjakobsko gledališče V petek, 18., ponedeljek, 21., in v torek, 22. januarja, ob 19.30 / V. B. Tartuffe: »Kralj na Fiziki«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Giachino Rossini: »Il Turco in Italia« / do petka, 18. januarja, ob 20.30. V nedeljo, 20. januarja, ob 20.30 / recital Grigorija Sokolova z naslovom: »Čar klavirja«. Gledališče Rossetti Koncertno društvo sezona 2007/2008 V ponedeljek, 21. januarja, ob 20.30 / Quartetto Casals. GORICA Avditorij V petek, 18. januarja, ob 20.45 / na- stopa Trio Matisse - Emanuela Pie-monti (klavir), Paolo Ghidoni (violina) in Pietro Bosna (violončelo). TRŽIČ Občinsko gledališče Jutri, 16. januarja, ob 20.45 / koncert pianistke Angele Hewitt. V sredo, 23. januarja, ob 20.45 / koncert sodobne glasbe v izvedbi orkestra Klangforum Wien pod vodstvom Emilia Pomarica. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine V nedeljo, 20. januarja, ob 20.45 / SWR Sinfonieorchester Baden-Baden Freiburg, dirigent: Sylvain Cambreling. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA LJUBLJANA Cankarjev dom La La La Human Steps: »Amjad« / Linhartova dvorana - nova predstava ene najboljših skupin sodobnega plesa na svetu. Koreograf: Eduard Lock. jutri, 16., v četrtek, 17. in v petek, 18. januarja, ob 20. uri. Godalni kvartet Guarneri / Dvorana Slovenske filharmonije - v četrtek, 24. januarja, ob 19.30. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST IV. pomol: do 27. januarja je na ogled razstava »Spacal - umetnik brez meja«. Urnik: od 10.00 do 20.00; ob petkih in sobotah do 22.00. Galerija LipanjePuntin: do 2. februarja 2008, bo na ogled razstava »Supermodels II - Reale vs Unreal«. Odprto ob četrtkih od 19.00 do 22.00. Bivša ribarnica: Ettore Sottsass: »Vor-rei sapere perchè«. Na ogled do 2. marca od 10.00 do 19.00, zaprto ob torkih. Občinski pomorski muzej: do 2. marca 2008 je na ogled razstava »Drče in ladjedelnice v sedmem in osmem stoletju«. Možnost ogleda od torka do nedelje od 8.30 do 13.30, zaprto ob ponedeljkih in praznikih. V Narodni študijski knjižnici je odprta razstava Tadeje Druscovich. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. BARKOVLJE V dvorani SKD Barkovlje, Ul. Bonafata 6 / v soboto, 19. januarja, ob 20. uri bo odprtje slikarske razstave Stojana Ražma in Dorotee Brundula z naslovom: »Življenje v treh dimenzijah«. Razstava bo odprta do sobote, 26. januarja, z urnikom: od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure, v soboto in nedeljo, od 10. do 13. ure. OPČINE Bambičeva galerija / do 5. februarja bo na ogled fotografska razstava Primoža Hienga z naslovom: »Zamrznjeni norčavi čas - Maske od Drežnice do Ptujskega polja«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt v zimski sezoni samo po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kra-skahisa.com. GORICA V Državni knjižnici v Ul. Mameli bo do 23. februarja na ogled razstava z naslovom »L'eredità di Ci-rillo e Metodio attraverso testi e manoscritti« od ponedeljka do petka med 10.00 in 18.30, ob sobotah med 10.00 in 13.30, za vodene obiske je razstava na ogled tudi ob nedeljah med 16. in 19. uro; informacije na tel. 0481-580210. Na goriškem gradu bo do 21. februarja 2008 na ogled razstava z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«. V palači Attems - Petzenstein razstava »Abitare il Settecento«; na ogled bo do 24. februarja od torka do nedelje med 9. in 19. uro. TRŽIČ Občinska galerija sodobne umetnosti: do 17. februarja bo na ogled razstava »IM02 - L'immagine sottile«, odprta od torka do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro in 16. in 19. uro. Informacije na tel. 0481-494369. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro, ob sobotah med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 13. uro. CODROIPO V Vili Manin bo do 25. marca na ogled razstava sodobnega avstrijskega kiparstva »Hard Rock Walzer«. Urnik: od torka do nedelje od 9. do 18. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Sedež Banke Koper: do konca februarja bo razstavljala slike pod naslovom »Sončna pesem« Mira Ličen Krmpo-tic. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. PIRAN Mestna galerija: do 4. februarja 2008 je na ogled razstava »Triptihi« Andraža Šalamuna. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. SEŽANA Kosovelov dom / danes, 15. januarja, ob 18.00 bo v Mali galeriji Mirja Kranjca odprtje razstave računalniških grafik Bogdana Sobana z naslovom: »Generative Art - Povratek na Kras«. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. AJDOVŠČINA Pilonova galerija, (Prešernova 3): do 18. januarja so na ogled fotografije, ki so nastale na letošnjem fotografskem srečanju Castrum foto 07. Urnik: od 10. do 17. ure. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). V paviljonu poslovnega centra HIT bo do 31. januarja 2008 med 10. in 19. uro na ogled razstava Etka Tutte. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Cankarjev dom / v Mali galeriji bo jutri, 16. januarja, ob 20. uri bo otvoritev fotografske razstave Mete Krese z naslovom: »Naenkrat se je znočilo«. Razstava bo na ogled do 13. februarja. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. / RADIO IN TV SPORED Torek, 15. januarja 2008 31 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Prvi aplavz 2007; kitarist Mathias Butul, violinistka Valentina D'Aloia 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 6.30 6.45 11.00 11.25 12.00 13.30 14.00 14.10 14.45 15.50 16.15 16.50 18.50 20.00 20.30 21.10 Nan.: La nuova famiglia Addams Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Jutranja oddaja Unomattina (vodita Eleonora Daniele in Luca Giu-rato) Occhio alla spesa Dnevnik in vremenska napoved Variete: La prova del cuoco Dnevnik Dnevnik - Gospodarstvo Variete: Festa italiana Storie Nan.: Incantesimo Variete: Festa italiana Aktualno: La vita in diretta Parlament / Dnevnik in vremenska napoved Kviz: L' eredita' (vodi Paolo Conti) Dnevnik Kviz: Soliti ignoti Film: After the Sunset (akc., ZDA '04, i. Pierce Brosnan) 23.00 Dnevnik 23.05 Aktualno: Porta a porta 0.40 Nočni dnevnik - Le idee V^ Rai Due 6.00 Dok.: Mauritania tra oceano e deserto 6.15 Dnevnik - Običaji in družba 6.25 Aktualno: Replay Show 6.40 Dnevnik - Zdravje 7.00 Variete: Random (risanke) 7.10 Film: Pimpa - Una giornata speciale 9.45 Aktualno: Non e mai troppo tardi 10.00 Dnevnik - Običaji in družba 11.00 Variete: Piazza grande 13.00 Dnevnik 13.30 Dnevnik - Običaji in družba ter Dnevnik - Zdravje 14.00 Variete: L'ltalia sul 2 15.50 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nan.: Streghe 18.05 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved 19.00 Nan.: Piloti 19.10 Nan.: Sentinel 20.00 Kviz: Pyramid 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Ghost Whisperer 21.50 Desperate Housewives 23.30 Nočni dnevnik 23.40 Aktualno: Punto di vista 23.45 Dok.: Su al sud V" Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24 vmes Il caf-fe di Corradino Mineo, Italia, istru-zioni per l'uso 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.05 Aktualno: Verba volant 9.15 Aktualno: Cominciamo bene - Prima 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Punto donna 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.15 Nan.: Stargate Sg-1 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Dnevnik - Leonardo 15.00 Dnevnik - Neapolis 15.10 Dnevnik 15.15 Variete: Trebisonda 16.10 Tribuna politica 16.40 Trebisonda 17.00 Cose dell'altro Geo, Geo & geo 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.10 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Ballaro 23.10 Dnevnik - deželne vesti in Primo piano 23.45 Aktualno: Percorsi Rete 4 Nan.: Quincy Nan.: Magnum P.I. Nan.: Nash Bridges Nan.: Hunter Nad.: Saint Tropez Dnevnik in prometne informacije Nad.: Febbre d'amore Nad.: Vivere Nan.: Un detective in corsia Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber- lino Nad.: Sentieri Film: Una pistola per Ringo (western, It. '64, i. Montgomery Wood) Nad.: Tempesta d'amore Dnevnik - prometne informacije, vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Film: Decisione critica (akc., ZDA, '96, r. Stuart Baird, i. Kurt Russel) Film: Triplo gioco (krim., ZDA, '93, r. Peter Medak, i. Gary Oldman) no con Telequattro - Svetnik dneva, horoskop, pregovor 8.10 Pregled tiska 9.00 Aktualno: L'eta non conta 10.35 Nan.: Don Matteo 5 11.20 Klasična glasba 12.55 Cittadini per il presidente 13.30 Aktualno: ...dopo il TG - Nel bau- le dei tempi 14.00 Aktualno: La tv delle liberta' 15.35 Dokumentarec o naravi 16.05 Nan.: Lessie 17.00 Risanke 19.10 Aktualno: Vprašanja Illiyju 19.55 Športne vesti 20.05 Aktualno: In contatto con la Trieste Trasporti 2007/2008 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Aktualno: Novecento contro luce 2008 22.10 Dok.: Santa Margherita Ligure, perla del Tigullio 23.00 Vremenska napoved in nočni dnevnik 23.35 Šport: Košarkarska tekma: Snaide-ro Udine - Cimberio Varese (pon.) 15.00 16.00 16.35 18.50 18.55 20.20 21.10 23.55 LA 7.00 9.15 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.00 18.00 19.00 20.00 20.30 22.30 23.30 23.55 0.45 La 7 Aktualno: Omnibus Aktualno: Due minuti un libro Nan.: In tribunale con Lynn Nan.: Il tocco di un angelo Nan.: Cuore e batticuore Dnevnik in športne vesti Nan.: Il commissario Scali Film: La mia pistola per Billy (western, ZDA, '73, r. Ted Kotcheff, i. Gregory Peck) Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Star Trek Enterprise Nan.: Jag - Avvocati in divisa Dnevnik Šport - nogomet: Juventus - Empoli Šport: Speciale Coppa Italia Variete: Speciale Chiambretti Variete: Tutto fa brodo in tv Dnevnik Canale 5 |t Slovenija 1 8.00 9.00 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 17.05 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik - prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik, Insieme Variete: Maurizio Costanzo Show 16.55, 17.35, 1.20 Kratke vesti in vremenska napoved Aktualno: Forum Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: Centovetrine Aktualno: Uomini e donne Realistični show: Amici Film: Per amore di Jacey (dram., ZDA, '00, r. Sheldon Larry, i. Gena Rowlands) Kviz: Chi vuol essre milionario (vodi Gerry Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza Film.: Io ti assolvo (dram., It., '07, i. Gabriel Garko) Aktualno: Matrix v Italia 1 6.10 Nan.: Otto sotto un tetto - L'unio- ne fa la forza 6.35 Risanke 9.15 Nan.: Happy Days 10.30 Nan.: Dharma & Greg 11.00 Nan.: Hope & Faith 11.20 Nan.: Prima o poi divorzio! 11.45 Nan.: Still standing 12.25 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 Studio sport 13.40 Risanke 15.00 Nan.: The O.C. 15.55 Nan.: Malcolm 16.50 Nan.: Ned - Scuola di sopravvi- venza 17.15 Risanke 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.10 Nan.: The War at Home 19.40 Risanke 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Film: 30 anni in 1 secondo 23.30 Nan.: Smallville 1.00 Športni dnevnik ^ Tele 4 7.00, (8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30) Dnevnik 8.00 (8.30, 10.30,) Aktualno: Buongior- 6.10 Kultura / Odmevi 7.00, 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.10 8.10 Dobro jutro 9.05 Tik-Tak: Rožni pogovori 9.20 Risanka 9.35 Lutk. nan.: Bisergora: Uršula gre v šolo 9.50 Ciak junior: ne povej mami (kratki film) 10.30 Zgodbe iz školjke 11.05 Pingvini in ljudje (pon.) 12.00 Večerni gost: Slavko Pregl (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Vroči stol (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak: Kanape - Kana-pe 15.45 Risanke 16.30 Knjiga mene briga - O urbanizmu 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.35 Dok. film: Zvoki paleolitika 18.00 Z glavo na zabavo, 1. oddaja 18.30 Žrebanje Astra 18.35 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Piramida 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Dok. serija: Komunizem - zgodovina iluzije 23.50 Dok. film: Zvoki paleolitika (pon.) (t Slovenija 2 7.00 Infokanal 9.00, 13.30, 15.00 TV prodaja 9.30, 12.00 Zabavni infokanal 11.00 Otroški infokanal 14.00 Dober da Koroška (pon.) 14.30 Bleščica, oddaja o modi (pon.) 15.25 Tv prodaja 16.00 Studio City (pon.) 16.55 Prisluhnimo tišini (pon.) 17.25 Mostovi - Hidak: Lučka - Pitypang (pon.) 18.00 Poročila 18.05 Aktualno 18.30 Glasnik 18.55 Naši baletni umetniki: Milko Špa-remblek 20.00 Muzikajeto: Irska Škotska 21.00 Film: Dediščina Evrope: pesnikova zadnja ljubezen 22.35 Film: Rimska cesta 0.05 Nan.: Jasnovidka (pon.) 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Mladinska oddaja: Fanzine 15.00 Arhivski posnetki 15.55 Sredozemlje 16.25 Kulturni magazin: Artevisione 16.55 Aktualna tema: Meridiani 18.00 Pomagajmo si(program v slovenskem jeziku) 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik, vremenska napoved, športne vesti 19.30 Alpe Jadran 20.00 Dok. oddaja 20.55 Nautilus 21.25 Q - trendovska oddaja 22.10 Vsedanes - TV dnevnik 22.25 Potopisi 22.55 Biker explorer 23.25 Istra in... 23.55 Vsedanes - TV dnevnik 0.10 Čezmejna TV - dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primor ka 15.55 Mama Manka 16.30 Kultura: Film V teorijin na festivalu 18.00 Mladi @ - a + e 18.40 Video spot meseca 18.50 Spoznajmo jih (pon.) 19.40 Kulturni utrinek 19.50 Video spot meseca 20.00 Dnevnik TV in vremenska napoved 20.30 Goriška in Vipavska 21.30 Asova gibanica 22.00 Na Primorskem 22.30 Med Sočo in Nadižo 23.00 Dnevnik TV in vremenska napoved (pon.) 23.30 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro vmes koledar in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 He-vreka - iz sveta znanosti; 8.40 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.10 3x3 je deset; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga - Drago Jančar: Severni sij (20. nad.); 10.40 R'N'B; 11.00 Studio D; 11.15 Radijska posvetovalnica; 12.00 Tema tedna; 12.50 Core-com; sledi Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Leteči nahrbtnik: Naše šole se predstavljajo; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zborovska glasba; 18.00 Vsaka vas ima svoj glas: narečne zgodbe s Tržaškega; 19.20 Napovednik, sledi Večerni list, nato zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.15 Glasba po željah; 17.05 Z vročega asfalta; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 17.30 Primorski dnevnik; 20.00 Iz kulturnega sveta; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchie-radio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 A že veste...?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, osmrtnice in obvestila;15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTVS; 23.05 Literarni noktur-no; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Prireditve; 9.35 Popevki; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 17.00 Fiesta latina; 17.40 Šport; 18.00 Pogovor z dopisnikom; 18.45 Črna kronika; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasb. ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski interpret tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprto za literaturo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Arsov logos; 16.50 Koncertni dogodki na tujem; 18.20 Zborovska glasba; 19.00 Dnevnik; 19.30 S koncertov; 21.00 Literarni večer; 21.40 Medigra; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Otroška oddaja; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (dnevno, 105,5 MHZ) Dober dan, Koroška! - 12.25 ORF 2 Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG IT| Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 32 Torek, 15. januarja 2008 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC mocan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središča a središče ' ciklona ^anticiklona celovec o 0/4 trbiž o -2/4 o 0/3 kranjska g. O tržič 2/6 O gradec 1/6 o 2/5 s. gradec celje 3/7 O , m. sobota o 2/7 maribor 03/7 ptuj O videm o 4/10 pordenon 5/9 čedad o 5/9 gorica o 7/10 n. gorica 6/7 O kranj O ljubljana 4/7 / postojna ^ o 3/5 kočevje O . O ^ črnomelj n. mesto 3/6 O ___i zagreb 1/8 O ^NAPOVED ZA DANES Pretežno oblačno bo, zjutraj se bodo začele pojavljati rahle padavine, ki se bodo v popoldanskih urah okrepile. Meja sneženja bo nad okrog 700 m. Pretežno oblačno bo, v zahodnih in ponekod v osrednjih krajih bo občasno rahlo deževalo. Meja sneženja bo na nadmorski višini okoli 700 m. Ponekod bo zapihal jugozahodni veter, ob morju pa jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 4, na Primorskem okoli 6, najvišje dnevne od 3 do 7, na Primorskem do 10 stopinj C. Naše kraje bosta prešli dve atlantski fronti, prva danes zmernejša, druga pa jutri izrazitejša. Jutri bodo proti nam pritekali jugovzhodni tokovi. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.47 Dolžina dneva 9.05. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 10.47 in zatone ob 24.00. A Nad srednjo, severno in zahodno Evropo je območje nizkega zračnega pritiska. Vremenska fronta je dosegla Alpe in severno Sredozemlje, nova pa se iznad Atlantika pomika nad celino. Z jugozahodnikom doteka /-v, nad ' naše kraje vlažen in razmeroma topel zrak.< BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo obremenilen, z vremenom povezane težave bodo pogoste, tudi nekateri bolezenski znaki bodo okrepljeni. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje mirno, temperatura morja 9,7 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.21 najvišje 39 cm, ob 9.48 najnižje -17 cm, ob 15.07 najvišje -5 cm, 20.23 najnižje -17. Jutri: ob 3.47 najvišje 39 cm, ob 11.29 najnižje -27 cm, ob 18.16 najvišje -2 cm, 21.55 najnižje -7. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ............ 0 2000 m...........-4 1000 m............3 2500 m ...........-6 1500 m ...........-2 2864 m...........-8 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5. O gradec 1/6 celovec o 2/5 m. sobota , o 2/7 o 0/3 kranjska g. n. gorica 7/10 o 3/6 s. gradec v7 portorož o 7/10 — umag ia pazin o O tržič 2/7 o kranj o ljubljana 4/8 postojna o 4/6 kočevje , O N celje 1/8 O o 3/8 ptuj O N n. mesto 3/8 O zagreb 3/10 O reka 8/11 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Pretežno oblačno bo s padavinami, zmernimi ob morju, močnimi do obilnimi v ostalih predelih in predvsem v predalpskem pasu. Na okrog 800 m bo močno snežilo, meja sneženja se bo zvečer v predalpah nekoliko zvišala. Jakost padavin bo najmočnejša v popoldanskih urah, ko bo ob morju zapihal močan jugo. (NAPOVED ZAJUTRI Pretežno oblačno bo, v krajih zahodno in južno od nas bo deževalo. Ponekod bo zapihal jugozahodni veter, ob severnem Jadranu jugo. avstrija - Lani utrpela izgubo v višini najmanj 1,9 milijona evrov Slavna španska jahalna šola na Dunaju na robu bankrota Jean-Marie Le Pen DUNAJ - Dunajska španska jahalna šola, ena glavnih turističnih znamenitosti avstrijske prestolnice, je na robu bankrota. Slavna šola, v kateri bivajo beli lipicanci, naj bi namreč lani utrpela izgubo v višini najmanj 1,9 milijona evrov, so poročali avstrijski mediji. Vodja šole Elisabeth Gürtler je pojasnila, da se je jahalna šola v rdečih številkah znašla zaradi prevelikih stroškov za osebje, administracijo in tehnično vzdrževanje. Gurtlerjeva je zato že uvedla nekaj ukrepov, s katerimi bi priljubljeno jahalno šolo obvarovala pred bankrotom. Povečala je število prireditev, ki naj bi jih priredili čez leto, turneje po svetu pa odpovedala z izgovorom o krutem ravnanju z živalmi. "Konj na tisoče kilometrov dolgi poti v zabojniku v ZDA trpi mnogo bolj, kot če nastopa v Avstriji. Zato sem odpovedala turnejo po ZDA in iz 38 na 69 povečala število predstav na Dunaju," je še povedala Gurtlerjeva. Vsako leto si predstave dobro izurjenih belih konj v habsburški cesarski rezidenci v Hofburgu ali na mednarodnih turnejah ogleda približno 250.000 ljudi. Gurtlerjeva, direktorica nič manj poznanega dunajskega hotela Sacher in organizatorka dunajskega opernega plesa, je sicer v 430-letni zgodovini prva ženska na čelu te šole. (STA) francija - Nacionalistični vodja v težavah Le Pen prodaja strankine prostore PARIZ - Francoska desničarska stranka Nacionalna fronta, ki jo vodi Jean-Marie Le Pen, se je znašla v finančnih težavah. Da bi jih premostila, se je odločila za prodajo svojih prostorov v pariškem predmestju Saint-Cloud. Kot je v pogovoru za televizijo LCI pojas nil Le Pen, je stran -ka praktično ostala brez sredstev po slabem rezultatu na lanskih predsedniških in parlamentarnih volitvah. Po besedah Le Pena za strankino poslopje še niso našli kupca. Naci o nal na fron ta je do slej, da bi pri hra ni la de nar, odpove da la več predvide -nih dogodkov, med drugim letni kongres. Le Pen je v prvem krogu predsedniških volitev aprila lani zbral manj kot 10,5 odstotka glasov, s čimer se je moral posloviti od predsedniških želja. Še slabše se je njegovi Nacionalni fronti godilo na parlamentarnih volitvah junija lani, saj je v drugi krog glasovanja uspelo zgolj Le Penovi hčerki Ma rine, ki pa je na to tudi do žive la poraz. Francosko in svetovno politično javnost je skrajni desničar presenetil na predsedniških volitvah leta 2002, ko se je presenetljivo uvrstil v drugi krog volitev, nato pa sicer izgubil proti Jacquesu Chiracu. Slednji je v drugem krogu volitev zbral 82 odstotkov glasov podpore. Bin Ladnov sin prosi za stalno bivališče v V. Britaniji LONDON - Sin Osame bin Ladna, Omar, ki živi v Kairu, se je na britansko veleposlaništvo v Egiptu obrnil s prošnjo po izdaji dovoljenja za stalno bivanje v Veliki Britaniji, je poročal britanski časnik Daily Mail. 26-letni Omar je poročen z 52-letno Britanko Jane Felix Brown, to pa bi bil lahko zadosten razlog za naturalizacijo v Veliki Britaniji. Felix Brow-nova je sicer po poroki s sinom glavnega terorističnega osumljenca na svetu spremenila svoje ime v Zajno al Sabah bin Laden. Poroka z Omarjem je že njena šesta. Omar, ki se je nedavno ločil od prve žene, je britanskemu veleposlaništvu v Egiptu predal dokumente, ki izkazujejo, da je trenutno poročen zgolj z Jane Felix Brown. Par se namerava naseliti v njeno hišo v vasi Moulton. S pomočjo nadomestne matere nameravata tudi zaploditi otroka, sicer pa želita delovati kot mirovna aktivista. Prostitutke molijo za zdravje bivšega diktatorja DŽAKARTA - Več sto indonezijskih prostitutk iz mesta Madiun na otoku Java se je odločilo za skupno molitev za zdravje hudo bolnega nekdanjega indonezijskega diktatorja Suharta, ki ga v kritičnem stanju zdravijo v bolnišnici v Džakarti. Prostitutke po poročanju časnika Koran Tempo trdijo, da so bili pogoji dela in varnost v času režima danes 86-letnega Suharta med letoma 1966 in 1998 boljši. Takrat jim namreč ni bilo treba plačevati podkupnin lokalnim uradnikom. V času Suhartovega režima je bila prostitucija uradno nezakonita, a so jo dopuščali, če je bila pod nadzorom vlade. (STA)