Poštnina plačan* v gotovim. Cena 25.— lir DEMOKRACIJA Spedlz. in ebb. post. I. gr. Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulic* S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-89 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta »t. 1*. CENA: posamezne številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100. letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorice štev. 9-18127 Lt Ml. Štev. 53 Trst - Gorica 31. decembra 1954 Izhaja vsak petek Tržaški Slovenci na pragu 1955 heco 1954 je bilo za Tržačane in zlasu za Slovence leto razočaranj. Upi v svobodni razvoj, ki ga je jam^.lo STO Slovencem in Hrvatom ko,i enakopravnemu državnemu narodrrieMev| frpovori iPoinredsfdnik Zveznega izvršnega sve*a, Edvard Kardelj, je ob ^on^u kon°re«a Zveze komunistov in Hercegovine med drugim tudi o zunanii politiki Ji-podnem položaju in prispevati po svojih močeh L. utrditvi miru in boljšemu razumevanju med narodi, ne da bi menjala načela in cilje svoje politike in svoje obramb ne napore. Odraz take .politike j? tudi normalizacija odnosov z ZSSH ir. vzhodnoevropskimi državami Na liniji te politike bo Jugoslavija pozitivno odgovorila tudi na predlog vlade L/R Kitajske za vzposta- vitev diplomatskih odnosov. >*So ljudje v svetu, je poudaril Kardelj, ki vztrajno ponavljajo, ;1< se Jugoslavija vrača na pozicije pred letom 1948, To so navadno ljudje, ki zelo počasi razumejo, da nove razmere zahtevajo nove rešitve. Toda tudi ii. ljudje — če dejansko hočejo mir — se bodo mo rali prepričati, da normalizacij,-.! odnosov med Jugoslavijo in vzhodnimi državami ni ramo v interesu Jugoslavije, temveč dragocen prispevek k stabilizaciji miru v svetu,« Osnova jugoslovanske politike jc težnja po koeksistenci. To je Jugoslavija upoštevala tudi v politiki do ZSSR in ostalih držav. Pri tem je bila njena politika vedno neodvisna in bo takšna ostala tudi v bodoče. »Niti enega našega socialističnega nazora ne bomo opustil: zaradi takšnega ali drugačnega razvoja mednarodnih odnosov. Prav tako ne mislimo oslabiti naporov za krepitev naše obrambne sposobnosti, dokler se ne bomo prepričali, da je politika razorožitve posta In splošno načelo za vse. Ko vzpostav ljamo odnose konstruktivnega sodelovanja z vzhodnimi državami ne mislimo slabiti prijateljskih odnosov z zahodnimi državami, kajii takšna politika bi bila v nasprotju s politiko koeksistence.« Po Kardeljevem mišljenju so na svetu ljudje, -ki jim ni všeč jugoslovanska zunanja politika in potovanje predsednika Tita v Indijo. Zato ni težko uganiti zakaj so se pojavile izjave Dedijera in Djilasa, ki dajeta na razpolago svoje usluge vsakomur, ki so mu te usluge potrebne, da bi zameglil pomen «e politike. Kardelj je poudaril, da je cilj teh izjav peskus, da se z umazanim izsiljevanjem demokratizma v Jugoslaviji spomnijo nekateri v inozemstvu, da avtorji teh izjav obstajajo. Toda avtorji se bodo prepričali, da se jugoslovanski demokratični socializem ne da izsiljevati, najmanj pa s strani skrahiranih politikantov, ki so izgubili vsak občutek odgovornosti do lastnega ljudstva. Ti ljudje zaman upajo, da bodo s pomočjo »New York Timesa« in londonskega »Timesa« postali politični faktor v Jugoslaviji, potem ko so s svojimi političnimi frazami propadli med ljudstvom. V vsaki državi, ne samo v Jugoslaviji, bi politikom take vrste, ki, nudijo tako uslužno svoje usluge inozemstvu, vs5k človek pljunil v obraz, posebno pa takšnim, ki so obrnili hrbet revoluciji, s katero asfejf ngitd pomenil*, it? fere;: katere ne predstavljajo nikogar in ničesar. Ce pa želijo, tedaj lahko predstavljajo samo pisani zbor najrazličnejših reakcionarnih ostankov, začenši od onih iz stare Jugoslavije pa do peščice birokratskih elementov, ki obžalujejo, da je njjho- Pariški dogovori odloženi Na sam predbožični dan zgodaj zjutraj je francoska narodna skupščina z 280 proti 259 glasovom zavrnila prvi člen načrta zakona, ki spreminja bruseljsko pogodbo in u-stanavlja zahodnoevropsko zvezo, kakor so jo predvideli pariški dagovori. Svet je presenečeno1 o-supnil. Vsi so se upravičeno zbali, da bo Francija še enkrat preprečila vojaško povezavo vseh nekomunističnih zahodnoevropskih držav, vštevši Zahodno Nemčijo. V zahodnoevropskih prestolnicah in v Washingtonu je zavladalo mrzlično razpoloženje. Kdor se kaj razu me na zunanjo politiko, je čutil, da je Evropa na letošnji Božič preživljala enega najtežjih trenutkov svoje povojne zgodovine. Francoski ministrski predsednik Mendes - France se je zavedel nevarnosti, kateri bi se Francija izpostavila, če bi odklonila sprejen pariških dogovorov, "'avnal je pr<-gumno in odločno, prav tako, kakor pred par dnevi, ko mu poslanci niso hoteli potrditi proračuna za pridružene države, t. j. Indo-kino. Izjavil je, da veže glasovanje o pariških sporazumih z vprašanjem zaupnice svoji vladi. Ce parlament sporazumov ne odobri, bo vlada odstopila. Zaupnico je zahteval v zvezi z. drugim členom, ki določa sprejem Nemčije v Atlantski o-brambni pakt *e.r glede člena, ki vsebuje priložene protokole. Francoska skupščina je nato še sprejela sporazum o Posarju In člene o obnovitvi nemške vrhovnosti. O prvih treh členih načrta zakoni, pri katerih Mendes - France zahteval zaupnico, pa so lahko glasovali šele po praznikih. Tako dolg oddih je prišel kaj prav. Razne vlade in javno mnenje raznih držav so medtem namreč dokazovale, kakšne bi bile posledice dokončne francoske odklonitve pariških sporazumov. Jasno je postalo, da bi bili s tem evropska varnost in bodočnost postavljeni na kocko. Nemške oborožitve ne bi preprečili, pač pa bi se izvršila brez vsakega, nadzorstva ali vsaj, kar je za Francijo še važnejše, 'brez francoskega soodločevanja. Sa- mi francoski poslanci so začeli j-videvati, da so ga pravzaprav polomili bolj kot bi smeli. Najjasnejše je izpregovorila Velika Britanija, ki je dejaia, da v primeru odklonitve pariških sporazumov m bo več vezana na vzdrževanje svojih čet na evropski celini. Ko se je francoska skupščina 27. decembra sestala je vsak poslanec prav dobro vedel za kaj gre. Mendes - France je imel tisto popoldne enega svojih najboljših govorov. (Poudaril je, da gre za jasno zunanjepolitično vprašanje. Zato glasujejo v njegov prilog lahko tudi tisti, ki se sicer ne strinjajo z notranjo politiko sedanje francoske vlade. Vprašal se je, kakšen pomen bi sploh še imel Atlantski pakt, je bi Frencija v njem sedela sredi držav, ki bi imele popolnoma drugačno mnenje o organizaciji evropske obrambe in nemški oborožitvi. Prav tako je nemogoče zahtevat s da hi se predlagani sestanek štirih velikih vršil pred ratifikacijo pariških sporazumov, kajti Angio-Američani so odločno povedali, da so pripravljeni udeležiti se konfe renče s Sovjeti šele po potrditvi pariških sporazumov. Ce jih torej Francija ne odobri, bo ostala popolnoma osamljena. Za predsednikom vlade so govo* rili še predstavniki raznih strank, od katerih so nekateri izjavili, da bodo glasovali za, drugi pa proti sprejemu sporazumov. Tako je vse do konca vladala popolna negotovost. Visoka prisotnost poslancem je kazala, da se narodni zastopniki zavedajo važnosti vprašanja. Razne agencije so z dalekopisnimi stroji sproti poročale v vse dele Evrope podrobnosti o poteku *.e zgodovinske seje francoske narod ne ^skupščine. Sele ko so pozno ponoči povedali, 'da je francoska skupščina z 289 proti 251 glasovom sprejela drugi in tretji člen pariških sporazumov, je napetost popustila. Vsi s'o se oddahnili, najbrž tudi sami Francozi, pa tudi ameriški. britanski, nemški, italijanski in drugi državniki, ki so morali biti pripravljeni, da *bi v nasprotnem primeru takoj podvzeli odgovarja- joče protiukrepe in sprejeli na svoje rame breme težkega zunanjepolitičnega poraza. Preostal je še prvi člen pariških sporazumov, ki spreminja bruseljske pogodbo. Ta člen je francoska skupščina- odbila že pred Božičem in francoski ministrski predsednik ni vezal nanj zaupnice. Toda ker sta zdaj bila odobrena že drugi in tretji člen, so nekateri mislili, da bi zunanjepolitična komisija lahk> izjavila, da je s tem proglašeno za neveljavno tudi glasovanje o prvem členu. Na splošno presenečenje pa je komisija z 20 proti 19 glasovom izjavila, da prvega člena ne sprejema. Ko je Mendes - France videl, da parlamentarna komisija vztraja- pri mnenju, da je odklonilno glasovanje o prvem členu, ki predvideva spremembo bruseljske pogodbe, še vedno polnoveljavno, je takoj predložil nov načrt zakona. Mendes - Franeeov predlog je zunanjepolitični- odbor francoske skup sčine odobril, toda ker je predsednik vezal z njim vprašanje zaupnice, so glasovanje zopet morali prenesti, tokrat na sredo popoldne. Neizvestnost se je s tem samo podaljšala. Toda Francozi ne bi biti Frahcozi, če bi se odločili tako, kakor so rekli. Mendes - Franeeov zakonski osnutek, o katerem bi morali glasovati, je namreč vseboval tudi dodatni predlog de gaullistič nega poslanca -Noela, ki je predvideval ustanovitev parlamentarne komisije, kateri bi moral biti predložen vsak načrt za povečanje števila obor-.ženih sil držav članic zahodnoevropske zveze. No. in ta poslanec se je v sredo popoldne na lepem premislil, potegnil je svoj predlog nazaj in tako bi Mendes -Fratn,ceov zakonski osnutek moral dobiti novo obliko. To so mu tudi takoj dali. Toda to je hil nov predlog, in ker je predsednik vlade zopet vezal z njim vprašanje zaupnice, je moralo pred glasovanje*« teči novih 24 ur. Francoska skupščina je torej ponovno odločala o tem vprašanju šele včeraj zvečer, in v trenutku, ko gremo v tisk, ham njeno stališče še mi znano. va birokratska oblast propadla bila prenesena v samoupravo ljud stva. Ce pa se hočejo uvrstiti v to-pisano druščino, naj mirno storijo.' Kar pa se tiče demokratizma te go • spode. tu ne gre za- nič drugega kol za poskus, da se z lažnimi demokratičnimi frazami spoclkopl jujf kurz stvarnega demokratičnega so cializma. ki se danes razvija v Jugoslaviji. Na srečo so glasovi te vr ste, ki ne prihajajo prvič od Dji lasa, dobro znani v Jugoslaviji < • ne morejo nikogar zbegati, temveč lahko služijo samo v zabavo tistin, v tujini, ki jih tiskajo. Gospodarski konkurz V istem času, ko sta Dedijer in. Djilas na eni strani razgalila pred' vsem svetom politične samopasno sti današnje komunistične vladavine, je v jugoslovanski zbornici pod predsednik ministrskega sveta, Vuk manovič - Tempo, ki je naslednji-Kidričeve gospodarske polomije • odkril stvarno sliko, kako gradiji. v Jugoslaviji socializem. Povedal je, da je Jugoslaviji popolnoma n* mogoče premostiti z normalnim sredstvi nevarno gospodarsko sta-' nje, v katerem se je znašla. T;' predvsem zaradi nakopičenja dol gov .v tujini, ki znašajo nad 400, milijonov dolarjev in so zato pri morani sklicati konferenco vse' svojih, tujih upnikov. Na tej konfe-*, renči se bo Jugoslavija zavzemal-' za to, da doseže konverzijo svojil' dolgov s srednjim dospetkom. T dolgovi bi predstavljali 43 odstot. kov celotnega dolga. 39 odstolko' celotnih dolgov pa bi spremenil v dolgoročna posojila,, Z drugo besedo se to pravi, da bi sedanji.režim hotel prevaliti svoje' eksperi • mentalne gospodarske pregrel)* iv. -bodoča jugoslovanska pokolenja. To paiše ne bi zadostovalo, kaj1.-Titovi finančniki bi hoteli še nov.' fSSSŽfe S.katgrimi je dolgove s kratkimi dospe®? T< dolgovi predstavljajo 18 odstotkov vseh dolgov. Jugoslavija je pote«« takem do grla zn dolžena država, in sedanji oblastniki bi jo tak« ttud-radi prepustili tistim, ki jim bodo sledili. '»Nihče nima pravice — je dejo' Vukmanovič — da stavi ja n« deželo, kakršna je Jugoslavija, težji napore kakor pa so njene sposob nosti in jo prepušča situaciji, ki nima izgledov za izhod. Ker nam je nemogoče postaviti se po robu obveznostim, kakršne se nam danes predstavljajo, verujemo, de bodo naše zahtevke naletele na dolž no razumevanje in da jih 'bodo -up niki upoštevali. Ne zahtevamo moratorija.« V nadaljnjem je Vukmanovič oh razložil gospodarske odnošaje Ju goslavije z drugimi deželami, plasti z Italijo. Zadnji argument ljudsko sodišče Samo tri dni po objavljenih izjavah v »New \ork Timesu« in le 24 ur p* Kardeljevem odgovoru je UDB-a aretirala oba upornika, De dijerja in Djilasa. V torek je 'Dedijer sklical v Beo gradu tuje časnikarje na tiskovno konferenco, -na kateri bi. rad zavrnil Kardeljeve obtožbe. Konferenca je bila sklicana za 19. uro mi Dedijerjevem stanovanju. Ko so se časnikarji odpravljali na sklicano konferenco, je beograjsko ministr stvo zunanjih zadev sporočilo, da smatra tiskovno konferenco ja nezakonito. — V resnici vlada lepo svoboda tiska v, Jugoslaviji. To jc čisto v skladu z določili človečanskih pravic! Za tuje časnikarje je -bila napovedana konferenca vsekakor zan’ miva. Ko so časnikarji prispeli pred Dedijerjevo stanovanje, so na šli pred hišo skupino policijskih agentov, ki pa jim niso prepenečf vali vstopa ' hišo. Pred Dedijerjevim stanovanjem so stali trije po licisti v uniformi. Na vprašanje, deje Dedijer doma, je eden odgovoril: da, drugi-: ne. tretji pa, de spi. Kasneje so časnikarji izvedeli, dn so Dedijerja poklicali na not rani'' ministrstvo in ga aretirali. !Pray tako so aretirali tudi Djilasa. Na rodna skupščina je Dedijerju od ■ vzela parlamentarno nedotakljivost na zahtevo državnega pravnika Srbije, ki je uvedel proti njemu les--zenski postopek po členu 118 kazenskega zakonika. Istočasno eo se veda Dedijerju odvzeli vse naslovr: in časti komunistične partije. Prav (Nadaljevanje na 2. str., VI. kol.) Pogorele nestrpnosti Znani monarhist odvetnik Pedro-•nj. in' manj znani istrski izseljenec .-zdravnik Poduie ter od mrtvih vstali »Piccolo« so klicali strelo z sneba na spomenik padlim iz Pev-me, Oslavja in Sentmavra samo »'ato, ker nosi slovenski napis. Da je Slo za mržnjo proti Slovencem Ikot takim, ni nihče dvomil, saj ni »nikomur ušlo dejstvo, da so prav •nekateri istrski 'zseljenci, odvetnik •Efedponi kot predstavnik laških mo-m^rhistov in »Picoolo - Giornale d; tTrie.ste« tisti, kd imajo vedno kaj " proti Slovencem v Italiji. Da spomenik kot tak predstavlja •hudo žalitev italijanstva zaradi •Miži,ae Kos-tnice ,v prvi svetovni rci bratje, ne glede na narodnfts? in tudi ne glede na pravdo, za ka-•tero so se borili in dali svoje življenje! Veseli nas dejstvo, da so prav ■od strani italijanskih svetovalcev padle ostre obtožibe proti drznemu ■nredlogu, da s«i spomenik spravi z •mesta, kjer stoji. Toda glavno besedo proti predlagateljem je imel naš svetovalec g. dr. Birsa, ki je v vzvišenih besedah moško prikazal vso pravico se spomenik padlim iz Pevme, CKtevja ta Sentmavra pusti pri m'-*u. Poslušalci 'trdijo, da tako lepega gdvora v občinskem svetu še ni fittfo! »II Piccolo« od ponedeljka 27. t. ra. zadevo zopet pogreva. Grenkih slin Poživljenega poraza le ne more požreti! In se v spomenik zaganja, . češ da je »brezbožen« (ateo) ter žalostno joče, da se je občinski -jdbor s svojo odločitvijo prenagli!' ‘Nihče od treh bratcev »P« pa ni zinffl rfiti besedice o Kostnici italijanskih bojevnikov v Kobaridu, ki Tržaški Slovenci v 1.1955 (Nadaljevanje s 1. strani) •naša narodnostna ohranitev in na-ŠK delo v tej smeri ne samo v duhu londonskega sporazuma, pač pa tudi v znamenju mirnega sožitja in medsebojnega spoštovanja z-italijanskim. narodom, ki gotovo nima interesa, da razriarodi slovensko nutnjšino. Slovensko ljudstvo na Tržaškem ozemlju je po ogromni večini za skupen nastop vseh Slovencev za spoštovanje slovenskih pravic in izvedbo narodnostnega statuta. Leva misel. Ali dokler je del Slovencev v komunistični partiji pod italijanskim vrhovnim vodstvom in dokler organizirajo titovci z Italijani novo italijansko-slovensko socialistično stranko, ki bo nadomestila tudi »Osvobodilno fronto« v likvidaciji, bi bil skupen nastop slovenskih političnih strank 'omejen na »Slovensko demokratske zvezoa, na »Slovensko katoliško skupnost«, »Slovensko krščansko socialno zvezo« ter n tako imenovana skupino neodvisnih. Zato je bi-, lo treba odkloniti kot nemogoč skupen nastop političnih strank. Cn tako je zrasla misel, da naj H izvoljeni slovenski župani in občinski svetovalci kot osebe, ne kot predstavniki strank, predstavljali slovensko odnosno, kot jo imenuje statut, jugoslovansko narodno skupino pred oblastmi. Zato je bila itvoljena iz srede občinskih svetovalcev delegacija štirinajstih, v ka-teri so štirje župani in deset občinskih svetovalcev, da predstavlja grl po govorih za izvedbo londonskih dogovorov vse Slovence, Hr-vAte in Srbe tega Ozemlja. V delegaciji ni mogoče preglasovanje vsi sklepi morajo biti soglasni, kar jli pač mogoče pri vprašanjih, ki se tičejo splošnih narodnih koristi. S tem se je izpolnila vsaj delo-irut želja Slovencev z začasnim 3-notnim predstavništvom, ne da M tjosamezne stranke kaj žrtvovale dn svoje neodvisnosti in samostoi-itoBti ali prišle kakorkoli v odvisnost od drugih strank. Zato ostane *Slovenska demokratska zvezan ej ko slej ognjišče demokratičnega nekomunističnega gibanja med Slovenci, Hrvati in Srbi, ki sloni ■Ha narodnosti, veri in demokraciji. je nihče od Slovencev ne sramoti in žali, in nihče ne trdi, da predstavlja grobo žalitev slovenstva, ko vendar leži na nesporno slovenskih tleh in med stoodstotnim sloven-sk.m prebivalstvom! Cas je, da sejalcem razdora in mržnje do Slovencev enkrat za vselej zamašijo usta s tem, da vlada izda po členu 6 ustave predvideni zaščitni zaikon za Slovence v Italiji! ..Gazzettinova" Fibriha za slovenski tisk Ze nekaj tednov objavlja beneški »Gazzettino«, na gorišiki. strani, pod rubriko »Stampa slovena«, pregled slovenskega tiska. •Z zanimanjem sledimo dnevnim objavam pod to rubriko, ker se nam zdi, da je zamisel zelo pametna in koristna, če pomislimo, da sodržavljani italijanske narodnost' nimajo zaradi nepoznanja jezika prilike prebirati slovenski tisk. Želimo samo to, da bi se »Gazzet-tinove« objave y tem oziru ne spuščale v neumestno in netaktno po lemtko, ampak da bi se omejevale le na zdravo kritiko pod objavo poročil iz slovenskega tiska. V eni od svojih štev.uk je »Gaz-zettino« pod to rubriko napačno poročai o zadevi izgona otrok slovenskih optantov iz slovenskih) šol, zlasti z ozirom na otrobe g. Bizaja iz Standreža, ki jim prefekt dr. Palamara, ni dovolil obiskovati slovensko šolo, da bi jo končali, ker so jo že začeli, ampak je starejši otrok šele te dni. prejel tako dovoljenje! V zadevi optantov in izgona njihovih otrok iz slovenskih šol bi želeli, da se »Gazzettino« spusti tudi na pravno tolmačenje zadeve, kof s-ta ga slovenska svetovalca prikazala prefektu, od katerega pa zaman čakata na odgovor! To želimo, ker menimo, da je »Gazzettinu« pri srcu resnica, vsa resnica in samo resnica združena s pravičnostjo. Njegova odločitev za novo rubriko o slovenskem tisku je hvale vredna in mi jo B tega mesta pozdravljamo z željo, da bi rodila dober uspeih za razčiščevanje misl' in za zdravo medsebojno razumevanje med dvema tu živečima narodoma. Zakon za pomoč žrtvam fašizma Pretekli teden je senat odobril zakon za pomoč žrtvam fašistov in fašističnega režima, toda ne z veljavnostjo od leta 1919, ampak od oktobra 1928, ko .so fašisti prišli na vlado. Pomoč v obliki podpore bodo deležni vsi dtžavljani, ki so zaradi preganjanja izgubili vsaj 30 odstot-kov delovne zmožnosti in ki so v potrebi. Ožjim sorodnikom žrtev lašizma, kjer gre za smrtne slučaje, predvideva zakon znatno pomoč Čeravno ni senat sprejel vseh zahtev komunističnih senatorjev v tem oziru, so vendar tudi komunisti za zakon glasovali, vendar z izjavo, da smatrajo ta sedanji zakon kot prvi korak na poti za popravo krivice in škode, ki so jo utrpele žrtve fašizma. Tako upamo, da 'bodo prejele predvideno pomoč tudi slovenske žrtve fašizma! Plesna dajanka SDD V nedeljo, dne 2. januarja 1955 ob 5. uri popoldne priredi Slov. dobrodelno društvo v društvenih prostorih v ulici Machiavelli 22-11 plesno čajanko za slovensko mladino. Vabljeni! Slovensko zabavišče pred tržaškim občinskim svetom Na seji 21. decembra se je razpravljalo o uporabi dveh milijard, ki jih je 'Rim dal na razpolago tr-žašiki občini. Od teiga namerava občinski odbor uporabiti 950 milijonov za šolske zgradbe, med katerimi so otroški vrtec v Rocolu, zabavišče pri 'Sv. Soboti, dvig šole pri Sv. Soboti, šola v Rocolu, na Opčinah, v Sv. Križu in v Grljanu-Miramaru. Dalje je občinski odbor predlagal, da se sezida novo krilo občinske palače (650 milijonov lir), za občinski avtopark in skladišče (200 milijonov) in za stanovanja za samce in izgnance (120 milijonov). Med drugimi je govoril tudi svetovalec dr. J. Agneletto. Naglasil je. da nimajo Slovenci v celi tržaški občini niti enega zabavišče za mladino. Londonski sporazum je naštel slovenske šole in učne zavode, ki se imajo ohraniti, ni pa s tem •izključeno, ustanavljanje novih za mladino potrebnih zavodov. In tako je poleg drugih, šol nujno potrebno ravno zabavišče za slovensko mladino v mestu Trstu. Zato je dr. Agneletto predlagal, da občinski odbor uporabi del zneska, ki §a ima na razpolago, za zgradbo zabavišča za slovensko mladino pri Sv. Jakobu ali pri Sv. Ivanu. Dr. Aigneletto je nadalje omenil, da je bil svojčas proti najetju po sojila za zgradbo novega krila občinske palače Sedaj pa, ko je videl v kakšnem stanju se nahaja ana-graf.ični urad in ko ima občina na razpolago denar, je v korist občinstva in uradništva, da se ta del zgradbe dogradi. .Te pa dr. Agneletto proti izdatku 200 milijonov lir za žgalnico smeti, ker je več drugih bolj nujnih del, ki že dolgo čaka. Zato je čas, da se v korist pospešitve tujskega prometa in dviga grljanskega kopališča, da se spoji državna cesta Trst - Sesljan z vodovodno cesto Sv. Križ - Mira-mar, kar je predpogoj za izkoriščanje onega sveta v tujskopromet-ne svrhe. Zato je predlagal, na' občinski odbor onih 200 milijonov lir raje uporabi za gornjo cesto. Diego De Castro o siitonomni pohrajini Furlanija-lulijsha Benečija Kampanji za ustanovitev avto nomne pokrajine Furlanija - Julij ■ ska Benečija se je zdaj priključil tudi bivši italijanski politični svetovalec pri poveljniku nekdanjega anglo-ameriškega področja Svobodnega tržaškega ozemlja, Diego De Castro. Milanska »Stampa« je dne 28. decembra objavila njegov članek, v katerem razlaga, kako si, zamišlja ureditev tega vprašanja. De Castro predvsem ugotavlja, da v Furlaniji že obstojajo gibanja, ki se zavzemajo za takšno rešitev. V Trstu pa zdaj nastajajo razni odbori za proučevanje tega problema. K vsem se zdaj pridružuje še poseben odbor v Pordenonu, ki se: zavzema za delitev videmske province v dva dela: enega, ki bi imel središče v Vidmu, in drugega, Tri bi imel središče v Pordenonu. Avtonomna pokrajina Furlanija -Julijska Benečija bi po De Castrovem mnenju morala zadostiti trem osnovnim pogojem: 1) združiti bi morala eno pokrajino, nad katero Italija nima polne suverenosti (t. j. Trst in okolico) z dvema provincama italijanske republike (Videm in Gorica); 2) združiti bi morala dva dela ozemlja, ki se po svoji zgodovini, narečju in gospodarstvu bistveno razlikujeta. Videmska pokrajina je sicer po številu prebivalstva močnejša, toda Tržaško o-zemlje je mednarodno važnejšei. V njem igra odločilno vlogo veliko mestno središče z razvito industrijo in trgovino. 3) Težko bi bilo iz brati glavno mesto avtonomne pokrajine. Tržačani zahtevajo to čast zase, Videmčani pa zase. ■De Castro pravi, da bi se prvemu pogoju labko ugodilo, kajti 'londonski sporazumi ne določajo kako mora biti organizirana Italijan ska uprava Tržaškega ozemlja. Iz tega sledi, da je po njegovem mnenju dovolj, če je to civilna uprava. Zaradi hekaterih določil londonskega sporazuma pa bi moralo imeti Tržaško ozemlje tudi v okviru avtonomne pokrajine nekakšen poseben položaj. Začasni značaj londonskih sporazumov in sedanje meje Tržaškega ozemlja bi ostali ne-izpremenjeni. •Različnosti sedanjith provinc b bilo ugodeno s širokim samostojnim delokrogom, katerega bi se jim prepustilo. Na podoben način ;e rešeno vprašaiije na Južnem Tirolskem, kjer sta Poadižje in Trento ohranila precejšnjo individual nosi. Tržačani im Furlani bi torej upravljali lastne posle vsak zase, avtonomna pokrajina pa bi več ali manj samo vskiaievala njihove odločitve in zahteve. Seveda bi prišlo do pogostih sporov o pristojnosti. Te bi morala hitro in sproti reševati posebna komisija. Vprašanje upravnega središča avtonomne pokrajine Furlanija - Julijska Benečija bi De Castro rešil s kemoromisom. Pri tem je treta vedeti, da bi takšnih osrednjih pokrajinskih uradov bilo le malo, saj je po zakonu predvideno, da se avtonomna pokrajina v svojem poslovanju poslužuje že obstoječih uradov. Posebno skromni pa -bi bili u-radi v tej avtonomni pokrajini, ki bi itak skrbela .v glavnem samo za koordinacijo dela deželnih ustanov i.n organov. Zato bi se brez nadaljnjega lahko sklenilo, da naj skupščina avtonomne pokrajine zaseda dvakrat letno v Ogleju, kjer maj bi tudi bil sedež osrednjih pokrajinskih funkcionarjev. Tako ne bi bi- lo ugodeno ne Tržačanom, ne Vi-demčanom, pač pa bi se oboji u-maknili »pred mestom, ki ima zgodovino, ob kateri tržaška ali videmska obledita. Ali se nista Trst in Videm pojavila na zemeljskem obličju in sta bila navadni vasici takrat, ko so Oglej nazivali „drugi Rim”« — se vprašuje De Castro. De Castro zaključuje svoj članek z ‘Ugotovitvijo, da so vsi ti problemi .na videz enostavni, toda vsak prinaša s seboj še tisoč drugih Prepričan pa je, da je za vsakega našel primerno rešitev. Zaenkrat bi rekli samo to, da tudi De Castrov predlog dopušča, da bi v eni in isti pokrajini slovenska manjšina uživala različne pravice, saj omenja posebea položaj Trsta. DROBNE VESTI To pa je krivica, s katero se posebno goriški in beneški Slovenci ne bi mogli pomiriti. V interesu demokratične Italije je, da reži manjšinski problem ob vseh svojih vzhodnih mejah na širokogruden, enakopraven in ustavno zajamčen način. S tem sicer še ne moremo očitati De Castru, da tega morda noče. Za kaj takega je treba počakati na obljubljene daljše razprave, v katerih bo svoj predlog podrobnejše, obrazložil. f Antonija Mahnič V sredo ponoči, 29. t. m., je na rojanskem hribu umrla zavedna Slovenka, gospa Antonija Mahnič, v starosti 78 let. Bog ji v večnosti poplačaj vsa dobra dela! Soprogu naše globoko sožalje. TRŽAŠKI PREPIHI „Živio ohcet!“ Božična .številka »Prim. dnevnika« je poleg voščil za nepriznani in zatirani Božič prinesia tudi oceno Nušičevega »Narodnega človeka.<, ki ga je izvajal na Opčinah dramski. odsek Društva slov. srednješolcev. K uprizoritvi kot taki nimamo ničesar pripomniti in — da-si imamo o društvu svoje javno izraženo mnenje — verjamemo, da je bila uprizoritev v mejah diletantizma diskretno izvajana. Vendar pa nam o- priliki te povoljne ocene prihaja na misel še nekaj :z nedavne preteklosti. Spomladi leta 1949 so takratni osmošolci slov. gimnazije uprizori- li v škedenjski kinodvorani akade ■ mijo, Iki je v istih mejah diletan tizma uspela vsaj tako dobro (d i ne rečemo mnogo bolje) kot omenjena igra DSS. R*v.i so dejansko bili, drugi pa po njihovem naj b1 bili nepolitična skupina, in človek bi pr:čekova', da ' ido' vsaj na o-dru ocenjeni enako blagohotno in vzpodbudno. Da, dramski odsek DSS je bil tega deležen v obilni, še preobilni mpri. Izrazov kot »iz vrsten uspeh«, »odlično uveljavljenje« ipd. v oceni »Prim. dnevnika« ni manjkalo. Sedaj pa poslušajte kako je isti list dne 7. maia 1949 »ocenil« prav tako nepolitično dijaško prireditev. Oujte in ne čudite sel »Nas tokrat dovršenost izvedbe toliko ne zanima. (Prof. Harej) je izgubljal čas s tem, da je dijake u-čil stare »burševske« popevke, privlekel je iz neke ropotarnice na dan Slomška (bilo je ganljivo •— kot da smo pri večernicah) in za konec še Nazaj v planinski raj (najbrž kot himno domotožnosti vseh pobeglih izdajalcev). Na stvari nič ne spremeni, če so dekleta lepo plesala ples iz »Traviate« ali pa češko Besedo. In kot da ne bi »burševstvo« zadostovalo že pri pevcih, na/m ga servirajo še s harmonikami. Toda zdi se, da so prireditelji mislili, de. limonadnih venčkov na harmonikah še ni dovolj: ko so že nastopili štirie harmonikarji, jih je pozneje prišlo še šest — živio ohcet!« Tako »oceno« dobijo vsi, ki se nočejo držati osnovnega načela po titovsko pojmovane neodvisnosti, namreč: biti neodvisen v okviru odvisnosti od odvisne OF. In odvisni dreserji so se o svojih odvisno- Ganljiva smrt mladega dekleta Leta 1945 je prišla v goriško bolnišnico pri sv. Justu 8-letna Ivanka Fabijan, doma iz Štanjela na Krasu. Bolehala je na srcu in pljučih. IZdravniki so se na vse načine trudili, da bi ubogo dekletce ozdravili. Pa niso uspeli. V bolnišnici j■■■ ležala vsa cd leta 1948, dokler r.i te dni izdihnila! Pokopali so jo v torek .zjutraj 28. t. m. Prišla jo je spremljat do groba njena trpeča mati, ki se je zopet po pogrebu vrnila domov v Štanjel. Italijanski listi pišejo o tem dogodku in vabijo usmiljena srca, na. ne pozabijo nositi cvet.a na grol, tega mučeniškega dekletca! Vabilu se pridružujemo' tudi mi. Prav b; pa bilo, da bi se ustanovil odb'-r za nabiranje prispevkov za prevoz trupla 'Ivanke Fabijan na domače pokopališče v Štanjel! Stanouanjshe hiše na odkup Razpisan je natečaj za osem stanovanj, ki jih bodo zgradili v goriški občini tudi za zaposlene v' štaverjanski in sovodenjski občini. Gre za stanovanja na odkup v dolgoletnih obrokih. Pogoji so razvid ni iz lepaka, iki so ga te dni izdali. Nove vojašnice V torek 28. t. m. sta bili otvorje-ni novi postaji za karabinjerje in finančne stražnike v Doberdobu in v Jamljah1. Otvoritvi so prisostvovala najvišja oblastva, otvoritveni govor pa je držal župan g. Miro Ferletič. in narodno zavedno. Pokopali smo ga v petek zjutraj ob lepem številu udeležencev. Njegovi družini i-skreno sožalje! 'Vrh. sv. Mihaela , Poštni ursd u Doberdobu Pokrajinski upravni odbor je o-dobril sklep, da se v Doberdobu odpre poštni urad. Luč v Sentmaver Goriški občinski odbor je sklenil, da se napelje električna luč po vseh krajih Sentmavra. V sredo 15. t. m. je umrl 87 let star domačin Jernej Mužič, po do mače »Gabrčev«. Bil je priden in vzoren kmet. Vzgojil je številno družino in tudi to je vodil pametno Vsi na Silvestrovanje SDD1 Ulica Machiavelli 22-11. Začetek ob 21. uri Pr rsčun ir. I to E55 Goriški občinski svet je na seji d torka 28. t. m. odobril proračun 'a prihodnje leto 1955 eno milijar-lo šest sto štiriinpetdeset milijo-n.ov pet slo tisoč Ur stroškov prot: ni mili-ardi pet sto štiri milijone pet sto tisoč lir. dohodkov. Kar pomeni, - turški trgovinski odnosi postaiaio zadnje čase vedno plodnejši. L»ta 1950 ie znašala blagovna zam»n;av3 komaj 1 mi.li’on dolarVv: Ma 1951 že 4 nvliione, 1. 1952 ka*- 15 miliionov, lani pa okrog 40 milronov dolarjev. UVOZ KAVE V reško t>r:stanišče ie priplii'a lad’a, ki ie pr;r>e!jula 250 ton kav» iz Braziliie. V kratkem bodo pri-peliali še 50 ton kave, tako da bo vsai za n^ka’ časa brez posebnih komHikp«;:’’ moeoče dobiti nekai kave po razmeroma pametni ’ ceni 2100 din za kg. ZA IZKORIŠČANJE ABESINSKIH GOZDOV Med Jugoslavijo in Abesiniio je bi.’a ustanovljena mešana druSba-za izkoriščanje velikih t?ozdnih komoleksov v Abesiniii. Jugoslavi-ia ie že ooslala v Abesiniio prvo skupino strnkovniakov in del oore-me. Z deli bodo pričeli v začetku r>r!hodn'eea leta. V Vpfo-J.rr.Tr, se ho ra7v'ia- lo aVin^TutVo-^u^oslovprtsko gozdno sodelovanje p« ni znano. GOSPODARSTVO NA VRTU Prekopati moramo vse prazne gredice na vrtu. Gredice, na, katerih bomo sejali zelje, solato in ra-dič, je treba pognojiti z dobro u-delanim hlevskim gnojem. Z mešancem, to je kompostom. pognojimo vse tiste gredice, na katerih bomo pridelovali češenj, čebule, ,in por. Gredice, ki so lani bile pognojene z dobrim hlevskim gnojem, pa bomo porabili za peteršilj, zeleno ;n (korenje. Vendar bomo te gred -ce pognoiili. s kurjakom. pomešanim s pepelom ali pa z umetnimi gnojili. Ce peteršilj, zelena in korenje gnojimo s hlevskim gnojem, ;:h napade kore.njska plesnoba, ki ;m škoduje na rasti. Prekopavanje vrtnih gredic je v tem času važno, ker zemlja pre-mrzne in se zrahlja! Titana lups a ijs mi Ssiln in Karsbdo (Nadaljevanje s 1. strani) tako so ga iziklj,učili iz časnikarskega združenja. Tako končajo v dik-iatur-h vse diskusije. Kadar zmanj-a argumentov, nastopi UDB-a, udsko sodišče in zapor. Diskusiji o končana. « • * Ta:-,o smo iz Titove Jugoslavije končno le slišali nekaj trdih in trp-,:h bt.s*, d o dejanskem političnem n gospodarskem polom,u Titove Jugoslavije. Te besede so v kaj očitnem nasprotju s tem, kar so doslej trmasto hoteli potvarjati tisti, ki so odgovorni za popolno politično in gospodarsko razsulo naše matične države, in tudi tisti, ki so te potvorbe širili dn razmnoževali. Kardeljevi histerični izpadi proti obema nekdanjima komunistič nima prvakoma pač ne morejo zabrisati resnice in samo še potrju ejo splošno mnenje v svetu, da se o demokraciji Kardelju in njegovim oblastniškim priveskom niti ne sanja. Kdo ima koga za seboj, so ijuhle in prazne besede vse dokler ne bo gospod Kardelj s svobodnimi volitvami dokazal, kdo i-ma stike z ljudstvom in komu *o ljudstvo poklanja svoje zaupanje. Svobodnih volitev pa gospod Kardelj in njegova druščina ne bo sprejela, ker se prav dobro zaveda, da bi te volitve odpihale njega in jugoslovanske komuniste. Stvari, kakor se sedaj razvijajo v naši matični državi, verjetno še ne bodo prekucnile današnjih o-blastnikov, verjetno pa je, da bodo oblastniško kliko temeljito prerešetale — in taka -rešetan.ia so po • gosto v zgodovini pomenila začetek konca. „Dedek fflraz“ u zadnjih. zdihljajih ••• iw.--.ii ..j. ;ja »iznajdljivost« je kl.ub zabavljanju komunističnih raz_a _^ev na Zahodu, ki cb vsaki w. .sli prostodušnemu ljud st.-u vi a.i,a;o, da. js Kristus prvi koiii . .. i nadomestilu kršč-ansKi Boj „ z »dedkom Mrazom«. Tega 'brada ^t,a možička, ki naj bi zamenjal isoz-.čka, so postavili na prestol, kl.ub stalnemu zatrjevanju, du pravljice kvarijo otroško dušo. V s.li hudič muhe žre, in tako je tudi tu kremeljska »doslednost« zmagovala. Ni treba še posebej po-uc’a-iti, da je Titova gorečnost za kremeljsko fantazijo našla popolno uzakon e-nje dedka Mraza tudi v ■Tito;vini. Tiste Maričke, ki so v svo’i m'adosti dan in noč odpirale in -zapirale cerkvena vrata, so se po noVem »prebujenju« oprijele možička z največjo gorečnostjo. Končno ni tako važno, za koga se •ogrevaš, g’avno je le, da gorečnos' s kronano histerijo za vsako ceni' •ohra*iiš. In to ;e Maričkam nekaj let »v svobodi« tudi kaj lepo uspevalo. Stalinova smrt je marsikaj predrugačila in tudi dedek Mraz b" verjetno odšel že kmalu med staro šaro. 2e pred božičnimi prazniki so letos protiversko propagando v ko-mun!st;čni.h državah kar nekam zameglili. Komunistični veljaki, so se skrbno čuvali javnega izražanja, kakršnega ie na primer bivši min:-strski predsednik Zapc-tocki izrekel na Božič 1952 po radiu za češkoslovaško mladino. Današnji državni predsednik Češkoslovaške je v -takratnem svojem govoru trdil, da je rojstvo Kristusovo zgolj iznajdba izkoriščevalcev. Povedal je, da so si betlehemski hlevček izmislili samo zato, da »bi ljudstvo še ■dalje puščali živeti po hlevih. Mi ■ne. potrebuiemo betlehemske zvezde, ko/iti mi korakamo v znamenju rdeče petokrake zvezde boljši prihodnosti nasproti.« Take in podobne »duhovitosti« :o štev J n l opoziciji v ljudskodemo kraitičuih deželah vlivale samo še več :«.,uma in vztrajnosti; Ljudstvo - _ .-e ie « večjo vnemo oprijema o narodnih izročil in javno dem.i.iStriralo z množičnimi obiski orkva in s poudarjanjem kr-ščansk u izročil proti komunistični -histeriji. Ta razvoj, ki ga komunistični oblastniki niso vračunali v svoje ps-bološke kalkulacije Jih je kakor se mnogo drugih resnic poučil, da pritisk nuj.no proizvaja protipritisk. Zato so letos pred praznik je kar opuščali vsakoletno protibožično propagando in o-brnili krmilo svoje nasilniške politike y drugo smer. Sprevideli so, da s stalinskimi metodami samo še množijo vrste opozicije že zato. ker nove smeri gospodarske politike nujno predpisujejo določeno notranje pomirjeiije. V Varšavi, Pragi, Budimpešti, Vzhodni Nemčiji in celo v sami Moskvi so se na božični večer o-glasili zvonovi in ljudske množice so napolnile cerkve tudi na sam božični dan. Moskovski radio je. odkar vladajo slovanski Rusiji boljševiki, prvič poslal ameriškemu ljudstvu božične čestitke. Komunistična hinavščina v resnici ne pozna meja. V tej zvezi krožijo na Madžarskem vesti, da so oblasti izpustile kardinala Mindszen-thy-.a, ki ga je februaTja leta 1949 komunistično sodišče obsodilo na dosmrtno ječo Na Stefanovo leta 1948 so ga aretirali. Morda bo komunistična vlada že v naslednjih dneh sporočila* da je bil kardinal osvobojen. Jugoslovanski komunisti seveda še niso tako daleč, kljub temu, da sta Titov življenjepisec Dedijer in nekdanji komunistični ideolog Djilas prav za praznike londonskemu »Timesu« in newyorškemu »New York Timesu« podala izjave, s katerimi sta ostro obsodila jugoslovansko komunistično vladavino in dokazala, da sta pravzaprav samo še na pol komunista. V .-letu Gospodovem 1954 na sam božični praznik se je »Primorski dnevnik« nenadoma spreobrnil. Tržaškim -Slovencem je postregel z božičnimi voščili: »Vesele božične praznike vošči vsem svojim sotrudnikom, naročnikom in čitateljem PRIMORSKI DNEVNIK« Spreobrnjenje ali ubogljivost »ljudskih demokracij«; kdo bi vedel? Morda pa zgolj kupčijska špekulacija... Dedek Mraz se tudi med zamejskimi ti-tovci očitno poslavlja. Muha enodnevnica; naj počiva v miru! Z njo bodo odšle tudi ostale enodnevnice in aihče za njimi ne bo žaloval. V komunističnih državah so domove podjarmljenih narodov razsvetlile jaslice in božične smreke. Berja na Poljskem Varšavski radio je sporočil, da so v poljskem notranjem ministrstvu izvedli temeljito reorganizacijo. Stanislav Radkdevič, eden izmed oblastniških veljakov na Po'j-skem je bil nenadoma- postavljen na hlad-no. Istočasno so razpust’’li ministrstvo za javno varnost. To ministrstvo bo nadomestil posebni ministrski svet za javno varnost Radkievič, ki je skozi devet let vodil posle javne varnosti, je bil postavljen za ministra za podržavljena posestva. Za poglavarja KBV, ki je poljska izdaja sovjetske tajne službe MVD, so imenovali Vladislava V:e; ho. Tako sledi tudi Poljska novi politiki Malenkova, ki postopoma likvidira Stalinove zaupnike v vseh priprežniških državah. Vse kaže, da se na Poljskem ponavlja epizoda Berje. Diktature iro svoj lastni zarodek, so govorili po starem; komunistične diktature žro tudi same sebe. Katastrofalne nezgode v Maroku Uporniki v Maroku so našli novega zaveznika. To zavezništvo predstavlja na milijarde kot prst debelih kobilic. Ogromna krdela prihajajo iz saharske puščave. U-činkovito so napadle področje na jugu Maroka med Agadirom in Ta-rudantom, ki je le nekoliko manjše od Slovenije. Deset centimetrov debela plast kobilic se premika čez polja, vrtove, -travnike in ogloda vse rastlinstvo, ki ga sreča na svoji poti smrti in uničevanja. Dvoje maroških plemen, Stuga in Ait-Melul, ter številne francoske naseljence je nadloga kobilic oropala celotnega (pridelka in spravila na beraško palico na deset-tisoče družin. Berberska plemen’,1 so .izgubila vse nasade fižola in paradižnika. Neprecenljiva je škoda na sadovnjakih francoskih naseljencev. En sam francoski sadjar je izgubil nad 2500 ton pomaranč. Tržaška univerza in Slovenci Meseca aprila leta 1947 so v smislu demokracije zavezniki zahteva- li dvojezičnost na tržaški--univerzi. Tedaj so se seveda temu uprli ne strpneži, in so tudi zmagali. Morda bo pa v teh novih časih v nekaterih pogledih nastala kakšna sprememba. Tako' bi vsaj lah ko sodili po izjavah univerzitetnega profesorja Collotti-ja-, ki »želi ■medsebojnih odnošajev z ljudmi druge krvi, jezika, civilizacije, da se na podlagi medsebojnega spoštovanja in razumevanja sprijaznimo v znaku skupnega človečanstva in višje kulture.« Ali pa kot prav; sam rektor tržaške univerze, »da je solidarnost že na delu med znanstveniki sveta in vsakdo izmed njih časti svojo narodnost v s^rrho •V-ljšega spaznavanja resnice v prid človeštva.« Ne razumemo torej, zakaj se v Mi 'Vtonnz: OD TU IN TAM Prvič po dve sto letih so v Lon-ionu spet molili za božične praznike »Kraljico luči«. Pogoji so precej sodobni. Kraljica se mora obvezati, da bo eno polno leto ostala plavolasa. Za kraljico je bila izvoljena Stephanie Howell, manekenka iz Liverpoola. Svečano ustoličenje je izvršila švedska »nevesta luči« Maude Ronstron. * * * Pred prazniki so vojaške oblasti v Portsmouthu obsodile na eno leto zapora devetnajstletnega mornarja Johna Lyona zato, ker je 24. novembra polo/il n strojni oddelek podmornice »Arthemis« dve bombi. Pri razpraivi je morjiar priznal, da je to storil z namenom, da bi pod ■ mornico 'pokvaril. Ce bi se to dejanje zgodilo v deželah »komunistične humanosti«, bi bil mož ie davno pod rušo. V grob bi ga spravili tudi, če bi o takih dveh bombah samo žlobudral. Koliko so vredni ženski lasje? O lem vprašanju se listi prepiraj o že nekaj desetletij. Lepotičniki javijo, da ženskih las ni mogoče poplačati. Pogosto pa nastaja vprašanje, ■ali ima ženska, ki se ji je pripetila kaka nezgoda, pravico do odškodnine. Znani angleški sodnik Coom-Johnson je pred kratkim doloi‘1 odškodnino 375 tisoč lir ,ker je 4R-letna gospn Ivy Waolf dobila na vrhu glave »tonzuro« v premeru petih centimetrov, ko ji je znani londonski frizer masiral lasišče z lasno vodo. Kljub temu, da je »u-metnik lasišč« zagotavljal, da ima klientka posebno šibke lase, ga je sodnik zaivrnil: »Ljudje v ole-pše-valnih salonih morajo biti gotovi, da so uporabljajoča sredstva neškodljiva. Gospa Woolf je gotovo zašla v. zadrego, čeprav se je ton-zura že čez nekaj mesecev spet zarasla. In prav za ta prestani strah je odškodnina v gornjem znesku primerna.« * * * »Razkritja iz leta 1944.« — Pod tem naslovom prinaša katoliški list »Katholische Bilderbogen« naslednjo vest: Za Božič 1944 se je takrat težko oboleli italijanski diktator Beniio Mussolini spet vrnil v naročje katoliške Cerkve in preje v vzhodni Prusiji iz rok neke katoliške učiteljice proti volji Himm-lerja sveto obhajilo. Imenovani lis' navajr naslednje: Koncem novembra 1944 so Mussolinija »evakuirali« v Gdansk. Seveda o tem nihč.? ni ničesar vedel. Niti zdravniku ni bilo dovoljeno, da stopi v Mussolinijev bunker. Učiteljica je Mussoliniju pripovedovala o advenlskih pridigah v cerkvi sv. Nikolaja v Gdansku tako prepričljivo, da jo jc diktator naprosil, naj mu pre-skibi duhovno tolažbo, ker bi se hotel razkošnimi poslopii vred. -O-rk je v resnici pravi trgovski ge-nii in ge-ni’ tudi v brezobzirnosti. Včas>h pr. cf(1o trgovskim genijem sredrsne. Zgodba :e rr:o-’a tako, da .se je pred časom pptstodeset-tohska jahta »Verdad« u^di-a^n pred Genovo. Na krovu so oriredili družaben ve-*»r v dobrodn,ne namene. Razum- 11 ’vo ie. d-5. > bi'a zbrana na;od-l’'e,ne',ša družba Sin;e obale. Med družbo je b;l tudi f>osrod Onass;s. J»hta je milronarju zelo' uga'ala ;n ko se le dr. Bern!ni, njen -lastnik, izrazil, da jo oroda, ie Onas-s:s, mož hitr;h odločitev, segel prn-dai&ieu v roko.in kupčra ie bila skleniena-. Kupnina je znašala 60 milijonov lir. iS tem ie bil za dr. Berninija kup-čiiski slučai zakHučen, ne pa tudi za miliionar:a Onassisa. Ta je namreč hotel za svoj denar imeti tudi blago. Pri tej svoji zahtevi pa je naletel na težkoče. Izkazalo se je namreč, da je bila pogodba neveljavna. Dr. Bernini ni bil niti doktor, niti Bernini, pač pa čisto navaden signor Ferdinendo Scogno-miglio, in paroplovna družba, katere lastnik naj bi bil, je obstojala le v njegovi domišljiji. To grenko resnico je gospod Onassis izvedel v Pirej-u, atenskem pristanišču, kamor je odletel z letalom, da bi pre vzel .»svojo« jahto. Ko pa je ni bilo od nikoder, je o tem obvestil policijo. Verjetno bi bolje storil, če bi tega ne napravil. Denarja niso pri gospodu Scognomiglio našli niti lire čeprav sedaj sedi v zaporih. 'Falot je celo povedal pred sodiščem, da je storil vsekakor dobro delo, kajti vsa Sinja obala se zabava in -marsikateri najboljših milijonarjevih prijateljev je srečen, da je navaden falot »genija« spra vil na led. SoijEtsha resnicoljubnost Indijski 6as,niki so v teh dneh ■ugotovili, kako je velika sovjetska enciklopedija v svojj zadnji izdaji obsodila velikega indijskega voditelja in ustanovitelja indijske neodvisnosti, Gandija. Gandi, tako pravi enciklopedija, je pripadal kasti Banja, ki se ukvaija s trgovino in verižništvom. »Gandi je vneto podpiral britanski imperializem z organiziranjem in vodstvom neke indijske sanrtetske enote, ki je britanski armadi pomagala, da je zasedla deželo Zulu in prebivalce pokončala -z ognjem in mečem.« Kaj se ie kasneje zgodilo z junakom za svobodo? Enciklopedija odgovarja: »Ko je ljudsko gibanje zadobilo revolucionarni 'značaj, je Gandi izdal narod in podpiral imperialiste. Na demagoški način se ie pretvarjal, kakor da bi bil pripadnik indijske neodvisnosti.« Kakšno je bilo njegovo versko poslanstvo? Enciklc-3P?d::a odgovarja: »Bil je izkoriščevalec verskih razlik in dogem v k<->. rist kapitalističnega sveta. V svojem zasebnem življenju je potuhnjeno posnemal askete.« Gandi, ki je s strastjo pobija' predsodke kast proti nedotakljivim in si s tem nakopal na-jvečje sovraštvo pri konservativnih Indijcih, tega Gandija predstavlja »komunistična resnicoljubnost« kot zagovornika -kast! Indijskim komunistom, od katerih so mnogi vjrandija spoštovati so -ta odkrit.ia skrajno neprijetna. Sovjetski diplomat, ki so ga Indijci prijeli zaradi obrekovanja in klevetanja Gandija, je odgovoril: »V prihodnji izdaji bodo zadevo pač popravili.« uiiiiH;iiii!!miiiiiiiiiim!!:iniii!iiiuiiiiiiuinMuiiiiiiiiHniiii!i!iin:mimi!iiHuiiiiKiiiiiiuiiiuuiu(iii)iiiiii!uiiii(tinii)ifltiiiiniii!iiiiinmituhHt[ii:;iiiiitiii.iiiuiimiUiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniH muiiuiiiuniiiiimiitmiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiinmnniiiiiiiuuimHtiumiuinmiu Gladovni mojstri V iZdruienih državah so razpisali nagrado 100.000 dolarjev (62 milijonov lir) tistemu, ki bi potolkel svetovni rekord v stradanju. Ta rekord brani indijski fakir Burmah. ki je živel brez hrane 81 dni in ur. V to tekmo je posegel Nemec Willy SchmLtz. Triinpetdesetletni junak se je 19. sept. vlegel v steklen zaboj v neposredni bližini neke delikatesne trgovine v mestu Bieilefeld. Po 65 dneh stradanja ~-užival je samo sodavico in kadil cigarete — je moral stradanje prekiniti. Zbolel je na koliki ledvic in jetrih. Prepeljali so ga v bolnišnico. Shujšal je za 26 kg, to je za tretjino svoje prejšnje teže. Obiski Pravijo, da bodo ladje ameriške Sredozemske flote y kratkem prvič obiskale Crno morje, fci ga je Rusija od nekdaj smatrala za nekakšno svoje jezero. Obiskaie bodo razna turška pristanišča. iimiuiniimuiimmiHiiiiHHiniitniiniunHtsH 'imuiutjmiHiHmiiuHiiHiimHiniuniiniuiiHiiiiiiminMiiuuiiiiiniiinininiiuiiHiiumiiiHnniiiiiniiiunuiinniiiiinHiHflmiuHiiimiiiHUHiuiniiiiiiinHuuitiiiuHiniiuHiuuuiHtjiimiisn.HiiiuriHuutainuiiuiHiiiuiitiuimiiiinmiiiiiniimiflKinuiiuisinHnfl V teku 24 -tir so jih kobilice požrle z listjem vred. Na tisoče dreves pomarančevca, ki so žarela v polni krasoti .božjega blagoslova, sameva, kakor da bi jih za^l požar. Na tisoče poljskih delavcev je o-stalo brez dela in kruha. 2,ivina berberskih plemen je obsojena na popolno izstradanje, ker so popolnoma uničeni pašniki. Maroški časniki poročajo, da take strašne nesreče dežela ni doživela, odkar ,pomni svet. Krdela kobilic se pomikajo proti severu in grozijo, da preletijo gorovje Atlas in napadejo severne predele Maroka. Tu ‘bi strašna nadloge povzročila še mnogo več škode. Politična mrzlica, ki jo preživlja Francoski Maroko, bo s to katastrofo doživela samo še nevarnejše obdobje. Maloštevilni so namreč francoski veleposlaniki, ki razpolagajo z učinkovitimi sredstvi proti množični invaziji kobilic. To so predvsem motorne škropilnice % uničevalnimi tekočinami in priprave, ki razvijajo ogromne oblak* strup«nih iplinov. Revna berberska plemena so pred nadlogo brez pomoči. Po starodavnih navadah gredo kobilicam nasproti, oboroženi a palicami, bobni ia zastavami, ,s krikom in vikom. Proti milijardam u-ničevalcev, ki izasenčajo sonce, pa so brez moči. Zavist teh preprostih plemen proti Francozom, ki se učinkovitejše lahko po&tavijo nasproti nadlogi, vžigajo in podpihujejo politični a-genti nacionalističnega gibanja prav tako, kakor plačanci komunističnih prekucuhov. Prvi in drugi prihajajo med nesrečno ljudstvo s parolami, da nesrečneže vlada pušča na cedilu. V resnici izgleda, da vladni organi niso kos vcJiki nesreči. Mnogi pričakujejo, da bodo deželi priskočile na pomoč ameriške dobrodelne u-stanove, ki razpolagajo z -učinkovitimi obrambnimi sredstvi in e-skadrilami letal, ki trosijo uničevalna sredstva po požeruški dru-hali. V iSaudovi Arabiji in Perziji so se ameriške pomožne ekipe sijajno obnesle. Katastrofi kobilic pa se je pridružila še nova nesreča. Na sosed nem predelu na jugu Maroka je reka preplavila obširna področja V enem samem tednu je padlo dvakrat toliko dežja kakor ga navadno pade skozi vse leto. Iz blata zgrajeni skromni domovi so se na dežju dobesedno raztopili. Polja so preplavljena in pridelek dateljev je popolnoma uničen. Naselje Zo-gora je popolnoma odrezano in prebivalci so se komaj rešili na okoliške vzpetine. Tudi te katastrofe v takem obsegu ne pomni v Maroku današnji svet. POD Č žfž TO POT V NEZNANO Tihotapska zgodba »Kot nalašč!« je dejal debelušni gospod'svojemu močno shujšanemu sosedu, ko je. v kupe stopila mlada dama. »O, tu pa je še dovolj prostora!« je zaklicala dražestna mlada gospodična. »Pridi, Alfred, to je naravnost sijajno! Tu k vratom se boš namestil.« Previdno je potiskal} mladega moža v kupe. Ta: je pretipal sedež in se končno usedel v kot. >vSi vesel, kaj, Alfred?« »Ti si tako dobra, Irmgard!« se je z zahvalo smehljal slepec. »Kovček položite, prosim, kar tu-le v. mrežo!«, je mlada -dama naropala nosaču. »Tako, Alfred, kovček je točno -nad teb-oi...« Obrnila se ie k obema gospodoma in prijazno dejala: »Nikar nai vas ne moti. moi brat vaju ne bo nadlegoval!« Z nežnim pogledom se je obrnila nato k slepcu in žalostno de:a'a: »Kliub vsemu ra ie -naravnost čudovito samostojen.« »O, prosim —« je zagodrnjal shujšani gospod. »Iskrena hvala. Irmgard,« je dejal slepec tiho. »In pozdravi mi rpamo!« Brat in sestra sta se poslovila. Debelušni gospod je svojega shujšanega sopotnika pogledal z nezaupanjem. skomignil z rameni in se poglobil v časnik. Slepec je mirno obsedel v svojem kotu. Cez dobro uro je snel svoja črna- očala. 'Oči so bile zaprte, veki sta iz-gledali zatekli in pordečeli, modro-rumeni v očesnih kotih. Ta pogled je shujšanemu gospodu privabil iz ust zadržani krik. Slepec je zamrmral, si z robcem sušil oči in dejal: »Oprostite -- pozabil sem, do nisem sam —.« »Ne — ne —,« ga je miril debelušni gospod, »če so vam očala neprijetna, potem...« Slepec je odkimal: »Ste kar preveč priiazni.« Tesnobno si je spet nadel očala. »Irmgard mi je že večkrat de:a’a. kako strašno izgledajo moje oči.« »Vaša. sestra?« »Da. Prosil sem ,io, naj mi pove vso resnico. Končno mora človeir vedeti, kako izgleda, če noče bili svojim soljudem v nadlego.« »Vi si to gotovo predstavljate te že, kot pa je v resnici!« ga je to lazil debelušni gospod. »O, ne, že vem, vse vem! Irmgard me gotovo ni preslepila.« In tiše, kakor bi govoril sam sebi. je nežno šepetal: »Ona je pravi an gel.« »Potujete daleč?« je spraševal debelušni gospod. »V Videm.« »Hm —« ie malomarno zamrmral debelušni gospod. »Gotovo k sorodnikom. 'In se nič ne bojite tako sami?« »Ne. Ljudje so vendarle uslužn: in postrežljivi. Se nikoli mi nihče nj poskušal dokazovati, da sem slep. Skoda, da moiai sestra ni -mogla z menoj. Morala je ostati pr1 bolni materi. In končno- sem se ie vozil po tej progi. Pred leti...« Prešlo je nekaj ur. Slepec se ni premaknil z mesta. Spal je. Sele proti jutru, ko je pričela vstajati zora, se je počasi povzpel in iz že r» potegnil uro, »V pol uri smo n-) meji!« »'Da —« je zaspano pritrjeval debelušni gospod. »Čudno,« je komaj slišno spregovoril slepec, »čudno, da se nič ne do niste bojite. Mislim, namreč vznemirjeni.« i»Vnemirje-n?« se je začudil debelušni gospod. »Da, zaradi denarja.« »Zaradi denar.a?« se je začudil shujšani gospod. »Zaradi kakšnega denarja?« »Točno sem opazil, kako ste dvig nili usnjato prevleko na sedežu in porinili šop bankovcev pod njo.« »Vi — vi — kako je to mogoče?« Debelušni gospod se je presenečeno namrdnil. »To je morala biti že kar lepa vsotica.« »Kaj se vam sanja!« se je vznemirjal shujšani gospod. »Prav -tako malo se mi sanja, kakor je malo pristna moja slepota.. Koliko vam bi bil vreden moj molk?« »Poslušajte vi..,!« »V petindvajsetih minutah ho prepozno!« Debelušni gospod se je s shujšanim spogledal kakor b! pri njem iskal nasveta in šele čez nekaj časa ie spregovoril: »Se zadovoljite s petimi tisočaki?« Slepec je porinil očala na čelo in se zasmejal. »Vražje dosti denar- ja morate imeti s seboj! — No, recimo sedem tisočakov — pa ostanem slep.« Jezno je shujšani gospod pobral nekai bankovcev iz skrivališča, medt««m Teo je debelušni stal na vratih, na straži.. »(Poglejte,« je dejai slepec, ko je sprejemal napitnino in je shujšani gospod ostanek spet spravljal v skrivališče, jaz te stvari delam bolj praktično.« Spravil je bankovce v kuverto, jo v sredi prepognil in vse skupaj globoko porinil med okensko špranjo. »Preprosto, kajne? Ko smo čez mejo, pomagam kuverti s palico, odprem vrata in potegnem kuverto iz špranje. Prepognjenje kuverte je potrebno zato, da se za vitek med špran; ustavi in ne pade prezgodaj navzdol. Lahko bi se namreč izgodilo, da bi radovedni carinik svoj nos vtaknil tudi pod vrata.« Debelušnemu gospodu je skrivnost vzela sapo. Shujšani gospod se je komaj krotil od razburjenja: »In, kako ie z vašimi očmi. vi namišljeni slepec?.« »Prav tako preprosto. Umetno vnetie in nekaj šminke... Izgled.i nemarno, zato pa je izredno učin- kovito. Posebno pri damah sem z njimi dosegel največje uspehe. Posel sem v zadnjem času opravljal na švicarski meji. Danes pa sem prvič na tej progi. Začetek pa- je kar zadovoljiv Oprostita, gospoda, moram poklicati svojo nevesto.« '»(Nevesto?« »Sedi v sosednjem damskem kupeju in se gotovo že strahovito dolgočasi, ubožica. Vozim se namreč v neznano iz taktičnih vzrokov vedno sam. Lepo žena in pomilova nja vreden pohabljenec, to je vendar nekaj posebnega, in ob takem pogledu je mejna kontrola neprimerno uslužnejša.« Slepec se je dvignil, odprl vrata kupeja in žalostno zaklical: »Irmgard! — Pridi vendar že!« S smehljajem na obrazu je ljubka mlada dama Stopila v kupe. »Si se dobro naspal, Alfred?« .»(Zelo dobro, Irmgard, gospoda sta se najljuteznivejše obnašata nasproti meni. Vse je v najlepšem redu...« Odgovorni urednik: Dr. Prof. ANTON DABINOVTC Tiska: tisk. Adria, d. d„ v Trstu VELETRGOVINA Z DEŽELNIMI PRIDELKI VATOVEC JAKOB NASL. TRST, UL. TORREBIANCA 19 Trgovina čevljev GORICA KORZO VERDI 34 MEHANIČNA DELAVNICA Adolf Mlakar želi srečno novo leto 1955! GORICA ul. Duca d'Aosta 19 Jiavel ^iegel GOSTILNA želi srečno novo leto 1955! GORICA Trg De Amicis 11 PEKARNA IN GOSTILNA GRILANC MARIJ želi srečno novo leto 1955! NABREŽINA ŽAVLJE Srečno novo Iežo želi gostilna belem konjičku Lastnica: Miroslava Žerjal ŠKEDENJ Ul. Servola 44 GOSTILNA KOMEL želi srečno novo leto 1955! GORICA Via Trieste 104 Stanko Koren ELEKTRIČNE in VODOVODNE NAPELJAVE želi srečno novo leto 1955! ul. Mattioli 11 GORICA B UFE T pri Iožkotu TOČIJO SE PRISTNA DOMAČA, ISTRSKA TER BRIŠKA VINA IN KRAŠKI TERAN TRST - Ul. Ghega št. 3 Preden se odločite za nakup blaga za moško obleko, oglejte si naših 500 različnih vzorcev V Postreženi boste dobro po nojugodneiSih cenah g A. PERTOT UL. GINNASTICA 22 - TEL. 95-998 KUHINJSKE POTREBŠČINE ŠTEDILNIKI PORCELAN KERAMIKA TVRDKA HERŽE TRST TRtt SV. IVAMA I TRGOVINA JESTVIN TOSIP ŠKABAR želi srečno novo leto 1955! Opčine - Narodna Ulica Ivan Velišček JESTVINE želi srečno novo leto 1955! GORICA ulica Monte Santo 91 teL 3285 ČOTAR ANDREJ TRGOVINA S ČEVLJI želi srečno novo leto 1955! Raštel 34 GORICA Pekarna in slaščičarna 3van Gustinčič TRST - Ul. Udine 3 - TeL 38-734 URARNA ^Sražzna zlatarna želi srečno novo leto 1955! TRŽIČ Korzo 18 Kmečka banka R. Z. Z O. J. želi srečno novo leto 1955! GORICA Ul. Morelli 14 « Tel. 226 STANKO KOSMIN MANUF \K TURNA TRGOVINA N A B GOSTILh \ S7r/ 'EfiluesiriL j j STANA ZADNIK NABREŽINA Ivan FRANCO TRGOVINA S ČEVLJI želi srečno novo leto 1955! Corso Verdi, 32 GORICA Josip Vižintin URAiRNA IN ZLATARNA želi srečno novo leto 1955! ul. Monache 8 GORICA POZOR! O Potne liste in viaime Z 0 R AGENCIJA CELERITAS TRST - Ul. Machiavelli 13 - Tel. 31-404 uradne listine, prevode v in iz tujih jezikov, overov-Ijenje uradnih aktov in prošnje za prehod v cono Koper izposluje v najkrajšem času ANAGRAFSKE LISTINE PA IZPOSLUJE ZE V TEKU DNEVA. --------- VSE ZA MAJHEN HONORAR! ------------ DROGERIJA ANTON POPGORKIK GORICA - Trg. De Amicis, 12 na Kornu - Tel. 3009 Vsakovrstno pohištvo: Tovarna pohi&tva SPALNICE - JEDILNICE - Tel. 32 KUHINJE ITD. — PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVARNIŠKE CENE — DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA Cormons - prov. Gorizia M. LEBAN KLOBUCARNA Športni in klasični klobuki Dežniki i. t. d. želi srečno novo leto 1955! GORICA - ul. Rastello, 28 Gostilna „Pri Sabotinu1* želi srečno novo leto 1955! GORICA ul. S. Chiara 4 Darilne pakete za Jugoslavijo in druge države razpošilja tvrdka ALASKA Š. H A V E R I C TRST - ulica S. Lazzaro 13-1 Tel. 35-658 Zajamčeno prvovrstno blago po najugodnejših cenah I Deske smreko IH IZ B P] l hmetovalci ■ ve, macesnov podjetniki *