glas mladih 103 Analysis of offence tactics of the slovenian national basketball team in the knockout stage of the 2017 european basketball championship Abstract Last year the Slovenian National Basketball Team won the title of European Champion in Istanbul. The experts agreed more or less that its success was mainly due to a fast and efficient game in offences during which individual qualities of the key players came to the forefront as the latter, with their co-players’ help and thanks to team play, had the chance to score easy shots or complete offensive actions more effectively. The article analyses in detail some characteristics and the tactics of the Slovenian National Basketball Team’s play in offence during 4 matches of the final part of the championship. We established that the Slovenian na- tional team was the shortest on average in terms of players’ body height and at the same time the youngest on average of all the selected national teams. The Slovenian players executed of 51.8 set offences per match on average, which lasted for 13.7 seconds on average, 14.8 early offences (6.3 s) and 4 fast breaks (3.2 s) as well as launched 22.8 additional offences on average, resulting from offensive rebounds or opponents’ personal fouls, which averaged 5.2 s. The players of the Slovenian National Basketball Team were better than their opponents in most of basic efficiency indicators in all matches, except for number of jumps and lost balls. In our opinion, the great performance of the Slovenian national team was largely due to the high number of opponents’ personal fouls, owing to which the Slovenian basketball players scored 14.7 points more from free throws than their opponents. The Slovenian national team’s performance was boosted even more by very efficient field shots (47.6%) and a very high percent- age of successful free throws (80.7%). Key words: basketball, offence, Slovenia, European Championship Simon Cerkovnik, Frane Erčulj Analiza napadalne taktike slovenske košarkarske reprezentance v izločilnem delu evropskega prvenstva 2017 Izvleček Slovenska košarkarska reprezentanca je lansko leto v Istanbulu osvojila naslov evropske- ga prvaka. Strokovnjaki so se bolj ali manj strinjali, da ji je to uspelo predvsem zaradi hi- tre in učinkovite igre v napadu, v kateri so do izraza prišle individualne kvalitete nosilcev igre, ki so s pomočjo soigralcev in z moštveno igro prihajali do t. i. lahkih metov oziroma lažjega zaključevanja napadov. V članku podrobneje analiziramo nekatere značilnosti in taktiko igre slovenske reprezentance v napadu na štirih tekmah zaključnega dela prvenstva. Ugotavljamo, da je bila slovenska reprezentanca, kar se tiče telesne višine igralcev, v povprečju najnižja, hkrati pa povprečju najmlajša med izbranimi reprezentan- cami. Igralci Slovenije so na tekmo odigrali v povprečju 51,8 postavljenih napadov, ki so v povprečju trajali 13,7 sekunde, 14,8 zgodnjih napadov (6,3 s), 4 protinapade (3,2 s) in imeli povprečno 22,8 dodatnih napadov, ki so bili posledica skoka v napadu ali osebne napake nasprotnika in so povprečno trajali 5,2 sekunde. Igralci slovenske reprezentance so bili boljši od svojih nasprotnikov v večini osnovnih kazalcev učinkovitosti igre na vseh tekmah, razen v številu skokov in izgubljenih žog. Na rezultatsko uspešnost slovenske re- prezentance je po našem mnenju imelo velik vpliv število osebnih napak nasprotnikov, zaradi česar so slovenski košarkarji dosegli 14,7 točk več iz prostih metov kot nasprotniki. Še bolj je na uspešnost igre naše reprezentance vplival zelo dober met iz igre (47,6 %), kakor tudi zelo dober odstotek zadetih prostih metov (80,7 %). Ključne besede: košarka, napad, Slovenija, evropsko prvenstvo. Foto: arhiv KZS 104 „ Uvod Zgodovina evropskih prven- stev v košarki in slovenskih nastopov na tem tekmovanju Priprave na olimpijske igre leta 1936 v Ber- linu in razvoj košarke v Evropi sta bila ključ- nega pomena, da so leta 1935 organizirali prvo evropsko prvenstvo v Ženevi (Žibrat, 1996). Jugoslovanska reprezentanca, v kateri so praviloma pomembno vlogo igrali tudi slovenski košarkarji, se je prvega evrop- skega prvenstva udeležila leta 1947 v Pra- gi. V obdobju petdesetih in šestdesetih let prejšnjega stoletja je vodilno vlogo v evropskem prostoru imela reprezentance Sovjetske zveze, v šestdesetih in sedem- desetih letih pa je primat evropske košarke postopoma prevzemala reprezentanca Ju- goslavije. Do leta 1970 je Jugoslavija dose- gla tri druga mesta in eno tretje mesto na evropskih prvenstvih, pri čemer je eno od glavnih vlog odigral slovenski košarkar Ivo Daneu. Na naslednjih treh evropskih prven- stvih je jugoslovanska reprezentanca, člana katere sta bila tudi Vinko Jelovac in Joško Papič, osvojila naslov evropskih prvakov, pri čemer je venomer bila trd boj z Sovjet- sko Zvezo. Rivalstvo s Sovjetsko zvezo se je nadaljevalo tudi v osemdesetih letih, ko sta omenjeni reprezentanci osvojili veliko ve- čino prvenstev. V tem obdobju sta sloven- ski pridih reprezentanci Jugoslavije dajala najprej Peter Vilfan, kasneje pa Jure Zdovc. Slednji je bil tudi član zadnje jugoslovanske reprezentance, ki je leta 1991 osvojila na- slov evropskih prvakov v Rimu. Tudi po razpadu Jugoslavije smo v samo- stojni Sloveniji imeli zelo dobre košarkarje, zato so bila pričakovanja javnosti glede uspešnosti slovenske reprezentance visoka (Pavlovič, 2000). Slovenska reprezentanca se je uvrstila na vsa evropska prvenstva v obdobju samostojne Slovenije, vendar pa v večini primerov na njih ni dosegla želenih rezultatov. Pogosto se v reprezentanci niso zbrali vsi najboljši košarkarji, saj so mnogi odpovedovali nastope zaradi različnih ra- zlogov. Že na prvem evropskem prvenstvu po osamosvojitvi Slovenije, na katerem je nastopila slovenska reprezentanca, je bil rezultat slabši od pričakovanj in podobno se je nadaljevalo vse do evropskega pr- venstva leta 2005, ko se je Slovenija prvič prebila med najboljših deset ekip. Vse do lanskega leta je bila najboljša uvrstitev slo- venske reprezentance na EP 4. mesto, ki smo ga osvojili leta 2009, pod vodstvom trenerja Jureta Zdovca. Tako želene meda- lje nam ni uspelo osvojiti niti na EP 2013, ki smo ga gostili v Sloveniji. Ko smo po precejšnji menjavi generacije na EP 2015 osvojili šele 12. mesto se je verjetno marsik- do bal, da bo slovenska reprezentanca za kar nekaj časa zapadla v rezultatsko krizo. Vendar pa se je izkazalo, da so bili to »ra- čuni brez krčmarja«, saj je na presenečenje mnogih naslov evropskega prvaka na EP leta 2017 osvojila prav Slovenija. Dosedanje uvrstitve slovenke reprezentan- ce v košarki na evropskih prvenstvih: • Evropsko prvenstvo v Nemčiji, 1993 – 16. mesto • Evropsko prvenstvo v Grčiji, 1995 – 12. mesto • Evropsko prvenstvo v Španiji, 1997 – 14. mesto • Evropsko prvenstvo v Franciji, 1999 – 10. mesto • Evropsko prvenstvo v Turčiji, 2001 – 15. mesto • Evropsko prvenstvo na Švedskem, 2003 – 10. mesto • Evropsko prvenstvo v Srbiji in Črni gori, 2005 – 6. mesto • Evropsko prvenstvo v Rusiji, 2007 – 7. mesto • Evropsko prvenstvo na Poljskem, 2009 – 4. mesto • Evropsko prvenstvo v Litvi, 2011 – 7. mesto • Evropsko prvenstvo v Sloveniji, 2013 – 5. mesto • Evropsko prvenstvo v Hrvaški, Nemčiji, Latviji in Franciji, 2015 – 12. mesto • Evropsko prvenstvo v Turčiji, Romuniji, Izraelu in Finskem. 2017 – 1. mesto Tabela 1 Struktura košarkarske igre (Dežman in Erčulj, 2000) DELI IGRE 1. polčas 2. polčas Podaljšek(ški) 1. četrtina 2. četrtina 3. četrtina 4. četrtina IGRALNE ENOTE n o n o n o n o n o n o n o n o n o n o n o n o n o n o n o FAZA NAPADA - n FAZA OBRAMBE - o Podfaza prenosa žoge Podfaza priprave in zaključka napada Podfaza obrambe proti prenosu žoge Podfaza oviranja pripra- ve in zaključka napada Hitri napadi Hitri napadi Proti hitrim napadom Proti hitrim napadom – p r o t i nap a di – p r o t i nap a di – proti protinapadom – proti protinapadom – zgodnji napad – zgodnji napad – proti zgodnjim napadom – proti zgodnjim napadom Proti prehodnim obram- bam Prehodne obrambe – osebnim presing obrambami – osebne presing obrambe – conskim presing obrambami – conske presing obrambe – kombiniranim presing obrambami – kombinirane presing obrambe Prehodi v postavljene napade Postavljeni napadi Vračanje v postavljene obrambe Postavljene obrambe – proti osebnim obrambam – osebne obrambe – proti conskim obrambam – conske obrambe – proti kombiniranim obrambam – kombinirane obrambe Aciklični in ciklični elementi (gibanja) Aciklični in ciklični elementi (gibanja) glas mladih 105 Struktura košarkarske igre Košarkarska tekma je sestavljena iz dveh polčasov, vsak od njiju pa iz še iz dveh de- lov (četrtin). Posamezni del igre sestavlja več igralnih enot, vsaka pa je sestavljena iz faze napada in faze obrambe. Obe delimo na dve podfazi (fazo prenosa žoge ter fazo priprave in zaključka napada), te pa nada- lje na posamezne tipe napada oziroma obrambe. Faza napada traja od trenutka, ko moštvo pride v posest žoge, do trenut- ka, ko moštvo izgubi posest nad njo (Dež- man, 2000). Napad se lahko začne s podajo izza čelne črte po zadetku nasprotnika, po njegovem zadnjem prostem metu, ki ni bil uspešen, ali pa z uspešno zaključno akcijo v obrambi. Največkrat traja do uspešnega ali neuspešnega meta na koš, izgubljene žoge ali do izteka časa, ki ga ima ekipa na voljo za napad. Napad se lahko nadaljuje po skoku za žogo v napadu, (po zgreše- nem metu iz igre ali zgrešenem zadnjem prostem metu), pa tudi, ko sodnik prisodi ekipi novih 24 oziroma 14 sekund za napad. Faza obrambe traja od trenutka, ko moštvo izgubi žogo, do trenutka, ko ponovno pride v posest žoge (Dežman in Erčulj, 2000). Prav tako je košarkarska igra sestavljena iz aktivnih faz (ko igralni čas teče) in pasivnih faz (ko igralni čas stoji). Faza napada Faza napada je sestavljena iz ene, dveh ali treh podfaz. Prva podfaza napada je prenos žoge. Ta se začne s podajo izza mejne črte, s so- dniškim metom ali z uspešno obrambno akcijo v obrambni polovici in se konča, ko igralec prenese žogo preko sredine igrišča ali pa če je bila nad njim še v obrambni polovici storjena osebna napaka. Za tem se začne druga podfaza oziroma priprava napada. Ta podfaza se začne takoj, ko se po prenosu žoge preko sredine igrišča prvi napadalec v napadalni polovici dotakne žoge, s podajo izza mejne črte v napadal- ni polovici igrišča ali z uspešno obrambno akcijo v napadalni polovici igrišča. Priprava napada se zaključi z napako (izgubljeno žogo) ali sklepno napadalno akcijo oziroma z zaključkom napada. Zaključek napada je sestavljen iz napadalne akcije, ki se zaključi z metom na koš ali prostimi meti. Običajno se začne po pripravi napada, vendar se lah- ko zgodi tudi takoj po prenosu žoge ali po skoku za odbito žogo v napadu (Dežman, Erčulj, Leskošek idr., 2012). Košarkarski strokovnjaki so si večinoma enotni, da lahko govorimo o naslednjih tipih napada (Trninić, 1996; Dežman, 2005; Dežman, 2010; Dežman in Wright, 2010; Ka- ralejić in Jakovljević, 2008; Tsamourtzis in sod. (2005); Kralj, 2015; Grgič, 2016): • Protinapad je hiter napad, pri katerem napadalci med prenosom žoge prehiti- jo obrambne igralce in zaključijo napad s številčno premočjo ali proti manjše- mu številu obrambnih igralcev. Proti- napad lahko izvedemo po uspešnem skoku v obrambi, sodniškem metu, podaji izza čelne ali bočne črte ali po prestreženi žogi. • Zgodnji napad je hiter napad, pri ka- terem je ključen hiter prenos žoge, ki omogoča praviloma hitrejši in lažji za- ključek napada proti še neorganizirani obrambi nasprotnika. Običajno zgodnji napad odigra vseh pet igralcev. Zgodnji napad se največkrat izvede po neuspe- šnem protinapadu, ko se obrambni igralci komaj vrnejo ali pa se še niso vr- nili pod svoj koš. Drugi način izvedbe zgodnjega napada je, ko ga napadalci poizkušajo odigrati pred postavljenim napadom, ko so obrambni igralci sicer že pod košem, vendar se še niso začeli organizirano braniti. • Postavljeni napad je napad, ki ga na- padalci izvedejo proti organizirani po- stavljeni obrambi. Postavljeni napad je osnovno sredstvo kolektivne taktike napada in je praviloma najbolj pogost tip napada. Ekipe postavljeni napad igrajo v primeru, ko jim okoliščine ne omogočajo izvesti protinapada ali zgo- dnjega napada, ali pa je postavljeni napad del taktične zamisli trenerja, s katerim želi umiriti ritem igre. Tovrstni napadi običajno trajajo med 10 in 15 sekundami. •Napad proti prehodnim obrambam je napad, s katerim napadalci skušajo uspešno prenesti žogo v napadalno polovico proti prehodni (osebni ali conski presing) obrambi in nadaljevati z organiziranim napadom. Namen dela Slovenska košarkarska reprezentanca je na štiridesetem evropskem prvenstvu stare celine leta 2017 v Istanbulu osvojila naslov evropskega prvaka. Na poti do naslova pr- vakov je premagala kar nekaj zelo močnih reprezentanc, ki so v zadnjem desetletju prevladovale v Evropi. Igra slovenske repre- zentance je bila povsem drugačna kot prej- šnja prvenstva. Spremenila se je predvsem v fazi napada, kjer so slovenski igralci igrali zelo hitro in atraktivno košarko z zelo učin- kovitim napadom. Javnost se je spraševala, kaj je vzrok za tako dobro igro slovenskih košarkarjev, predvsem, kaj je razlog tako učinkovite igre v napadu z veliko koši. Zato bomo v članku podrobneje analizirati igro slovenske reprezentance v fazi napada, pri čemer se bomo poglobili v vse tri glavne tipe napadov. Analizirali bomo tudi sestavo ekipo slovenske košarkarske reprezentance in njenih nasprotnic. „ Metode dela Slovenija je prvi (skupinski) del evropskega prvenstva 2017 odigrala na Finskem, kjer je premagala vse nasprotnike in se kot zma- govalka skupine A uvrstila v izločilni del prvenstva, ki ga je gostila Turčija. Izločilne tekme so potekale v Istanbulu, kjer je slo- venska reprezentanca prav tako ostala ne- poražena in tako osvojila naslov evropskih prvakov. Analizirali bomo fazo igre v napa- du, tako podfazo tranzicijskega kot pozicij- skega napada slovenske reprezentance, pri čimer smo upoštevali vse možne izpeljave napadov ne glede na njihovo uspešnost. Vzorec ekip in tekem V vzorec ekip smo zajeli ekipo sloven- ske moške košarkarske reprezentance ter njene nasprotnice v izločilnih tekmah na Evropskem prvenstvu 2017 (Ukrajina, La- tvija, Španija in Srbija). Analizirali smo vse štiri tekme zaključnega dela prvenstva, na katerih je igrala slovenska reprezentanca. Pri tem smo se osredotočili na analizo igre Tabela 2 Nasprotniki in rezultati tekem slovenske reprezentance v izločilnem delu EP 2017 1/8 finala, sobota 9. 9. 2017, Istanbul Slovenija : Ukrajina 79 : 55 (26 : 17, 16 : 10, 26 : 16, 11 : 12) 1/4 finale, torek 12. 9. 2017, Istanbul Slovenija : Latvija 103 : 97 (34 : 23, 17 : 32, 25 : 11, 27 : 31) 1/2 finale, četrtek 14. 9. 2017, Istanbul Španija : Slovenija 72 : 92 (19 : 25, 26 : 24, 12 : 24, 15 : 19) finale, nedelja 17. 9. 2017, Istanbul Slovenija : Srbija 93 : 85 (20 : 22, 36 : 25, 15 : 20, 22 : 18) 106 slovenske reprezentance, medtem ko igra ostalih služi zgolj za primerjavo. Z analizo štirih tekem smo dobili vpogled v lastno- sti in taktične značilnosti, ki so slovensko reprezentanco pripeljale vse do osvojitve naslova evropskega prvaka. Vzorec spremenljivk Za vsako izbrano tekmo smo analizirali enajst temeljnih spremenljivk igralne učin- kovitosti v napadu (Tabela 3) ter tri izpelja- ne spremenljivke (Tabela 4), ki merijo izko- ristek metov. Tabela 3 Temeljne spremenljivke igralne učinkovitosti Temeljne spremenljivke v napadu ZP – zadeti prosti met Z2 – zadeti met za 2 točki Z3 – zadeti met za 3 točke NP – neuspešni proti met N2 – neuspešni met za 2 točki N3 – neuspešni met za 3 točke PM – vrženi prosti meti M2 – vrženi meti 2 točki M3 – vrženi meti za 3 točke AS – asistence IZ – izgubljene žoge Tabela 4 Izpeljane spremenljivke igralne učinkovitosti Izkoristek metov Odstotek zadetih metov za dve točki Z2P = (Z2/(Z2 + N2)) * 100 Odstotek zadetih metov za tri točke Z3P = (Z3/(Z3 + N3)) * 100 Odstotek zadetih prostih metov ZPP = (ZP/(ZP + NP)) * 100 S pomočjo analize videoposnetkov tekem smo za posamezno vrsto napada izračuna- li tri spremenljivke, in sicer število posame- znih napadov, povprečni čas trajanja napa- da ter njihovo uspešnost (Tabela 5). Za ustrezno klasifikacijo napadov smo po- stavili kriterije, po katerih smo razvrstili vsak napad. V kategorijo protinapada smo uvr- stili vsak napad, ki je po osvojeni žogi po- tekal zelo hitro z enim, dvema, tremi ali šti- rimi igralci, ki so zaključili napad s številčno premočjo. V zgodnje napade so uvrščeni napadi, pri katerih so po hitrem organizira- nem prenosu žoge napadalni igralci izvedli zaključek napada proti obrambi, ki še ni bila postavljena. Pri tem obrambni igralci niso bili v številčno podrejenem položaju, niso pa še organizirano branili nasprotnikove- ga napada. To pomeni, da so se lahko vsi obrambi igralci že vrnili v svojo obrambno polovico, vendar še niso zavzeli položaja na igrišču, ki je bil optimalen pri njihovem načinu branjenja. Za postavljene napade smo šteli napade, ki so trajali dalj časa in so se igrali proti postavljeni obrambi, ki se je organizirano branila. Dodatne napade smo razdelili v štiri podkategorije: • dodatni napad po neuspešno zaključe- nem protinapadu in uspešnem skoku v napadu, • dodatni napad po neuspešno zaključe- nem zgodnjem napadu in uspešnem skoku v napadu, • dodatni napad po neuspešno zaklju- čenem postavljenem napadu in uspe- šnem skoku v napadu, • dodatni napad po prekinitvi z osebno napako ali izbito žogo s strani naspro- tnika. Analizirali smo tudi taktične kombinacije postavljenih napadov, zgodnjih napadov, protinapadov ter kombinacije pri vnašanju žoge v igrišče. Metode obdelave podatkov Posnetke izbranih tekem smo si pogledali na uradni spletni strani FIBA-e (http://www. fiba.basketball/eurobasket/2017) in jih ana- lizirali s pomočjo Windows media playerja. Na omenjeni spletni strani smo pridobili tudi podatke košarkarske statistike o igri posameznih ekip in igralcev. Vse statistične podatke smo zapisali v programu Microsoft Excel 2016 in jih obdelali z osnovnimi po- stopki opisne statistike in prikazali v obliki grafov in tabel. Vse skice prikaza poteka napadov smo naredili z aplikacijo Basket- ball Playbook 012 – 1 (http://www.jes-soft. com/playbook). „ Rezultati in razlaga Telesna višina in starost igral- cev V Tabeli 6 vidimo ekipo Slovenije, kjer lahko razberemo igralno številko, igralno mesto, višino ter starost posameznega igralca. Povprečna višina ekipe je bila 199,5 cm, povprečna višina branilcev 189,8 cm, kril 202 cm ter centrov 209,8 cm. Igralci slovenske reprezentance so bili v povprečju nižji od vseh njihovih nasprotni- kov v izločilnem delu prvenstva. Povpreč- na višina igralcev je bila le pri reprezentanci Sloveniji nižja od 200 cm. V povprečju je imela najvišje igralce reprezentanca Srbije (203,4 cm), s katero se je Slovenija pomerila v finalu. Pri primerjavi povprečne telesne višine branilcev ugotovimo, da so prav tako slo- venski reprezentanti v povprečju najnižji in imajo edini povprečno višino pod 190 cm. Izstopa predvsem Matic Rebec, ki največ prispeva k nizkemu povprečju. Povprečno najvišje branilce je s 195,8 cm imela repre- zentanca Srbije. Tabela 5 Ostale spremenljivke Napad 1. Postavljen napad: Število Povprečen čas trajanja Uspešnost 2. Zgodnji napad: Število Povprečen čas trajanja Uspešnost 3. Protinapad: Število Povprečen čas trajanja Uspešnost 4. Dodatni napad po postavljenem napadu: Število Povprečen čas trajanja Uspešnost 5. Dodatni napad po zgodnjem napadu: Število Povprečen čas trajanja Uspešnost 6. Dodatni napad po protinapadu: Število Povprečen čas trajanja Uspešnost 7. Dodatni napad po prekinjenem napadu: Število Povprečen čas trajanja Uspešnost glas mladih 107 Na položaju krila so bili slovenski repre- zentanti v povprečju višji od reprezentanc Ukrajine in Španije, medtem ko so bila kri- la Latvije in Srbije višja. Najvišje povprečje krilnih igralcev je imela Latvija, pri kateri je izstopal Bertans Davis z 209 cm. Pri primerjavi centrov zopet ugotovimo, da so slovenski reprezentanti v povprečju naj- nižji in edini, katerih povprečje znaša manj kot 210 cm. Najvišje centre so imeli repre- zentanti Srbije s povprečjem 212,4 cm, pri katerih je najbolj izstopal Boban Marjanović z 222 cm. Slovenska reprezentanca je bila tudi daleč najmlajša med izbranimi ekipami. Povpreč- na starost ekipe je bila 25,5 let, branilcev 25,2 let, kril 21 let ter centrov 28,5 let. Še najbolj sta izstopala Saša Zagorac s 33 leti in Luka Dončić z 18 leti. Najstarejša naspro- tnica je bila reprezentanca Španije z 28,6 leti, ki je imela kar pet igralcev, starejših od 30 let, in tudi najstarejšega igralca, proti kateremu so Slovenci igrali v drugem delu prvenstva (Pau Gasol, 37 let). Analiza skupne taktike sloven- ske reprezentance v napadu Taktika slovenske reprezentanca v napadu je bila drugačna od preteklih let. Pod tak- tirko novega selektorja Igorja Kokoškova so Slovenci po zgledu igre v NBA in zaradi telesnih sposobnosti nekaterih igralcev ve- likokrat igrali hitre zgodnje napade, kar po- meni, da je bila igra veliko hitrejša, napade pa so zaključevali v krajšem času. Tako so, predvsem določeni igralci, poleg temeljnih akcij v postavljenem napadu pogosto igrali »blokiraj in vteci« (»pick ‚n‘ roll«). Ostali na- padalci pa so svoja gibanja prilagajali ome- njeni situaciji. Napadalne akcije so bile postavljene k ustvarjanju prostora za branilce, ki so za- ključevali napade s takojšnim metom, pro- dorom, igro 1 : 1 ali igro 2 : 2 s centrom, kjer so do izraza prišle individualne kvalitete Dragića in strelske sposobnosti Prepeliča, pa tudi krilnega igralca Dončića, ki je veli- kokrat igral na položaju organizatorja igre ali branilca. Poleg tega so igrali tudi napade po globini, kjer je na položaju spodnjega centra Vidmar zaključeval napade s centr- sko igro 1 : 1 ali podajo navzven. Igro po globini so igrali predvsem po neuspešno izvedenem zgodnjem napadu ali po uspe- šnem skoku v napadu. Če napadalna kom- binacija ni bila uspešno izpeljana, so napad zaključevali z igro 1 : 1 ali z blokado igralcu z žogo. Tabela 6 Ekipa Slovenije Št. igralca Priimek in ime igralca Igralno mesto Višina igralca (cm) Starost igralca 0 Randolph Anthony C 211 28 1 Rebec Matic B 180 22 3 Dragić Goran B 191 31 6 Nikolić Aleksej B 191 22 7 Prepelič Klemen B 191 24 8 Murić Edo K 202 25 11 Blažič Jaka B 196 27 14 Vidmar Gašper C 211 29 17 Zagorac Saša C 206 33 22 Dimec Žiga C 211 24 31 Čančar Vlatko K 203 20 77 Dončić Luka K 201 18 Legenda: B – branilec, K – krilo, C – center. 175 180 185 190 195 200 205 210 215 Ekipa Branilci Krila Centri Slo Ukr Lat Esp Srb Slika 1. Primerjava povprečne telesne višine ekip in tipov igralcev. 0 5 10 15 20 25 30 35 Ekipa Branilci Krila Centri Slo Ukr Lat Esp Srb Slika 2. Primerjava povprečne starosti ekip in tipov igralcev. 108 Zgodnje napade so največkrat zaključeva- li po postavljanju blokade igralcu z žogo (center branilcu), ki so ji sledili različni za- ključki. Za vračanje žoge v igrišče so na izbranih tekmah uporabljali pet kombinacij, in sicer dve izza čelne črte in tri izza bočne. Postavljeni napadi proti oseb- ni obrambi Slovenska reprezentanca je v povprečju odigrala 51,8 postavljenih napadov na tek- mo, ki so v povprečju trajali 13,7 sekund. Poleg tega so slovenski reprezentanti od- igrali v povprečju še 22,8 dodatnih napa- dov, ki so bili posledica skoka v napadu ali osebne napake nasprotnika in so povpreč- no trajali 5,2 sekunde. V nadaljevanju bomo predstavili pet naj- bolj pogostih postavljenih napadov, ki jih je na izbranih tekmah igrala slovenska re- prezentanca. Napad 1 »križanje« Slika 3. Napad 1 (začetek in nadaljevanje). Napad 1 so slovenski košarkarji v povprečju odigrali 11,5 x na tekmo, trajal pa je pov- prečno 14,1 sekunde. Napad 1 (Slika 3) se je običajno začel tako, da je organizator igre (1) vodil žogo na levo ali desno stran, kjer je izvedel križanje z vročanjem z branilcem (2). Nato je organizator igre nadaljeval svo- je gibanje do krilnega položaja, hkrati pa je branilec vodil proti vrhu »rakete«. Tam je podal žogo krilu (3), s katerim sta izvedla križanje z napeljevanjem. Medtem je krilni center (4), ki je stal na podaljšku črte prostih metov na strani krila, stekel na nasprotni krilni položaj. Ko sta branilec in krilo izvedla križanje, je krilu center (5) s strani postavil blokado. Po blokadi je krilo poizkušalo za- ključiti s prodorom ali podajo centru, ki se je odcepil pod koš. Če mu to ni uspelo, je sledila podaja na krilo krilnemu centru ali organizatorju igre, ki je zopet poizkušal zaključiti napad z metom na koš ali prodo- rom. Pri napadu 1 smo lahko zasledili tudi dolo- čene modifikacije, s katerimi so največkrat omogočili več prostora krilnemu igralcu za zaključek napadalne akcije. Po križanju z vročanjem je organizator igre križal tudi s krilnim centrom pod košem in s tem spro- stil prostor krilu na strani, ki jo je napadal. Pri drugi različici je organizator ostal na isti strani igrišča. Krilni center ni pretekal na krilo na stran organizatorja, temveč se je odkril na bližnjo krilo ali branilski polo- žaj, s čimer je omogočil lažji napad krila na nasprotni strani. Pri tretji različici je krilni center začel na branilskem položaju in se je skozi celoten napad gibal na zunanjih polo- žajih. Tam je z branilcem izvedel križanje z napeljevanjem ali z vročanjem. Napad 2 so naši košarkarji odigrali povpreč- no 9 x na tekmo. Tako kot napad 1 je tudi ta trajal povprečno 14,1 sekunde. Pri napadu 2 (Slika 4) je krilni center (4) postavi blokado na krilu branilcu (2), ki se je odkril in spre- jel žogo od organizatorja igre (1). Medtem se je krilni center (4) odcepil nad črto za tri točke. Organizator igre (1) je nato vtekal pod koš in nato na krilni položaj na stran žoge. Med vtekanjem organizatorja igre je center (5) z nasprotne strani postavi bloka- do branilcu (2), ki je poizkušal zaključiti na- pad s prodorom oziroma s podajo igralcu, ki mu je postavil blokado ter se je odcepil pod koš ali pa nad črto treh točk. Odigrano kombinacijo so izpeljali še na malce drugačna načina, ki so ju uporabili, ko je obramba »izskakovala« in podaja do branilca ni bila mogoča (Slike 5, 6 in 7). Napad 2 Slika 4. Napad 2 (začetek in nadaljevanje). Slika 5. Napad 2 – 1. različica. Pri prvi različici (Slika 5) se je napad nadalje- val tako, da se je center (5) odkril nad črto za tri točke, kjer je prejel žogo od organiza- torja igre (1). Ta je nato vtekel pod koš, kjer je dobil blokado od krilnega centra (4), ki se je odcepil na pozicijo zgornjega centra. Zaključili so s podajo žoge organizatorju igre (1), ki se je po blokadi odkril na krilnem položaju, ali z igro »blokiraj in vteci« z bra- nilcem (2). glas mladih 109 Slika 6. Napad 2 – 2. različica. Drugo različico napada 2 so odigrali na dva načina. Če je obramba »izskakovala« in bra- nilec (2) ni uspel priti do žoge, je žogo dobil krilni center (4), ki se je odcepil od blokade, kar vidimo na Sliki 9. Nato je organizator igre (1) vtekel pod koš, istočasno pa center (5) proti vrhu »rakete«, ki je nato na višini črte prostih metov postavil blokado orga- nizatorju igre (1), ta pa se je odkril nad črto za tri točke (Slika 10). Če je organizator igre (1) uspel dobiti žogo, je sledil met na koš ali pa igra »blokiraj in vteci« s centrom (5). Ko podaja organizatorju igre (1) ni bila možna, sta igro »blokiraj in vteci« odigrala krilni center (4) ter branilec (2) na krilu. Slika 7. Napad 2 – 3. različica. Ko obramba ni »izskakovala« in je branilec (2) dobil žogo, so odigrali akcijo, ki jo vidi- mo na Sliki 7. Organizator igre (1) je vtekel pod koš, istočasno pa center (5) na vrh »ra- kete«. Ta je nato v višini črte prostih metov postavil blokado organizatorju igre (1), ki se je odkril nad črto za tri točke. Če je orga- nizator igre (1) uspel dobiti žogo, je sledil met na koš ali pa igra »blokiraj in vteci« s centrom (5), ko pa žoge ni uspel dobiti, je center (5) odšel na stran postaviti blokado branilcu (2), ki je zaključil s prodorom ali podajo centru (5), ki se je odcepil pod koš. Napad 3 Slika 8. Napad 3 (začetek in nadaljevanje). Tretji napad je bil v povprečju odigran 3 x na tekmo v 11,1 sekundi. V napadu 3 (Slika 8) je krilni center (4) na vrhu »rakete« po- stavil blokado branilcu (2), ki je pretekal (Slika 8). Medtem se je krilo pomaknilo na krilni položaj. Če se je uspel branilec dobro odkriti in mu je organizator igre (1) podal žogo, je ta lahko takoj zaključil z metom na koš ali prodorom. V nasprotnem primeru se je odkril center (5), ki mu je organizator igre (1) podal žogo in nato stekel na krilo na strani žoge. Krilni center (4) je postavil blo- kado krilu (3), ki se je odkril na vrhu »rake- te«, nato pa izvedel križanje z vročanjem s centrom (5). Za tem je krilo imelo možnost meta na koš, prodora ali podajo centru (5), ki je vtekal pod koš (Slika 14). Napad 4 Slika 9. Napad 4 (začetek in nadaljevanje). Četrti napad je bil odigran 4,2 krat na tek- mo, v povprečnem času 15,1 sekunde. V napadu 4 (Slika 9) je organizator igre (1) podal žogo na stran do krila (3) in nato vtekel pod koš. Krilo (3) je podalo krilne- mu centru (4) na vrh »rakete«, medtem ko se je na drugi strani branilec (2) pripravljal na postavitev blokade organizatorju igre (1). Krilni center (4) je vodil žogo skoraj do 110 branilca (2). Medtem je organizator igre (1) stekel mimo postavljene blokade in izvedel križanje z vročanjem s krilnim centrom (4). Branilec (2) je po postavljeni blokadi prete- kel »raketo« in šel na nasprotno krilo, krilni center (4) je po križanju šel na bližnje krilo, organizator igre (1) pa je imel več možnosti. Lahko se je takoj odločil za met, če je imel dovolj prostora, lahko je izvedel prodor ali pa počakal na blokado s strani centra (5), s katerim sta nato odigrala »blokiraj in vteci«, iz katerega je imel možnost prodora, po- dajo centru (5), ki se je odcepil pod koš, ali podajo na zunanje položaje. Napad 5 Slika 10. Napad 5 (začetek in nadaljevanje). Napad 5 (Slika 10) je bil v poprečju odigran 5,5 x v 14,5 sekundah. Potekal je tako, da je organizator igre (1) podal žogo centru (5), ki se je odkril nad črto treh točk in nato odšel na krilni položaj na strani žoge. Medtem je začel branilec (2) vtekati pod koš, kjer mu je krilni center (4) postavil blokado in se odkril na vrhu »rakete«. Krilni center se je nato odcepil na bližnje krilo. Branilec (2) je na vrhu »rakete« prejel žogo, center (5) pa mu je postavil stransko blokado. Branilec (2) je nato zaključil s prodorom ali podajo igralcu, ki se je odcepil pod koš ali podajo na zunanje položaje. Igrali so tudi na dru- gačen način, in sicer tako, da sta namesto podaje in postavitve blokade centra (5) z branilcem izvedla križanje z vročanjem. Kombinacije pri vračanju žoge v igrišče V nadaljevanju bomo predstavili nekaj najpogostejših napadov (kombinacij) pri vračanju žoge v igrišče izza čelne in bočne črte. Vračanje žoge v igrišče izza čelne črte 1 »škarje« Slika 11. Napad po podaji žoge izza čelne črte 1 (začetek in nadaljevanje). Na Sliki 11 vidimo, kako je organizator igre (1) dobil dvojno blokado od krila (3) in cen- tra (5) in se odkril na krilni položaj, da bi prišel v priložnost za takojšen met na koš. Če podaja ni bila mogoča, je krilo (3) dobilo blokado od krilnega centra (4) in se odkrilo na nasprotni krilni položaj, ki je bil prav tako zelo ugoden za takojšen zaključek napada z metom na koš. V večini je uspela vsaj ena od obeh podaj, ki ji je sledil takojšen zaklju- ček. Če meta ni bilo, je igralec 1 vodil žogo na vrh »rakete« in tam žogo vročil branilcu (2). Ta je nato izvedel »blokiraj in vteci« s centrom (5) in zaključil napad s prodorom ali podajo igralcu, ki se je odcepil pod koš ali podajo na zunanje položaje. V primeru, da podaja do zunanjih branilcev ni bila mo- žna, se je center (5) odkril na vrh »rakete« in vročil žogo branilcu (2). Vračanje žoge v igrišče izza čelne črte 2 Organizator igre (1) je postavil blokado krilu (3) na črti za proste mete, kar lahko vidimo na Sliki 12. Ta je vtekel pod koš in ob do- volj dobri izvedbi je sledila podaja krilnega centra (4) in zaključek. Nato se je na položaj krila odkril center (5), ki je dobil žogo od krilnega centra (4) in podal organizator- ju igre (1), ki se je odcepil na vrh »rakete«. Krilni center (4) je pretekel »raketo« in šel na nasprotni branilski položaj. Medtem je center (5) postavil blokado branilcu (2), ki je nato dobil žogo in zaključil napad z metom ali prodorom. Če si ni uspel pridobiti ustre- znega položaja za zaključek, sta s centrom (5) odigrala »blokiraj in vteci«, nato pa je branilec (2) zaključil napad s prodorom ali podajo igralcu, ki se je odcepil pod koš ali podajo na zunanje položaje. Vračanje žoge v igrišče izza bočne črte 1 Centra (4,5) sta se postavila na obe krajišči črte prostih metov, kot je prikazano na Sliki 13. Center (5), ki je bil postavljen bližje izva- jalcu, se je odkril nad črto za tri točke, ka- Slika 12. Napad po podaji žoge izza čelne črte 2 (začetek in nadaljevanje). glas mladih 111 mor mu je organizator igre (1), ki je bil izva- jalec, podal žogo. Nato je branilec (2), ki je čakal na bližnjem krilu, stekel do centra (5), kjer mu je ta vročil žogo. Istočasno je krilni center (4) postavil na krilu blokado krilu (3), ki je nato vtekal pod koš (možnost zaključ- ka) in nadaljeval na nasprotni krilni položaj. Branilec (2) je vodil žogo proti krilnemu centru (4) in mu jo podal, nato pa stekel na krilni položaj. Organizator igre (1) se je odkril na vrh »rakete«, kjer je sprejel podajo in nato odigral 2 : 2 s centrom (5), ki mu po- stavi blokado. Organizator igre (1) je napad zaključil s prodorom ali podajo igralcu, ki se je odcepil pod koš, ali pa podal žogo na zunanji položaj. Na Sliki 14 vidimo različico predhodnega napada, kjer sta centra zamenjala postavi- tvi in je bil bližje izvajalcu krilni center (4). Ta se je odkril, in nato vročil žogo branilcu (2), vendar je nato takoj dobil postavljen stran- ski blok centra (5). Medtem se je krilni cen- ter (4) odmaknil na položaj krila. Branilec (2) in center (5) sta odigrala »blokiraj in vteci«. Branilec (2) je nato napad zaključil s prodo- rom ali podajo igralcu, ki se je odcepil pod koš ali podajo na zunanje položaje. Vračanje žoge v igrišče izza bočne črte 2 »škarje« Slika 15. Napad po podaji žoge izza bočne črte 2 (začetek in nadaljevanje). Vračanje žoge v igrišče je prevzel krilni cen- ter (4), kot vidimo na Sliki 15. Organizator igre (1) se je odkril na vrh »rakete«, istoča- sno se je krilo (3) odkrilo na krilni položaj, center (5) je postavil blokado branilcu (2), ki se je odkril k žogi (možnost podaje in zaključka napada). Krilni center (4) je po podaji organizatorju igre (1) vtekel pod koš (možnost podaje in zaključka) in nato odšel na nasprotni branilski položaj. Center (5) je po postavljeni prvi blokadi, šel postavi- ti blokado organizatorju igre (1), s katerim sta odigrala »blokiraj in vteci«. Organizator igre (1) je nato napad zaključil s prodorom ali podajo igralcu, ki se je odcepil pod koš ali podajo na zunanje položaje. Tranzicijski napad Poleg postavljenih napadov so pomem- ben delež napadov slovenske reprezen- tance predstavljali tudi zgodnji napadi, kar potrjuje njeno usmerjenost v hitro, tranzi- cijsko igro. V povprečju je na tekmo naša reprezentanca odigrala 14,8 zgodnjih na- padov, ki so povprečno trajali 6,3 sekunde. Slika 16. Organizacija zgodnjega napada 1. Slovenska reprezentanca je veliko napadov zaključila s t. i. tranzicijsko igro v fazi zgo- dnjega napada. Prenos žoge v napadalno polovico je bil običajno organiziran tako, da se je bližnji branilec odkril centru, ta mu je podal žogo. Sledil je prenos žoge, kar vidi- mo na Sliki 16. Branilec je prenesel žogo ob bočni črti, drugi branilec in krilo pa sta ste- kla čim hitreje v napadalno polovico ob na- sprotni bočni črti do nasprotnikove polkro- žne črte za tri točke, kjer je branilec vtekel pod koš in nadaljeval gibanje na nasprotno krilo. Centra sta sledila ostalim igralcem, pri čemer se je krilni center zaustavil na branil- skem položaju, visoki center pa je šel po- stavit blokado igralcu z žogo. Branilec 2 je lahko ob kvalitetnem vtekanju podal bra- nilcu 1 ali pa zaključil napad s prodorom ali podajo igralcu, ki se je odcepil pod koš ali podajo na zunanje položaje. Slika 13. Napad po podaji žoge izza bočne črte 1 (začetek in nadaljevanje). Slika 14. Napad po podaji žoge izza bočne črte 1 (različica). 112 Slika 17. Organizacija zgodnjega napada 2. V primeru, da je obrambni skok dobil bra- nilec, je le ta takoj prenesel žogo v napad po levem ali desnem hodniku. Krilo ali bra- nilec, ki je že bil na tem hodniku, se je po- maknil na krilni položaj na strani žoge in ni prišlo do vtekanja. Zgodnji napad so izvedli tudi z dvojnima blokadama na vrhu »rakete«, ki sta ju po- stavila centra, kar vidimo na Sliki 17. Prenos žoge je potekal povsem enako, vendar je bil tokrat krilni center v srednjem hodniku bližje prenašalcu žoge. Ta mu je tudi posta- vil prvo blokado na žogi in se nato odcepil nad črto za tri točke, medtem ko se je viso- ki center odcepil pod koš. Branilec je zopet zaključil kakor je želel, vendar je imel boljši položaj za met ali prodor zaradi dvojno po- stavljene blokade. Poleg zgodnjih napadov lahko med tran- zicijske napade prištevamo tudi protinapa- de. V povprečju je slovenska reprezentan- ca odigrala le 4 protinapade na tekmo, ki so v povprečju trajali 3,2 s. To je manj od pričakovanj in hkrati tudi manj od ugotovi- tev nekaterih drugih avtorjev (Cardenas in sod., 2015; Conte in sod. 2017; Tsamourtzis in sod., 2005). Po našem mnenju to govori v prid dokaj nadzorovane igre slovenskih ko- šarkarjev v fazi tranzicije, ki očitno niso for- sirali hitrih zaključkov s številčno premočjo. Hkrati se je potrebno tudi zavedati, da na tako visoki tekmovalni ravni, kar še posebej velja za izločilni del tekmovanja, ekipe tež- ko prihajajo v situacijo številčne premoči. Nasprotni igralci se namreč hitro vračajo v obrambo, morebitne protinapade in lahke koše pa preprečujejo s taktičnimi osebnimi napakami. Tovrstnih osebnih napak je bilo nad našimi košarkarji storjenih veliko. Analiza igralne učinkovitosti na osnovi parametrov statistike igre Podatki v Tabeli 7 pokažejo, da je imela slo- venska reprezentanca zelo dober odstotek meta tako iz igre kot tudi iz prostih metov. To je bil eden ključnih razlogov, ki so pripo- mogli k zmagi nad nasprotniki. Uspešnost meta za dve točki je bila celo nad 50 %, meta za tri točke le malce pod 40 %. Zara- di velikega števila osebnih napak, ki so bile storjene nad Slovenci, in posledično veli- kega števila prostih metov je bilo ključno dobro izvajanje prostih metov. Zadeli so jih nad 80 odstotkov, kar je zelo dobro. Kot vidimo na Sliki 18 nobena reprezen- tanca ni imela boljšega odstotka meta na tekmi proti Sloveniji, kot ga je ta imela pov- prečno v celotnem izločilnem delu tekmo- vanja. Še najbolj sta se ji približala reprezen- Tabela 7 Osnovni podatki ekipne statistike slovenske reprezentance v izločilnem delu prvenstva 2 točki 3 točke Met PM Skok As Izg Od Slo 52,6 % 39,8 % 47, 6 % 80,7 % N O S 10,5 28 38,5 18 10 6,5 Legenda: 2 točki – odstotek zadetih metov za 2 točki; 3 točke – odstotek zadetih metov za 3 točke; Met – odstotek zadetih metov iz igre; PM – odstotek zadetih prostih metov; Skok – število skokov v napadu, obrambi in skupaj; As – število asistenc; Izg – število izgubljenih žog; Od – število odvzetih žog. 47,6 34,9 46,7 39,7 45,7 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 SLO UKR LAT ESP SRB Slika 18. Povprečen odstotek meta iz igre Slovenije v izločilnem delu in odstotek nasprotnikov na njihovi tekmi proti Sloveniji. Tabela 8 Povprečna ekipna statistika Slovenije v izločilnem delu in ekipna statistika nasprotnikov na njihovi tekmi proti Sloveniji Skok As Izg Od ON N O S Slo 10,5 28 38,5 18 10 6,5 20 Ukr 10 26 36 16 18 6 26 Lat 9 19 28 24 9 5 32 Esp 12 23 35 16 13 8 20 Srb 13 23 36 16 9 5 28 Legenda: Skok – število skokov v napadu, obrambi in skupaj; As – število asistenc; Izg – število izgu- bljenih žog; Od – število odvzetih žog; ON – število osebnih napak. tanci Latvije in Srbije. Po našem mnenju sta bili prav zaradi tega to edini reprezentanci, ki sta držali korak s Slovenijo čez celotno tekmo, vendar na koncu morali priznati premoč. Na preostalih dveh tekmah proti Ukrajini in Španiji je bil uspešen met iz igre glavni vzrok za zmago. Pri preostalih kazalnikih bomo izpostavili predvsem skok in izgubljene žoge. V Tabeli glas mladih 113 8 vidimo tudi, da so imeli slovenski košar- karji povprečno kar 18 asistenc na tekmo, kar kaže na raznoliko in kolektivno igro v napadu. V obrambi so odvzeli le 6,5 žog na tekmo, kar ne moremo ovrednotiti kot presežek. Skok je eden najpomembnej- ših dejavnikov, ki vplivajo ne rezultatsko uspešnost ekipe. Slovenska reprezentanca ni bila na nobeni tekmi v izločilnem delu prvenstva slabša od nasprotnika v tem ele- mentu, čeprav je bila v povprečju nižja od vseh nasprotnic. Glede na hiter slovenski stil igranja so igral- ci povprečno izgubili malo žog, in sicer le 10 žog na tekmo. Zavedati se moramo, da ob hitri igri hitreje prihaja do napak in po- sledično večjega števila izgubljenih žog. Kljub hitri igri je slovenskem igralcem uspe- lo ohraniti sprejemljivo število izgubljenih žog. Iz Tabele 8 vidimo, da so bile slovenske nasprotnice v večini zelo izenačene s slo- venskim povprečjem pri zgoraj omenjenih parametrih. Kot smo že omenili, so bili naši košarkarji na zadnjih dveh tekmah v skoku povsem izenačeni z nasprotnima ekipama, medtem ko so na prvih dveh bili veliko bolj dominantni pod obema obročema. Pri številu asistenc so za nasprotnikom za- ostali le na tekmi proti Latviji. Izgubljenih žog so imeli košarkarji Španije in Ukrajine precej več kot Slovenci, medtem ko so sle- dnji imeli na tekmi proti Latviji bistveno več izgubljenih žog, na tekmi proti Srbiji pa so bili izenačeni z njimi. Prav tako so bile re- prezentance zelo izenačene pri odvzetih žogah. Največje razlike se pokažejo pri številu osebnih napak nad nasprotnim moštvom. Slovenska reprezentanca je storila veliko manj osebnih napad nad nasprotniki, kot ti nad njo. Posledično so slovenski košarkarji izvajali precej več prostih metov kot na- sprotniki in z njimi dosegli veliko več točk kot nasprotniki. Španci so bili edini, ki so dosegli več točk iz prostih metov kot Slo- venci. Slovenija je na evropskem prvenstvu prika- zala zelo dobro, hitro, dinamično in kom- binatorno igro, nad katero so bili vsi nav- dušeni. Razlogov za končno zmagoslavje je seveda več. Eden glavnih, ki ga še nismo omenili, je izjemen ekipni duh, ki je do največjega izraza prišel v drugem polčasu finalne tekme, kjer so morali nadomestiti glavna igralca reprezentance, ki zaradi utru- jenosti in poškodbe nista mogla na parket. Ključnega pomena je bila odprta hitra in kolektivna igra v napadu, saj so pod tak- tirko Gorana Dragića kreirali atraktivno in zelo učinkovito igro. Kolektivna igra je naj- bolj prišla do izraza, ko je kateri od nosilcev igre imel slab strelski dan. Takrat so namreč ostali igralci prispevali večji delež k uspehu. To se je videlo tudi v finalu, ko so kljub slab- šemu metu iz igre uspeli premagati Srbe in se veselili naslova evropskih prvakov. „ Literatura 1. Cardenas, D., Ortega, E., Llorca, J., Courel, J., Sánchez-Delgado, G., Pinar, M. I. (2015). Mo- tor characteristics of fast break in high level basketball. Kinesiology, 47 (2): 208–214. 2. Conte, D., Favero, T. G., Niederhausen, M., Ca- pranica, L., Tessitore, A. (2017). Determinants of the effectiveness of fast break actions in elite and sub-elite Italian men’s basketball games. Biology of Sport, 34(2): 177–183. 3. Dežman, B. (2000), Košarka za mlade igralce in igralke. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. 4. Dežman, B. (2010). Osnove protinapada. Pri- dobljeno 30. 7. 2018 iz http://www.kosar- ka-dezman.com/dokumenti/gradiva/ogj- Dezman_osnove%20protinapada.pdf 5. Dežman B. in Wright S. (2010). Osnove zgo- dnjega napada. Pridobljeno 30. 7. 2018 iz http://www.kosarka-dezman.com/doku- menti/gradiva/FxmWright_Dezman_zgo- dnji%20napad.pdf 6. Dežman, B. in Erčulj, F. (2000). Kondicijska pri- prava v košarki. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport 7. Dežman, B., Erčulj, F. Leskošek, B., Ličen, S., Podmenik, N., Zagorc, G. idr. (2012). Struktura košarkarske igre in igralna učinkovitost. Ljublja- na: Fakulteta za šport, Inštitut za kineziolo- gijo 8. Grgič, J. (2016). Analiza napadalne taktike slovenske košarkarske reprezentance v skupini D na svetovnem prvenstvu v Španiji 2014. Di- plomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. 9. http://www.fiba.basketball/eurobasket/2017. Pridobljeno 23. 2. 2018. 10. Karalejić M. in Jakovljević S. (2008). Teorija i metodika košarke. Beograd: Fakultet sporta i fizičkovaspitanja. 11. Kralj, M. (2011). Analiza finalne košarkarske tek- me na svetovnem prvenstvu 2010 v Turčiji. Di- plomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport 12. Pavlovič, M. (2000). Mejniki slovenske košarke. Ljubljana: Pisanica. 13. Trninić, S. (1996). Analiza i učenje košarkaške igre. Pula: Vikta. 14. Tsamourtzis, E., Karypidis, A., Athanasiou, N. (2005). Analysis of fast breaks in basketball. International Journal of Performance Analysis in Sport, 5(2): 17–22. 15. Žibrat, M. (1996). Košarka od začetka do danes. Maribor: Samozaložba. Simon Cerkovnik, mag. šp. vzg. simon.cerkovnik@gmail.com