Največji »Ufeiuki dnevnik ▼ Združenih drŽavah Velja s« vk leto ... $6.00 H Za pol leta.....$3.00 ° Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 List slovenskih delavcev v Ameriki, TELEFON: CHELSEA 3878 Entered u Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York. N. Y., under Act of Congress of March 3, 1873 TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 2. — ŠTEV. 2. NEW YORK. FRIDAY, JANUARY 3, 1930. — PETEK, 3. JANUARJA 1930 DEMONSTRACIJE PROTI OBREZN VOLUME XXXVIII. — LETNIK XXXVIII. V BOSTONU GOVORNIKI SO ODLOČNO OBSOJALI USMRČENJE TREH TIHOTAPCEV ŽGANJA H00VERJEVA DEMONSTRANTI DVA MILIJONA KOMISIJA ZA i PROTI RUBIJU ! GALON ŽGANJA PROHIBICIJO V DETROITU BODO NAKUHALI KOLONIJALNO ŠEST VELIKIH BRODOVJE ZA FRANCIJO "Nepriljubljena, nepotrebna, ogabna in neizvedljiva postava ogroža ameriško svobodo." — Ljudska mnoz ca je uničila naborni plakat. — Trojica je bila ustreljena iz razdalje petnajstih čevljev, ne da bi bila prej posvarjena. ; i BOSTON, M ass., 2. janunrja. — V zgodovinski laneui! dvorani se je vršilo veliko protestno zborovanje. Na men zborovaicev je bi! protestirati proti usmr-črnju treh t»hotapcev, katere so člani obrežne stra-/c hladnokrvno ustrelili iz razdalje petnajstih čevljev, ne da bi jih prej posvarili. Po zborovanju se je vrsi'a velika demonstracija po bostonskih ulicah. Ko so opazili demonstranti pred nabornim uradom plakat, v katerem se vabi mlade ljudi, naj vstopijo v obrežno stražo, so strgali plakat na drobne koščke ter zvili drog, na katerem je visel. Naborni častnik je proti temu odločno prote-: tiral, toda napram množici je bil absolutno brez vsake moči. V d vorani je označil neki govornik čin obrežnih jtražnikov kot 'nevvportski masaker" ter ga pri-! »rrjal / bostonskim masakrom *. Sed anje izvajanje suhaških postav spravlja na->d v novo hlapčevstvo, kateremu se mora upreti sak svobodo ljubeč človek. Neki drugi govornik je rekel, da je prohibicijska >ostava nepriljubljena, nepotrebna, ogabna in neizvedljiva. Dejanje, ki ga imajo na vesti obrežni stražniki je enostaven in dobro premišljen umor. Sprejeta je bila resolucija, ki poziva predsednika, naj temeljito preišče ta najnovejši zločin. Preiskave pa sme vršiti poveljstvo obrežne straže oziroma člani zakladnifkega departmenta. Zborovanju je predsedoval William H. Michell, ki je rekel, da je bilo v zvezi z izvedbo prohibicij-skih postav usmrčenih tisoč moških, žensk in otrok. Govor je zaključil z besedami: — - Ce se klati po deželi umor v obleki postave, vas za božjo voljo prosim, prekličite to postavo! Namen komisije ni ocenjevati vrednosti osemnajstega amendmenta, pač pa preiskati položaj, ki ga je ustvarila prohibici'a. WASHINGTON. D C., 2. jan. — Xomisija, katero je imenoval predsednik Hoover in ji poveril nalogo naj preišče razmere, ki so posledica osemnajstega amendmenta, nima namena ocenjevati vrednosti osemnajstega amendmenta. Tako je izjavil republikanski senator iz Washingtcna, Jones. Te informacija je pomirila suha-če v kongresu trr vzbudila upanja mokračev. Jones je rekel: — Kom.sija rima namena razpravljati, če je osemnajsti amend-mena upravičen ali ne. kajti to ni njena briga. — Osemnajsti amendment je del ustave, in naloga komisije je dognati najboljša sredstva za izvede-nje prohibicije. Senator Jones ni niti malo omenil Volsteadove postave, ki določa koliko akohola sme vsebovati pijača. Tukaj so mnenja, da je njegova izjava definitivno končala vsa upanja, da bi komisija priporočila modifikacijo. Po Jonesovem mnenju je položaj glede industrijalnega alkohola najbolj težaven tn važen v vsem izvajanju prohibicijskih določb. Komisija je že sestavila prvo poročilo za predsednika ter pripravlja nadaljna poročila. Do julija meseca ali pa še prej bo zaključila svoje delo. Na železniški pestaji v Detroitu je dvesto oseb demonstrirale proti novemu mehiškemu pred sedniku Ortizu Rubiju. DETROIT, Mich.. 2. januarja. — I Danes se dospel semkaj Ortiz Ru-bio, novoizvoljeni mehiški predsednik. Na kolodvoru je bila zbrana o-gromna množica Ijadi, med kate-se je pomešalo kakih dvesto komunistov, ki so demonstrirali proii mehi. ki in ameriški vladi. I.'gredniki so policiste naravnost J presenetili. Na kolr>dvoru je bilo lr ; par detektivov, ki pa seveda niso m.»gii ničesar opraviti. Dva voditelja demonstracije jc polirija zaprla. Aretirani so bili tudi števUni drugi, ki so sramotili mehi: ko in ameriško vlado. ALFONZ SE STRINJA Z DE RIVERO Španski kralj soglaša s končnimi cilji diktator-»tva, ki namerava napraviti prostor napol normalni vladi. MADRID. ftpanska, T Januarja Španski rmntstrikt predsednik Pri-mo de Rivera je objavil danes, da j* kralj odobril načrt, da opuat d.kl*torstvo ter ustanovi na Span-skrm nekako 'napol-normalno vlado' Min Istrski predsednik je objavil to po dolgem posvetovanju s krm- vera še večkrat tapustil urad. do-vedno, da skute | bo dosti močan tn «$y*#toen. da zavsaui« njegovo mesto, Na tsm«lju novega načrta bi Mil ixinravijcnl dali obeh shornie. Preostanek ki tvoril novo zakonodaj- t Is trajnih r. katere bi Ime* bi pri 41 o te L SOVRAŽNIK VODE DEVETDESETLETNIK V Brocklynu je praznoval včeraj svoj devetdeseti rojstni dan William P. Draker. veteran lz državljanske vojne. Ko ao ga vprašali, kako živi, je izjavil, da še štirideset let ni poku-»11 nobene vode. da pa pije kavo -»ive. čaj ter raslično žganje. časni^kim poročevalcem je re-:el: — Voda pre žre celo železne ce-/i. pa bi mojega želoca ne prežrla KAZNENCI POČASTILI LAWESA OSCININO. N. Y., 2. januarja. — fetrnki v Sing Sing letmžnici so po-: tonih wardenu Louisu Lawesu zlato nalivno pero. ko J« včeraj proslavljal deseto obletnico svojega uradovan J a BUBONSKA KlIGU V TUN1SU PAFtz, Prmncija, i januarja. Poročila, ki so dospela danes semkaj, javljajo, da je v Tunisu izbruhnila b a bonska kuga Petdeset Arabcev j« bilo stavljenih pod nadzorstvo, poten ko ao Jih oblasti prijele. IZJAVA DOUMERGUE-A PARIZ, Francija 2. januarja. — Soglasno z vsakoletnim običajem jc sprejel predsednik Doumegue diplomate, ki so akreditirani pri fran coski vladi. V imenu vseh je izrazil papeški nuncij predsedniku Dou-meigue in Franciji svoje čestitke ob tej priliki. Predsednik je odgovoril na pozdrave nuncija na naslednji način: — Vodilna ideja moje vlade je da se preskrbi ubobožanim narodom moralno antato. ki bi zagotovila vsem polni razvoj njih zmožnost: ter novečala dobro voljo in varnost med narodi. ZOPETNO IMENOVANJE TREH SODNIKOV ALBANY. N. Y., 2. januarja. — Governor Roosevelt je danos na novo imenoval sodnikom najvišjega sodišča Etiwarda Fincha iz New Yorka. Istotako je zopet imenoval sodnika Younga in sodnika Davi-sta. ki služita pri apelacijskem sodišču. PROSLAVA V SING SINGU --- i OSSINING. N. Y., 2. januarja. Jetniki v Sing Sing jctnišnici. med | katerimi so bila tudi Arthur Brown in Frank Kowalski. ki bosta v kratkem usmrčena, ker sta umrila nekega policista v Buffalo, so smeli i ostati do e^.e po polnoči po konci, da proslave Novo leto ter poslušajo prolavo na radiju. Mutual Welfare liga je vprizoriln velik koncert, katerega so lahko poslu'ali vsi v kaznilnici. t POPRAVLJANJE POŠKODOVANEGA KABLA HALIFAX. N. S.. 2. januarja. — 1 Kabelska lar^a Cyrus Field je dospela danes v to pristanišče, da popravi kabel Canso-Duxbury. V zadnjih par dneh se je kabel naenkrat poškodoval iz neznanih razlogov Domneva so. da se nahajajo poškodovana mesta tik ob obali. Prohibicij. komisar Do-ran je dal nekaterim di-s tiler i j am dovoljenje, da nakuhajo potrebno zalogo žganja, ki je namenjeno v zdravniške svrhe. WASHINGTON, D. C.. 2. jan. — Par distilerij je dobilo dovoljenje da začno kuhati žganje, ki je potrebno v zdravniške svrhe. Vse žganje bo prišlo v steklenice in bo pod vladnim nadzorstvom. Tekom leta 1030 b->do distilerije prvič izza kta 1919 kuhale žganje Prohibicijski komisar Doran Je odcbril dovoljenje, da skuhajo v t^m letu nekako dva milijona ga-lcr ž?,anja. Doran je nastopil na temelju Willis Cambell amendmenta k Vol-steadovi postavi, da se izpolni zaloge žganja v zdravniške svrhe. Med distilerijami, ki bodo obnovile obratovane, se nahaja tu^i Overholt, & Co.. v Bradford, Pa. Žganje bo tako kot so ga izdelovali pred prohibicij o. SATURNU - PRVI PARN1K V NOVEM LETU Cosulich-čta, ki obratuje večje število pamikov, je bil", deležna odlikovanja. da je dospel / tekočem letu njen parnik ''Saturnia" kot prvi v newyorško pristanišče. Na Nove leto je dospelo osem pamikov. Na parniku "Saturnia" so praznovali Novo leto, ko je prišel h karanteni, in praznovanje se je vršilo naprej štiri ure, predno so šli potniki spat PROBLEMOV ANGLIJE ŽELEZNIŠKA NESREČA INSTERBURG. Iztočna Prusija 2 januarja. — Pet oseb jc bilo ubitih in enajst resno poškodovanih včeraj zvečer, ko se je neki motorni bus. ki je vozil z veliko naglico, zadel v vlak na križišču med Inster-ourgom in Tilisitom. Križišče ni bilo ob onem času zavarovano, ker je stražnik ravno takrat omedlel Nesreče take vrste so precej redke v Nemčiji, kjer je opaziti večji red n točnost. Mornariški minister Geo. Leygues zagovarja program za osveženje fran-c o s k e mornarice na predvečer londo n s k c konference. PARIZ, Francija. 2 januarja. — Francoski mor. minister Georges Leygues je izdal ugotovilo, v katerem je pozval vse Francoze, naj ojučijo in pomlade francoske mornariške sile ter združijo v ta na-m^n vse napore. Njegovo ugotovilo kaže, da bo posvetilu Francija vbodoče vse svoje napore, da dobi primerno mornarico. s katero bo zavarovala vse svoje kolonije ter branila svoje lastno obrežje s pomočjo podmorskih čolnov. Mornariški minister je nadalje objavil, da bo poseben oddelek francoske mornarice vzdrževal stiK s francoskimi kolonijami. V zadnjem času se je namere pojavil v raznih francoskih krogih strah, ker grade Italijane močne | potniške parnike, katere bo v slu-, čaju potrebe mogoče izpremeniti * bojne ladje. S tem bi prišla Francija v zelo kočljiv položaj v Sredozemskem morju. I Minister Leygues se posveča študiju. kako bi bilo mogoče zgraditi nagle križarke, ki bil bile podobne i novim nemškim križarkam. DAUDET SE JE VRNIL By ■! V FRANCIJO PARIZ. Francija. 2. januarja — Znani francoski pisatelj in monar-hist, Leon Daudet. se je vrnil danes v Francijo. Na kolodvoru ga je sprejel neki vladni zastopnik ter ga formalno obvestil, da ga je francoski predsednik pomilostil in da je izgnanstvo končano. Kot znano, je Daudet pobegnil pred tremi leti iz jetnišnice. Deloval je za monarhistično stranko Aretiran je bil v uradih Action Francais. DELO AMERIŠKIH INZlNIRJEV Angleška vlada mora rešiti šest važnih problemov, med katerimi so najvažnejši probl e m i glede Indije, mornarice in Egipta. LONDON, Anglia, 2. januarja. — Tekom leta 1930 bo morala angle-ska delavska vlada rešiti šest važ nih vprašanj, ki se tičejo notranje in zunanje jx>litike varnosti angleškega imperija. Najprej pride na program mornariška konferenca petih sil, ki bo otvorjena tukaj dne 21. Januarja. Na tej konferenci bodo razmišljali o omejitvi oboroževanj in prostosti morja, ki sta dva bistvena faktorja v življenju angleškega imperija. Nadaljni važni dogodek bo im-p?rijska konferenca, katere se bodo udeležili zastopniki vseh domi-nijev ter razpravljali o važnih vprašanjih, ki se tičejo stališča ju-dicijamega komiteju, proste trgovine v notranjosti Imperija, in imperij skih komunikacij in izseljevanja. Velike važnosti bo tudi poročilo Simonove komisije v Indiji, ki vepričo stališča, ki ga je zavzel Indijski narodni Kongres ter proglasil neodvisnost Indije. Jako važno bo tudi poročilo palestinske komisije glede zadnjih izgredov v Sveti deželi in glede bodočnosti palestinskega mandata. Veliko važnost pripisujejo tudi sklepu egipčanskega parlamenta, ki ni hotel obnoviti pogodbe, sklenjene med Anglijo in Egiptom. fft Angleški parlament se bo zopet sestal dne 21 januarja ter se bo bo moral pečati z velikimi težkoča-mi, ki so v zvezi s proračunom, nezaposlenostjo ter nerešeno zakonodajo. Tekom tega lela bo utanovljena brezžična telefonska zveza med Anglijo in Južno Afriko. in ADVERTISE • GLAS NARODA" DENARNA NAKAZILA ZA VASE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZVRŠUJEMO NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU: v Jugoslavijo Din 500 ...................... $ 9 35 w 1000 ......t................... $18.50 " 2500 ......................... $ 46 00 " 5000 .................... S 91.00 w li.OOO ........................ $181.00 v Italijo Lir 100 ....................... $ 5.75 20«.......................$ 11.30 300........................$ 16.80 500 ........................ $ 27.40 1000 ........................ $ 54.25 Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30 — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriški^ dolarjih, opozarjamo. da smo vsled sporazuma z našimi zvezami v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 3% Pogled na orjaški nasip in reservar, ki so ga zgradili ameriški inšinirji t Maratona na Grškem. Iz reser-f varja ko dobivalo vodo (lav no mesto Grške, Atene. Za izplačilo večjih zneskov kot gora] navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nami sporazumete glede načina * nakazila. IzpaČila po pošti so redno izvršen« v dveh do treh tednih, i NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 75c. SAKSER STATE BANK 82 Oortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Barclay 0380 -o L A a N A i o o r NSW YORK. FRIDAY, JANUARY 3, 193« 7 Pi / f 1 The LARGEST SLOVENE DAILY in C. S. A. OvMd icd Published by 8 LOV EN J C PUBLISHING COMPANY CA Corporation) | Louis Benedlk. riace of butmeu of tbe corporation and addressee of above officers: tUI W. Itth Street. Borovet» Maahat»H. New York Ctty. N. Y. -QLA8 NARODA1* (Vote* of tfa Bverv Day C*r*pt Sunders una Holidays. ZANIMIVI m KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERV1CE—Jugoslav Bureau NOVOLETNO DARILO ZA MATERE V ZDRUŽENIH DRŽAVAH BBMBgBŽPli - B Uncle Sam je pripravil iz borno lo ravnateljice oddelka za otroško novoletno darilo za matere v Zdr. hogijine Children's Bureau Dr državah. To je nova izdaja knjige Martha M. Eliot,4n ž njo so delo- "Infant Care" (Oskrba otrok), ki vali zdravniki otroškega urada, ka jo je izdal U. S. Children's Bureau, kor tudi zastopniki najodličnejših C* celo lato velja Ust ki Kanado_____ mi _ms» Za No« York ta Za pol leta ......... celo leto --SI M IS u f,ol Let* Tn .».a« Za takoeemstvo as Za pol leta celo lato —jfjoo; ....... tt50 Ca četrt leta___ .....41*0 Advertisement oo Agreement "Olas Naroda'* lahaja vsaki dan lzvseasJI nedelj Id gruoUot' Dopisi brea podpisa ln osebnosti se ne prtol*uJe)o Denac naj seWa- kritij na polju otroške oskrbe Sodelovali so pri sestavi te znamenite knjige za matere najodličnejši specijalisti za otroke. Tiskanje knjig je bilo pospešeno, da bodi izdaja pripravljena za božične in novoletne praznike. Novorojenec leta 1930 bo tako deležen koristi najmodernejših od- Nova revidirana izdaja knjige (ovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo da se nam tudi prejšnje bivališč« naznani, da hitreje najdemo j »infant Care ", ki je znaan kot naj- nfttlhVnlWa i - . T^^ggh. _______ _j popuUmejša knjiga izmed vseh. ki "GLA. NARODA", tU W. 1Mb Street. New N. T. • jih jc vlada kdaj izdala, jc prva Teteph Chelsea 11)1 KABAROVSKI PROTOKOL Obnovljena izdaja te izborne knjige. Manjši dodatki so bili vključeni v poznejših izdan jih izvirne knji-j ge, ki je bila prvič tiskana 1. 1914 ali odkritja na tem polju tekom j zadnjih 14 let. so zahtevala popol- zdravniških organizacij v Ameriki Kako obvarovati zdravje deteta kako ga oblačiti, kopati in hraniti, kako ga privaditi k dobrim navadam, kako preprečevati bolezni in nezgode, navodila za spanje, telovadbe, solnčne kopeli — so predmeti. o katerih knjiga daje znanstvene poduke v najbolj enostavni ctliki, tako da vsaka mati lahko ra~ume. 7 a knjiga se prodaje približno v 50C.000 iztisih na leto in nova iz-iaja sc bo prodajala menda še oolj >rova izdaja vsebuje mnogo ilustracij. Toliko mati, ki živi v mestu, kolikor ona. ki živi daleč na deželi, b'-iz te knjige izčrpala zlate naukf Po knjigo "Infant Care" treba pisati na: U. S Children's Bureau Washington. D. C. Novjtft>ka 11 UM j a ill liillkileuska vktdsi sta Se s|K>ra- noma obnovljeno izdajo te knjige r.iiiiifli tir i »odpisali v nt^stu Kakirovsku protokol. j Ncva izdala "Infant Care" Je de* Ta sporazum j«' mol »v odobrila kitajska liacijoiiali.i - Nticna vlada v Naiikiiipi. vprašanja v prihodnjem ljudskem štetju. rvt ljavljon j« prošnji Status, ill spor, ki j<- bil uaJ V P^hodnjcm mesecu aprilu bo .... r moral vsak prebivalec Združenih sta! vsUHlBtitajske lKtoriio znioe, je zojH»t uravnan. držav odgovoriti na gotova vpra- Tekom tega meseca se priene v Moskvi konferenca.! Saola- ledcralnih popisovalcev ., , . „. . , « v.«, i ljudski štetje prebivalstva Združe v najkrajšem rasu zopet obnovljeni diplomatski in tr-|nih držav. Jako važno je radi toč-jLrovski oriuoAaji rnefl oltoina deželama. jnostl statistik, da vsak prebivalec Že vnaprej se vt\ kakšne zahteve bosta stavili obe \ladi in iu>l»euega dvoma ni, da ho vsem zahtevam ugodeno. V Mandžuriji je bilo zavladalo pravo vojno stanje, ko so Itusi mese. Rusija je odpoklieala svoje eete, in obe stranki sta izpustili politične jetnike. V upravi kitajske Iztočne železnice v llarbinu sta zopet dva ruska Ui-ftdnika. Iz konflikta, ki se je žarel meseca julija, je izšla Rusija kot zmagovalka. Amerika je spravila v tek vso inašinerijo Kellovegg-ovega proti vojnega pakta. da hi uravnala ta spor. Če se ji je to posrečilo, j»' zelo dvomljivo. Kukrat je bila Unsija odlo<"no zavrnila vsako vmešavali jo Združenih držav. Washington se }v bil ponovno oglasil, toda medtem so pogajanja med obema strankama že pričela, vojaštvo je bilo odložilo orodje. Tak j<- bil torej položaj, ko jo državni tajnik Stini-son vdrugir pozval Rusijo in Kitajsko, naj se držita določb Kelloggovega pakta. Sporazuma med Kitaj ka in Rusijo ui toliko priplavati določbam Kelloggovega proti vojnega pakta kot j>a raznim shieajnostiiu, ki so se medtem pojavile. • Nankinška vlada je bila zapletena v krvavo državljansko vojno, vsled eesar ni mogla prodirajorim Rnsout nuditi odpori, ampak j«- prepi:>tila Mukden njegovi lastni ■usodi. Mukden^ka vlada se je zbala za svoje ozemlje ter je smatrala za najboljše, a ko {»opusti. I V" vaze vala. je tudi dejstvo, da je zahteva sovjetske vlade, naj Uoilo Kusi udeh'ženi pri upravi kitajske iztočne železniee, {»opolnoma upravičena ter temeljema na (»ogodht izza leta 1014. Moskva je pa na drugi strani prav dobro vedela, da Japonska preeej postrani gleda rusko napredovanje v Mandžuriji ler da lw> v skrajnosti tudi ona prijela za o-ruije. Vsled tega se je poslužila prve. prilike, da je sklenila mir. I BLAZNI SVET. LUTHROVf POTOMCI. Britansko društvo za umobolne je razposlalo presenetljivo spomenico Otorača javno pain jo na preteki porazi iUvila norcev. Se leta 1SS9 Je prt Ar l en uraotoolni na »36 zdravih ljudi. Ida 1W1 na 112 In leta 191« te na vatkih 1M ljudi! NorUuUc« M po ve«m svetu prenatrpane. 6e bo napredovala umoOotooat s istim korakom, pomeni to. da bo snatelo lete i m Mevilo owcrt loteo m prebivalstva Site bo moral v norišnico sle-toeml odrasli človek. In kdo bo ljudi zapiral In po norfcuucalx te bomo en oorcPT Torej »*) te doitier je tes. Pre-kuituro, na-ek»r ae bo OA StU- Protcstantski duhovnik Oto Sar-torius Jc objavil tekom dolgoletnega raziskovanja nabrano gradivo o Luthrovih neposrednih potomcih. Velike jih biva še sed»J na TrUifij zkem In Satkero ■ Med njimi je tudi Karl Zeiss, lastnik znane optične tovarne v Jeni Luthrovi prav-nukl ao tudi LteMtnechU, rodbina ana nega zocijaliatičnega voditelja OataM potomc* bivajo, ▼ velikem lte*Uu tudi T Ameriki, Avstralij. in Afriki BI vil kanclear dr. Luther je pravnuk reforma tor jevega brata Hartin^. LuUxtoyi pcapravnuki se piteto zdaj MacDonaldi (v Ameriki!!. Avenarlusi, pl. Tipellkichi. Becker ji, Hofflmanl. Burgerji in ADVKBT78M te "Glas Narod*' zna. na kaka vprašanja ima odgovoriti. t? ko da bo pripravljen s točnim odgovorom. Po dolgih posvetovanj ill jc poseben odbor določil, kaka vprašanja naj se stavijo na prebivalce. Odbor jr resno pretehtal važnost raznih drugih vprašanj, ki so jih razne organizacije predlagale. Nekatero take sugestije je odbor sprrjel druge pa odbil. Točno število določenih vprašanj je 24, in ta so: 1. Družinski odnosa j napram družinskemu poglavarju, vštevši vpra6anje, kdo jc poglavar v vsaki družini. 2. Da-li dotičnik je lastnik stanovanja ali pa najemnik. 2. Vrednost hiše. ako Je lastnik, odnosno, koliko znaša najemnina. 4 Da-li je radio v hiši. . 6. Spol. 7. Barva in pleme. 8 Starost, zadnji rojstni dan. 9. Zakonsko stanje. 10. Starost ob prvi poroki. " Samo za pcročence>. 11. Da-li je dotičnik pohajal šolo ali vseučilišče po 1. dept. 1929? 12. Zna-li citati in pisati. (Da ali ne? >. 13. Rojstni kraj. »Država«. 14. Rojstni kraj očetov. . 15 Rcjstni kraj materin. »Državah 16 Materinski jezik za one rojene v inozemstvu. 17. Leta prihoda v Združene države. < Samo za tujerodeo. 18. Da-li je dotičnik naturalizi-ran. »Samo za tujerodce«. 19. Da-li govori angleški. iSamo 7.9 tujerodce). 20. Poklic vsake zaposlene osebe. 21. Industrija, v kateri je zaposlen. 22 Da-li je delodajalec, zaposle-nee ali dela za svoj račun. 23. Da-11 je zaposlen pojedini odgovori na taka vprašanja ostanejo povsem tajni. Drugo novo vprašanje je ono. ki zahteva starost ob prvi poroki. Odgovori na to vprašanje bodo služili v dve svrhi. V prvi vrsti dožene sc relativna starost ob poroki v raznih gospodarskih in plemenskih skupinah. V drugi vrsti omogoči se ta-bulacija o važnih podatkih glede velikosti družin. Vprašanje o r?dio aparatih podr> direkten cdgcvcr, koliko pravzaprav znaša mogoče poslušalstvo radia. Klasifikacija zaposlencev v industrijah po poklicih oziroma strokah teži po točnejših podatkih o poje-dinih industrijah. Popisovatelji bodo posvetili posebno pažnjo na to vprašanje. Ženske, ki se bayijo z gospodinjstvom v lastni družini ali vršijo druge domače odgovornosti, bodu navedene kot "home-makers". Ta odgovor bo naveden v rubriko družinskih odnošajev in ne v ono za-poslcnja. tako da ženske, ki so v profesinalnih in drugih poklicih in ki so tudi gospodinje, morajo biti klpsificirane v obeh poslih. Posebna rubrika o nezaposlenosti bo vsebovala nekoliko vprašanj, iz katerih bo mogoče porazdeliti ljudi brez posla v one. ki sploh ne delajo, v one. ki navadno delajo, ali so začasne brez posla itd. V rubriki barve ali plamena je bila uvedena posebna skupina za "Mehikance", v katero bodo všteti vsi ljudje mehikanskega potom-; sva. razun ako so odločno belokož-ci in razu mak? skupine, ki bo kla-sificirana med Indijanci. Tudi topot se bodo klasi Ti hirali tujerodci, ki še vedno tvorijo važen del ameriškega prebivalstva, po državi rojstva, pa materinskem jeziku i ki je destikrat boljše kazala narodnosti nego rojstna država), po letu priselitve v Ameriko, po ameriškem državljanstvu In po znanju angleščine. V letu 1929 ni bilo sicer nikakih večjih scnzacijonalnili odkrilu in iznajdb, vendarle znanost, toliko v teoretočnem kolikor v praktičnem zmislu, je nadaljevala svoj staliu napredek v kraljestvo neznanega Spodaj navajamo nekoliko bolj odličnih razvojev na znanstvenem polju. Fizika in kemija. — Teoretični razvoj, ki je na-se obrnil največje pozornost znanstvenikov po vsem svetu, je bil najnovejši prispevek prof. Einsteina k teoriji o relativi-teti. Skratka. Einstein je našel pot do spojitve gravitacije z elektrike in magnetizmom. V praktični fiziki vredno je o-menjati radiometer, izredno deli-katne vrste, ki ga jc Dr. Abbot od Smithsonian Institute zgradil s po-tiočjo mušnih kril. V praktični kemiji vršile so se obzirne raziskave o hidrogenaciji su-.ovcga olja v svrho večjega pri-lelka gazolina 2e sedaj se obet.a )rodukeija dveh ali treh enot motornega goriva, kjer se je dosedaj jrideiovala le ena enota. Na tak lačin se bojazen, da bo petrolej pri-nanjkoval. odloži za dolgo dobo naprej. Zdravilstvo in kirurgija. — Na- daljnc študije o vitaminih so privedle do razven koncentrirane:^) vitamina D. ki ima veliko vrednost <:a preprečevanje in zdravljenj, mehkokostnosti »riketov Raziskovanje glede rak;i ni sicri še dovedlo do odkritja posebne-; s leka za to strašno bolezen, ali /..nanje o raku se je znatno razširila. Vsled raznih smrtnih nerrgoJ. n.t ■stalili vsled tega. ker >o n« k;i J. ; • hišni refrigeratorji puščali methyl SYCtu Dvo projektirana nebotični-clilcridi\ našel sc je način, p-J ka- ka P" Cflrtl v w Yorku in eden ; terem sc temu strupenemu plinu i('"!r 1"' 1 l"rio natlkrilila ;i«la-nofa dcsegel južni tečaj. PreLskai je jx;krajino in odkril znaten dri enega t a j lost v enega kontinenta. Do jim je Byrd porabil * aeroplan za svoje cksplcracijo, je Dr. Eckcnef dovršil vožnjo oholo sveta z zrakoplovom "Grof Zeppelin" v 24 dneh Raziskave na p prirtajer.je acr» planov, kar pri ncva k vc *ji sigurnosti. Iii>A-nirtvo. Cascade Tunnel največji železniški predor v Združenih državah. 8 milj dolg, je bil do vršen v 1. 1929. Znatne inženirske zgradbe, ki s». se dovršile tekom leta 1929 ali se do'TSUjcjc. so mednarodni moFt \ Dr4ro^tu. največji viseči most na svetu, vt liki most čez reko Hudsor v Ne V/ Yorku. Pacina jez v California. 385 čevljev visok. Načrti za ko-k>saln4. B< ulder Dam 'jcz» v Colo-radu so bili izgotovljeni. Dva nova nebotičnika so se zgradila tekom 5"ta v mestu Now Yorku ki obm presegata Woolworth Build- i.v . miv !•/ lr! največje poslopje n? Peter Zgaga rih telesnih funkcij, je bil pridobljen v čisti obliki * brez primesi) i kazali krivdo? — Ni se zgodilo niti eno niti drugo, saj edino hi Anic a trdi. da Je to res o-na, ki Je nesrečnega jutra šla z delt lioo na sprehod dočim trdi čuvaj bu Ionskega lesa. kjor se Je takoj potem zločin izvršil, da ta ženska ni bila ona, ki je deklico sprem-Ijalr deklico samo pa Jc mrtvo takoj spoznal. Čuvar Je videl podnevi na prostem, hišnica pa le s temnega stopnišča Obsodili so človeka na smrt. ne da bi mu dokazali r.loein! Ne čuti h v-rnkdo groze ob strašni odgovornosti? Mir se nI smel nihče firltožiil. da Je bila preiskava izvršena prepovršno, da niso vprašali no staršev, ne strica na Angleškem, M bi vede I povedati, zakaj Jc šla «>d njega Posamezniki, poštenjaki, so po-v Izdali vase in (>mlali svoje znano i'lie, da zahtevajo pomilostitev. Na 1 >neu br« »urice stoji dol (Ta vrr^a 1-i ten zastopnikov In zastopnic clo-^ekoljubnih društev, revij, časopisov. Tudi Slovenke so na prošnjo in nasvet ge Stricherjev poslale svojo prošnjo s tem so pokazale, da ne-»»rečnica nI brezdomovinka. zavr-/enka, temveč da najde tudi doma sc ljudi, ki se ne boje poslati svojega glasu za njeno pravico. Res so Pepeo pomilostii na 20 let prisilne delavnice. Revizije procesa, ki so jo stoteri istočasno zahtevali, niso dosegli; svojo sodbo Je izr< klo najviije pariško sodišče in tehtnih novih dokazov tudi nI. Oospo Strichejeva Je še vedno v zvezi z dr Canelom, odvetnikom kaznjenke in še ni obupala. Nenavadno lepa pisma, ki jih pi**? kaznjenka, polna globokih besed trpljenja radi krivice in nežnih izrazov hvaležnosti, njeno vzorno ob našanje, ki ga hvali upravitelj kaznilnice, so Strtcherjcvo zanesli v prepričanje, da Je nedolžna. Vendar Je dobivala včasih prav Čudna pisma, mnogo ponarejenih, z neresničnimi naslovi, anonimnih. N. T ASS IN: ft - 11 s; Sjjj r t The LARGEST SLOVENE DAILY In V. S. A. Pepca sama Je napram svoji dobro t niči tako nepotrebno in nespametno lagala, da zdaj ga. Stricher-Jeva s podvojeno vnemo Išče novih siedov. Pridobila Je za stvar mnogo prijateljev, ki Jo preiskujejo s cisto psihološkega in znanstvenega stališča. Ona sama je poslala na svoje stroške Pepcino pisavo raznim gra-foiogom. ki naj ugotave njen značaj. Tri izvedeniške študij ** imamo: od dr. Streletzkega iz Pariza, od Nemke Eve Rappard in An Je Mendelssohn iz Berlina. Četrto grafologijo piše znani pariški izvedenec Crepieux-Jamin. Vsi trije trdijo, da je v njej naravnost dvoje oseb, ki se izmenjavata in povzročata ona skora ne-umljiva, nasprotujoča si razpoloženja: zdaj je zelo prijazna, ljubka in mehkega srca. zdaj pa trmasta. ostra in brezobzirna. Ta nesrečna ženska z dvojno naravo je izgubljena, ako nima ob strani energične, trdne osebe; ob njej bil bila zmožna najlepših dejanj Tako zelo si zna sama suge-rirati in še več si da sugerirati od drugih, da jo slaba družba more pogubiti. Posebno moški, ki mu Je vdana, bi mogel zelo izrabljati to slabost, ker vsi so si edini, da je ona tako zelo elementarna, močno čutna ženska, ki zna ljubiti gore-j ce in celo požrtvovalno, da bi tej simpotiji na ljubo žrtvovalo vse. TI psihogrami in vsa ona čudna; pisma nam vsiljujejo misel, da Je' ona vendarle vpletena v nesrečno zadevo, da pa Je mogoče le šibko o-rodje tuje volje. Ce bi kdaj našli j kako sled za njenimi pomočniki in, foznalci. bi revizija procesa, bila j gotova stvar in bi ona mogoče si- j cer ne stala čista pred nami. ven- j d;ir le dt !no kriva, in bomo le z grozo mislili na trenutek, ko so Jo na- j redili odgovorno za vse to strašno dejanje in jo hoteli — usmrtiti. SVETI PLES V TIBETU Dr. J os Rock, načelnik ameri-. ke ekspcdieije v Junanu in Tibetu. je prinesel s poti zanimivih svet-lopisov ter opisov. Med drugim je v samostanu Šoni (kitajska pokrajina Kansu> videl nevsakdanje plese Po teh pripravah se je pripo-dlla vražja drhal. 8 živih okostnjakov.. ki predstavljajo duhove rajnih Njih rajanje nima zveze z bud-histovsko vero. temveč Je (»tanek čarovanja Za njimi nastopi lik Jame. ki je bog smrti, vladar podzemskih predelov. Jama se pojavi na vrhu stopnišča v veli kolo pni o-pravi, izprevezenl z zlatimi zmaji. Pleše počasi vrh stopnic, nato se od-maje po njih na dvorišče, medtem ko godba peklensko udelava. Za nJim pritavajo tri osebe z grozljivimi naličnicaml Zatem pride 17 drugih plesalcev. Vsi vragovi skupaj. 21 po številu, se kličejo "bova". Poglavitnemu se pravi Gombo. to Je pošast s 6 rokami; druga je Balden Lhamo, srepa boginja, žena Sive. Iz ust izbrusi truplo sina. ki ga je bojda požrla ... Nezadovoljen z britansko vladavino v Tibetu, je lama v Lhasl pred leti izjavil, da je angleška kraljica utelešena demonska božiča". "Tigrova" sreča in poraz. Prva dobrina, ki postane žrtev J vojne, je svoboda. Ko odhajajo vojaki pod zastave, se začne tudi mo-blizacija cenzorjev. Tisku obesijo nagobčnik, svobodo uklenejo v verige. Tako se je zgodilo tudi v Fran-j ciji. Od 1. avgusta Iyl4 dalje so govorih vsi francoski listi, tudi gla-; sila levičarskih radikalov, enoten uradni jezik. Ponavljali so to. kar Odlična dama pomorska razbojnica. V moderni dobi se ženska polago- dijska posadka nalog, da spusti v . ... nia toda z neizprosno doslednost-1 morje dva velika rešilna čolna, ka- ra a Jof reja, ki mu je bil v pove- jo uvelJavlja v vseh panogah jav- mor se natovori ves dobljeni plen. veljevanju prepočasen je nado- nega žvljenja rfasfcl y k ^ ^ odyzeto Med tcm mestu z generalom Fochom. Teme ^ j s i i i . - , , , K. .... . .. ... , _ bile od nekdaj nekako pridržane mo slom se osokoh eden izmed potni- ljito jc prečistil glavno stan. Celo1 , , i 6 ^ " ; skemu spolu. Ravnopravnost obeh Angleže in Američane je vpregel v ! ___ . . J w 6 spolov gre r.evzdrzno svojo zmago- jarem svoje diktature in vsi so voiji no prenašali njegovo tiranijo. Nikomur ni prišlo na misel, da bi protestiral zojaer to početje njegova resnična moč je vsem imponl-rala in si vse podvrgla. je rekla vlada. Med Francozi je veljal za sovražnika domovine vsak, ki bi se bil drznil kritizirati viado in njeno početje. En sam list ni bil s tem stanjem zadovoljen in se je protivil cenzuri. To je bilo Clemenceaujevo glasilo 4 LHomme libre" < Svobodni | Posnc*ek Clemenceau-a nekaj časa človek'. Tisti Francozi, ki so hoteli pred smrtJo. izvedeti vsaj nekaj resnice o voj- j ni, so kupovali ta dnevnik. Jesen 1917. Francozi so napeli Živo mi jc v spominu neki čla- vsc sile. Tedaj so prišli v zavezni-nek v tem listu. Nemci so zmagovi- ški Rusiji na krmilo boljševiki. Ruto prodirali. Uradna poročila so ska fronta se je zlomila. Osrednjim skusaia to dejstvo prikriti ali vsaj, državam je na ta način postalo zasenčiti. Samo v nekem obvestilu mogoče, vreči na zapadno fronto glavnega stana jc bilo čitati med ccle armade. vito pot. V Sovjetski uniji je ženska pripuščena v diplomacijo, v angleški delavski vladi pa si je celo priborila ministrski portfelj. — Manj razveseljiva je morda okoliščina, da ženska nastopa z uspe- Sloviti pesnik in vodja nacijona-t hom tudi v taklh poklicih, ki nciz-listov Maurice Barres je zapisal, da! °eibno privedejo do sodišča in do bi morali Francozi postaviti Cle- j vislic- Angleški Usti so nedavno po-menceauju na vsakem trgu sporne-| r°čali o primeru, kjer se je ženska nik iz zlata. ! lzkazala tudi kot gusarska enako- vredno moškemu. Če Francija ni storila tega. se Na nekqm japonskem parniku, je zgodilo samo zategadelj, ker jc ki je plul s tovorom vina in vžigalc porabila vse svoje zlato v vojni. To- proti Hongkongu, je jxrtovalo kakih da ko so proglasili premirje in -o 120 Kitajcev v medkrovju in štirj? se v parlamentu med grmenjem potniki prvega razreda. V drugem strelov orili glasovi o zmagi, je bil razredu pa se je vozila mlada Ki- v zbornico vstopivši Ciemenccau deležen takšnih ovacij, karšnih ni bi- kov in vpraša smelo devojko: — "Ali ni škoda vaše lepe glavice, ki poleti z vratu, kadar boste ujeti? * Fodjetna dama pa ga zavrne smeje: "Vjcti ste vi. ne jaz! Vi ste v nevarnosti. da izgubite glavo, moja stoji trdno!" Odlični potnik se je vgriznil v jezik in prebledcl za spoznanje, tembolj ker je moral takoj napisati pismo svojcem, da pošljejo znatno odkupnino in se vkrcati z razbojniki v čoln. Devojka se je nato poslovila od častnikov in potnikov. ki jih je bila takoj sama w-ljudnost, in odplula mirno s svojimi ljudmi in s plenom proti obrežju. parnik pa je krenil svojo pot in brezžično klical ves svet na po- tajka. po vsej svoji zunanjosti m moč. vedeni:* pravi tip moderne sodobne] Dogodivščina je stala potnike i i vrstami, da se razvija bitka ob Sommi. Millcrand. ki je bil tedaj vojni minister, iz izrazil svoje popolno zadovoljstvo nad položajem. Pritrjeval mu je ves tisk, ki je hitel ponavljati, da ni nobene nevarnosti. Ciemenccau pa je bil drugačnega naziranja. Bil je preverjen, da je mnogo povoda za vznemirjenje. Napisal je uvodnik z naslovom: — "Na Sommi*!!" Trije klicaji so naznačevali vso resnost položaja. "Uradno poročilo priznava, da se bije bitka na Sommi." je tedaj pisal Ciemenccau. "Treba je že, da ;e človek bebec, da ne čuti udarca v V tem krtičnem trenutku so sc obrnili j>oglcdi vseh Francozov na Clemenccauja. Celo predsednik republike je pozabil vse osebne si>o-re in ga je pozval na čelo kabineta Bila je podoba, da stavi Francija vse nanj. na zadnjo karto. Vedelo se je. da bo Clemenceau uvedel brezobzirno diktaturo, a s tem se je javno mnenje že vnaprej pomirilo. Zakaj Francija ni razpolagala z nobenim možem, ki bi bil imel toliko nezlomljive energije kakor on. Clemenreau očitno ni pričakoval takšne rešitve. Iz predsedniko Jo v burbonskem gradu nikoli po- kitajske dame: elegantna potoval-! ladjo kakih 18.000 dolarjev in ka prcj- BB|: na obleka, kratko ostriženi lasje in! petan je nekako melanholično pri Na ustnicah vseh ljudi so leta- j 7™ ClgTa V U'tih Na p irniku pomnil: . le besede: "Le pere de la vietoire".! P°P°lna tlsina vzor™ "Dama ima izvrstno po d J i 0(1 povsod so prihajala odposaln- sloni v naslonjaču vloži 2000 dolarjev, dobi Jih 18.000. in deputacije. da se mu po-)'1 ^ Poveljniškim mostom, ne dela tedaj z 900 od,t. dobičkom . klonilo. Kakšnih deset mest ga jc [ P* *edi skupina pre-, Da bi jo vrag!" izvolilo za častnega meščana. 1 Pr°Stih kltajSkih kuUj<'v v ' lire." so se glasile njegove bese- j vep* Rradu sc Podal naravnost k svojemu zdravniku In ga je vpra- KAJ JE I NAPETOST? /U N»|r!i«i/ Jc ii»iH"n vilno delovanj«' l>ivti)i\niMl! iirimjttfT ix formiranji* lokidMiv v črevib. I^thk«* t»rl-kafc* |»rl lu^uitrrih IjtnlHi v cIhmi-i h it h in flrttgvtn kIimuJii % fiMt, imolftn. vgtOta Kpmnn, iK*rv.«ni<«Kt ail latent« »]«'■ ttia. Xa liltrn |H>oim* j»ri|«»rm"a Trl-Kt-rjevo nrrratlcA vla«t <«1 mnogin ij»t JallfliHf dijele. kiT inaimio vrednowtl in uf-iuke «as«nra in dni. gih sdrarihiih mell^č lirnpi n ml »ji in Laii£ornlJr4tf>£h nnU^tra grttikega vina, tu v>«4»iue Titaer->-vopi gnuki-ga vina. Zadnjih 40 M je Trinerjevo grenko vino Mo slaro. ko KaJcKiHniJivi']. «e ziiraviln«! ariflstvo za lahko ^i-srtilo Moka. Cltajte i-urt initial ftoterih piam |trij*>tih vwk »lan: — "rh vHioid, ohl«», nov. 7. li»2!>. -■-S|>tiziiala new* «ta Je Triuerjev'» erotiko vino res to kar mu |»ri:»U nujete, 1'otuagaLi« }«• m«nl na akutni m>|>r%"l»aviMw jo«'J.» 73, t US 8 Ashl* n«l Am Cht'*«o. Ill, s« br«S|ilačnl| vaorec. I m« ......................... N&ttlov ..................... Meoto............Drtava.... de. "Mar misli vlada, da nas je v nekai tednih vojne zapustil spomin in ne vemo več. kje je Som-ma? Gospod vojni minister, ki raz širja po vsej Franciji svoje izjave o zadovoljstvu nad položajem, nas pač smatra za popolne idijotc? — Vprašam gospoda Milleranda, kako kako jc prišlo do tega, da se vrše boji proti Nemcem že na Sommi?" Takšne in podobne članke je pisal Clemenreau v svojem "L'Hom-me libre" dan na dan. Vivianije-vo ministrstvo je bilo v zadregi in ni znalo, kaj naj ukrene zoper nJega. Nihče ni imel veselja spoprijeti se s "tigrom", ki je vsem skupaj in vsakemu posebej vlival takšen strah. Po druci strani pa se ni smelo in moglo dopuščati, da bi smel imeti edini Clemcnceau svobodno besedo. "Treba mu je izročiti vso moč, ali ca pa ustreliti," je pisal list "Intransigeant" o njem. Sodba jc bila kratka. Izražena je bila v besedah: "Conseil des ministres ou Conseil de Guerre" — ministrski svet, torej imenovanje Clemenceau j a za ministra ali pa vojno sodišče. To se pravi na|strožji postopek proti Clemencetuju na podlagi izjemnih določb. Tedaj se še niso mogli odločiti. _____ da bi ga napravili za ministrskega j z njemu samem'u lastni" ironijo je predsednika. Pet in sedemdesetlet-1 Xmeie dcjal Q tem času da Je nega starca pa tudi niso mogli po- zdemokratiziral idejo vlade: poka-staviti pred vojno sodišče, zakaj zal je namreč< da lah|co Vsak po„ vojna je baš bila. ki je napravila slanc ministcr in da mu niso za to Clemenceau j a za enega naj popu- potrbne kakšne sposobnosti, larnejših mož v Franciji. Zato so izbrali srednjo pot. Prideli so mu cenzorja v osebi spretnega diplomata in so menili, da bod ona ta način dobili oblast nad njim. Ampak "tiger" si je kmalu nabrusil zobe in Je pokazal kremlje. Takoj v naslednji številki lista jc zapi Francoska Akademija ga je izvolila za častnega člana — dasi ni prosil za to čast, kakor veleva stoletna tradicija. Clemenceau jc odbil celo običajni govor in ni počastil tega, o čemer sanjajo učenjaki in umetniki, niti s svojmi obiskom. Poldrugo leto je poslušal slavo-spcvc. ki kar niso hoteli utihniti. Seveda vsa ta hvala ni bila iskro-j na. Pod besedo sc je mnogo skrivala prikrita mržnja. To sc jc pokazalo pri predsedni- itajskih kulijev v lano. ^ nem kramljanju. Ob uri, ko se mc-! njava službujoči častnik na povelj-i niškem mostu, vrže Kitajka cigareto preko krova in se s par počasni-! mi koraki približa poveljniškemu j mostu, kjer stojita kot varnostna I straža dva orjaška Indijcc. KDO JE DEDIČ Nikola Bizumovič, rojen v Ruml, • umrl v Londonu l. 1'JOG. Izumil Je strigalo, ki se rabi dandanes pu Mlada dama potone iz vsakcg i brivnieah vsega sveta in ki jc men- zepa po en browninR in z največjo hladnokrvnostjo ustreli ob stražnika. Že pri prvih korakih mlade c-! mancipiranke je skočila po koncu navidezno brezbrižno čebljajoča skupina kulijev in vsak hiti na svo- šal. če lahko računa z enim ali z I dvema letoma življenja. Sicer, je j dejal, ni nikakepia smisla, da pre-' vzema nase odgovornst tako tež-j kega trenutka. Zdravnik jc izjavil, ; da je dovolj trden za nalogo, ki si jo je bil zastavil. Nato si je Clemenceau veli! dati hudega strupa — za primer, da bi mu akcija iz-podletela. Šel je nazaj k Poincare-ju in mu javil, da sprejme ponudbo. Bil je star 77 let. Znane so njegove besede iz tega časa: "Vse, kar vas je, bom pomladil!" Tako je govoril starec, ki se jc rogal starosti, mislil pa je na generale, ki so bili po njegovem prestari za vodstvo armade. Sestavil je vlado brezbarvnih o- , sebnostl, čijih imena so se zop*:t dvignila iz reke pozabljenja. Gustave Herve, takisto nagajlvec v francoskem tisku, jc imenoval v svojem listu "La Vietoire" to vlado "Clcmenccaujeve plsune". In v resnici so bili njegovi ministri samo statisti v kabinetu "tigra", nič več nego izvrševalci njegove samovoljnosti. Clemenceau jih ni smatral niti za tako resne, da bi jim povedal važnejše stvari, zlasti, kar jc bilo vojnih zadev. Bal se je namreč nemolčečnosti svojih tovarišev. ških volitvah. Zdelo sc je. da jc je prej določeno mesto. Eden takoj Clemenceau edini kandidat za to j hiti v kabino brezžičnega brzojava najvišje vladno mesto. Sam je bil in Jzžene telegrafista, sam pa za-preverjen. da bo sigurno izvoljen j sede njegovo mesto, Drut;! pa ročno Usoda pa je namenila strahovit j pobijejo enega izmed Indijcev, ki udarec njegovemu častihlepju. ' ga je dama z levo roko le obstreli- la. Vse to sc jc izvršilo z biiskovi- Clemcneeau je bil človek, ki je vsem vodilnim državnikom v Franciji instinktivno vlival stra'i. Preveč mržnje je bil posejal okolu sebe. Preveč neusmiljeno je tiščal vse I okolu sebe k tlom. Francozi so se bali njegove sedem let trajajoče diktature v Elizeju. Z malimi izje-j mami so bili vsi francoski predsed-| niki dotlej več aH manj možje brez i barve, dekoracijske figure, ki jim to naglico, da se službujoči častnik sprva niti ni zavedal, kaj se prav za prav godi okoli njega. Kakor da vrši svoj običajni dnevni posel, stopi mladenka k Častniku in mu z naperjenim browningom ukaže spremeniti smer ladje proti obrežju. Medtem jc ostalo gusar. mil,t . J __________ _________ br/< P°uri- da & poveljstvo na kro-, ial v noki hisl k,„r M. J(. /lblV l| vu prešlo v druge roke. Ob pregle-|in pr! tcj prlhki razbll tamburico. du listin in knjig jc dama nekoliko kl biJa Ia.it Viktorja Neznanovi-razočarana I ča. Brata Viktor in Rudolf Nežna- "2000 dolarjev mc ic stalo pod-jnovič sta Gccu zagrozila. cLi bo pri-^ lette' na ladji pa očividno nc bo $Jo do krvi Na Cf.sti sia nap{,d|4 šo v ^ ^ tem j~e * bila * * Cl men ceiTu je'va TrCba b° ^^'"(^a. ga neusmiljeno pretepal., in usoda zapečatena. Vznevoljen za- ^^ L skakala po nJem. dokler nI izdih- radi tega. kar se je zgodilo, se Je . T T I! "" n" Oeeovc matere, n,, mu _ J i krov štiri prestra.sene potnike prve- ga razreda, ki jim novi "kapetan" „ . . . J . _ , takoj zapleni denar, dragocenosti Naslednjega dne je bil Descha v vladnih poslih. Da bi se to pono vilo pri Clemenccauja. ni bilo misliti. Kajti on ni bil rojen za predsednika, ampak za diktatorja, za vsemogočnega kapetna državne ladje. Za Clemenceaujevim hrbtom so zaroto proti njemu. Postavili so mu kot protikandidata Deschanela. — Šahovska poteza sc je posrečila. V poskusnih volitvah je bila za Cle-menceauja oddanih 389 glasov, za njegovega nasprotnike pa 408 gla- Clemcnceau odpovedal kandidaturi. O Clemcnceau je vi vlogi med vojno se še vedno razpravlja. V svečanih govorih, ki so se oglašali v Franciji po zmagi, so ga proslavljali kJ .t ( ill r tVPUBO ... * tiUo plaUto ..... V ftU«> u-llj'' ki auu KitjAI (IwMit i; .... l.tS) .... I..«ii .... 1.7(4 * plati;,,. ............1. - I fino |>'tllll«> trZHBO ........ I to * u i*|«* v»*>a»«t ............ i i • "t v' viu.i ........ 1,0 Nkjbi m liti ; lUčm tr * kronski in dinarski te- Hnna osveta .................. JO Spomini Jugoslovanskega dobro- ljai1 ...........................Kuhinja pri kraljici go*jI notic! 30] vol jra 1914.18...............133 Kaj » je Markaru sanjalo...... .23 „ . , , . Kazaki .........................80 i Sredozimcl, trd. ve«. Kriiev pot. romao (Bari tnL vea. 1.10 "r,>*4- .......... Kri/ev pot patra Kupi jenika __«__ Kaj n«. je Izmislil dr. Oku.......^fmnwrna vojne ... Kn»lj«>vir berač ................ .25 Stlri Mnrtt, 4. ZV............... .33 HttmHmkf .................. Mike ii zival-dta. trdo veza j M*trtf*ka narodna mladina iJih W 452 »trsa! ....... 30 30 ...130 .64 .40 30 Htov. ilalijaritk iiti italijanski slov. sl«v »r ...................... Levstikovi zbrani lipsl 1.4* Spretna kuharica trdo vezan« .... Sveto Pismo »tare iti aave zavrte, T i ' i ni'* vezana ..............3.—- .00 Smrt pred hlfto . Stanley v Afriki Strup is Judeje . potovaira ........... .Ml mi................i.LH, ...............».as «o ................1.S4I S;»«fih» vino ......... rev ,tnwo| ..,. >adje v c-ttodinj^tvu 1. »v. I>««ni — Odo In elegij« — Sonet je — Romance, balade in Spomin legende — Tolmač (Levstik) ...TOj Stritarjeva Anthologlja broS. 2. zv. Otročje igre t pesencah — .03 30 .75 1.50 .80 .411 I rna knjiga iti berilo laškega jezika ......................... .6' Različne poezije — Zabavljlce In mšk« — Jeza na Parnas. — ljudski Uinti irnuo ............ ,.!•«• V f it* |-latno utami ...... U» v fino imiJt vezano ........ IJU N«4**«a Vi« I »mm hiis4n hvm ih.iU 13» 1.80 » |Mi«ln«4 vejutr.«*.............m v »M » . . ,ia«» ............ s !» t tim u H je m a...........1J5S Hrvatski molitveniki: I t jeh i *taro«G. fina v«*«. ........ 1,—■ aajriiH J H v. ?, ...........".'.I CO M*« a R«ku # mir Modem, fti^a ves 1,30 r.ajri«. j ..vos ..............I MI IlKBft'r Ht'ito'vki. V liillBu ...... .84 »«-0 ..................1.1.— tbna*. najfinejša ve* ..........j e« An^leftki molitveniki: t«a mhdiiui) t InUl s ti mik : v barv |>ia i mk*e vezano .. .'m v In t.« bwt tmrnw ........,,l.iu .......... TH ■/.JI II« • ..,.1.3® (/a odi ante) krj of Heaven: V ri lli * M*lljl' Vt-ZNIlU ........ IV) C »Hodu* I'wift Mamiil; v fll-«» HMjp V »Milo ........ 1 Haria: V fino u. i« ?e v aiuu ........ 1 to POUČNE KNJIGE: lltfi til;llli tdmetinki .............2-~» tn|cb'>l>«* sl*vru^kn berilo........ 2.— i lir. Ker« t Amerika In Amerikanri (Trunk)..5.— AncrijNka »fnzba ali Rank kako ae na; »treze k »v. maši ...........10 ICm| nalezljiv hm boleznim .......75 4 erkmsko jezero .................. 1.54 Domaei ziv itHi/dravnik, Tri vi% ..l.lid Ibmta^i iiiiiHt/drainik. hrol ....L23 Itumi^i zdravnik po Kaaipu: I pilo trg. .................l..*a br* *lraiw. ....................l.?3 Ihmufi vrt .................... I,D$ ».m mlwi ja ......................1.51 t ..... ............. 1*0 Iliiri ra«r-nn4*r ...............................75 •fufiOMhav ija. Melik 1. avezek S. rvt-aefc, 1— 2 ao In dom. trd. v«'«. L—• Naee c«»be a »likantl. Narmlila ca ■IMHuiavanje užitnib In atruia^nlb (r-ib ..........................1.40 Nemima brez u#itelja: 1. tlel ...................... 30 fit*1! ••■•■*»oo«ooooao»oaooa Nemško ^lovett^o slovar.........2.25 ^iajveeji spinov nik ljuba v nib in drugih p»>etii..................75 H4ov ett*ko nem>ki slovar ......... 1.— Ojare« beton .................. M Obrtno knjirovodalvo ............2^0 Perotninar*tve, trd. vec.........1.80 Peroisinarat v o, broA. ............ 130 l*rva #ttaaka, m...............73 Prva pomot, Dr. M. Raa ........1.— Pravila ta oliko .v............ .05 Pri k rojevanja perila po iivotol meri a vvorel .....••••••....... 1.— Ptiibtfne motnje aa alkoholiki pod- iAftl oa*«*ooooooaaooo*aooaoaa omH PraktiM ra^onar .............. .78 Pravo In revoiueija (Pitamic) .. JO Predhodniki In Idejni utemelji n»- l^hfjh^l MIHS oooooonnoaooo* UMI alavar ...................... 30 kojmi ia Radio toh. .................. • ••».. L 79 .1.50 5. xv. Slika Levstika ia njegove .HQ kritike in polemike 1>U- 1'vod v 1-iiozofijo (Vrlerr) \ eliki vs»'\ede* .......... Veliki Kloienski *>piwovnik trgov Miih in drugih piseni ........ %Wilna knjižica .............. /dr;it iliis leli^a ............. Zel in plevel, Nlt*var naravnega zdravilstva ....................1.50 Zl*iri«a domačih zdravil .........6«; 1 na ženo (r<«uiau» ...........SO Zgodovina ImHmdi pri Sloven- ! l oeifer lr<«nto ................1.— rih. Hrvatih in Srbih..........1.90 Marjetira ...................... Ji0 Zdravje mladine ................1.25 br<»a..............50 /dravje tn l»n v domači liiši, življenj« .................. .75 Marhnet, trdo vrt ■j v ......................Mali l^ord .....................80; broširano...... ,Ljubljanske sliko. Hlftnl lastnik. Trgovec, Kuj^iJski stražnik, •f® nulnlk, jezir-nl d«»ktor, OaMOll-•",f ^r. Klepetulje, Natakarea. hovnik, itd............. .70 .60 Strie Tomova kota ... Študent naj bo, V. sr. Sveta Notburga ...... SplHje, male jiovestl .. Svitanje (Gorekar) . Stezosledec ........... Šopek Samotarke Sveta not ........... Svetlobe in »enee..... Slike (MeSko) ........ . .50 . .345 . .33 . .35 .L— . .30 . ..13 . .30 1.20 . .60 HAKESPEAREVA DELA: Xaanoat in vera (WU-r) ......Iji© Miljonar brez denarja Malo življenje ..... Maron, k t danski de^k la Llba- '*Z i Othelo .6.) RAZNE POVESTI in ROMANI: \mirika, povsod iloliro. doma najbolje ................... Agitator ikrr!>nlki broA..... Irnlrej Hofer ................. Ars«*iM» Lupin ................ I len«'.k a v«*detev alka .......... Kelgrajnki bister .............. Iteti met-eften ....................iS Mlad:* ljulvrz«n Mlatlih zanikerneiov lastni lupiš .................... .*>."» Mlinarjev Janez ........... .8(1 Mus«»lieio .................. .5« Mrtvi tioetat ............. .6« Mali Klatež ............... -13 Mesija .................... .33 Malenkosti (Ivan Albreeht) iivo- Sen Ii resne noti 25 j SPLOŠNA KNJIŽICA: j St. 1. (Ivan Allireelit) gruda, Ivzirna povest, l>ri«irano ........... .75 .50 .40 .35 .25 Ranjena 104 str.. Št. 2. (flado Muruik) Na Bledu, Izvirna povest, 181 Btr., brofi.,. .90 .70 .70 .70 .35 .50 St. 54. V metel a................L— st. 55. Namiljen Ihotnlk ...... JM st. 56. Ta In onkraj Sotto .... ^ Št. 57. Tarzanov a mladont ......1.15 Štev. 58. Glad (Hauisun) ____ .90 Št. 5». (Dostojevski) Zapiski it mrtvega doma, 1. del ..........1 Štev. 00. (Dostojevski) Zapiski Is mrtvega doma, II. del*........1—J Št. 01, (Golar) Bratje in sestre .73 št. (TJ. ldljot, I. del. (Dostojevski) .90 Št. IkI. Id i jot, II. del...........90 St. 01. Id i jot, III. del.......... .90 Štev. 05. Idi jot, IV. del .......90 Vsi 4 deli ..............3.25J Št no. Kamela, skozi ubo ftivan-ke, veseloigra .................45; Slovenski pisatelji II. ar. ' Potresna povesi, Moravske sli« ke. Vojvoda Pere 1 Perica, fr-tiče ...........................................2,59 Slovenski pisatelji IV. zv. Tavfar: Grajski pisar; V Zali; Izgubljeni bog, Pomlad ...............2.50 lTjetnlk rarevine, vesebdgra v 2. dejanjih ....................... Veronika BeaenUka, tr«!a ve*____1.5« Za križ in svobodo, IgrokaZ v 5. dejanjih ...................... .35 m Ljudski oder: 4. zv. Tibotapee, 5. dejanj.....Hi 5. zv. Po 12 letih, 4 dejanja .. .00 Zbirka ljudskih iger: Z naših gora ..................j _ 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. .. Neža. Sa njo ...................flo 13. amn»ie. \eit.iJka. Smrt Marije deviee, Marijin otrok .........3d 11. snojil,-. Sv. Boštjan, Junaška deklira. Materin bhtroslov.....30 15. »not.i^. Turki pred Bunajem, Fabjola in Neža .............30 20. snopih. Sv. .lust; Ljubezen Ma- rijinega otroka PESMI IN POEZIJE: Bele noto. mali junak Balkansko.Turška voj«ka .... Palkjtnska vsjuka, h »likami . Boj in zmaga, povt-st ....... Itera«^ n Mt««pnjie pri sv. Boku lll»srajna telikega vojvode ... Ihjf, rupiin ................. It«trsha v««jf«ka ............... Bilke 1 Marija Kmetova > ____ B*'atin dnevnik ............. B&irano .............. .25 1.25 . 3. (Ivan It'izumn) Testament, ljudska drama v 4 dej., broft. I05 strani ...............................3' St. 4. (I'vetko Ciolar» Poletne k las j«, izbrane H"«nii, st»., broširano..................... Št. r>. < Krnil Mllčlnakl) Gospod Fridolin Žolna in njegova družina venelomodre frtlre I„ 72 strani, broširano ................ Cankar 4.rešiti!« !*enard, broA... .70 Mimo življenja .......80 Mrtvo mesto ..... Hoiuant U"iw» 111 i ■ ... , Na Indijskih »tokih ..... i Nafl ljudje ............. Nekaj iz ruske zgodovir? Nihilist .........................49 .40 ...35 .40 ,70 7' Andersonove pripovedke. Za aloven^ko ndadhio priredila lTtvfl- 1,1 s,r-. brnS........... j^ i šter. 8. Akt. štev. 113.......... •40 ftt. X (1'nir. pruf. dr. Frane We. .35! tier. > Problemi sodobne filozofije, ;j|7 strani, broS......... «*v«-tke .................... t esar Jožef II............. t vetina Borograj*«ka ........ Čarov niea .................. t ebeliea .................... t'rt ire Iz življenja na kmetih .73 Na krvavih poljanah. Tfpljenje ln .60 *t rs hote z tiojnlh t»ohcidov Idvfte- ' j ga slover "kega jaiika ........1.50 .25 j ,3t Novo zivlji'itj,« ................. 30 Ob 30 letnici l>r. Janeza L. Kreka 10nkraj pragozda ............... .25 .33 ! i Drobiž, in razne privesti st«tsn t klilfftaski ...............00 Oarovana, z^iMlovtnska in »vest .. .50 l*«4ile Eliza .....................40 l>abna(in*ke povesti ............ .35 Dolga roka .....................50 t »o Ohrida In Bitolja ...........70 !>eteljiea ....................... .60 Ihdi r orožjem ................ 30 Iko« Ki«ot ia Ia Manhe.......... .40 Dve wllki. — Njiva Starka — i M< ko 1 .................... .60 Devica Orleanska .............. 30 Duhavni hoj ................... M iWek je pravil; Marinka \n fikrx- teljčki .......................40 trdo vezano vezana .... .60 .25 j .80 .M)! Odkr.tj«- Amerike. aaehk Pasti in zanki ........... Pater Kajetan ............ Pingvlnski otok ........... Povest o sedmih obešenih , Praviva kladiva ......... Pabtrki iz Roža (Albrecht) Pariški zlatar ............ Prihaja*, novost ......... Povesti, Bera* o stepnjle pri ev. Roku ........................ 30 Požigalec ..... Povesti i Kuhar) Št. 10. (Ivan Albreht 1. Andrej Ternoue, riiijefna karikatura in nil milosti, 55 str., h ros. ........ št. 11. (Povel < Julia» Petertkove poslednjo sanje, božir-na inivest v 4 .slikah, 84 str., broS....... (Fran Miliinskl) Mogotni prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih, U1 str., broš.......... .25| .60! 30 s 30 j m k 35'St. 14. (Dr. Kari Bngllg) Denar, .00 ! nanidno^cospodarskl spis, poslovenil dr. Albin Ogrla, 230 str., hroS......................... St. l.T (V. m. oar.šin) Nadežda Nikolajevna, rotuan, poslovenil U. Žuu, 11L» t sr., broS......... JJ5 .60 Povesti. i«esml v prozi (Itau«leialre) tr«!o vezano.................. L Plat zvona ..... Po strani klobuk Pri striru ....... Elizabeta ...................... -35!l*rst boiiS Fabijota ali rerke« v Kaiakombah .43»iT, .40 .35 .60 30 Fran Iterm Trenk .. Filozofska zgodba ... Fra Diavolo......... trotdovnik (S zvezka) t.upadarira sveta .... t«od*evski katekizem . ...........1.20 .............10 Šr. 15. Edmond in Jules de Gon-eourt. Renee Maui»erin, ....... Št. 10. (Janka Samec) Življenje, ^ pesmi, 112 8tr.. broS......... St. 17. (Prosrier Marlmee) Verne duše v vicah. povest, p revel Mir. ko Pretnar, 80 atr............. j Št. 18. (Jarosl. Vrchlieky) Oporoka lukov$kega grajščaka, vese- .50 .2» .33 .70 .25 .35 30 .30 M 1 .401 Tik za fronto ...................70 Tatit, (Ibvk), trd. vez..........75 Tri indijanske povesti ...........30 Tunel, soe. romim................1.20 Trenutki oddiha ................ 30 Turki pred Dunajem .......... 30 Tigrovi zobje ................ L— Tri legende o razpelu, trd. vez. .65 Tisoč in ena noč »Kape) vez. mala izdaja............$1.— Tlsoe in ena nor 1. z vosek..................!.:<() II..........................1.44) lil..........................1.30 KNMIOE SKFPAJ ........$3.73 ITra z angeli ....................l-.Stl V robstvu (Matitit) ..............1.25 V gorskem zakotju .............35 V oklopnjaku okrog sveta, L del .90 i 2. det .......................SO Večerna pisma, Marija Kmetova . .75 Vojska na Turškem .............60 Veliki inkvizitor ................1.— J Vera (Waldova). broS..........35 Visnjega repatira. roman. 1! knjigi 1.30 Vojni, mir ali poganstvo, I, zv... .35 V pustiv jo Sla, III. zv. .......35 Akropoli* in Piramide ........ broširano .............. Azazel, trdo vez................ Balade in romance, trda vez...... Boli za mladi zob. trda vez .... Gregorčičevo poezije ............ Godec: Pored narodnih pravic o Vrbkem jezeru. (A. Funtek 1 — Trdo vezano ............... Kragiiljčki (1'tva) ............ trdo vezano ............... Moje obzorje, (Gaugi) Narodna pesmarica ............ Narics (tirudenl. br^fi........... Primorske pesmi, (Gruden), vez. Slutno (Albreht) liros........... Pohorsko poti ((»laser) bro3. .... Prešernove poezije ............. Oton Zupan£if: Cirihan, trd. vpz............. .30 .80 .84) I — 1.25 .10 .50 .........75 ........65 .........80 .........1.25 .........1« .........30 .33 .30 .30 .60 Ura, srednješolska, 2. zvezka skupaj ...........................3e- Troglasnl mladinski zbori: Mešani In moški zbori. (Aljal) — 3. zvezek: Psalm 118; TI veselo poj; Na dan; ldvua no£.........40 5. zvewk: Job; V mraku: Dneva nam priiN-lji žar; K vencem tem ovenčam slavo; Triglav.......40 0. z»ez«'k: Otiomin k veselju; Svo. ta uoč; Stražniki; Hvalite sp«Nla; Občutki; Geslo........40 T. zvezek: SbiriVk: Zro>KlMll pii^; mttnoriMltni l^krii «; Pri sv.uibl ; Pri mrtvaškem sprevotlu; Geslo .10 zvez« k : TI osris'lti J«. b.,tl (me. šan zlior); Prijatelji in si-n-ea (iu«*šau zbori; Stoji, ovdutk-e stoj; Kmetskl hiši ............ .40 CERKVENE PESMI: Dntna^l ghisl. Cerkvene pe.....fiO Mašne pesmi za nie^an zbor. ■— (Sattnee) ................... 12 Pange Lingua Tantum Ergo Go- nitori. (FcN>rster) ............ 12 Pan g p Lingua Tantum Ergo Ge- nilorl (tierblč) .............. .45 jPatria, I-vest Iz irske JunaSke do- { IoifcrH Y enMn dejanlll p^^ dobe .........................30 (iostilne v stari ljubi lani.......60 t.rska Mitologija .............. 1.— l<*nsarji .........................75 iHadži Murat (Tolstoj) .........60 Ilektorjrv meč.................. 30 j Hudi časi. Blage duše, veseloigra 73 Helena (Kmetova) .............40 Hudo Brezdno (II. «v > ........ 35 Humoreske, Groteske In Satire, vesano ..................... .80 broširano ...................60 Hči papeža v«................. 1.— Iz deželo potresov .............. .75 Diet g. Brotieka................1.20 Izbrani spisi dr. H. Dolenca.....60 Iz tajnosti pri rode.............. 30 Iz modernega sveta, trdo vez. 1.60 Igračko broširano ............. .80 Igralec .........................75 Jagnje ........................ 30 Janko in Metka (sa otroke) .... 30 Jeraač Zmagovat, Med plazovi.. 30 Jotrt (Strug) trd. v..............75 broA. ....................... .60 Jurčičevi spisi: Popolna Izdaja vseh 1O rveakov, lepo vezanih..................10.— Sosedov sin, broS. .............. ,40' 0. zvezek: Dr. Zeber — Tngomer "broširano ...............0.. .78 Jetan >1 i serija (Povesti Iz Spnaskega eivljenja .................... .00 Kako sem se jaz likal (Alešovec) I. zvezek ......... 30 Kako sem se Jaz likal (Alešovec) II. sv............. 30 Kako sem ae Jaz likal (Atešovec) IIL zvezek........ JO Korejska brata, povest la ml si Jonov r Koreji .............. 30 Po gorah In dolinah.............00 Pod krivo jelko. Povest ls časov ro- kovnjačev na Kranjskem...... 30 Pol litra vipavca ...............60 Poslednji Mehikanec .......... 30 Pravljice H. Majar ............ 3« Predtriani, P rešeni ia drad svet. niki v gramofonu ............ .35 Prigodhe čebelice Maje, trda vez... 1.— Ptice selivke, trda vez.......... -75 Pred nevihto .................. 35 Pravljice in pripovedke (KoSutnlk) 1» 3SV8tCk ooaoooaaooooosoaoao« «10 2. 2Tt'Z6k ooooooooooooooaoo* «49 I opoiotki .W Poznava Bo^a ....................................30 Pirhi ......0................... .30 Povoden j ,,,,,......... ....... 30 Praski Judek ...............................25 Prisega Uuronskega' glavarja . ...30 Prvič med Indijanci ........................Ji Preganjanje Indijanskih lev ................. dr. Fr. Bradač, 47 str., brog. .. , St. 11). (Gerhart Hauptman) Pa-topljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 stra., broS. ...... St. 20. (Jul. Zeyer) C—»aH ht Komurasaki. jai>onski roman, ls češčlne prevel dr. Fran Bradač, 154 str., brog............. Št. 21. ( Fridolin Žolna) Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II.. 73 str. broS......................... St. 22. (Tolstoj) Kreutzerjeva. 30 .49 .25 ............. 30 ............. JO Robinzon .................................JO Robinson (Crusee) .............1._ Rabi ji, trda vea ................ JR Rdeča megla ...................n Revolucija na Portnpalakam .... J0|St. 31. Roman zadnjega cesarja Hahahur- St 32, iana 130 Roman treh src .................1.— Št 23. (Sophokles) Antigone, žalna iera, poslov. C. Golar. 60 str., brofilrano .................... St. 24. (E. Ii. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, L del, 355 str., brog......................... St. 25. Poslednji dnevi Pompeja II. del ...................... St. 28. (L. Andreje«) trne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. brofi............... JO .90 .90 35 30 .70 Rdeta ln bela vrtnica, opvest Rdeča megla ............................ Slovenski ialjivec ............ Sloveaakl Robinzon, trd. Sueški invalid ......... S«dn«kofi........................7» St 46. Magda' Solnce in sence Skozi širna Indija .... Sanjska knjiga, mala . Sanjska knjga, nova u Sanjska knjiga Arabska Spake, hatotmha. trda St. 27. (Fran Erjavec) selnost in problemi skrbstva za brezposelne. 80 str.. broS....... J5 St 2». Tarzan sin opic ....... JO Roka roko.............. JSS Živeti .................. J9 Št 35. (Gaj Salustlj Krisp) VoJ-na z Jugnrto, poslov. Art. Dokler, 123 strani, brnft. .......... 30 St 36. (Ksaver Mefiko) Listki. I 144 strani .................. .05 •• St 37. Donate iivaU.......... Ji .....75j St. 3S. Tarzan in svet ........L— •VStev. 3». _ Ji .le-« JO J5 St 47. Misterij ---- JO Stev. 48. Tarnifve fivaO ---- JO fitev„ 49. Tarianoo Ma .. .... Ji 1 St. 4J». Tarvi— i aim, trd vez ....1.1S .....LS0 ftt 50. Slika De Grajo..........1.30 ---- JO St. SL Slov. Vrtnar, (Rabiudr/ .iath Tagore), trdo vezano ................ broftimno .................. Vojska na B^kanu, s sltkami .. Volk spokoruik in druge povesti Trdo veznno ................... Valetin Vodnika Izbrani spisi .. Vodnik svojemu narodu ........ Vodnikova pratika L 1927...... Vodnikova pratika 1. 1928 ...... Vodniki in preporoki .......... Vladka in Metka .............. Zmisel smrti .................. Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. Za kruhom, povest ............ Zadnja kmečka vojska .......... Zadnja pravda, brog........... Zgodovina o nevidnem človeku .. Zmaj iz Bosne ................ Zlatarjevo zlato ................ Za miljoni .................... Za miljoni .................. Življenje slov. trpina. Izbrani spisi AleSovee, 3. zv. skupaj ........ Zvesti sin, povesi .............. Zlat okopi ........................ Ženini naše Koprnele .......... Zmote ln konec gdč. Pavle...... Zlata vas ...................... Zbirka narodnih pripovedk: del *eeooo**oeeo«oeeeoeeeoaee ..........50 Sto ugank ....................50 V zarje Vidove, trd. vez........90 Vijoliea. Pesmi za mladost.....00 Zvončki. Zbirka t**snij za slovensko mladino. Trdo vezano.....90 Zlatoroc. pravljice, trdn vez .... .fiO Slovenski narodna lirika ____ PESMI Z NOTAMI: Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 jiesmi na ................ 10 ohhajilnili in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu. iGrumi ...... M insn in hotiureni Ht. Joseph! — (Pogaebnikt .................. Iv.viic ........................ K svetemu Bešnjemu telesu — I Foerster) ................... Sv. Nikolaj NOTE ZA CITRE: Buri pridejo, koračnica..... 3i 30 .40 .35 .40 .60 .40 .00 .25 .75 .6« 1 1.25 .30 .25 J 30| 30 i .60 30 .00 .60 .35 .75 i 30 351 .70 .90 .90 .55 1.50 35 .20 .45 .45 30 .40 NOVE PLSM1 S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA Album .ilov. narodnih pesnil ' Pre lovec) .................................SO išest narodnih pesmi (Prelovec) .89 Pesmarica moških zborov (Balatka) ................................ !.-- NOTE ZA TAMBURICE: Slovenske narodtie pesmi za tarnati- raški zlntr in petje. (Bajuk) ..1.30 B«hii šel na tilauinre. t'odpurt slov. nar. pesmi. (Ilujuk) ..........1.— Nj (gorenjskem je fletno L— RAZGLEDNICE: 30 IlHzliCiic, dueat.....M j Velikonočne, božično ln novoletne ducat ............................. ; I/ raznih slovenskih krajev, ducat ,4i Narodna noša. iluo .................68 PROROKOVALNE KARTE — $1,— ZEMLJEVIDI: Zemljepisni Atlas Jugoslavija____1.80 Stenski zemljevid Slovenije na močnim papirju s pln t nenehni pn-gi- ............................730 MEŠANI in MOŠKI ZBOR Priložnostne pesmi (t«nnn» ....1.10 Slovenski altordi (Adamih) : ..I. zvezek .....................7,r» II. zvezek ...................75 „ , , ,, . ... Pomladanski odmevi. I. in II. zv., pregledna Karta Slovenija TR»k ........................45 pokrajni ročni zemljevidi: Zemljevid Jugoslavijo ...........30 Zemljevid'. Slovensko defcelo ln.... Istra .........................30 ... .40 Ameriška slovenska lira (Holmar) 1.— t Orlovske himne (Vodoplvec) ....1.20 10 moških Iv mešanih zborov — r (Adamič) ...................45 510SK1 ZBOR Zbirka narodnih pripovedk: II. del ........................40 Znamenje fitirih (Doyle) ....... 30 Zgodovinsko anekdote ...........30 Z ognjem in mečem..............3.— Zločin in kazen ................1.— Zgodite Napoleonovega huzarja .. .60 Zgodbo zdravnika Mozaika.......70 Z naših gora ...................1.— Zvestoba do groba ..............1.50 ZBIRKA SI/©VENSKIH POVESTI L zv. Vojnoadr ali poganstvo .... 35 zv. Hode brezdno ...........35 3. zv. Veselo povesti ............ 35 4. v z. Povesti in slike.......... 35 5. zv. Student naj bo. NaA vsakda- nji kruh ...•••■•■............. 35 SPISI ZA MLADINO: 'RANGL) 2. sv. trdo vesano. Pripovedke ln pesmi ........................ 30 3. sv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ........................ 30 4. sv. trdo vesano. Vsebuje 8. povesti ........................ 30 5. sv. trdo vezano. Vinski brat .. 30 6. sv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti ......................... Ji IGRE: Trije moški zbori (Pavčlč) — Izdala Glasbena Mat lea ........ Narodna rtagrobnica (Pavčlč) .. Gorski odmevi (Laharnar) 2. zv. SA310SPEVI: Nočne peami, (Adamič) ......... Stir ji samospevi, izdala Cjlasbena Matica ...................... Naši bmini ..................... ME&ANI ZBORI: Planinske, II. zv. (laharnar) .. Trije me*aai zbori. Izdala Glasbena Malica ................... .10 35 .15 Gorenjska .................... 30 Slovenske Gorice, dravsko pluj- skopoljo ..................... 30 Ljubljansko in mariborske oblasti .30 Pohorje, K ožja k .............. 3i Celjska kotlina Spodnje slovensko posavje ...................30 Preknuirje in Mednmurje.....30 Kamniško planine. Gorenjska ravnina in ljubljansko p^lje .. .30 Canada .........................40 1.25 Združenih držav, veliki Muli ................ .45 Nova Evropa .................. 30 Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kenturky in I Tennessee. Oklahoma, Indiana, Muutana, Mississippi. Washington, Wyoming, vsakl |>o ...... .43 RAZNE PESMI S SPREMLJEVA NJEM: .45 Zmljevidi: .Illinois. Pennsylvania, Minnesota. Mlrhigan, Wisconsin, West Virginia Ohio, New York — vsaki po ........................ .40 .IS 30 .23 40 Velika stenska mapa Evrova ....3,—. Domovini, (Foester) .............40 Izdala (iiasbena Matica Gorske cvetlice (I ji ha rna r) četve- 1 _ ro In petero raznih glasov.....45! Jaz bi rad rudetih roi, m^kl zbor Nar or ti om je priložiti denar, bo- z bariton solum in priredbo za I ■ , • ■ ,, Jx dvosiiev ...................... J50| * v goiovM, Money Order ali V pepelcični noti (Sattner). kan- | poštne znamke po 1 ali 2 centa. Ce tanta za soli, zbor in orkester, , pošljete gotovino, rekomandirajt0 Izdala Glasbena Matica .......75 Dve pesmi (Prelovec), za mogkl zbor in bariton soJi............ JU Kupleti (fJrum). Wteni Mihec,— . Kranjske šege in navade. Ne- zadovljstvo, a zrezki skupaj ..I.— , Kupleta Koza Muca (Parma) .....40OKnjige pošiljamo poštnine prosto ptsmo. Ne naročajte knjig, katerih «s4 p ceniku. trgovce. Igrokaa v 0. dejanj JO Cyran de Durauras. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo ve- MOQ ooooooonoaoaoooooooooooaoo drama ▼ 4. dej. .......... Ji Semenj v Rlcbmondu, 4 dejanja ...................... Ji Oh vaJildL Igrokaa v Otirlk slikah Ji Ten&ave sajno na KDklaviev voter Jiladinska Igra a petjem v & *ao***oaaao»o*o«no *0i R U .R. drama v 3 deja&jib • pred* igro, (Capek), vea. .......... Ji Revizor, S. dejanj, trda vezana .. .79 PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hubad ...230 4. Koroške slovenske narodne pesmi (Svikargič) L, 2., in 3. zv. skupaj ................... MALE PESMARICE: St. 1. Srbske narodno himno .. St. la. Sto čutiš, Srbine tužni .. St. 2. Zrinjskl Frankopan....... Št. 10. Na planine .............. St 11. Zveter .................. St 12. Vasovalec .............. Narodne pesmi za mladino (Žl-rovnlk) 3 zvezki skupaj ........ Slavic*, zbirka Šotakih (Medved) .......... "GLAS NARODA" 216 W. 18. St., New York Vojaško narodna pesmi (Kosi) Narodne vojaške {Ferjančič) C Pregelj ) ................. "GLAS N A K O D A" NEW YORK, FRIDAY, JANVABT 3» 19» The LARGEST SLOVENE DAILY in I* S. A. KRATKA DNEVNA ZGODBA WILLIAM SOMERSET MAUGHAM : A. M. KARLINOVA: Riz v Siamu. BEG mia poročiti sc i njim; o tem sem bil vedno prepričan. Toda niti beg ne prinese vselej rešitve, kar je moral izkusiti eden mojih prijateljev. ki cel ; Je hotel rešiti pred zakonom s potovanjem okrog sveta. Vile jasno pretečo nevarnost tei zavesti, da mora ravnati hi tako brzih nog pobegnil na ?, da ni mogel pripraviti nitij njegove ljubezni, .h ko prihodnjem srečanju biti užaljen | jaz in ne ona. 1 Ro^er jo je predstavil vsem rvo- ( jim prijateljem. Podaril ji je sijajne bisere ter jo jemal povsod s seboj. Njuna poroka je bila naznanjena v bližnjem času. Roger je bil v sedmih nebesih. Potem je bilo nenadno konec Ne vem, zakaj. Siam — to sc pravi največji del današnje srednje Azije, ki je pretežno ravna — v neolitski dobi še ni Obstojal ko se je morje počasi umikalo in so vode, predvsem pa glavna reka Menan Chao Phyru, naplavile z višine pesek in rodovitno prst, se je začela zgodovina teh pokrajin. V višinskih krajih je človeštvo bivale že v prazgodovin-, skih časih. Znane je. da so tam po-' znali in gojili riž že pred 5000 ieti. , V teku teh dolgih tisočletij s e j*? I ljudstvo popolnoma prilagodilo riž; ■■ I f'amo takojšnji beg more reš:ti: la ček — ki ga pa ni nikoli posla- Roger je zmagal. Končno je bilo moškega, če je katera ženska skic-; la — in tako bi moral pri najinem dovolj. "Ali se hočeš z menoj poročiti ali ne." je rekla. — •"Seveda hočem. Kakor hitro najdeva hišo, se poročiva za eno, ki bi bila morda primer na." — "Ne počutim se dobro, da bi mogla ogledovati hiše." — "Uboge dete, tudi meni se vidi, da si nekoliko utrujena." Rut Barlova je legla v posteljo. I . .. . . . . „ , , ' _ . .. . ! mlzn zSclJ pcsl~.stica, aodatek nasi ov. V a njegova prt-j Njena družba mu ni mogla posta- Ni hotela sprejeti Rogerja, ki se je hraLni y vzhodnih deželah živi vs0 . po tej, za svoj obstanek najvažnej-Sicer pa sem baš zvedel - ; , ... . si rastlini je uredilo svoj način ziv- - _ 1 Ijcnja, dela, slavnosti, vero in pregovore. Zapadnjaki ci ne moremo niti zamisliti dovolj pravilno, kakšno važnost ima za človeštvo to "orientalsko žito," saj je nam sa- ti naenkrat dolgočasna, s?j ni bi-bc Ženske so nestanovitne, si jc la nikdar zabavna. Morda je prenehal samo njen žalostni pogled vplivati na njegovo srce. Izpregle-dal je in postal zopet svetski čio-vek kakor poprej. Nenadno se je 1 tam naj prvo in kdo mu je takoj zavedal, da si je Rut Barlova prva ijazno mahal z nabrežja? Mala j vtepla v glavo poroko ter je sveto n. ka, ki Je bil pobegnil pred njo.} prisegel, da ni stvari na svetu, ki bi ga prisilila poročiti se ž njo. — Toda zadeva ni bila tako enostavna. Ko je bil zopet pri zdravi pameti, je spoznal, kakšna je bila žen ska. ki je imel opravka ž njo. Ako bi jo prosil za svojo prostost, bi v svoji pretiranosti nesorazmerno a> vse moške. Njena preti-f visoko cenila svoja užaljena čuv-in.i občutljivost Jc omamila Ro- stva. Poleg tega pa napravi vedno cijtt pamet, premagala njegovo slab vtis. če kdo zapusti žensko: cudarno t in >vetsko izkustvo Iz- ljudje mu radi zamerijo. Zato je i tu 1 je rr-.vnovcsje. Gospa Barlova Roger molčel o svojemu načrtu. V Je bila Ze vdrugič vdova — Je nobenem 9ziru ni pokazal, da so se iela čudovite temne oči. izrazite ■ izpremenila njegova čuvstva do i kor redko kdo. Zdelo se Je. ka- t Rut Barlove. Vodil Jo je v restav- 1 je obstajala iz krtačice za zo Ženske so nestanovitne, si je kel ln čez leto dni me bo že davno izabila.— Ko se Je čutil rešeneg.\, pristal v isti hiki, odkoder je lplul njegov parnik. in koga je vi- Posnal sem enega samega,, ki se 1 je posrečila rešitev iz take Sile ln ta Je bil Roger Charing. Ko Je bil zaljubil v Rut Barlovo, ni vec mlad ln zadosti izkušen, da mogel biti previden. Toda Rut rlova Je imela dar, ki Je razoro-sto^H moral uzadovoljiti s tem. da je po-vpraešval po njej in ji pošiljal ro- od riža: Ljudje, goveda, konji. psi. t , . . , . mačke in perutnina; ponekod lah- že. Bil je pozoren in galanten ka-1 . , , , - , ... , . , , .! ko trdimo, da živi skoraj samo od kor se nikoli. Pisal ji je sleherni 1 ., T , , J ' nza. In kako mnogovrstno ga upo- dan in ji poročal o novih hišah, ki' ... . . JH . . I rabljajo! Fino semleta riževa mojih morata ogledati. . . . , ' , . , 1 ka daje puder iz nza pripravljalo Po enem tednu je prejel naslcd-j . . . , . , . , . „ , ' razne krst? kolaeev. ki bolj spomi- nje pismo: "Roger! Mislim, da me . ,. . „ , 1 njajo na nas prepecenec; riz raoi zares ne ljubiš. Našla sem neko-' „ . , . • ■ - . . . . , , , ,1 za izdelovanje'rizevega piva in po- ga, ki je srečen, da sme skrbeti . . , .. . . sebno jakega riževega zganja; ri3 zame, in aanes se poročim z njim. Rut." Poslal ji je odgovor po posebnem slu: "Rut! Tvoje sporočilo me je po-j razilo. Tega udarca ne bom mogel nikoli preboleti, toda v prvi vrsti mislim seveda na Tvojo srečo. V žrtvujejo bogovom in ob njem prerokujejo; komur podeli kralj plemiški naslov, dobi hkrati tudi — vsaj po imenu — neki del rodovitne riževe dežele. V starih časih so , plačcvrli davke edino le z rižem ; in kakor na Japonskem, so smatra-! li tudi tu za veliko sramoto, čc k v da Jih Imajo zaliti vsak trenu- j racije, hodila sta skupaj v gleda-l« k solze, istočasno pa so nemo to-i lišče, pošiljal ji je reže ter jc bil g.lk\ da je za tako slabotno bitje j fvet preveč. Človeka se Je lotevala j ušnjava, da bi rekel "ubogo bit- pa v mehblovancm stanova/iju. — U< je boli so večje nego bi si Kakor hitro bi našla primerno hi-■ lo mislil". Močan, razvit moi ka- šo, bi se poročila. ljubezniv kakor vedno. Stanoval jc v svojem samskem domu, oni r Roger, ki je Imel tudi ogrom-denarja. st je rekel skoraj ne- te; stopiti moram med neizpros-svet in to netno bitje Kako čudite mora biti, prepoditi žalost Iz 1 nebeških oči! Iz Rogerjevega pripovedovanja rm sklepal, da Je do sedaj ves svet si bo ravnal z gospo Barlovo. Bila Jc eno lamed onih nesrečnih stvore uj, katerim gre vse narobe. Če «c je poročila, je mož ravnal ž njo fl.tbo. ce je lmtia zaupnika, jo je ogoljufal, če Je vzela kuharico, je bila pijanka Ko ml Je Roger povedal, da jo je končno pregovoril k poroki i nJim. sem mu želel srečo ' Upam, da bo-•ta dobra prijatelja", i« rekel. — "Malce se te boji. ker meni, da si brez čustev." — "Ne vem. zakaj misli tako o odgovora ^m ^^m u u ^""j ril. - Saj U J« všec, ali ne?" — *0. pač 1 »em rekel, "aelo." — Zares Ji ni šlo dobro, ubogemu bitju Takti zelo se ml smili " — "Da," sem rekel. Maig nisem mogel reči. Vedel sem. da ni bila pametna in da Je rada spletkarila Po mojem mne-|tt Je bila trd* kakor kamen. Ko sem sc seznanil i njo, smo 1-graii bridge ' Pri tem Je kot moja partneiu a" dvakrat preigrala mojo najbol>šo karto Vsak bi se bil rasburll. Jas pa sem ostal tih kakor angel Če bi imele zaradi tega komu priti solze, sem Ml to jaz ne pa ona. Tekom vačera Je iagubila v moj prid ogromen denar in mi obljubi- Posredovalci so pošiljali Roger ju naslove in en jo jc vzel s seboj na oglede. Ni bilo lahko najti kaj primernega. Roger je zaposleval vedno več posredovalcev. Ogledovala sta hišo za hišo in sicer zelo temeljito od kleti do podstrešja. Vča-si je bila hiša prevelika, včasi preti icc cd središča, potem zopet preblizu, zdaj je bilo predrago ali potrebno popravil, pretemno. preni-pihu izpostavljeno ali presamotno. Roger je našel vselej napako in hiša ni prišla v poštev. Bil je nedvomno zelo izbirčen, toda kako naj bi stanovala njegova ljuba Rut drugod njego v brezhibni hiši in te so zelo r^dke. Lov na hišo je dolgočasen in utrudljiv posel in Rut se je naveličala. Prosil jo je naj ne izgubi potrpežljivosti. Končno se bo vendar le našla prava hiša, zato ni treba takoj vreči puške v koruzo Ogledala sta si na stotine hiš prehodila na tisoče stopnic. Rut je bila isčrpana in je izgubila potrpljenje. * Ako kmalu ne najdeš hiše ,jc rekla, "se bom merala premisliti. Če bo šlo to tako naprej, še dolgo let ne bova poročena." "Ne govori tako. prosim. Potrpi vendar! Fravkaj sem dobil od drugih posredovalcev nove sezname, na njih je najmanj šestdeset hiš." Lov se je pričel znova. Neprestano sta ogledovala hiše. Pve dolgi leti je trajal ta lov. Rut je postala molčeča l n nejevoljna. Njene ganljive oči so debile sovražen izraz. NAJLAŽJI LES raste v republiki Ekvador. Zovc sc baJ?a, kar znači v španščini "splav" Prvi raziskovalci v ekvadorski zemlji sc namreč opažali domačine na plsvih iz debel tega drevesa, ki služijo še danes pri ribarstvu. V botaniki se balsa imenuje ohroma ter cbsega več vrst. Spada med malva-ceje ali sleznicc, ki zdržujejo ve-jika drevesa v tropskih krajih. Med nje sodijo ckiasna drevesa, na pr slczcncvcc, svetli roževoc in siro-cd katerega dobivajo "kapok" brmbaž iz kratkih vlaken, poraben za žimnicc in zglavlja. Les je dv.i do trikrat lažji mimo j el o vine. 5 do 7 kra* lažji ckI iirastcvine. Po sestava naJikujc jelki in podobnim drc-verern, zato je trpežen. Trajnost znaša polovico jelove, dasi tehta 20 manj ccl plutovine. Za gradnje acrcplanov ko kor nalašč. Ker je prežen in gib?k. se rabi kot zaoba-la drageccnega pohištva. Naročite se na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik t Zdrs-ten i h državah. . . Mi 11 ' > I " ■ MMMMIHMltr1 1111............ imiiii; 1*1 i—iiimii WHS; iMtiUfHUIItllPWIiill!!!!!,: JMWIIMI'' 'PWiitlllilWI Murom Mali Oglasi imajo velik luspeh ■ H prigibu Ti pošiljam sedem novih _ . . .. . i mera ni bila zvrhana, ponudb. Uverjen sem, da najdeš . , . , 1 . _ i Po vseh rekah, zlasti po Menamu med njim primerne hiso. Rcger.' ^ , 1 Chao-Phya-u (Menam sam pome- ni namreč "reka" in to jc tedaj pravo ime Cliao Pliya) brodarijo nešteti čolni, obilno natovorjeni z neprečiščenim žoltim rižem. Iz daljave se nam rumeni kakor pesek.' Vozijc ga k temu ali onemu izmed številnih mlinov v Baryikoku. Nakladajo in prekladajo rja delavci s posebnimi bunbusovimi košarami, ki so spodaj ezke, zgoraj pa se razširijo kakor* rog; iz njih teče riž nalik rumeni rekli, kadar možje o-kretno obračajo košare. Vsi državni dohodki pritekajo posredno ali neposredno od riževega pridelka. Ni čuda, čc pomislimo, da jc Siani eden največjih produ-oentov riža na vsem svetu. Več kot 7.080.000 oralov zemlja je namenjenih pridelovanju tc prelioristn^ rastline; I. 1920, je znašal pridelek 82 milijonov pikul (1 pikula je nekaj čez 60 kg t. Izmed tega je šlo 5 milijonov za seme, 27 milijonov za izvoz, ostalo pa za domači konzum. Izvozilo se je za 1626,24,050 ticalov olja že prej, tako da v deževni dobi že obilno vzkalijo. V notranjem delu Siama, to je proti severu, vlada ponekod še danes prastari običaj, da vsi vaščanij delajo danes na njivah tega, jutri! na njivah onega kmeta, zakaj tam žitev, če jc neokretna pri sajenju | riža, nego če je grda ali neumna i najbolj spretna riževa delavka ima vedno največ častilcev, čeprav sc v svojih kratkih črnih hiačali hi z ogromnim slamnikom na glavi it" vidi ravno preveč vabljiva. Ni niti treba omeniti, da delavci najprej žrtvujejo riž bogovom. Tudi po žetvi sc najboljši pridelek odmeri za menihe, ki prihajajo račit. "Bogovi nam dajejo riž." pravi Siamec, "zato jim moramo vračati obresti." Krog Bangkoka, kjer lež2 kralj--' va riževa' polja in siamska vclcpo-sestva, izvršujejo poljsko delo lao-ski kuliji, prebivalci severnejših goratih pokrajin, ki se pripeljejo čolni na delo. Orodje je sila preprosto in smiselno. Prirejeno je za kalužasta rl ki jih je treba najprej skrbno o-graditi, da voda ne izteče. Tak\ njiva — za niše pojme zelo -na'lina — se da orati samo z bivoli, ki se pomikajo pač zelo počasi in neokretno, ki pa sc vendarle nijlrž.o gibljejo v blatu. PIu;? ec imenuj tai in obstoji iz dveh kesov lesa. imata na koncu majhno železn-j rezilo, imenovano hoa mu < svinj -skr. glava 1. Za brano jim rabi o-redje, ki ni nič drugega kot zelo povečane grablje, čijih osem ali dc-ret zobcev prodira pet do šest čevljev globoko v glenasto prst, 1:2 karabao dovclj ekretn ) vleče ia 'jc mož stoji zgoraj na orodju. Riževa žetev Je še bolj sitna, zakaj prazna vera ali stari običaji velevajo, da se riž ne sme žeti kar na veliko k kor žanjejo pri ni^ žito. K vsaki posamezni bilki se skloni pridna žanjica in jo prereže pri korenini. Snopje prepeljejo domov; ob vetrovnih dneh meče o klasje z verande pred hišo v sinke košare, ki stoje pod verando na trati: že pri tem izsine preccj plev, ostalo pa se pozne j cizvetrijo. Naši irlatitvi ie podobno plianje s katerim se riž čisti. V Bangkoku delajo to s težkim lesenim tulki-Icm v kamenitem možnarju. Na Naročite SL0VENSK0-AMERIKANSKI KOLEDAR za ieto 1930 ki je letos izredno ranimi v. PCŠLJEMO VAM GA POŠTNINE PROSTO ZA 50e KNJIGARNA GLAS NARODA' 216 West 18 Street New York, U. Y. * .v RUDOLF LOEWIT: SREČANJE £edel je. zatopljen v utan.i? ca-rcriso"». v kavarni. V sosednjim barskem pro:-toru se jc vršila t -janka. Baš jc ponovno zasv.iv. jazzbanti. Zasluzeno je pni: aLi uiwjii i inelouija '.n^u ui n i-.-r.: , l^ngo ga jc zmot:?. Srdite j? lr.žii čatnik. Sto;: 1 j^ proti bn j j Pri vhodu jc r o t:il. Prav apr -i" j hrbtom proii njemu, j • ric'.,i n • l:a dama. Prescne t no jc 00 .. . va; nje bleščeče sr, rr.o irc rp. 1 la: S: daj jc r~rnila glavo, v profil. Ni mctil. Z nekoliko koraici je bil o; njeni mizi Njene v -i so sc krai:-;. hip zableščale. Padala ""in jc svoj« czko. dclitcčo r >ko. Potom ji j del < b .stran. "Znkaj vas takrat ni bilo'.'" j<-čel brez ovinkov. "O, vi ]»;. vpr;'"i: jete preccj naravni t *. smehnila. Take sem sc bil na tisto popoldne", jc nr iiil jo^c. "in sem bil potem t. k 1 no razočaran in užaljen in ali brivcu dar ni mu- takrat . 1 . j'.. tc na. - 1--in n bi dn D t. % postaje vas pi n;: ■ i n To v.u; v "in Irizciu na l.vt j^ trajal» d 1 n.e:iil tiho. delo, takrat :clo uro pri j - "Kako? Vrst? " Da b. prišla hitre sc d«j cm si vz "11 a*, lo. K * "m >dcli čakati. - m potrka- ne Dala Mrug.*-1 d e no n ca-taji" la verniku in vozi! naprej". "Zakaj > Zato ::iu naniit:n»l i. n vj bi "Pa zakaj »" k. r iv.i' ki. la n u 1 • • na-esc lil eita-«r;»š- ncs... povejte mi ali s?ni vam i> i elcja) morda c!an prej karkoli, al sčveru imajo nekoliko boljšo, d3.si pa sem bil za' -^šil k !kšiv> nr n . še vedno ne ravno priročno pri- debnost. da-«i Lr rri-li?" P: .-, pravo: žena. ki pše, stoji na tcž»i nič nc. čisto nasprotno najin p: stopi, ki jo sušča in dvi^i: z nje hcce nadomestka. Prav tedaj pi r;tc e ozrli na neko mimoidoči flaino" "Če vi pravite, bom bo žc t iko A venuar mi flcl;B kriviro. M'.-jc razi^oložt.T.ie j." bilo zrlo i- 11 urno in zuodilc c jc lahko t ► slučajnem juti »h ŽENITNA PONUDBA. SLOVENEC srednje starosti se želi seznaniti s Slovenko, dekle ali vdovo, pridno in dobrega srca. Katera resno misli, naj piše: "Dober Gospodar", co Glas Naroda, 216 W. ISth St., New Ycrk, N. V. ma, med katerima je majhna vdolbina, da se odvaja moka. Riž uživajo na razne načine. -Najpriljubljenejši se pripravlja takole: Najprej ga d: do zavreti in takoj nato odiijejo vodo: potem ga, aušč v dobro zaprti pesodi nad 1 kakr-no je nosila svoj čas Asta Nicl-vročim pepelom, kjer ostane pre- sen. r l:?3nkih. ki vise čez čelo n: cej časa. Tak riž pomešajo s suhimi ribami, s sladkorjem, s kokosovim mlekom itd. Vendar bi šP predaleč. če bi hoteli natančneje pogledati v siamsko kuhinjo, kate- j rc umetnost se vsa suče okoli riža.' levo in rt?, desno v valovih . "Rcr jc. res. a zakaj vas takrat .' ; nja". "Bilr sem tisto popoldne pri cel -11 no in nezavedno . - fcaj ■ mi je bilo tudi z- lo žili-'. Za hip t i oba jx»b< .;! » < i. ( 'pazil jc. da • • j>r*-d njim n'!:ai ni tleh blešči. Sklonil . ■ -j . Bil >• ko stanioliu-ga. i>ai>irjn »:i » v rabi za zavijanj'' čokolad '. "Ni nič, menil sem. tla jc nekdo nekaj izgubi!....." sc jc pet vzr ivnal ",„.uo, a če vas redo j i? r 1 \ sim, al> bi -? nc dobila lah r.icrda spet ob postaji in i. .i uri..,.?"' Namignila ie natakarju. "Kako?" je zajccljal, ' h«-.-i i » ž" plačati?' Plačala jc. pobrali svojo t/.rtiče in svoje rek ivice. K ■': >.' jc on jee'ljal. "Ali žc greste? In ka-: ko. prosim, bo jutri?" ' Dvignila se je. "Če 4c bili v 'ak-šnem hipu. kakršen jc bil ta", j" dejala, "toliko intcrc.^irari. ašo ljubo gospo, in sicer še danes! Obiskal jo bom r.a pokipalidču. Na v;ak naun jo je treba iztrgati iz te uničujoče žalost:. I rav imate, gospod župnik, tako ne more iti naprej! Roka Gospoda počiva težko na naju. Nismo edini stansi, ki so morali dati tvojima otroka! Na tako tragičen način pa je strašno težko! Ravno še t vez. m zc!rava in v naslednji četrt uri je bilo vse pri kraju in naša ljubljenka je ležala mrzla in mrtva! -— Se danes ne morem razumet tega! Ce bi ctrck podlegel kaki za vratni bolezni, kot naprimer difteri-Jl, ki zahteva toliko žitev, bi bili pripravljeni na to, a ta nesreča — pa*U i, stopnic na, tla ter se na mestu ubiti! Drugače pa je letal otrok vsaki dan mite tokrat gorindol. kajti petletna bo vendar lahko storila i a.' korakov brez nadzorstva. — Moja žena pa si je vedno strašno ociuia ter si ni mogla oprostiti, da je otrok na tak načni poginil! LocuLno jc sti&nil župnik loko tovariša. Storil b->m, kar mi je mogoče. Vašo malo ženo je treba zopet pridobiti za življenje. Ce se vam bo posrečilo, gospod pastor, bi bil neizmerna hvaležen Jaz namreč ljubim svojo leno nad vse in straino me tlači, če jc \lditr. trpeti duševno, ne da bi ji mogel pomagati! Bog bo pomagal, dragi prijatelji' Le upanja ne smete izgubiti: Zamišljeno je odkorakal pastor po solnčni vaški cesti do cerkve ki Je bila zgrajena priprosto iz rdeče opeke Njej nasproti je lcžalt pokopališče, obdano od visoke r či iz grmičevja. Solnce je sijalo svetlo na bele spomenike in križe Metuljčki so se zbirali v gorkem zraki ter nosili domov sladek med, dočim so se rože ravno razcvetevale. Nedeljsko oblečeni ljudje so hodili med grobovi, čitali napise na grobovi! tei govorili o mrtvih — poznali so namreč vse, ki so tukaj sr>ali večne spanje, kajti par van, ki so fpadalc k občini Reinshagen, niso bile velike. Ob seči, pod varstvom žalujke, je bil majhen grob, okrašen s kras nimi cvetkaoml in pred njtm je sedela majhna vitka ženska, popolnoma zavita v žalni plašč, s sklonjeno glavo, kot da jo vleče navzdol te ža bolečine Njene c/i so zrle nepremično na hribček, kot da hočej njene e>či prodreti zemljo ter dognati, kaj da vset'««; pravzaprav. Nje na postava je izražala najbolj globoko žalost in prav nič se ni brigal, krog sebe Mimoidoči so napravili pri tem grobu majhen ovinek. Šel' v neke liki razdalji so ostali, se sočutno ozrli na žensko ter izmenjali iipctajc med seboj svoje pripombe. Bilo je tudi strašno, — krasen otrok, katerega je v vasi vsakdo poznal ter ga ljubil, ta angel j v belem krilcu in plavlmi kodri — j«, morala umreti na tak o strašen način! V prešernesti je storila to, ka: s'* ji stansi tisočkrat prepovedali. sedla je na e>grajo stopnic, izgu-bila ravnotežje ter priletela e^tj tla ter bila na mestu mrtva! Nikdo ni mogel vrjeti tega, najmanj pa nesrečna mati! Niso je mogli spraviti od majhnega trupelca. Noi in dan je sedela pri njem in na dan pogreba je bilo naravnost strašno, ko so morali s silo e>dvesti nesrečno mater e>d odprtega groba, krr ni hotela dopustiti, da bi njenega ljubljenčka zasuli z mrzlo zemljo, nakar se je je lotila omotica ter ji prihranka najhujše ln največje! Od onega dne naprej je postala vesela, mlada učiteljeva žena povsem druga. I-eprva so ,.e bali za njen razum Ta udarec pa je šel milostno mimo unMja Lcnra, čeprav mu je ostalo še dosti težkega Gospe ni bile mogoče potolažiti na noben način. Vse tolažbe je odločno zavrnila. V srce zadeta mati pa se ni jezila na nikogar. Skušali so storiti Kriste-lu, devetletnemu sinu, vse mogoče stvari, ker se je zavila mati v svojo boli i,t ter zanemarjala laditefea dečka, ki je postal raditega resen ir, žalosten otrok. Od vseh .strani spoštljivo pozdravljeni župnik je govoril z mnogimi, dokler ni prišel do gospe Lene. Počasi se je približal žalujoči, ki jc bila tako zatopljena v svoje žalostne misli, da ga ni niti zapazila tei se ranavnost stresla, ko ji je župnik nežno po!ožil roko na ramo ter Jo ogovoril, a Totisnila je pajčolan z obraza ter se ozrla na župnika z odsotnim sanjavlm pogledom. Ravnokar sem e>bčudoval krasni vrt vašega moža, — koliko naporov ln koliko dela! Slabotno je prikimala. — Mali Kristel je čeden fant! Le tih in resen! — Za hišo žalosti ne pristoja smejanje in kričanje. Ne karajte smejanja, gospa Lene! Pravi božji dar jc, kdor se more smejati prav od srca! — To pravite meni, gospod župnik, — meni? Da, to pravim vam, draga gospa Lene! — je poudaril pastor. — AU mislite, da je našemu ljubemu Bogu ustreženo s tem. da preživljanje ljudje a*oje dneve v m r kos ti ln žalosti? — Jaz naj se smejem? Kako morem to po tiki bolesti? \ rgla J« značilni pogled na grob in v trpkem, bolestnem smehljaju so ee »pačile njene ustnice. * — Bog nam pošilja bolesti ln tuge da nas očisti. Ponižno se moramo vklonitl njegovi volji! Ne smemo se udajati svojim bolestim, da fci nc povzročimo še večje m hujše žalosti. To pa delate, gospa Lene! — Ocspod pastor! Da, moja draga gospa Lene. kajti vi ne mislite niti malo na » ojega sinčka, trt čita omamljen m zapuščen v svoji pravljični knjigi, in na svojega dragega moto, ki tudi ni vesel pri svojem ustvarjanju! Ali mislite, da ne žaluje prav tako globoko za svojo hčerko? Pri vas je ter noal « vam! žalost, ki je tem tetja, če ni deljena. — Ali se je moj mož prttoLl? Ne , go pa Lf nc, on molči. Čitam pa na njegovem žalostnem o-1 razu, — vidim to, da je preko njegovih let in na žalost enem otroku. Vi pozabite ti ve nad mrvtimi, ki vendar hrepene po vaši ljubezni. — Jas ne pustim ničesar manjkati svojemu možu in dečku, — je ugovarjala, nekoliko trmoglavo. — Ali zares na* Ali zares ne* — Pred svarečlm pogledom pastorja je morala gospa Lene svoje oči. Hendrik van Loon: MULUPUCIRANI ČLOVEK Celo in sina žalovali popoldne preživite tukaj ter pustite svojega moža nikakor ne oživilo Marije. Treba je pač ob-lalost gotovo ni po godu Gospodu. Dalje prihodnjič J Ta sveža in vedra, niti malo ne šablonska razmišljanja so vzeta iz u*oda knjige "Muitiphcirani člo-vc,. ' holanuskega p:s-a Hendrika van Loona. V začetku je bilo vse tako strašno preprosto. Zemlja je bila središče prostranstva in nebo ljubek višnjev steklen ivon. Ponoii sC' izvrtali ongelci luknje v ■stekleni poveznik, in glej, zagorelo je na tisoče zvezdic. Toda nekega lepega dne je dejal drzen človek, ki si je nekje ku pil za pol tolarja otroški daljnogled: "Moram vendar pogledati, kaj je na tem!" In tedaj so se zgodile vsakovrstne čudne stvari. ixajprej so sclnce najvljudneje naprosili, naj stopi v sredo vesolj-stva in naj tam preživi konec svo-jih dni. Dalje je človeštvo odkrilo, da naš sloviti tako zvani solnčni sistem nikakor ni začetek in konec vseh stvari, nego je prav majcen dele" nečesa, ki je i.pet le prav r.iajccn delec nečesa drugega, kar plava Bog vedno kje v neznatnem kotičku Rim ke ceste. To nenadno odkritje je učenjake matematične fakultete spravilo v velike težave, zakaj dotlej so misl.- ' Ii, da jim je moči domnevne razdalje med zemljo in luno med zemljo n solncem in med posameznimi iremičnicami lepo in gladko teraz t : metri in kilometri. Ko pa je iznenaria postalo vse-nvlrje nekaj doeela drugega ka-:or ozadje lepe slike, ponisane ■žrijentalski knjigi, ko so ljudje vi-leli, da obstoje zvezde, ki so telik .ne, da bi lahko vanje spustili ves laš solnčni sestav z vsem, kar le-:e in hodi na njem; nc da bi bilf o zvezdi niti najmanj v nadlego :o so morali množiti brezkončne ličle s še bolj brezkončnimi trili-oni in kvadnljcni. tedaj se jim jc del trenutek primeren, da si napravijo novo merilo za svoje astro-icmske račune. V ta namen so si ;mislili novo dolžinsko mero 92 mi-jonov milj — to je prav lepa raz-"slia tudi za ljudi, ki imajo avtfc ali kolo — toda ko so jo hoteli pre-zkusiti pri astronomskih opazovanjih, so videli, da jim nc ustreza. Prav tistikrat je delal Albert Mi-:helsen prav poskuse s svetlobnimi žarki iizvodljiv izraz, zakaj svetloba je svetloba, a svetlobni žarek je -slovski mostiček, po katerem radi hodijo pesnioko navdahnjeni ljudje) in odkril, da se svetloba pre-nika s hitrostjo 299.828 km v se-undi. Tako so "dobili nekaj, kar jc odilo v šaro zvezdogledov. Pomnožili so hitrost svetlobe s 60 sekun lami, dobljeni zamnožek s 60 mi lutami, to spet s 24 urami in naposled s 365 dnevi leta in dobil ako nekako ID.,418.673,900.000 krr — ta je bila pot, ki jo je napravilo wetloba v enem samem letu. Astro lomi so to razdaljo napravili za noži 4 centimeter -ostranstva" in ga-krstih za "svetlobno leto". Človek bi zdaj mislil, da je bile tem konec vseh neprilik. Pred odkritjem svetlobnega leta je bil Cen-aur, eden nam najbližjih sosedov na pr. dobrih 25.,000.000.000.000 mil] daleč od nas. Zd°.j pravimo: Cen-tar je daleč 4.35 svetlobnega leta. Ii to se sliši, kakor če bi komu pripovedovali, da je Vič 3 km od Ljubljane. Toda glad zvezdogledov po čedalje večjih razdaljah je bil tako ne-nasitljiv, da so kmalu postregli z nekaterimi nebesnimi telesi, ki sc 20.000 in 30.000 svetlobnih let od nas. Zdaj se je stvar spet nekam zapletla in celo svetlobna ieta sc nam postala malce komična, ko sc se učeni bralci poglobili v tako zrva-ne astralne megle, zalite pege na pokojnem nebu, ki nas nekoliko spominjajo na nekatere vrste mikrob, kakršne smo nekoč gledali pod drobnogledom. Zakaj astralne mogle, same spet tvorijo vsega spoštovanja vredna svetov ja, solnčne sisteme in Rimske ceste, so pogosto dva do tri milijone svetlobnih let daleč od našega planetka. In iz-nova se je moral začeti hokus po-kus z bilijoni, trilijoni in kvadrili-joni. tako da se je celo profesorju Einsteinu, ki se drugače ne da tako lahko ugnati, nekoliko zvrtilo pred očmi. Ko so zemlji na toli surovi način vzeli čast, da bi bila središče prostranstva, so mislih oni, ki o takih stvareh razmišljajo (in teh na žalost ni mnogo) da bo zdaj tudi človek padel z visokega podstavka, na katerega se je popel v teku stoletij, To jedilo čisto lepo, dokler so stvarstvo merili še z metri in kilometri. A zdaj, ko je isto stvarstvo mahoma tako zrasla, da je v njem dovolj prostora za astralne megle, milijone svetlobnih let razsežne in milijone svetlobnih let vsaksebi, naj bi človek vendar že prestal tako ošabno čenčati o svojem tako imenovanem božjem izvoru. A ta nada se je kmalu podrla. Bilo .jc skoro nemogoee, človeku izruvati njegovo staro, slabo navado da poveličuje samega sebe. Maj-T~n ogenj v sobi njegovega stanovanja ga še zmerom bolj zanima od ognjeniškega izbruha na rdečka-;u-m Ant^resu, ljubki zvezdici tako -gromnih dimenzij, da je naše soln-e v primeri ž njo žitno zrnce; sum-'jiv šum v vtomobilskem cilindri zadaja človeškemu srcu večjo skrt za najbližjo bodočnost kakor vest 1a bo neizmerne BeteiTeuze v krat kem razneslo: oa čisto zamolčinic -trašno kljuvanje in razbijanje -opših zobeh modrorti. ki srce in du j o huje pretrese kakor prerokb j cake zvezdame. po kateri bo naš. ■ zvesta luna kmalu š'a za svojimi oetimi sestrami in se poslej prište-/ala med dc _eia ugasla nebesna te-kca. A to prav za prar/ i ič ne šico-H in mcgeic Je bolje, da je vse o->tal-» kakor jc zmerom b*lo. Zakaj m^d t"m ko so zvezdouki vsemirje čedalje ln čedalje bolj večali in ne-»kenenost tako z neskončnim po-mncževali, da jih naposled nihče ni /eč ra?umel, so fiziki iznenada vprizorili napad v bok na tajnost ?estava svetov in naravnali sVojt luhcvne topove na sirotni atom dokler ni to majccno bitje v neka; letih sk -knilo v tako neskončno iiajhno "malo neskončnost", da c? je človeškemu umu spet zvrtilo Tem bolj, ker so odkrili, da ta pro Uula in še zmerom nevidna bitja :i žive v razsežnostih stabiiijonin-te milimetra, uganjajo tako pre-čudn? akrobacije, da so v svoji po popoini neznatnosti in ničevnosti mnogo važnejša od vseh solnčnih iistemev. Tako so prišli do točke, kjer normalni ljudje v obupu dvigajo roke '< nebu in vzklikajo: "Temu naš razum ni kos". Bdatki seveda ne rečejo n:č in oni v vsem ptoblemu tudi ne bodo ničesar opazili, če ne najde film prilike, da porabi svet avtomov za ozadje kake družabne drame. Potlej bo svet deset dni delal učen o-braz in izbrskal mnogo nezmisla o "Atomu", dokler no bo naposled prišel na dnevni red in zadevo popolnoma pozab4.1. Toda iskanje in razglabljanje ti-lih sanjaeev v njihovih l?»oorato-ijih je naše nazore vendarle neko-ikc izpremenilo. Človek je sicer ostal središče svo-d morsko gladino. človek današnjih dni ima še :merom za začetek in konec vsek ;tvari, a nekoliko njegove domišljavosti in ničemurnosti je vendarle zginilo, vsaj pri bitju, o katerem bomo govorih na prihodnjih stra-leh. Glavna oseba razglabljanj teh vr-tic ni niti popoln junak, niti po-30l lopov, nego preprost, skromen -esalec. ki se od svojih prijateljev n sorodnikov v kraljestvu žival; -azlikuje le po tem, da se je na-ičil rabiti duhovne darove, ki sc uri živalih ostale neizrabljene. V globini svojega srca veruje nemara še zmerom, da je začetek ir 'ronec vseh stvari, toda ta vera je loživela hur*.o preizkušnjo, ko je xikril. da prav za prav ni ne za-etka ne konca in da je bilo življe-lje pred bilijoni let natanko take cakor današnje življenje in življe ije v letu Gospodovem 234,000. Morda je res še zmerom (kakoi aa skrivaj upa) krona *rsega, ka ^ope; a on bi rad to presojo oeilo-žil, dokler ne dozna, .ah ne žive na trugih premičnicah in zvezdah Jltja, ki so za milijone let kulture pred sinom zemlje. Trdno je odločen, vse sam preiskati, proučiti vse dele vsemirja. slehernemu problemu stvarstvo iti do skrivnega dna in prodreti v tajnosti stvarstva ne glede na kaj drugega, kakor na sveto dolžnost, vselej iskati resnico, resnico, ki teme- lji na lastnem izkustvu in iskanju. Če mu naloga uspe, bo o tem poročal svojim bližnjim, ne da bi se j hvalil z dosežen"m uspehom. Če oa ] zazna (kar se rado zgodi), da je naletel na ovire, ki mu ne dado, de bi do konca proučil, bo odkrito priznal svej poraz, ne da 'oi ga olepšal ali se sramoval, ker mora svoje delo predati bexiočemu rodu, ki bo nalogi laglje kos. j Predvsem pa bo imel poguma potrditi probleme življenja. Oprci -I ljen i potrpežljivostjo in vedrino bo prodiral čedalje glcblje v skrivnosti prirode, tja do trenuka, ko bo moral iskrico življenja (energije, sile ah kakor že to imenujejo) spet vrniti vsemirju, ne da bi se upiral; zakaj vedel bo, da sta življenje in smrt besedi, ki imata vrednost in pomen le po pogumu, s katerim stopi Posameznik nasproti največjemu vseh vprašajev, ki se blesti nao vrati svetišča življenja. To zveni nekoliko zamotano, dobro vem. Vendar je zelo priprosto. če še cn-':rat prečitate in pri tem ža trenu-ek pomislite. Nekateri, nestrpni, me bodo odklonili: drugi me bodo razumeli, opazili bodo. da — čeprav jim še ne znam pokazati jasne poti za rešitev vseh problemov našega žitja — vendarle dajem v glavnem smer /.jcr bodo tu pa ta m našli stezi o ki pelje globlje v prostrano dež?lo 'zagorelnih skrivnosti" in ji(n bo pomagala v svetem boju, ki ga bojuje človeštvo od početkov preti tiraniii prirode, tiraniji, ki je danes utemeljena le še z našo neun; -lostjo. rafim strahom, našimi r>red-^odki. in žalostnim pomanjkanjem luhovnc neodvinosti. Za 7n;ago nad sovražni! e'eo-^kega napredka nam je trrij-t da Lovnih bojevnikov-voditeljev k! j':b ni <>trah. dati svoje lastno živlicnje za splošnost in bojevati bitko, ki u-tegr.e trajati tisoče stoletij. Kretan je Parnikov 7 ,— Shipping Newt — 4. januarja: Mfnnetonku, Cherbourg lii-rengaria, Oherbouru Milwaukee. h^uiiHitre. CN^mrg Conte Grande, Napoll. Genova 8. januar ia S.«turnijt, Trat 9. Januarja: \ i-i-iwaiu. Boulogne »ur Mer. ilotter-iKii Hrtrn^n 11. januarja: Ki'1 uMh , < *h«*rb"i;rrf. Itr*>m>'n M:niifkah«\.<, lkjuiogti*- *>ir M«*r 14. januarja* NafKjIi, Oenovq 15 Ja.iuarJa: Aim/Ufa. Cherlfijrg, 1 '-remrn 16. januarja: Muenchm, l_*hert'«»urg, Hr»in>-n 17. januar a; I?« «!«• Kran«'«. Havre 15. januarja; A'V.ithali, <'hf-rlH>urK Hr»-m»'n ClfVflan«], Cti«-l bourn. H<,ml>urjc 2>. J.-in-.iar a: Cuiitr 1 li» nviuna no. Napoll. (;<-ii"Vi 23. januarja: StLittKart. J!<>ul«.ur*. Aat«^rp*i 29. januarja: Ce-nge W'ashOigton. Ch« rb urg. nifii 30 Januarja: Berlin. Cherbourg. Bremen 31. Januarja: Krerren Chrrl»iur*. Ilriiiun Olympic, Oherixiurc Komi, Napoll. (jeiiova POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošen da jo po možnosti čimprej obnove, — Uprava lista. POZOR, ROJAKI j Is naslova na listu, katerega prejemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte to raj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ad direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. CALIFORNIA Font ana, A. Heichevar San Francisco. Jenob Lauahln COLORADO Denver, J. Scnutte Pueblo. Peter Culig. John Oerm, Prank Janesh, A. Saftič. Salida, Louis Costello. Waisenburg, M.'J. Bayuk INDIANA Indianapolis, Lov la Banich MISSOURI St. Louis. A. NabrKoJ MONTANA Klein, John R Bom Roundup, M. M Pnnian Washoe. L. Champa NEBRASKA Omaha, P Brueterick NEW YORK Gowanda, Ki±rl Sternlsha Little Fails. Frank Masle OHIO Baibarton, Jonn Balant. Joe Hitl Cleveland. Anton Bobek. Chas Xarllncer, Louis Rudman. »Anton Slmcich, Math. Slapnik Euclid. F. Bajt. Girard, Anton Nagode Lorain. Louis Balant in J. nunše Niies, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown. Anton KikelJ. OREGON Oregon Citj, J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambridge. Frank Jakše. Bessei er. Louis Hribar. Braddock. J. A Germ. Broughton, Anton Ipavec. ClaridKe. V. Jerln Conemaugh. J. Brezovec, V. Ro vanšek. ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago. Joseph Bllsh, J. Bevčlč. Mrs. F. Laurich, Andrew Bpiiiar. Cicero. J. Fabian. Joliet. A. Anzelc, Mary Bamblch r. Zaletel. Joseph Hrovat. La Salle, J. Spelich. Mascoutah, Frank August in North Chicago. Anton Kobai Springfield, Matija Barborich. Summit. J. Horvatn. Waukegan. Frank Petkovšek u lože Zelene. KANSAS Girard, Agnes Močnik. Kansas City, Frank Žagar. MARYLAND Steyer, J. Ceme. Kitzmiller, Fr. Vodopivec. MICHIGAN Calumet. M F. Kobe Detroit, J. Barich, Ant. JanezicJ MINNESOTA Chisholmn. Frank Gouie. A. Pa-nian, Frank Pucelj. Ely, Jos. J. Pesnei, Fr Sekula. Eveleth, Louis Gottte. Gilbert, Louis Veaael Hibblng, John Povic Virginia. Fnu^k Hrvaticb. Sheboygan, Johr Zorman. West Allla, Frank Skok. Crafton, Fr. Machck. Export. G. Previč, Louis Jupan-čič, A. Skerlj. Farrell. Jerry OKorn Forest City, Math Kamln. Greensburg. Frank Novak. Homer City in okolico. Frank Ft renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown. John Polanc, Martin Koroshetz r Krayn, Ant. TauželJ. Luzerne, P'rank Balloch. Manor, Fr. DemBhar. Meadow Lands, J. Koprivšek. Midway, John Zust. Moon Run, Fr. Podmiišek. Pittsburgh, Z. Jakshe. Vine. Arh in U. Jakobich. J. PogaČar. Presto. J. Uemsnar. Reading. J. Pezd'rc. Steelton. A. Hre^t. Unity Sta. ln okolico. J. Skeri Fr. 3chifr«»r. West Newtcn, Joseph Jovan Wlliock, J. Peterne». WEST VIRGINIA: Williams River, Anton 8vet. UTAH Helper. Fr. Krebs. WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos. Koren. Racine in okolico. Frank Jelene WYOMING Rock Springs, Louis 'xaucher. Diamondvilie, F. Lumbert. 1. februarja: Nt I h.ui». CiUf|c llitmlxif); I Ti-.-idfiit i;u» veli Cht-rl»>iii K. l-»e- m»-ri JilonHnnka. l>>uUr- m.1' n, ituulognr nar M«-r, lirriiK-n 7. februarja: lie d*« Kratni>, liane B. februarja: Aijrjr M ilw.iuk> t-. ('lift (m-ui k. 1 In niliui t C' nte Grande, .N-itn.li. itUOVit 12. februar a Am>T i i. <'lit-rlM-ui K. B • nj»-r» 13. februaria: Mu. m lit ti. ' *li«Tt-< i.t (f. fltH'tl 14 februarja Ha tu rti: t. 'J r?.t 1S. februarja; !i«-l-uti ir. <.*h«rb'rtjrir, Hr^invri M i ti n**wi , Cht-rl« ,u rg 19. februarja: I'r«'8i(lt'iit HardiriK. Oi rrbnui K. lil''C - meri 20 februarja: St ut t Ka' t. K4iulogDf au r M«r. lirrnx'B 21 tettruarja: I'uri« Havre Majtiitii', , Bre.men, I heriniurg, |lr< im n rnlaiKi, < rt-"V> ? N apoll. vlenova 22. februarja < 'l.-vf-iand. <*h«-rt> iit|f. Hanib 26. februarja: <;««i!Ke VV antilr.Kton, I'lu rb 2/ lebru^rja: H,r!in. • *b«rb'>tirir. I:r»-ni,-n 60NIFRERU 0ChANA NatkraiU .n na|bot| utodni pot *» ] ootovinj« na ojrimnih «*rtilklh: HE HE FRANCE 17. jan.; 7. frb.l 11 P. M ) i 1 P. M > i PARIS 21. jan ; 21. frbrua-ja <5 P. M.J ,1 P. M > N*jhr«j#a i»ot V" »»irmMnl V**kO y |HW«boi luMtu * rri"43»Jt» k*i«rnnl.o' all FRENCH LINE 1» STATt 8 1 M tt 1 MW VOHK. N V Vsak zastopnik Izda potrdilo ea svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda: Za eno leto $8.; za pol leta $3., za štiri mesece $2.; za "četrt leta $1.50. Hew Yorz City Je $7. celo leto Naročnina za Evropo je $7. za ce loteto. Kako sc potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je ntm-nJjn potoniti * -.tar* kraj, Je poi.-<*bno. da je poučen o polnih listih, prtij«*! ^ druelh stvareh. Vsled naie letne izkušnje Vam ml umormio dati najboljša poiasuita tn priporočamo vedno le prvovrstne brso-parnlke. T odi nedriarljanl sanrvvcjo potovati v stari kr«l ua oMsk, toda preskrbeti il morajo dovoljenje sa povrnitev (Return Permit) It Washington a, ki je veljaven za eno leto. Bres permits Je sedaj nemogoče priti nasaj tudi v teku 6. mesecev in h.ci se ne pošiljajo reč v atari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotevanjem r atari kraj. Prošnja sa permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpotovanjem n oni, ki potujejo preko New Torka, te najbolje. 4a v prošnji osna&Jo, isj w jim poilje na Barge Offlc«, Vew York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo ( prvim Julijem, snaša Jugoslovan-■ka kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizejl se Izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti In U no: Sta ris1 amerlfcilh državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. j ur. i Ju 1928. leta poročili, žene ln neporočeni otroci isp»d 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni •lo prve polovice kvote. Do drug« polovice pa s c opravičeni žene in neporočeni otroci Is poč 21. leta onih nedriavijanov, ki so bili postavno pripuscenl v t« deželo sa stalno bivanje. Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK