GLASILO . I^^I/^ISTICNE DELOVNEGA LJUDSTVA LETO XXVII. gr.38_PTUJ, 3. OKTOBRA 1974_CENA 1.50 DIN Jutri predkongresna konferenca sindikatov v petek, 4. oktobra se bodo v Narodnem domu v Ptuju sestali delegati osnovnih organizacij sindi- katov na predkongresni konferenci sindikatov in zveze sindikatov občine Ptuj. Konferenca, ki jo sestavljajo vsi člani novoizvoljenih občinskih sindikalnih konferenc, občinskih odborov sindikatov, ob- činskega sveta, predsedstva in nadzornega odbora zveze sindikatov občine Ptuj, je pomemben politični dogodek. To je prvi najširši delovni zbor delegatov vseh osnovnih organizacij sindikatov, ki tvorijo nova občinska sindikalna vodstva po delegatskem načelu. Naloga dele- gatov na predkongresni konferenci je, da razpravljajo in povedo mnenja, stališča in predloge o osnutkih sklepov 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije. RepubUški svet Zveze sindikatov Slovenije je že ^poslal v javno razpravo skrbno pripravljeno poročilo o svojem delu in osnutke sklepov 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije, zato bo na jutrišnji predkongresni konferen- ci razprava o naslednjih dokumentih 8. kongresa ZSS: 1. Nadaljnje razvijanje samouprav- ljanja v organizacijah združenega dela. 2. Naloge sindikatov pri razvijanju samouptavnih interesnih skupno- stih. 3. Naloge sindikatov za uveljav- ljanje delavske kontrole. 4. Produktivnost dela in sistemi razporejanja dohodka v organizaci- jah združenega dela. 5. Samoupravni odnosi pri razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke. 6. Naloge sindikatov na področju planiranja \n družbeno-ekonomske- ga sistema, 7. Utrjevanje socialne varnosti in obvladovanje socialnih razlik. 8. Delovne in življenjske razmere delavcev. 9. Razvoj stanovanjskega gospo- darstva 10. Preobrazba vzgoje, izobraževa- nja in kulture na samoupravnih osnovah. 11. Naloge na področju kulture in znanosti. 12. Oddih in rekreacija delavcev. 13. Organiziranost, kadrovska politika in izobraževanje v sindika- tih. 14. Obveščanje in samoupravno komuniciranje. 15. Ljudska obramba in družbena samozaščita. 16. Sindikati in naši delavci v tujini 17. Mednarodna dejavnost sindi- katov in sodelovanje z naprednimi sindikalnimi gibanji. 18. Poročilo repubhškega sveta Zveze sindikatov Slovenije za 8. kongres Zveze sindikatov Slovenije. O vseh teh dokumentih bo v času do 15. oktobra tudi javna razprava \r vseh osnovnih organizacijah sindika- tov. Na predkongresni konferenci bodo tudi izvolih 6 delegatov za 8. kongres Zveze sindikatov Slovenije in 3 delegate za 7. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. Javna razprava o osnutkih kongresnih dokumentih mora zago- toviti, da bodo sklepi 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije resnično odražaU interese delavcev, njihovo uresničevanje pa mora pomeniti odločilen prispevek sindikatov v nadaljni graditvi naše samoupravne socialistične družbe. Prav zato je tudi jutrišnja predkongresna konfe- renca ptujskih sindikatov pred pomembno nalogo, da z vso odgovornostjo oceni osnutke kon- gresnih sklepov, upoštevajoč vse pogoje dela in življenja delavcev v- ptujski občini, da bi v istih našla svoje mesto tudi naša prizadevanja za hitrejši razvoj manj razvitih območij v Sloveniji. F. B. Teden otroka Teden otroka bomo imeli letos od 7. do 13. oktobra. O tem, kako potrebna je nenehna skrb za otroka, ni treba posebej poudarjati. Zagoto- viti moramo vsestransko vzgojo, družbeno varstvo, dovolj ljudi za neposredno vzgojno delo z otroki, prostor, rekreacgo itd. Svet za vzgojo in varstvo otrok Jugoslavije je ob mednarodnem dnevu otroka sprožil jugoslovansko akcijo tedna otroka z namenom, da bi hitreje ustvarili trajnejše pridobi- tve za otroke v naši samoupravni sociaUstični družbi. Tako je tudi pri Občinski zvezi prijateljev mladine Ptuj bil ustanov- ljen koordinacijski odbor za teden otroka, ki ga sestavljajo predstavni- ki: Občinske konference SZDL, sekcije konference za družbeno aktivnost žensk, KS, otroškega vrtca. Rk, Občinske zveze prijateljev mladine, ZM Ptuj, skupnosti otroškega varstva, TIS-a in TTKS. Odbor se je že sestal in izdelal naslednji program dela ob tednu otroka: - aktivirati vse dejavnike, da se uredijo sedanja otroška igrišča, - predlog, da se naj upošteva pri družbeni gradnji en prostor, ki bi bil namenjen izključno otrokom, - kino predstave za otroke, - potujoči vrtec, - urice pravljic, - lutkovno gledahšče, - ureditev šolskih okolic (za tekmovanje). Prizadeval si bo za uresničitev gesla: PRIDOBIVAJMO PROSTOR ZA OTROKK RAZŠIRJAJMO DRUŽBENO ORGANIZIRANO VZGOJO OTROK IN USPOSABLJAJMO DRUŽBENE DELAVCE ZANJE! V pripravah so že, oziroma v teku so: - potujoči vrtec, - urice pravljic, - lutkovno gledališče, " ureditev šolske okolice (nadalje- vanje dela spomladi). Odbor skrbi tudi za prostor, ki bi bil namenjen varstvu otrok. MAJDA GAJZER O Izvršni odbori temeljnih skup- nosti otroškega varstva posamez- nili občin so te dni sprejeli programe tedna otroka. Tako so sc tudi v Ormožu sest;ili ter sklenili v tem času skupaj z občinsko zvezo prijateljev mla- dine, vrtciv društvi prijateljev mladine, šolami in družbenopoli- tičnimi organizacijami posvetiti nekaj misli in dela hitrejšemu razvoju družbenega standarda, družbeni vzgoji in ^rbi za otroke. V tednu otroka bodo po šolali pripravili roditeljske sestanke za starše otrok iz vrtcev in nižjih (Nadaljevanje na 16. strani) PODPIS SAMOUPRAVNEGA SPORAZUEVm O ŠTIPENDIRANJU UČENCEV IN ŠTUDENTOV V želji, da bi spodbudili mladino za izobraževanje v skladu s potre- bami, ob spoznanju pomembnosti štipendijske politike in štipendiranja pri uresničevanju družbeno dogo- vorjene in v samoupravnih spora- zumih združenega dela opredeljene kadrovske politike, njenega načrto- vanja, vsklajevanja in povezovanja v sistem vzgoje in izobraževanja, je sporazum o štipendiranju učencev in študentov nujno potreben. V težnji, da bi na osnovah socialistične solidajnosti zagotavljali mladini v največji možni meri izenačene materialne možnosti za šolanje kot enega od bistvenih predpogojev za preprečevanje so- cialnih razlik in ob upoštevanju temeljnih načel in kriterijev, ki jih uveljavljajo samoupravne interesne skupnosti, skupščina občine, druž- benopolitične organizacije in gospo-, darska zbornica SR Slovenije v družbenem dogovoru o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji, so delavci in drugi delovni ljudje v temeljnih organi- zacijah združenega dela v Ptuju sprejeli samoupravni sporazum o štipendiranju učencev in študentov.' Svečan podpis je bil 25. septem- bra 1974 v dvorani na Magistratu. Sporazum je podpisalo 80 organi- zacij, kar je dovolj, da se prične sporazum uporabljati tudi v praksi. Navzoče pri podpisu je pozdravil Franc Kiemenčič in se jim zahvalil za razumevanje njihovih podjetij in služb, ker so sprejeli ta samoupravni sporazum. V nadaljevanju je pouda- ril, da je ta sporazum velika odpoved delovnih organizacij, kate- rih sredstva bodo šla za soli- darnostne štipendije v naši občini. Vendar bodo le-ta dobro naložena, saj bomo s temi sredstvi omogočili študij tudi tistim, ki so se do zdaj morali študiju odpovedati, ker zanj niso imeli niti najosnovnejših mate- rialnih pogojev. S tem sporazumom se torej odpirajo možnosti tudi tistim študentom, ki želijo študirati take poklice, za katere do sedaj niso bile razpisane štipendije. Popolnoma jasno pa je že danes, da ta sredstva ne bodo zadostovala za kritje vseh potreb, v ptujski občini ter da bo treba zahtevati pomoč tudi pri republiki, zavedati pa sc moramo, da moramo najprej zbrati s spora- zumom predpisana sredstva, šele nato imamo pravico iskati pomoč drugje. Zaključil je, da upa, da uspeh ne bo izostal, sig je to en korak naprej za našo občino in za vse delovne organizacije za izboljšanje kadrovske strukture. V imenu IS se je oglasil Ivo Težak, ki je poudaril, da bomo vprašanje kadrov laliko reševali samo s štipendiranjem. O načinu podpisovanja je spregovorila Marica Fajt. Majda (iajzer vreme do nedelje, 13. oktobra 1974. Zadnji k"rajec bo v torek, 8. oktobra ob 20.45. Vreme bodo 6. oktobra hladno in močno spremenljivo. Okrog 7. oktobra se bo otoplilo in bo le nekaj dni lepo in toplo. Okrog nedelje, 13. oktobra, bo ponovno dež in hladno z nevihtami. ALOJZ CESTNIK 2 liran tednik — Četrtek, s. oktobra 1974 Predkongresni sestanki sindikatov v času med 5. in 15. oktobrom t. 1. bodo v vseh osnovnih organiza- cijah sindikatov v SR Sloveniji predkongresni članski sestanki, na katerih bodo člani sindikata odlo- čali o sprejemu statutarnega dogo- vora o organiziranju in delovanju sindikatov v SR Sloveniji. Članstvo pa bo tudi razpravljalo o osnutkih sklepov 8. kongresa Zveze sindika- tov Slovenije. Predkongresni članski sestanki so sestavni del vsebinskih priprav na 8. kongres Zveze sindikatov Slovenije, ki bo 7. in 8. novembra 1974 leta v Celju. Predvideva se, da bo na predkon- gresnih članskih sestankih v Slove- niji sodelovalo najmanj okrog 400.000 delavcev organiziranih v sindikatih, kar pomeni najbolj množičen delovni zbor slovensk^a sindikalnega članstva pred kon- gresom. V občinah Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica že tečejo zelo skrbne priprave na predkongresne članske sestanke, uvod v te pa so občinske predkongresne konference sindikatov in zveze sindikatov, ki bodo v vseh treh občinah izvedene v tem tednu. Vse osnovne organizacije sindikatov so že prejele potrebno gradivo in navodila. V teh dneh se že sestajajo izvršni odbori, ki na svojih sejah sklepajo o sklicu predkongresnih članskih sestankov in se pogovarjajo o vseh tistih vprašanjih, ki so pomembna za zagotovitev čim večje udeležbe- članov na predkongresnem član- skem sestanku, še posebno pa za konkretnost razprav o kongresnih dokumentih. Predkongresni članski sestanki zagotavljajo članom sindikata mož- nost, da prispevajo svoj delež k u^ehu svojega kongresa in k še večji učinkovitosti sindikatov pri uresničevanju interesov delavcev. Z vso našo odgovornostjo se moramo zavzeti vsi, da bodo predkongresni članski sestanki doseg i svoj namen, to pa je predvsem v konkretnosti predlogov k osnutkom kongresnih dokumentov in naša odločna podpora statutarnemu dogovoru slovenskih sindikatov. ____________.............F,B.. ORMOŽ: BOLJ DRUŽBENO ANGAŽIRANE ŠOLE Po zbranih podatkih in oceni komiteja občinske konference ZKS Ormož so osnovne šole na območju te občine bile lansko šolsko leto glede idejno-vzgojnega dela bolj angažirane, kot je bil primer prejšnja leta. Na šolah so v obravnavanem obdobju povsod imeli akcijski načrt družbenega izobraževanja in udej- stvovanja učiteljev. Na vseh šolah je bila npr. preštudirana ,,idejnost vzgojno izobraževalnega procesa in angažirana šola". Enako so vsi učitelji na svojih šolskih konferen- cah obdelali in preštudirali ustavo in resolucije VII. kongresa ZKS. Ta tematika je bila stopnji primerno prenesena tudi učencem višjih razredov. Učenci so te zadeve obravnavali pri urah zgodovine in družbenomoralne vzgoje. Ena izmed osnovnih nalog delavcev v šolah je bila stalna aktualizacija pouka (idejnost smotrov, gojitev tradicij NOV, domovinska ljubezen, sodob- ni politični dogodki, odnosi s sosednjima Avstrijo in Italijo ip.) in uspehi našega socialističnega razr voja. Postavljene naloge na področju idejnosti pouka so bile zadovoljivo uresničene. Idejne pasivnosti, ne- zainteresiranosti do marksistične izobrazbe, religioznosti in pojavov klerikalizma med učitelji ni bilo. Ob tem pa so šole ugotovile, da cerkev izkoristi vsako praznino zase, tako tudi proste sobote, nedelje in državne praznike. Nemalokrat cer- kev ovira dopolnilno delo na osnovnih šolah. Vedno večji elastičnosti cerkve bo treba posve- titi več pozornosti in v zvezi s tem rešiti tudi nekatera materialna vprašanja šoL Člani ZKS so kljub svoji številčni majhnosti aktivna jedra na vseh šolah. Ob tem ugotavljajo, da je bilo premalo storjenega za širitev vrst komunistov med učitelji. Po tem vprašanju bosta tudi komite občinske konference ZKS Ormož in komisija za idejno politična vprašanja morala biti bolj prizadev- na. O teh in problemih v zvezi s pomanjkanjem prosvetnih delavcev, slabega materialnega položaja šol ter možnostih povezovanje šol v organizacije zdmženega dela je tekla beseda na političnem aktivu občine Ormož, ki je bil minuli torek.. Razgovora so se udeležili tudi ravnatelji in predsedniki delovnih skupnosti osnovnih šol z območja občine in dmgi. Posebej velja omeniti prisotnost članov republi- škega izvršnega sveta, sekretariata predsedstva CK ZKS in republiške konference SZDL Slovenije. Ker je bil razgovor končan po zaključku naše redakcge, bomo več o sestanku poročali v prihodnji številki Tednika. PREVLADUJEJO KAZNIVA DEJANJA ZOPER PREMOŽENJE Največkrat so ljudje sami krivi, da so kazniva dejanja zoper družbeno in zasebno premoženje, to so tatvine vseh vrst, goljufije in poškodovanje tuje stvari, v občini Ormož še vedno na prvem mestu po številu storjenih kaznivih dejanj. Lansko leto je postaja milice Ormož obravnavala 266 takšnih primerov, to je 29 več kot leto poprej. Storilci teh dejanj postajajo vedno bolj drzni in' z razvojem prometnih sredstev vedno bolj gibčni, zato je tudi odkrivanje storilcev čedalje težje. Kljub temu pa so bili v Ormožu glede t^a uspešni. Lansko leto je ostalo neraziskanih 22,8 odstotkov prime- rov, leto prej pa 31,7 odstotkov. Neraziskana so ostala manjša dejanja, med temi največ neupravi- čena uporaba motornih YOzil - mopedov. Storilci si ta vozila sposojajo le za krajši čas, da se prepeljejo iz kraja v kraj in jih nato pustijo. Oškodovanec sicer dobi moped vrnjen, vendar je to kaznivo dejanje. Pri kaznivih dejanjih zoper družbeno in zasebno premoženje je treba poudariti, kot smo dejali že v uvodu, da je teh dejanj največ prav po krivdi oškodovancev, ker pre- malo varujejo svoje premoženje. Kolesa, motorna vozila ip. puščajo nezaklenjena. Nekateri hranijo do- ma večje količine denarja na mestih, ki so dostopna vsakomur. Tudi podjetja puščajo svoja osnovna sredstva - orodje in stroje - po gradbiščih nezavarovana V Ormožu je tudi vrsta objektov večje vrednosti, ki so v nočnem času brez čuvajev. Vse to je razlog za razmeroma lahek posel storilcev kaznivih dejanj zoper premoženje. Na drugem mestu po številu storjenih kaznivih dejanj so tista zoper življenje in telo (telesne poškodbe). Ugotavljajo, da se ta dejanja najčešče dogajajo zaradi neurejenih sosedskih odnosov, ki se začenjajo s spori, končajo pa običajno s fizičnim obračunavanjem in s telesnimi poškodbami. Vsemu skupaj pa je običajno boter alkohol. Odkrivajo tudi kazniva dejanja zoper narodno gospodarstvo. To so zlorabe uradn^a položaja, pone- verbe, neupravičena uporaba zaupa- nih sredstev, nevestno gospodarico poslovanje, utaja davkov, gozdne tatvine in krivolov. Ta gospodarska, družbi škodljiva dejanja je težje odkrivati, ker čestokrat ni prijavi- telja V ormoški občini ni večjih industrijskih obratov, je pa precej manjših podjetij in trgovin, ki pa prav zaradi svoje majhnosti nimajo dosledno urejenega knjigovodstva, s čemer so dani pogoji za gospodarski kriminal. Ta kazniva dejanja bo treba učinkoviteje odkrivati in preprečevati s pomočjo dobrih inšpekcijskih služb in temeljito družbeno kontrolo. Pomembno vlogo pri tem ima tudi družbena samozaščita Izmed 266 kaznivih dejanj zoper družbeno in zasebno premoženje so bili lansko leto v 40 primerih storilci mladoletniki, od tega je bilo 16 otrok (do 14 let). Skupna škoda, ki sojo lansko leto povzročili storilci kaznivih dejanj sploh znaša 596.677,00 dinarjev. Od tega je družbeno premoženje utrpelo 149.890,00 din, zasebno pa 446.787,00 dinarjev materialne škode. Navedli smo del problematike iz poročila o delu postaje milice Ormož, ki ga je pripravil komandir te PM Vinko Topolovec za minulo sejo vseh zborov SO Ormož. Bila je prejšnji teden v četrtek. Delegati so delo postaje milici obravnavali v osrednji točki dnevnega reda ter ga dobro ocenili, saj je bila enotna ugotovitev, da so ormoški miličniki glede na pogoje dela dobro delali. Omenjeno poročilo zajema še poglavja o javnem redu in miru, prometno varnost in nekatere druge dejavnosti. O tem bomo spregovorili prihodnjič. tednik — Četrtek, 3. oktobra 1974 stran 3 GLAS MLADIH BISTRIČANOV NA IX. KONGRESU ZSMS Z območja občine Slov. Bistrica, Ici vključuje nad 7000 mladih, se bo IX. kongresa ZMS udeležilo pet inladih, ki bodo svojo udeležbo opravičili predvsem z aktivnim vključevanjem v delo kongresa, za kar imajo pripravljene tudi razprave. Široka predkongresna aktivnost, ki se je med mladino bistriške občine pričela že mnogo pred poletnimi počitnicami, je iz vrst mladih f)rinesla mnoge predloge, uspele dosežke pa tudi o neuspehih niso molčali. Številne oblike mladinskih aktivnosti na območju občine so pokazale, katere izmed njih je potrebno nadaljevati in izpolniti in katere je potrebno opustiti ali omejiti. Največjo pozornost so mla- di v zadnjem obdobju posvečali kulturnemu in športno-rekreacij- dcemu življenju, izpopolnjevanju na družbenopolitičnem in samouprav- nem področju, veliko število pa je bilo opravljenih tudi prostovoljnih delovnih ur pri urejanju domov, okolja in ureditvi krajev. Vsi ti in še mnogi drugi dosežki bodo skupno s problematiko, s katero se v občini Slov. Bistrica srečujejo mladi, osnovna smernica nalog, ki so jih delegatom bistriške občine zaupali tisti, ki so jih izvolili. Med di- skutanti na konaesu bodo iz bistriške občine atefka Dolšak, Branko Vabel in Drago Mahorko. Kot delegat in član predsedstva se bo kongresa udeležil Vlado Stein-^ baher, kot gost pa Vlado Zafošnik. O čem bodo razpravljali mladi Bistričani na IX. kongresu ZSMS? ŠTEFKA DOLŠAK, sekretarka aktiva mladih delavcev LIO Polj- čane: „V razpravo se bom vključila s prispevkom o vzgoji in izo- braževanju mladih, še posebno tistih v TOZD in OZD. Predvsem želim osvetliti prisotnost nedovoljnje za- interesiranosti v posameznih kolek- tivih in okoljih, kjer so mladi zaposleni, do izobraževanja. Pouda- riti želim tudi vlogo družbenopo- litičnega izobraževanja mladih." DRAGO MAHORKO, predsednik OK ZMS Slov. Bistrica: „Šiioka predkongresna aktivnost mladih v bistriški občini je nakazala številna področja, o katerih nameravam spregovoriti, če bo dopuščal čas, sicer pa bom svoj prispevek kon- gresu usmeril v prikaz nekaterih zadnjih dosežkov, med katerimi je tudi povečanje števila aktivov ZM v TOZD in OZD, od vsega treh pred enim letom, do sedanjih več kot 20. Med problemi, ki zavirajo uspešnejše delovanje, predvsem aktivov v KS, želim prikazati pomanjkanje pro- storov, kadrov pa tudi finančnih sredstev. Poudariti želim tudi po- men mentorstva in tesnega sodelo-* vanja mladih z vodstvi krajevnih organizacij, za uspešnejše delovanje in tudi uveljavljanje mladih. VLADO STEINBACHER, klju- čavničar iz IMPOLA Slov. Bistrica, član RK ZMS in OK ZMS Slov. Bistrica: „Pričakujem od kongresa specifične zaključke, ki bodo smer- nica za nadaljnje delo mladih. Razpravljal bom o izobraževanju in zaposlovanju mladih v delovnih organizacijah. Stalno izobraževanje pomeni za mladega človeka hitrejši napredek in večji prispevek v proizvodnem procesu, samouprav- nem sistemu in izboljšanje življenj- skih pogojev družbe kot celote. Spregovoril bom tudi o možnostih in interesih mladih po izobraže- vanju." MARIJA OZMEC DELEGATKA MLADINE OBCiNE ORMOŽ NA KON- GRESU ZSMS Eden izmed treh del^atov, ki te dni zastopajo mladino občine Ormož na kongresu ZSMS je tudi Marija Ozmec, mlada pravnica, zaposlena kot pravni referent pri IGP Ograd Ormož, predsednica osnovne organizacije ZSMS v tem podjetju, doma pa je na Vinskem vrhu. Njena specialnost, ki se je vanjo poglobila in bo o njej te dni na kongresu tudi razpravljala, so tako imenovani dislocirani obrati. Na območju občine Ormož jih je precej, med temi pa so redki, ki im^jo urejen samoupravni status. zato je naslov njenega prispevka kongresu slovenske mladine Samo- upravljanje v dislociranUi obratih območja občine Ormož. Naslov že opredeljuje obravnavano snov, ven- dar gre pri vsej zadevi za nekaj več. Ob razi^ovanju dejanskega stanja je spoznala, da velja posebej opozoriti tudi na ekonomsko moč (beri: zapostavljenost!) teh obratov in odpore matičnih podjetij, da bi se nekateri od teh organizirali kot TOZD. Razumljivo, da ob tem ni pozabila na uveljavljanje z ustavo zjgamčenih pravic delavcev. Na naše vprašanje, kaj pričakuje od kongresa, je povedala: „Kongres je prelomnica naše mladine in ji bo glede na doslej obravnavane in v osnutku potrjene dokumente prine- sel veliko pozitivn^a - tako bi vsjg moralo biti. Pripravljeno in zamišlje- no je vse zelo dobro. Dokumenti in predkongresne razprave so bile dobre, tako da se je lahko vsakdo odločil, o čem bi na kongresu kazalo spregovoriti. Sama sem izbrala že omenjeno temo, ker mislim, da je položaj (vsaj) ndcaterih dislociranih obratov na našem območju porazen - n. pr. Moda - Tomaž." jr- POGOVORI PRED KONGRESOM 2. oktobra je v Moravskih toplicah pričel s svojim delom IX. kongres Zveze socialistične mladine Slove- nije. Pred odhodom sem se pogovarjala z delegati iz ptujske občine: Nado Krajnc, Francijem Primcem in MUanom Čučkom. Na vprašanje: Kaj pričakuješ od kongresa? , je Nada Krajnc odgo- vorila: Nova organiziranost pomeni vsekakor pomemben korak naprej. Vendar pa ni dovolj, da bomo samo sprejeli kongresne dokumente, mo- rali jih bomo tudi dosledno .uresničevati. To bo naša najpo- membnejša naloga. Milan Cucek: Kongres smatram kot zaključek javne razprave in s tem dokončno reorganiza':ijo Zveze mladine, ki je bila začeta z javno razpravo. Kongres bo prinesel zaključke, ki bodo pomenili vsebin- sko preosnovo ZM. Od naših delegatov na kongresu pričakujem aktivno in ustvarjalno delo in mislim, da bodo naši del^ati s svojimi razpravami bistveno pri- pomogli k reševanju problemov, o katerih govore razprave. Franc Prime: S predkongresnimi razpravami smo začeU zelo zgodaj in seznanili širok krog mladih s kongresnimi dokumenti. Ustanovili smo 50 članski politični aktiv za nalogo, da prenese razpravo v bazo, v mladinske aktive; svojo nalogo je dobro opravil. Kaj pričakujem od kongresa? Vsekakor novo pot v delovanju ZM. Naloge po kongresu: S kongresom prenehajo mandati vsem organom in telesom v ZM, zato bo treba izpeljati volilne konference za le-te. Majda Gajzer Uspelo tudi drugo srečanje gasilcev - veteranov Ob drugem srečaiyu gasilcev-veteranov (prvo 1969) 21. 9. 1974, v novem gasilskem domu v Hajdošah pri Ptuju v okviru prireditev za teden požarne varnosti 1974, se je zbralo v dvorani 96 gasilcev veteranov iz vseh predelov ptuj^e občine. Najstarejši med njimi Martin Segula iz GD Moškajnci - star 87 let, je vstopil v gasilske vrste pred 69 leti. V pozdravnih nagovorih Janeza Lipavška v imenu gostiteljskega GD Hajdoše, Janka Znkiariča v imenu prireditelja OGZ Ptuj, Janka Mlakarja v imenu OK SZDL Ptuj, Janeza Belšaka v imenu OS Ptuj, Milana Klemenčiča iz Maribora, gasilskega veterana in Martina Šegula v imenu vseh veteranov je bil poudarjen pomen srečanja, d.el zgodovine gasilstva v občini, priznanje gasilstvu za vse sodelovanje in pomoč ljudstvu v nesrečah in stiskah. 66 gasilcev-veteranov iz 21 društev je prejelo priznanje. Praktične vaje ob koncu programa gasilcev pionirjev in odraslih iz Majšperka, Hajdine in Hajdoš so bUe demonstracije tehnične opremljenosti in spretnostne sposobnosti gasilcev nekoč in danes. Osnovna šola Cirkovce je pripravila kulturni program z nastopom šolske folklorne skupine in recitatorjev pod vodstvom učiteljice Knafeljčeve. Prijetno vzdušje in veselo razpoloženje zbranih je bilo najboljše priznanje zbranih organizatorju in izvajalcem srečanja. J- V. 4 stran tednik — Četrtek, s. oktobra 1974 ADOLF RIŽNAR - 50 LETNIK Sredi letošnjega poletja je Adolf Rižnar, poveljnik občinske gasilske zveze Ormož praznoval svoj 50-rojstni dan. Na tem visokem položaju v gasilski organizaciji je že dobrih 8 let. Rojen je bil 1924. leta v Ivanjkov- cih. Po osnovni šoli pri Svetinjah se je pri očetu izučil kovaške obrti in potem delili kot .kovač v očetovi delavnici vse do odhoda v mojstrsko podkovsko šolo v Ljubljano. To je bilo v letih 1946-47. Nato ga spet srečamo v očetovi delavnici, ki je bila ta čas že vključena v takratno državno posestvo Jeruzalem. Tu je delal 6 let, nato pa se je zaposhl v ljutomerskem Tehnostroju, sedaj pa že osmo leto dela v tovarni Jože Kerenčič, Ormož. Z gasiktvom se je srečal že v svoji zgodnji mladosti, ko je kot deček odhajal z očetom - gasilcem na požare in gasilske prireditve. Tako je kmalu spoznal, da je gasilstvo humana organizacija, ki je name- njena predvsem pomoči človeku. Do leta 1956 je bil član GD Ivanjkovci, od takrat pa se je priključil gasilskemu društvu Or- mož. L. 1959 je opravil podčastni- ško šolo v Medvodah. V GD Ormož je bil nekaj časa tajnik, nato desetar in že ga srečamo tudi v občinskem gasilskem vrhu - v občinski gasilski zvezi. Najprej je bil gospodar, 1966. leta pa je bil izvoljen za poveljnika, 1968. leta je opravil izpt za častnika in čez tri leta še drugi izpit za častnike L stopnje. Za svoje neotrudno delo v gasil- stvu je dobil več odlikovanj. Tako ima republiško gasUsko odlikovanje I. in III. stopnje, zvezno odlikovanje II. stopnje in državno odlikovanje Red dela II. stopnje. Njegovo pestro in bogato življenje pa je izpolnjevalo tudi delo na kulturno prosvetnem polju. Po voj- ni, ko je bilo delo te vrste na deželi še bolj razgibano, je bil 7 let pri Svetinjali knjižničar, udeleževal pa se je tudi dela v dramski skupini in tako sodeloval pri uprizoritvi 33 igric kot igralec. Po „srečanju z Abrahamom" nikakor ne misli opustiti dela v gasilstvu, saj je poln načrtov, kako bi še izboljšali delo gasilskih društev in s tem občinske gasilske zveze. ih AdoIf Rižnar Prebivalci KS Podgorci so ZA REFERENDUM JE USPEL - KAJ SO IN KAJ BODO DELALI V KS - IZJEMEN DOGODEK Dvomi so bili dokončno premaga- ni v nedeljo ob 16. uri, ko je bilo glasovanje končano in listki prešteti. Delovni ljudje in občani KS Podgorci so se v kar 84,1 odstotkov izrekli za krajevni samoprispevek v naslednjih petih letih. To še ne bi bilo nič nenavadnega, vendar zadeva dobi večji pomen, če si ogledamo prispevne stopnje. Kmetje so se odločili prispevati 30 (trideset!) odstotkov od katastrskega dohodka, delavci in upokojenci 3,5 odstotkov od letnega osebnega ■ dohodka oziroma pokojnine (upokojenci prispevajo samo v primeru, če pokojnina presega 1.000 din mesečno), obrtniki in občani drugih samostojnih poklicev pa bodo prispevali 10 odstotkov od letnega osebnega dohodka ali davčne osnove. Za občane, ki so zaposleni v tujini, so predvideli L300 dinarjev letnega prispevka. Vse vrednosti in stopnje so preračunane na 31. december 1974. Po posameznih vaseh so bili rezultati naslednji: Bresnica - 98,3 %, Cvetkovci - 68,2 %, Osluševci - 92,7 %, Podgorci - 93,9 %, Predava - 81 %, Ritmerk - 55,9 % in Sterjanci - 90,2 odstotka za samoprispevek. Naj povemo še, daje bilo volilne abstinence pribUžno 2 odstotka, kar je zelo malo. SO IN BODO DELALI Predsednik KS Podgorci Konrad Prejac nam je ob pomoči prisotnih članov volilne komisije minulo nedeljo v Podgorcih, ko smo obiskali ta kraj in se zanimah za izid" referenduma, povedal, da ta krajevna skupnost zavzema približ- no 1700 hektarov površine, na teh pa živi 1560 prebivalcev. Po socialni strukturi je 250 delavcev (redno zaposleni), 70 je upokojencev, v tujini jih dela 50, 2 redna in 7 popoldanskih obrtnikov, drugo pa so kmetje aU pol kmetje. Kakšnih delovnih organizacij ali obratov (razen šole) ni. Nedeljski uspeh je velika spodbu- da za nadaljne delo v tej krajevni skupnosti, ki je prav zaradi svoje majhnosti včasih težko „konku- rirala" večjim. Ob tem pa je treba povedati, da v Podgorcih tudi doslej niso spali, kot jim večkrat očitajo. Krajevne skupnosti so bile ustanov- ljene leta 1964 in so doslej imele dve petletki. V prvi, ki je trajala od ustanovitve do leta 1969, so v Podgorcih prvi in edini v občini Ormož namenih nekaj več kot tretjino zbranih sredstev za adapta- cijo šole, ki je ob izteku prve « (Nadaljevanje na 5. strani) tednik — Četrtek, 3. oktobra 1974 stran 5 Prebivalci KS Podgorci so ZA (Nadaljevanje s 4. strani) petletke praznovala 150-letnico. Druga sredstva so porabili za komunalne potrebe na območju KS. V drugem obdobju samoprispevka, ki traja od leta 1970 do konca letošnjega leta zbira KS Podgorci samoprispevek po 3 odstotni stopnji od katastrskega dohodka kmetov in 5 odstotkov od enomesečne plače delavcev na leto. Tako so zbraU letno skromnih 4,5 milijonov starih dinarjev, vendar so s tem denarjem vehko storili. Vzdrževati je bilo treba nad 30 km krajevnih cest in potiki se po večini raztezajo po blatnih ilovnatih hribih. Razen tega so v teh letih skoraj povsem uredili prej nekoliko zapuščeno pokopali- šče. Najprej so razširili in uredih do tja cesto, napeljali elektriko, nato pa zgradili cisterno, razširiU mrliško vežo ter postavili ograjo. Z novimi stopnjami, ki so se zanje tako prepričljivo izrekli minulo nedeljo, bodo v času od 1975. do 1969. leta zbrah 2.880.000,00 dinarjev, to je skoraj 13-krat več kot v predhodnem obdobju. Računajo, da bodo v tem času iz drugih virov - proračun občine, komunalni sklad, prispevki delovnih organizacij - zbrali nadaljnih 2.282.398,00 dinarjev, tako da bi v naslednjih petih letih razpolagali z 5.162.398,00 dinarjev. To ni majhen denar, temu pa je prilagojen tudi načrt dela. Od predvidenih sredstev bodo samo za asfaltiranje 10 km cesti porabili skoraj 3/4 denarja. Tu grq za modernizacijo občinske cestd Osluševci-Podgorci-Bresnica ter Podgorci-Sodinci v dolžini 8 km teri za 2 km krajevne ceste Osluševci—! Cvetkovci. V tako imenovani program A sodi še 400.000,00 dinarjev prispevka za gradnjo glavnega vodovodnega voda, ki bo v naslednjih petih letih speljan predvsem po hribovitem področju te krajevne skupnosti, kjer je tudi največje pomanjkanje vode. Preostala sredstva bodo v KS Podgorci namenih za redno vzdrže- vanje nad 30 km krajevnih cest in poti, za dokončanje del in vzdrževanje pokopahšča, za skupne potrebe v KS: sofinanciranje SLO, pomoč društvom in organizacijam ter socialno skrbstvo. Posebej skrbno bodo proučili tudi probleme v zvezi z izboljšavo električne napetosti. Zgraditi bi bilo treba najmanj dva transformatorja itd. Za vsakega izmed nakazanih programov se bodo delovni ljudje in občani posebej odločali na svojih zborih. GRE ZA VELIKA SREDSTVA Nedeljski referendum v Podgorcih je glede na sprejete stopnje v občini Ormož izjemen dogodek in pomeni dejansko prelomnico v življenju in delu tamkajšnjih ljudi. Odločili so se za veUk denar zato toUko bolj upravičeno pričakujejo pomoč širše družbene skupnosti. Glede na svoje dosedanje delo in uspehe, se hudujejo na nekatere forume v občini, ki jim očitajo spanje in nezainteresiranost. Od nedelje na- prej so vsi aduti v njihovih rokah. Tudi mi jim žeUmo veliko delovnih uspehov. Ce bi ob koncu hoteli kogarkoli pohvahti za uspešno sodelovanje pri izvedbi referenduma, potem je to mladina, posebej še MA Cvetkovci. Mladi niso samo krasili voUšč in opravljali kurirske službe, temveč se tudi po večini odločili za prispevek. Prihodnjič bomo spregovoriU še o nekaterih drugih načrtih te krajevne skupnosti. jr^, Pogled na Podgorce Foto: J. Rakuša Sotrudniki življenja in dela v KS Podgorci. Četrti z leve je predsednik KS Konrad Prejac, peti je Slavko Sladnjak predsednik volilne komisije, šesti pa Jožko Korpar, predsednik KO SZDL. Drugi so bili člani vohlne komisije na nedeljskem glasovanju. Objava Oddelek za občo upravo skupščine občine Ptuj ima večje število najdenih moških in ženskih dvokoles ter razne druge predmete. Lastnike pozivamo, da se zglasijo v pisarni oddelka za občo upravo v Ptuju, Srbski trg št. 1, pritličje soba št. 10, najpozneje do 8. oktobra 1974 do 12. ure s pismenimi dokazili o lastništvu (garantni list) ali račun trgovine s tovarniško številko dvokolesa zaradi ugotovitve lastninske pravice. Najdena dvokolesa, za katera lastništvo do navedenega roka ne bo dokazano, bodo prodana na JAVNI DRAŽBI, ki bo 9. oktobra 1974 ob 9. uri na dvorišču občinske zgradbe (magistrata) na Trgu mladinskih delovnili brigad št 1. Iz pisarne oddelka za občo upravo 6 stran tednik — Četrtek, s. oktobra 1974 Kaj bo s pošto v Markovcih? Markovska pošta se je po delni dograditvi zadružnega doma prva preselila v zadružni dom. Nekoliko pozneje si je uredila še svoje prostore KZ Markovci. V prvem nadstropju pa je dobila svoje prostore takratna občina Markovci. Da bi se zadruge bolj posvetile kmetijstvu', so morale v letu 1948 oddati vse nekmetijske dejavnosti. Trgovino je prevzela „Panonija" Ptuj, gostilno pa gostinsko podjetje „Pri sejmišču" iz Ptuja, sedaj „Haloški biser". KZ Markovci, kije ostala poslej brez svojega lokala, si je iz dotedanjih skladišč in pisarniških prostorov preuredila poslovalnico z reprodukcijskim materialom za kmetovalce. V letu 1961 je bUa KZ Markovci pripojena,h KZ „Jože Lacko" Ptuj, sedaj obrat za zadružno kooperacijo K K Ptuj. Zahvaljujoč takratnemu vodstvu KZ „Jože Lacko" Ptuj, je bil zadružni dom v letu 1964 dograjen in izročen svojemu namenu. Ob tem prazniku smo Markovčani dobili tudi novo prosvetno oziroma kinodvorano, ki je bila takrat ena najlepših in tudi največjih v občini Zadružni dom je postal pretesen. Noben najemnik v zadružnem domu nima ustreznih prostorov. Vsi se stiskajo tako, da že komaj dihajo. Trgovina „Panonija" Ptuj ima še kar primeren lokal, nima pa ustreznega skladišča, tako večkrat vidimo v lokalu vse tisto, kar bi sodilo v skladišče, v katerem pa ni prostora. Poštni urad se stiska v enem samem majhnem prostoru na šestnajstih kvadratnih metrih in še v tem prostoru je telefonska govoril- nica, blagajna in vse ostalo. Poslovalnica obrata za zadružno kooperacijo KK-Ptuj, ki si je preuredila svoj lokal iz prejšnjih skladišč in pisarniških prostorov, ima še takorekoč najbolj primerne prostore. Gostilna „Haloški biser" posluje sicer v enem, vendar še dokaj prostornem lokalu. Tudi tu tarnajo, da bi večkrat potrebovali vsaj še en prostor, če že ne za kuhinjo, pa vsaj za goste, ki se želijo včasih umakniti. Le te bi v dcrajnem primeru dobili tam, kjer je sedaj mesnica KK Ptuj. Toda, Ige so bili takrat, ko je KK Ptuj, ki je sicer upravljal zgradbo, urejeval v tem prostoru mesnico? Sedaj je seveda za to nekoliko prepozno. Pošta Markovci, za katero gre, se stiska v res nemogočem prostoru, saj se v njem poleg uslužbenk vrtijo še poštarji, če pa še dodamo stranke, ki so v prvih jutranjih urah precej številne, je delo zares nemogoče. Pošta bi potrebovala glede na večji obseg dela vsaj še en manjši prostor, saj dobro vemo, da prihaja danes po pošti vsaj še enkrat toliko pošiljk kot pred desetimi leti, V tem prostoru bi si poštarji razdelili v miru poštne pošiljke in odšU na pot. Poleg tega se prav sedaj ponuja Markovčanom avtomatska telefonska centrala, ki naj bi bila montirana v tem dodatnem prosto- ru. V Markovcih je veliko zanimanje za avtomatsko telefonsko centralo, saj bi s tem mnogi Markovčani dobili telefon, ki ga že težko čakajo. Pošta je pripravljena storiti vse, kar je v njeni moči. Kje smo sedaj Markovčani, ali bomo res zamudili zadnji vlak? Vprašanje je. kje dobiti ustrezen prostor in kdo bi ga najlažje odstopil. Tisti, ki poznajo razmere v zadružnem domu, vedo povedati, da bi bil še najbolj primeren prostor tam, Iger so nekakšna zaščitna sredstva, ki že zdavnaj ne sodijo v ta prostor, saj so v nesporedni bližini prehrambeni artikli. Slišali smo tudi, da v tej smeri tečejo že dalj časa pogovori med upravljalcem zgradbe KK Ptuj in najemaicem - Pošto Ptuj. Se tako dolgi in temeljiti pogovori, ki trajajo baje že več mesecev, ne bodo rodili sadu, če ne bo tisti, ki razpolaga s prostori, popustil. Težko je vedno napraviti' tako, da bi bil volk sit in ovca cela. V Markovcih imamo trenutno dve gostilni Eno v družbenem sektorju, ki ima svoj lokal v zadružnem domu ter eno zasebno, ki pa životarita, saj sta obe neke vrste btfeja in še zdaleč ne zaslužita imena „gostilna". Ali res ni nikogar v Markovcih, ki bi se lotil gostinstva, ali pa vsaj kmečkega turizma, tako kot narekujejo današnje potrebe? Ce vas slučajno zanese pot v Markovce, ne pričakujte, da boste dobili kaj za „pod zob", še zdaleč pa ne kaj toplega. Kaj bi torej v Markovcih lažje pogrešali, gostilno, ki imamo trenutno dve, na vidiku pa je celo še tretja, ali pa pošto, ki je baje zagrozila, da bo ukinila poštni urad v Markovcih, če ne bo dobila za svojo razširjeno dejavnost ustreznej- ših prostorov? Ali bo treba tudi tu iti v akcijo, kot smo to storili pri asfaltiranju vaških cest in zgraditi novo poštno poslopje, ali pa se bo le našla kakšne boljša rešitev? Z dobro voljo in večjim razumevanjem bi se lahko vse uredilo. Morda se bo le našel kdo, ki bo razvozlal ali pa presekal ta gordgski vozel Vedeli bi radi, kaj mengo o tem zapletu napredka željni Markovčani, katerim po vsej verjetnosti ni vseeno, kako bomo imeli te zadeve urejene. čc KMETJE NA STROKOVNI EKSKURZIJI Splošni kmetijski sklad občine Ormož je minulo soboto pripravil za 44 kmetov območja občine strokov- no ekskurzijo, na kateri so spoznali nekaj novitet ter se srečali z naprednimi kmeti in kmetijstvom drugih krajev v Sloveniji. Ekdcurzije se je udeležilo tudi 15 mladih kmetovalcev. Najprej so obiskali kmetijski kom- binat Zasavje (Sevnica) ter si o^e- dali v živinorejo preusmerjeno kme- tijo enega izmed njihovih kmetov - kooperantov. Sledil je obisk v hladilnico sadja v KrSkem. V tem kraju so si o^edali tudi nasade sadja - plantaže po sistemu ,j)ilar". Nato so obiskali vrtnarijo Čatež v Ca- težkih toplicah, in vinsko klet v Kostanjevici. Da ekskurzija ne bi bUa samo strokovna, so seveda obiskali tudi znano „formo vivo" v tem kraju ter tako tudi podoživljali tamkaj šnje umetnine. Rečemo lahko, da so bih vsi udeleženci ekskurzije ob povratku s poučnega izleta zelo zadovoljni, saj večina še ni videla velikih hladilnic za sadje, mnoge pa je presenetil tudi rastlinjak v Cateških toplicah. Splošni kmetijski sklad je za vsakega udeleženca plačal stroške prevoza, za hrano pa so poskrbeli sami. Ekskurzijo je vodila Majda Lukner, inž. kmetijstva. jI. tednik — Četrtek, s. oktobra 1974 stran 7 20 - LET TRGOVSKEGA PODJETJA PTUJ MURKOVA ULICA 2/1 Trgovsko podjetje na veliko In malo — žiro račon pri NB Ptoj itevilka 524-1-323 telefon: tajništvo-direktor 77216, komercialni sektor 77383, kreditni oddelek 77217 »Tekstilna hiia — Merkur« telefon 77026 »Tehnika« telefon 77479 »Volan« telefon 77385 »Oprema« telefon 77544 »Zvezda« tekstil telefon 77015 »Biserka« tekstil »Ideal« gospodinjske potrebščin« »Dom« tekstil »Jasmin« galanterija, kozmetika Centralno skladiiče Trgovsko podjetje „Merkur" Ptuj je danes sodobno organizirana de- lovna organizacija s 155 zaposlenimi ter letno realizacijo v prodaji na drobno - 110.000.000 dinarjev. Ob polletnem obračunu letoš- njega leta je bil dosežen družbeni proizvod na zaposlenega 44.273 din; dosežen dohodek na zaposlenega 43.200, povprečni osebni dohodek na zaposlenega pa 2.552 dia To je le nekaj osnovnih podatkov, ki pa ne morejo predstaviti delovne organizacije v celoti, zato smo pripravili majhen sprehod skozi njenih 10 poslovnih enot, ki so zrasle v dvajsetih letih delovanja. KAKŠNA JE ZGODOVINA TP MERKUR? Pred 20. leti, točneje 24. junija 1954 je takratni ljudski odbor mestne občine v Ptuju izdal odloč- bo št.: 1/7-945/L-54, s katero je bila ustanovljena „velebIagovnica" Merkur, Ptuj. Ob ustanovitvi je bilo zaposlenih 22 delavcev in štirje učenci v gospodarstvu. Podjetje je bilo registrirano za nakup in prodajo tekstila, konfekcije, galanterije ipd. Osnovna sredstva je podjetje pre- vzelo od bivšega trgovskega podjetja „Preskrba" Ptuj v minimalni vred- nosti. Leta 1955 je bila v prostorih sedanjega centralnega skladišča usta- novljena prodajalna pohištva. Po tem ko se je leta 1957 priključilo veleblagovnici „Merkur" še nekaj prodajaln, se je le-ta preimenovala v TRGOVSKO PODJETJE „MER- KUR", Ptuj. Prvega oktobra istega leta so pohištvo preselili v nove prostore. Leta 1958 se k Merkurju priključi prodajalna DOM, leto pozneje - 1959 pa še prodajalna „Zvezda". Te prodajalne so danes osnovna pod- jetja. Ze v prvih letih svojega delovanja si je podjetje postavilo cilj speciali- zacije, da bi tako čim bolj zado- voljilo svoje potrošnike. V ta namen je nekaj zunanjih špecerijskih pio- dajaln odstopilo drugim podjetjem, samo pa se je specializiralo na prodajo tekstila, konfekcije, elektro- tehničnega blaga, pohištva, ga- lanterije in kozmetike, rezervnih delov za avtomobile ter avtomobilov in drugih prevoznih sredstev. DANES PA.. . Takoj moramo ugotoviti, da po- sveča podjetje posebno pozornost in skrb urejanju izložb, ki so okusno in privlačno aranžirane. Napis MERKUR vam pove, da so to resnično Merkurjeve trgovine. Ptuj je mesto v katerem se radi ustavljajo tudi turisti. Blago, ki ga ponujajo bogate izložbe Merkurja pa si oglejujejo tudi ljudje iz okoliških krajev, saj je v Merkurjevih trgovi- nah poskrbljeno čisto za vse. Tudi za vas in vaš dom. Prodajalna pohištva Oprema" vas še posebej privabi. Mnogo družin si je uredilo svoj topel dom prav iz te prodajalne. Privlačna je prodajalna ichnika in jo težko zapustite, ko vas enkrat zanese vanjo korak, izredno bogato je založena z gospodinjskimi stroji, elektromaterialom, akustiko, črno- belimi in barvnimi TV sprejemniki; najbolj vas bo presenetilo okrog tisoč raznobarvnih in raznovrstnih svetlobnih teles, ki dajejo poseben čaroben občutek, saj se dopol- njujejo kot mavrica. Prišli boste do prepričanja, da je prodajalna Tehni- ka na ravni boljših tovrstnih proda- jaln v večjih mestih. Dekleta in žene! V prodajalni Jasmin boste našle vse, kar potrebu- jete za svojo osebno nego. Merkur- jeva kozmetičarka vas bo zmeraj prijazno sprejela ter vam postregla z raznimi nasveti, da boste lahko s pravilno uporabo kozmetike ohra- nile mikavno zunanjost in kar je najvažnejše - ugodno počutje. Možje in fantje! Prihranite si toliko časa, da boste lahko obiskali Merkurjev avto salon VOLAN. To je povsem nova trgovina, zgrajena leta 1970. V njej boste lahko kupili avtomobil, kakršnega si želite. Lah- ko pa ga sestavite tudi sami - po delih, kajti Volan je bogato založen z vsemi rezervnimi deli domače pa tudi tuje avtomobilske industrije, da ne omenjamo motorjev - mopedov, motociklov in velike zaloge avto- plaščev, ki jih lahko dobite v Volanu. Vaše oko bo našlo gotovo kaj posebnega za vas v eni izmed izložbenih oken tekstilne hiše „Mer- kur", prodajaln Zvezda, Biserka in Dom. V specializirani prodajalni Ideal pa boste lahko kupili vse moderne pripomočke za vašo ku- ninjo. 10 poslovnih enot TP Merkur, pomeni za vas, dragi potrošniki iz Ptuja in okolice, 10 možnosti več za lepše, cenejše in privlačnejše življe- nje. Za pravilno opremo vašega stanovanja so vam na voljo stro- kovni svetovalci v prodajalnah, po- sebni svetovalci, ki lahko po vaši želji obiščejo tudi vaš dom. Neob- hodna pa je tudi Merkurjeva trans- portna in mizarska služba, ki vas reši vseh skrbi v zvezi z dostavo in namestitvijo pohištva in njegovih sestavnih elementov. Zapomnite si pravilo Merkurja: „Predvsem ustreči končnemu po- trošniku!" Prav zato pa so pred kratkim zgradili na Rogozniški cesti 2000 kvadratnih metrov skladiščnih prostorov za Merkurjevo pohištvo, kjer bo moč razstavljeno pohištvo tudi kupiti. Dostopnejša razvrstitev pohištva pa pomeni za kupca precej olajšan in boljši nakup. Prepričani smo, da vam ne bo žal pri Merkurju porabljenega časa. Ce se že ne boste odločili za nakup, pa boste videli dosti novega, spoznali precej zani- mivih stvari, prepričali se boste o skrbi za potrošnika, skratka: Mer- kurjeve prodajalne vam bodo vlile zaupanje. Avto salon VOLAN, kjer lahko razen avtomobila dobite tudi vse ostalo, kar sodi k r\jemu, od prevlek do avto plaščev. Notranjost blagovnice „MERKUR". Metersko blago, konfekcija, preproge, galanterija, skratka, za vsakogar nekaj. Prodajalna pohištva „OPREMA". Tukaj boste našli prav gotovo nekaj, česar v vašem stanovanju še nimate ali pa pogrešate. ^ 8 strah tednik — Četrtek, 3. oktobra 1974 29. SEPTEMBER - DAN PIONIRJEV Ob svojem prazniku, 29. novem- bru, so imeli pionirji v Klubu mladih, občinsko pionirsko konfe- renco. 32 let je minilo, ko je v Bihaču - sredi vojne vihre, bila ustanovljena Zveza pionirjev Jugo- slavije. Naši najmlajši takrat niso živeli brezskrbno kot pionirji danes: mnogi so žrtvovali svoja mlada življenja za boljši jutri, mnogi so bili kurirji in zbirali potreben material in orožje za partizane . . . Zato se mladi danes morajo povezovati z borci, ker so oni edina vez s preteklostjo. Dan pionirjev predstavlja prvo množično srečanje pionirjev v novem šolskem letu, predstavlja tradicijo, čas, ki ga najmlajši, mentorji , in družbeni dejavniki v vzgoji posvetijo oceni opravljenega dela in načrtovanju v prihodnje. Po besedah tov. Tita morajo biti pionirji najboljši pri delu in učenju. Njihovo delo je zelo bogato. Zbirajo se na delovnih konferencah, športnih, kulturnih prireditvah, pohodih, izletih, sodelujejo pri raznih tekmovanjih: vesela šola, pomagajo pri zbiralnih akcijah, npr. zbiranje sredstev za lačne otroke Afrike, sodelujejo pri jugoslovanskih pionirskih igrah. Na konferenci smo najprej slišali poročila o delu pionirjev osnovnih sol IZ Ptuja in okolice. Iz njih je bila razvidna njihova ustvarjalnost, ki mora biti prisotna na vsakem koraku njihovega življenja; saj jim bo samo doslednost pri delu pomagala pri njihovem nadaljnjem delu, pri vključevanju v samouprav- no življenje naše družbe. Pionirji hočejo biti organizirani in sami voditi svojo organizacijo, sami načrtovati aktivnosti v delovnem in prostem času, vendar se zavedajo, da brez strokovne pomoči ne gre. Zopet se pojavlja problem mentor- jev. Mentorji so pogoj za pospešitev ali oviro dela pionirske organizacije. Seveda tu ne smemo pozabiti na vpliv družbenih dejavnikov; na to nas opozarjajo zaključki zadnjih kongresov ZK, ki zahtevajo tako od komunistov, članov SZDL in drugih, širšo angažiranost na tem področju. Ob zaključku je predsednica Občinske konference zveze prijate- ljev mladine Lizika Lacko razdelila prizadevnim pionirjem priznanja za njihovo delo v preteklem obdobju: znake in priznanja jugoslovanskih pionirskih iger. Obenem jim je tudi čestitala za dosežene uspehe in jim tudi v bodoče zaželela obilo uspeha. Konferenca se je končala s pionirskim pozdravom: Za domovi- no s Titom naprej! MAJDA GAJZER Dominik GLVŠIČ SPOMINI NA PrUlSKE ZAPORE 38. Željo sem mu seveda izpolnil. Ko sem mu prinesel papir, sem ga vprašal, kako je z njegovo nogo, ki jo je imel okoli gležnja v mavcu že ob aretaciji. Še vedno ga je bolela. Nogo so mu po nesreči obstrelili baje 23. avgusta pri hajdinskem gozdu ob cesti, ki vodi proti Pragerskem. Takrat sta se z dr. Špindlerjem in Toplakom z avtom odpeljala na večer proti Hajdini. V avtu sta peljala nevaren tovor, nekaj pušk in muriicijo, kar sta skrila pod zadnji sedež. Dogovorjeno je bilo, da dr. Špindler in Toplak oddata v hajdinskem gozdu nevaren tovor skupini, ki je odhajala na Pohorje v partizane. Zmenek so imeU v gozdu v bližini ceste Ptuj - Pragersko. Da bi bolj varno prispela na cilj, je dr. Špindler opremil avto z znakom Rdečega križa. Najbolj nevaren prehod je bU zanju ptujski dravski most, kjer je poUcijskžk straža pregledovala vozove in avtomobile, če so se ji zdeli sumljivi. Cez most sta srečno prevozila, toda na kraju zmenka nista imela sreče. Avto sta sicer ustavila in Toplak je izstopil, toda z južne strani ceste je od roba gozda nekdo pričel streljati proti avtu in Toplaka ranil v gleženj. Hitro je smuknil nazaj v avto, dr. Špindler pa je pognal nazaj proti domu. Janža Toplak, Frančev brat je pozneje povedal, da si oba v avtu nista mogla razložiti, kdo je nanju streljal. Nazadnje sta prišla do zaključka, da so bili to sami fantje, s katerimi sta bila domenjena za sestanek. Ko sta namreč Toplak in dr. Špindler z žarnicami osvetljevala prostor, da bi v temi našla kraj sestanka, so tam zbrani fantje in med nj?.mi tudi dva pohorska partizana, menili, da so izdani in da je v avtu gestapo. Ta zmota se je tudi pozneje potrdila, da so na kraju zbrani fantje izjavili, da so v avtu prepoznali gestapovski avto in nanj streljali. Toplak pač ni mogel biti ranjen drugače, kakor od strelov svojih tovarišev, ki ga niso prepoznali. Ce bi ga ranili policisti, bi takoj dohiteli avto, saj bi peš ne šli na prežo do hajdinskega gozda. Špindler in Toplak sta nama s Pihlerjem naročala, kakšna je najina dolžnost do političnih jetnikov. Dejala sta, naj jim pomagava v mejah previdnosti, da bi naju okupator ne zasačil in bi tako jetniki izgubili nujno pomoč. Toplak je napisal svojemu bratu več pisem v naših zaporih. Vse sva s paznikom Pihlerjem odnesla do brata Janža v Mostje, nekatera Pihler, druga pa jaz. V njih je dajal Franc bratu važne napotke, da skrije orožje in drugo gradivo, ki bi ga gestapo lahko našel in ju pošteno obremenil. Toda kljub temu, da sta poizkušala vse, kar sta zmogla pri prikrivanju svojega delovanja v Osvobodilni fronti, nista ušla najhujšemu. Iz ptujskih zaporov sta morala oba v mariborske. Študenta Zormana so. pa kar iz ptujskih zaporov odpeljah na streljanje v Šoštanj že 10. oktobra 1941, kar nam je že znano. O Koubi je vedel Toplak povedati, da je uvideven gestapovec in da je obema z dr. Špindlerjem obljubil, da bosta odšla v koncentracijsko taborišče in ne med talce na morišče. To vse beremo v Toplakovih pismih svojemu bratu. Oba sta nato kar mirno čakala dneva, ko ju bodo transportirah. Kouba je pri tem kazal le svoj hinavski obraz. Z lepim bi rad iz njiju izvabil priznanja, nato pa ju pahnil v smrt. Mishm pa, da sta oba molčala, da nista povedala kaj obremenilnega, saj gestapo ni zvedel, kako je bil dr. Špindler povezan z mariborskim organizatorjem OF, komunistom Milošem Zidanškom, kako sta se prek trgovke Fini Vugove v Panonski ulici, danes Ulici heroja Lacka izmenjavala pošto. Celo iz zapora je dr. Špindler vzdrževal zvezo z Zidanškom, kajti nekajkrat sem odnesel njegovo pismo do Vugove za Zidanška in odgovor spet vtihotapil v zapore. Iz ptujskih zaporov so dr. Špindlerja in Toplaka odvedli na Bori, nato pa v Maribor, kjer sta padla med talci 30. oktobra 1941. IZDAJALSKI KURIR Okrog 10. novembra 1941 se je pri Krambergerjevih v Novi vasi pri Ptuju zglasil neznani partizanski kurir. Poslal gaje Rudi Znidarič, bivši mizar v železniških delavnicah v Ptuju, ki se je napotil julija 1941 v partizane na Pohorje, postal oktobra borec prvega partizanskega bataljona in se udeležil z njim pohoda proti Brežicam. Ko se je bataljon okrog 7. novembra vrnil s pohoda v Savinjsko dolino, je štab bataljona sklenil, naj se borci v skupinah podajo na prezimovanje. Rudi Znidarič je tedaj poslal krojača Jožeta Hanžiča iz Gomilskega v Savinjski dolini, starega tedaj devetintrideset let, v Novo vas pri Ptuju, kjer je bila pri Krambergerjevih pokrajinska javka OF. Hanžiču je Znidarič naročil, naj Krambergerjevi priskrbijo zimsko zatočišče štirinajstim partizanom. Krambergerjevi mu niso mogli obljubiti, da bi zatočišče našh, pač pa so mu izročili za partizane velik nahrbtnik z jestvinami, perilom, zdravih, žarnicami in drugimi potrebščinami. Nesreča pa je hotela, da so Hanžiča ob vrnitvi v Savinjsko dolino prijeli 13. novembra 1941 braslovški orožniki in ga odvedU z nahrbtnikom vred na celjski sedež gestapa. Tam je s strahom prežeti kurir izblebetal, kar je vedel o partizanih in daje moral tudi v Ptuj. Dalje prihodnjič tednik — Četrtek, s. oktobra 1974 stran 9 OB RAZSTAVI AKAD. KIPARJA GABRIJELA KOLBIČA V PTUJU V četrtek, 3. oktobra, ob 17. uri bo v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra majhna slovesnost. Odprta bo razstava mariborskega kiparja Gabrijela Kol bič a, ki bo na o^ed Ptujčanom do nedelje, 13. oktobra, vsak dan med 9. in 12. ter 15. in 17. uro. Akademski kipar Gabrijel Kolbič ni Ptujčanom neznano ime, saj je že razstavljal v starem mestu ob Dravi, vendar se to pot predstavlja s sorazmerno veliko samostojno raz- stavo, v kateri bomo lahko videli njegove kiparske pa tudi slikarske stvaritve. Naš tokratni gost se je rodil v Velki v Slov. goricah pred 61. leti. Študiral je najprej na umetno-obrtni šoli in nato na Akademiji v Pragi (1932-1939), nato pa pri Franju Kršiniču v Zagrebu (1940-1941). Že od vsega začetka je kazal posebno veliko zanimanje za drobno plastiko in za keramične tehnike, ob tem pa tudi močne vplive ekspresio- nistične stilizacije, ki ga je navajala k temu, da je miselno simboliko odeval v dekorativno prikrojene oblike. Vendar je reliefna plosko- vitost in ekspresivna linearnost kma- lu začela umetnika ovirati pri njegovem razvoju k bolj volu- minozno občuteni plastiki. Zato ju je opustil in s tem sprostil svoje dolgo zadrževano oblikovno po- čutje. Kolbič ustvarja v smislu pripovednega podajanja tematike, zato se rad izraža v alegoričnih in genrskih snoveh. Figuralna kompo- zicija in portret sta najbolj očitno potrdilo resnobnosti njegovih to- vrstnih prizadevanj. Odločilnega po- mena pri tem pa je, da vedno pogosteje uporablja plemenitejše vrste materiala, kamen, marmor, bron. Njegova najznačilnejša dela so prav tista, ki so se rodila iz prvobitne nagonske potrebe po plastičnem oblikovanju, kar kaže, da imamo opraviti z izrazito čustve- no usmerjenim ustvarjalcem. Kolbič se ob tem ne oddaljuje preveč od zunanje resničnosti, njegov stik z naravno danostjo je pogojen v njegovi lastni osebnosti, iskreni grisrčnosti in preprosti čustvenosti, ib tem pa je v njegovih delih nekaj trpkega, kar se čuti celo v malofi- gurni motiviki, otroških igrah in dekliških aktih. Pri tem posveča pogosto prav v intimno idealiziranih podrobnostih genrsko pripoved- nemu detajlu toliko pažnje, da zadobi kompozicijska celota deko- rativno zaključeno podobo. Vendar mu je osnovno vodilo vendarle prostorno plastična kompozicija, pri kateri računa z izrazno in oblikovno vezanostjo gmote, s poenostavljeno modelacijo, z oživljenim kiparskim prostorom, z razgibanostjo ritmi- ziranih gibov, pa tudi s snovno danostjo meriala. Ob tem pa se seveda uveljavljajo sodobnejši pla- stični koncepti. Ne ozir^e se na to, pa v vsem njegovem delu zavzema motivika ljubezni, materinstva, otro- ške igre, figure in portreta osrednje mesto, pa najsi gre pri tem za monumentalno plastiko ali pa za srednjo oziroma drobno. Ob ki par- jenju Kolbič tudi intenzivno akva- relira (cvetna tihožitja, pejsaži). Umetnik, ki je vsestransko ustvar- jalen, je tudi zelo ploden, saj mu je to že 26. samostojna razstava. Več o razstavi in razstavljenih umetninah pa bomo sporočali, ko bo razstava že odprta. Jože CURK MILENA ZUPANČIČ MED NAMI V ptujskem gledaUšču je 23. septembra 1974 ob 20. uri gostovalo Mestno gledahšče ljubljan- sko s Komedijo ljubezni Noela Cowarda. V njej so nastopih: Milena Zupančič, lanska pulska nagrajenka, Zlatko Šugman, star znanec ptujske- ga gledališča, njegova žena Maja in Olga Gradova, študentka akademije. Delo je režiral Igor Pretnar, glasbo je izvajal plesni orkester RTV Ljublja- na, kostime in sceno je izdelala delavnica Mestnega gledališča ljub- ljanskega povd vodstvom Fanči Grmekove, Franca Bohmeca in Draga Erjavca. Lani umrlega angleškega pisatelja, igralca in režiserja Noela Cowarda, šteje gledališka zgodovina za najboljšega anglosaškega komedio- grafa dvajsetega stoletja po G. B. Shawu, njegovo Komedijo ljubezni („Private lives", An Intimate Comedy) pa za najboljšo komedijo zadnjih petdesetih let. Takole nizanje presežkov resda zveni kot pretiravanje v hvah, vendar je Komedga ljubezni v zvrsti lažje komedge zares prava izjema. Covvardova Komedija ljubezni se navezuje na komedijsko izročilo G. B. Shawa in O. Wildea ter na pisateljsko motivno izročilo A. Štrindberga. Medtem ko je A. Strindberg dramsko uporabljal pekel razmerja med moškim in žensko v tragičnih in temnih barvah, N. Coward pekel tega razmerja v Komediji ljubezni upodablja v svetlih, pastehiih barvah ter lahkot- nem, humornem, bolj površinskem, a nikakor ne površnem zarisu. Izjemnost njegove komedije in humorno zelo učinkovito, izvirno in komediografsko spretno obravnava in vedno živa intimnost človeškega sožitja v ljubezni. To je komedija, pri kateri se lahko prešerno in sproščeno smejemo, ko pridemo od predstave pa spoznamo, da smo se krohotali sami sebi in se zamisUmo nad sabo. Še ocena igralcev in njihove igre: Priznati je treba, da je bila uprizoritev te komedije ljubljan- skega mestnega gledališča, vseskozi mojstrsko podana. Domiselnost režiserja Igorja Pretnerja, kakor bogata odrska omika in ubranost igralskega kvareta je izpričevala zavidanja vreden visok profesionalni nivo. Se posebej pa sta navdušila pubhko izvrstna Milena Zupančiče- va in Zlatko Šugman, ki sta dajala s svojo sproščenostjo in šarmom komediji poseben čar. Takih gostovanj si še žeUmo! ZAPISEK S SIMPOZIJA O DELEŽU PTUJA V RAZVOJU SLOVENSKE KULTURE Pod pokroviteljstvom Kreditne banke Maribor in samostojne podružnice Ptuj je bil v četrtek 26. 9. in 27. 9. 1974 v okviru IL ptujskih kulturnih srečanj odprt simpozij o deležu Ptuja v razvoju slovenske kulture. Simpozij je otvoril Vladimir Ban. Slavnostni govor je imel Branko Gorjup, predsednik SO Ptuj in zaželel simpoziju obilo plodnega dela, saj je njegovo delo pomembno za dvig splošne kulturne ravni cele Slovenije. Svoj govor je navezal na zgodovinsko in zakonsko zaščito mest: Škofje Loke, Pirana in Ptuja in poudaril, da le-ta ne zadostuje in, da mora družba tudi zagotoviti finančno zaščito. Zato bo 12. 10. 1974 v Ptuju posvet med predstavniki teh treh občin, kjer bodo sprejeli dogovor o ohranitvi kulturnega bogastva le-teh, ki je obenem vsenacionalni del zgodovin- ske dediščine človeštva. Nato so sledila predavanja naših znanih strokovnjakov. Dr. Jože Koropec je govoril na temo: Ptuj in drugi prvi trgi na Slovenskem; dr. Iva Curk: Nekaj o vlogi arheolo- škega Ptuja v slovenskem prostoru; dr. EmiMjan Cevc: Umetnost - zgodovinski delež srednjeveškega Ptuja; Vladimir Bračič: Demograf- ski aspekti Ptuja in njegove okohce. Predavanja so bila popestrena z barvnimi diapozitivi. MG ^F. B. A Vojna in zlocini(38) (ODLOMKI IZ SPOMINOV PTUJČANA) Pomnožili so nas za 48 mož, tako da nas je bilo vseh 68, na vaako stajo po 34 ljudi. Ko so iztovorili zadnje nesrečnike, se je pojavil višji gestapovski odličnik z nekakšnim pribočni- kom. Poklicala sta iz skupine nekega moža po imenu in mu naročila, naj si izbere dva pomočnika in naj zakoljejo ter raztelesijo bika, ki je bil zadnji pravi prebivalec našega novega bivališča. Neznanec, ki so ga pripeljali tudi, tisto predpoldne, je naročeno delo opravil spretno in hitro. Bil je po poklicu mesar, baje doma iz Dubrave na sosednjem Hrvaškem. Zadišalo je po kolinah in porodila se je želja, da bi tudi mi kakorkoli bili deležni domačega praznika. Raztelešeno žival so kos za kosom naldadali na tovornjak. Tudi boljše dele drobovine so naložili. Črevesje pa so neoči- ščeno in nerazpravljeno vrgli na gnojišče. Kmalu so se s tovorom vred odpeljali in ostali smo zopet sami s stražarji. ,,Po tolikih dneh pičle hrane bi se nam prileglo na krompirjevki malo maščobe. Poberimo čre- vesje, sicer znotraj in od zunaj gnoj. Nič ne de, očistili bomo in s črevesno maščobo vred narezali v krompirjevico," ki nam je bila tistega dne prvič namenjena. Že zjutraj so nam namreč pripeljali kotel in nekaj krompirja. Od tedaj dalje smo si morali sami kuhati. Mesar, ki je še bil sit od doma, se je malce začudil, a je rade volje pristal. Strokovnjaško je očistil in o^lemal črevesje in kmalu se je kadilo iz kotla, ki smo ga na hitro namestili kar na dvorišču, saj je bil lep sončen dan. Ko je že prijetno dišalo okrog ognjišča, je zopet zabrnelo na hribčku. Prikazal se je najvišji med ptujskimi gestapovci s svojim spremstvom. Prišel je pogledat, kako smo uredili njegovo vladavino. . . Kot lovski pes z najboljšim nosom se je pognal proti kotlu, pomešAl s koHčem, ki je nadomeščal kuhalnico in zarjovel: ,,Ausschuetten, fuer heute war leere Erdaepfelsuppe vorbestimmt!" . . . Dva sprem- ljevalca sta pograbila kotel" in ga izlila po gnoju. Ostali smo brez obeda. Bili smo lačni, toda niti ne preveč razočarani. Kakor že povedano, od te vrste ljudi nismo pričakovali ničesar človeškega. V njihovih vrstah so bili zbrani sami zločinci in rojeni sadisti, ki so svojo zlobnost še dopolnili in izšolali v posebnih gestapovskih tečajih. Ko je pretekel čas kosila brez jedi, so nas porazdelili na dve skupini. Večino so odvedli proti gradu. Deset nas je ostalo pri hlevih in naložili so nam nalogo speljati od bližnjega izvirka vodo do najbližjega ogla na dvorišču. Iz desk smo zbili nekakšne žlebove in z manjšimi skalami okrog izvirka zgradili malo zajetje. Delo ni bilo težko. Kdor pride po 14 dneh iz kleti, tudi brez kosila prestane na zraku in soncu. Z mrakom so se vrnili naši tovariši. Povedali so nam, da so morali čistiti in pospravljati sobe in vse prostore v graščini. Naše delo je bilo prijetnejše. V gradu so imeli opravka z mnogo prahu po zaduhlih grajskih sobanah. Iz vsega smo zaključili, da gestapovci pripravlja o prostor za večje skupine ljudi. Bil je videz, da bomo mi za njih nekakšni strežniki z nalogo opravljati pomožna opravila. Po običajni večerji prazne črne kave i^ nadomestka so nas nagnali v hlev k nočnemu počitku. Tudi pri tem so imeli svoje muhe in zahtevo. Zaukazali so, da moramo vsi položiti glave globoko k zidu pod cementne jasli. Dalje prihodnjič 10 strani tednik — Četrtek, s. oktobra 1974 ODMEV NA „HALOŠKO ELE- GIJO" V zadnji številki tednik? 7 D je bila objavljena reportaža pod naslovom Haloška elegija. V njej je časnikar Ivan Ivačič opisal nemo- goče pogoje, v kakršnih živita zakonca Strucel iz S trajne v osrčju Haloz. Reportaža je naletele na velik odmev. T\idi pri nas v Ptuju. Takoj naslednji dan po objavi so zakonca obiskali na njuni domačiji predstav- niki družbenopolitičnih organizacfl ter dve predstavnici oddelka za družbene službe in delo pri SO Ptuj. Zraven sta bila tudi novinarka radia Ptuj in naš fotoreporter, ki nam je pripravil ob tej priložnosti repor- tažo. Objavili jo bomo v prihodnji številki TEDNIKA. SREDIŠČE OB PRAVI OTVORITEV PRENOVLJENE KINODVORANE V soboto bodo Središčani po nekaj več kot dveh letih spet lahko prišli v svojo kinodvorano. Ta dolgo pričakovani dogodek bodo prazno- vali s priložnostnim programom, v katerem bodo sodelovali recitatorji in središka godba. Dvorana bo služila tudi za manjše nastope, koncerte in proslave, osnovna dejavnost, ki se bo tu odvijala, pa je kino. Po otvoritveni slovesnosti bo predvajan tudi krajši film, nato pa se bodo obiskovalci preselili v dvorano telovadnega društva Partizan, kjer bo prosvetno društvo pripravilo zabavo. ORMOŽ: V osnovnih šolah 2635 otrok Letos obiskuje osnovne šole na območju občine Ormož 2635 učencev in učenk, to je za 56 manj kot lansko šolsko leto. Razporejeni so v 109 oddelkov. Po posameznih šolah je število naslednje: Miklavž - 352 otrok, podružnična šola Kog - 77 otrok; Ormož - 583 otrok, podružnične šole Hum - 88, Ivanjkovci - 109 in Runeč - 88 otrok; Središče - 315 otrok; Tomaž 362 otrok; Velika Nedelja 413 in podružnična šola Podgorci - 155 otrok. Posebna osnovna šola Ormož ima letos že 93 učencev v petih razredih in devet oddelkih. Glede padca števila otrok je treba povedati, da je letos zadnji „sušni" vpis, saj se bo v skladu z dolgoročnim programom razvoja šolstva, ki je bil sprejet lansko leto in zajema tudi vprašanja natalitete (to je števila rojstev) že prihodnje leto položaj pričel spreminjati na bolje. Program zajema vse (že rojene!) otroke. Popis so opravili na krajevnih uradih. Tako je tudi v bodoče pričakovati več malih občanov. Šole so v glavnem vse pričele šolsko leto pripravljene. Pouk se je v vseh šolah pričel 2. septembra. Izjema je samo osnovna šola Ormož, kjer so zaradi napeljave centralne kurjave pričeli s poukom z enotedesnko zamudo. Centralno ogrevanje je letos dobila tudi osnovna šola Velika Nedelja, tako da so sedaj vse tako imenovane centralne osnovne šole na območju občine Ormož tudi centralno ogrevane. No, v Ormožu bo treba še nekaj časa kuriti v klasične peči, ker bo kotlovnica skupna za tri objekte in ker še ne bo letos gotova. „Nobena skrivnost ni, da je goreča želja prireditelja Popevke vesele jeseni - Zavoda STADION in njegovega pripravljalnega odbora narediti iz „mariborske ' zabavno- glasbene prireditve slovenski festi- val Nam je to že uspelo? " Tako je zapisal v bilten Popevke vesele jeseni 1973 član pripravljalnega odbora Srečko Niedorfer. Odgovor se glasi: DA! Letošnji 8. festival ,.Popevka vesele jeseni" je direktno prenašala TV in radio Ljubljana. Zraven tega so bila zastopana na festivalu imena naših najvidnejših tvorcev zabavje glasbe - v republiškem merilu. Popevka Vesele jeseni '74 v slikah Torej, popevka Vesele jeseni je postala slovenska (ne popevka). Nekateri trdgo, da je „dala več dobrega od sebe," kot »Slovenska popevka". Pri tem mislimo več domačega, pa tudi kvalitetnejšega. Pa poglejmo, kaj je zabeležil objektiv našega fotoreporterja: (od leve proti desni - navzdol). Najvišjo nagrado - Zlati klopotec sta prejela Marjan Stare in Bojan Adamič za skladbo Ribničan, ki jo je zapel Braco Koren. Prvo nagrado občinstva je prejel avtor besedila in glasbe popevke Nazdravimo prijateljstvu - Berti Rodošek z New Swing Quartetom. Lep čas je stal za dirigentskim pultom, letos pa se je razkuril in „takole za hec" odnesel prvo nagrado občinstva - po mojem je to še višja nagrada kot zlati klopotec, saj so popevke namenjene prav občinstvu. Drugo nagrado je dobil avtor glasbe Koliko deklet sem že kdaj ljubil - Moj mir Sepe. Popevko je zapel Ivan Mojzer (na sliki miži). Verjetno je bila tudi v dvorani katera izmed njih, pa ga je bilo sram, kajti očitno mu nekje ni uspelo - desno roko je imel namreč v mavcu. Najbrž ste že spoznali na sliki Ireno Kohont in Edvina Fliserja. Edvin je domačin, Irena pa je pršva, našva, dava, rekva in tu je tretja nagrada občinstva, ki jo je prejel avtor Konrad Doler. Cisto na spodnji sliki levo pa je mlad mož Rudi Trojner, ki si je za oder nadel kožuh. Cisto pravi kožuh, čisto pravega kurenta. In ker jo je čisto prav še zapel (kurentovo izpoved namreč) mu je žirija akreditiranih novinarjev podelila nagrado in priznanje za najboljšega debitanta prireditve. In čisto, čisto na koncu smo našli prostor še za napovedovalca. To st« bila naša stara znanca Metka Šišernik-Volčič, napovedovalka RTV Ljubljana in Saša Veronik iz Radia Maribor, ki je obljubil tako, kot lansko leto, da je tokrat nanovedal zadnjič. Želeli smo prilepiti še sUko Andresa Valdesa, znanega panto mi- mika, kubandcega porekla, pa ga je ujel objektiv ravno takrat, ko mu je spodrsnilo na grozdu gamaja, ki je padel iz brente Rodovškovim fantom. Seveda je padel tudi Andres Valdes. Fotoreportaža: Martin Ozmec Objava Uprava skupščine občine Ptuj, Srbski trg 1, proda na javni licitaciji razni rabljeni pisarniški inventar in pisalne ter računske stroje. Javna licitacija bo 16. oktobra 1974 ob 9. uri dopoldne na dvorišču upravne zgradbe v Ptuju, Srbski trg 1. Iz pisarne oddelka za občo upravo TEDNIK — ČETRTEK, 3. oktobra 1974 stran 11 DR. FRAN 3RUMEN Zanimivosti o alergijah 4. NADALJEVANJE O^REVOD 12, NEMSCINE) Zatečene in solzeče se oči posta- nejo preobčutljive za svetlobo. Po- gosto dopolni bolezensko sliko še nadušljiv kašelj z neutešljivim silje- njem, ali pa značilni astmatični napadi. Sicer ne sledi vsakemu pojavu alergične bolezni pravo ast- matično stanje, vendar zmernejši pojavi oteženega dihanja niso redki. Z vsemi temi na zunaj vidnimi znaki pa se druži še velik neviden notranji nemir in vzdražljivost. V najakutnejšem stadiju reagirajo aler- giki na vse dražljaje posebno po- ostreno. Kdor je obremenjen z obolev- nostjo s senskim nahodom, lahko oboli tudi dvakrat v istem letu, če rastlina, ki je zanj nevarna, cveti dvakrat v letu; ali pa, če je občutljiv na pelodni prašek dveh različnih rastlin, ki cvetita ob raznih letnih časih. Med posameznimi napadi aler- gičnega obolenja se lahko prizadeti tudi daljšo dobo počuti popolnoma zdravega. KAKO KLJUBOVATI ALER- GIČNIM NADLOGAM? Poznamo celo vrsto preprečujočih ukrepov, kakor npr. umik in bivanje v pokrajinah, kjer je zelo malo ali pa sploh ni pelodnic in cvetnega prahu (velikomorske planjave in visoko- gorja, koder je rastlinstvo skrčeno na redke skromne mahove). POV- SOD PA JE USPEH INDI- VIDUALNO RAZLIČEN IN GA JE TREBA PREISKUSm. O možno- stih in podrobnostih zdravljenja bo govora na koncu sestavka. Za srednjo Evropo (in predvsem za Nemčijo) je običajno pribežališče otok Helgoland. Tudi na nekaterih obmorskih obalah najdejo posa- mezniki pomoč. Toda tam je uspeh odvisen od smeri vetrov. Dobro je le tako dolgo, dokler vejejo vetrovi iz takih smeri, kjer ni aktivnega peloda Na splošno pa je le težko možno, da bi se ljudje, ki so ogroženi s sensko alergijo, leto za letom v celem kritičnem obdobju zadrževali na širokem odprtem mor- ju. Zdravniki na splošno pripo- ročamo sledeče pomožne ukrepe: 1. Okna naj bodo ob sončnih in suhih dnevih stalno zaprta do 22. ure. 2. Okna v spalnicah naj bodo celo pomlad in poletje od 3. ure zjutrjg pa do 22. ure stalno zaprta, ker z vzhajajočim soncem doseže zasi- čenost zraka s pelodnim prahom svoj vrhunec. 3. Pelodni alergjki se morajo v, kritičnem obdobju dosledno izogi- bati polj in travnikov. 4. V kritičnem obdobju naj alergjki uporablj^o temna očala, čeprav s tem ne dosežemo zaščite pred pelodnim praškom, pa vendar omilimo bleščobo in svetlobne draž- '^Tenski NAHOD JE NAJBOLJ ZNANO IN NAJBOLJ RAZŠIR- JENO ALERGIČNO OBOLENJE, pa imamo vendar tudi mnogo alergikov, ki so preobčutljivi na hišni prah. Prav v novejšem času so bile odkrite vrste pršic (grinje), ki so v biološki povezavi z alergeni hišnega prahu. Posebno veliko pršic nahajamo v žimnicah. Te živijo in se hranijo z oluski človeške kože, ki se sčasoma naberejo v blazinah. Izkušnje so pokazale, da se tekom dveh do treh let po razkužitvi ponovno namnoži tohko pršic, da znova povzročajo alergične reakcije. Posebno mnogo pršic se zaredi v vlažnih stanovanjih. Sledi 5". nadaljevanje^, SLOVENCI IZ KOROŠKE GLOBASNICE V PTUJU IN ZAGREBU V nedeljo, 22. 9. 1974 je obiskalo Ptuj 24 odbornikov upravnega in nadzornega odbora Posojilnice in kmečke gospodarske Zadruge z ženami iz Globasnice na Korošcem na poti na zagrebški velesejem tudi Ptuj. Po kratkem pomenku s predstavniki Temeljne kulturne skupnosti Ptuj in Svobode, Kidričevo so nadaljevali vožnjo z avtobusom (Sienčnik) po novi cesti Ptuj -Krapina-Zagreb. Spotoma so obiskali izletniki iz Globasnice domačijo in spomenik Matije Gubca v Donji Stubici, nato pa si ogledali svet ob asfaltni cesti, čez D. Bistrico in dalje pri Sesvetom do Zagreba. Za večino udeležencev in njihovih žena je bil to prvi skupinski izlet v matično Slovenijo in Jugoslavijo. Vse jim je bilo zanimivo na potovanju in na velesejmu v Zagrebu. Vračali so se z lepimi vtisi in hvaležni organizatorju izleta Janezu Hudlu, članu upravnega odbora Posojilnice in poslovodji zadruge v Globasnici. Tudi ob vračanju v Globasnico so se zadržali koroški Slovenci za krajši čas v Ptuju. J. V.^ SLOVENCI IZ GLOBASNICE Foto: J. VRABL osebna kronika RODILE SO: Marija Jerenko, Starše - deklico; Nada Dajčman, Trg mlad. del. brigad 1 - Boštjana; Cita Petek, Šardinje 30 - Simona; Marija Svenšek, Kidričevo 39 - Boruta; Jožica Zadravec, Miklavž pri Or- možu 5 — Mihelco; Silva Šut, Plešivica 31 - Andreja; Ana Vido- vič, Zg. Hajdina 41 — Primoža; Zdenka Ponikvar, Osojnikova 9 — Milka; Jožefa Kozel, Gruškovje 57 — Jožico; Ana Brvar, Dornava 148 — Alojza; Marija Matjašič, Trnovska vas 5 — Zdravka; Terezija Lovren- čič, Podvinci 133 — dečka; Vida Berdnik, Sp. Ložnica n. h. - Mojco; Ida Kokol, Krčevina 10 - dečka; Marija Kerin, Draženci 37 — Boštja- na; Pavla Pfeifer, Kidričevo 13 - deklico; Milena Arnuš, Tibolci 16 - Aleša; Marija Kereš, Miklošičeva 10 — Vesno; Aba Mihalinec, Repišče 39 - Ano; Marija Jurgec, Orešje 12 — Manuelo; Martina Zelenik, Nadole 4 — Romana; Gordana Korban, Žigrova 6, Ormož - Gorana; Marija Turnšek, Moškanjci 114 - Simono; Zlatka Kirič, Šardinje 2 - Petra; Angela Šterbal, Budina n. h. - dečka; Jožica Onišak, Kidričevo 16 — Borisa; Vera Raj, Štuki 1 - Tomaža, Emica Šketa, Sovjak 8 — dečka; Silva Kramberger, Apače 43 — dečka; Marta Rižnar, Obrez 98 - deklico; Neža Mislovič, Gorenjski vrh 27 - Karmeno; Ljudmila Ferlič, Soviče 12 - dečka; Ida Grof, U. K. Meška 3, Ormož — deklico; Marija Strelec,, Budina 47/b - deklico; Marija Šoštarič, Pavlovci 3 — Mar- tino; Terezija Plohi, Bučkovci 71 - Marjana; Olga Kolednik, Pobrež[e 83/a - deklico; Ivanka Florjančic,; Lasigovci 13 - deklico; Marija Druzovič Trnovska vas 55 — deklico; Marija Fladung, Desternik 56 - dečka; Ljudmila Magdič, Kamenščak 22 - Ireno; Marija Farič, Mestni vrh 43 - Romana; Marija Horvat, Gabernik 24 - Darjo; Anica Kozel, Vel. Varnica 6 - dečka; Marjana Kreslin, Kidričevo 35 - Aleša; Elizabeta Kokol, Gabernik 7 - deklico; Ljudmila Krajnc, Stojnci 47 - Soipo; Anica Čurin, Vinski vrh 5 - dečka; Jelka Luskovič, Lača ves 17 - Katjo; Zlatka Raščan, Prepolje 8 - Jasno; Verona Burina, Zamenci 13 — deklico; Marija Kajsersberger, Ge- rečja vas 67 - dečka; Nina Borovič, Pajkova 22, Maribor - Andreja. POROKE: Poldi Furman, Na postajo 15 in Ida Mesaric, Remčeva 3; Franc Kmetec, Selška 12 in Danica Vido- vič, Selška c. 12; Alojz Petek^ Štuki 29 in Jožica Grandl, Grajenšcak 20; Silvester Kolar, Šikole 41 in Janica Kopše, Sp. Gorica 18; Marjan Vrečar, Vošnjakova 3 in Majda Horvat, Tomšičeva 29; Stanislav Paveo^ Gerečja vas 8 in Majda Emersič, Lovrenc 129; Alojz Kokol, Kidričevo 13 in Lidija Menoni, Kidričevo 4. UMRLI SO: Antonija Krajnc, Dom upok. Muretinci, roj, 1886, umrla 19. 9. 1974; Ana Ranfl, Mala vas 41, roj. 1884, umrla 27. 9. 1974; Anton Maroh, Lancova vas 90/a, roj. 1895, umrl 28. 9. 1974; Alojz Krajnc, Grajenščak 71, roj. 1901, umrl 29. 9. 1974. KOMISIJA ZA VOLITVE, IMENOVANJA IN KADROVSKA VPRAŠANJA SKUPŠČINE OBČINE PTUJ razpisuje v skladu s 40. členom statuta Zavoda za varstvo in delov- no usposabljanje mladine Dr. Marjana BORSTNARJA v Domavi delovno mesto ravnatelj a al zavoda za varstvo in delovno usposabljanje mladine Dr. Marjana BORSTNARJA v Domavi pri Ptuju. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo z nazivom: zdravnik — psihiater ali zdravnik — pe- diater ali psiholog ali defektolog, — da ima vsaj pet let delovne prakse iz svoje stroke, — kot dodatni pogoj se zahteva še družbeno — p>olitična aktivnost in neoporečnost. Pismene prijave, kolkovane z 2 din upravne takse in z dokazili o izpolnitvi razpisnih pogojev naj pošljejo kan- didati do 15. oktobra 1974 komisiji za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanjia skupščine občine Ptuj, Srbski trg 1. Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja skupščine občine Ptuj 12 sti;an tednik — Četrtek, s. oktobra 1974 naša pisma PTICA SELIVKA PRIPOVEDUJE Vsako jesen odletijo lastovke v velikih jatah na jug. Zbirajo se na električnih žicah. Prisluhnite neki lastovki, ki pripoveduje o svojem potovanju na jug. Nekega dne so se zbrali vsi moji sorodniki in odleteli smo v veliki jati. Letali smo nad lepimi gozdovi, razoranimi polji, pokošenimi trav- niki Tu in tam smo se ustavili v kakem gozdiču ali se nam je pridružila kakšna ptica in letela z nami Po dolgem potovanju snio končno prispeli na jug. Tam že dolgo poznam lep in zelen gozdič. Takoj sem se odpravila tja. Poiskala sem si primerno drevo in vejo, na kateri sem si začela spletati gnezdo. Ko sem si ga spletla, sem zletela na tla in pikala drobnim črvičem, ki se je pred menoj skril v luknjo. Tedaj je počil strel. Začutila sem skelečo bolečino v perutnici. Od nekod je prišel maček in se mi z iskrečimi očmi bližal. Lahko bi zletela na vejo in se rešila. Pa nisem imela več toliko moči. Že sem mislila da bo po meni, ko nenadoma pride reven deček, zapodi mačka, mene pa nežno prime in me stisne v toplo dlan ter steče domov. Doma so me z veseljem sprejeli. Radovedno so me opazovali, ker še niso videli take ptice. V izbi sem videla tudi več drugih ptic. Ker so z nami lepo ravnali in ptice, ki so se pozdravile spustili, sem sprevidela da se nimam cesa bati. Tudi meni so dali zdravilo in kmalu se.mi je rana pozdravila. Nekaj dni sem letela po izbi in se pogovarjala z drugimi pticami in dečkom, ki me je imel zelo rad. Nekega dne pa se mi je stožUo po rodnem kraju. Začela sem pikati po oknu. Deček me je razumel, vendar me je prosil naj ostanem pri njem. Tedaj sem mu rekla: „Dragi deček, ti ne veš, kako mi je. Rada bi bila že doma in si spletla gnezdo v toplem domačem hlevu. Pusti me torej in odpri mi okno!" Deček je brez besed odprl okno. Zletela sem na drevo in pogledala k dečku. Stal je ob oknu, gledal za mano in ihtel tako milo. da sem mu rekla za slovo: ,,Nikar ne joči, bodi vesel kakor sem jaz sedaj, ko sem svobodna. Kliče me domovina — kliče me moja zelena dolina. Zato grem. Če bi ostala pri tebi, bi umrla od hrepenenja po svojem gnezdu. Bodi zdrav in srečen kakor si bil doslej. Na svidenje!" Odletela sem. Deček je zrl za mano in si brisal solzne OČI Letela sem hitro, kolikor so mi dale moči. Zdaj spet spim pod domačo streho. Tanja Ostrman, S. b, OŠ „F. Osojnik", Ptuj NA JUG Topli in sončni dnevi so se umaknili, prišli pa so žalostni ter pusti. Megla se je vlekla čez livado v hladnem jesenskem jutru. Na sosedovem vrtu, v krošnji stare jablane, je gnezdil škorčji parček. Poletaval je iz gnezda na vejo ter spet iz veje na gnezdo. Z žalostnimi pogledi sta opazovala okolje. Spomnila sta se na svoje mladiče in upala, da se bodo vrnili in skupno poleteli na jug. Koliko truda sta irnela z njimi! Ko so še nebogljeni lačno stegali gole glavice, sta od ranega jutra do poznega večera iskala hrano in pitala svoje požeruščke. Komaj sta čakala, da bodo vzleteli. Ko je prišel ta dan, jima je bilo hudo. Z njimi sta poletela čez sosedovo hišo in jih bodrila. Otroci so ju zapustili in spet sta bila sama. Spomnila sta se na prve majske češnje, ko sta docela obrala mlado drevo. Bila je to čudovita poslastica. Na to sta se skozi vse leto gostila po njivah, tja do jesenskih dni. V vinogradih je rumenelo listje in grozdje je iz dneva v dan postajalo slajše. Na vrhu hriba je strašil klopotec, ki sta se ga sprva zelo bala. Toda grozdje je bilo vse preveč vabljivo in ju ni mogel prestrašiti, ta njegov klip — klop. Prišli pa so nekega dne brači in opustošili vinograd. Škorčka sta pomislila: ,,Mar že je res tako pozno?" Njuno razmišljanje je zmotila jata škorcev, ki je priletela in sedla na drevo. Še in še so prihajali. Nenadoma se je jata dvignila, še enkrat je obkrožila sosedovo domačijo, nato pa odletela. Gledal sem za njimi in čudna tesnoba me je stisnila pri srcu. Zaželel sem si, da bi se naslednje leto vsi, prav vsi vrnUi. Andrej Motaln, 5. a, OŠ „F. Osojnik", Ptuj IMELI SMO PIONIRSKO KONFERENCO Vsi pionirji in cicibani naše šole smo se zbrali v petek v dvorani. Tovarišica mentorica je najprej po- ročala o delu pionirske organizacije v preteklem šolskem letu. Pionirji smo tekmovali v veseli šoli, sodelo- vali pri proslavah in v dramskem krožku. Uspešno je tudi delovala pionirska hranilnica. Nato smo se- stavili plan dela za novo šolsko leto. Nazadnje smo izvolili nov odbor pionirske organizacije. Andreja, Vobovnik 3. raz., OŠ Stoperce KRAVA KRAVA JE DOMAČA ŽIVAL. MOJ DEDEK IMA DVE KRAVI. OBE STA LEPO REJENI. SVOJ KOTIČEK IMATA V HLEVU. LEŽITA NA LISTJU. KRAVI STA LEPIH BARV. ENA JE ČRNA, DRUGA JE SIVA. SIVA JE MUCA, ČRNA JE SEKA. KRAVA IMA ZELO VELIKA ROGOVA. Z NJIMA SE LAHKO BRANI., KRAVE NAM DAJEJO MLEKO VSI OTROCI GA IMAMO ZELo RADI. KRAVA IMA DOLG KOŠAT REP. Z REPOM Sl ODGANJA MUHE. BOJAN LAMPRET 1. A RAZRED, OŠ MAJŠPERk FAZANI KO SMO PRIŠLI V ŠOLO, NAM JE TOVARIŠICA DEJALA, DA GREMO GLEDAT, KAKO bo BRANKA KRMILA FAZANE KER SMO ROPOTALI, SO FAZA- NI ZLETELI IN NISMO VIDELI NOBENEGA. NATO SMO ODŠLI V ŠOLO MAJŠPERK. JELKA HERTIŠ 1. A RAZRED, OŠ MAJŠPERK TELEVIZOR Rada gledam televizijo, posebno pa risanke. Na televizorju imam za okras dve školjki. Lahko gledamo Zagreb, Ljubljano in Avstrijo. Na televiziji so lepe oddaje. Tatiana Radakovič, 4. b, OS „T. Znidarič" pravi naslov za denarne zadeve tako meni najmanj 1 milijon 767tlsoč 112 ljudi: toliko varčevalcev nam je v 130 poslovnih enotah zaupalo 8 milijard 283 milijonov 692 tisoč dinarjev dinarsl^hincteviznih srec^ ................... ljubljanska banka tednik — Četrtek, 3. oktobra 1974 stran 13 USPELA AKCIJA RDEČEGA KRIŽA PTUJ Ob nedavnem fluorografiranju prebivalcev ptujske občine je občinski odbor Rdečega križa v Ptuju izvajal zbiralno akcijo prosto- voljnih prispevkov za tuberkulozne bolnike v občini. Za socilano ogrožene bolnike so občani pokazali veliko razumevanje in povsod tam, Ijjer so se aktivisti Rdečega križa trudili, uspeh ni izostal. posamezne osnovne organizacije Rdečega križa pa so zbrale: Ciriculane 826,45 din, Cirkovce 834,20 din, Dolena-Sela 831,60 (jin, Desternik 1.542,75 din, . pornava-Gorišnica 1.483,70 din,- Grajena 160,80 din, Hajdina 919,60 din, Juršinci 965,20 din, Kidriče- vo-TGA 579,45 din, Kidričevo- teren-Lovrenc 992,00 din, Lesko- vec 570,40 din, Majšperk 1.387,85 (Jin, Markovci-Borovci 1.114,05 din, Ptuj 4.609,00 din. Ptujska gora 712,25 din, Podlehnik 1.163,50 din, Polenšak 355,00 din, Rogoznica 1.628,10 din, Stoperce 712,40 din, Trnovska vas 604,55 din, Videm pri Ptuju 2.001,35 din, Vitomarci 525,70, Zavrč 1.381,05 din in Žetale 645,75 din. Tako je bilo skupno zbranih za socialno ogrožene bolnike TBC 26.688,95 dinarjev. Ta znesek pa potrjuje,' da je zbiralna akcija povsem uspela. Izvršni odbor Rdečega križa - občinskega odbora v Ptuju je že razpravljal o razdelitvi sredstev. Sklenil je, da bo to nalogo opravila posebna komisija, ki mora najprej zbrati potrebe o pomoči socialno ogroženim tuberkuloznim bolni- kom. Kot to poročamo, v vseh osnovnih organizacijah Rdečega križa ptujske občine že proučujejo, komu je pomoč najbolj potreb- , na. Izvršni odbor Občinskega odbo- ra Rdečega križa Ptuj je na zadnji seji še posebej sklenil, da bodo vsa zbrana sredstva ob letošnji fluoro- grafski akciji izključno namenjena pljučnim socialno ogroženim bol- nikom. Komisija za informacije pri Obč. odb. Rdečega križa Ptuj DEŽNO PRI PODLEHNIKU Kako so slovenski »Racarjhi namakali trnke v nedeljo je bilo ob ribniku ribiške družine Ptuj v Podlehniku zelo živahno, kar precej živahno za prvič. V organizaciji Ribiške družine Ptuj ter pripravljalnega odbora je pod pokroviteljstvom ptujske Perut- nine lepo uspelo I. ribiško tekmovanje novinarjev Slovenije. Tu in tam je malce ponagajal dež, a ni mogel do živega vnetim ,,ribičem", ki so za prvič ujeli tudi precej rib. Tekmovanje je trajalo celo uro in pol. Po precej obširni in skrbno pripravljeni tiskovni konferenci, na kateri so bili vsi vidni predstavniki ptujskega političnega in družbenega življenja, je bila razglasitev rezul- tatov. Bih so takšni: Prvo mesto - ekipno: Radio Ptuj, drugo mesto Antena in tretje Večer. (Ekipa Tednik - Radio ter ekipi Antene in Večera so imele vse po petdeset točk.) Komisija je prisodila drugo mesto Anteni zato, ker je v njihovi ekipi ujel posameznik največjo ribo. Med posamezniki, ki so ujeli največ rib je dosegel prvo mesto Franček Letonja - Radio Ptuj, takoj za njim pa Martin Ozmec - Tednik in Zoran Human iz Antene. V tekmovanju posameznikov je dosegel prvo mesto France Meško, dopisnik Tednika in Večera, drugo mesto pa Drago Mohorko, ki je tekmoval za dnevnik Delo. Še tri nagrade so bile podeljene. Najlažjo ribo je ujel Franc Fideršek iz Ptuja, najtežjo pa Mitja Ciuha, tekmovalec revije Mladina. Izmed treh tekmovalcev, ki so ribe pustili pri miru, je žreb določil Petra Hudabivnika od revije Antena. Več o novinarski nedelji v Podlehniku boste lahko prebrah v prihodnji številki TEDNIKA. PISLAK NAVDUŠIL CELJE v nedeljo je bila v Celju III. dirka zia republiško prvenstvo. Nastopilo je 38 najboljših slovenskih tekmo- valcev iz 9 društev. Dirka je bila na odlično pripravljeni stezi v Trnovljah pri Celju, kjer je nad 1500 gledalcev bilo navdušenih nad odličnimi vožnjami, predvsem pa je izstopal Slavko Pislak, ki je na nekaterih delih proge vozil tudi nad 100 km na uro. Za ekipno uvrstitev je bila izenačena borba med tremi najbolj- šimi jugoslovanskimi ekipami in je bila končna uvrstitev VRHNIKA in PTUJ 96 točk, Moste 94 točk, sledijo Postojna 78, Koper 60, Maribor 49 itd. V kategoriji 100 ccm juniorji je zmagal Miller, Maribor, pri 100 ccm je zmagal Turk iz Vrhnike, Langerholc je bil 5., Korošec 7., Zemljič 9. Pri 125 ccm je zmagal Pislak, Slana 7. (imel smolo z motorjem), Kranjc 8., Domiter 11. Zmagovalci so prejeli od pokrovi- telja Zlatarne, Celje, zlati znak pokrovitelja, kristalne vaze, pokale in diplome. ZUPANC Obvestilo Obveščamo občane z območja Zdravstvene postaje Ki- dričevo, da smo zaradi smotrnosti drganizacije dela in učirikovitej šega zdravstvenega varstva bolnikov na domu organizirali centralno dežurno službo v dežurnem centru v Ptuju za celo območje ptujske občine. Glede na to naj občani Krajevne skupnosti Kidričevo in okolice kličejo zdravnike za hišne obiske nep>osredno iz dežurnega centra v Ptuju — tel. št. 77-251. Združeni zdravstveni d<»n TOZD ZP Kidričevo li stran tednik — Četrtek, s. oktobra 1974 Medobčinska nogometna liga Ptuj Rezultati S. kola skupine ,,A" GEREČJA VAS-VIDEM 1:4 PTUJ-GRAJENA 3:0 KIDRICEVO-ROGOZNICA 0:5 HAJDINA-MARKOVCI 4:1 LOVRENC-SKORBA 3:4 STOJNCI-MAKOLE 0:0 Rezultati 4. kola skupine ,,B" APAČE-ZAVRČ 1:3 DRAVINJA-ZLATOLIČJE 1:0 DORNAVA-DRAŽENCI 7:1 LESKOVEC-VIČANCI B 2:0 Lestvica skupine „A": 1. Ptuj 5 4 10 18:6 9 2. Rogoznica 5 3 2 O 20:8 8 3. Grajena 5 3 O 2 19:15 6 4. Videm S 3 O 2 14:14 6 5. Skorba 5 3 0 2 7:8 6 6. Hajdina 5 3 O 2 17:9 5 7. Makole 5 2 1 2 9:11 5 8. Stojnci 5 2 1 2 9:14 5 9. Markovci 5 2 1 3 16:19 4 10. Gerečja vas 5 113 9:17 3 11. Lovrenc 5 O 1 4 10:17 1 12. Kidričevo 5 0 1 4 5:14 1 Lestvica skupine „B": 1. Dornava 4 3 1 O 22:6 7 2. Zlatoličje 4 3 1 O 11:4 7 3. Zavrč 4 3 O 1 13:8 6 4. Leskovec 4 2 0 2 6:12 4 5. Apače 4 112 8:9 3 6. Dravinja 4 112 5:8 3 7. Draženci 4 1 0 3 6:16 2 8. Vičanci B 4004 4:120 Pari naslednjega kola skupine „A": Videm-Skorba - Musič Makole-Lovrenc — VVaiksler Markovci-Stojnci - Kekec M.^ ^ Rogoznica-Hajdina - Vogrinčič, Kekec J. Grajena-Kidričevo - Belšak Gerečja vas-Ptuj - Munda, Fridauer Pari naslednjega kola skupine „B": Vičanci B-Apače - Petrovič Draženci-Leskovec - Fridl Zlatoličje-Dornava - Radolič, Bračkoj Mohorko Zavre-Dravinja - Zemljič MOTOKROS ŠEGULA V ZSSR \ V naslednjih dneh bo Peter Šegula; nastopil v jugoslovanski reprezen-1 tanci na dveh dirkah v Sovjetski: zvezi in to v Poltavi in pri i Njeperskem Visokogorju ob reki I Bug. , j Nastop Šegula v družbi najboljših] jugoslovanskih motokrosistov ni j prvi in upamo, da bo uspešno^ Zastopal barve Jugoslavije. i ZUPANCI KOŠARKA ] DRAVA:ŽALEC 78:59 ] (41:30) i v predzadnjem kolu so Ptujčaniv^ prvenstveni tekmi odpravili ekipO; Žalca. Ponovno so zaigrali odličnoj predvsem prek visokih centrov terj jih renomirani gostje predvsem vi drugem delu niso mogli zaustaviti, i Odlikovali so se Dobrijevič, Zelenik i in Kosi, pri gostih pa je izstopal mladi in prodorni Rehar, kije bil pri metih nezmotljiv. Pred majoštevilnimi gledalci sta tekmo oldično vodila Cirar in Inkret iz Maribora. Najuspešnejši so bili za domačine Dobrijevič 25, in Kosi 19, za goste pa Rehar 28. ZUPANC. STRELSTVO v nedeljo, 29. septembra t. 1., je bilo na jjtujskem strelišču jesensko meddruzinsko, ekipno tekmovanje z malokalibrskim orožjem. Številna udeležba, med temi veliko število mladih, je ponovno potrdila velik razmah in napredek strelskega športa v ptujski občini. Najštevilneje je bila zastopana SD Turnišče, ki je kot favorit požela tudi največ uspeha. Rezultati: A. MK puška: 1. Turnišče L 1170 krogov; 2. Kidričevo 1108 krogov, 3. Turnišče II. 1052 krogov; 4. Železničar 947 krogov; 5. Turnišče III. 944 krogov; 6. Podlehnik 850 krogov; 7. Delta 75 5 krogov; 8. Mercator 751 krogov;^ 9. Jože Lacko 750 krogov; 10. Cirkulane 701 krogov; 11. Gradnje 650 krogov. Najboljši posamezniki: 1. Slavko Gole 242 kr., 2. Ivan Ratajc 241 kr. (oba Tur.), 3. Franc Novak 2 35 kr. itd. Od mladink se je zopet izkazala Zdenka Skok (Tur.) s 227 krogi, od članic pa Marjana Kovač (Kid.) s 194 krogi. Pionirka Irena Skok (Tur.) pa je nastreljala 146 krogov. B. M K (Drulov) pištola: 1. Turnišče 818 kr.; 2. Kidričevo 682 kr.; 3. „Jože Lacko" 655 kr. (ostale ekipe nepopolne); Najboljši posamezniki: 1. Franc Tominšek (J. L.) 245 kr.; 2. Slavko Pulko (Tur.) 228 kr.; 3. Štefan Skok 214 krogov, itd. Ekipa SD Turnišče je tudi prvak lige tekmovanja z MK puško tekmovalne skupnosti Ptuja in Ormoža za 1. 1974 ter se bo v nedeljo, 6. oktobra pomerilo v finalu v Ljubljani z najboljšimi ekipami Slovenije. Želimo jim mnogo športne sreče in uspeha. KA Sklepi TK-MNLPtuj 1. Registrira se 5. kolo skupine „A" in 4. kolo skupine ,,B" 2. Jože Horvat - TVD Partizan, Grajena, se kaznuje s prepovedjo igranja v sezoni 1974/75. 3. Ivan Koželj - TVD Partizan Videm - sekcija Dravinja, je kaznovan s prepovedjo igranja 3 prvenstvenih tekem MNL Ptuj. 4. Zvonko Ulaga - TVD Partizan Videm - sekcija Dravinja, je kaznovan s prepovedjo igranja 4 prvenstvenih tekem MNL Ptuj. 5. TVD Partizan Markovci - sekcija Stojnci, se kaznuje s prepovedjo igranja 2 prvenstvenih tekem na domačem i^išču. Tov. Zemljariču pa se izreče prepoved opravljanja dolžnosti tehničnega vodje navedene ekipe. 6. Protest NK Vičanci je neutemeljen in se tekma z Leskovcem registrira z rezultatom II. polčasa 2:0. Tekma Dravinja-Vičanci B se registrira z rezultatom 3:0. 7. Janez Ribič TVD Partizan,. Grajena - je kaznovan s prepovedjo igranja na prvenstveni tekmi dne 6. 10. 1974. jgDNiK — Četrtek, 3. oktobra 1974 stran 15 rezervirano %a tuizeka Da ne bi samo jas lopa o ten, kak sen se na našen ploven Jadrani meja, je posla svoja dogodivščine z vejke mlake tudi Vohlpc iz Ormoža, ki mi je pismo tak s črnin na belen napisa: Serbus Lujs! Najpret bog lonaj za objovo mojega pisma, ki je zgledalo luč sveta v tvojen rezerviranen koti to enkrat pred tremi tjedni. Pridno preštevovlen, kak sta se z Micoj na morji lastno mela. Veš, tudi jas sen letosjo poletje prvič mojo Trezo na plavalni težaj no potunkovaje na morje voza. Veš moja ta štora je kmečka upokojenka. Gdo je prišparala tri mesečne pokojnine (štej miloščine) je rekla: spakirajma sila no kopita no grema na Jadran. Boj sen ji dopovidova, da s tisto jeno penzijo lehko kumer do Pragerskega pridema, boj je una drjezgala. Moga sen popistiti no segnoti še v svojo štunfo, v keri sen si prišpara^ nekaj jurčekof za štora leta. Odločla srna se za Selce, seveda pa srna si ogledala tudi Hvar, saj veš to je tisti otok, ki ma pre na leto največ sunčnih dnevov. Na Hvari si je naročila Treza večerjo - dvo zubataca z ruljo pristnog dalmatinca no še s šeloto od dalmatinskih rajčic. Priša je kelnar, ki se je najpret s svinčnikon počoha za vuhon no poveda račun: 15 hiljada no nešto^ sitnog. Če ne bi na stoli seda, bi čista zagvišno doj padna no si glavo razbija. Na Hvari srna ostala samo še do odhoda prve lodje, s kero srna se naravnoč domu v Ormož napotila. Sosidova Kata je bila prva, ki naji je začela spitovati kak srna se kaj mela. Kaj srna ji htela drugega rečti kak, da blo je odlično no, da sma se po morji s tralektoron vozila, galebe fojtrala no na lodji morsko bolezen dobla. . . . Veš kaj Lujs, jas sen sklena, da več ne gren na morje no mo se rajši drugo leto duma v lovori ali pa v škofi kopa. Kumer pa že čokan, da te enkrat na Ptuju tiste toplice fkup zbutali, da mo lehko dopust kar v toplicah preživeja. Pje, neke sen čuia, da ma tota ptujska voda nekšne čarobne moči za moške, kak tista tan doli_ v Kladnji, ki jo je naročila tudi Žaklina za Onasisa, za rezervni del pa je poleg še dvo Bosanca dobila. Tudi meni je moja Treza eno kišto tiste vode naročila pa nesen nibene seksualne revolucije doživeja. Veš tudi mi Ormožonci mamo tan v klučarovski grabi pod Tomošon en tokšni termalni vrelec. Vodo smo že poslali v analizo no proviio stručnjaki, da ma fse kvalitete za izboljšanje moškega vstajenja pa še možgone de zdrovUa. Če je to tak resen, te mo meli čista zagvišno vso ki den, poleti no pozimi zadosti kopalcov. Prepričan sen, da boš si priša tudi ti k nan možgansko kapaciteto bistrit. Zadosti ti naj bo za gnes. Lepo te pozdrovlan — Vohloč iz Ormoža. Zdravo štora sabla! Hvala za pismo, vidin, da ti nikol ne pozobiš na mene no boš vena z menoj vred v rezerviranen koti penziJo fčaka. Pišeš mi, da sta bla s Trezoj na Hvari, ki vaji je durhmarš s cenami razočara. Pa saj veš tisto storo melodijo: Ko ima pare, kupa se u moru, ko nema para pa kot kuče u lavoju. . . Pišeš mi, da sta se s tralektoron po morji vozila. Veš totega prevoznega sredstva pa jas še nesen vida. Je to mogoče kokšna podmornica ali za kaj tota mašina služi? Mogoče si se zmota pa si narobe napisa - no si vena misla traktor. Samo kejko jas ven, toti stroj ne vozi po morji pač pa po suhen. Pa saj je fseeno glovno da si se pela pa makar bi vesoljska lodja bUa. . . Kaj pa magarca, sta vidla kerega? Saj veš to je tista dalmatinska limuzina na štirih nogah no z dugimi vuhami, motor pa ji dela dvotaktno iaiaiaia. . . . Tak med nama poveda- no bi te rad pita, če si tudi ti meja kokšne težove s koko ščuko z modrčkon no če si kaj v bar podurha, tak kak sma to neredla mija z mojin žeton, ki sma si z odprtimi očmi ogledala slačipunco. Ves, to je po svojen joko zanimiva zadeva, ki te malo pomladi pa če glih maš že kosti pune revmatizma no si lehko še samo poješ ele-luja— --lulek aja. . . . Naredmo piko na L Hvala za pozdrove, tudi ti pozdravi tvojo Trezo. Srečno, Lujs. radiiški program NEDELJA, 6. OKTOBRA: 6.00-8.00 Dobro jutro - vmes ob 6.05 Poročila; 6.30 EP; 6.50 Za vas; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 EP; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 7.50 EP; 8.00 PoročUa - Radijski in TV spored; 8.07 Radijska igra za otroke; 8.48 Skladbe _za mladino; 9.00 Poročila; 9.05 Še pomnite, tovariši; 9.5 5 EP; 10.00 PoročUa; 10.05 Iz naših krajev; 11.00 PoročUa; 11.15-14.00 Poslušalci čestitajo; vmes ob 11.50 Pogovor s poslušalci; 12.00-12.15 V nedjeljo opoldne; 13.00 PoročUa; 13.15-13.30 ObvestUa in zabavna glasba; 14.00 PoročUa; 14.05-18.qp V nedeijo popoldne; 18.00 PorocUa; 18.03 Radijska igra; 18.45 Glasbena medigra; 18.50 EP; 19.00 Radijski dnevnUc; 19.30 ObvestUa; 19.40 Glasbene razgledni- ce; 19.50 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 PoročUa; 22.20 Serenadni večer; 23.00 PoročUa; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 V lučeh semaforjev; 24.00 PoročUa. PONEDELJEK, 7. OKTOBRA: 14.00 PoročUa; 14.10 Amaterski zbori pojo; 14.30 Poslušalci čestita- jo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45-16.45 VrtUjak; vmes ob 16.30 Moda za vas; 16.45 Interna 469; 17.00 PoročUa; 17.20 ^ Po željah poslušalcev; 18.00 PoročUa; 18.05 Naš gost; 18.20 Ob lahki glasbi; 18.50 EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 ObvestUa; 19.40 Ansambel Dobri znanci; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Če bi globus zaigral; 20.30 Operni kon- cert; 22.00 PoročUa; 22.20 Popev- ke; 23.00 PoročUa; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 PoročUa. TOREK, 8. OKTOBRA: 14.00 PoročUa; 14.10 Skladbe za mladino; 14.40 Na poti s kitaro; 14.5 5 EP; 15.00 DOgodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 Vrtiljak; 16.45 Svet tehnike; 17.00 PorocUa; 17.20 Zveneča imena; 18.00 PoročUa; 18.05 V torek na svidenje; 18.35 Lahke note; 18.50 EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 ObvestUa; 19.40 Ansambel Mojmira Šepeta; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.30 Radijska igra; 21.28 Zvočne kaskade; 22.00 PoročUa; 22.20 Stravinski in dve njegovi partituri; 23.00 Literarni nokturno; 23.15 Popevke; 24.00 PoročUa. SREDA, 9. OKTOBRA: 14.00 PoročUa; 14.10 Pojo naši operni pevci; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.5 5 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbnei intermezzo; 15.45 Loto vrtUjak; 17.00 PoročUa; 17.20 Iz repertoarja Komornega zbora; 18.00 PoročUa; 18.05 Naš razgovor; 18.35 Predstavljamo vam; 18.50 EP; 19.00 Radijski dnevnUc; 19.30 ObvestUa; 19.40 Ansambel Francija Puharja; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Simfonični orkester: v odmoru: Kulturni globus; 22.00 PoročUa; 22.20 Jazz; 23.00 Poro- čUa; 23.05 Sodobna lirUca; 23.15 Zabavna glasba; 24.00 PoročUa. ČETRTEK, 10. OKTOBRA: 14.00 PoročUa; 14.10 Poje zbor RTV Sarajevo; 14.40 Med šolo, družino in delom; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 VrtUjak; 16.45 JezUcovni pogovori; 17.00 PoročUa; 17.20 Operni koncert; 18.00 PoročUa; 18.05 Znanstveniki pred mikrofonom; 18.20 Produkcija kaset in gramofonskih plošč; 18.35 Zabavni orkester; 18.50 EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 ObvestUa; 19.40 Ansambel VVeekend; 19.50 Lahko noč, otroci; 20.00 Domače pesmi; 21.00 Literarni večer; 21.40 Lepe melodije; 22.00 PoročUa;. 22.20 Koncert; 23.00 PoročUa; 23.05 Uterarni nokturno; 23.15 Popevke; 24.00 PoročUa. PETEK, 11. OKTOBRA: 14.00 PoročUa; 14.10 Mladina poje; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.5 5 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni inter- mzzo; 15.45 Vrtiljak; 16.50 Človek in zdravje; 17.00 PoročUa; 17.20 Simfonični koncert; 18.00 PoročUa; 18.05 Ogledalo časa; 18.15 Signali; 18.50 EP;19.00 Radijski dnevnUc; 19.30 ObvestUa; 19.40 Ansambel Borisa Kovačiča; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Top pops 15; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.00^ PoročUa; 22.20 Iz logov domačih; 23.00 PoročUa; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 PoročUa. SOBOTA, 12. OKTOBRA: 14.00 PoročUa; 14.10 Po Jugoslaviji; 14.5 5 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 VrtUjak; 17.00 PoročUa; 17.20 Gremo v kiiio; 18.00 PoročUa; 18.05 S knjižnega trga; 18.20 Ob isti uri; 18.5 0 EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 ObvestUa; 19.40 Ansam.bel Boruta Lesjaka; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Spoznavanjmo svet in domovino; 21.15 Za prijetno razvedrUo; 21.30 do 23.00 Oddaja za izseljence — vmes ob 22.00-22.20 PoročUa; 23.00 PoročUa; 23.05 V novi teden; 24.00 PoročUa. ^ horoskop OVEN (21. 3.-20. 4.): Ljubezen vam prinaša uspeh, pri tem pa se seveda odpirajo napori. Spremeniti boste morali način ravnanja. Starejši ljudje utegnejo biti do vas nekoliko nestrpni, zato dokažite, kako se je treba obvladati. BIK (21. 4.-20. 5.): Vse si utežujete s pomanjkanjem smisla za humor. V sebi čutite praznino, zato vam je delo neprijetno. Pri uvajanju sprememb pazite, da ne boste postali predmet obrekovanja. Sodev- bodo pomagali. DVOJČKA (21. 5.-22. 6.): Poskusite nekoga pravično oceniti^ mogoče vam bo to prineslo vec "speha kot kljubovanje in samovo- lja. Prijetneje vam bo doma na delu. Ljubezen bo naredUa čudež. Več možnosti je, da bi se lahko "resnicUe skrite želje. Rak (23. 6.-22. 7.): Bodite previdni! Srečne okoliščine vas oodo obvarovale pred hudo škodo. 2daj morate nekaj več storiti za svoje osebno življenje. Škoda bi bUo po nepotrebnem zapravljati čas. Površni stiki LEV (23. 7.-22. 8.): Preizkusa moči se ne ustrašite. S problemi, ki trenutno niso pereči, si ne pustite beliti glave. Domneve bi vas speljale na led in vam jemale čas za ljubezen in prijateljstvo. Ne verjemite čenčam. DEVICA (23. 8.-22. 9.): Zdaj boste potrebovali veliko miru, da boste zbrali nove moči. Zadržanost ne zbuja pretirane pozornosti, a vseeno zadošča. Ni treba računati s prehitro srečo, vendar vaše upanje ne bo zaman. TEHTNICA (23. 9.-22. 10.): Nedvomno je lepo od vas, da želite pomagati ljudem v stiski. Duhovno ravnotežje je pomembnejše od zahvale in priznanja, zato se ne ženite za tiste, ki tega ne zaslužijo. Oddahnite si. ŠKORPIJON (23. 10.-22. 1 1.): Po zanesljivih znamenjih naklonjenosti bo vse teklo kot po maslu. Ker vas trenutno privlači vse nenavadno, zato se varujte skrajnosti. Doživetja so lahko tudi čustvene, ne le čutne narave. STRELEC (23. 11.-20. 12.): Ne gre kar tako obračati hrbta človeku, ki vam je doslej veliko pomenU. Če se boste prepirali, boste potegnUi krajši konec, ce pa boste trmasti, pa dobite po glavL Srednja pot zahteva veliko moči, a je uspešna, ker je diplomatska. KOZOROG (21. 12.-20. 1.^: S svojo odločitvijo ste zadeli v črno. V ljubezni skušajte biti po daljšem času spet malo zadržani. Vsem željam se ne morete upreti, pa tudi uresničiti ne morete vseh. Pazite pri nakupu. VODNAR (81. 1.-20. 2.): Vaša odkritoa-čnost bo prešla v zaljivost, s tem pa ne dosezete razumevanja ljudi okrog sebe. Vaša prihodnost je v delu, zato na tem področju več zbranosti. Zadnji čas je, da napišete pismo. RIBI (20. 2.-20. 3.): Ljubezen se bo okrepUa; to je treba le pravočasno opaziti in ceniti. S tem boste ljudi se bolj zavezali nase. Napetejsi odnosi bodo s prijatelji, vendar ob tem ne pozabite na koristi gibanja na prostem. 16 strani tednik — Četrtek, 3. oktobra 1974 tv spored NEDELJA, 6. OKTOBRA: 9.20 V kipečem loncu; 10.20 Otroška matineja; 11.15 Kmetijska oddaja; 12.00 Poročila; NEDELJSKO PO- POLDNE: 18.20 Poročila; 18.25 VIDOCQ; 19.20 Propagandna od- daja; 19.30 TVD; 19.50 Tedenski gospodarski komentar; 19.55 Propa- gandna oddaja; 20.00 Večer z igralcem; 21.00 Reportaža; 21.30 Športni pregled; 22.05 TV dnevnik; PONEDELJEK, 7. OKTOBRA: 8.10 TV v šoli; 9.30 TV v šoU;- 14.10 Tv v šoli; 15.30 T V v šoli; 16.30 Madžarski TVD; 17.30 Fant in očala; 17.45 Risanka; 19.20 Cikcak; 19.30 TV dnevnik; 19.55 3-2-1; 20.00 Ciklamen; 21.00 So- dobna oprema; 21.10 Kulturne diagonale; 21.40 Mozaik kratkega filma; 22.00 Tv dnevnik; TOREK, 8. OKTOBRA: 8.10 TV v šoli; 9.35 TV v šoli; 10.05 TV v šoli; 14.10 T V v šoli; 15.35 TV v šoli; 16.05 TV v šoU; 16.35 Madžarski TVD; 17.30 Okrogle o Veržejcih; 17.45 Risanka; 18.00 Obzornik; 18.15 Po neznani delti; 18.40 Mozaik; 18.45 Mladi za mlade; 19.15 Barvna risanka; 19.20 Cikcak; 19.30 TV dnevnik; 19.55 3-2-1; 20.00 Kjer knjiga zaživi; 20.50 Propagandna oddaja; 21.00 Whiteoaki z Jalne; 21.50 T V dnev- nik; SREDA, 9. OKTOBRA: 8.10 TV v šoli, 10.50 T V v šoli; 15.25 TV v šoli; 16.30 Madžarski TVD; 17.30 Zgodba o deklici Margeriti; 18.00 Obzornik; 18.15 Rudarji; 18.45 Mozaik; 18.50 Ne prezrite; 19.15 Barvna risanka; 19.20 Cikcak; 19.30 TV dnevnik; 19.55 3-2-1; 20.00 Film tedna: Kresna noč; 21.35 Propagandna oddaja; 21.40 Minia- ture; . . . TV dnevnik; ČETRTEK, 10. OKTOBRA: 8.10 TV v šoli; 9.35 Francoščina; 14.10 TV v šoli; 15.35 Francoščina; 16,10 Madžarski TVD; 17.10 Obzornik; 17.25 Nogomet Dinamo:01impija; v odmoru Propagandna oddaja; 19.15 Barvna risanka; 19.20 Cikcak; 19.30_ TV dnevnik; 19.55 3-2-1; 20.00 Ura nemščine; 21.00 Kam in kako na oddih; 21.10 Četrtkovi razgledi; 21.40 S 6. Baletnega bienala v Ljubljani; 22.10 TV dnevnik; PETEK, 11. OKTOBRA: 8,10 TV v šoli; 10.50 Angleščina; 14.10 TV v šoli; 15.45 Angleščina; 16.30 Ma- džarski TVD; 17.25 Republiška revija mladih pevskih zborov; 18.00 Obzornik; 18.15 Revija folklore; 18,40 Mozaik; 18.45 Energetika danes in jutri; 19.15 Barvna risanka; 19.20 Cikcak; 19.30 TV dnevnik; 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar; 19.55 Propagandna od- daja; 20.05 Ko pride lev; 21.35 Propagandna oddaja; 21.00 T V Kažipot; 22.00 TV dnevnik; SOBOTA, 12. OKTOBRA: 9.30 T V v šoli; 10.35 TV v šoh; 12.00 TV v šoli; 14.25 Nogomet Sarajevo: Partizan; v odmoru Propagaiidna oddaja; 16.15 Rokomet Nledveščak :Dinamo; 17,30 Narodna glasba; 18.00 Obzornik; 18.15 Mozaik; 18.25 Disneyev svet; 19.15 Barvna risanka; 19.20 Cikcak; 19.30 T V dnevnik; 19.50 Tedenski zunanje- politični komentar; 19.55 3-2-1; 20.00 Skrita kamera; 20.30 Zagreb 74; 22.00 Moda za vas; 22.10 TV dnevnik; 22.25 Film. Teden otroka (Nadaljevanje s 1. strani) razredov osnovne šole. Pogovorili se bodo o problemih in uspehih na področju otroškega varstva po- samezne krajevne skupnosti. Vrtci bodo pripravili krajše programe. V tednu otroka pa bo tudi skupščina temeljne skupnosti otroškega varstva. Sem bodo vključili tudi sekcijo za družbeno aktivnost žensk. jr radio ptu] ČETRTEK, 3. oktobra: 16.00 - Napoved sporeda; 16.05 — Poročila in obvestila; 16.15 - Za vas in vaš dom; 16.50 - Gospodinjam v pomoč; 17.00 - Med mladimi naborniki; 17.30 - Kar ste izbrali, predvajamo. PETEK, 4. oktobra: 16.00 - Melodija dneva; 16.05 - Poročila in obvestila; 16.15 — Ekonomsko-pro- pa^andna oddaja; 16.40 - Z občinske pionirske konference; 17.00 - Ocena ptujskih kulturnih srečant". 17.15 - Pred novo gledališko sezono; 17.30 - Na srednjem valu 198,5 metra. SOBOTA, 5. oktobra: 16.00 - Napoved sporeda; 16.05 - Poročila in obvestila; 16.20 - Rezerviran čas; 17.00 - 20-letnica TP ,,Merkur" Ptuj; 17.15 - Za vas in vaš dom; 17.40 — Spored v prihodnjem tednu; 17.45 - Glasba za konec tedna. NEDELJA, 6. oktobra: 11.00 - Odmevi tedna; 11.15 - Obvestila in reklame; 11.30 - Predkongresna konferenca sindikatov; 11.40 — Pred sejo občinske konference ZKS; 11.45 - Reportaža s trgatve; 12.00 — Čestitke poslušalcev. i PONEDELJEK, 7. oktobra; 16.Oo' - Melodija dneva; 16.05 - Poročilj, in obvestila; 16.15 - Vedro v novji teden; 16.30 - Šport in glasba 12 naše fonoteke; 17.00 - Iz garnizije < „Dušana Kvedra" Ptuj; 17.15 ,; Ekonomsko-propagandna oddaja;! 17.40 - Novosti iz gramofonskih j hiš. TOREK, 8. oktobra: 16.00 Napoved sporeda; 16.05 - Poročila j in obvestila; 16.15 — Za vas in vaš' dom; 17.00 - Na obisku pri Lojzetu. Kostaiyevcu; 17.10 - Iz krajevne skupnosti Polenšak; 17.30 - Kar ste' izbrali, predvajamo. V ostalem času prenašamo prvj; program radia Ljubljana. mali oglasi PRODAM nov krznen plašč, črne barve in hrastove deske. Lalič, Ptujska 210, Tezno. ODDAM novo opremljeno sobo s centralno kurjavo starejši uslužben- kL Lackova 7, Ptuj. LEPA JABOLKA na drevesu za ozimnico prodam. Jože Medved, Podlože 44, p. Ptujska gora. POCENI PRODAM sobno omaro (mahagoni). Stane Predovnik, Ciril- Metodov dr. 8, Ptuj. VODOVODNO ČRPALKO - tri fazno, petstopenjsko prodam. An- ton Pleteršek, Mihovci 20, p. Cirkovce. POCENI PRODAM neregistriran fiat 1300 v voznem stanju. Franc Dolinšek, Osluševci, p. Podgorci. KARAMBOLIRAN AVTO PZ - 125, letnik 1973 prodam. Zdravko Turnšek, Spuhlja 68, tel. 77-714. IŠČEM UPOKOJENKO od 50 - 60 let, ki bi gospodinjila mlajši družini. Naslov v upravi. VSLED STAROSTI dam v najem dve sobi s souporabo kuhirue z gospodarskim poslopjem ter z enim ha obdelovalne zemje - vse poleg hiše. Ivana Vinkler, Budina 46, p. Ptuj. UGODNO PRODAM priprave za delo v fotolaboratoriju. Andrej Kodela, Draženci 10, Ptuj. SPREJMEM dimnikarskega pomoč- nika in vajenca. Hrana in stanovanje preskrbljena. Stanislav Arh, dimni- karski mojster, Kamnik. hino LJUTOMER 3. oktobra: am. bar. komedija VOJNA MED ŽENSKAMI iN MOŠKIMI; 5. in 6. oktobra: am. bar. kriminalka DOLARJI. SLOVENSKA BISTRICA 3. 10.: Angl. vistav. barvni film „MAŠČEVANJE HANNE COUL- DER", predstava dnevno ob 19. uri; 5. in 6. 10.: Amer. kinemaskopski barv. film - drama „ŠAMPlON RODEA", predstavi dnevno ob 16.30 in 19. uri; 9. 10: Italij. kinemask. barvni film „MALORI KOT SMRT", predstava ob 19. uri. tv avstrifai ČETRTEK, 3. OKTOBRA: 18.00 Ruščina, 18.25 Otroška oddaja. 18.30 Šport. 18.28 EP. 18.00 Slike iz Avstrije. 19.20 Program RTV A. 19.24 EP. 19.30 Čas v slikah. 20.00 EP. 20.06 Šport. 20.09 EP. 20.15 Neljubljena zena. 21.50 Mala nočna glasba. 22.35 Čas v slikah. 22.40 Šport. PETEK, 4, OKTOBRA: 18.00 Zdravstvena oddaja. 18.25 Otroška oddaja. 18.30 Družina Feuerstein. 18.55 Oddaja zvezne gospodarske zbornice. 19.00 Slike iz Avstrije. 19.20 Program RTV A. 19.24 EP. 19.30 Čas v slikah. 20.00 EP. 20.15 Linija Onedin. 21.05 EP. 21.10 RTV A - razprava. 22.10 Čas v slikah. 22.15 Frankensteinova neve- sta. SOBOTA, 5. OKTOBRA: 18.00 Moje mnenje je. 18.25 Otroška oddaja. 18.30 Kultura. 18.55 Heinz Conrads. 19.20 Program RTV A. 19.24 EP. 19.30 Čas v slikah. 20.00 EP. 20.06 Šport. 20.09 EP. 20.15 Na tekočem traku. 21.45 EP. 21.50 Šport. 22.20 Čas v slikah. 22.25 Zadnji voz. NEDELJA, 6. OKTOBRA: 18.00 Umetnost v Avstriji. 18.30 Današnja žena. 19.30 Čas v slikah. 19.45 Šport. 20.10 Nedeljska beseda. 20.15 Gospodična Elza. 21.55 Čas v slikah. PONEDELJEK, 7. OKTOBRA: 18.00 Potovanja in dogodivščine. 18.25 Otroška oddaja. 18.30 Kamera. 18.55 EP. 19.00 Slike iz Avstrije. 19.20 Program RTV A. 19.24 EP. 19.30 Čas v slikah. 20.00 EP. 20.06 Šport. 20.09 EP. 20.15 Boney. 21.05 Oddaja za naročnike RTV A. 21.15 Šport. 22.15 Čas v slikah. TOREK, 8, OKTOBRA: 18.00 Angleščina. 18.25 Otroška oddaja. 18.30 Rožnordeči panter. 18.55 EP. 19.00 Slike iz Avstrije. 19.20 Pogram RTV A. 19.24 EP. 19.30 Čas v slikah. 20.00 EP. 20.06 Šport. 20.09 EP. 20.15 Človek in zival. 21.00 Aktualno o filmu. 21.50 Sodba. SREDA, 9. OKTOBRA: 18.00 Francoščina. 18.25 Otroška oddaja. 18.30 TV kuhinja. 18.55 Oddaja OEVP. 19.00 Slike iz Avstrije. 19.20 EP. 19.24 EP. 19.30 Čas v slikah. 20.00 EP. 20.0 Šport. 20.09 EP. 20.15 Poklicno sveto- vanje. 21.00 EP. 21.05 Prerezi. 22.05 Čas v slikah. Gostinsko podjetje Haloški biser - Grad Bori, Ptuj OBJAVLJA RAZPRODAJO DROBNEGA INVENTARJA IN OSNOVNIH SREDSTEV, ki bo v obratu hotela Poetovio, Ptuj dne 11. 10. 1974 od 8. do 12. ure. V prodaji bodo predmeti gostinske in hotelske stroke. TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski ted- nik, 62250 Ptuj, Vošnjakova 5. p. p- 99. - Urejuje uredniški odbor. Izhaja vsak četrtek. Odgovorni ured- nik - Anton Bauman. Telefon uredništva in uprave (062) 77-079. Celoletna naročnina 50 din, za inozemstvo 100 din. - Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-30458. - Tiska Mariborski tisk, 62000 Maribor. Svetozarevska ul. 14.