PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. 0*9 5. do 17. se* ptembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. «fpno:tpalf,a"3ru;po,ovni Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 63 (12.695) Trst, nedelja, 15. marca 198 I TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 ,:rel. (040) 7646';?- (4 linije) , Tlx 460970 o*. T: ;> *• o ~o O 5* fi i-J O n m c- z X' I r-; X 5 '23 cq Ul Vi 3> - Prižgala se je luč upanja VOJKO COLJA Ko so zadnjega februarja agencije Poslale v omrežje presenetljivo vest, 'la je generalni sekretar CK KP SZ Mihail Gorbačov izločil iz reykja-viškega razorožitvenega paketa vprašanje strateških raket in vojne zvezd ter ponudil ločena pogajanja o umiku raket srednjega dometa iz Evrope, se je za Staro celino prižgala luč upanja. Po nadah ob ženevskem srečanju med Reaganom in Gorbačovom, ki mu je sledilo boleče razočaranje ob neuspehu reykjaviš-kega vrha, je seveda Evropa postala previdnejša. Že res, da splet ugodnih okoliščin opravičuje nade v pozitiven razplet, a nihče si ne dela utvar, saj so tako na Zahodu kot na Vzhodu na delu sile, ki nasprotujejo kakršnemukoli popuščanju napetosti, ki jim je permanentna konfrontacija jamstvo, da bodo ohranile svojo vlogo, politično težo in seveda privilegije. Trenutno Pa prevladujejo predvsem pozitivna znamenja: tiste ugodne, ali bolje rečeno srečne okoliščine. Ameriški predsednik Ronald Reagan je takoj zagrabil za sovjetsko ponudbo, kar zgovorno dokazuje, da je bila ta do minute tempirana. Gorbačov ni svojih kart razkril pred pomembnim mednarodnim forumom na konferenci o svetu brez jedrskega orožja v Moskvi, počakal je na pravi trenutek. Ta je napočil, ko je iranska afera tako zamajala ne samo Reaganove administracije, temveč samega predsednika, da ta nujno rabi zunanjepolitični uspeh. Kaj je torej boljšega od ponudbe Mihaila Gorbačova, saj je predlog v bistvu ponovitev stare zamisli nemških socialdemokratov o ničelni opciji, o Evropi brez jedrskih raket. Navsezadnje je ničelno opcijo leta 1981 osvojila tudi 'vashingtonska administracija, nad njo so se navduševali tudi zahodnoevropski zavezniki, ki so jo rabili kot ščit pred obtožbami evropskih mirovnikov ob nameščanju ameriških evroraket na Stari celini. Na papirju se bo torej Reaganova administracija potrudila, da doseže uspešen sporazum s Sovjetsko zvezo. ZDA so že predložile v Ženevi svoj Podrobni načrt, ameriški državni tajnik Shultz bi se moral v kratkem sestati s svojim sovjetskim kolegom Sevardnadzejem, vedno bolj glasne so govorice, da bi lahko Gorbačov še letos obiskal ZDA, kar naj bi bržkone slovesno potrdilo dosežen sporazum o evroraketah in začetek novega obdobja v medblokovskih odnosih. Vse pa ne bo tako preprosto. Že Pri sestavi ameriškega načrta je imel svoje prste vmes Pentagon, a se je tokrat uštel. V prepričanju, da bo SZ kot doslej ogorčeno zavrnila kakršnokoli preverjanje spoštovanja sporazuma na svojem ozemlju, ameriški protipredlog to izrecno pou-'larja in daje prednostno težo prav tem kontrolam. Moskva je pristala na vsa preverjanja, samo po sebi umevno je seveda zahtevala recipročnost, s tem pa spravila v zagato zahodne vojaške kroge, ki nočejo, da bi sovjetski generali in izvedenci vtikali nosove v njihova skladišča in arzenale. Še pred tem je Kremelj z mojstrsko potezo napovedal, da bo umaknil z ozemlja NDR in ČSSR taktične rakete SS-21 in SS-23, ki so jih namestili po prihodu ameriških jedrskih raket v Evropo. Sovjetsko vodstvo je obenem pristalo na ločena, a vzporedna pogajanja o preostalih taktičnih raketah. Zahodni vojaški krogi so namreč vedno poudarjali sovjetsko premoč v taktičnem jedrskem orožju, Moskva Pa jim sedaj odvzema enega od Slavnih argumentov, ki naj bi zavrl, če ne pokopal pogajanj o evroraketah. Ostala jim je torej le še karta o domnevni premoči sil varšavskega Pakta v konvencionalni oborožitvi. Poveljnik NATO general Rogers je zgovorno navedel, da je ničelna op-ctja sprejemljiva, le če se vzpostavi ravnotežje sil tudi v konvencionalni nadaljevanje na 2. strani Razplet v pogajanjih za rešitev vladne krize? Andreotti optimist: Stvarne možnosti za sestavo vlade SANDOR TENCE RIM Giulio Andreotti je politik s svojevrstnimi rekordi. Leta 1947 ga je tedanji ministrski predsednik in njegov »duhovni oče« De Gasperi imenoval za tajnika pri predsedstvu vlade, kjer je to funkcijo obdržal do leta 1953, ko se je moral po zatonu centriz-ma za krajšo dobo umakniti z vladnega prizorišča. Od takrat do danes je Andreotti sodeloval v skoraj vseh povojnih vladah, večkrat kot minister, petkrat pa kot predsednik kabinetov, ki so se naslanjali na podporo fašistične desnice, a v letih narodne solidarnosti tudi na podporo komunistov. V političnem labirintu se od vedno spretno premika kot star lisjak, v zadnjem času pa zlasti kot kameleon, ki se zna zelo dobro vživeti v nove ter' navidez tudi zelo težke politične situacije. Razni predsedniki republike, od Leo-neja do Pertinija in Cossige, so mu od leta 1972 kar desetkrat poverili mandat za sestavo vlade, pri čemer je petkrat uspel, štirikrat pa vrgel puško v koruzo. Teden dni potem ko mu je predsednik republike poveril mandat za sestavo nove vlade, lahko rečemo, da se Andreotti do tega trenutka ni bistveno premaknil s startne točke, tudi zato, ker hitri premiki ne sodijo v njegov značaj in v njegovo politično strategijo. Zadostovalo mu je preveriti, da nihče od (nekdanjih) vladnih zaveznikov ni proti njemu, da je bilo zanj po prvem krogu posvetovanj čisto dovolj, čeprav bi se v teh pogojih na njegovem mestu marsikdo že odpovedal mandatu. Andreotti pa ni emotivna osebnost, prav nasprotno je človek, ki se mu v življenju nikoli ne mudi, posebno ne v delikatnih momentih men-darodnih zapletov ali političnih afer. Glavna ovira na Andreottijevi poti so napovedani ljudski referendumi o s vprašanjih sodstva in o bodočnosti jedrskih central. Ljudskega glasovanja se najbolj bojijo republikanci in demokristjani, po mnenju katerih nima smisla sestaviti novega kabineta, če ni prej vsaj minimalnega političnega sporazuma o refererendumih. Poverjeni predsednik se je potrpežljivo lotil posredovalne akcije med bivšimi zavezniki in poznavajoč človeka ni izključeno, da bo pri tem tudi uspel. Referendumi pa so samo konica ledenika problemov, ki močno razdvajajo dosedanjo petstrankarsko večino. Vzroke za krizo je treba tudi tokrat NADALJEVANJE NA 2. STRANI Geoi se t z Goi MOSKVA — Ameriški zunanji minister George Shultz bo dopotoval 13. aprila na štiridnevni obisk v Sovjetsko zvezo in se ob tej priložnosti sestal tudi z voditeljem CK KP SZ Mihailom Gorbačovom. Vest je včeraj potrdilo vladno glasilo Izvestja. Tiskovna agencija Tass je že pred enim tednom javila, da bo Shultz na ta način vrnil obisk, ki ga je opravil sovjetski zunanji minister Edvard Ševardnadze 19. in 20. septembra lani v Združenih državah Amerike. Izvestja pišejo, da bosta Gorbačov in Shultz po vsej verjetnosti obravnavala tako stanje'oziroma razvoj dvostranskih odnosov kakor izglede za sklenitev sporazuma o umaknitvi vseh jedrskih raket srednjega dometa z evropskega ozemlja. Časopis pripominja, da utegneta državnika spregovoriti tudi o možnosti novega sestanka na vrhu med Gorbačovom in Reaganom. Slednji je v včerajšnjem tradicionalnem sobotnem govoru na radiu priznal, da obstajajo možnosti »znatnega napredka« na pogajanjih o nadzoru nad oboroževanjem, vendar le, če bodo ZDA ohranile »odločno zadržanje«. Potem se je seveda spustil v običajne protisovjetske levite: posvaril je pred »sovjetskim avanturizmom« v Srednji Ameriki, ki jo je označil kot »območje življenjskega pomena za Ameriko«, nato pa pribil, da bo ukrenil vse, kar je v njegovih močeh, v zaslombo nikaragovskih kontrarevolu-cionarjev. Kongres je, kot znano, ravno te dni obsodil predsednikovo politiko do Nikaragve. Tragedija malomarnosti in slepe brezbrižnosti Jutri v Ravenni pogreb žrtev požara na ladji RAVENNA — »Ni mogoče živeti, delati in umreti v takih pogojih!« Tako je včeraj izjavil ravenski župan Giordano Angelini na žalnem skupnem zasedanju občinskega in pokrajinskega sveta mesta Ravenna. S svojo izjavo je župan zajel bistvo najhujše tragedije na delu, kar jih pomni ravenska zgodovina. Besede, ki jih je izrekel včeraj presenetljivo spominjajo na parole, ki so spremljale zgodovino delavskega gibanja, ko so se delavci, še v prejšnjem stoletju in v polnem razponu industrijske revolucije, borili za pravično plačo in varnost na delovnem mestu. Ob trinajstih truplih, ki so jih gasilci izvlekli iz dvojnega dna ladje v popravilu, ki je'zaradi požara postalo prava plinska celica, so se, že na pragu enaindvajsetega stoletja, pokazale brazgotine nekega delovnega razmerja, ki ga očitno ni mogoče zamolčati. Prijatelj in kolega dveh mladih ravenskih žrtev (19-letnega Giannija Corti-nija in 24-letnega Paola Sčcconija) je reagiral na tragedijo tako, da je novinarjem razodel tajne enega izmed tolikih možnih načinov dela v ladjedelnici. »Že pred dnevi se je na ladji Elisa- betta Montanari vnel manjši požar, ki smo mu bili takoj kos,« je izjavil. »Tudi takrat se je sprostil dušljiv plin, ki sem ga tudi vdihnil. Prav zaradi tega sem šel k zdravniku in sem bil na dan tragedije na bolniškem dopustu.« Osemnajstletni delavec, ki noče povedati svojega imena, je nato podrobno razčlenil pogoje v katerih si delav- ci, predvsem mladi, služijo kruh na ladjah v popravilu. Urniki gredo od 7.30 do poldneva, nato od 13.30 do 18. ure. »Delavci so plačani 5.900 lir na uro,« je izjavil »zato je mesečna plača kar visoka, je pa občasna in večkrat vse prej kot legalna.« Nekateri delavci so bili brez delovne knjižice, poleg tega pa niso bili strokovno pripravlje- ni za specifično uporabo varilnih aparatov ob plinskih cisternah. Vsi ti podatki, ki dejansko spominjajo bolj na prejšnje kot na to stoletje, žal potrjujejo dvome in krepijo obsodbe sindikatov C.GIL, CISL in UIL, ki so včeraj ponovno izjavili, da obstaja tudi v ravenskem pristanišču neka »mrtva cona«, v kateri so povsem nemočni. V tem sindikalnem zatišju se razvijajo povsem pristranski odnosi med delodajalci, ki ponujajo zaslužke pod nesprejemljivimi delovnimi pogoji, in delavci, ki so jih primorani sprejeti, sicer ostanejo brez službe. Preiskovalci bodo morali zdaj odkriti do kakšne mere je tudi podjetje Mecnavi izkoriščalo to zatišje, do kakšne mere je delodajalec kriv »nenamernega umora« trinajstih delavcev. Zaenkrat, medtem ko se Ravenna pripravlja na jutrišnji dan žalovanja in na svečan pogreb ponesrečenecev, je glasnik firme Mecnavi priznal, da je na zatožni klopi. »Mrtvih ne bom krivil,« je rekel, nato pa je dodal, da se je nesreča razvila iz manjšega požara, ki ga niso pogasili, kljub gasilnim napravam v bližini, kar pomeni, da je delavce ugonobila panika... Koliko je žrtev brodoloma? LONDON — Devet dni je minilo, odkar se je v Rokavskem prelivu, v pičli minuti, odigrala tragedija na britanskem trajektu Herald of Free Enterprise, dokončno število žrtev in pogrešanih pa je še daleč na obzorju. Belgijski minister za prevoze Herman de Croo je senatu poročal, da je v brodolomu pri Zeebruggeu izgubilo življenje 209 oseb, 349 ljudi pa je preživelo tragedijo. De Croo je tudi izjavil, da ne bo mogoče sestaviti dokončnega seznama potnikov, saj med temi uradno ne prištevajo otrok, ki še niso dopolnili drugega leta starosti, pod četrtim letom starosti ne plačujejo vozovnice, na tovornjakih pa bi se lahko pritihotapil kak slepi potnik. De Croojeve izjave ne sovpadajo z izjavami družbe Townsend Thore-sen in brugeske policije, za kateri je tako število žrtev (134) kot pogrešanih (79) in potnikov (543) znatno manjše. Košarka: na gostovanju v Forliju Jadran zapravil zmago Odbojka: po sinočnjem porazu z Nerveso Meblo tudi ob tretje mesto FORLI' — Človek se ob lepem sončnem vremenu odpravi na sprehod in ko ga tik pred povratkom povsem nenapovedano zajame ujma, ki ga do kosti premoči, mu pokvari preostali del dneva. Natanko to se je v Forliju pripetilo Jadranovim košarkarjem, ki so doživeli poraz prav tik' pred končnim žvižgom.Skoraj ironičen razplet tekme torej, čeprav so občutki izvajalcev v teh trenutkih diametralno nasprotni. V uvodnih desetih minutah sta se ekipi še spoznavali. Izid je bil stalno Poleti v Planici Felderju zmaga Fijas kar 194 m Danes zaključek izenačen in oboji so predvajali osebno obrambo. Naši so igrali v svojem tipičnem slogu in hitre akcije so si sledile praktično brez prekinitev. V 15. minuti je Jadran poskrbel za preobrat in pridobil precejšen naskok (35:25). Odtlej pa do odmora so naši popolnoma gospodarili na igrišču, pri domačinih pa je resno ogrožal Jadranovo obrambo edinole masivni in prodorni bek Chiadini. Vse je torej kazalo, da bostadočki romali v Trst. Po odmoru so pa Brumnovi fantje popustili. Akcije so zaključevali površno in netočno, predvsem v napadu pa so igrali brez potrebne potrpežljivosti. Za nameček sta tudi sodnika nepričakovano poostrila kriterij- sojenja in večkrat oškodovala »plave«. Gostitelji so vse to seveda obrnili v lastno korist. NADALJEVANJE NA 14. STRANI BRIŠČKI — Nervesa je tudi v povratnem nastopu potrdila, da je v letošnji sezoni najbolj neugoden nasprotnik Mebla. Sinoči je namreč naše odbojkarske drugoligašice spet premagala s 3:0, se pravi z enakim izidom, kot v prvi tekmi. Tokrat sicer Meblo ni doživel katastrofe, kot v Nervesi, kjer so dekleta s sklonjeno glavo zapustila igrišče po samih 45 minutah (ne)igre, a poraz.je bil vseeno gladek in neoporečen. V dobršni meri je treba sinočnji drugi prvenstveni spodrsljaj na domačih tleh pripisati zaslugam nasprotnic, ki s tem uspehom, dve koli pred koncem, še vedno lahko upajo v napredovanje oziroma v osvojitev končnega drugega mesta, ki omogoča nastopa na kvalifikacijah za višjo ligo. Meblo se je moral za vsako osvojeno točko kar pošteno potruditi, saj so gostje razmeroma malo grešile. Nervesa je z zelo raznolikimi, predvsem pa s krat- kimi servisi, spravila v zagato že tako šibek sprejem servisa Mebla, nato pa je z dobro izvedenimi protinapadi, močnimi in hitrimi, ob odlični režiji podajačice Rossettove, ostro pritiskal na našo ekipo. Priznati je treba, da je svoj delež k zmagi gostinj tokrat prispevala tudi združena ekipa. Ob kronično slabem sprejemu servisa, so tokrat odpovedale nekatere ključne igralke. Slabše kot ponavadi je napade zaključevala Ma-verjeva, bledo je igrala tudi Garbinije-va, da so zadovoljile le Nacinovijeva, ki pa je naredila nekaj usodnih napak, Mira in Neva Grgič ter Žerjalova, medtem ko se je Klemšetova izkazale le z nekaterimi servisi. Spet dokaj dober blok (toda le s tehničnega, ne pa taktičnega vidika) torej, tudi tokrat ni zadostoval. NADALJEVANJE NA 14. STRANI * Kljub nespremenjenim stališčem KD in PSI v zvezi z referendumi v Andreotti bo morda že jutri predlagal strankam hipotezo vladnega sporazuma Brzojavka SSlAndreottijii Ob koncu prvega kroga posvetov za sestavo nove italijanske vlade je deželno tajništvo Slovenske skupnosti naslovilo brzojavko Andreottiju in ga opozorilo na problematiko slovenske manjšine. Slovenska skupnost pričakuje, da se bo 'mandatar zavzel za pravičen zakon o globalni zaščiti Slovencev v Italiji. Že ob začetku vladne krize je SSk opozorila na nerešana vprašanja slovenske .manjšine predsednika republike Cossigo. Njegovo tajništvo je odgovorilo, da so z brzojavko seznanili pristojne kroge. RIM — Andreotti pravi, da je optimist. Potem ko je ves dan prelistaval beležnico, ponavljal na pamet predloge in zahteve večinskih strank in razmišljal o problemih, ki razdvajajo razpuščeno koalicijo, je sinoči izjavil: »Utrdil sem se v prepričanju, da obstajajo možnosti za sporazum.« In pripomnil: »Zdaj gr^ za to, da odstranimo nekaj "posebnih senc", to pa tudi poskušam. V ponedeljek zvečer ali najpozneje v torek dopoldne bom lahko postregel petim strankam z osnutkom za odpravo začetnih ovir in za določitev meril, po katerih naj bi pozneje dosegli sporazum o vladnem programu in njegovem izvajanju. Dopoldne pa sem seznanil državnega poglavarja z dosedanjim delom za izhod iz krize.« Toda komunistična opozicija ne ver- jame Andreottijevemu optimizmu. Chiaromonte piše v glasilu KPI l'Uni-ta, da ni bil poverjeni predsednik doslej sposoben iznesti še nobenega predloga (in o ničemer), ki bi bil odraz neke večine. Glede referendumov, ki dejansko pogojujejo sestavo nove vlade, pa Chiaromonte navaja, da bi jih lahko Andreotti preprečil s takšnimi rešitvami, ki so v resnici nemogoče, saj bi moral v bistvu združiti nezdružljive zahteve ter interese. Andreottijevega optimizma pa ne utemeljujejo niti včerajšnje izjave socialistov in demokristjanov, saj je šlo le za ponavljanje že znanih stališč. »Zaenkrat dežuje, mislim pa, da bo le prikukalo sonce«, je rekel De Mita, toda zahteva, da se je treba najprej pogajati o referendumih, je v popol- nem nasprotju s pogledi PSI. »Ko bi bili referendumi že za nami in bi zmagal "da" —- modruje tajništvo KD — bi bila vlada vseeno dolžna revidirati ustrezne zakone.« Demokristjani zahtevajo, da se to nemudoma naredi, češ da je bilo tako domenjeno z julijskimi dogovori in da je to priznal sam Craxi v svojem programskem govoru. Z drugimi besedami: gre za »potrditev obvez«. • Martelli modruje seveda čisto drugače: »Najprej referendumi, potem pa upoštevajoč ljudsko voljo - prilagoditev zakonov. Če je ta večina zmožna sestaviti vlado in zajamčiti načelo neposredne demokracije, prav, če pa tega ni sposobna, potem ni več nobene večine.« Grožnja je jasna. G. R. Peking odobrava predlog Moskve o evroraketah SOFIJA — Kitajski zunanji minister Wu Xueqian je rekel, da Peking ceni predlog SZ o likvidiranju evro-raket, v isti sapi pa dodal, da se LRK ne bo vmešavala v sovjetsko-ameriška razorožitvena pogajanja, pač pa se bo udeležila dogovarjanja za odpravo vsega jedrskega orožja, če bosta Reagan in Gorbačov dosegla v Ženevi sporazum. Minister je to povedal bolgarskemu kolegu Petru Mladenovu. Sofija je- bila zadnja etapa Wu Xueqianove-ga potovanja po vzhodnoevropskih državah, s katerimi bi radi Kitajci navezali trdnejše stike. V ponedeljek pride minister v Rim. .Medtem ko se možnosti dogovora za umaknitev evroraket boljšajo, pa se problem strateškega orožja zapleta. Reagan hoče načrt SDI vključiti v pogodbo ABM, Kongres pa pravi, da to ni mogoče, a kreganje samo zavira pot do sporazuma o strateških raketah. Lucchini kritiziral zakladnega ministra RIM — Včerajšnje znižanje uradne eskomptne mere z 12 na 11,5 odstotka, ki pomeni polodstotno pocenitev obresti na posojila, a tudi na vloge varčevalcev, ni izzvalo prav posebnih reakcij. V krogih razpuščene petstrankarske koalicije označujejo ta ukrep seveda kot nov dokaz o popuščanju inflacije, drugače pa je slišati tudi kritike: predsednik Confindustrie Lucchini na primer pravi, da je to »tako kot dati le nekaj kapljic penicilina bolniku, ki ga potrebuje vsaj_ nekaj ampul.« Se bolj pa je Confindustria kritična do včerajšnjega predloga zakladnega ministra Gorie, naj se s posebnim zakonom omeji soudeležba industrijskih podjetij pri glavnicah bank. Podjetniki, ki so se izvlekli iz dolgov in imajo zdaj dovolj denarja za investicije meni Goria — se lahko zatekajo tudi k finančnim naložbam, a te ne smejo biti tolikšne, da podjetja z njimi lahko prevzamejo nadzor nad denarnimi zavodi. Zaščititi je treba, skratka, avtonomijo bank. Vodji veleindustrij cev Lucchiniju to ni po volji: »Vstopanje podjetij vbanke bi prineslo mnogo več koristi, kot pa škode, vsekakor pa ne more biti takšno omejevanje v interesu nikogar.« Ostrejši kritiki iz industrijskih vrst pa celo trdijo, da bi morala Zavod za industrijsko obnovo (IRI) in ves javni aparat temeljito revidirati odnose s kreditnim sistemom in dopustiti veliko več manevrskega prostora zasebnemu podjetništvu. Perugia poziva k odpravi vseh jedrskih poskusov PERUGIA — Z zbiranjem podpisov pod peticijo, ki jo bodo naslovili velesilam in s katero bodo zahtevali konec jedrskih poskusov, se je včeraj v Perugii začela konferenca italijanskih denukleariziranih območij. Srečanja se udeležujejo predstavniki nad 600 italijanskih občin, pokrajin in dežel, ki so sklenile, da prepovedo morebitno namestitev jedrskega orožja na lastnem teritoriju. Med njimi je tudi zastopstvo dolinske občine. Pod peticijo so prireditelji v kratkem času zbrali na stotine podpisov. Med drugimi je k pobudi uradno pristopila tudi cerkev. Dokument je podpisal škof iz Assisija msgr. Sergio Goretti, ki je svoj sklep sporočil med srečanjem z nekaterimi ameriškimi in sovjetskimi znanstveniki. Na dnevnem redu srečanja so bila številna vprašanja od nukleark do podzemskih in atmosferskih jedrskih poskusov, tragedijo v Černobilu pa so obravnavali kot dramatičen opomin. Udeleženci so bili mnenja, da je potrebna mednarodna mobilizacija za odpravo poskusov, prav tako pa je potrebna angažiranost za razorožitev, saj se že danes v svetu troši vsak dan 400 milijonov dolarjev za orožje. Udeleženci so tudi sklenili, da bodo v kratkem začeli v šolah kampanjo, poimenovano Dnevnik miru. Pismo makedonskih borcev Zvezi borcev Slovenije SKOPJE — Zaskrbljeni smo zaradi dovino in samobitnost makedonskega »predloga slovenskega nacionalnega programa«, objavljenega v ljubljanskem časniku Nova revija, in se pridružujemo vašim stališčem od 25. februarja, je zapisano v pismu, ki so ga makedonski borci poslali Zvezi borcev Slovenije. Prepričani smo, da bodo borci, naši bratje po orožju, vse slovensko ljudstvo in vsi jugoslovanski narodi in narodnosti kakor tudi vsa slovenska in jugoslovanska javnost razumeli naš odnos do provokacij v časniku Nova revija, je zapisano v pismu. Očitno je, da Nova revija poskuša razbiti bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in da zaseje seme omalovaževanja in nestrpnosti. To dejansko pomeni paktiranje z najbolj črnimi sovražniki svobode in neodvisnosti naših narodov in narodnosti in je odkrit poziv na razbijanje Jugoslavije. Nekatere osebe iz skupine okoli Nove revije zavestno zanemarjajo zgo- naroda. S tem so se postavili na ista stališča, na katerih stojijo tudi naši nasprotniki, ki si prizadevajo dokazati, da je bil makedonski narod ustvarjen z dekretom Komunistične partije Jugoslavije in da je SR Makedonija umetna tvorba. To so najbolj temne teze. Tudi tokrat se je pozabilo, da je makedonsko osvobodilno gibanje avtohtono, da je makedonski narod v prejšnjih stoletjih vodil borbo za svobodo in državnost, kar je dosegel v NOB in socialistični revoluciji, na podlagi ideje in borbe plejade borcev vseh rodov makedonskega ljudstva. Nihče tega makedonskemu ljudstvu ni poklonil. V nadaljevanju tega pisma je rečeno, da SR Makedonija podpira pravične zahteve bratskega slovenskega ljudstva okoli položaja svojih delov, ki so izven meja Slovenije. Ta podpora je naš dolg v imenu padlih v skupni borbi. • Luč upanja NADALJEVANJE S 1. STRANI oborožitvi. Belgija in Nizozemska sta tako stališče takoj obsodili in zahtevata ločitev obeh vprašanj: najprej rakete, nato pa tanki..., druga-čebo vse ostalo pri starem. V Moskvi seveda generali poudarjajo, da ni razkoraka med konvencionalnim orožjem v Evropi. Če ima varšavski pakt več tankovskih divizij, so enote NATO bolje opremljene s protitankovskim orožjem, premoč zahodnih bombnikov pa izničuje premoč vzhodnih lovcev. Kako so generali varšavskega pakta sprejeli predlog Gorbačova seveda ni znano. Nedvomno podpirajo odpravo evroraket, saj imajo ameriške iz sovjetskega zornega kota strateško vlogo, ker bi lahko Američani v krajšem času prizadeli ozemlje SZ, sovjetske pa se bi lahko znesle le nad Evropo. Povsem drugačen mora biti položaj glede raket kratkega dometa, ki so postale neločljiva postavka v sodobni taktično omejeni strategiji, še težje bo s konvencionalnim orožjem. Gorbačov pa bo moral prej ali slej pojasniti, zakaj je SZ začela nameščati rakete SS-20, ki so izzvale sklep NATO o namestitvi svojih, sedaj pa jih bo kratkomalo uničila. Pri vsem tem pa je še najbolj spodbudna ugotovitev, da razen vojaških krogov in običajnih jastrebov sporazumu o evroraketah ne nasprotuje nihče, saj ga podpirata celo Francija in Vel. Britanija, ki imata lastne jedrske sile. Lučka upanja iz dneva v dan dobiva novega netiva, postaja plamen, ki lahko staro celino reši okov jedrskega talca blokovske logike. • Andreotti NADALJEVANJE S 1. STRANI iskati v nemogočih odnosih KD-PSI,ki jih pooseblja dualizem Craxi-De Mita, politična-in baje tudi osebna antipatija. Predčasne volitve bi bile zato najboljše zdravilo za izhod iz krize, a je nevarnost, da bi prinesle le majhne premike in bi ostalo pri starem. Kaj bo torej uspelo narediti Andreottiju? Sodeč po sinočnjih izjavah (»imam stvarne možnosti za sestavo nove vlade«) je optimist in zaupa v obnovitev dosedanje večine. Težko je presoditi, če so njegove besede iskrene ali pa sad običajne taktike za pomiritev javnega mnenja. 18. MAREC 87 Certificati di Credito del Tesoro a sconto • CTS so državne obveznice, katerih donos je sestavljen iz: fiksne vrednosti escompta (4,40%) na-nominalno vrednost in iz spremenljive vrednosti, ki jo sestavlja ovrednoteni kupon, vezan na 12-mesečni doprinos obveznic BOT. • Privatni varčevalci jih lahko rezervirajo pri bančnih okencih do 16. marca do 13.30. Vplačila pa bodo 18. marca po ceni, ki jo določi dražba, ne da bi plačali kakršnekoli provizije. • CTS bodo razdeljene na tržišče po sistemu dražbe; prošnje za v podpis bodo lahko predložene po 74% ceni ali po ceni, ki je višja za 10 stotink ali mnogokratnik 10. Dokončna cena, ki bo oblikovana na dražbi, bo objavljena v časopisju. • Letni kuponi, razen prvega, imajo 50% doprinosa obveznic BOT na 12 mesecev bruto z odtrgljajem 6,25%. V podpis občinstvu v bančnih zavodih DO 16. MARCA Izklicna cena 74% Rok 7 let Prvi bruto kupon 4,86% Srednji bruto donos 10,24% CTS Stanje porabskih Slovencev nezadovoljivo LJUBLJANA — Včeraj so se v Cankarjevem domu zaključili kulturni dnevi, posvečeni slovenski manjšini v Porabju. V treh dneh prireditev — toliko je namreč trajal spored kulturnih dogajanj — so na njih predstavili celotno kulturno ustvarjalnost, ki je zmore trenutno ta najmanjši in obenem najbolj izpostavljeni del slovenskega naroda izven matičnih meja. Poleg kulturnega sporeda, ki je nekako bil okvir prireditve (zaključni del smo lahko včeraj spremljali po ljubljanski TV), bi od zanimivejših točk kulturnih dnevov omenili petkovo okroglo mizo, posvečeno ravno položaju te manjšine. In rekli bi, da je prav to debatno srečanje bilo najboljši prikaz zdajšnje problematike manjšine, če ne drugega zaradi tega, ker je (znova) potrdilo, da je stanje porabskih Slovencev nezadovoljivo, da ne rečeno skrajno nespodbudno. Na to je zgovorno opozoril predvsem Ciril Zlobec, ki je v prvi vrsti poudaril nizko raven znanja slovenskega jezika kot najznačilnejšega pokazatelja stvarnih razmer. »Rešitev tega vprašanja,« je dejal, »odvisi od ustrezne izobraževalne vzgoje; s tem v zvezi bi bilo čimprej treba doseči stopnjo pouka, ki bi ne bila samo dolg države do manj- L__________________________________________ šine, ampak tudi možnost, da bi domačini lahko uživali dve kulturi.« Tudi Jože Osterman, predstavnik Zveze kultunih organizacij Slovenije, je v bistvu ponovil isto. Nikakor se ne smemo torej čuditi — je dejal — da sta glavni značilnosti kulturne zakladnice še zmeraj folklora in etnografija. Še najbolj zgovoren glede tega vprašanja pa je bil jezikoslovec Dular, ki je podal nekaj svojih izkušenj »s terena«. Kaj storiti torej? V Porabju — so poudarili — je sicer še zmeraj čutiti prisotnost slovenskega življa, toda dosedanji napori, da bi preprečili počasno asimilacijo, so dali kaj prida malo rezultatov. Nujno bi bilo. torej preiti h konkretnejšim pobudam; ena od predpostavk za razvoj manjšine bi lahko bil novi jugoslovansko-madžarski sporazum o sodelovanju na področjih kulture in izobraževanja, vendar — kot je dejala predstavnica republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje Milena Markič — očitno še ne zadošča, kajti dogovorom lahko dajejo vsebino le ljudje. Pri tem pa je nujno potrebna — kot je dejala predstavnica porabskih Slovencev — tudi pomoč matične države. Neki drug problem, ki je bil stalno v ospredju debate, je navsezadnje bilo odprtje mejnega prehoda pri Gornjem Seniku (eni od sedmih vasi, kjer živijo Slovenci v Porabju), ki še vedno čaka na zeleno luč. Za ta problem, kot tudi za ostale, ki zadevajo manjšino, pa morajo — kot je dejal Marjan Mandič, predstavnik Demokratične zveze Južnih Slovanov na Madžarskem — nositi odgovornost ravno javnopolitični organi v Porabju. Če potegnemo črto pod debatno srečanje, moramo reči, da so posegi prisotnih zastopnikov porabskih Slovencev, to je edinih polnopravnih glasnikov manjšine, ostali nekako v ozadju. Problemi manjšine pa kljub temu niso izostali, še toliko bolj je pomembno, da so se z njimi soočili tudi visoki predstavniki madžarskih oblasti (v prvi vrsti zastopnik madžarskega ministrstva za kulturo in tajnik jugoslovansko-madžarske mešane komisije), ki so bili prisotni na debati. Ravno njuna prisotnost in kritičnost ocen na stanje manjšine dajejo nekaj upanja za rešitev vprašanja, ki je — so ugotovili — sicer težavno, a stvarno rešljivo. I. VOGRIČ Znanost podkrepila nujo skupnega nastopa CELOVEC — Avstrijski in inozemski znanstveniki, strokovnjaki s področja pedagogike, so ta teden na celovški univerzi razpravljali o dvojezičnosti in medkulturnem učenju. Prva dva sta bila namenjena teoretični razpravi ob praktičnih primerih pouka na nekaterih šolah v ZRN, ki jih obiskujejo nemški otroci ter otroci tujih delavcev. Referentki prvih dveh dni Uršula Boos-Ntinning in Sigrid Luchtenburg sta poudarjali, da morajo didaktični pripomočki izhajati iz potreb otrok, da gre za enakovredno znanje obeh jezikov, ki ga otroci osvojijo ob vsakdanjem pogovoru. Obeh jezikov pa zato, ker je treba s tem tudi dokazati, da oba jezika enako vrednotimo. S tem pa preprečujemo vsakršno zapostavljanje posameznikov. Medkulturno učenje, sta poudarili referentki, je pedagoški odgovor za večetnično družbo; cilj je pouk, ki preprečuje asimilacijo in segregacijo. To pa je mogoče le, če posredujemo otrokom kar se da zgodaj zavest, da je mnogolikost jezikov obogatitev in tudi kultura med seboj tesno povezana. Prav v dejstvu, da znanost išče za spremenjene družbene pogoje (kot primeri v ZRN dokazujejo) pedagoške rešitve, se še mnogo bolj jasno izpostavlja neznanstvenost koroških ločitvenih modelov: družbena situacija se ni bistveno spremenila (če izvzamemo dejstvo, da delež prijavljenih otrok iz leta v leto narašča), vrstijo pa politični ukrepi in poskusi, kako bi pedagoško prakso spremenili v smislu izločanja slovenskega jezika. Na seminarju so se ukvarjali tudi s prenosom izkušenj z medkulturnega učenja na koroški vsakdan, kot izsledek vseh razprav pa lahko zabeležimo, da je tudi ta strokovni posvet podkrepil pravilnost in nujo skupnega dvojezičnega pouka na narodnostno mešanem ozemlju. Feliks Wieser in Matevž Grilc v Klubu dunajskih študentov Dve temi v središču: šolstvo in sosvet DUNAJ — Predsednika ZSO in NSKS sta pretekli petek govorila v Klubu dunajskih študentov o aktualnih problemih slovenske narodnostne politike na Koroškem. Osrednji predmet razprave je bil poleg šolskega vprašanja manjšinski sosvet. , , . , Predsednik ZSO Feliks Wieser je uvodoma podal informacije o poteku in izsledkih razgovorov osrednjih organizacij z ministrico Hawlickovo in vodji koroških strank. Sklep o ustanovitvi zvezne pedagoške komisije je važen dosežek, saj bo razprava o manjšinskem šolstvu na tej podlagi potekala izven ozkotirnih koroških strankarskih meja: za nadaljnjo razpravo bo važno in odločilno sodelovanje predstavnikov manjšine ter univerzitetnih strokovnjakov ter upoštevanje vseh danih modelov in predlogov. O modelu Koroške pedagoške komisije je Wieser dejal, da ga manjšina iz tehtnih vzrokov ne more ih ne bo mogla akceptirati. Če ne bi bilo uspelo ustvariti velikega vala protesta — do zdaj manjšine — potem bi ločene razrede morda že zdavnaj uvedli. S svojim troedinim nastopom na Dunaju pa so voditelji koroških strank le še potrdili upravičenost nezaupanja mnogih Avstrijcev v koroško uradno in strankarsko politiko. Razen tega pa so, tako je dejal Wieser, osmešili tako Koroško kakor tudi tiste demokrate, ki si v okviru svojih strank prizadevajo za boljšo rešitev šolskega vprašanja. Matevž Grilc je v zvezi s šolstvom opozoril na dejstvo, da vse premalo pozornosti posvečajo problemu slovenskega šolskega pouka v glavnih šolah. V nadaljnjem je Feliks Wieser podal kritično oceno zakona o narodnostnih skupinah, ki nikakor ne more predstavljati izpolnitev 7. člena avstrijske državne pogodbe. Dejansko pa zakon prizadene vso narodno skupnost, saj ji v globalnem smislu odreka mnoge pravice in se zoperstavlja principu enake veljavnosti za ves teritorij, na katerem živi manjšina. Zakon najbolj prizadene tiste, ki so udomačeni na periferiji dvojezičnega ozemlja; dano izpostavljenost manjšine in obstoječi pritisk nanjo le še bolj stopnjuje — in nobena skrivnost ni, da se to dogaja z gotovim namenom. Matevž Grilc je v okviru svojih izvajanj sporočil, da je Osrednji odbor Narodnega sveta na svoji zadnji seji sklenil, da NSKS imenuje svoje kandidate za sosvet. Kot argumente za vstop v sosvet je navedel, da se je politična situacija spremenila- da trenutna vladna konstelacija velike koalicije daje več upanja na reševanje odprtih manjšinskih problemov; da slovenska narodna politika v preteklih osmih letih ni beležila bistvenih uspehov; da bi imel sosvet v trenutnih nolitičnih pogojih bolj važno vlogo kot pa prej (četrta stranka — alternativci - v parlamentu bi bila v njem zastopana in bi poleg tega tudi na parlamentarni ravni podpirala delo sosveta); da bi z vstopom v sosvet manjšina lahko odločilno vplivala na rešitev šolskega vprašanja. Wieser je stališče Narodnega sveta ostro kritiziral, da o vprašanju sosvetov deluje samovoljno in proti vsem obvezujočim skupnim sklepom obeh osrednjih organizacij. Zveza je proti brezpogojnemu vstopu v sosvet. Dejal je, da tudi s taktiziranjem ne bo mogoče reševati odprtih vprašanj da ie sosvet zgolj posvetovalni organ brez kakršnihkoli pristojnosti poleg tega pa še — kakor to dokazujejo izkušnje Madžarov in Hrvatov na Gradiščanskem — hudo problematična zadeva. Nepravilno je torej podajati se v take politične pustolovščine ravno v trenutku, ko so se stranke in državna vlada na podlagi nastalega protesta in pritiska av- strijske in mednarodne javnosti primorane pogajati s predstavniki koroških Slovencev. Tudi študentska publika je opozarjala na potrebo, da se je treba posvečati šolskemu konfliktu ter drugim važnim narodnostnim vprašanjem, ne pa v zdajšnjem trenutku prednjačiti samo škodljivo razpravo o sosvetih. Diskusija o tej zadevi se je nadaljevala še dolgo v noč. Wieser je pojasnil, da bo nadaljnje stališče Zveze močno odvisno od tega, koliko bo vlada, odnosno zvezni kancler pripravljen rešiti že dolgo časa odprta vprašanja. Grilc pa je dejal, da svoje stališče do vstopa v sosvet takoj spremeni, če bo vlada mnenja, da vprašanja skupne dvojezične šole sosvet ne more obravnavati. Slišati je bilo še mnogo nasprotujočih si mnenj, a tudi precej razočaranja nad postopanjem narodnih organizacij in nekaterih njenih funkcionarjev. Jasno pa je postalo, da bodo o vprašanju v sosvet potrebne še temeljite razprave, in to ne samo na Dunaju. Danes na Snežnik v nedeljo na Porezen Včeraj in danes je v teku 13. zimski vzpon na Snežnik, kjer vladajo prave zimske razmere z debelo snežno odejo in ostrim mrazom. Včeraj je pohodnike spremljalo lepo vreme, napovedi za današnji dan pa so tudi dobre. Ljubitelji zimskih pohodov pa bodo prišli na svoj račun tudi v nedeljo, ko je na sporedu 12. zimski vzpon na 1632 metrov visoki Porezen. Vrh je tudi letos pokrit z debelo snežno odejo, cerkljanski planinci pa bodo skupaj z borci poskrbeli za varen vzpon na goro. Naj dodamo, da so na pohodu doslej zabeležili že več kot 50 tisoč vpisov v spominsko knjigo, letos pa se bo ta številka gotovo dvignila za nekaj tisoč pohodnikov, saj je zanimanje za pohod, tako v Sloveniji kot v zamejstvu in drugih jugoslovanskih republikah že sedaj zelo veliko. III. SGAJ se je prevesilo v svoje bistvo GORICA, NOVA GORICA — Po petkovi uradni otvoritvi v novogoriškem Kulturnem domu, ki so ga zasedli občinstvo in številni gostje (iz našega konca med drugimi predsednik SKGZ Boris Race), se je III. srečanje gledališč Alpe-Jadran prevesilo v svoje bistvo: prikazovanje gledališkega izraza različnih prostorov te delovne skupnosti. Že takoj po otvoritvi je bila tudi prva predstava, in sicer Dostojevskega in Jovanoviča »Blodnje« v inscenaciji Mladinskega gledališča iz Ljubljane, ki je drugi del uprizoritve, »Bese«, predstavilo včeraj, spet v Novi Gorici. O obeh predstavah smo že pisali, ko je SMG pred kratkim gostovalo v Trstu, zato bomo tokrat več prostora namenili kroniki in opisu »zunanjega« dela festivala. Se prej pa moramo omeniti, da je bila sinoči prva predstava tudi v Gorici, in sicer v gledališču Verdi, kjer je Centra Teatrale Bres-ciano iz Brescie predstavil Schillerjeve »Razbojnike«. O tem bomo seveda poročali v našem torkovem javljanju. Najbrž ni treba vedno znova in znova ponavljati, da pomeni tako zastavljeno srečanje pomemben dejavnik v sodelovanju in gojenju prijateljstva med dvema obmejnima mestoma. Raje poudarimo, da bosta Gorica in Nova Gorica devet dni nekakšno gledališko središče srednjeevropskega zemljepisnega prostora. V tem širokem časovnem razponu se bo zvrstilo 15 gostovanj (9 predstav bo odigranih v Novi Gorici, v Gorici pa 6), ki bodo pokukala še v druga mesta (Ljubljano, Idrijo, Tolmin). Napor programskega vodje SGAJ Emila Aberška je bil očiten, zato nam ostaja upanje, da bomo letos gledali predstave z nesporno kakovostjo, čeprav je treba reči, resnici na ljubo, da seznam gostujočih gledališč iz Italije ni najbolj reprezentativen (če izvzamemo Venetoteatro). ' Še nekaj o organizaciji. Prireditelja srečanja sta Skupščina občine Nova Gorica in Občina Gorica, organizatorja pa Primorsko dramsko gledališče in odborništvo za kulturo goriške Občine. V novogoriškem hotelu Park deluje tudi dobro opremljen in odlično voden press center, ki omogoča poročevalcem zares udobno spremljanje srečanja, dnevno izhaja tudi bilten, ki ponuja najvažnejše podatke o dogajanju, informacije o predstavah itd. Zdrava pamet nam sedaj narekuje, da tega zapisa ne bi nategovali, zato dodajmo na koncu samo še današnji in jutrišnji spored Srečanja gledališč Alpe-Jadran. Danes bo ob 17.30 v avditoriju v Gorici gostoval Venetoteatro iz Benetk s Hofmann-sthalovim Avanturistom in pevko, ob 20. uri pa bo v gledališču Verdi Teatra mušica iz Padove dal v presojo O duši loka in Če bi sveti Sebastijan vedel, medtem ko bo nočni spored ob 23. uri zapolnil Experi-mentalstudio iz Celovca s predstavo Odeta sem v hrepenenje, ki bo v mali dvorani novogoriškega Kulturnega doma. Jutri bo ob 17. uri v Solkanu predstava Primorskega dramskega gledališča Ta nori dan P. Turrinija, medtem ko bo srečanje zvečer obiskalo slovenski Kulturni dom v Gorici. Tam bo ob 20.30 The-ater in der Kreide iz Munchna uprizoril Schillerjevo Mario Stuart. MARIJ ČUK AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA OBVESTILO OBNOVA DOVOLILNIC ZA STRUPENE PLINE Zdravstveno ministrstvo je z odlokom dne 31. 12. 1986 določilo, da je treba obnoviti dovolil- med 1 ianuar,em m im zdr^/s^enirn^stanovam^USLts'kupaj^dokum^taci^o, k^jcTpredvfdeva fKiseljne- a pravilnika, ki je bil oddobren z K. O. st. 147 z dne 9. 1. 1927. filOkCH 3iKE nadomestni in okrasni deli oblačila za na motor in kolo najboljših znamk avtorizirani prodajalec PIAGGIO in GILERA kolesa ATALA Sesljan 54/A — Tel.: 291233 (prostorno parkirišče) SLOVENIJALES DOMA IN V SVETU DOBRO POZNAN Napovedi Mednarodnega denarnega sklada Italija letos zelo dobra v letu 1988 komaj zadostna Finančni master v organizaciji Trieste Consult Po uspehu lanskega tečaja, posvečenega podjetništvu (takoimenovanega podjetniškega masterja), se je družba TRIESTE CONSULT odločila za pripravo prvega vsedržavnega masterja za finančne svetovalce. Začel se bo 20. marca, v programu pa ima študij in analizo tega poklicnega profila v treh zaključenih ciklusih, posvečenih značilnostim ekonomije in finance, finančnim inštrumentom in marketingu finančnih storitev. Predavali bodo univerzitetni docenti, finančni izvedenci in direktorji največjih italijanskih finančnih struktur. Na tečaj se lahko prijavijo vsi, ki so zaključili višješolski ali univerzitetni študij in funkcionarji podjetij, za vpis in podrobnejše informacije pa se lahko obrnejo na Trieste Consult, Trg Škorklja 1 (tel. 040/68967-69362). WASHINGTON — Italijansko gospodarstvo bo doseglo letos dobre rezultate, prihodnje leto pa komaj poprečne. Tako meni Mednarodni denarni sklad v osnutku šestmesečnega poročila o stanju svetovnih gospodarstev. Poročilo, ki bo uradno objavljeno aprila, napoveduje, da bo letos Italija dosegla med najbolj razvitimi državami rekordno rast nacionalnega bruto dohodka ( 2,9 odsto), ki bo za en odstotek večji od lanskega. V ZDA in v ZRN bo rast nacionalnega dohodka nespremenjena (2,5 odstotka), Japonska pa naj bi prešla od 2,3 na 2,8 odstotka. Vendar, kot rečeno, po mnenju Denarnega sklada italijanski primat ne bo dolgotrajen. Že prihodnje leto bo prirastek padel na 2,3 odstotka in bo nižji kot v ostalih razvitih državah. Po predvidevanjih Sklada bo letos inflacija padla pod 5 od sto (točno 4,7), prihodnje leto pa bo še nekoliko nižja. Zaskrbljujoče pa je vprašanje brezposelnosti: letos naj bi brezposelnih bilo 11,1 odstotka, prihodnje leto pa naj bi se odstotek zvišal na 11,3. In po mnenju Denarnega sklada je ravno odprava brezposelnosti eden največjih problemov in najtežje dosegljivih ciljev v Italiji. Osnutek poročila ne omenja ukrepov, ki naj bi jih italijanska vlada sprejela, da bi se izboljšale perspektive za prihodnje leto, dve priporočili pa bosta neizbežni: država naj si prizadeva, da zmanjša javni deficit, ki bo letos dosegel 13 odstotkov bruto nacionalnega dohodka; poskrbi pa naj tudi, da se dvigne odstotek zasebnih naložb v odnosu na dohodek, saj je v Italiji to sorazmerje med najnižjimi v razvitem svetu. Osnutek poročila hvali okrepitev lire, ki se je v odnosu do dolarja okrepila skoraj toliko kot jen in marka. Sklad pa je vsekakor pesimist, da bi ZDA, kljub padcu dolarja, v letošnjem letu lahko občutno znižale deficit trgovinske bilance v odnosu do glavnih partnerjev, zlasti pa ZRN in Japonske. Končno Sklad napoveduje, da dve-letje 87-88 za svetovno gospodarstvo ne bo lahko, saj bi lahko spet začela naraščati inflacija. Prav zato bi moralo 7 najbolj razvitih držav poiskati ustrezne rešitve za ostra nesorazmerja v trgovanju z ZDA. Važno za uvoznike Uradni list št. 55 z dne 7. marca prinaša okrožnico št. 4/87 ministra za zunanjo trgovino Formice, ki obravnava uvoz ureje in drugih gnojil (carinska tarifa 31.02 in 31.05) iz Jugoslavije. Za leto 1987 je dovolj uvoz 40 tisoč ton blaga. Zainteresirani uvozniki bodo morali nasloviti ministrstvu prošnjo za pridobitev kvote uvoza (prošnjo morajo nasloviti na posebnem obrazcu na Ministero per il commercio estero - Direzione generale Import/Export - Divisione III, Rim). Prošnji bo morala biti priložena kopija pogodbe z jugoslovansko delovno organizacijo, ki je bila potrjena s strani Delovne skupnosti Agrohemija, ki je nosilec izvoznih poslov v Jugoslaviji. Če prošnje bodo presegale količine, bo ministrstvo sorazmerno znižalo kvote vsem prosilcem. Prošnje morajo biti odposlane najkasneje do 7. aprila. (OK) Korenite spremembe v organizaciji in v delu italijanskih pristanišč Pretekli teden smo omenili, da je cilj zakona št. 26/87 popolna reorganizacija pristaniške dejavnosti, kar bi moralo zagotoviti pozitivno bilanco finančnega poslovanja. Tak cilj zahteva mnogo žrtev in novih pristopov pri_ upravljanju pristanišč in dogovarjanju med njimi. Celotna italijanska obala je razdeljena na področja, v katerih je lahko tudi več pristanišč. Za vsako področje bo imenovana posebna komisija, ki bo klasificirala pristanišča. Boj se bo odvijal prav zaradi klasifikacije, saj so se v zadnjih letih kar pomnožila tako imenovana mednarodna pristanišča. To je pomenilo večji in dragocenejši promet, istočasno so bile v teh mestih carinske izpostave in pripadajoče službe, razvile pa so se tudi sporedne dejavnosti (pralnice, delavnice za popravilo ladij, itd.). Če pogledamo le na našo deželo smo imeli v zadnjem času kar štiri mednarodna pristanišča: (Trst in Tržič, ki ležita na morski obali ter Porto Nogaro in Torviscosa, ki sta v zaledju maranske lagune na rekah Corno in Ausa. Posebno Porto Nogaro je v zadnjih letih uspešno konkuriral Trstu in Tržiču, saj so mnogi ladjarji zapustili glavni pristanišči in izbrali zakotnejši pristan zaradi nizkih manipulativnih stroškov in skrajšanega roka postanka ladij. Skozi to pristanišče je šla v zadnjih letih tudi zanimiva količina tranzitnega tovora predvsem iz Avstrije (žagan les, kemikalije, železo, itd.). Urejanje pristanišč je še vedno izredno dragfo, ravno tako je drago vzdrževanje, vsi ti stroški pa so šli v breme državne ali deželne blagajne torej v breme davkoplačevalcev. Reorganizacija bo pomenila utrjevanje glavnih pristanišč in seveda obuboža-nje manjših. Lahko pričakujemo torej, da bo prišlo do sporov in spopadov, ki bodo presegli ekonomske okvire in se bodo preselili v politično areno. 7. člen zakona obravnava organizacijske spremembe v pristaniščih. Določeno je bilo namreč, da bodo morala pristanišča prilagoditi število zaposlenih ( pristaniški delavci, člani raznih zadrug,uprava) dejanskim potrebam prometa. Zaposlitveni načrt bo sestavljen za leto 1987 na podlagi prometa, ki ga je pristanišče imelo v preteklem letu do 1. oktobra in iz perspektive, da mora vsak delavec opraviti vsaj 14 delovnih dni mesečno; za leto 1988 bo prišel v poštev dejanski promet v tem letu, a povečalo se bo število obveznih delovnih dni na 16. V zadnjih letih so zaposleni delavci dejansko opravili manj dela, a vendar jim je bil zagotovljen določen minimalni dnevni zaslužek, ki ni bil skromen. Ta varčevalni načrt bo imel za posledico ukinitev raznih delovnih mest in sicer v vsedržavnem merilu v letu 87 za 4.000 enot in v letu '88 za nadaljnih 5.000. Tem delavcem bo začasno priznana dopolnilna blagajna, nudijo pa jim tudi možnost predčasne upokojitve. Pogoji za predčasno upokojitev so navedeni V 9. členu. Pravico do predčasne upokojitve imajo delavci, ki so dopolnili 52 let in imajo vsaj 15 let delovne dobe; delavci, ki nimajo še 52 let pa bodo morali imeti vsaj 27 ali, v nekaterih primerih, 20 let delovne dobe. Prošnja za predčasno upokojitev je obvezujoča in nepreklicna. In ravno takemu drastičnemu zmanjšanju delovnih mest so se uprle sindikalne orga-nizacije.Še večje negodovanje je povzročilo določilo, da se spremeni sestav tako imenovanih manipulativnih skupin (v pristaniškem žargonu imenovane: roke). Število članov skupin bo odvisen od narave dela ( določene manipulacije zahtevajo več ljudi) in od stopnje mehanizacije dela same-ga.To naj bi pripomoglo k racionalizaciji dela in kzmanjšanju pretovornih stroškov z znižanjem pristaniških tarif. Na ta reorganizacijski načrt je, na primer, že pozitivno reagirala tržaška pristaniška uprava, ki je zagotovila, da se cene pristaniških storitev ne bodo povečale v letu 1987, kar je velik korak naprej v primerjavi s prakso zadnjih let. Taka tarifna politika omogoča špediterjem in tudi ladjarjem sklepanje celoletnih pogodb s svojimi komitenti. Minstrstvo za mornarico si je pridržalo pravico, da izda odlok o združitvi delavskih pristaniških zadrug tudi z vključevanjem delovne sile iz bližnjih pristanišč. Ta poseg je uvod v načrtovano mobilnost delovne sile. To bi v našem primeru po vsej verjetnosti pomenilo, da bo nastala le ena zadruga pristaniških delavcev za Tržič in Trst in da se bodo morali pristaniščniki podati na delo v to ali ono mesto v skladu z zahtevami prometa. Ravno tako bodo morali delavci biti na delovnem mestu za vso izmeno, kar se sedaj ni dogajalo, saj so lahko zapustili delo, čim so izpolnili normo oziroma so opravili delo, ki jim je bilo zjutraj naročeno. Nazorno pojasnimo način dela: če so delavci raztovorili tovornjak tudi v dveh urah so lahko zapustili delovno mesto, ker so opravili delo. Danes bodo morali nadaljevati z delom nekje drugje v pristanišču. Pri organizaciji pristaniškega dela bo prišlo do bistvenih sprememb. Prepričani smo, da bo prišlo še do stavkovnih gibanj, saj bodo na tak način prizadeti interesi in dolgoletni način dela v pristanišču. Lahko bo prišlo tudi do zmanjšanja delovne storilnosti, v kolikor ne bodo uvedene posebne nagrade ali dopolnila osebnih dohodkov za prekoračitev norm in podobno. Skratka pristaniška dejavnost bo zado-bila značaj akordnega dela z zagotovljenim minimalnim dohodkom. ODO KALAN Gospodarsko pismo iz Slovenije Za Jugoslavijo ovire v EGS odločno previsoke Jugoslavija mora postati enakopraven gospodarski partner v sodelovanju z zahodnimi evropskim državami. Gospodarsko sodelovanje se mora krepiti v obojestransko korist - tako Jugoslavije kot držav EGS. Morebitno kratenje gospodarske podpore bi utegnilo povzročiti stanje, ki tudi jugoslovanskim upnikom ne bi ustrezalo. Jugoslavija bi namreč težko poravnala upniške obveznosti, če ne bi dobila posojil za spodbujanje gospodarskega razvoja in proizvodnje. Vendar želimo gospodarsko sodelovanje z EGS z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) in drugimi finančnimi ustanovami na enakopravni podlagi. Te besede predsednika Zveznega izvršnega sveta Branka MikuliČa na nedavni Seji zveznega parlamenta so bile namenjene predvem Evropi oziroma državam Evropske gospodarske skupnosti. Besede so dokaj različno odmevale, tako kot je različno odmevala vest, da je MikuliC poslal predsednikom vlad posameznih evropskih držav (med drugim tako bivšemu predsedniku italijanske vlade Craxiju) posebna pisma, katerih vsebina ni povsem natančno znana, ve pa se, da v njih opozarja na podobne reči, o katerih je govoril v zvezni skupščini. Ozadje vseh teh opozoril je zdajšnje stanje gospodarsih odnosov z državmi EGS. Jugoslavija ima s temi državami še kar naprej velikanski primanjkljaj v trgovanju. Celoten jugoslovanski deficit v trgovanju z Zahodom se je lani povzpel na 1,3 milijarde dolarjev in večino tega deficita je Jugoslavija ustvarila v trgovanju s EGS. Ali še drugače ponazorjeno: med desetimi največjimi kupci jugoslovanskega blaga so samo tri države EGS — Italija, ZR Nemčija in Francija. Pri tem pa je delež vse treh držav skupno manjši kot pa delež največjega kupca jugoslovanskega blaga — Sovjetske zveze. Jugoslovanska stran trdi, da je do takšnega stanja prišlo zato, ker je evropska stran postavila preveč trgovinskih pregrad za jugoslovanske izdelke. MikuliC je opozoril EGS, da zaradi hudih protekcionističnih ukrepov in tudi zaradi sicer močno zaprtega trga evropske dvanajsterice ne bo možno povečati izvoza v EGS in zmanjšati primanjkljaja. Če izvoza ne bomo povečali, potem se zastavlja vprašanje, kako bo Jugoslavija sploh lahko še odplačevala dolgove. Teh pa ima ravno pri članicah EGS največ. Nedvomno so taka opozorila nastala predvsem zaradi pretrganih pogajanj z EGS o trgovinskem sporazumu med EGS in Jugoslavijo. Sporazum o gospodarskem sodelovanju med EGS in Jugoslavijo je bil podpisan že leta 1980, vendar so določbe o trgovinskem sodelovanju nehale veljati leta 1985, ko bi jim morali obnoviti. Čeprav so pogajanja po letu 1985 tekla dobro leto, so bila februarja lani pretrgana, ker niso uspeli doseči napredka, ponovno pa so jih prekinili lani decembra. Vzrok za prekinitev je znan: Jugoslavija je zahtevala večjo stopnjo liberalizacije trgovine z EGS, zlasti za svoje industrijske izdelke, pa tudi za pridelke. EGS je glede'tega sicer nekaj malega popustila, vendar je odgovorila, da sta za nezadosten jugoslovanski izvoz kriva predvsem kakovost in izbor jugoslovanskih izdelkov, ki niso prilagojeni zahtevam zahodnoevropskega trga. Tak ugovor je težko zanikati, vendar pa je EGS obljubila večjo gibčnost pri obravnavanju jugoslovanskega izvoza, kar pa seveda še prav nič ne pomeni, saj takega določila ni možno spraviti v nobeno pogodbo. Jugoslovanska stran torej z obljubami ni bila zadovoljna, zato so bila pogajanja odložena za nedoločen čas. V tem času, torej lani, pa se je primanjkljaj v trgovanju z EGS povečal še za 108 milijonov dolarjev in ponovno dokazal, da jugoslovanski izvozniki zadevajo ob prevelike uvozne ovire in omejitve na zahodnoevropskih trgih. Nekaj podobnega se je dogajalo tudi s finančnimi pogajanji. Jugoslavija je doslej dobilp nekaj posojil Evropske investicijske banke, ki jih je v glaavnem porabila za infrastrukturna dela. Nekaj takih kreditov ji je še obljubljenih, toda Jugoslavija zahteva, da bi dobila finančno pomoč tudi iz proračuna EGS (menda gre za 80 milijonov ecujev za gradnjo avtoceste vzhod—zahod). Jugoslvanska vlada misli, da ima pravico zahtevati ta denar, sa v državah EGS dela 700 tisoč jugoslovanskih delavcev,ki plačujejo davke, iz teh davkov pa se napaja tudi proračun EGS. Drugi argument, ki ga ima jugoslovanska stran, pa so tranzitne doVolnilnice, ki jih Jugoslavija izdaja prevoznikom iz EGS in ki so nekakšna subvencija za tiste, ki prevažajo po jugoslovanskih cestah. Tretja stvar, ki po mnenju jugoslovanske strani zavira sodelovanje z EGS (in ki kaže tudi na podcenjujoč položaj do Jugoslavije) pa je program Eureka, h kateremu Jugoslavija ni bila povabljena. Na sestanku v Londonu jugoslovanska želja, da bi sodelovala pri tem tehnološkem in znanstvenem programu, ni bila upoštevana, čeprav so kasneje nekatere države izrazile pripravljenost, da bi Jugoslavijo vključile v posamezne projekte Eureke. Posamične sporne zadeve, ki se rojevajo zaradi domnevnega pristopa Jugoslavije k vzhodnoevropskemu kompleksnemu programu (vzhodna inačica Eureke) in zaradi fomalnega vprašanja, ali je Jugoslavija sploh uradno zaprosila za članstvo v Eureki, niso toliko pomembne za naše razmišljanje, čeprav so zanimiv odraz negotovosti. Pomembnejša je ugotovitev, da EGS tudi na tehničnem in tehnološkem področju odriva Jugoslavijo v stran. Trgovinska, finančna in tehnološka vprašanja, ki so se pojavila med Jugoslavijo in EGS, torej ostajajo še naprej odprta. Če bodo ovire tudi vnaprej tako visoke, bomo čedalje težje prenašali breme dolgov, je dejal Mikulič, in morali bomo postaviti tudi ovire za jugoslovanske nakupe v državah EGS, saj ne moremo biti za nikogar »naravni trg«, ampak le enakopraven partner v sodelovanju, ki mora biti v obojestransko korist. Mikuličev poziv je seveda produkt jugoslovanske gospodarske krize, je pa hkrati vendarle tudi že nekaj več - je tudi izraz hotenja, da Jugoslavija (p)ostane enakopraven gospodarski subjekt v Evropi. Kakšen gospodarski subjekt bo, to je res predvsem v njenih rokah, toda vzvode čedalje močneje držijo v svojih rokah tudi drugi. JOŽE PETROVČIČ LINE/S Sramežljivo in hladno prihaja nova sezona: POMLAD premražen cvet oblačila LINEA — pravi način oblačenja Ul. Carducci 4 - trst LINEA — prave modne novosti V zadnjih treh letih Več kot podvojeno število polic življenjskega zavarovanja Leta 1985 Italijani vplačali kar 2.560 milijard lir Vedno več je v Italiji ljudi, ki si žele zagotoviti boljše življenjske pogoje takrat ko se bodo upokojili. Ker je v zadnjih letih veliko govora o tem, da se državni zavod za socialno zavarovanje INPS nahaja v težavah, da ima vedno več primanjkljaja, ki ga iz leta v leto mora kriti država, ker visoki funkcionarji ter politiki javno izjavljajo, da bo morda prišel čas, ko INPS ne bo zmogel pravočasno plačati pokojnin tistim, ki jim je to dolžan, številni ijudje iščejo način kako bi se pred tem zavarovali. V drugih razvitih evropskih in ameriških državah je že od zdavnaj zelo razvito življenjsko zavarovanje. Poleg obveznih socialnih prispevkov v državni pokojninski fond (tam kjer ta obstoja) ljudje prostovoljno plačujejo Prispevke v posebne sklade raznih zavarovalnic. Prav tako kot plačujejo zavarovanja proti požarom, ropom, za boljšo zdravstveno oskrbo, in tako dalje. Petnajst, petindvajset, trideset let ljudje plačujejo premije zavarovalnicam. Ko bodo dosegli v osebni pogodbi predvideno pokojninsko dobo bodo imeli na izbiro dvoje: dobiti mesec za mesecem primerno pokojnino, odgo-yarjajočo višini premije in letom plačevanja, ali pa dvigniti iz zavarovalnice enkratni večji znesek, ki ga lahko drugače investirajo. Seveda tak način zavarovanja, ki je pravzaprav investicija, lahko izberejo tisti, ki to finančno zmorejo. Tega ne zmore oseba z nizkimi dohodki, ki komaj zadoščajo za preživljanje sebe in družine. In vendar je ta oblika zavarovanja dobila velik obseg še zlasti v tistih državah, npr. v Združenih državah Amerike, kjer ni takega socialnega zavarovanja kakršnega poznamo v Evropi, kjer je socialnost zelo razvita. Precejšen del Američanov preživlja svoja zadnja leta z denarjem iz te prostovoljno plačane pokojnine. Take zavarovalne police pa imajo še nekaj zaradi česar se pravzaprav imenujejo življenjske zavarovalnine. V slučaju, da njih nosilec umre, seveda potem ko je plačal predvideno število let premij, njegovi nasledniki dobe odplačano njemu odgovarjajočo vsoto. Gre torej za nekako dodatno zavarovanje, ki vsaj finančno pomaga tudi družini zavarovanega človeka. V Italiji je bila taka oblika zavarovanja malo razvita. Zanjo so se v glavnem ogrevali ljudje z visokimi dohodki. Vajeni so bili na raznorazne investicije. Tudi to je bila zanje investicija. V poznih letih so ti ljudje uživali rento ali pa si dali enkratno izplačati njim pripadajoči znesek. V zadnjih letih, potem ko se je pričelo na široko govoriti o finančnih težavah INPSa, in tudi potem ko so ministri in parlamentarci sestavili več zakonskih osnutkov o pokojninah, kjer je bila določena maksimalno možna letna pokojnina, pa se je sektor življenjskih zavarovalnih polic znašel v pravem boomu. Še do pred nekaj leti zavarovalnice niso kdovekaj ponujale takih zavarovalnih polic. Pravzaprav, ponujale so jih, vendar pa niso naletele na ugodna tla. Maloštevilne, ki so zmogli dolgo vrsto let plačati tako polico in potem, na stara leta, uživati nje sadove, so drugi ljudje gledali z bolj ali manj upravičeno zavistjo. Napisali smo, da je prišlo do booma. Poglejmo nekaj številk. V primerjavi z letom 1984 so v letu 1985 Italijani plačali za police življenjskega zavarovanja kar 34,3 odstotkov več. V poročilih zavarovalnih agentov je že rezultat dosežen v letu 1984 bil izreden. V denarju je to pomenilo, da so zavarovalnice nabrale v tem letu kar 2.560 milijard lir na račun letnih premij starih zavarovalnih polic in za nove podpisane zavarovalne police. Dokončnih podatkov za rezultate v letu 1986 še ni, kajti ti bodo znani šele čez kak mesec, po občnih zborih zavarovalnih družb. Vendar strokovnjaki predvidevajo, da je bil tudi lani dosežen povišek, ki ga v odstotkih ocenimo med 25 in 30. Stran pripravil ALEX VVALTRITSCH COMPAGNIA ITALIANA Dl ASSICURAZIONI Ulica Duca cTAosta 36 Tel. 87332 - 84106 GENERALNA AGENCIJA V GORICI Agent ERMINIO DELMONACO C ARNIČ A assicurazioni TRADICIJA PRI DELU IN ZAVAROVANJU OD LETA 1920 VENTIN PAOLO agent za goriško pokrajino in Palmanovo Gorica Korzo Verdi 10 Tel. 0481/32722 Palmanova Ul. Cavour 2 Tel. 0432/920333 Življenjske zavarovalne police so potolkle inflacijo Agenti zavarovalnih družb ponujajo zelo ugodne pogoje tistim, ki bi se radi življenjsko zavarovali in koristili svoji družini tudi v primeru smrti. Italijansko navedene »polizze vita« so dobile v zadnjem času veliko kupcev, tudi zaradi tega ker so pogoji, ki jih nudijo zavarovalnice, veliko ugodnejši kot prej. Vrh vsega pa te nove pogoje časopisna, televizijska, radijska in druge vrste reklam razširjajo med najrazličnejšimi sloji. Še pred nekaj leti so zavarovalnice denar pridobljen od klientov, ki so podpisali podgodbo o življenjskem zavarovanju, investirale skupno z denarjem, ki so ga pridobile iz drugih sektorjev. Pred kakim letom, ko se je tudi v Italiji razmahnila borzna mrzlica in ko je državna uprava pridobila veliko denarja z raznimi obveznicami, ko je bilo in je še mogoče veliko zaslužiti z najrazličnejšimi dobro premišljenimi investicijami, so zavarovalnice ustanovile posebne notranje sklade. Z denarjem teh skladov kupijo zavarovalnice razne delnice in obveznice. Seveda premišljeno poskrbijo, da imajo v tem notranjem skladu široko paleto delnic ter obveznic. Tako so zavarovani pred morebitnim padcem vrednosti enega dela teh delnic. Ob koncu leta naredijo obračun finančnega poslovanja tega posebnega sklada. Del dobička dajo zavarovancu, del ostane zavarovalnici. S tistim delom dobička, ki ga dodajo denarju, ki ga je zavarovanec plačal, povečajo njegovo osebno zavarovalno možnost. To pomeni, da so njegov denar nekam investirali. S tem ustvarijo kapital, ki se mu bo odplačal takrat ko bo zapadla njegova zavarovalna pogodba. Kdo podpiše zavarovalno pogodbo Po nalogu združenja zavarovalnic je Doxa izvedla anketo med nekaj tisoč ljudmi, ki so se življenjsko zavarovali pri eni zavarovalnic, ki poslujejo v Italiji. Ugotovili so, da je tako zavarovanje doslej izbralo le 16 odstotkov ljudi mlajših od 35 let. Odstotek se poveča na 25 v starejših ljudeh. V glavnem gre za ljudi z večjimi dohodki. Tu je zavarovanih 42 na vsakih 100 družin, odstotek pade na 23 v družinah s srednjimi dohodki, na 14 pa pri družinah z majhnimi dohodki. V severnih predelih države je zavarovanih 26 na vsakih sto družin, v srednjih predelih 23, na Jugu pa komaj 17. Po poklicu so življenjsko zavarovani ljudje razdeljeni takole: podjetniki 57 na sto, prosti poklici 46, vodilni iunkionarji v podjetjih 45, obrtniki 36, mali trgovci 35, uradniki 23, kmetje 22, delavci 16. V poštev so vzeli tako ljudi, ki so se zavarovali pred časom, kot tiste, ki so se zavarovali šele v zadnjem času. Vendar pa so opazili, da se zavaruje vedno več mladih ljudi. Le tako lahko razumemo, da nekdo, ki je pričel pri 35 letih plačevati 600.000 letnih lir premije (50.000 lir na mesec) bo po tridesetih letih, ko bo dopolnil šestdeseto, dobil 18.890.000 lir letne pokojnine (seveda bo ta dodatna tisti, ki jo plačuje Socialnemu skrbstvu). Če pa ne bo hotel te zavarovalne pokojnine bo lahko dvignil 230 milijonov lir nabranega kapitala. Seveda enkratno. Vrh vsega je treba vedeti, da je sedaj moč največ 2.500.000 lir plačane življenjske zavarovalnine odšteti od davkov. Pravijo, da se bo ta količnik v prihodnje dvignil na 4 milijone. Prej smo napisali, da so zavarovalne družbe v svojem sklopu ustanovile posebne finančne sklade, ki operirajo z delnicami. Če pogledamo kako dela 22 najbolj znanih zavarovalnic v Italiji, bomo ugotovili, da še leta 1982 kar dvanajst od njih ni javljajo zaslužkov takih posebnih skladov. Sedaj to delajo vse. Zaslužek teh skladov gre v nekaterih primerih 80-odstotno v korist zavarovanca, ostalih dvajset ostane zavarovalnici, v drugih pa prej omenjeni odstotek zniža na 75 ali 70. Iz razpoložljivih podatkov za zadnja tri leta je moč ugotoviti, da so povprečno največ zaslužka imeli pri državni zavarovalni družbi INA (ta je sicer največ denarja vložila v rentabilne državne obveznice) in sicer 20.32 odsto vloženega kapitala. Sledijo druge zavarovalne družbe. Razlike med to in drugimi družbami so sicer majhne. Najmanjši povprečni triletni dobiček je znašal 17.72 odstokov. V vsakem primeru so življenjske zavarovalne police potolkle inflacijo. Nove zavarovalnine za avtomobile Od letošnjega 1. marca so bile nekoliko spremenjene tarife za zavarovanje avtomobilov. Tozadevni sklep Medministrskega sveta za cene je bil objavljen v Uradnem listu republike 28. februarja 1987. Objavljene so seveda nove tarife, ki so znane pod nazivom »bonus-malus«. To je sistem, ki ga je izbralo kar 92 odstotkov italijanskih avtomobilistov. Teh pa je 22 milijonov in pol. Odskočna zavarovalna tarifa »bonus-malus« se postopoma zniža, če voznik zavarovanega avtomobila ni v prejšnjem letu povzročil nesreč, občutno pa se dvigne, če je voznik povzročil kako nesrečo. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da je italijansko državno ozemlje razdeljeno v osem zavarovalnih območij. To pa zaradi tega, ker je v nekaterih pokrajinah več prometnih nesreč, v drugih pa manj. Zaradi tega zavarovalne družbe zahtevajo za avto z evidenčno tablico Bologna, ki sodi v prvo območje, veliko več kot za avto iz pokrajine Agrigento, ki sodi v zadnje območje. Razlika med prvim in zadnjim je kar petdesetodstotna. To pa je kar precej. Trst sodi v drugo kategorijo. Videm in Pordenon sodita v četrto, Gorica pa v peto kategorijo. V priloženi razpredelnici bomo lahko ugotovili, koliko bomo odslej v naših krajih plačali za zavarovanje avtomobila v primerjavi z lanskim letom. Ugotoviti moramo še nekaj. Tarife v veljavi od letošnjega 1. marca se v nekaterih primerih rahlo povečajo, v drugih pa celo znižajo. To velja za bazične tarife. V medministrskem odboru za cene so namreč upoštevali znižanje inflacije in tudi ugotovitve o večjem ali manjšem številu nesreč v raznih območjih. Objavljene tarife veljajo za najmanjšo obvezno zavarovano vsoto, ki jo poznamo kot najmanjšo obvezno odškodnino poškodovanim osebam ter stvarem, to je 500, 200 in 50 milijonov. To najmanjšo odškodnino zahteva država. Za te minimalne tarife pa se ogreva le dobra četrtina zavarovancev. Velika večina hoče biti zares zavarovana pred nepredvidenim, zaradi tega izbira večje premije. Zaradi tega tudi plača nekaj več. V Italiji je torej obvezni minimum za poškodovano osebo pol milijarde lir. Na Švedskem imajo dve milijardi in pol obveznega minimuma, nad milijardo zahtevajo v Nemčiji in na Danskem. Verjetno bodo že v kratkem v državah Evropske gospodarske skupnosti zahtevali enotno gledanje na stvar. To pa bo brez dvoma občutno dvignilo sedanji italijanski minimum. Še nekaj v zvezi z zavarovalninami za avtomobile. Za potovanje v inozemstvo je potrebna zelena karta. To mora avtomobilist seveda posebej plačati. Zavarovalne družbe so jo dajale zastonj tistim avtomobilistom, ki so plačali minimalno zavarovalnino. Odslej bodo zeleno karto zastonj dobili le tisti, ki se bodo zavarovali za najmanj 700 milijonov lir. Območje Konjske sile Tarifa 1986 Tarifa 1987 Razlike v odst. 1-B Trst do 10 215.300 221.300 + 2,8 10 - 12 323.000 331.900 + 2,8 12 - 14 333.800 353.000 + 6,1 14 - 18 452.200 453.600 + 0,3 nad 18 646.000 674.800 + 4,5 2-B Videm — do 10 190.600 190.700 Pordenon 10 - 12 285.900 286.100 — 12 - 14 295.400 305.200 + 3,3 14 - 18 400.200 391.000 — 2,1 nad 18 571.700 581.800 + 1,8 3-A Gorica do 10 170.800 172.900 + 1,2 10 - 12 256.200 259.400 + 1,2 12 - 14 264.700 276.700 + 4,5 14 - 18 358.600 354.500 — U nad 18 512.300 527.500 + 3,0 ...čas mineva... S6StdVl't6 Si SdmOStojtlO pokojnino v Tržiču na Trgu Cavour 23 pokoyrv\rvo kakršno s\ že\\š, ko s\ \o žeViš, ko\\kšno s\ \o že\\š Nekaj primerov v hipotezi, da se bo SKLAD INA letno povečal za 16 odstotkov (povprečno povečanje 1986) Leto vstopa Letna premija Leta trajanja Zavarovani kapital Likvidacija ob zaključku Vplačila s 35% popustom Irpef 25 1.200.000 30 27.052.000 554.471.000 23.400.000 30 1.200.000 25 22.842.000 264.045.000 19.500.000 35 1.200.000 20 18.516.000 123.882.000 15.600.000 40 2.500.000 20 38.610.000 258.379.000 32.500.000 45 2.500.000 15 29.394.000 117.417.000 24.375.000 50 2.500.000 15 28.300.000 113.058.000 24.375.000 55 2.500.000 10 19.523.000 48.281.000 16.250.000 Letne premije za življenjsko zavarovanje je moč vsa- Za zavarovalne police INA garantira Država (DPR ko leto odšteti od davka IRPEF (točka 10 DPR 597-73) 13-2-1959 št. 449). .0 1 g FONDOINA VALORE ATTIVO Več boste izvedeli pri generalnem zastopniku INA za Tržič in okolico ELVIO MONTEVERDE Tržič - Monfalcone, Trg Cavour 23 - tel. 72020 Okrogla miza KPI o enoletnem poteku izvajanja zakona št. 26 Krajevni upravno-politični položaj glavni obtoženec »procesa o paketu« Na zadnji seji tržaškega občinskega sveta Odobrili načrt za stadion in za premestitev klavnice Najbrž je leto, ki je preteklo od sprejetja zakona št. 26/86 ali tim. paketa za Trst in Gorico, prekratko časovno obdobje za bilanco o njegovem izvajanju in učinkih v naši pokrajini, čeprav lahko že ugotavljamo nekatere pozitivne premike in tendence. To je bila ena od temeljnih ugotovitev, ki jih je v zaključkih včerajšnje okrogle mize v Novinarskem krožku podal poslanec Antonino Cuffaro. Pod naslovom »Po letu dni od paketa za Trst: priložnosti in ovire za nov razvoj« jo je priredila tržaška federacija KPI in k razpravi povabila predstavnike gospodarskih kategorij, ustanov, sindikatov, javnih uprav in raziskovalnih inštitucij ter parlamentarca Rossettija in Cuffara. Uvodni poseg je imel pokrajinski tajnik Ugo Poli, ki je razčlenil ovire za izvajanje paketa. Mednje je uvrstil pomanjkljivo upravljanje teritorija, neizpolnjena imenovanja v vodstva javnih ustanov, neurejen dostop do javnih finančnih virov, odsotnost oblik podjetniškega usposabljanja, premajhno pozornost ustvarjanju kulturne klime za nove dejavnosti, nerešen problem hitrih prometnih povezav in torej odpravljanja emarginiranosti itd. Teh ovir ne bo moč odpraviti brez politične odločenosti za racionalno upravljanje razpoložljivih virov in sredstev. V ta namen je neobhodna tudi visoka kompetentnost pri upravljanju javnih ustanov, kriterij, ki mora torej veljati pri njihovem imenovanju. Predsednik Sklada za Trst Carbone se je zavzel za večjo kulturo v krajevni politiki finansiranj in posegov. Poudaril je, da je Sklad v tem smislu opravil pravo revolucijo v miselnosti in oblikah upravljanja posegov in da bodo tak kakovostni skok nujno morali opraviti tudi krajevni upravljalci. O vprašanju izvajanja paketa z vidika obrtniške kategorije je govoril pokrajinski tajnik CNA Cosolini, direktor Združenja industrijcev Ferretti pa se je najprej vprašal, kdo naj programira in nato vodi uresničevanje sprejetih programov. Kritiziral je previsoke stroške površin za proizvodne dejavnosti in še bolj dejstvo, da le-teh v pokrajini primanjkuje ter vztrajal pri vodilni vlogi industrije v gospodarskem razvoju Trsta. Za njim sta nastopila funkcionar deželnega sedeža INPS Gentile, ki je govoril o problemih, ki se pojavljajo pri interpretaciji olajšav iz paketa, in podpredsednik upravnega odbora sklada FRIE Crup-pi, ki je podal nekatere številke v zvezi z izdanimi in načrtovanimi posojili podjetjem v Trstu in Gorici. Mauro Gialuz iz deželnega tajništva CGIL je opozoril na huda tveganja, ki grozijo zasenčiti ton, s katerim sredstva javnega obveščanja rišejo tržaško prihodnost, kot edino možno pot razvoja pa je navedel integracijo. Odgovorni za dokumentarni center Raziskovalnega območja Groppi je podčrtal daleč premalo povezanost in sodelovanje med mestom in njegovimi znanstvenimi ustanovami, brez katerega ne moremo govoriti o mestu znanosti. Zadnji govornik je bil evropski poslanec Rossetti, ki je ugotovil, da ni rezultatov izvajanja paketa zato, ker so ga izkoristili le za obstoječe in ne za nove pobude, medtem ko za pritegnitev zunanjih podjetnikov zgolj olajšave ne zadostujejo. Opozoril je na to, kar se za naslednja leta pripravlja v okvirih EGS in na kar se Trst, zlasti po krivdi svojega političnega razreda, kljub velikim potencialnim možnostim, sploh ne pripravlja. Kot rečeno je okroglo mizo po razpravi, v katero so posegli številni navzoči, ki so povsem napolnili dvorano' Novinarskega krožka, zaključil poslanec Cuffaro s končno mislijo, posvečeno nujnosti nove povezave med politično levico ter sindikalnimi in podjetniškimi silami za uresničitev novih pobud, še zlasti v perspektivi novega, strateškega zakona za obmejna območja. (vb) Novi tržaški nogometni stadion bo zgrajen na področju sedanje klavnice na Valmauri pod Skednjem, ki jo bo treba preseliti v industrijsko cono, v bližino plovnega kanala. O tem je predsinočnjim razpravljal in sklepal tržaški občinski svet, ki je sprejel (ob nasprotnem glasu KPI in Tržaškega gibanja) ustrezna sklepa o novi prilagoditvi splošnega načrta za stadion in o izbiri področja za zgraditev nove občinske klavnice. Predsinočnja seja je bila zatorej v bistvu posvečena le temu vprašanju, čeprav je skupščina odobrila še nekaj rednih upravnih sklepov in so odborniki tudi odgovorili na vrsto svetovalskih vprašanj. Povezana sklepa so obrazložili najprej v splošnih obrisih župan in pristojni odborniki Jagodic, Vattovani, Cernitz in Salvagno, čemur je sledila poglobljena razprava, v kateri so nastopili svetovalci vseh političnih skupin, in sicer De Rosa in Monfalcon (KPI), Giacomelli (MSI), Bari in Salvagno (LpT), Aprigliano (Mestna lista), D'Amore in Agnelli (PSI), De Gioia (PSDI), Tripani (KD), Parovel (MT), Trauner (PLI) in Lokar (SSk). Načrt, ki je bil prilagojen predpisom novega državnega zakona o varnosti takih objektov in sklepu deželne vlade glede parkirišč, predvideva zgraditev nogometnega stadiona za več kot 36.000 gledalcev in s 44.000 kvadratnimi metri parkirnega prosto- ra, skupni strošek pa naj bi znašal 54 milijard lir. V prvi fazi pa naj bi zgradili le osrednjo tribuno in prostore za gledalce na obeh ovinkih za skupnih skoraj 26.000 gledalcev, kar naj bi stalo okrog 25 milijard lir, od katerih je Dežela že stavila na razpolago 10 milijard. Vse politične skupine .so podprle sklep in poudarjale nujnost, da se dela izvršijo čimprej, razen KPI in MT. Komunisti so utemeljili svoje nasprotovanje z nasprotovanjem načinu, kako so oddali načrtovanje in izvedbo del družbi Italposte, medtem ko bi bilo pravilneje, da bi izvedli licitacijo, predstavnik Tržaškega gibanja Parovel pa je nasprotoval sploh takemu strošku, medtem ko ima mesto vrsto nujnejših potreb. Socialisti so glasovali sicer za sklep, a so izrekli nekaj pomislekov glede dosedanjega postopka, medtem ko je odbornik Lokar (SSk) izrekel zadovoljstvo, da je propadel prvotni predlog, da bi novi stadion zgradili na Krasu. V začetnem delu seje je občinski svet zavrnil z glasovi LpT, KD in PRI in ob vzdržanju PSI in PSDI predlog komunista Monfalcona, naj bi že predsinočnjim izvolili novega superinten-danta opernega gledališča Verdi, upoštevajoč zahteve osebja in nujnost vzpostavljanja redne uprave te ustanove, ki je velike važnosti za kulturno življenje mesta in njegove pokrajine. Konferenca o zdravstveni vzgoji se je zaključila brez ministrov KPI o Slovencih in kulturi sožitja Ministrov za zdravstvo Donat Catti-na in za šolstvo Falcuccijeve včeraj ni bilo v Trstu. Udeležiti bi se bila morala sklepnega dela tridnevne medde-želne konference o zdravstveni vzgoji, na kateri je od četrtka zasedalo več sto zdravstvenih upraviteljev, strokovnjakov in tehnikov iz vse Italije. Ministra sta s svojo odsotnostjo med drugim razočarala Ligo srednješolskih dijakov oziroma Zvezo komunistične mladine Italije, ki sta bili napovedali protestno manifestacijo za to priložnost. Seveda pa sta ministra še bolj razočarala prireditelje in udeležence konference, ki so si nadejali, da bo njuna prisotnost podčrtala pomen tega tržaškega posveta. Na govorniški oder je včeraj prvi stopil Giorgio Drabeni. Govoril je v imenu Meddeželne skupine za preventivo, zdravstveno vzgojo in javno higieno, ki je bila ustanovljena leta 1981 na pobudo Vsedržavnega zdravstvenega sveta in ki je tudi bila eden glavnih prirediteljev tržaške konference. Drabeni je prebral obširno in poglobljeno poročilo o zdravstveni vzgoji v Italiji. Na pregleden način je prikazal dosedanje dosežke, a tudi in predvsem pomanjkljivosti, ki jih je resnici na ljubo veliko oziroma kar preveč. Svoj poseg je zaključil z vrsto predlogov o tem, kaj naj bi predvideval vsedržavni zdravstveni načrt za triletje 1987-89 na področju zdravstvene vzgoje, strokovnega izobraževanja in. izpopolnjevanja zdravstvenega osebja, zdravstvenega raziskovanja in kakovostnega dviga zdravstvenih storitev. Drabenijeva izvajanja so nato na okrogli mizi z različnih vidikov komentirali deželni odborniki za zdravstvo iz Umbrije Guidi, iz Piemonta Oliviero in iz Furlanije-Julijske krajine Renzulli. V razpravo je posegel tudi deželni šolski skrbnik FJK Čorbi. Glavno zahtevo, ki se je izcimila iz celotne razprave in ki je bila tudi iz-nešena v sklepni resoluciji, bi lahko takole strnili: zdravstvena vzgoja mora biti stalna skrb vsega zdravstvenega sistema; z njo pa se morajo še izrecno ukvarjati posebne strukture, ki naj delujejo na teritoriju, po šolah in na delovnih mestih, vendar na povezan način in pod nadzorstvom krajevnih zdravstvenih enot, deželnih uprav ter ministrstev za zdravstvo in za šolstvo. V ta namen morajo biti v državnem proračunu predvidena posebna sredstva. Sklepno besedo je na konferenci imel odbornik za zdravstvo FJK Gabriele Renzulli. Zagotovil je, da bo predloge in zahteve, ki so se porodili v tridnevni razpravi, posredoval ministru za zdravstvo na prvem bodočem zasedanju Vsedržavnega zdravstvenega sveta. Vloga komunistov v boju za zaščito Slovencev in uveljavitev kulture sožitja v Trstu. O tem vprašanju je v petek zvečer razpravljal aktiv tržaških, slovenskih in italijanskih komunistov na osnovi poročil Stojana Spetiča in sen. Jelke Gerbec. Ob zelo problemskih uvodnih poročilih se je razvila tudi problemska in včasih samokritična razprava o odnosu partije do Slovencev. Z načelnega vidika sicer ni problemov, saj so v tem pogledu načela KPI o enakopravnosti obeh narodnosti jasna, v praksi pa ta načela ne pridejo vselej do potrebnega izraza. In vendar, kot so naglasili diskutanti, je vprašanje pravic slovenske narodnosti in kulture sožitja bistvenega pomena ne samo za Slovence, pač pa za napredek celotne tukajšnje družbe, pred katero je zgodovinski iz- ziv, da po svojih močeh prispeva k oblikovanju prostora sožitja, miru in sodelovanja v osrčju Evrope na meji, kjer se križajo narodi in kulture, politični sistemi, in tako prispeva k premeščanju pojmov meja in obrobnosti. V ta namen si KPI prizadeva za oblikovanje široke fronte naprednih sil, ki naj se zoperstavi liberal-nacional-nim krogom in porazi njihovo politiko ozkosti in zaprtosti. Glede zaščitnega zakona je bilo stališče tržaških komunistov jasno: vztrajati je treba pri načelnih izhodiščih in parlamentarni boj za hitrejši iter ter vsebinsko boljši zakon podpreti z mobilizacijo sil na krajevni ravni s prispevkom široke demokratične fronte Slovencev in Italijanov K poglobljenemu in razčlenjenemu razmišljanju KPI o teh vprašanjih se bomo v prihodnjih dneh še povrnili. Naj ob koncu omenimo le, da je bil med večerom večkrat kritiziran Primorski dnevnik, kritika pa je v besedah poročevalca imela nesprejemljive tone. Odličen koncert Nikolov e in Sancina V Kulturnem domu v Trstu je bil predsinočnjim sedmi abonmajski koncert Glasbene matice. Nastopila sta odlična operna in koncertna pevca mezzosopranistka Zlatomira Nikolova, po rodu Bolgarka, in naš tržaški basist Ivan Sancin. Njun nastop predstavlja prav gotovo enega važnejših dogodkov v repertoarju koncertov GM. Program je tokrat obsegal v prvem delu predvsem ruske samospeve, v drugem pa operne arije. Tako sta se oba pevca predstavila s skladbami Čajkovskega, Rahmaninova, Musorgskeg.a, v drugem delu pa z arijami iz oper Jeanne D'Are, iz opere Rusalka, dvema recitativo-ma iz opere Boris Godunov in še samospevom Bovhač. Mezzosopranistko Zlatomiro Nikolovo je pri klavirju spremljal Lovrenc Arnič, Ivana Sancina pa tržaški umetnik Aleksander Rojc. Ricmanjski teden, ki je postal že tradicija Po ukinitvi državnega praznika 19. marca, ki je sovpadal s praznikom vaškega patrona v Ricma-njih, je znamenita romarska pot doživela hud udarec. Praznik sv. Jožefa in bližajoča pomlad sta bila aduta ricmanjskih gostilničarjev, pekov in pač vseh, ki so si želeli v dneh praznovanja kaj zaslužiti. Praznik ali praznovanje je trajalo namreč po več dni. Začelo se je teden prej in končalo teden po 19. marcu. Od vseh koncev so prihajali verniki, ki so si želeli odpustkov, kramarji, ki so potem v dolgi vrsti poleg glavne ceste ponujali svojo raznoliko kramo, tudi takozvanih petljarjev ni manjkalo, v velikem številu so napolnili vso vas, noči pa prespali po senikih in hlevih, prihajali so verni in manj verni, zaslužkarji in veseljaki; od povsod so se zbirali, da so vsak na svoj način proslavili prihod pomladi. Napolnili so cerkve in gostilne, trli so se ob bršlja- novih »fraskah«, ki so visele nad vrati osmic.~ tako je bilo še pred vojno in še prej... danes je ostal le še spomin na »dobre stare čase«. Pri domačem kulturnem društvu Slavec so si zavihali rokave, pred sedmimi leti so pomislili, da bi se le dalo še kaj rešiti. Čeprav je po ukinitvi praznika vas na dan sv. Jožefa kar čez noč opustela, jih ni vznemirilo. Pljunili so si v roke in priredili teden kulturno-umetniških prireditev. Tako se je rodil 1. ricmanjski teden. Letos ga društvo prireja že sedmič in vse kaže, da se vloženi trud obrestuje. Ricmanjski teden bodo letos otvorili v torek, 17. t. m., ob 20. uri z razstavo Vladimira Klanjščka. Pri otvoritvi, ki bo v galeriji v Babni hiši, bo sodeloval mešani pevski zbor Skala iz Gropade. V četrtek, 19. t. m., bodo pod naslovom »Domači večer« nastopili harmonikarski ansambel Miramar, učenci domače osnovne šole, domača dramska skupina in pevski zbor Slavec. Ricmanjski teden se bo nadaljeval v soboto, 21., ko bodo ob 20. uri nastopili igralci Amaterskega odra KPD Jadran iz Dekanov z Jelačinovo tragikomedijo. V nedeljo, 22., bodo kar dve prireditvi, in sicer ob 14. uri promenadni koncert vaške godbe ter ob 20. uri celovečerni koncert Ljubljanskega okteta, katerega umetniški vodja je Igor Švara. Koncert bo vsekakor poslastica in bo na najboljši način zaključil 7. ricmanjski teden. Pa še hvalevredna pobuda, saj so se člani okteta in organizatorji pri domačem društvu domenili, da celotni izkupiček namenijo postavitvi spominske plošče domačinu, skladatelju Danilu Švari. Boris Kuret Boj za preživetje čistilnice Aquila ii. V včerajšnjem prvem delu prispevka o zapletih v zve-' zi z Aguilo smo že omenili nekorektno postopanje francoske multinacionalne družbe Total, ki onemogoča normalen potek pogajanj za prodajo rafinerije. V petek zvečer so se na prefekturi sestali sindikalne organizacije, predstavniki krajevnih uprav ter člani tovarniškega sveta, ki so izrazili svojo zaskrbljenost zaradi napetosti, ki jo tako nedosleden odnos povzroča med delavci in med zainteresiranimi stranmi. Tržaški prefekt se je obvezal, da bo za jutri, 16. t. m., sklical sestanek s predsednikom deželnega odbora Biasuttijem, ki se je te dni srečal s podtajnikom Crescom v Rimu, in sindikalnimi organizacijami, da bi skupaj poiskali najugodnejšo rešitev. Prihodnje srečanje na vladni ravni pa je predvideno za sredo, 18. marca. O dogodkih v žaveljski rafineriji smo se pogovarjali s sindikalistom CGIL Clydom Cofonejem, ki že od vsega začetka sledi njihovemu zapletu. »Že od vsega začetka je CGIL zahtevala predvsem jasnost v zvezi z bodočnostjo rafinerije. Zahtevali smo, kakorkoli bi se stvari razrešile, zlasti sprejemljiv industrijski načrt, zajamčena finansiranja in jamstvo za proizvodno in zaposlitveno kontinuiteto. Zal ne morem istega trditi za druge sindikalne organizacije in priznam, da je v določenem trenutku prišlo tudi do trenja med CGIL, CISL in UIL. Bilo je nemara preveč sprenevedanja in lahkomiselnosti, ki nista koristila nikomur. Danes so se ti spori zgladili, tako da nameravamo sedaj skupaj in organizirano ukrepati. Ne morem reči, ali je sedaj prepozno, nekaj možnosti še imamo in jih mislimo najbolje izkoristiti. Vsekakor pa je za ves sindikat nesprejemljivo postopanje družbe Total, ki že meji na izsiljevanje. Najprej je odrekla izplačevanje mesečnih dohodkov delavcem v dopolnilni blagajni, slednjič pa je zagrozila, da bo že jutri, 16. t. m., začela z bonifikacijo proizvodne verige.« Ta izraz ima skrajno dvorezen pomen, v primeru Aguile pa to že pomeni, da je tik pred popolno ohromitvijo. Z bonifikacijo bi namreč izčrpali ves plin in kemične snovi, ki so v ceveh in rezervoarjih in ki omogočajo nemoteno cirkulacijo predelane surovine. Kovinske strukture bi tako načela rja, ki je ni več mogoče odpraviti. Obrat, ki je sedaj podoben aktivni bombi, bi v kratkem postal le kup pločevine. Kako pa bi se dal preprečiti nastop družbe Total? »Žal je ta še vedno lastnica žaveljske rafinerije, čeprav obstajajo nekatere nejasnosti, zlasti s pravnega vidika, ki bi Totalu zagotavljale možnost kakršnihkoli posegov, tudi tehničnega značaja. Kaže, da je francoska multinacionala že poskrbela za to, da bi njeni tehniki nemoteno lahko vstopili v obrat in začeli z delom. Seveda se bomo tudi mi mobilizirali, kajti delavci ne morejo in tudi ne smejo stati križem rok in čakati, kaj se bo zgodilo. Pripomnil pa bi, da ta trenutek ne moremo zaupati v solidarnost delavcev drugih tovarn, v smislu, da če že bomo priredili protestne akcije, bomo morali računati samo nase. Žal se delavci Aguile niso skoraj nikoli udeleževali protestnih manifestacij, ko je bila na tehtnici usoda, recimo miljske ladjedelnice in drugih obratov. Zavedam se, da je ta hip nesmiselno obžalovati pasivnost in brezbrižnost teh ljudi, seveda je bilo nekaj izjem, toda znano je, da je le v skupnosti moč. Zdaj pa nam ne preostane drugega, kot da čakamo na jutrišnje razplete. Prav zato ponovno pozivamo vse delavce, da se jutri, v ponedeljek, 16. marca, ob 7.30 predstavijo na svojih delovnih mestih.« Mirna Kapelj (Konec) KZ bo izpolnjevala prošnje za odškodnino zaradi suše U Uradnem listu dežele št. 24 z dne 25. 2. 1987 je bil objavljen odlok, s katerim se pravica odškodnine pod pogojem, da so prizadete kmetije utrpele vsaj 35-odstotno škodo na letni globalni proizvodnji, priznava v tržaški pokrajini naslednjim območjem: občina Repentabor: celotno občinsko ozemlje; občina Dolina: Gročana, Draga in Dolga krona; občina Zgonik: Gabrovec, Briščki in Repnič; občina Trst: Bazovica, Bani, Gropa-da, Opčine, Padriče in Trebče. Na osnovi ugotovljenje škode, ki pa kot rečeno - ne bo smela biti manjša od 35 %, bodo živinorejske kmetije lahko na podlagi predložene prošnje dobile prispevek v višini največ 2,5 milijona lir, kmetije z večjimi površinami pa iznad tega maksimalnega zneska tudi posojilo do višine 5 milijonov lir po obrestni meri, ki bo za čiste kmete—živinorejce 'znašala 2,5 %, za polkmete pa 4,5 %. V določenih primerih zakon predvideva, da posojilojemalec vrne samo 60 % glavnice, razlika pa je v breme javne uprave. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 27. marca tega leta, za svoje člane pa jih bodo izpolnjevali predstavniki Kmečke zveze po vaseh po naslednjem razporedu: Jutri, 16. t. m.: v Gročani (Srenjska hiša) ob 13. uri; v Gropadi 86 (zadružni prostori) ob 16. uri; v Bazovici (Bazoviški dom) ob 18. uri. V torek, 17. t. m.: na Repentabru (Dom A. Bubnič - Repen) ob 16. uri; v Zgoniku (gostilna Guštin) ob 18. uri. Kmečka zveza hkrati poziva kmetije, ki imajo večji del površin na območju, ki je bilo proglašeno za prizadeto od suše, naj se javijo v njenih uradih (tel. 62948) za potrebna pojasnila. • Ustanova za električno energijo ENEL sporoča, da bo zaradi popravil na električni napeljavi danes, 15. marca, začasno prekinila električno dobavo v raznih krajih miljske občine. Dobavo električne energije bodo prekinili med 6. in 9. uro v naslednjih krajih; v središču Milj, pri Korošcih, pri Sv. Roku, v Ribiškem naselju, pri Zindisu, v Lazaretu, na Rtiču Olmi, v Čamporah ter v Starih Miljah. Še nerazčiščeni odnosi med KPI in PSI v Miljah Komunisti za razširitev večine socialisti pa za novo politiko Politični položaj se v miljski občini zapleta, zadnje dni vejejo nad levičarsko upravo, ki jo vodita skupaj KPI (Lista Frausin) in PSI, hladni marčevski vetrovi, ki bi mogli celo privesti do politične krize v občinski upravi, ki je že 40 let trdno v .rokah krajevnih levičarskih sil. Med strankama leve koalicije je že več časa v teku preverjanje, ki naj bi Pripeljalo do nove programske opredelitve in do zamenjave med komunistom Bordonom in socialistom Rossinijem na županskem mestu, toda pogajanja niso privedla doslej do potrebnega razčiščenja, nasprotno se zdi, da so položaj še zaostrila. Spričo obilice perečih problemov, ki tarejo miljsko občino, je pa na dlani potreba, da se to negotovo stanje premosti čimprej in da se občinska uprava čimbolj utrdi, da bo lahko kos svojim zahtevnim nalogam. Zato je komunistična sekcija tudi sklicala včeraj v Miljah tiskovno konferenco, na kateri je njen tajnik (in obenem župan) Willer Bordon opravil pregled političnih razmer in dal v javnost nove predloge KPI za premostitev zapletenega političnega položaja. Že pred dvema mesecema, je naglasil Bordon, je KPI izpostavila nujnost reševanja perečih problemov, ki so pred občinsko upravo in zadevajo razvoj turističnih dejavnosti (Marina Muja), problem dobave in cene vode ter ureditev mestnega središča in metanizacijo. Za to potrebujejo po njegovih besedah Milje krepkejšo, širšo in odločnejšo upravo, z vključitvijo vsaj PSDI v občinsko večino. V ta namen je zlasti potreben bolj prepričan pristop socialistov, je dejal Bordon, ob taki trdnejši upravi se je pa KPI pripravljena odpovedati tudi županskemu mestu, in sicer v kratkem roku. Toda miljska PSI okleva, je zatrdil Bordon, in še ni odgovorila na predloge KPI. Medtem pa se pojavljajo v tisku zaskrbljujoče vesti o možnosti krize na Občini, ki bi bile po mnenju Bordona vredne knjige čudes, saj naj bi krizo odprla prav stranka, ki ji ponujajo župana. Ob teh vesteh, ki se bodo sicer pojasnile po ponedeljkovem sekcijskem kongresu PSI, komunisti poudarjajo, da ostajajo v središču razprave omenjeni štirje glavni problemi miljske občine (poleg seveda najnujnejšega vprašanja rafinerije Aguila); če je za razčiščenje potreben odstop občinskega odbora in začetek pogajanj med vsemi, KPI sprejema tudi ta predlog, toda s pogojem, da nadaljuje odbor z rednim upravnim delom, kot terjajo resne razmere. V takem položaju miljska KPI torej predlaga vrsto dvostranskih sestankov z vsemi strankami (razen seveda MSI), hkrati pa skupna srečanja s PSI, PSDI, PRI, Mestno listo (Marchiom) in neodvisnim socialistom Russignanom, da bi se pogovorili o možnosti oblikovanja nove večine, kar ne izključuje pristopa tudi Liste za Milje in KD. Socialisti pa zavračajo, kot nam je dejal včeraj pokrajinski tajnik Seghene, razpravo zgolj o zamenjavi Bordona z Rossinijem na županskem mestu, češ da to vprašanje ni tako važno, kot preokret političnega in upravnega dela na miljski občini. Opustiti je treba megalomanske načrte, poudarja Seghene, in se resno lotiti upravljanja vsakodnevnih problemov Milj, pri čemer se bo vprašanje župana rešilo samo od sebe. Ni res, zatrjuje Seghene, da se PSI nagiba k zamenjavi zavezništev, saj bi bilo upravljanje Milj skupaj s KD in manjšimi strankami sila težavno. Taka, alternativna koalicija bi med drugim premogla le največ 15 svetovalcev od 30 (8 KD, 2 PSI, in po 1 za PSDI, PRI, Mestno listo, Listo za Milje in neodvisen), proti 14 komunistom (Lista Frausin) in 1 misovcu. Ostaja torej najverjetnejša rešitev okrepitev sedanje koalicije med KPI in PSI, slika pa bo postala jasnejša le po jutrišnjem krajevnem kongresu socialistov, ki je namenjen prav temu vprašanju. Prihodnjo nedeljo na Opčinah občni zbor Kmečke zveze »Predlogi za enoten načrt posegov za kmetijstvo« je geslo, pod katerim je Kmečka zveza sklicala svoj redni občni zbor, ki bo v nedeljo, 22. marca, s pričetkom ob 9. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Na dnevnem redu so naslednje točke: izvolitev predsednika občnega zbora, predsedniško poročilo, poročilo tajništva, poročilo nadzornega odbora, pozdravi, razprava, volitve in razno. Da bi osvetlili pomen tega občnega zbora, bomo v prihodnji številki našega dnevnika objavili intervju s predsednikom KZ Alfonzom Guštinom. Omenimo naj še, da so se predsinočnjim zbrali na občnem zboru tudi člani Zadružne kraške mlekarne na Repentabru. Tudi o tem dogodku bomo poročali v prihodnjih dneh. razne prireditve knjižnica P. Tomažič in tovariši reja v petek, 20. marca, ob 20.30 v >jih prostorih v Prosvetnem domu Opčinah srečanje na temo »Sporna danja in nasprotujoča si vprašanja aške zgodovine v letu 1945«. Sode-ali bodo zgodovinar Galliano Fo-pokrajinski odbornik Zorko Harej dolinski župan Edvin Švab. fD Lipa priredi v sredo, 18. t. m., ob 30 predavanje Duška Jelinčiča o vz-iu na Karakorum. Ob pičli udeležbi študentov (le 12% upravičencev) Na volitvah na univerzi zmaga katoliške in levičarske liste Politična sestava študentskih predstavnikov v upravnih in kolegialnih organih tržaške univerze bo v naslednjih dveh letih podobna dosedanji, čeprav bo mogoče imela še manj predstavniške moči kot v preteklosti. Volitev na univerzi se je udeležilo namreč le 1812 študentov od skupnih 14.054 volilnih upravičencev, kar pomeni 12,8% študentske populacije. Najmanjšo udeležbo so zabeležili na filozofski in pedagoški fakulteti, kar pa je odvisno tudi od oddaljenosti volišč od sedežev fakultet. Včeraj je rektorat tržaške univerze objavil končne izide študentskih volitev. Na volitvah za upravni svet Univerze, upravni svet Univerzitetne podporne ustanove, Univerzitetni športni odbor in odbor Univerzitetne knjižnice so se predstavile štiri liste: katoliška, desničarska, laično—socialistična in levičarska. Največ glasov sta, kot je že tradicija, prejeli katoliška in levičarska lista. Katoliška lista je na volitvah v te organe dobila skupno 37,23% glasov, levičarska lista 37,14%, laično-socialistična 14,99% in desničarska 7,61% glasov. Desničarji in laiko-soci-alisti niso izvolili nobenih predstavnikov. V upravnem svetu IJniverze sta po dva predstavnika katoliške in levičarske liste, v upravnem odboru Univerzitetne podporne ustanove sta po en predstavnik katoliške in levičarske liste, v športnem odboru je le predstavnik katoliške liste, v odboru knjižnice pa po en predstavnik katoliške in levičarske liste. Na posameznih fakultetah in diplomskih tečajih so se predstavile številne samostojne liste (lista filozofske fakultete, kolektiv študentov iz geologije itd.), ki imajo po izidu volitev največjo predstavniško moč, saj se je večina študentov na posameznih fakultetah odločila prav za te liste. Slednje v glavnem zastopajo levičarsko-laične politične _komponente, a so' odraz odklanjanja ideoloških gesel in neodvisnosti-od političnih organizacij, kar naj bi po mnenju nekaterih pomenilo učinkovitejši boj za pravice študentov. Jutri simpozij o šoli in verouku Tržaška sekcija vsedržavnega odbora Šola in ustava prireja jutri ob 16. uri v veliki dvorani liceja Petrarca v Ul. Rossetti 74 javni simpozij na temo »Šola in verouk odprta vprašanja: zakonodajni in psihopedagoški vidiki«. Uvodno in zaključno besedo bo imel prof. Livio Pesante, poročala bosta neodvisni senator prof. Giovanni Ferrara in docent uporabne psihologije na tržaški Univerzi Riccardo Luccio. Na simpoziju bodo sodelovali tudi predstavniki odbora nekatoliških veroizpovedi. Sledila bo javna razprava. ■ Oddelek KPI zaposlenih v bolnišnicah prireja v torek, 17. marca, ob 17.30 v sejni dvorani v Ul. Stuparich 1 razpravo na temo »Kakšna zdravstvena organizacija za preprečevanje širjenja aidsa. SLOVENSKI KLUB V torek,-17, marca, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 BOGO SAMSA in JOŽE PIRJEVEC bosta vodila debato O SODOBNEM TRENUTKU V SLOVENIJI Za zapahi ropar upokojenk Leteči oddelek tržaške policije je aretiral 53-letnega Carla Lanerija, ki je osumljen, da je v letošnjem letu izvedel več napadov na priletne ženice, potem ko so dvignile pokojnino na raznih mestnih poštnih uradih. Preiskavo, ki je trajala več tednov, je vodil Brigadir Modonutti. Člani letečega oddelka so namreč pred temi poštnimi uradi organizirali zasedo in tako prišli na sled zlikovcu. Od januarja je Laneri oropal kar šest ženic, nekatere od teh pa so se nrorale zateči tudi po zdravniško pomoč, zaradi udarcev, ki so jih zadobile med prerivanjem z nepridipravom. Med zasliševanjem je preiskovalcem Povedal, da je opravil še več takih ro-Pov, vendar kaže, da ga vse oropanke niso prijavile. Odločilen pa je bil na-Pad na 64-letno Eccelso Romano, ki ji je Laneri skušal iztrgati torbico, v katero je spravila komaj dvignjeno pokojnino. Dejanje pa so, kot rečeno, preprečili policaji, ki so tatu skrivoma zasledovali. Na kvesturi so ga med drugim prepoznale tudi Emma Bortoli, Maria Volpi, Nives Colbi, Anna Prelaz in Maria Rovis, vse upokojenke, stare okrog 80 let. Denar, ki ga je zlikovec na tak način nagrabil pa tudi ni bil majhen, saj je, na primer Rovisovi od- nesel več kot milijon lir. V nadaljevanju preiskave je prišlo na dan, da je Laneri izpeljal tudi dva večja ropa v škodo loterijskih okenc. To nezdravo nagnjenje si bo sedaj zdravil v Kdro-nejskem zaporu. Požar v trgovini jestvin Požar v trgovini jestvin in delikates Gerbini v Ul. Battisti je včeraj povzročil skoraj sto milijonov lir škode. Ob 14.47 so gasilci prejeli telefonski klic, da se je v pritličju stavbe v Ul. Battisti 29 vnel požar. Ogenj se je razplamtel v hišnem plastičnem smetnjaku v pritličju stavbe pod stopniščem, kjer je tudi notranji vhod v trgovino Gerbini. Požar je uničil smeti in razgrel železna vrata trgovine. K sreči je dim opozoril stanovalce na ogenj. Ti so nemudoma poklicali mestne redarje in gasilce. Ker so bila notranja železna vrata trgovine zaprta, sta dve skupini gasilcev vdrli v že močno zadimljeno trgovino skozi stekleno streho notranjega dvorišča. Od tod so začeli gasiti, istočasno pa so se spoprijeli tudi z ognjem v preddverju. Kljub temu, da požar ni zajel notranjih prostorov trgovine, sta dim in voda povzročila veliko škodo in skoraj v celoti poškodovala zaloge hrane. Voda je namočila številne zaboje z jestvinami in pijačami, dim pa je poškodoval predvsem svežo hrano (mlečne proizvode) in delikatese (pršute, salame itd.). Šele ko je v trgovino prispel tudi lastnik, Daniele Gerbini, so odprli notranja okna in prezračili prostore. Vzroki požara še niso znani. Gasilci ne izključujejo, da je bil ogenj namerno podtaknjen. V bližini plastičnega smetnjaka namreč ni bilo nobene električne napeljave. Lastnik je v vsakem primeru zavarovan. V naslednjih dneh bo trgovina vsekakor zaprta, ker bo treba zamenjati vrata, popraviti stekleno streho, odstraniti zaloge pokvarjene hrane in jih zamenjati z novimi. Danes s Trga Unita odhod štafete davkoplačevalcev Danes ob 11.30 bo s Trga Unita krenila proti Genovi štafeta davkoplačevalcev. Gre, kot smo že poročali, za pobudo, s katero želi novoustanovljeno Gibanje za davčno osvoboditev osvestiti širšo javnost o nesmiselnosti in krivičnosti davčnih bremen. Štafeto bodo sestavljali trije občani, ki bodo nosili velik transparent z napisom: »Manj davkov '= več gospodarskega razvoja = več zaposlitve = več svobode«. V Genovo bo štafeta prispela 22. marca. Zaključna slovesnost bo na Trgu De Ferraris, kjer bodo nameščene emoteke, kjer bodo krvodajalci lahko darovali kri. S tem naj bi nekako simbolično poudarili, da raje darujejo svojo kri tistim, ki jo potrebujejo, kot da bi darovali denar davčni upravi. Današnjo manifestacijo na Trgu Unita bo odprl vsedržavni predsednik Gibanja za davčno svobodo Sergio Gaddi, za njim pa bo govoril docent za ekonomijo na rimski univerzi prof. Antonio Martino. Margheriti Hack Nagrada za kulturo Astronomka prof. Margherita Hack, dolgoletna vodja tržaškega astronomskega observatorija, bo prejela jutri v Rimu Nagrado za kulturo, ki jo podeljuje predsedstvo vlade. Nagrado ji bo ob prisotnosti rimskega župana Signo-rella in članov žirije podelil podtajnik pri predsedstvu vlade Amato. Priznanja Nagrada za kulturo bodo poleg Hackove prejeli še Franco Ven-turi, Andre Chastel, Umberto Verone-si, Gustavo Bontadini in Michelangelo Antoniom, posmrtno pa prof. Ezio Ta-rantelli, ki je padel pod streli rdečih brigadistov. ■ Pokrajinsko nadzorništvo za kmetijstvo obvešča čebelarje, da 3. aprila zapade rok za vložitev prošenj za denarno podporo, ki jo predvideva zakon v korist razvoja te stroke. Denar je namenjen nakupu čebelarskih pripomočkov. Prošnje je treba nasloviti na Pokrajinsko nadzorništvo za kmetijstvo, Trg Scorcola 4, izpolniti pa jih je treba preko pokrajinskega Konzorcija čebelarjev. t Dne 12. marca je zapustil svoje drage Leopold Adam star 83 let Pogreb dragega pokojnega bo jutri, 16. t. m., ob 13.30 iz nabrežinske pokopališke kapele v cerkev. Žalostno vest sporočajo hči Ivanka, sin Branko z ženo Marijano, vnuka Samo in Marijana ter drugo sorodstvo. Nabrežina, 15. marca 1987 Žalovanju družine se pridružujejo Marija, Vanja in Franco. t Dora Marc vd. Polla Dne 13. marca nas je zapustila naša ljubljena mama 5 ' i* ■ «.>• Pogreb bo jutri, 16. t. m., ob 11.. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo hčerki Dorina in Marija ter sin Renato z družinami.' Trst, 15. marca 1987 Žalovanju se pridružujeta nečakinji Marija in Živka z otroki. ZAHVALA Ob izgubi drage Silvane Carli por. Finessi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njen spomin. Posebna zahvala g. župniku iz Trebč in teti Mariji. SVOJCI Trst, 15. marca 1987 Zapustila nas je naša draga Giuseppina Bizjak vd. Bizjak (Pepina) Pogreb bo jutri, 16. t. m., ob 10.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo sinova Gi-ulio in Vojko, vnukinja Elena ter drugo sorodstvo. Tr§t, 15. marca 1987 Ob izgubi drage mame Giuseppi-ne Bizjak, izrekajo svojemu sodelavcu Vojku Bizjaku iskreno sožalje direkcija in uslužbenci Centralspeda. Ob smrti drage mame izreka Vojku Bizjaku globoko sožalje kolektiv Agroforesta. Pino Pieri Spominjajo se Te < sestri Maria in Anita ter brat Mario z družinami. Trst, Tržič, Ženeva, Solun, 15. marca 1987 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob tragični izgubi našega ljubljenega Kristjana Posebna zahvala patru Rafaelu, pevskemu zboru V. Mirk, cerkvenemu pevskemu zboru, prijateljem, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti in so na katerikoli način počastili njegov spomin. Družina Metelko Prosek, 15. marca 1987 ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drage Ane Racman roj. Marc se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so počastili spomin pokojnice. Posebno se zahvaljujemo domačemu župniku Marjanu Živcu, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Žalujoči svojci Bazovica, 15. marca 1987 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob nenadni izgubi našega dragega Jožefa Pertota (Špelnega) Posebna zahvala sorodnikom, g. župniku, cerkvenim pevkam, prijateljem, darovalcem cvetja, vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in so na katerikoli način počastili njegov spomin. Žalujoči svojci Nabrežina, Hunzenschvvil, 15. marca 1987 ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani ob izgubi naše drage mame Marije Debeliš vd. Caris Posebna zahvala župniku iz Škednja Dušanu Jakominu, vsem darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. SIN Trst, 15. marca 1987 "GLEDALIŠČE V TRSTU štiridesetletnica gledališkega dela Silvija Kobala Arthur Miller SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA Režija: MARIO URŠIČ Danes, 15. t. m., ob 16. uri — RED C — prva nedelja Jutri, 16. t. m., ob 19. uri — IZVEN ABONMAJA V torek, 17. t. m., ob 16. uri — RED I -— mladinski V sredo, 18. t. m., ob 20.30 — RED D —mladinski v sredo V četrtek, 19. t. m., ob 20.30 - RED E mladinski v četrtek V petek, 20. t. m., ob 20. uri — IZVEN ABONMAJA V soboto, 21. t. m., ob 20.30 — RED B — prva sobota CASSA RURALE ED ARTIGIANA DOBERDO DEL LAGO KMEČKO OBRTNA HRANILNICA DOBERDOB SKD SLAVEC RICMANJE — RLCMANJSKI TEDEN V torek, 17. t. m., ob 20. uri otvoritev likovne razstave VLADIMIRA KLANJŠČKA. Uvodne besede Jožko Vetrih. Nastopa MPZ Skala iz Gropa-de. Vodi A. Purič. V četrtek, 19. t. m., ob 20. uri DOMAČI VEČER. Nastopajo: učenci OŠ J.Trinko - M. Samsa, MPZ Slavec, dramska skupina Slavec, SKD Slavec z veseloigro LJUDSKI GLAS, BOŽJI GLAS - režija D. Gorup, harmonikarski ansambel Miramar, vodi E. Zajec. V soboto, 21. t. m., ob 20. uri LJUBEZEN MED PREPADI, veseloigra. Nastopa amaterski oder iz Dekanov, režija J. Klaibenzettel. V nedeljo, 22. t. m., ob 14. uri promenadni koncert. Nastopa domača godba; ob 20. uri celovečerni koncert, nastopa Ljubljanski oktet - umetniški vodja J. Švara. Tržaški partizanski pevski zbor P. TOMAŽIČ Pod pokroviteljstvom RO ZZB NOV Slovenije in VZPI-ANPI Furlanije-Julijske krajine v soboto, 21. marca 1987, ob 16. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu 15. OBLETNICA TPPZ P. TOMAŽIČ in 40 LET GLASBENE DEJAVNOSTI OSKARJA KJUDRA KONCERT SPOMIN NA OSVOBODITEV posvečen miru v svetu Nastopila bo tudi Mladinska skupina P. Tomažič Aranžmaji za zbor in orkester: Oskar Kjuder in Aleksi) Curk Dirigenta: Pia Širca in Oskar Kjuder Recitatorji: Stane Raztresen, Giorgio Fortunat, Aldo Pressel gledališča razstave ROSSETTI Danes ob 16. uri bo stalno gledališče Teatra Biondo iz Palerma ponovilo Shakespearovo delo ZIMSKA PRAVLJICA, ki ga je prevedel Agostino Lombardo. Režija Pietro Carriglio. V abonmaju odrezek št. 8. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Jutri zaprto, v torek ponovitev ob 20.30. VERDI Danes, 15. t. m., ob 16. uri (red G) četrta predstava Respighijeve opere PLAMEN. Dirigent Maurizio Arena, režiser Carlo Maestrini. Ponovitev v petek, 20. t. m., za red H/B. Medtem je v gledališču Verdi v pripravah predzadnja opera na repertoarju, UNA LETTERA D'AMORE Dl LORD BYRON R. de Banfielda. Premiera opere bo 21. marca. izleti Sekcija VZPI-ANPI iz Križa prireja od 8. do 10. maja izlet v Toskano. Cena 150.000 lir. Vpisovanja do 31. marca v baru Doma A. Sirka v Križu. SKD BARKOVLJE Ul. Cerreto 12 vabi na proslavo DNEVA SLOVENSKE KULTURE danes, 15. t. m., ob 17. uri Sodelovali bodo domači recitatorji, osnovnošolski otroci in MPZ M. Pertot pod vodstvom Aleksandre Pertot, duo Irena Pahor - Simona Slokar. Slavnostni govor prof. Jure Slokar. koncerti mali oglasi kino ARISTON - 17.00, 22.15 Lola Darling, dram., ZDA 1986, 90'; r. Špike Lee; i. Tracy Camilla Jones. EXCELSIOR I - 16.00, 22.15 Capriccio, er., It. 1987, r. Tinto Brass; i. Francesca Dellera, Andy J. Forrest, □ □ EXCELSIOR II - 16.00, 22.00 La famiglia, dram., It. 1986, 135'; r. Ettore Scola, i. Vittorio Gassman, Fanny Ardant. GRATTACIELO - 16.00, 22.15 II colore dei soldi, dram., ZDA 1986, 120'; r. Martin Scorsese; i. Paul Newman, Tom Cruise. NAZIONALE I - 15.30, 22.00 Over The Top, pust., ZDA 1986, 100'; r. Menahem Golan; i. Sylvester Stallone, R. Loggia. NAZIONALE II - 15.30, 22.00 Rimini, Rimini, kom., It. 1986, 100'; r. Sergio Cor-bucci; i. Serena Grandi, Paolo Villag-gio. NAZIONALE III - 15.30, 22.00 I ragazzi della porta accanto, srh., ZDA 1985, 100'; r. Penelope Spheeris; i. Maxwell Caufield, Charlie Sheen □ EDEN - 15.30, 22.00 Orge peccaminose, porn., □ □ FENICE - 16.00, 22.15 A scuola con papa.kom., ZDA 1987; r. A. Metter; i. Rodney Dangerfield, S. Kellerman. MIGNON - 15.00, 22.15 Una perfetta coppia di svitati, kom., ZDA 1986, 107'; r. Peter Hyams; i. Gregory Hines, Billy Crystal. CAPITOL - 16.15, 22.00 Crocodile Dun-dee, kom., Avstral. 1986, 102'; r. Peter Fairman; i. Paul Hogan, Linda Koslow-skij ALCIONE - Zaprto zaradi popravil. LUMIERE FICE - 10.30, 15.30 La carica-dei 101, ris., ZDA 1961; prod. Walt Dis-ney. VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 52 gi-oca o muori, krim., ZDA 1986, 104'; r. John Frankenheimer, i. Roy Scheider, Ann Margret, □ □ RADIO - 15.30, 21.30 L'isola delFamore, porn., □□ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je na ogled razstava del LOJZETA LOGARJA, V galeriji LOŽA v Kopru je do konca marca na ogled razstava skulptur in risb akademskega kiparja DUŠANA DŽA-MONJE. V Občinski galeriji na Trgu Unita razstavlja svoja dela do 18. t. m. slikar PIERO CONESTABO. V Beneški galeriji v Čedadu razstavlja CLAUDJA RAZA FLOREANČIČ svoje slike. Na srednji šoli E. Kardelja v Dutovljah razstavlja svoje skulpture in umetniško obrt BOGOMILA DOLJAK. V Mestni galeriji v Piranu je odprta razstava nemškega umetniškega fotografa AUGUSTA SANDERJA. V galeriji Costanzi razstavlja do konca meseca turinski slikar EZIO GRIBAU-DO. V umetnostni galeriji Nadie Bassa- nese (Trg Giotti 8/1) je na ogled razstava slikarja ENZA NAVARRE. V umetnostni galeriji Al Bastione bodo danes, 14. t. m., ob 18. uri odprli razstavo CARLA WOSTRYJA. UPRAVA OBČINE DOLINA vabi vinogradnike, ki nameravajo sodelovati na 31. občinski razstavi domačih vin, ki bo, v Dolini od 9. do 12. maja v sklopu tradicionalne majence; naj se zglasijo v občinskih uradih, tudi telefonsko (tel. 228127 - 228110 - 228392), od 16. do 21. marca. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 včeraj-danes Danes, NEDELJA, 15. marca LUDVIKA Sonce vzide ob 6.18 in zatone ob 18.10 Dolžina dneva 11.52 — Luna vzide ob 18.13 in zatone ob 6.25. Jutri, PONEDELJEK, 16. marca HILARIJ PLIMOVANJE DANES: ob 3.30 najnižja -37 cm, ob 9.18 najvišja 40 cm, ob 15.26 najnižja -53 cm, ob 21.47 najvišja 53 cm. PLIMOVANJE JUTRI: ob 3.57 najnižja -43 cm, ob 9:49 najvišja 40 cm, ob 15.50 najnižja -49 cm, ob 22.09 najvišja 55 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 5 stopinj, zračni tlak 1024,2 mb pada, veter 20 km na uro severovzhodnik, vlaga 48-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 6,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILA STA SE: Pietro Poropat in Clara Sasso. UMRLI SO: 79-letna Maria Silari, 80-letni Francesco Pausic, 75-letna Angela Marc, 80-letni Raimondo Malusa, 75-let-na Giuseppina Biziak, 88-letna Giovanna Dragovina, 75-letni Riccardo Cherbav-cich, 86-letna Maria Deponte, 30-letni Fabio Bali, 80-letna Caterina Vesnaver. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 15. marca 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16. do 20.30 Trg Cavana 1, Trg V. Giotti 1, Largo Osoppo 1 (Gretta), Ul. Zorutti 19, Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Lungoma-re Venezia 3 (Milje). Dnevna služba - tudi od 13.00 do 16.00 Trg Cavana 1, Trg V. Giotti 1, Largo Osoppo 1 (Greta), Ul. Zorutti 19, Lungo-mare Venezia 3 (Milje). Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Lungomare Venezia 3 (Milje). FERNETIČI (tel. 229355) - od 8.30 do 13. ure in od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere. Od ponedeljka, 16., do sobote, 21. marca 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Trg Garibaldi 5, Ul. delTOrologio 6, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-tella 41. OPČINE (tel. 213718), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Garibaldi 5, Ul. delTOrologio 6, Ul. dei Soncini 179 (Škedenj), Ul. Revol-tella 41, Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1. OPČINE (tel., 213718), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1. OPČINE (tel. 213718), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. vmtš&šš f°to •t'no opt^a IR ST Ul Mo 11 im 5/ 4r“"^Vj5"36/ Societa dei Concerti - Tržaško koncertno društvo. Jutri, 16. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil TRIO, MOZART. Verdi - Teatro CRISTALLO. Nedeljski koncerti. Danes, 15. t. m., ob 11. uri bo celotni koncert posvečen skladatelju Mozartu. Komorni orkester gledališča Verdi bo pod vodstvom dirigenta Severina Zannerinija izvajal Mozartove skladbe. Kot solista bosta nastopila Igor Dražil in Jacek Policinski. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi. razna obvestila Zavarovalnica za govejo živino za Bazovico, Gropado, Padriče in Jezero sklicuje danes, 15. t. m., ob 16.30 v Bazov-skem domu v Bazovici REDNI OBČNI ZBOR. Vabljeni vsi člani! V Društvu slovenskih izobražencev - Donizettijeva 3 - bo jutri, 16. t. m„ ob 20.30 inž. Boris SANCIN komentiral, osnutek resolucije Srbske akademije znanosti in umetnosti, ki je zbudil veliko polemike v jugoslovanski javnosti. Slavistično društvo - Trst, obvešča, da bo redni občni zbor v petek, 20. t. m., v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 21, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob .20.30 v drugem sklicanju. Predlagani dnevni red: 1. izvolitev delovnega predsedstva 2.,branje predsedniškega, tajniškega in blagajniškega poročila 3. razprava 4. razrešnica staremu odboru 5. volitve novega odbora 6. razno Krožek za družbena vprašanja V. ŠČEK vabi na predstavitev knjige RESNIČNOST IN UTVARA dr. F. BUČARJA o samoupravnem političnem sistemu v Jugoslaviji, ki bo v torek, 17. t: m., ob 18. uri v Ul. Machiavelli 22/11. Kulturno društvo F. Prešeren - Bolju- nec obvešča, da so se začela vpisovanja za plesni tečaj za odrasle. Informacije in vpisnina vsak večer ob 20.30 v mali dvorani gledališča F. Prešeren .v Boljuncu. Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabi v sredo, 18. t. m„ ob 17. uri v Gregorčičevo dvorano, kjer bo Srečko Šuman predvajal in komentiral diapozitive o zgodovinskih znamenitostih mesta Ravenne in okolice ter Republike San Marino. Prosimo za točnost. čestitke V prvem razredu v Boljuncu je te dni kar veselo. Včeraj ANDREJ, danes pa IRINA slavita sedmi rojstni dan. Da bi se še naprej tako dobro razumeli, jima želijo sošolci Kris-tjan* Sandro, Alessio in Nataša. Din, din, zvonček Peter zvoni, da IRINO zbudi, ker rojstni dan slavi. Da bi bila še naprej pridna doma in v šoli, ji želijo tata, mama in Peter. Draga IRINA, za tvoj 7. rojstni dan Ti želimo mnogo zdravja in veselja. Noni Paula in Štefka ter nono Rino. Draga MARCELA, bodi vedno vesela. To ti želijo vsi, ki te imajo radi. Vesni in Liviju ter malemu Danijelu se je pridružil ANDREJ. Srečni družinici želijo vse najboljše vsi no-noti, tete in strici, koš poljubčkov pošiljata še David in Sara. Danes, 15. marca, praznuje svoj 80. rojstni dan STANISLAV MAJCEN od Sv. Ivana Vse najboljše in ostani še dolgo čil in zdrav med nami! Ondina, Davorin, Aleksij, Boris, Ljubo in Sonja UVOZNO-IZVOZNO goriško podjetje išče sodelavca ali sodelavko, po možnosti s prakso, za izvrševanje uvoznih in izvoznih operacij, ki je pripravljen potovati v inozemstvo. Zahteva se popolno znanje slovenskega jezika. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorico, Ul. .XXIV Maggio 1, pod šifro »Sodelavec«, IŠČEMO VOZNIKA z ali brez kamiona z mešalcem betona za kontinuiran prevoz betona na področju Goriške. Potrebna obrtnica Za prevoz blaga za tretje osebe. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorico, Ul. XXIV Maggio 1, pod šifro »Mešalec«. ŽELITE SE učiti francoščino? Francozinja, diplomirana v Parizu, z izkušnjo večletnega učenja jezika v Trstu nudi pomoč pri prevajanju ter lekcije za vse stopnje. Tel. 566256. PRODAMO trgovino jestvin. Tel. 208272 od 9.30 do 12. ure. SPREJEMAM naročila za nakup čebeljih družin in matic. Tel. 229407. ŽENSKA srednjih let išče zaposlitev kot točajka ali kuharica. Tel. 200665 ob urah kosila. PRODAM KOSILNICO za traktor znamke »gaspardo«, kompletno s kardanom in grablje na sonce, troje koles znamke »piave« v dobrem stanju. Tel. v popoldanskih urah na št. 226213. PRODAM 10 stotov sena v balah. Tel. 227240. PRODAJAMO rabljene mize in stolice, primerne za osmico, krožke itd. Tel. 227330. PRIPELJEM na dom gnoj in zemljo. Tel. 299453. SKLAD M. ČUK išče primerne inštruktorje za individualne in skupinske popoldanske lekcije dijakom srednjih šol. Zaželena je višja ali visoka izobrazba. Osebne podatke z naslovom in telefonsko številko pošljite na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Mon-_tecchi 6, pod šifro »Sklad«. IŠČEMO sposobnega tehnika za razvijanje tiskovnih vezi. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Smart«. OSMICO je odprl Vladimir Caharija (Mhčev) — Nabrežina 22. Toči belo in črno vino. DRUŽINA na Opčinah išče hišno pomočnico. Tel. urnik trgovine v torek na št. 64222. PRODAM prikolico v odličnem stanju za frezo Nibbi, 12 ali 14 KS s kardanom in volanom. Tel. 228292. OSMICO je odprl Lovrenc*2erjul v Lo-njerju. Toči belo in črno vino. TRŽAŠKA POKRAJINSKA ADMINISTRACIJA daje v najem prostor v pritličju v Ul. Rossetti 27, sestavljen iz dveh prostorov za skupnih 38 kv. metrov. Primeren za komercialne ali obrtniške dejavnosti. Informacije v Ul. Geppa 21 — 2. nadstropje — "Ufficio contratti". PEUGEOT 104 GR, letnik 81, beige, 63.000 km, nekaramboliran, ugodno prodam. Tel. 0481/83535 od 20. do 21. ure. PRODAMO mladiče sledečih pasem: yorkshire terrier, white terrier, bar-boncino, pritlikavi schnauzer. Tel. 0481/882317 od 19. do 20. ure. KUPIM hišico z malim vrtom, tudi potrebno popravil, v Podlonjerju ali pri Sv. Ivanu. Tel. 53838. PRODAM na Opčinah, v dvonadstropni hiši z- vrtom, stanovanje: kuhinja, dnevna soba, 2 spalnici, kopalnica, hodnik, dvorišče. Tel. 228390. TEŽAVE z italijanščino ? Profesorica daje lekcije v popoldanskih urah. Tel. 411195. OSMICO je odprl v Borštu Diko Žerjal. CENTRO DEL COLLEZIONISMO — Trst, Ul. Piccolomini 3, tel. 040/762488 — komisijska prodaja zbirateljskih predmetov na dražbah ali neposredno. Na razpolago smo vam za najugodnejši plasma posameznih predmetov ali celih zbirk: razglednic, kovancev, stare korespondence, najrazličnejših starinskih predmetov itd. • W0RD PROCESSING (VV0RDSTAR) računalniško sestavljanje komercialnih in administrativnih tekstov • intenzivni tečaji iz strojepisja PRIČETEK TEČAJEV 1. APRILA ŠOLSKI ZAVOD enenkel Ul. Battisti 22 — Tel.: 761989 URNIK TAJNIŠTVA: 9.00-12.00 IN 17.00-20.00 SOBOTA ZAPRTO LOTERIJA BARI 47 5 15 69 45 CAGLIARI 83 2 40 60 73 FIRENCE 53 82 69 72 77 GENOVA 20 12 9 18 70 MILAN 11 56 51 27 48 NEAPELJ 65 70 31 52 67 PALERMO 48 86 41 36 56 RIM 46 74 58 62 47 TURIN 39 15 70 9 22 BENETKE 21 60 79 15 81 ENALOTTO X 2 X 1 12 XXX 1 2 2 KVOTE: 12 31.824.000 lir 11 1.013.000 lir 10 96.000 lir Veleblagovnica Tolentino obvešča, da je v teku, RAZPRODAJA S POPUSTI OD 30 DO 80% pri oblačilih za moške in ženske ter pri spodnjem perilu. TRST Ul. XXX Ottobre 5 Tel. 61600 nedeljski televizijski in radijski sporedi - s* llPIilii Illll | I 1 £: RAI 1 [ ^ RAI 2 | [ Jk RAI 3 l2~ RTV Ljubljana U^P) TV Koper 9.00 Risanke: La torre dei topi, II gat-to camaleonte, II fagiolo d'oro, II canto di Halewyn, Bugie grosse cosi 10.00 Kmet. odd.: Linea verde (1. del) 11.00 Maša 11.55 Nabožna rubrika 12.15 Rubrika: Linea verde (2. del) 13.00 Dnevnik - TG L'una 13.30 Dnevnik 13.55 Kviz: Toto-TV 14.00 Variete: Domenica... in 14.30 Športne vesti 15.50 Športne vesti 16.50 Športne vesti 18.20 Športne vesti: 90. minuta 18.50 It. nog. prvenstvo A lige 19.50 Vreme in dnevnik 20.30 Nadalj.: La voglia di vincere (r. Vittorio Sindoni, i. Gianni Mo-randi, Catherine Spaak, 1. del) 22.05 Športna nedelja 23.55 Dnevnik 24.00 Glasbena oddaja: Musicanotte Pianoforum, zmagovalci mednarodnih klavirskih tekmovanj -pianist Uriel Tsachor 9.00 Oddaja za otroke: Buongiorno domenica 10.15 Nanizanka: La mia terra tra i boschi 10.40 Film: II verdetto (dram., ZDA 1948, r. Lewis Allen, i. Ray Mil-land, Florence Marly) 12.00 Informativna oddaja: Orpheus -Človeška čustva - Iskrenost 13.00 Dnevnik 13.30 Glasbena oddaja: Piccoli fans 15.40 Dnevnik - Studio & Stadio 16.40 Variete: Chi tiriamo in ballo 17.50 Italijansko nogometno prvenstvo A lige 18.40 Dnevnik. Gol Flash 19.40 Vremenska napoved 19.45 Dnevnik 20.00 Športna oddaja: Domenica sprint 20.30 Nanizanka: Dispettore Derrick 21.40 Aktualna oddaja: Aboccaperta 22.45 Dnevnik 23.00 Nabožna rubrika 23.25 Umetnostno drsanje (svetovno prvenstvo v ZDA) 23.55 Informativna oddaja: Otrok v 90. letih 10.15 Neposredni športni prenosi: Ma-ratonina (iz Rima), tenis (finale Davisovega pokala Italija- Švedska) 14.05 Nadaljevanka: II sindaco di Cas-telbridge (i. Alan Bates, A. Stal-lybrass, J. Maw, 2. del) 15.00 Dnevnik. Neposredni športni prenosi: tenis (finale Davisovega pokala Italija-Švedska) 17.10 Filmske novosti 17.20 Film: Uavventuriero della Male-sia (pust., VB 1952, r. Carol Reed, i. R. Richardson, Trevor Howard) 19.00 Vreme in dnevnik 19.25 Deželni šport 19.45 Aktualna oddaja: Krizia - campo e controcampo 20.30 Športna oddaja: Domenica gol 21.30 Dnevnik 21.35 Izobraževalna oddaja: Zgodovinski videoclip 22.15 Nogometno prvenstvo A lige 23.00 Dnevnik 23.20 Glasbena oddaja: Jazz Club, Pe-anuts Hucko Ali Starš - Tribute to Louis Armstrong 8.10 Skoki v Planici 87 (prenos) 8.30 Otroška matineja: Ziv žav - Su- permedo (risana nanizanka) 9.20 Nanizanka: Fračji dol (5. del) 9.50 Skoki v Planici 87 (prenos) 13.30 Piknik v Rogaški Slatini (L del) 14.05 Nadaljevanka: Dempsey in Ma-kepeace (9 del, pon.) 16.00 Nadaljevanka: Malu (7. del) 16.50 Pod drobnogledom: Planica 87 17.20 Film: Svetišče (po romanu am. nobelovca Williama Faulknerja, ZDA 1960, r. Tony Richardson,!. Lee Remick, Bradford Dillman, Yves Montand, črno-beli) 18.45 Risanka 19.00 Danes: Knjiga 19.26 Vremenska napoved 19.30 Dnevnik 20.25 Nadaljevanka: Potovanje v Vuč-jak (Krleža-Štivičič, 6. del) 21.15 Glasbena oddaja: Zabavajo vas (oddaja TV Sarajevo) 22.05 Športni pregled 22.50 Poročila 22.55 Kronika goriškega Srečanja gledališč Alpe Jadran 14.00 Športna oddaja 19.00 Film: Otac na službenem putu (1985, r. E. Kusturica, zadnji del) 20.00 Dokument.: Ladje na Jadranu 20.30 Politični tednik: Sedemdni 20.50 Nadaljevanka: Vita e morte di Penelope (1. od 6 delov) 21.50 Nan.: II brivido delLimprevisto 22.20 Komični film: Ridolini pugile 22.35 Nanizanka: I fuorilegge 23.35 Rubrika o filozofiji: Klepsidra Radio Trst A bo nocoj ob 18. uri oddajal MELODIJE LETA, oddajo, ki jo je realiziral skupaj z ljubljansko in celovško radijsko postajo v Veliki dvorani celovškega Radia v sredo 11. marca. V živo so nastopali: ansambel Rina Chineseja, koroški skupini Korenika in Oktet Suha, ansambel Randez-vous. Gosta oddaje sta poleg Andreja Šifrerja in pisateljice Anite Hudi, alpinist Duško Jelinčič in član skupine Times Janez Beličič. [ JU CANALE 5 8.30 Nanizanka: La grande vallata 9.15 .Nabožna oddaja 10.10 Nanizanki: Mary Benjamin, 10.50 Aliče 11.25 Napoved sporedov 11.50 Informativna ’oddaja: Punto 7 12.55 Glasbena oddaja: Su-perclassifica show 14.00 Zabavna oddaja: Buo-na domenica 14.05 Film: II mattatore (kom., It. 1959, r. Dino Risi, i. Vittorio Gas-sman, Dorian Gray) 17.00 Sodna rubrika: Forum 18.00 Nanizanki: Orazio, 19.00 Buffalo Bill 20.30 Film: Nord e Sud II (zgod., ZDA 1977, r. Kevin Connor, i. Patrick Swayze, James Read, 2. del) 22.25 Informativna oddaja: Dovere di cronaca 23.10 Nanizanke: Mac Gru-der e Loud, 0.10 Squ-adra speciale, 1.10 Missione impossibile 1 ^ RETEOUATTRO 8.30 Film: Come le foglie (dram., It. 1935, r. Mario Camerini) 10.15 Rubrika: II girasole 10.45 Nanizanka: Bravo Dick 11.15 Informativna oddaja: Parlamente in 12:10 Nanizanka: Cassie & Co. 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke: Sui monti con Annet-te, Mila e Shiro, II giro del mondo di Will-y Fog 14.30 Nanizanki: I gemelli Edison, 15.00 La terra dei giganti 15.50 Nanizanka: La famig-lia Holvak (i. Glenn Ford) 16.45 Nanizanke: Arniči per la pelle, 17.40 Sembra facile, 18.10 Devlin & Devlin 19.00 Nanizanki: College, 19.30 New York New York 20.30 Film: Operazione sot-toveste (kom., ZDA 1959, r. Blake Edwards, i. Cary Grant, Tony Curtis) 22.50 Informativna oddaja: CinemaeCo., 23.20 Film: La nona configu-razione (fant., ZDA 1980, r. William Peter Blatty, i. Stacy Keach, Scott Wilson) 1.20 Nanizanka: L'ora di Hitchcock ITALIA1 8.30 Otroška oddaja: Bim-bum bam, vmes risan- ke Rascal, Llsola delle mille avventure, Pic-cole donne 10.30 Športni oddaja: Šport ZDA 13.00 športna oddaja: Grand Prix 14.15 Glasbena oddaja: Dee Jay Television 16.15 Nanizanke: Master, 17.10 Luomo di Singa-pore, 18.05 II pianeta delle scimmie 19.00 Risanke: Alvin show, Muppet babies, I Puffi 20.30 Variete: Drive in 22.15 Film: Attenti a guei P2 (kom., It. 1982, r. P. F. Pingitore, i. Oreste Li-onello, Pippo Franco) gflflfglj) TELEPADOVA 13.00 Oddaja o trgovini in turizmu 15.00 Nadaljevanka: II richi-amo delLOvest 16.30 Risanke: Super Kid, Anna dai capelli rossi, II fichissimo del baseball, Voltron, Tran-sformers 19.00 Nanizanki: Wayne and Schuster, 19.30 Alle soglie del futuro 20.30 Film: Deja vu (kom., 1984, r. Anthony Richmond, i. Jaclyn Smith, Shelley Win-ters) 22.30 Športna oddaja: Fuori-gioco 23.30 Aktualna oddaja: V prvem planu 24.00 Film: Uccidi o muori (vestern, It. 1967, r. Ta-nio Boccia, i. Robert Mask, Fabrizio Moro-ni) [ ^ TELEFRIUH 14.00 Variete: Domenica con Dominigue 14.10 Variete: Buinesere Fri-ul 16.30 Variete: Dry vin 19.00 Športna oddaja 20.00 Dokumentarna oddaja: Gore sveta 21.00 Športne vesti 22.15 Film: La gang (krim., ZDA 1951, r. John Cromwell, i. Robert Mitchum) 24.00 Glasbena oddaja: News dal mondo f TELEOUATTROI (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in športni pregled 20.30 Zadnje vesti in športni pregled RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik: 14.00 Poročila; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Pregled tiska; 9.55 Glasbeni mozaik; 10.15 Mladinski oder: Lažnivi dedek (Aleksander Marodič); 10.45 Mozaik; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Nediški zvon; nato Glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10-19.00 Glasbene skice; 14.10 Radijski kviz o Primožu Trubarju; 14.45 Športni in glasbeni popoldan z Ivanom Peterlinom: telefonski razgovori ter nagradno tekmovanje; 16.00 Športne novice; 18.00 Glasbeni večer: Melodije leta (1. del, moderatorji Rado Časi, Marjan Velik in Mariuča Offizia). LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.30, 17.00, 21.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Dnevni koledar; 8.07 Otroška igra:_ Jopič; 8.52 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 Naši poslušalci čestitajo; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.15 Naši poslušalci čestitajo; 15.00 Reportaža; 15.30 Medigra; 15.40 Moški komorni zbor Lek; 16.05 Humoreska tedna; 16.30 Pogovor s poslušalci; 17.05 Operne melodije; 17.50 Radijska igra: Beli slon (Mark Twain); 18.52 Glasbena medigra; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasba; 22.50 Literarni nokturno: V trepetu nemih (Borut Petrovič Vernikov); 0.05 Nočni spored. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 12.30, 14.30, Poročila; 9.00 Pozdrav, pregled dogodkov, servis; 9.30 Sosednji kraji in ljudje: reportaže, intervjuji; 11.00 Vročih deset (vodi Iztok Jelačin); 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Mari-ka in Drejče; 14.30 Poročila s športnih igrišč; 15.00 Radio Koper na obisku; 15.30 Planinski čaj Radia Koper in Droge Portorož; 16.30 Primorski dnevnik, nato objave in šport; 17.00 Zaključek; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro; 8.00 Prisrčno vaši; 8.45 Oddaja o športu; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.05 I magnifici sette; 10.35 Vstop prost; 11.00 Dogodki in odmevi; T1.30 In tako dalje; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Tedenska popevka; 15.00 Kaj je novega?; 15.30 Šport; 18.00 Glasbene aktualnosti; 20.00-6.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja SKD Tabor; 13.00 Glasba po željah (tel. 212658); 15.00 Športna nedelja: rezultati športnih prvenstev v Italiji in Jugoslaviji, poročila in komentarji; oddaje povezuje glasba. ISllill ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi lil ■illll 1 ct k RA'1 7.20 Inf. odd.: Uno Mattina 9.35 Nan.: Professione pericolo 10.30 Rubrika o gospodarstvu 10.50 Rubrika: Okrog nas 11.30 Nanizanka: La famiglia Brady 12.05 Variete: Fronto... chi gioca? 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik. Tri minute... 14.00 Fronto... chi gioca? (2. del) 14.15 Dokumentarec: Ouarkov svet 15.00 Variete: II. olimpijske igre na snegu v Lavaronu 15.30 Športni prenos: kolesarstvo, 4. etapa Porto Recanati-Fermo 16.30 Risanki: Cristobalito (Walt Dis-ney), 17.20 Tao Tao 18.05 Rubrika: Osmi dan 18.30 Glasbena oddaja: Colosseum 19.40 Almanah, vreme, dnevnik 20.30 Film: Cera una volta il West (vestern, It. 1969, r. Sergio Leone, i. Henry Fonda, Claudia Car-dinale) 23.30 Filmske novosti 23.40 Dnevnik 24.00 Dokumentarec: Sodobni umetniki - Mario Schifano RAI 2 11.15 Dokum.: Mednarodna panorama 11.45 Rubrika: Cordialmente 13.00 Dnevnik 13.25 Dnevnik. Ce da vedere 13.30 Nanizanka: Ouando si ama 14.20 Risanka: Braccio di Ferro 14.30 Dnevnik - kratke vesti 14.35 Mladinska oddaja: Tandem 17.00 Dnevnik - kratke vesti 17.05 Medicinska rubrika: Trentatre 17.55 Aktualnosti: Spaziolibero 18.15 Športne vesti 18.30 Nanizanka: L ispettore Dernck -L angelo della morte 19.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.45 Dnevnik . 20.15 Športne vesti 20.30 Nadaljevanka: Capitol (i. Calhovn, Ed Nelson) 21.35 Aktualna oddaja: Focus 22.30 Dnevnik 22.45 Inf. odd.: Mixer - sondaža 23.30 Dnevnik - v studiu 23.45 Nočni film: Llmputato deve mo-rire (dram., ZDA 1955, r. Marc Robson, i. Glenn Ford, Dorothy McGuire) Rory r~ RAI 3 11.30 Šport: rugby 12.30 Dokumentarna oddaja: V srebrnem jajcu - Kartažani na Siciliji 13.00 Informativna oddaja: Znanost in tehnika - Italijanski roboti 13.30 Tečaj angleškega jezika 14.00 Izobraževalna oddaja: Filo diret-to - Pomoč pri domači nalogi 14.30 Informativna oddaja: Jeans 15.35 Šport: Nogometno prvenstvo A in B lige 18.00 Glasbena oddaja: Concertone -The Who (2. del) 19.00 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Deželne športne vesti 20.05 Informativna oddaja: Načini sporazumevanja - gledališka avantgarda (L del) 20.30 Glasbena oddaja: Discoinverno '87 (1. oddaja) 21.40 Dnevnik 21.45 Informativna oddaja: L'occhio Bazaar (4. del) 22.20 Športna oddaja: Ponedeljkov proces (vodi Aldo Biscardi) -pregled športnih dogodkov 23.45 Dnevnik jrjrrv Ljubljana 10.05 TV Mozaik: Zrcalo tedna 10.25 Film: Goslač na strehi 17.00 Zrcalo tedna (pon.) 17.20 Poročila 17.35 Spored za otroke in mlade : Radovedni taček - Zmaj (Taček in Marko bosta v oddaji ugotavljala, kakšne zmaje premoremo; scen. P. Suhodolčan, 3. odd.) 17.40 Otroška oddaja: Pamet je boljša kot žamet 17.45 Spored za najmlajše: Vroče -hladno (6. oddaja TV Sarajevo, ki je sinhronizirana v slovenščino, ker jenamenjena najmlajšim) 18.15 Glasbeni ropot 18.45 Risanka 19.00 Danes. Obzornik 19.26 Vreme in dnevnik 20.05 Nadaljevanka: Dragulj v kroni (P. Scott, 12. del) 21.05 Aktualno: Ustavne spremembe 21.45 Glasbena oddaja: Znana dela Georgea Gershwina 22.45 TV dnevnik 23.00 Retrospektiva jugoslovanske televizije pP) TV Koper 14.00 TV novice 14.10 Rubrika: Parola mia 15.25 Otroški program 17.30 Rubrika: Start 18.00 Rubrika: Zdravnik in otrok 19.00 Odprta meja Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Komunisti o pravicah Slovencev in kulturi sožitja ROMANS — Pobratenje s Šempetrom GORICA — O blagovni izmenjavi TRST — Predstavitev Grošljeve knji-geo Karakorumu Ponedeljkov športni pregled 19.30 TVD Stičišče 19.45 Rubrika: Mesto danes 20.00 Ponedeljkov šport 20.25 TV novice 20.30 Film: La sonata di Kreutzer (dram., It., r. G. Rosaleva) 22.00 TVD Vsedanes 22.10 Rubrika: Zdravnik in pacient 22.50 Košarka: Giomo-Arexons L JiŽ CANALE 5 8.35 Rubrika: Forum 9.00 Nadaljevanka; Aspet-tando domani 9.25 Variete: In studio 10.00 Nanizanka: General Hospital 11.10 Kvizi: Tuttinfamiglia, 12.00 Bis, 12.40 II pran-zo e servito 13.30 Nadalj.: Sentieri 14.30 Film: Un uomo trangu-illo (kom., ZDA 1952, r. John Ford) 17.00 Nanizanka: L'albero delle mele 17.30 Kviz: Doppio slalom • 18.00 Nanizanki: Love Boat, 19.001 Jefferson 19.30 Variete: Studio 5 20.30 Film: II ragazzo di campagna (kom., It. 1984, r. Castellano in Pipolo, i. R. Pozzetto) 22.20 Tednik: TivuTivu 23.50 Nanizanki: Sguadra - speciale, 0.50 Missione impossibile [JŠS1 RETEOUATTRO 8.30 Nanizanke: Ironside, 9.20 I giorni di Bryan, 10.10 Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini, 12.00 Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli 13.00 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Sui monti con Annette, Mila e Shiro, II giro del mondo di Willy Fog 14.30 Nanizanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo 16.15 Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava 17.20 Nadaljevanka: Febbre d'amore 18.15 Kviza: Cest la vre, 18.45 II gioco delle coppie . r 19.30 Nanizanka: Charlie s angels 20.30 Film: I peccatori di Peyton (dram., ZDA 1957, r. M. Robson, i. L. Turner, A. Kennedy) 23.30 Film: Alla 39a eelisse (fant., VB 1979, r. M. Newell, i. C. Heston) 1.30 Filmske novosti ITALIA 1_________ 8.30 Nanizanka: Fantasi-landia 9.15 Film: L'angioletto sen-za ali (fant., ZDA 1982, r. L. H. Martinson) 11 00 Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy, 12.30 T. J. Hooker, 13.30 Tre cuori in affit-to 14.00 Zabavni oddaji: Can-did camera, 14.15 Dee- - jay television 15.00 Nanizanka: Time out 16.00 Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Georgie, Lupin 18.00 Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days 20.00 Risanka: Sandy dai mille colori 20.30 Dokum.: Jonathan di-mensione avventura 21.30 Glas. oddaja: American Video Awards 23.00 Film: Fuga da Alcatraz (dram., ZDA 1979, r. Don Siegel, i. Clint Eastwood) 1.05 Nanizanka: Hardcas-tle and McCormick rgpjjfjvM TELEPADOVA 13.00 Risanki: Zorro, Black Star 14.00 Nadaljevanka: Signo-re e padrone 15.00 Nanizanka: Dr. John 16.30 Risanke: Super Kid, Anna dai capelli rossi, Il fichissimo del baseball, Voltron, Tran-sformers 19.00 Nanizanki: Wayne and Schuster, 19.30 I nuovi Rookies 20.30 Film: La schiava io ce l'ho e tu no (kom., It. 1972, r. G. Capitani, i. L. Buzzanca, C. Spaak) 22.30 Šport: Catch 23.30 Film: Mio zio Benia-mino - L'uomo dal mantello rosso (kom., Fr. 1969, r. E. Molinaro) ^ TELEFRIULI __________ 13.30 Nogomet: Triestina -Bologna 15.30 Glas. odd.: Musič Box 17.45 Koš. tekma Al lige 19.00 Dnevnik 20.00 Rubrika o obrtništvu 20.30 Nogometna tekma A lige: Udinese - Avelli-no 22.30 Dnevnik 23.30 Medicinska rubrika: Trentatre 24.00 Glas. odd.: Musič Box ^ TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 13.20 Ned. nog. tekma 14.00 Dogodki in odmevi 17.30 Ned. koš. tekma 19.00 Športna rubrika: 11 caf-fe dello šport (1. del) 19.30 Dogodki in odmevi 19.45 Športna rubrika: Il caf-fe dello šport (2. del) 23.15 Športna rubrika (pon.) 23.45 Dogodki in odmevi 23.55 Športna rubrika (pon.) RADIO TRST A 7.00, 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, 7.40 Pravljica, Glasba; 8.10 Pričevanja o Tigru (pon.); 8.40 Glasbeni mozaik; 9.00 Kviz o Primožu Trubarju (pon.); 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Poljudno čtivo, Liki iz naše preteklosti - Jožef Podreka; Glasbeni mozaik; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Glasbene skice; 14.10 Otroški kotiček: Pravljični vrtiljak; 14.30 Glasbene skice: Osebno; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Glasbene skice. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Problemi marksizma; 8.25 Ringaraja,- 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Godbe; 13.30 Melodije; 13.50 Kri-žemkraž; 14.05 Zbori; 14.30 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Na ljudsko temo; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Avsenik; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Zaplešite z nami; 21.05 Simfonična glasba; 22.30 Ob domačenj ognjišču; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Melodije; 00.05 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika, 7.30 Jutranji servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana ; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Mladi primorski glasbeniki; 14.05 Novosti v diskoteki; 14.40 Iz kulturnega sveta, Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po žejjah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Športni dogodki; 17.40 Naši zbori; 18.00 Še pomnite tovariši. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro ; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Zdravo otroci; 10.35 Vstop prost; 11.00 Pismo iz..,; 11.15 V harmoniji; 11.30 Na prvi strani; 11.35 Srečanje s psihologinjo; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Glasba; 15.00 Zdravo otroci; 15.45 Sintoniz-zatissimi; 16.00 Rock glasba; 16.15 Edig Galletti; 16.33 Blitz; 17.00 Bubbling; 17.33 Metal Health; 18.33 Znane arije; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 10.00 Matineja in horoskop; 14.00 Besede in glasba; 17.00 Kuharski nasveti; 18.30 Tedenski športni komentar; 20.00 Bonton; med oddajami, podnevi in ponoči, glasba. Jutri posvet CGIL, v sredo pa CISL Gospodarska problematika Goriške v ospredju zanimanja sindikatov Vprašanje zaposlenosti in gospodarskega razvoja pri nas je seveda zelo aktualno. V zadnjih desetih .letih je bilo v goriški industriji izgubljenih skoro deset tisoč delovnih mest. Zaprtih je bilo več tovarn, katerih lastniki niso znali najti prave poti v sodobnem razvoju. V tistih tovarnah, kjer so uvedli novo tehnologijo, pa se je po sili razmer zmanjšalo število zaposlenih. Zaradi tega so tukajšnje politične in gospodarske sile z zanimanjem sprejele možnosti, ki jih tukajšnjim krajem ponujajo nova zakonska določila, med temi sedaj v prvi vrsti paket Trst-Go-rica, bolj znan po tedanjem ministru za industrijo Altissimu. Vendar pa se zdi, da tukajšnji podjetniki ne kažejo pravega zanimanja za razne ugodnosti. Dežela in banke ponujajo ugodne kredite in razne podpore, ne najdejo pa pravega odziva. To smo culi že na raznih posvetih, ki so jih ustanove tu priredile. Tudi o tem bo govora na dveh ločenih posvetih sindikalnih zvez, ki bosta v Gorici jutri in v sredo. Jutri, v ponedeljek, 16. marca, ob 15.uri bo v dvorani pokrajinskega sveta posvet, ki ga prireja posoška CGIL z naslovom: Posočje, kronika napovedanega razvoja. Uvodne misli bo povedal tajnik CGIL Luciano Pini, napo- vedano debato pa bo vodil pomožni tajnik CGIL Giuliano Bon. V razpravi bodo sodelovali goriški nadškof Antonio Vitalo Bommarco, senator Nereo Battello, industrijalec Tito Burgi, deželni odbornik za načrtovanje Gian-franco Carbone, industrialec Mario Carraro, goriški župan Antonio Scara-no in predsednik finančne družbe Fri-ulia Vittorio Zanon. Sindikat CISL pa bo posvet imel v sredo, 18. marca, že v dopoldanskem času v zborni dvorani na sejmišču Es-pomego. Posvet bo vodil pokrajinski tajnik Brancati. Na posvet pride tudi osrednji tajnik CISL Franco Marini, ki bo imel tudi zaključni govor. Komunisti kritični o Scaranu Komunistični deželni svetovalci Bratina, Pascolat in Padovan so predsedniku deželnega sveta poslali interpelacijo, v kateri omenjajo izjave go-riškega župana Scarana na nekem sindikalnem posvetu v Trstu in na zadnji seji občinskega sveta v Gorici (o tem smo v našem listu že pisali, stvar podrobneje obravnavamo na drugem mestu v naši današnji kroniki). Svetovalci KPI menijo, da so Scaranove izjave hud napad na deželno institucijo kot tako. Podobno stališče je vzel tudi mestni odbor komunistične partije. V tiskovnem poročilu je izrečena misel, da so Scaranova stališča v popolnem nasprotju s stališči večinske koalicije, ki sedaj vodi goriško občinsko upravo. Mestni odbor KPI meni tudi, da prihaja do vse bolj očitnih razhajanj v večinski koaliciji, kar se kaže tudi v vodenju občinske politike in tudi v sporih znotraj same krščanske demokracije. Goriška KD o enotnosti FJK Pokrajinsko vodstvo KD se zelo jasno in nedvoumno zavzema za enotnost dežele Furlanije-Julijske krajine ter s tem v zvezi odklanja stališča, ki jih je župan Scarano zavzel tako v Trstu kot v Gorici. Pokrajinsko vodstvo KD je zasedalo 13. marca. V redakcijo smo dobili daljše poročilo, ki ga bomo podrobneje razčlenili v eni naših prihodnjih številk, to zaradi današnjega pomanjkanja prostora. Vnaprej pa lahko napišemo, da vodstvo KD poudarja veliko vlogo, ki jo je imela in ima Dežela pri reševanju odprtih vprašanj goriške pokrajine. Danes v Gorici in Novi Gorici tri predstave srečanja teatrov Kar tri bodo današnje predstave gledališkega festivala Alpe-Adria, ki se v teh dneh vrši v Gorici in Novi Gorici. Dve predstavi bosta v Gorici, ena pa v Novi Gorici. Ob 17.30 bo v goriškem avditorju nastopila skupina TAM Teatromusica iz Padove, ki se že več let ukvarja z raziskovalno dejavnostjo glasbenega gledališča. Nastopili bodo z delom M. Sambina z naslovom »DelTanima del-Tarco. Se San Sebastiano sapesse«. V Verdijevem gledališču bo ob 20. uri nastopila skupina Venetoteatro iz Benetk z delom H. von Hofmannstha-la »Lavventuriero e la Cantante«. Glavna oseba v tej predstavi je znani italijanski igralec Corrado Pani, ki tokrat uprizarja Casanovo. Njegova partnerica v tem delu je Ottavia Pic-colo. V mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici pa bo drevi, ob 23. uri, predstava K & K Experimentalstudio iz Celovca z delom Selme Meerbaum »Odeta sem v hrepenenje«. Gre za izbor del znane pesnice. Jutri, v ponedeljek, bosta na vrsti dve predstavi. Ob 17. uri v gledališki dvorani v Solkanu bo nastopilo Primorsko dramsko gledališče s Turrini-jevo igro »Ta nori dan«. Ob 20.30 pa bo v Kulturnem domu v Gorici nastopila nemška gledališka skupina The-ater in der Kreide iz Miinchna s Schillerjevo igro »Maria Stuart«. Prav tako v Kulturnem domu v Gorici bo edina torkova predstava. Drama Slovenskega narodnega gledališ- Jutri seja 'v Števerjanu V Števerjanu bo jutri, v ponedeljek, 16. marca, ob 20. uri seja občinskega sveta. Govorili bodo o nekaterih proračunskih postavkah ter potrdili nekatere sklepe, ki jih je v zadnjem času sprejel ožji odbor. Predavanja o športni medicini V torek, 17. marca, ob 18.30 bo v dvorani pokrajinskega sveta predavanje profesorja Francesca Marottija, direktorja ortopedske klinike tržaške univerze. Predavanje sodi v ciklus predavanj o športni medicini, ki jih v Gorici in Tržiču prireja Pokrajinska uprava, zanje pa podrobneje skrbi odbornik za šport dr. Mirko Špacapan. Dosedanja predavanja so v obeh krajih imela precej uspeha. čestitke Te dni je na tržaški univerzi diplomiral iz ekonomskih ved Boris Peric. Čestita mu družina Berlot iz Dola. Prijeten pesniški večer v KD O. Župančič v Štandrežu Največja uganka za človeka je človek. Misel bi lahko dopolnili in rekli: največja uganka so mladi. Nikoli ne veš, kako te lahko presenetijo, v dobrem ali slabem. Za mladince, ki delujejo pri društvu Oton Župančič v Štandrežu, velja, da so z recitalom "Prešerna ni" v petek zvečer prijetno presenetili. Ne samo z recitacijami, ampak s celotno prireditvijo, od scenske zasnove, glasbenih in svetlobnih efektov pa do priložnostnega govora Jurija Palka, z osvežujočim učinkom in svojstvenim, lahko bi rekli nekoliko šegavim pristopom posredovanja pomena kulture za slovenski narod in veličine Prešernovega pesniškega izročila. Petkova prireditev, s katero so v Štandrežu, čeprav nekoliko z zamudo, obeležili slovenski kulturni praznik, je v Dom Andreja Budala privabila predvsem precej mladih, kar je nedvomno vzpodbuden pokazatelj. Uvodoma je nekaj pesmi zapel mladinski zbor pod vodstvom Elde Nanut, sledil je nagovor Jurija Palka, rojaka iz Vipavske, soavtorja pred kratkim iz- šle knjige pesmi in risb Soba 150, ki je naletela na posebno zanimanje med mladimi. Dvanajst recitatorjev je zatem dovršeno posredovalo izbor Prešernovih pesmi. Nastopili so Danijel Brajnik, Marijan Cingerli, Maja Peterin, Tanja Hmeljak, Tanja Gaeta, Sonja Lutman, Daša Hoban, Giuliana Bastiani, Anita Lutman, Karmen Kocjančič, Sonja Bastiani in Erik Bensa. Za nastop so se pripravljali pod vodstvom Nataše Pavlin. Sklenjeno pobratenje med Romansom in Šempetrom »Še vnaprej moramo razvijati prijateljstvo dveh narodov, slovenskega in furlanskega, ki živita ob naši meji. Naši ljudje, Slovenci in Furlani, stoletja živijo eden poleg drugega, skupno sta naroda trpela in se razvijala.« To so osnovne misli, ki sta jih na včerajšnji sklepni slavnosti pobratenja med Romansom in Šempetrom, rekla župan Mirio Bolzan in predsednik Krajevne skupnosti Peter Jazbec. Prvič so listino o pobratenju podpisali septembra lani v Šempetru. V Romansu se je zbralo veliko ljudi, domačinov in Šempetrcev. Prisotni so bili številni župani Goriške, med temi tudi vseh treh slovenskih občin. Prisoten je bil tudi novogoriški predsednik Bašin. Videli smo še predsednika pokrajine Cumpeto, senatorja Battella, generalnega konzula SFRJ v Trstu Jakomina, podprefekta Marussija, kapetana karabinjerjev Rossija, deželne, pokrajinske ter občinske svetovalce. V kulturnem programu so sodelovali pevci mladinskega zbora iz Tapoglia-na-Chioprisa, ucenci domače nižje srednje šole, ki so na piščali zaigrali jugoslovansko in italijansko državno himno, moški zbor KK Vipava iz Šempetra, otroška folklorna skupina iz Medeje. V prostorih občinske knjižnice so zatem odprli razstavo goriških slovenskih slikarjev Silvana Bevčarja, Hija-cinta Jusse, Vladimirja Klanjščka in Andreja Kosiča. Na pobudo Rajonskega sveta smo namreč pripravili pustni voz, s katerim smo sodelovali na goriškem prazniku Mladi pust, ki je bil v nedeljo, 1. marca. Dobro smo se odrezali, saj smo zasedli tretje mesto. V torek pa so mladi v sprevodu obredli naše tri vasi, kot se je to tudi nekoč delalo in da bi vaščanom pokazali naš pustni voz. Ker je pihala mrzla burja, so to opravili bolj na hitro. Niso se ustavili pri vsaki hiši, seveda so zato nekateri vaščani bili skoraj užaljeni. Organizatorji se prav lepo zahvaljujemo vsem, ki so sodelovali pri tej pobudi. Nismo namreč pričakovali tolikega odziva s strani naših sovaščanov. Prirediti tak pustni voz ni ravno lahka stvar, ker zahteva mnogo časa in to samo v večernih urah. Nekaj pa bi želeli pojasniti v zvezi s pismom uredništvu, objavljenim v Primorskem dnevniku dne 7. marca na goriški strani pod naslovom »Pisma uredništvu - Pust v Pevmi«. To pismo se ne tiče organizatorjev in se z njim tudi ne strinjamo. Obenem bi želeli, da bi taka pisma bila podpisana.« Organizatorji pustnejga voza iz Pevme, z Oslavja in iz Stmavra Spet huligansko početje v Tržiču Prerezane gume na parkiranih avtomobilih v središču mesta Zdi se neverjetno, a je na žalost res. V Tržiču so se ponovno, tokrat že tretjič, oglasili huligani in poškodovali gume parkiranih avtomobilov v središčnih ulicah. Tudi tokrat so se neznanci znesli pretežno nad večjimi, luksuznimi avtomobili. Nočni huligani so poškodavili avtomobilske gume že v noči od 7. na 8. marec (o tem smo poročali 10. t. m.) in tudi že nekaj tednov pred tem. Svoje sledove so pustili na nekaj deset avtomobilih. Nekaj lastnikov je bilo prisiljeno zamenjati kar po dve avtomobilski gumi. Novi, zadnji podvig naj bi zlikovci zagrešili v noči od torka na sredo, zanj pa se je izvedelo, iz razumljivih razlogov, šele včeraj. Policijski organi so po vsej verjetnosti računali, da bodo, če vest ne bo objavljena, morda laže prišli na sled storilcem. Vandalsko početje je že kakšen dan najbolj pogosta tema pogovorov v Tržiču. pismo uredništvu Še nekaj o pustu v Pevmi, Štmavru in na Oslavju Spoštovano uredništvo Primorskega dnevnika. »Letošnji pust je bil v naših treh vaseh, to je v Pevmi, Štmavru in na Oslavju, živahnejši kot druga leta. PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE S.R.L. GORICA — Via D. D’Aosta 180 - Tel. (0481) 22351 (avtomatska centrala) TELEX: 460107 LAGORI I PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Zmikavti na tržnici Žeparji in zmikavti ne mirujejo. Tako je upokojenka Francesca Zejn Šanson iz Gorice prijavila, da so ji ukradli torbico, kjer je imela spravljenih 815.150 lir pokojnine, ki jo je malo prej dvignila na pošti, nekaj lastnega denarja in seveda osebne dokumente in knjižico pokojnine. Z glavne pošte je stopila še na bližnjo pokrito tržnico. Za trenutek je naslonila osebno torbico na otroški voziček z vnučkom, da bi lahko v plastično torbo razporedila nekaj zelenjave. Ko je to opravila, torbice ni bilo več. Farni praznik Pobuda goriškega nadškofa Bom-marca, da se obnovi praznovanje mestnega zaščitnika sv. Hilarija, je naletela na delen ugodni odziv. Goriški župan je namreč izdal odločbo, po kateri bodo jutri trgovski in obrtni obrati zaprti. Prav tako ne bo pouka v šolah. Upravno osebje na njih pa bo delalo. Odprti pa bodo vsi državni uradi kot tudi tisti Pokrajinske uprave. Kot je znano, farni praznik se v Gorici že dolgo vrsto let praznuje ob sv. Andreju. Kako bo letos ob andrejeva-nju, ni še dano vedeti. Praznik mestnega zaščitnika bodo danes popoldne in jutri počastili v mestni župniji, tj. v stolni cerkvi. V obnovljenem oratoriju v Palači Rabat-ta bodo danes popoldne razne prireditve. Jutri ob 10.30 bo v stolnici maša, ki jo bo daroval nadškof, zvečer, ob 20.30, pa bo v stolnici koncert zbora Monteverdi iz Rude. ■ Tečaja angleškega jezika, ki jih prireja Univerza tretje starosti, bosta jutri odpadla zaradi praznika mestnih zavetnikov. ča iz Ljubljane bo dala na oder »Kale-valo« D. Zajca. V Kulturnem domu Razstava slik Klavdija Tutte V Kulturnem domu v Gorici so v petek zvečer odprli razstavo slik Klavdija Tutte, mladega umetnika iz Nove Gorice. Na krajši slovesnosti ob odprtju razstave, ki bo na ogled do 27. marca, sta umetnika predstavila Jana Vesel in Jožko Vetrih. Udeležence na slovesnosti je v imenu prirediteljev predstave — Kulturnega doma in Zveze slovenskih kulturnih društev — pozdravila Nada Sanzinova. KULTURNI DOM V okviru gledališkega festivala Alpe Jadran bo v torek, 17. marca 1987, ob 20.30 nastopilo Slovensko narodno gledališče DRAMA IZ LJUBLJANE z igro D. Zajca KALEVALA Upravni odbor Kulturnega doma čestita svojemu članu BORISU PERIČU ob uspešno dokončanem študiju na univerzi. izleti Sekcija VZPI-ANPI iz Doberdoba prireja izlet na Češkoslovaško. Vpisovanje in pojasnila v trgovini Pri Mili do 25. marca. Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 22. marca, izlef v Gliščico na Tržaško. Odhod z lastnimi sredstvi ob 8. uri s Travnika, ob 8.15 iz Dola (Palkišče). Kosilo iz nahrbtnika. Udeleženci morajo imeti s sabo veljavno prepustnico. Podrobna pojasnila daje Zdenko Vogrič. včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada v obdobju od 8. do 14. marca 1987. Rodili so se: Alessandro Carra, Maria Ripalta Lastella, Andrea Batistuta, Marco Gri Marizza, Carlo Tamburlini. Umrli so: 74-letni kmet Antonio Fran-zot, 82-letni upokojenec Giacomo Olivo, 62-letni kmet Narciso Murgut, 75-letni upokojenec Renato Comelli, 70-letna upokojenka Irma Toncig, 56-letni mizar Giorgio Colautti, 79-letna gospodinja Irma Vuk, 92-letna gospodinja Giuseppi-na Minut, 91-letni upokojenec Giovanni Marchesi, 84-letna gospodinja Santa Vi-sintin, 88-letni upokojenec Agostino Pa-corig, 85-letna gospodinja Luigia Vida vd. Sacchi, 77-letna upokojenka Maria Lorenzut, 86-letna upokojenka Giulia Furlan, 81-letni upokojenec Agostino Ti-nunin, 80-letna gospodinja Kristina Renčelj, 59-letni upokojenec Jožef Uršič, 64-letna upokojenka Giuditta loos vd. Ger-golet, 90-letna upokojenka Adelina Bres-san. Oklici: policist Francesco Di Lago in Cristina Sinicco. Poroke: uradnik Dario Bortolotti in profesorica Alessandra Pallavicini; inženir Gian Pietro Vanali in gospodinja Daniela Smania. kino Gorica VERDI 17.00 »L'avventuriero e la cantante«. Predstava Venetoteatro iz Benetk, v okviru 3. Srečanja gledališč Alpe-Jadran. CORSO 15.30-22.00 »Rimini Rimini«. VITTORIA 16.00-22.00 »Uomini duri«. rrf • x/ Trzic COMUNALE 16.00-22.00 »Peggy Sue si e sposata«. EXCELSIOR 14.00-22.00 »Noi uomini duri«. Krmin OBČINSKO GLEDALIŠČE 19.00 in 21.00 »Blade runner« . Jutri 19.00-21.00. Nova Gorica in okolica SOČA 16.00, 18.00 in 20.00 »Ime mi je Remo«. DESKLE 17.00 in 19.30 »Četrta nora misija«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Villa S. Giusto, Korzo Italija 244, tel. 83538. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Alla Salute, Ul. Cosulich 117, tel. 711315. Brancati odgovarja Scaranu in brani deželno upravo Ostro papirnato streljanje v goriški KD Že skoro preveč časa je bil mir v demokristjanski hiši, potem ko je v začetku lanskega leta goriški župan Scarano poskrbel, da so se spori v tej stranki zaostrili tako, da je celo grozil z odstopom z županskega mesta, če njemu in nekaterim goriškim gospodarskim krogom ne bo ugodeno. Takrat je bil govor o predsedniškem mestu Goriške trgovinske zbornice. Pokrajinsko in deželno vodstvo KD sta na to mesto predlagali dr.Enza Be-vilacguo, takrat pokrajinskega odbornika. Zamenjal naj bi Delia Lupierija, ki je bil na tem mestu petnajst let. Scarano in nekateri goriški gospodarski krogi pa so zahtevali svojega človeka. Grozili s z močnim odporom. Spor je bil tudi drugače razumljiv, saj Goriška trgovinska zbornica upravlja tudi kontingente proste cone. V dolgoletnega prejšnjega predsednika so goriški gospodarski krogi zaupali, bali pa so se, da bo predlagani predsednik pričel z drugačno politiko. Predsednik deželne vlade Biasutti pa se ni vdal. Bevilacguo je imenoval za predsednika. Scarano, ki je grozil z odstopom, se je premislil. V stranki pa je Scarano ostal osamljen. Hotel se je nekako strankarsko ovrednotiti ter šel na kongres mestne sekcije KD s svojo strujo, pravzaprav se je opredelil za Andreottija, ki ga v naši deželi zastopa odbornik Di Bene-detto iz Pordenona. Dobil pa je le nekaj glasov, ostal čisto v manjšini. Večino v goriški strankarski organizaciji, in tudi v pokrajinski, pa je še bolj utrdila skupina, ki jo vodi deželni odbornik Brancati. Ta ima okrog sebe vse strankino vodstvo, večino članov v pokrajinskem merilu. V deželnem merilu pa je Brancati tesno povezan z Biasuttijem. Scarana je nekaj mesecev po imenovanju novega predsednika Trgovinske zbornice doletelo še drugo razočaranje. Biasutti je njega in nekaj drugih članov odbora Trgovinske zbornice odžagal. To ker so v tem odboru bili že petnajst let. Biasutti je torej spoštoval obstoječe zakone, kar njegovi predniki prej niso delali. Spet je bilo jasno, da so odnosi med Scara-nom in njegovo stranko, krščansko demokracijo, na psu. Sedaj je spet počilo. V začetku prejšnjega tedna je v Trstu, na posvetu VIL o deželni enotnosti, Scarano streljal s težkim topom na Deželo in na sedanje vodenje deželne uprave. Gorica ima veliko več opore v Rimu kot na Deželi, je dejal. Dodal je, da se sedanje vodenje deželnih zadev »me- ridionalizira«, t.j. da se sredstva delijo klientelarno. Gorica naj bi bila pri tem zapostavljena. Streljal je v Furlane in njihovo vodstvo deželne uprave. Ta svoja izvajanja je poudaril in jih tudi obrazložil na ponedeljkovi seji Goriškega občinskega sveta, kjer so ga izzvali komunisti in liberalci. Scarano je tudi dejal, da v času prejšnjih predsednikov deželne vlade Berzanti-ja in Comellija ni bilo teh zapostavljanj,ki jih je sedaj opažati. Ni pa izrazil imena sedanjega predsedniki} Biasuttija. Demokristjanski prvaki pa niso molčali in brez dvoma ne bodo molčali. Deželni odbornik Mario Brancati, najvidnejši njihov zastopnik pri nas, ga je ostro napadel, oziroma napadel njegova izvajanja. Brancati brani Deželno upravo in trdi, da ta podpira pobude na Goriškem enako kot tiste v drugih krajih Furlanije-Julijske Krajine. Omenja deželne prispevke tukajšnjemu gospodarstvu in tudi odločilno podporo deželnega vodstva KD ter Deželne uprave vsem rimskim pobudam v našo korist. Brancati izraža tudi mnenje, da ni pravilno kriminali-zirati Deželo, da ni koristno v tem trenutku ustvarjati sporov med Gorico in Deželo. Vsa ta polemika ima seveda globlji pomen in tudi druge razloge. Pred durmi so parlamentarne in tudi deželne volitve. Čeprav bodo slednje šele čez leto dni smo že v volivni kampanji. Vsaj znotraj strank, saj se bo letos določalo kdo bodo kandidati. Goriško KDzastopa v poslanski zbornici poslanec Rebulla iz Tržiča. Da je bil izvoljen je bilo treba, da so zanj volili tudi drugod v volivnem okrožju, kajti goriški preferenčni glasovi niso zadostovali. Nekateri trdijo, da bi hotel biti med kandidati tudi Scarano. Dobil naj bi tudi glasove trgovcev iz Furlanije. V Gorici pa naj bi dobil glasove vseh tistih, ki so jim pri srcu nacionalistične in šovinistične ideje, saj je v zadnjem času večkrat dokazal, da podpira nekatere pobude teh nacionalistov. Prav tako naj bi dobil glasove tudi na drugi strani, na slovenskem bregu, saj so njegovi delno slovenski pozdravi na nekaterih prireditvah slovenskega katoliškega tabora bili v tem pozitivno ocenjeni, kar dokazujejo nekateri časopisni članki in tudi javne izjave nekaterih vodilnih ljudi. Seveda bi morali v tem primeru odžagati Rebullo, kar pa sedanji deželni tajnik KD Longo noče, saj je z Rebullo v isti struji. V Deželnem svetu FJK ima KD sedaj tri goriške svetovalce: Brancatija, Longa in Paguro. Nekateri menijo, da slednji ne bo več kandidiral. Zaradi tega je že odprto lovišče. Kdo bo tretji? Na voljo je več imen. Tudi tisto goriškega župana Scarana. Tu pa se odpirajo razna vprašanja. Če bi Scarano kandidiral, bi bil gotovo izvoljen. Morda bi dobil tudi več preferenčnih glasov kot Longo. Brancatija gotovo ne bi dosegel. Če bi Scarano postal deželni svetovalec, bi brez dvoma reflektiral na odborniško mesto. Najbrž bi andreottijeva struja v deželi lahko tudi dobila še enega odbornika, poleg Di Benedetta. Morda Scarano upa tudi v novega predlagananega predsednika rimske vlade. Ostaja pa odprto vprašanje: bi Gorica dobila v tem primeru dva odbornika, Brancatija in Scarana? Tudi zaradi tega je tako oster spor v goriški krščanski demokraciji. Ta se kaže v samostojnih in samosvojih izjavah Scarana, kaže se v javni polemiki z njim, ki jo načenja Brancati. Brez dvoma bo o tem še veliko govora v goriškem občinskem svetu, v krščanski demokraciji, v javnosti. Seveda bo v prihodnjih mesecih še veliko streljanja med demokristjani, seveda in k sreči le papirnatega, pa čeprav ostrega streljanja. (mw) Izključno številke so zamenjale imena krajev Potnikom nerazumljivi napisi na postajališčih goriškega APT Nastop novogoriških učencev ob osmem marcu v Sovodnjah Goriško pokrajinsko avtobusno podjetje APT je pred kratkim take table kakršno vidimo na naši sliki dalo namestiti na vseh postajališčih, kjer se ustavljajo avtobusi tega podjetja. APT je last pokrajinske uprave. Vrši avtobusne prevoze v vsej Goriški pokrajini, vozi pa tudi do Trsta in do Palmanove ter Červinjana in Ogleja. Kot je znano so sedaj v teku pogovori, da bi prišli v sklop tega podjetja tudi avtobusi Medobčinskega avtobusnega Podjetja na Tržiškem ter mestni avtobusni službi v Gorici in Gradežu. Na APT so s temi novimi tablami brez dvoma hoteli poenostaviti obveščanje javnosti. Na tablah so namreč napisali številke vseh avtobusnih prog, katerih avtobusi se ustavljajo na omenjenem postajališču. Našo sliko smo naredili na postajališču štev.l v Gorici, kjer se ustavljajo, kot je moč razbrati s slike, avtobusi ki vozijo na več progah. Vse lepo in prav. Vendar na postajališču ni nikjer napisano kaj pomenijo številke prog. Drugod na drogu najdeš majhno tablico z označbo številke proge, kraje ki se jih ta proga dotika, ter urnike. Na postajališčih APT pa vsega tega ni. Redni potniki, dijaki in delavci ter tisti, ki se z avtobusi vozijo vsak dan, Seveda vedo v kateri avtobus morajo vstopiti. Drugi potniki pa tega ne vedo in ostanejo na cesti. V podjetju APT so šli še dalje v tem neobveščanju javnosti. Do pred kratkim so na prednji strani avtobusa, na steklu pred šoferskim stolom, bile tablice, ki so ljudi na postajališču obveščale na kateri progi vozi omenjeni avtobus. To je nekaj normalnega pri vseh avtobusih. No, namesto teh tablic, na katere so navajeni potniki v vsem svetu, pa so dali nove tablice z navadnimi številkami. Na teh tablicah je seveda označeno na kateri progi vozi ta in ta avtobus. Ne najdeš pa več napisanega kateri progi odgovarja napisana številka. Stvar je razjarila že precej potnikov, ki so o tem obvestili naše uredništvo. V Tržiču so številni potniki ostali na tleh, ker niso vedeli kaj pomeni taka ali drugačna številka na avtobusu. Tudi šoferje smo vprašali kaj vse to pomeni. Ti pa so nam odgovorili, da so o teh protestih in nezadovoljstvu potnikov, že obvestili odgovorne funkcionarje na APT. Vendar brez vsakega vidnega uspeha. Pokrajinsko avtobusno podjetje vrši javno avtobusno službo v korist potnikov. Zaradi tega mora vodstvo APT ustreči upravičenim željam in potrebam potnikov. Ne sme pa biti obratno. Ob mednarodnem ženskem prazniku so pri KD Sovodnje v sodelovanju z Osnovno šolo 9. Korpusa iz Nove Gorice, pripravili prijetno prireditev s petjem, recitacijami in plesom. "Mama in očka sta kot sončni žarek...", tak je bil naslov prireditve s katero so se predstavili učenci iz Nove Gorice v nedeljo popoldne in bili deležni toplega sprejema. S pesmijo in recitacijami, ki so jih popestrili tudi s plesnimi vložki, so prikazali življenje v družinskem krogu, kjer se občasno tudi pojavijo oblaki, ki zameglijo sončni žarek, odnose med starši in otroci, povezanost med vnuki in starimi starši. V krajšem pozdravnem nagovoru je o pomenu praznovanja osmega marca spregovorila Vilma Butkovič in se zahvalila gostujočim da so se v tako lepem številu odzvali vabilu za obisk in nastop v Sovodnjah. Take oblike sodelovanja in izmenjav na kulturnem in športnem področju so pomemben doprinos k medsebojnemu spoznavanju, utrjevanju in širjenju prijateljskih vezi med matico in zamejstvom. Za prijetno presenečenje so na nedeljski prireditvi poskrbeli otroci, ki so vsem udeleženkam razdelili cvetje. S cvetjem je bil bogato okrašen tudi oder. Tako, kakor se spodobi za osmi marec. Koristne telefonske številke Prva pomoč v bolnišnici 83991, Zeleni križ 31111, Prostovoljni pionirji prve pomoči (za brezplačen prevoz bolnikov) 85550, orožniki 112, policija 113, cestna policija 22333, gasilci 22222 (v Tržiču 72222), občinsko podjetje (za vodo, plin in elektriko) 83156. Vse formalnosti je treba urediti najkasneje do letošnjega 27. aprila Tuji delavci »na črno« morajo urediti svoj status Ob koncu lanskega leta, točneje 30. decembra, je bil v uradnem listu objavljen zakon št. 943 o zaposlovanju tujih delavcev v Italiji. Zakonska določila veljajo za delavce iz držav, ki niso članice Evropske gospodarske skupnosti. Smisel zakona je omejiti pojav zaposlovanja na črno in s tem pojav ilegalnega priseljevanja v prihodnje. Zakon pa daje možnost, da bodisi delavci iz drugih dežel, ki nimajo urejenega statusa, bodisi delodajalci, ki zaposlujejo na črno, v predvidenem roku uredijo ta razmerja. Ta rok je 27. april letos. Torej je še dober mesec časa. Nova določila so, kot se sicer dokaj Pogosto dogaja, do zdaj ostala precej neopažena in so, vsaj kar zadeva razmere pri nas, bolj redki tisti tuji državljani, ki so začeli ali pa so že uredili svoj status. Pojav zaposlovanja na črno je, žal, Prisoten na celotnem obmejnem področju in tudi pri nas na Goriškem. Po Precej približnih ocenah, saj točnega vpogleda ni, naj bi bilo na črno zaposleno na Goriškem nad sto tujih delavcev, v glavnem jugoslovanskih državljanov s sosednjega obmejnega področja. Zaposleni so predvsem na področju avtoprevozništva, v gradbeništvu, v gospodinjstvih. Po objavi zakona je sprva kazalo, da nova določila ne bodo veljala za tuje delavce z obmejnega področja. Uradno tolmačenje je odpravilo vsakršen dvom: norme veljajo za vse tuje delavce iz držav, ki niso članice EGS, razen za delavce z obmejnega območja Švice in San Marina. Torej tudi za jugoslovanske državljane. Pri sindikalni zvezi CG1L, oziroma pri patronatni službi INČA so pred kratkim storili prve konkretne korake, da bi vse tuje delavce, ki nimajo urejenega statusa seznanili z novimi ukrepi in jim pri tem pomagali. Prvi in najbolj primeren korak je seveda ustrezno in kapilarno informiranje. Tako so se s sindikati iz Nove Gori- domenili o pripravi letaka, ki ga ido razdelili v vseh krajih ob meji, i jugoslovanski strani. Pripravljajo i tudi lepake. "Po dosedanjem odzivu sodeč, so ji delavci slabo informirani o vsebi-novega zakona ter o posledicah, ki i utegnejo doleteti po 27. aprilu , je va ugotovitev Benita La Barbere, ki pri patronatu INCA/CGIL zadolžen reševanje teh vprašanj. Doslej se [mreč še nihče ni zanimal za uredi-v svojega statusa. "Vemo, da je po-v zaposlovanja na črno prisoten, prav mogoče nima tistih razsežnosti, ikor v drugih deželah". Je to res posledica slabe informira- nosti? Morda! Zakon št. 943 je sestavljen nekako iz dveh delov. Prvi del obsega določila o postopku za pridobitev dovoljenja za bivanje in delo na državnem ozemlju ter pogoje za saniranje obstoječega stanja. V drugem delu pa so točno opredeljene pravice in dolžnosti tujih delavcev (seveda tistih z urejenim delovnim razmerjem) glede zdravstvenega varstva, pokojninskega zavarovanja, možnosti priselitve družinskih članov itd., kakor tudi glede izvajanja pravice do dela v primeru odpusta, zamenjave delovnega mesta itd. Na kratko povedano, pravice in dolžnosti redno zaposlenega delavca s tujim državljanstvom glede zdravstvenega varstva, pokojnine in pravice do dela, bodo izenačene. Vprašanje je seveda kdaj in v kakšni meri se bodo v zakonu navedeni predpisi začeli izvajati. Trenutno je najbolj aktualen prvi del zakona. Tisti, ki določa, da je treba do 27. aprila sanirati obstoječe stanje. Kakšen je postopek in kakšne sankcije so predvidene za kršitelje? Predvsem velja povdariti, da so obveznosti dvojne: za delodajalca in za delavca. Posamezni primeri so lahko zelo različni, odvisno pač, če gre za tuje delavce, ki imajo urejeno dovoljenje za bivanje v Italiji, a so zaposleni na črno, ali pa so sploh ilegalno prišli v državo in se, seveda, ilegalno zaposlili. Za delodajalce, ki do dneva ko začne veljati zakon (27. april) zaposlujejo na črno tuje delavce, oziroma so jih imeli zaposlene pred tem datumom, niso predvidene sankcije, če uredijo vse potrebno na občini in kvesturi (glede dovoljenja za bivanje) in pri pokrajinskem delavskem uradu (glede zaposlitve). Zakon predvideva, da bodo morali plačati socialne dajatve, brez do- plačil, ki se sicer zahtevajo za zamude. Po omenjenem datumu je za kršilce (delodajalce) predvidena denarna kazen od 500 tisoč do dveh milijonov lir, v primeru hudih kršitev pa tudi zapor od treh mesecev do enega leta. Zakon nalaga obveznosti in predvideva sankcije tudi za tuje delavce, ki nimajo urejenega statusa. Če svoj položaj uredijo do predvidenega roka ( do 27. aprila) niso podvrženi sankcijam. Po tem datumu pa je za kršilce predvidena denarna kazen v višini od 100 do 500 tisoč lir. Tujega državljana z neurejenim dovoljenjem za bivanje in delo pa bodo lahko izgnali. Pomembno je pri tem, da morajo tuji državljani, ki so ali se nameravajo redno zaposliti v Italiji najprej urediti svoj položaj na kvesturi, kjer jim izstavijo posebno dovoljenje , ki je pogoj za sklenitev rednega delovnega razmerja. Za izstavo dovoljenja zaprosijo na kvesturi, s posebno prošnjo na kolko-vanem papirju, priložijo dve sliki in veljaven potni list, oziroma posebno izjavo, če tega dokumenta nimajo. Vsekakor je najbolje, da se interesenti za podrobna pojasnila in napotke obrnejo do patronata INCA/CGIL, oziroma drugih podobnih ustanov. Določila zakona 943 ne veljajo za študente in umetnike, ker je njihovo zadržavanje in delovno razmerje na državnem ozemlju urejeno posebej. VLADO KLEMŠE prispevki______________ Za združenje "la Salute", ki deluje na območju Ločnika, so prispevali, z različnimi nameni: Maria Vidozzi 20 tisoč lir, družini Egidio Spessot in Eu-genio Spessot 100 tisoč lir, Fioritta Vidozzi 5 tisoč lir, NN v spomin Luigija Vidoza 30 tisoč lir, Domenico Ambro-sio, 5 tisoč lir. Za goriško sekcijo Združenja prostovoljnih krvodajalcev so, z raznimi nameni, darovali: francesco De Minica 50 tisoč lir, Pepi in Lidia Marinis 20 tisoč lir, Franco, Sergio, Fulvio, Emi-dio in Marco v spomin Orresta Grossi-ja 100 tisoč.lir, Elena Pausig 30 tisoč lir, Graziano in Gioconda Gregori 20 tisoč lir, Clara Ziani Monaco, Paolo Vidic in Ermanno Janzen Innamorati 36 tisoč lir. Za Zeleni križ v Gorici so, z raznimi nameni, darovali: Pia Spazzali -30 tisoč lir, prebivalci na goriškem gradu 60 tisoč lir, družinski člani Rine Tubaro 25 tisoč lir, Pina Debegnach 30 tisoč lir, rekreacijski krožek Goriške hranilnice 200 tisoč lir, Caterina in Nino Schele 20 tisoč lir, družina Visintin 50 tisoč lir, mož in sin Lotti Quaino 50 tisoč lir, bivši učenci osnovne šole v Mošu 14 tisoč lir, Rosa, Giorgio in An-namaria Grossi 100 tisoč lir, mama in sestra Alberta Brillija 30 tisoč lir, družina Brattini 30 tisoč lir, Lucia de Gi-roncoli in Lella Fiore 30 tisoč lir, družine Pituelli, Donda, Tuni in Pelos, 200 tisoč lir, družini Tullio in Maggio Zor-zenon 40 tisoč lir, stanovalci v hišah št. 15 in 17 v ulici Fatebenefratelli 18o tisoč lir, družina Tuni 30 tisoč lir. Razklana življenja v prostoru brez tal MARIJ ČUK »Smrt trgovskega potnika« ameriškega dramatika Arthurja Millerja je ena najbolj znanih in igranih dram na odrih celega sveta. Nastala je tako rekoč takoj po koncu druge svetovne vojne, vendar ne vsebuje elementov vsesplošnega razkroja oziroma, na drugi strani, preobrazbe. Gre za prikazovanje življenjske usode tako imenovanega »malega človeka«, v tem primeru trgovskega potnika Willyja Lomana, ki v nekakšni retrospektivi gleda na svoje zavoženo življenje, živeto v sanjah in iluzornem prepričanju v lastno moč in moč lastnega poklica. Sanje, ki naj bi vodile do uspeha, ki ga zagotavljajo telesna, fizična prepotentnost, nonšalanten nastop, videz, ki naj bi osvojil vse in vseh. To je seveda utopija, saj družbo, vsaj takratno, uravnavajo drugačni ključi, ki bi jih lahko povezali v naslednji šop: samo tržna uspešnost in denarni dobiček lahko premakneta stvari navzgor na družbenih lestvah. Zaradi tega prepričanja je Willyje-vo življenje prazno, polno porazov in prav taka je eksistenca njegovih sinov, Biffa in Happyja, ki sta vzgojena po principih, ki seveda ne vodijo v uspeh, temveč v njegovo čisto nasprotje. Millerjevo dramo bi lahko v grobem postavili v sklop sociološke dramatike, vendar z določenimi opaznimi odstopi oziroma dopolnili v dramaturgiji. Ta se konec koncev še vedno naslanja na analitični sistem posredovanja, okrepljenega še z vstopi v retrospektivna stanja, prav tu pa opazimo najvidnejše premike v pojmovanju takega in podobnega sistema, estetskega izhodišča. Retrospek-cija ni več zaprt prostor. Gre za odprt sistem, kjer so sestopi v preteklost popolnoma normalni in delujejo samo še kot privid, čeprav pojasnjevalen in odločilen za razumevanje namena in povedi drame. »Smrt trgovskega potnika« je torej tekst, ki lahko ohranja svojo vrednost tudi danes. Ta vrednost in sporočilnost pa bi bili dokaj vprašljivi, če ne bi prišlo v samem razumevanju in interpretaciji do nekaterih odmikov in dopolnjevanj, če bi se dramski prikaz preveč prilagojeval sami fabuli, ki v bistvu ni nič (za današnje razmere) posebnega. Jasno je, da se je režiser takega formata, kakršen je Mario Uršič, v polnem zavedal nevarnosti in zato je stvar postavil na trdnejše, četudi težje temelje, pri čemer je odprl še en ventil svoje ustvarjalnosti: tenkočuten psihološki pristop. V tem je dobil enakovrednega sodelavca in konkretizatorja prav v igralcu Silviju Kobalu, ki je zlezel iz oblek komičnih likov in se prelevil v nasprotje le-teh. Skratka, »Smrt trgovskega potnika« gre brati s črkami močnih notranjih nedoslednosti, bojev, protislovij laži in resnice, utopije in realnosti, ki označujejo domala vse junake zadnje postavitve Slovenskega stalnega gledališča. Tudi če je prišlo v dramaturški analizi do očitnih nihanj, predvsem v začetku in ne do popolnoma jasnih obrisov (dramaturška asistenca Maja Haderlap). Zaradi povedanega pa je Millerjevo delo toliko bolj pretresljivo in učinkovito, postavljeno v odprt prostor, kjer tako rekoč ni sten in so prehodi iz iluzije v realnost avtomatični, kar seveda potencira tragična razpoloženja in občutja (sce-nografinja je bila Meta Hočevarjeva). Ta se kažejo v samem Willyjevem življenju in življenju njegovih sinov, v težkem odnosu med Willyjem in Bif-fom, v tihi, tragični usodi Linde itd. V tem je Uršič (bil je tudi avtor glasbene opreme) kar se da dobro povlekel nove poteze. Opustil je namreč realistični svet in se podal na področje sanjskih oblakov, kjer resnice niso dorečene, kjer je vse na ozkem rezilu noža, kjer so odnosi, ko se znebijo konvencionalnosti, krhki, kjer ni tal pod nogami. In ko že so, ostajata le deziluzija ali vztrajanje: samomor (Willy), odselitev (Biff), uresničevanje sanjskih ciljev (Happy), tiho trpljenje (Linda). Prav to, se nam zdi, je značilnost tržaške uprizoritve in prav zaradi tega smo opustili opis fabule, ki je v tem primeru samo pripomoček pri opisovanju določene psihologije in notranjih stanj protagonistov. Dosledno režiserjevi viziji je bilo seveda dogajanje na odru, ki je bilo sinteza vseh opisanih hotenj. Zaradi tega smo zapisali, da se je tudi Kobal v vlogi Willyja Lomana predstavil v novi luči, luči psihološko karakternega lika. Pravzaprav in gotovo je usoda Lomana tragična. Tragična v svoji zaverovanosti v sanjaštvo, ki premore edini konkreten in moški trenutek v samomoru, dejanju, ki naj zagotovi eksistenco naslednikom. In vendar tudi končno usodno dejanje se je v Kobalovi interpretaciji uresničevalo skozi zorni kot privida, kot težka igra, ki je logična posledica nesmiselnega življenja. Tiha igra, samo notranje razgreta in dvomljiva, zato pa, navzven nevsiljiva, tako rekoč anonimna, daleč od obkrožajočega konkretnega sveta. Skratka, presenetljivo podoživeta odrska upodobitev. Isto bi lahko zapisali o ostalih. Tako o Lidiji Kozlovičevi, ki se je po daljši odsotnosti spet predstavila našemu občinstvu. Kot Linda je ustvarila lik matere in žene, kakršnih danes najbrž ni več: na eni strani razumevajoča in čuteča življenjska sopotnica Willyja Lomana, na drugi krvaveča mati, nadvse prizadeta zaradi odnosov, ki vladajo med očetom in sinovoma. Biff v upodobitvi Toneta Gogale je v izrazito težkem položaju: zaradi »odkritja« v šolskem obdobju je z očetom v nenehnem psihološkem sporu, zaznamovan od svoje nezmožnosti karkoli ustvariti, kaj šele, da bi dosegel v življenju uspeh. Pesnik je, vsak čas bo eksplodiral, nič ne ve, kaj bi, razklan je do amena. Velika figura. Happy, drugi sin, ki ga je igral ljubljanski gost Pavle Ravnohrib, nima takih očitnih dilem, njegova življenjska pot je bolj ploska in se zadovoljuje z uživaštvom. Samo na koncu kaže znake upora in trdovratnosti, celo vztrajnosti. Ravnohrib je bil dobra protiutež Gogali, oba pa dopolnjujoč tandem. V ostalih vlogah so nastopali še Andrej Pisani, Vladimir Jurc, Miranda Caha-rija, Adrijan Rastja, Stojan Colja, Maja Blagovič, Darjana Fidel in Alojz Milič, katerega nastop še posebej poudarjamo, saj je ustvaril trdno karakterno figuro Charleya. Podčrtati gre tudi kostumografsko delo Marije Vi-dau, ki je nastopajoče »oblekla« v tipične obleke časa in prostora, v katerih se Millerjeva drama odvija. In za konec zapišimo še, da je bilo lektor-stvo v rokah Jožeta Faganela (z Uršičem je delo tudi priredil), prevod pa je oskrbel Janko Moder. 40 let zavezanosti tržaškemu slovenskemu gledališču Štirideset let zavezanosti tržaškemu slovenskemu gledališču. Štirideset let razdajanja in dajanja in nudenja svojega talenta občinstvu. Štirideset let skromnosti, človečnosti, simpatije, velikih in manj uspešnih vlog. Štirideset let življenja med scenariji, dramskimi teksti, kostumi, pudri... In po štiridesetih letih tega darovanja sokov na oltar očarljive Talije spoznanje, da si še vedno živ, ustvarjalen, priljubljen, zmožen velikih podvigov, notranje presnove, preverjanja lastnih zmožnosti in moči. Ne vem, kaj je in če je vse to rojilo slovenskemu igralcu Silviju Kobalu po glavi, ko je po četrtkovi premieri v Kulturnem domu sprejemal čestitke predsednika upravnega sveta SSG Boga Samse, kolege Adri-jana Rustje in vseh ostalih »sotrpinov«, od igralcev do tehničnega in upravnega osebja. Spontani aplavzi, darila in dolge vrste šopov cvetja so zgovorno dokazovali, da teh štirideset let ni preteklo zaman. Da so sledovi vidni, da so rezultati odlični, da je Silvij Kobal naš, da je Silvij Kobal »last« celotnega našega občinstva v tem skromnem, razburkanem prostoru in tudi izven njega. Kobal igralec, ki je prebredel in se priljubil diagonalam celotnega slovenskega zemljevida. Predvsem pa - Silvij Kobal človek, prijazen in nasmejan, s svojimi muhami, razočaranji in veselimi trenutki. In navsezadnje razgledan človek in prijatelj, humanist, ki ne drži mule, če mu je bil kdaj pa kdaj ocenjevalec manj naklonjen, saj dobro ve, da življenje ponuja uspešne in manj uspešne trenutke. Tako tudi oder. Upam, da ne bo užaljen, če mu na tem mestu tudi sam iz srca čestitam. In se lotevam težkega opravila pre-sojevanja Smrti trgovskega potnika. m. č. V Kulturnem domu v Gorici seminar KPI o tradicijah in spremembah Sekcija za kulturo pri deželnem komiteju KPI prireja v soboto, ob 9.30 v goriškem Kulturnem domu študijski seminar na temo:»Tradi-cije in transiormacije v družbenem tkivu naše dežele: prispevek slovenskih intelektualcev. Predlogi in izkušnje.« Seminarju bo prisostvoval član vsedržavnega tajništva KPI senator Giuseppe Chia-rante, ki je odgovoren za kulturna vprašanja. Cilj seminarja je izpostaviti pogled naše manjšine na tradicijo in na velike spremembe, ki se dogajajo v družbi. Po eni strani bo torej govora o vsem tem, kar nas iz tradicije »zaznamuje«, kar prispeva k naši identiteti. Po drugi strani pa bo tekla beseda o odnosu, ki ga ima naša narodna skupnost do razvoja in naglih sprememb.Tu se seveda zastavlja vrsta vprašanj, kot so lahko odnosi z matičnim narodom, odnosi do kulture, do družbenih in ostalih sprememb, ki brez dvoma usodno vplivajo na življenje slehernega naroda in seveda tudi manjšine. Kulturne spremembe, novi »jeziki« vnašajo v narod številne spremembe. Narodna skupnost se torej spreminja v spreminjajoči se družbi. Razprava bo toliko bolj pomembna, ker se slovenska narodna skupnost v Italiji ni zaprla v golo tradicijo ali folkloro. Nasprotno, odprla se je izzivom sodobnega časa in novim razmišljanjem. Seminar ne namerava samo potrditi pravice do obstoja manjšine in niti ne želi biti gola analiza nekega stanja. Namen seminarja je tudi v tem, da se loti nekaterih bistvenih problemov, ki so usodni za vso našo deželo. Omenjeni problemi so prav gotovo »vlada« in njen odnos do sprememb, aktivna udeležba Slovencev v omenjenih procesih, vprašanje odnosov s tradicijo. KPI je na seminar povabila slovenske in italijanske intelektualce različnih svtovnonazorskih pogledov , ki opravljajo različne poklice. Razprava želi biti torej nadvse odprta in prav v tej svoji odprtosti zaznati nekatere osnovne poglede na tako važni vprašanji, kot sta prav tradicija in transformacija. Pred sobotnim koncertom Tržaškega partizanskega pevskega zbora 40 let glasbenega ustvarjanja Oskarja Kjudra NEVA LUKEŠ V soboto, 21. marca, bo v gledališču France Prešeren v Boljuncu koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora posvečen miru v svetu in spominu na osvoboditev. Koncert bo potekal pod pokroviteljstvom republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV Slovenije in VZPI-ANPI za Furlanijo-Julijsko krajino. Na njem bodo proslavili 15. obletnico ustanovitve partizanskega pevskega zbora ter 40-letnico umetniškega delovanja dirigenta Oskarja Kjudra. Na koncertu bo nastopil partizanski zbor, nastopila bo tudi mladinska skupina »Pinko Tomažič«, ki bo skupno z ostalimi pevci zaključila nastop. Ko sem prečitala vabilo na to proslavo, oziroma koncert, sem se v mislih vprašala: Koliko časa se pravzaprav poznava z Oskarjem Kjudrom?! Gotovo gre najino poznanje že v desetletja. V tem času sem Oskarja nič kolikokrat srečala: na raznih koncertih, proslavah, kot pevovodjo, kot dirigenta glasbenih ansamblov, pa tudi kot udeleženca raznih naprednih manifestacij in vedno je bil veder, večkrat nasmejan, optimist, vedno poln delovne zagnanosti, novih idej, vedno pripravljen še kaj novega ustvariti, le malokdaj sem ga videla slabe volje ali potrtega. To njegovo veselje do dela, ta želja po ustvarjanju in njegova velika ljubezen do glasbe in petja so tudi tista gonilna sila, ki daje Oskarju Kjudru moč in voljo, da nadaljuje, da ne izgubi vere v vse, niti v druge, da se lahko danes ponaša kar s 40-letnim uspešnim delom tako na področju glasbe kot tudi petja. »Nič mi ne postavljaj vprašanj,« mi je dejal, ko sem se hotela z njim pogovoriti o tem njegovem življenjskem jubileju. »Saj me dobro poznaš; tako da boš že sama vedela, kako in kaj povedati in napisati; pa seveda, da bo to prav in tudi resnica!« Rekla sem, da poznam Oskarja že dolga, dolga leta. Toda preden sem ga sama spoznala, je bil Oskar že z dušo in telesom zapisan glasbi, petju in glasbeni ustvarjalnosti. Pred dvema letoma šema napisala članek ob njegovi 60-letnici, v katerem sem mu, v imenu vseh Slovencev v zamejstvu, pa tudi v imenu vseh naprednih sil, voščila še veliko zdravja in delovnih uspehov. Tedaj sem zapisala tudi nekaj njegovih življenjskih podatkov, in sicer, kje je bil rojen, kakšna je bila nje- gova mladost in kako je pravzaprav iz mizarske obrti, kamor so ga želeli usmeriti starši, prišel v svet glasbe in se znašel na tržaškem Konservatoriju, nato še na študiju v Ljubljani, kjer se je takoj pokazal kot dober glasbenik, ki mu je bilo usojeno, da bo prav na tem področju še marsikaj dobrega in lepega ustvaril. Vojna vihra mu, kot številnim Slovencem, ni prizanesla. Po kapitulaciji Italije se je znašel v južni Italiji, kjer se je takoj vključil v prvo Prekomorsko brigado NOV in nato v 13. Proletarsko brigado. V tistem času je tudi težko zbolel ter so ga morali prepeljati v partizansko bolnišnico v Gravini pri Bariju. Čas okrevanja je izkoristil, da se je, kot dober harmonikar, vklučil v pevski zbor, tolažil in bodril druge bolnike ter jim vlival vero v boljšo bodočnost in v srečen konec druge svetovne vojne. Po vojni se je Oskar Kjuder posvetil pouku violine, skoraj istočasno pa je začel delovati tudi kot dirigent tako orkestra Glasbene matice v Trstu kot tudi raznih drugih glasbenih ansamblov, od Slovenske filharmonije, Simfoničnega orkestra Tržaške filharmonije, Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, tržaškega harmonikarskega ansambla Miramar, pihalnega orkestra Jugoslovanske ljudske milice, do folklornega tria in še in še. Ob vsem tem ni pozabil tudi na petje, ki mu je bilo še posebej pri srcu in kateremu se je do danes posvetil z vsemi svojimi močmi. Danes vodi Oskar Kjuder že 15 let Tržaški partizanski pevski zbor, ki je v tem času imel kar 400 koncertov in to, od Rima do Dunaja, od Leningrada in Moskve pa vse do Ljubljane, Beograda, da ne govorim o številnih nastopih pri nas v zamejstvu. »Če boš že kaj napisala o meni, potem te prosim, da napišeš najprej o Tržaškem prtizanskem zboru, ker bi jaz brez tega zbora ne bil to, kar sem. In srečen sem, da lahko v njem in z njim delujem in živim. Zato le poudari, da nas prevevajo danes, ko imamo 15 let dela za seboj, prav isti občutki in iste želje kot na začetku. Lotili smo se petja partizanskih in borbenih pesmi, ker smo menili, da je prav, da se te ohranjajo v naši glasbeni tradiciji, da ohranjajo svojo vsebino in glasbo ter izročila partizanskih borcev. Danes smo prav tako mnenja, da sta borbena in partizanska pesem še vedno naši glavni gonilni sili, da ju ne smemo pozabiti, da moramo s petjem le-teh nadaljevati — morda celo še bolj kot doslej.« Na koncertu, na katerem bo Tržaški partizanski pevski zbor zapel med drugim dve Kjudrovi pesmi, in sicer Slavospev I. in II. Prekomorski brigadi, skupaj z mladimi pa pesem Preko-morci, bo nastopila tudi mladinska skupina »Pinko Tomažič«, ki šteje danes okrog 40 mladih pevcev slovenske in italijanske narodnosti in ki jo vodi Pia Širca. »Ustanovitev te mladinske skupine je bila moja dolgoletna želja. Mi pevci - partizani se staramo, mnogi so nas že zapustili. In kaj bi bilo z našo borbeno in partizansko pesmijo, če ne bi našli mladih, ki so pripravljeni nadaljevati s takšnim petjem, seveda v spremenjeni obliki, z izbiro novih pesmi, toda vedno v duhu boja za mir, bratstvo in enakopravnost med narodi. To, da bomo na koncertu skupno nastopili, me navdaja s posebnim veseljem in zadoščenjem. Upam in želim, da bodo prav tako zadovoljni vsi tisti, ki nas bodo poslušali, predvsem številni gostje, ki smo jih na to prireditev povabili iz naše dežele pa tudi iz matične domovine«. Je po vsem tem, kar sem do zdaj zapisala, kaj čudnega, da je Oskar Kjuder prejemnik številnih priznanj in visokih odličij, na katera je še posebej ponosen? Če se ozreš nazaj na svojo prehojeno pot v svetu glasbe in glasbenega življenja, kateri so spomini, ki so ti ostali najbolj svetli in ki jih tudi ne boš pozabil? »Vsi nastopi, vsa gostovanja, pa naj so bila v še tako majhnem kraju, in tudi če nas je poslušalo le majhno število ljudi, so mi drag spomin. Če bi pa hotel povedati za dva naj lepša trenutka v svojem življenju, potem bi dejal, da sta bila to moje srečanje in srečanje Partizanskega zbora s pokojnim predsednikom Jugoslavije tovarišem Titom in z bivšim predsednikom italijanske republike Sandrom Pertinijem. To sta bila moža, ki sta razumela, kaj smo želeli z našo glasbo in pesmijo povedati in ki sta nam vlila voljo, da smo in da bomo še po tej poti nadaljevali.« V soboto na Škofijah začetek tradicionalne revije pevskih zborov Pevsko izročilo Primorske poje S koncertom na Škofijah bo prihodnjo soboto začela revija zborovskega Petja Primorska poje, ki jo že 18. leto zapored prirejata Zveza slovenskih kulkturnih društev in Združenje pevskih zborov Primorske. Primorska poje bo tudi letos najbolj masovna zborovska manifestacija, saj se bo na 21 revijah, ki so na sporedu, zvrstilo na odrih raznih krajev tostran in onstran meje nad 130 ansamblov, od katerih jih je 47 iz zamejstva. Od 21 predvidenih revij jih bo pet v naši deželi in sicer v Trstu in pri Korošcih, v Gorici in v Tržiču ter v Špetru Slovenov. Že ti osnovni podatki kažejo, kako je revija Primorska poje v teh letih zrasla in se razvila in kako je prispevala k rasti zborovskega petja na Primorskem. Od začetnih 50 ansamblov se v zadnjih letih revije redno udeležuje nad 130 zborov, mnogi od teh pa so nastali prav ob spodbudi revije, ki združuje pevce vseh krajev ob meji. » Sodelovanje na Primorski poje se je v Razpored revij Primorske poje 22.3. Škofije 22.3. Zagorje, Hum 27.3. Gorica,Izola 28.3. Trst, Šempas 29.3. Dolenja Trebuša, Dekani 3.4. Ajdovščina, Sežana 4.4. Branik, Tržič 5.4. Korošči, Cerkno, Podraga 10.4. Piran 11.4. Špeter Slovenov, Šmarje pri Kopru 12.4. Selo, Podbrdo 24.4. Postojna teh letih razširilo — pravi Ignacij Ota, ki za ZSKD sledi reviji — saj so v teh ' letih nastali številni novi zbori. Nekateri so se sicer razpustili, njihovo mesto pa so prevzeli drugi. Zdi se mi, da je revija predvsem spodbudila k zborovskemu petju mlade, saj so se v zadnjih desetih letih oblikovali predvsem mladi zbori. Zanimivo je tudi, da beležimo številčno rast ženskih in mešanih zborov, medtem ko so moški zbori nekoliko bolj v krizi.« In to velja, pb besedah Ote, za celotno področje, ki ga zajema revija. » Novi zbori — meni Ota - so v poprečju kakovostnejši in imajo sodobnejši program. Prenovil se je tudi dirigentski kader. Pomladil pa se je bolj v matični domovini kot v zamejstvu, kjer še vedno prav glede zborovodij potrebujemo pomoč matice, da bi lahko ustrezno odgovorili na vse potrebe.« Kot v vseh prejšnjih letih bo Pri-nrorska poje tudi letos netekmovalna revija. Vse nastope pa bo spremljala strokovna komisija, ki bo takoj po koncertu imela razgovor s pevovodji, da bi opozorila na hibe in pomanjkljivosti. Strokovna komisija tudi razdeljuje zbore v kategorije, beleži napredovanja ali nazadovanja, ti podatki pa služijo nato za oblikovanje zasedbe na posameznih koncertih. Težnja je namreč, da je na vseh revijah zadosten kakovostni razpon, da pridejo lahko na svoj račun tudi glasbeni sladokusci, obenem pa, da primerjava spodbuja zbore h kakovostni rasti. Seveda pa zasedbo pogojuje tudi prostor, tako da zlasti v manjših krajih z malimi dvoranami nastopajo manj številčni zbori. Vendar pa je prav za te kraje Primorska poje še vedno praznik, ki spodbudi vso vas k delu. Marsikje zbore pričakajo z godbo, koncert je glavni kulturni dogodek v letu. Seveda ni povsod tako. Zlasti v mestih je odnos do zborovskega petja drugačen, bolj odmaknjen, vendar pa ostaja zbor ena nosilnih kulturnih dejavnosti vse Primorske. Letošnja revija bi morala začeti že v petek s koncertom v Ilirski Bistrici. Vendar koncert je odpadel zaradi nenadejane odpovedi nekaterih zborov. Tako bo uvod v letošnjo revijo koncert na Škofijah, zaključek pa bo 24. aprila v Postojni, kjer bodo koncert združili s proslavo OF. Na koncertih v zamejstvu bodo nastopili tudi trije italijanski zbori, redno pa že nekaj let sodelujejo tudi ansambli italijanske narodnosti, ki delujejo v Izoli in v Piranu. » Italijanske zbore pojasnjuje Ota — vabimo k sodelovanju že nekaj let in zdi se mi, da se radi odzivajo. Zanimivo je tudi, da vsak od njih vključuje v svoj spored tudi po eno ali dve slovenski pesmi, ki jih nato predstavi v originalnem jeziku. Dodal bi še drugo podrobnost: marsikateri zbor je Poskrbel za prevod besedil tistih slovenskih pesmi, ki so mu bile najbolj všeč ali mu najbolj ustrezale, tako da tudi s tega vidika Primorska poje spodbuja pretok pevske kulture. Kot ZSKD smo tudi navezali stike z zvezo italijanskih pevskih zborov USCI in nastopi na reviji so sad tudi tega dela. Treba pa bo te stike razviti bolj organsko in razviti še bolj konkretno sodelovanje, ker se dejansko ne moremo in ne smemo zadovoliti le s sodelovanjem na Primorski poje ali pa z gostovanjem nekaterih naših ansamblov v italijanskih krogih.« Kot običajno bo tudi ob letošnji reviji zborovskega petja na Primorskem izšla spremna bnrošura z navedbo vse koncertov in zborov, ki bodo na njih nastopali. Ob tem pa bo brošura imela še vrsto prispevkov. Ob tradicionalnih in skorajda dolžnostnih besedah, ki sta jih Primorski poje na pot napisala predsednik ZSKD in predsednik ZPZP, bo v' brošuri prispevek o vlogi in delu Lojzeta Bratuža ob 50-letnici mučeniš-ke smrti. Prireditelji so se nadalje spomnili Barkovljana Milana Pertota ob 20-letnici smrti, opozorili so na delovanje Pavla' Merkuja na glasbenem področju in posvetili en prispevek 100-letnici zborovskega petja na Proseku. Primorska poje ni samo ena najbolj množičnih, če že ne najbolj množična manifestacija na Primorskem, ki združuje ljudi z obeh strani meje, in tudi ni le priložnost za zbore, da nastopajo. V Primorski poje se odraža zakoreninjena pevska tradicija vseh naših krajev, se odraža pevska kultura naših ljudi. Zato je tudi v svoji tradicionalnosti, in morda prav zaradi nje, nezamenljiva vrednota. VOJMIR TAVČAR Z lanske Primorske poje. Zgoraj posnetek z revije v Trstu, spodaj pa iz Špetra Slovenov II #1 11! I 7. NATEČAJ ENEL- SOLA .. TVOJ PREDLOG ZA PRIDOBIVANJE energije OB SKRBI ZA VARSTVO OKOLJ « bodo pogojevale jutrišnje življenje; zato ENEL vabi vse dijake višjih in nižjih srednjih šol ter učence IV. in V. razredov osnovnih šol k sodelovanju na 7. natečaju ENEL - ŠOLA pod naslovom: KAKOVOST ENERGIJE - KAKOVOST ŽIVLJENJA TVOJ PREDLOG ZA PRIDOBIVANJE ENERGIJE OB SKRBI ZA VARSTVO OKOLJA 1 lil ■ 1 II lil ! II lil ■I Hi 11 ■ m lil Elaborate je treba predložiti najkasneje do 14. aprila 1987. Komisija strokovnjakov bo na uradni slovesnosti, ki bo v Rimu do 31. maja 1987, objavila končno lestvico. Dela (raziskave, ankete, risbe, fotomontaže, makete itd.) je treba poslati s priporočeno pošiljko brez povratnice na naslov: ENEL - tiskovni urad in stiki z javnostjo - Poštni predal 386 -00100 RIM (Ufficio Stampa e Relazioni Pubbliche - Casella Postale 386 -00100 ROMA). Za podrobnejše informacije se obrnite na pristojne urade ENEL, katerih naslov najdete na računu za plačilo električne energije. Košarka: zadnje kolo italijanske A-l in A-2 lige Odločilno za Stefanel in Segafredo Danes se bo torej odločalo. Tržaškemu Stefanelu morda ne bi znala pomagati niti domačazmaga proti že obsojenemu Citrosilu iz Verone, saj imata njegova neposredna tekmeca v boju za obstanek, goriški Segafredo in Cor-sa Tris iz Rietija, dve točki več. Prav Goričani bodo igrali v Neaplju proti zelo močnemu nasprotniku, ekipi pa bo na gostovanju sledila lepa skupina navijačev. zadnja vest V prvem polfinalnem srečanju ženske namiznoteniške A lige je sinoči v Veroni domača ekipa Surge-lati Arena premagala Kras Globtra-de s 4:1. O srečanju bomo še poročali. V anticipirani tekmi A-l lige je v Vidmu domači Fantoni premagal ekipo Mobilgirgija iz Caserte z 99:98 (51:47). Pri že obsojenih Videmčanih sta izkazala Davis (26 točk) in Wright (41 točk). Včeraj se je tudi izvedelo, da je vodstvo prvoligaša Bancorome sprožilo sodnipostopek proti neznancem zaradi obrekovanja. V prejšnjih dneh se je namreč govorilo o podkupovanju s strani te ekipe. Današnji spored A-2 lige: Corsa Tris - Standa; Alno - Fleming; Facar -Annabella; Filanto - Liberti; Alfa Sprint - Segafredo; Spondilatte - Jol-lycolombani; Benetton - Pepper; Stefanel - Citrosil. Današnji spored A-l lige: Divarese - Tracer; Giomo - Arexons; Riunite - Berloni; Bancoroma - Ocean; Yoga -Scavolini; Enichem - Dietor; Hamby -Allibert. Smelt Olimpija napreduje Slovan in Tima nazadujeta Zaključilo se je košarkarsko prvenstvo jugoslovanske 1. B lige. Slovenski ligaši so takole igrali: Smelt Olimpija - Monting 139:75 (71:39); Spartak - Slovan 88:79 (45:44); Vojvodina - Tima 95:93 (57:46). Olimpija je osvojila prvo mesto v ligi in s tem napredovala, nazadovala pa sta druga dva slovenska ligaša Slovan in Tima. Včerajšnji izidi a lige:-Jugoplastika - Šibenka 109:100 (52:56); Budučnost -MZT 79:69 (45:36); Borac - Partizan 90:91 (45:47); Rabotnički - Sloboda 90:84 (41:47). Walliserjeva ni osvojila zadnje preizkušnje Figinijeva prvakinja v smuku MOUNT ALLAN, VAIL (KANADA, ZDA) - V včerajšnjih smučarskih tekmah za svetovni pokal je prišlo do običajnega švicarskega slavja. Ženski smuk v Veilu je zopet dobila Avstrijka Wolf, pred Kanadčanko Graham in Švicarko VValliserjevo. Njena rojakinja Figinijeva je bila samo 34., a je vseeno osvojila letošnji pokal v smuku. Ima namreč 93 točk, šest več od Walliserjeve in sedem več od Gra-hamove. Moški smuk pa se je končal z zmago svetovnega prvaka v tej disciplini Petra Mullerja, za njim pa so se uvrstili kar trije njegovi rojaki in sicer He-nizer, Mahrer in Alpinger. Med Italijani je bil Sbardellotto deveti. Vrstni red smuka: 1. Muller r44"32, 2. Hein-zer 1'46"15, 3. Mahrer 1'46T8, 4. Alpinger (vsi Švica) r46"24, 5. Boyd (Kan.) 1'46"33, 9. Sbardellotto 1'47"38, 17. Pi- antanida 1'48"10, 31. Gigolla (vsi Italija) 1'49"94. Končni vrstni red smuka za SP: 1. Zurbriggen (Švi.)_125, 2. Muller (Švi.) 105, 3. Heinzer (Švi.) 90, 4. Wasmaier (ZRN) 83, 5. Mair (It.) 82. Nogomet: evropski pokali: zmagi Dinama in Malmoeja MALMOE, IZMIR (Švedska, Turčija) - V teh krajih so končno le nekaj dni pred povratnimi nastopi odigrali zaostali srečanji četrtfinala v nogometnih pokalu prvakov in pokalu pokalnih prvakov. V srečanju med zmagovalcema državnega prvenstva je kijevski Dinamo v gosteh s 5:0 (2:0) premagal istanbulski Besiktas. Strelci: Belanov (17'), Blo-hin (41' in 5T, Jevtušenko (47' in 6T). Z golom Perssona v 43' pa je švedski Malmoe v pokalu pokalnih prvakov doma odpravil amsterdamski Ajax. Na reliju po Portugalski Zmaga Alena CASCAIS — Na avtomobilskem reliju po Portugalski, tretji preizkušnji svetovnega prvenstva, sta zmagala Finca Alen in Kivimaki z lancio. VRSTNI RED: 1. Alen (Fin.) lancia 7.09'39"; 2. Ragnotti (Fr.) renault po 2'53"; 3. Eriksson (Šve.) VW golf 4'58"; 4. Kankkunen (Fin.) lancia 11'07"; 5. Chatriot (Fr.) renault 15’35". VRSTNI RED PILOTOV: 1. Kankkunen (Fin.) 37; 2. Alen (Fin.) 28; 3. Biasi-on (It.) 23; 4. Eriksson (Šve.) 21; 5. Salo-nen (Fin.) 20. LESTVICA AVTOMOBILSKIH HIŠ: 1. Lancia 57; 2. Mazda 30; 3. Audi 28; 4. Volkswagen 26; 5. Renault 23. Uspeh Crvene zvezde V anticipirani tekmi 21. kola v 1. jugoslovanski nogometni ligi je včeraj Crvena zvezda z 1:0 premagala Vardar. Današnji spored: Šutjeska - Spartak, Pjiština - Radnički, Osijek - Hajduk, Željezničar - Velež, Dinamo (Z) -Sarajevo, Rijeka - Dinamo (V), Čelik -Partizan, Sloboda - Budučnost. Košarka: v derbiju promocijskega prvenstva proti Poletu Po izenačeni igri zmaga Bora Radenske Sinoči v moški odbojkarski C-2 ligi Nepričakovana spodrsljaja BOR JIK BANKA - LIBERTAS SACILE 0:3 (9:15, 5:15, 10:15) BOR JIK BANKA: Batič, Budin, D. in G. Gasparo, Pernarčič, Pečenko, Zubin, Meton, Starc, Marega V povratnem srečanju se je Libertas pošteno oddolžil. Gostje, ki zadnje čase igrajo bolje kot v prvem delu prvenstva, so pokazali veliko bolj zanesljivo igro od domačinov, ki so grešili od samega začetka pa do končnega sodnikovega žvižga. Veliko več je bilo pričakovati v tem pomembnem nastopu od nekaterih starejših odbojkarjev, ki pa so tokrat naleteli na slab dan, tako da je bil poraz neizbežen. (G. F.) LIBERTAS TURIACCO - OLVMPIA KMEČKA BANKA 3:2 (15:10, 9:15, 6:15, 15:10, 17:15) ŽENSKA C-2 LIGA: usodni poraz borovk CRISCI - BOR FRIULEKPORT 3:2 (7:15, 15:8, 5:15, 15:11, 15:7) BOR FRIULEXPORT: Foraus, Kus, Debenjak, Zergol, Stopper, Ukmar in D' Ambrogio. S tem nekoliko nepričakovanim porazom so si borovke najbrž zapravile še poslednje, resnici na ljubo skromne, možnosti, da bi na drugem mestu dohitele Latisano in tako napredovale v višjo ligo. Na sicer nevarnem igrišču v Gorici se proti atipični igri gostiteljic, ki so sicer dokaj dobro servirale, niso znašle. Po prvem setu, ki so ga naše igralke dokaj zanesljivo osvojile, se je poškodovala Nadja Debenjak, ki ni več igrala. Trener lesu je moral zrevolucionirati postavo, kar je za posledico imelo zmedo, poleg tega pa je bilo sposobnih za igro le šest igralk in ni bilo možnosti taktiziranja z menjavami. (A.S.) SLOGA KOIMPEX - PAV NATISONIA 3:0 (16:14, 15:10, 15:7) SLOGA KOIMPEX: Adam, Drnovšček, Kokoravec, Križmančič, Lupine, Milkovič, Mijot, Morpurgo, Pro, Sosič, Vidali. Slogašice so spet prišle do zmage. Zaigrale so zelo zbrano, odločno in so z izjemo prvega seta, ki se je končal z minimalno razliko v njihovo korist, povsem nadigrale svoje nasprotnice. Pokazale so celo vrsto res lepih akcij, ki so povsem zadovoljile številno občinstvo, prikazana igra pa daje tudi dobra upanja za današnji deželni finale v kategoriji »under 18«, na katerem bo nastopila skoraj vsa Slogina ekipa. (Inka) MOŠKA D LIGA: slogaši niso več zadnji SLOGA - MOSSA 3:2 (15:5, 15:12, 10:15, 7:15, 15:8) SLOGA: Betocchi, Čač, De Walderstein, Gulič, Hrovatin, Kerpan, Komar, Kralj, Pahor, Sain. S to zmago se je Sloga odlepila od repa lestvice in ga prepustila prav sinočnjim nasprotnikom. Zmaga naših fantov bi bila lahko še izdatnejša, a so po vodstvu z 2:0 precej popustili in začeli igrati precej površno, verjetno v prepričanju, da imajo točki že v žepu. V odločilnem petem nizu pa so zopet stopili na igrišče zbrano in motivirano in tako tudi zasluženo osvojili težko pričakovano zmago.(Inka) ACLI RONCHI- NAŠ PRAPOR VAL SIRION 3:1 (15:6, 15:11, 4:15, 15:11) NAŠ PRAPOR VAL SIRION: Vogrič, Superga, Sošol, Prinčič, Lutman, Mik-luš, Bevčar, Braini, Zavadlal, Devetak. Domačini so pokazali več volje do zmage, saj je bila zanje tekma življenjskega pomena v boju pred nazadovanjem. Srečanje je bilo zelo lepo in razburljivo. Domačini so z zagrizeno igro povedli v setih z 2:0, nato pa so Goričani osvojili set ter postavili končni izid na kocko. Zadnji set je bil napet in dolg. Obe ekipi sta se izmenjavali v vodstvu, na koncu pa so se le »odlepili« domačini ter tako osvojili tudi tekmo. (M. B.) Bor Radenska - Polet 76:70 (38:35) BOR: Kovačič, Korošec 19 (9:10), Salvi 2, Barini 6, Carbonara, Pregare 7 (5:6), Pieri 33 (9:11), Kneipp 6 (4:4), A. Semen 1 (1:2), Šmotlak 2. POLET: Sosič 21 (8:9), Ferluga 3 (1:1), Terčič 6 (4:5), Kerpan 11 (4:7), Tavčer, Persi 18 (0:4), Malalan, Grani-er, Pisani 4 (2:6), Gregori 7 (1:1). SODNIKA: Schiano in Romano. ON: Bor 27, Polet 26. PROSTI METI: Bor 28:33, Polet 20:33. PON: Pisani (32), Pieri J36), Smotlak (39), Sosič (40). TRI ■TOČKE: Kerpan in Sosič. GLEDALCEV: 150. V slovenskem derbiju promocijskega prvenstva je Bor po napeti tekmi premagal Polet, ki je nastopil brez po-škodovnega Vremca. V prvih minutah igre je bilo precej napak na obeh straneh. Borovci so s težavo napadali Po-letovo obrambo mož-moža in so le po zaslugi razigranega Pierija in conske obrambe 2:3 v 12. minuti povedli za 10 točk. Poletovci pa se niso vdali in so z zagrizenostjo preprečevali plavim protinapad. V zadnjih minutah prvega polčasa so s trojkama Sosiča in Kerpa-na zmanjšali zaostanek na tri točke. V drugem delu tekme smo bili priča podobni sliki. Borovci so v uvodnih minutah prešli na obrambo mož-moža, ki pa se ni obnesla, saj so poletovci izsilili številne osebne napake. »Plavi« so se vrnili na consko obrambo in še vedno s težavo prihajali do koša. Persi in Sosič sta z lahkoto prodirala, Gre- gori pa je odlično skakal pod košema, tako da so bili poletovci borovcem stalno za petami. Šele 6 minut pred koncem je so »plavi« povedli z 10 točkami razlike, vendar tekme še ni bilo konec. Dve minuti pred zaključkom so poletovci zaostajali samo za točko, ko je Pieri moral na klop. V končnih minutah pa so borovci obdržali mirno kri in osvojili nov dragocen par točk. (Luka Furlan) Libertas - Breg Adriatherm 65:60 (34:26) BREG ADRIATHERM: Čok 7 (1:2), V. Bandi,. Maver 17 (3:6), I. Corbatti 11 (4:6), R. Žerjal 21 (2:6), Meneghetti, S. Corbatti, Barut 4, D. Bandi, Di Donato. SODNIKA: Bais in Cucchi. 3 TOČKE: Čok 2, I. Corbatti in R. Žerjal 1; ON: 10:20. PON: I. Corbatti (32). V tekmi proti ekipi, ki zaseda najvišja mesta na lestvici, so Brežani povsem zadovoljili. V prvem delu igre so bili enakovredni nasprotnikom, ki so le ob izteku polčasa povedli za osem točk. V drugem polčasu so se igralci Brega Adriatherm še hrabreje podali v boj ter tudi nadoknadili zamujeno. Stanje so izenačili v 32. minuti (49:49). Z dobro, koncentrirano in odločno igro so prešli v vodstvo ter le malo pred koncem, v 38. min., vodili s 5 točkami (59:54). Tedaj pa je eden od dveh sodnikov menil, da naše moštvo ne more premagati Libertasa in začel se je njegov »show«, ki se je zaključil... z zmago domačinov. Od Brežanov bi pohvalili prav vse, saj so se srčno borili in odlično igrali do konca ter se izkazali predvsem kot kolektiv. (Leo Koren) Kontovel Electronic Shop -Green Star 122:79 (61:40) KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban 26 (4:5), Grilanc 16 (1:2), Kojanec 9 (1:2), Emili 3 (1:2), Čuk 22 (0:11), D. Starc 23 (4:8), Sedmak 11 (1:2), Gruden 12 (2:4), I. Starc. PON: Kojanec. 3 TOČKE: Grilanc 3, D. Starc 1. GLEDALCEV: 50. Tekma je bila »enosmerna«, saj je bila razlika med ekipama prevelika. Le v prvih minutah je bil rezultat izenačen, takoj nato pa so si Kontovelci zagotovili odločilno prednost. Ta prednost, ki je bila že v prvem delu igre ogromna, se je v drugem polčasu še povečala, tako da je bila končna razlika 43 točk. Med Kontovelci sta se izkazala Valter Ban, pod košema pa je izvrstno igral Aleksij Gruden. (Damir Starc) MLADINSKA KOŠARKA NARAŠČAJNIKI: Bor Adriaimpex -Ricreatori 118:72 (57:34). MLADINSKA ODBOJKA UNDER 16 (ženske): Sloga Koimpex - Sloga B 3:0 (15:1, 15:12, 15:6); UNDER 14 (ženske): Mossa - Dom Agorest 2:1 (10:15, 15:5, 15:7) SOČA SOBEMA - PASTIFICIO CRISCI 1:3 (15:9, 3:15, 13:15, 14:16) ŽENSKA D LIGA: odločilen korak Agoresta? BREG AGRAR - AGOREST 0:3 (8:15, 1:15, 13:15) BREG AGRAR: Slavec, F. in E. Žerjal, Maranzina, Komar, Mauri, Taučer, Šturman, Kocjančič. AGOREST: Klemše, Primožič, Mulič, Cotič, Plet, Roner, Vižintin, Zavadlal, Orel, Peterin. S to zmago je Agorest verjetno opravil odločilen korak k napredovanju. V prvem setu je bila igra razmeroma slaba na eni in drugi strani mreže. Igralke so dosegale točke v glavnem le s servisi, saj je popolnoma odpovedal sprejem. Vendar je bil Agorest nekoliko boljši v napadu in ta set osvojil. Drugi set so Brežanke odigrale neborbeno in brez volje do zmage, v tretjem pa je najprej povedel Agorest, Brežanke pa so prepozno reagirale in tako izgubile tekmo. (Franka Žerjal) KONTOVEL ELECTRONIC SHOP - SOKOL INDULES 3:2 (13:15, 15:10, 15:6, 8:15, 15:13) TRAJENJE SETOV: 18', 23', 18', 13' in 22'. KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Hrovatin, Černjava, Danieli, Prašelj, Maver, Legiša, Conestabo, Štoka. SOKOL INDULES: Legiša, Radetič, Ušaj, Rudež, Vižintin, Tanja in Lara Masten, Škrk, Žbogar. Po petih setih igre so v slovenskem derbiju na Proseku zmagale Kontovelke. Njihov uspeh pa je bil vse prej kot lahek. Gostje so namreč igrale zelo motivirano in so bile zelo gibčne v obrambi ter učinkovite v napadu. Domača ekipa pa je le občasno predvajala dobro igro. Sodnik je veliko ustavljal igro in oškodoval s svojimi odločitvami obe ekipi. Zadnji set je bil res zelo izenačen, saj je bilo pri menjavi igrišča stanje 8:7 za gostiteljice, na koncu pa je le prevladala njihova večja izkušenost in prisebnost v ključnih trenutkih. Sinočnji derbi si je ogledalo veliko število gledalcev.(Maja Štoka) lili ■i nadaljevanje s 1. s,ra ni-nadaljevanje sl. strani Odbojka: A-l liga MOŠKI IZIDI 21. KOLA: Enermbc - Olio Zeta 3:0; Bistefani - Ciesse 2:3; Tartari-ni - Belunga 3:0; Acguapozzillo - San-tal 2:3; Kutiba - Panini 2:3; Zip Jeans -Giomo 3:2; , LESTVICA: Tartarini Bologna, San-tal Parma in Panini Modena 32, Kutiba Falconara 30, Ciesse Padova 28, Enermix Milano 26, Acguapozzillo Ca-tania 24, Bistefani Turin 18, Olio Zeta Cremona 12, Giomo Fontanafredda 8, Zip Jeans San Giuseppe Vesuviano 6, Belunga Belluno 4. ŽENSKE IZIDI 21. KOLA: Conat - Cecina 3:2; Nelsen - Spliigen 3:1; Civ e Civ - Yog-hi 3:1; Mangiatorella - Vini Doc 2:3; Zalf - America Arrow 3:1; Acgua Lynx - Teodora 2:3. LESTVICA: Teodora Ravenna 42, Civ e Civ Modena 34, Nelsen Reggio Emilia in Yoghi Ancona 30. MOŠKA A-2 LIGA: Mondovi - Che-mio Videm 0:3. ŽENSKA A-2 LIGA: Infinas PN - Portobello Genova 3:0. • Jadran Krizno obdobje je jadranovce zajelo v 5. minuti drugega polčasa, trajalo pa je tja do 15. minute. Centri so prejemali vse premalo uporabnih žog pod košem, za nameček pa so moštvu po nerazumljivi tehnični napaki, ki sta ju sodnika dosodila Jadranovi klopi, nekoliko popustili živci. Chiadini je uspešno zaključeval svoja drvenja in Icot je prvič prešel v vodstvo v 18. minuti drugega polčasa (84:83). Ob slabši realizaciji naših in v kaotičnem in grobo odigranem finišu, je spet Chiadini zadel zmagoviti koš pet sekund pred koncem. Pritožb na račun sojenja in vedenja gostiteljev bi lahko bilo veliko, vsekakor gre še enkrat žal ponoviti, da so si jadranovci tekmo zapravili sami, saj so bili tako fizično kot tehnično neprimerno boljši od domačih, ki bodo v prijetnejšem razpoloženju pričakali prihod pomladi. V Jadranovih vrstah bi omenili zelo dobro igro Čuka, Žerjala, Bana in Lokarja, ki so bili vsekakor precej boljši v prvem delu tekme. Na rovaš sodnikov gre pa podatek, da so »plavi« izvedli vsega le 12 prostih metov, Icot pa kar 30. (Cancia) Icot Forli’ - Jadran 90:89 (39:50) ICOT FORLI: Assirelli 13 (5:10), Carparo 16 (2:3), Santarelli 13 (2:2), Chiadini 34 (8:10), Valli, Canciani 3 (1:1), Gordini, Biolini 5 (3:4), Ballar-dini 1, Minghetti 5. JADRAN: Žerjal 4, Čuk 30, Lokar 10, Gulič 6 (1:3), Sosič, Štoka, Terčon, Rauber 3 (1:1), Ban 30 (8:8), Daneu 6. SODNIKA: De Giorgio in Vaglio iz Rima. OPOMBE: skupne osebne napake: Icot 16, Jadran 23, PROSTI METI: Icot 21:30, Jadran 10:12, PON: Gulič (36), Žerjal (36), Scarparo (39), TRI TOČKE: Santarelli 3, Gulič 1, Ban 2. GLEDALCEV: 200. • Meblo Srečanje se je za Meblo odlično začelo, saj je povedel 6:1 in 9:5, nasprotnice pa so ga dohitele pri 9:9. Meblo je nato šele po osmih menjavah spet prišel do točke, po zadnjem izenačenju na 11:11 pa je ponovno povedel. Naše so imele pri 14:12 tudi zaključni servis, a so ga zgrešile. V drugem nizu so visokemu vodstvu Nervese, 9:1, botrovale predvsem napake naših v sprejemu. Niz se je tudi sicer kmalu iztekel. Nič boljše ni bilo v začetku tretjega niza, v katerem so nasprotnice kmalu povedle 7:0. Zgledalo je že, da je Meblo povsem popustil, a ni bilo tako. Naše igralke so odlično reagirale in Nerveso dohitele pri osmici, nakar se je razvnel ogorčen boj za vsako točko. Meblo je, kot že v prvem nizu, spet vodil 14:12 in spet zapravil zaključni servis, živčnost pa je opravila ostalo. S tem porazom si je združena ekipa zapravila tudi končno tretje mesto, (ak) Meblo - Nervesa 0:3 (15:17, 6:15, 14:16) MEBLO: Nacinovi, Maver, Klemše, Mira in Neva Grgič, Žerjal, Pertot, Vidali in Garbini. TOČKE: Meblo 25:37 (Žerjal 8, Klemše 6, Maver 5, Nacinovi 3, N. Grgič 2, Garbini 1); Nervesa: 29:48. ZGREŠENI SERVISI: Meblo 12, Nervesa 8. TRAJANJE TEKME: 66 minut. SODNIKA: Giani (Firence) in Bravi (Tržič). GLEDALCEV: 100. OSTALI IZIDI: Ferrara - Cervigna-no 3:2, Torrefranca - Viadana 2:3, Mogliano Venelo - Torriana 3:0, Tregarofani - Conegliano 3:1, Albatros Treviso - Volpe Fiesso 3:0. V včerajšnjem prvem dnevu smučarskih poletov za svetovni pokal Avstrijec Felder in Poljak Fijas junaka Planice PLANICA — Avstrijski reprezentant Andreas Felder, ki je v zadnjih letih poleg Finca Nykanena (ki pa ga tokrat ni v Planici) najboljši letalec sveta, je včeraj blestel v dolini pod Pon-cami. Na prvi od dveh tekem za svetovni pokal je na 190-metrski skakalnici prepričljivo zmagal s 47,5 točke pred Norvežanom Fidjestoelom in Zahodnim Nemcem Klauserjem. Drugi junak dneva pa je bil veteran belega cirkusa, Poljak Piotr Fijas, ki je skočil kar 194 m daleč, vendar mu mednarodna smučarska zveza tega rezultata ne bo priznala, ker priznava samo skoke do 191 m. To pravilo je namreč sprejela, da bi se izognila lovu na svetovne rekorde, kar naj bi bilo v tem športu prenevarno. Felder je bil za razred boljši od nasprotnikov (v lepem sočnem vremenu je pred več kot 30.000 gledalci nastopilo 62 tekmovalcev iz 14 držav). V vseh treh serijah je bil med najboljšimi. V prvi je skočil 180 m, kar je bila NAJDALJIŠI SKOKI DOSLEJ 194 m - Fijas (Pol.) - Planica 1987 191 m - Nykaenen (Fin.) - Planica 1985; Felder (Av.) - Kulm 1986 in Planica 1987 190 m - Nykaenen - Planica 1985 189 m - Fijas - Planica 1987 188 m - Neulaendtner (Av.) - Kulm 1986 187 m - Nykaenen - Planica 1985 186 m - Nykaenen - Planica 1985, Holland (ZDA) - Planica 1985 185 m - Debelak (Jug.) - Planica 1985, Nykaenen - Oberstdrof 1984 in Planica 1985. druga daljina. V drugi je bil 19 m daljši od najbližjega zasledovalca (skočil je 182 m). V tretji seriji, ki je bila zaradi Fijasovega »rekorda« razveljavljena in ponovno izvedena, pa je poletel 191 m daleč (omeniti moramo, da se za končno razvrstitev štejeta le dva najboljša skoka). Vso pohvalo zasluži tudi slovenski skakalec Miran Tepež, ki je se uvrstil na odlično 4. mesto. Najbolje se je odrezal v prvi seriji, ko je skočil 171 m, a v naslednjih dveh mu je šlo nekoliko slabše. Pri letu pa je bil vseskozi izredno zanesljiv, tako da je dobil visoke ocene za slog. Prijetno je presenetil tudi Matjaž Zupan, ki deli na končni lestvici deseto mesto s Fincem Hein-kijem Vlipullijem, s tremi dokaj dobrimi skoki. Razočaral je še enkrat Primož Ulaga, ki je opravil samo en skok, a še ta se mu je povsem ponesrečil, tako da je odstopil od nadaljnjega tekmovanja, ker se je pokazalo, da je ob koncu sezone povsem izven lorme. Prvi dan je tako dokazal, da bo boj za svetovni pokal razburljiva vse do kraja. Do Planice vodečega v svetrov-nem pokalu, Avstrijca Vettorija (včeraj šele 20.), je prehitel Norvežan Opaas, tretji pa je včerajšnji zmagovalec Felder. Jugoslovana Tepeš in Ulaga si delita peto mesto s 132 točkami. V Planici bodo danes znova tri serije skokov, zatem pa se bodo skakalci imeli še zadnji priložnosti v Holmen-kollnu na Norveškem, kjer bosta zadnji tekmi letošnjega svetovnega pokala. G. FURLANIČ Vrstni red: 1. Felder (Av.) 398 točk (188 in 191 m); 2. Fiediestbl (Nor.) 350,5 (182 in 167m); 3. Klauser (ZRN) 349,5 (180 in 167 m); 4. 4. Tepeš (Jug.) 344 (171 in 163 m); 5. Stjernen (Nor.) 343 (173 m in 166 m); 6. Stranner (Av.) 342,5 (170 m in 167); 7. Fijas (Pol.) 341,5 (175 in 166 m); 8. Opaas (Nor.) 340,5 (173 in 165 m); 9. H. Vlipulli (Fin.) 335,5 (167 in 169 m); 10. T. Ylipulli (Fin.) 328,5 (155 in 168 m) in Zupan (Jug.) 328,5 (168 in 157 m). Vrstni red za svetovni pokal: 1. Opaas (Nor.) 180 točk; 2. Vettori (Av.) 177; 3. Felder (Av.) 142; 4. Stjernen (Nor.) 138; 5. Ulaga in Tepeš (oba Jug.) 132; 7. Nykaenen (Fin.) 112; 8. Parma (ČSSR) 110; 9. Weisflog (NDR) 103; 10. Findeisen (NDR) 95 točk. Ekipni vrstni red za SP: 1. Norveška 489; 2. Finska 462j 3. Avstrija 418; 4. Jugoslavija 330; 5. CSSR 218; 6. NDR 212; 7. ZRN 167; 8. Japonska 132; 9. Švica 83; 10. Francija 29. Nogomet: v italijanski B ligi Okrnjena Triestina proti Bologni Tenis: v drugem dnevu tekmovanj za Davisov pokal Italija in Jugoslavija zgubili V današnjem petem povratnem kolu italijanske B lige čaka tržaško ekipo težka naloga: doma bo namreč igrala proti solidni Bologni, ki ima dve točki več od Triestine. Trener Ferrari ima težave s sestavo ekipe, saj ne bodo nastopili De Falco, ki pa itak. že dolgo manjka, prvič v tem prvenstvu Orlando ter solidni branilec Cerone. Zagotovo bo spet nastopil mladi Polonia, ki se je na tekmah, ki jih je odigral, kar dobro izkazal. Po drugi strani bo Bologna nastopila skoraj v popolni postavi. Skoraj, ker bo manjkal le strelec Pradella, ki je prehlajen. Bologna odkrito računa na točko ali celo kaj več. Vsekakor pa je ta ekipa še v boju za napredovanje, s sicer skromnimi možnostmi. Današnji spored (ob 15.00): Bari -Lecce; Cagliari - Sambenedettese; Campobasso - Arezzo; Cesena - Piša; Genoa - Vičenza; Lazio - Cremonese; Messina - Parma; Modena - Catania; Taranto - Pescara; Triestina - Bologna. Lestvica: Messina 28; Cremonese 27; Pescara, Piša in Lecce 26; Genoa in Parma 25; Bologna 23; Modena in Arezzo 22; Triestina in Bari 21; Vicen-za in Catania 20; Sambenedettese 19; Lazio 18; Campobasso in Taranto 16; Cagliari 14. A liga: morda odločilno kolo Napoli - Roma Današnje kolo prve italijanske lige bo morda odločilno za usodo tega prvenstva. V Neaplju so bosta namreč srečala prvouvrščeni Napoli in prvi zasledovalec Roma, ki ima sicer celih pet točk zaostanka. Jasno je, seveda, da ima Roma samo z zmago še kakšno možnost, da lahko upa na osvojitev prvenstva. Važna tekma bo tudi med In-terjem in Juventusom. Milanski prvoligaš je že izgubil vse možnosti za naslov, Marchesijevi varovanci pa imajo še majhno upanje. Današnji spored (ob 15.00): Brescia - Milan; Como - Ascoli; Empoli -Sampdoria; Inter - Juventus,- Napoli -Roma; Torino - Atalanta; Udinese -Avellino; Verona - Fiorentina. Hugo Sanchez v Italiji? MADRID - Real Madrid bo od svojega nogometaša Huga Sancheza terjal odškodnino v višini osmih milijard lir, češ da je enostransko preklical triletno pogodbo, s katero je bil vezan na Real. Nekateri omenjajo, da bo Sanchez prestopil k Barceloni, spet drugi pa pravijo, da ga bomo videli v Italiji. PRATO, ADELAJDE — Včerajšnji srečanji dvojic v okviru Davisovega pokala med Italijo in Švedsko na eni strani ter med Avstralijo in Jugoslavijo na drugi sta se končali po pričakovanju. Zmagali so namreč Švedi in Avstralci, ki tako po prvem dnevu vodijo z 2:1 (prvi dan tekem se je namreč tako v Pratu kot v Adelaide-ju končal z neodločenim izidom 1:1). Zlasti so bili včeraj razočarani Italijani, ne toliko zaradi rezultata kot zaradi prikazane igre, v kateri je manjkala vsakršna zagrizenost. O tem, kaj se je dogajalo na igrišču, je najbolj zgovoren podatek, da sta se Cane in Colombo upirala Wi-landru in Jarrydu le uro in 12 minut (Šveda sta zmagala v treh setih z izidom 6,1, 6:2, 6:2). Danes bosta na vrsti še srečanji Cane - Wilander in Colombo -Pernlorns. Glede na razmerje sil, bi moral končni rezultat biti 4:1 v korist Švedov. Sodeč po včerajšnjih izjavah v itali- janskem taboru, selektor Panatta že misli na julijsko srečanje z Južno Korejo, ki naj bi odločalo o obstanku vvA ligi. Dosti bolj izenačen in borben pa je bil dvoboj v Adelaideju med Patom Cashom in Petrom Doohanom ter Igorjem Fle-gom in Slobodanom Živojinovičem. Jugoslovani so se zanašali zlasti na servis Zivojinoviča, vendar se upanja niso izpolnila, čeprav sta Avstralca zmagala šele po treh urah in pol igre z izidom 9:11, 7:5, 6:3, 6:4. Danes se bo Bruno Orešar najprej pomeril z Willyjem Masurom, nakar bo na vrsti Živojinovič proti Cashu. Jugoslovana nista brez možnosti, saj je Živojinovič doslej že večkrat premagal Casha, a Orešar je v res dobri tormi, kar je tudi dokazal v prvem dnevu, ko je precej namučil prav Casha, tako da lahko preseneti Ma-sura. Kolesarstvo: druga etapa Tirreno - Adriatico Argentin pred Bugnom Naš bivši dolgoletni nogometni dopisnik iz Križa Fabio Candotti, dvesto tekem za Vesno PAGLIETA (CHIETI) - Svetovni prvak Moreno Argentin je osvojil drugo etapo kolesarske dirke Tirreno - Adriatico. V sprintu je prehitel Bugna in Caroli-ja. Na cilj je prišla skupina 18 kolesarjev, ciljna črta pa je bila postavljena navkreber. To je bila torej etapa idealna za takega kolesarja, kot je svetovni prvak, ki ga je sama fizična moč. Nizozemski kolesar Teun van Vliet še vedno vodi na skupni lestvici, medtem ko sta včeraj zaradi padca na cilju zelo zamudila Visentini in Saronni ter seveda tudi zaostala na skupni lestvici. Moser pa je prispel na cilj z najboljšimi. Dirka od Pariza do Nice Šesta etapa Bagotu PARIZ — Šesto etapo kolesarske dirke °d Pariza do Nice je osvojil Francoz Jean-Claude Bagot, medtem ko je Step-hen Roche ohranil prvo mesto na skupni lestvici. Bagot je za minuto in dve sekundi prehitel Decriona, medtem ko je bil tretju s skoraj dvominutnim zaostankom Esnault. Na skupni lestvici vodi, kot rečeno, Roche, po 24" mu sledi Kelly, na tretjem mestu pa je z zaostankom 37" Francoz Fignon. Zlato sovjetskemu paru CINCINNATI — Na svetovnem prvenstvu umetnostnega drsanja v Cincinnatiju je zlato kolajno za pare osvojila sovjetska dvojica Natalija Bestemianova in Andrej Bukin. Prehitela sta rojaka Klimo vo - Ponomarenka in Kanadčana Wil-sonovo in McCalla. Kolesarska dirka po Jugoslaviji BEOGRAD - Kolesarska dirka po Jugoslaviji za amaterje se bo začela s predtekem v Beogradu 14. junija, zaključila pa se bo v Crikvenici teden dni kasneje. Fabio Candotti, rojen 12. 7. 1963, se je z nogometom začel ukvarjati zelo mlad. Ker v domači vasi (Križu) niso imeli mladinske ekipe, je začel igrati pri društvu S. Croce, ki se je bavilo izključno z mladinskimi ekipami. Nato je prestopil k proseškemu Primorju in ko so v Križu sestavili naraščajniško ekipo, je šel k domači Vesni. Ko je dopolnil 16 let, je že opravil krstni prvenstveni nastop v članski postavi Vesne, ki je tedaj igrala v 2. amaterski ligi . To je bilo 16. 9. 79 (Čampi Flisi - Vesna 0:0). Prvi prvenstveni gol v članski enajsterici pa je dal 25. 11. 79 (Vesna - Rosandra 1:1). V tej sezoni (79/80) je Fabio odigral vseh 30 tekem in dosegel 2 gola. Sezona 80/81 (vedno v 2. AL) je bila verjetno najuspešnejša za Fabia, ki je v 28 tekmah dosegel kar 12 zadetkov, od katerih 4 iz 11-metrovke. Omeniti moramo še, da je v tekmi s Costalun-go (2. 11. 80) eno 11-metrovko zapravil. V tej sezoni si je Vesna zagotovila napredovanje iz 2. v 1. amatersko ligo. V naslednji sezoni (81/82) je Fabio v 25 tekmah dal 4 gole. Sezone 82/83 ni začel najbolje, saj je že v drugem kolu, 26. 9. 82 (Stock - Vesna, 3:3) za- krivil avtogol. Skupno je odigral 27 tekem, dal pa dva gola iz 11-metrovke. Čeprav je v sezoni 83/84 oblekel vojaško suknjo, je (vedno v 1. AL) odigral 23 tekem in dosegel pet golov (vse iz 11-metrovke). V tej sezoni je Vesna izpadla iz 1. v 2. AL. V sezoni 84/85 je v 26 tekmah dosegel tri gole (vse iz 11-metrovk). V okviru 2. AL prvič v sezoni 85/86 ni zatresel mreže, čeprav je odigral 25 srečanj. V letošnji sezoni je Fabio odigral 15 srečanj, torej vsega skupaj kar 199 in je trenutno eden od stebrov kriške enajsterice, pri kateri je bil večkrat tudi kapetan. Danes bo torej svoje nastope za Vesno zaokrožil na zavidljivo številko 200. Če nas podatki ne varajo, nismo niti enkrat zabeležili, da bi bil izključen. Več let je bil Fabio tudi naš zvesti dopisnik, poročal pa je seveda o srečanjih Vesne. (B. R.) lili III III II m domači a morajo že izbirati na tujem, bi si za partnerico izbrali Svedinjo ali Francozinjo. Tudi ženske držijo z domačini, italijanski in francoski mit pa nekako še drži. To pa je omogočilo Italijanom, da so, v skupnem seštevku preferenc, ohranili palmo vročekrvnega in zaželenega ljubimca. Francozom v brk. Spycatcher tokrat zmagal LONDON — Vlada Velike Britanije je zahtevala pri sodišču svoje nekdanje kolonije Avstralije, naj prepreči objavo neke knjige. Peter Wright, 71-letni Anglež, ki se je preselil v Tasmanijo in ki je bil 25 let v službi britanske protiobveščevalne službe M15, se je čutil ponižanega, ker ga njegova rodna zemlja ni poslušala, in užaljen, ker nihče ni hotel verjeti njegovim trditvam, da je bil britanski vrh okužen s sovjetskimi vohuni, je napisal knjigo Spycatcher (Lovec na vohune), v kateri do podrobnosti opisuje svoje prepričanje, da je sir Roger Hollis, eden izmed njegovih direktorjev, dejansko sovjetski vohun. Wright je leta 1980 sodeloval s pisateljem in časnikarjem Chapmanom Pincher-jem pri neki drugi knjigi, ki je obravnavala iste stvari, ne da bi povzročila škandale in težave za kogarkoli. Margaret Thatcher je 1981. leta pred zbornico o Pincherjevi knjigi izjavila, da ni dokazov za dvojno igro sira Rogerja Hollinsa. Sodnik avstralskega vrhovnega sodišča Philp Powell se ni prestrašil grožnje »železne dame« in je v razsodbi, obsegajoči 286 strani, zavrnil zahtevo Thatcherjeve, naj se prepove tiskanje Spycatcherja, in jo obsodil na plačilo sodnih stroškov v višini enega milijona dolarjev. Sodnik Powell je nadalje rekel, da bivši agent M15 in njegov založnik lahko tožita britansko vlado zaradi škode, nastale po septembru 1985, ko se je začela akcija proti objavi njegove knjige. *• Britanska vlada ima zdaj 28 dni časa za priziv. Včerajšnja razsodba je torej lahko samo prvo dejanje v pravni bitki, ki ji ni para. PRIMO ROVIS NUDI PRAVIM LJUBITELJEM KAVE 1. bogato izbiro najboljše kave 2. kakovostno kavo po najugodnejši ceni 3. dnevno sveže praženo in surovo kavo Pražena kava, ki jo hranite v zmrzovalniku ostane sveža kot na dan praženja e sveža SKODELICA KAVE 500 LIR Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni štev. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah llš^ CRUP d kln«0Por!>«x»