yu issn 0040-1978
leto XLII, št. 17
Ptuj, 11. maja 1989
CENA 2000 DINARJEV
glasilo
socialistične
zveze
delovnega
ljudstva
Muzejski vlaki
niso vozili zaman
24. aprila so predstavniki Kmetij-
skega kombinata v mednarodnem vi-
nogradu nad Vrbskim jezerom v Ce-
lovcu simbolično posadili 75 trsov la-
škega rizlinga. V tem vinogradu raste-
jo že trsi iz drugih mest in držav.
Omenjeni vinograd je še dodatna tu-
ristična privlačnost Koroške.
Ptujčani smo se v Celovec »pripe-
ljali« z muzejskimi vlaki. Kot je zna-
no, sta v prejšnjem letu v naše mesto
pripeljala dva muzejska vlaka. Gostje
so bili s sprejemom v Ptuju in njego-
vo ponudbo nadvse zadovoljni. Vož-
nja vlakov je bila organizirana na naj-
višji ravni — ob sodelovanju koroške-
ga in štajerskega glavarstva ter repu-
blike Slovenije. Pri tem ne gre zane-
mariti vloge obeh mest — Celovca in
Ptuja. Za okrepljeno sodelovanje —
začetek so dali muzejski vlaki, sledila
je zasaditev vinograda — se navdušu-
jejo v obeh mestih in pričakujejo kon-
kretne rezultate. Pri tem se trudita ge-
neralni konzul Borut Miklavčič in
konzul Franc Mikša.
MG
mostje '89
Kljub dežju množično
Kljub napovedanemu slabemu
vremenu in kljub ne ravno red-
kim dežnim kapljam se je letoš-
njega 18. pohoda po poteh revo-
lucije v Mostje udeležilo več ti-
soč občanov ptujske občine, se-
veda pa tudi gostje iz sosednje
Hrvatske, pripadniki JLA in dru-
gi. Pohodniki Lackovega, Kram-
bergerjevega, Osojnikovega,
Kvedrovega in Sagadinovega
odreda so sicer malce utrujeni in
mokri pripešačili v Mostje nekaj
pred trinajsto uro; pred pričet-
kom osrednje slovesnosti ob
dnevu Osvobodilne fronte slo-
venskega naroda pa so na prire-
ditveni prostor doskočili padalci
ptujskega aerokluba z zastavami.
Posebna enota garnizije Ptuj je v
spomin padlim borcem sloven-
skogoriške — Lackove čete iz-
strelila častne salve, zatem pa so
komandanti posameznih odre-
dov raportirali o poteku pohoda
predsedniku občinske konferen-
ce SZDL Janezu Belšaku.
Slavnostni govornik je bil to-
krat Ciril Baškovič, izvršni sekre-
tar predsedstva centralnega ko-
miteja ZKS, ki je po orisu zgodo-
vinskega boja naših narodov in
narodnosti posebej opozoril na
današnje krizne razmere tako po-
litičnega kot gospodarskega si-
stema.
Zatem so izročili dvajsetim do-
bitnikom letošnja priznanja Os-
vobodilne fronte slovenskega na-
roda, drugi del slovesnosti pa so
prijetno popestrili učenci OŠ
Maksa Bračiča iz Cirkulan, gost-
je iz bratske občine Ivanec ter
godbeniki pihalnega orkestra iz
Podlehnika. Ob koncu so člani
ptujskega društva gojiteljev ma-
lih živali spustili v zrak prek 100
golobov — simbolov miru in pri-
jateljstva. Popoldne je bilo v
Mostju predvideno še veliko
predpraznično zborovanje in ve-
seljačenje, žal pa je slabo vreme
prisililo udeležence, da so se
kmalu po slovesnosti oziroma že
med njo odpravili proti domu.
-OM
Letošnji dobitniki srebrnih znakov osvobodilne fronte slovenskega naro-
da po podelitvi v Mostju.
Ciril Baškovič
IZ VSEBINE
Pogovor z Jožefom Botolinom (stran 2)
Ptujska ekipa najboljša v državi (stran 4)
V trti je življenje (stran 5)
Dopoldan v Dornavi (stran 6)
Na obisku pri Sajkovih na Slapah (stran 8)
— UVODNIK
Ne čakaj na maj
Res je bilo tako, da smo na časopisnih straneh in po radijskih valovih o
mladih, njihovih hotenjih in prizadevanjih največ slišali ravno v maju. Zara-
di štafete, sprejemov v ZSMS — (kakršnikoli so že bili) in zaradi majskih
prireditev. Mladinski funkcionarji so se morali izkazati vsaj v maju, če že v
drugih mesecih nismo slišali ničesar o njihovem delu.
In po drugi strani so morali mladi čakati na vsak maj posebej, da so si
priborili medijsko pozornost. Pa že dolgo ni več tako. Najprej z rušenjem ta-
bujev v naši družbi, potem pa z množico povsem direktnih pobud so si mladi
priborili svoj maj v vseh letnih časih.
Živi pa tudi še nek drugi maj, maj, ki-pmieni mladost, svobodo, ustvar-
jalnost, toplino čustev, nepredvidljivost prve zaljubljenosti. In predvsem maj,
ki pomeni slovensko pomlad, politične in državljanske svoboščine, upiranje
topoumnosti in izoliranosti našega vsakdanjika. Te pomladi ni in ni. čeprav
mladi ne čakajo nanjo križem rok. Upajo povedati, da pravne države, varne
za drugače misleče in govoreče, še nimamo, upajo povedati, da jih žalosti go-
spodarska neuspešnost, monstruozni politični procesi, vztrajno kršenje osnov-
nih civilizacijskih norm, sprenevedanje oblasti, češ še vedno nekako živimo in
še vedno narašča patriotizem... (s tem se hvali celo poslavljajoči se državni
predsednik).
Mladi ne čakajo večna maj, maj naj bo vsak dan. In da mislijo zares, je
bilo najbrž marsikomu jasno, med drugim tudi v ponedeljek, na predvečer
dneva osvoboditve. Ne grožnja, ne prepoved tega majskega občutja ne more-
ta več streti. Razum, upanje, pokončnost in resnicoljubnost ne morejo čakati
le na maj. In tudi ljudje v tej deželi vedo, da je maj lahko vsak dan, letnim
časom in grožnjam navkljub.
Darja Lukman
i sindikalna organizacua delte
SSe	rt
Prejemnik prvomajske
listine
v domu sindikatov Jugoslavije v Beogradu so 9. maja podelili najvišje zve-
zno sindikalno priznanje — prvomajsko listino Zveze sindikatov Jugoslavije.
Med 40 prejemniki v Jugoslaviji in 4 v Sloveniji je tudi osnovna sindikalna or-
ganizacija ZSS Labod-TOZD Tovarna perila Delta Ptuj.
To visoko sindikalno priznanje podeljuje svet Zveze sindikatov Jugoslavije
za uspehe pri uveljavljanju in izpolnjevanju najpomembnejših nalog organiza-
cije sindikalno organiziranih delavcev. Upravičenost do tega odličja je uteme-
ljena z rezultati pri razvijanju samoupravnih socialističnih odnosov, s prispev-
kom k povečanju proizvodnje in produktivnosti dela, s prispevkom k uveljavlja-
nju delitve po delu in rezultatih dela, s prispevkom k izboljšanju delovnih in ži-
vljenjskih razmer, dvigu izobrazbene in kulturne ravni delavcev, s prispevkom k
organiziranju in podružabljanju splošne ljudske obrambe in družbene samoza-
ščite itd.
Delo osnovne sindikalne organizacije v Delti sega v prva povojna leta, ko
je bilo v njej 80 delavcev, danes pa jih je nad 640, večina žensk, med katerimi je
mnogo žena in mater, ki kljub velikim obveznostim v svojih družinah doma de-
lajo tudi v podaljšanem delovnem času, da zadostijo rokom, kvaliteti in delov-
nim normam, ki jih zahteva evropsko tržišče.
Podrobneje bomo delo te marljive osnovne sindikalne organizacije ZSS
predstavili v prihodnji številki Tednika. K visokemu, zasluženemu sindikalne-
mu priznanju se z iskrenimi čestitkami pridružuje tudi naše uredništvo.
FB
2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
11. maj 1989 - TEDNIK
Najsodobnejša računalniško vodena stružnica bo omogočila izdelavo
najzahtevnejših izdelkov. Potrebujejo jih še več.
Moderna plastificirnica zagotavlja estetsko in kvalitetno površinsko za-
ščito.
Dotrajana galvanika. Njena posodobitev je nujna. Po cenah iz marca ve-
lja 25 milijard dinarjev.	(Posnetki: M. Ozmec)
pogovor z jožetom botolinom, predsednikom poslovodnega odbora delovne organizacije agis
»Naš proizvodni program ima bodočnost
slediti pa bo mora! razvoju v svetu«
Poslovodni odbor v Agisu se zelo trudi, trudijo pa se tudi zaposleni,
da bi čimprej prišli v mirnejše gospodarske vode. Predsednika odbora
Jožeta Botolina smo zmotili sredi največjih aktivnostih — v zelo krat-
kem času je moral sodelovati na 21 zborih, kjer so se pogovarjali o večni
temi — nagrajevanju po delu. Težav je veliko. Krizno obdobje pa je naj-
bolj nenaklonjeno spodbudnemu nagrajevanju. Sedanje Agisove plače
niso privlačne za strokovnjake. Od novega leta do aprila jim jih je več
»ušlo«, za bodočnost in razvoj pa jih nujno potrebujejo.
Tovariš Botolin, še do nedavne-
ga ste bili predsednik občinskega
izvršnega sveta, sedaj ste v združe-
nem delu. Kakšna je razlika?
»V izvršni svet sem prišel iz
združenega dela s prepričanjem,
ki ga imam še sedaj, da bomo
številne težave na vseh področjih
našega življenja in dela uspešno
reševali, če bomo ustrezno krepi-
li gospodarstvo in ustvarjali pri-
meren dohodek za pokrivanje
vseh potreb.
Zato so bile moje aktivnosti in
aktivnosti izvršnega sveta usmer-
jene pretežno k reševanju težav
združenega dela. Odločitev, da
po manj kot dveh letih dela v iz-
vršnem svetu odidem v Agis kot
predsednik začasnega kolegijske-
ga poslovodnega organa ali kraj-
še prisilne uprave, je bila težka,
mislim pa, da je bila pravilna.
Kakšna je razlika med enim in
drugim delom?
Delo v izvršnem svetu je težko
predvsem zaradi velikega števila
povsem različnih področij, pri
obravnavi katerih je težko opre-
deliti prioritete. Uresničevanje
politike, ki je bilo pretežno
usmerjena v omejevanje porabe,
pa ni bilo popularno.
Vloga izvršnega sveta ni do-
volj opredeljena ali pa ni dovolj
znana, zato se pojavlja kot de-
žurni gasilec, obenem pa je de-
žurni krivec, če ne gre vse tako,
kot bi moralo.
Delo v gospodarstvu je bolj
konkretno. Uspešnost uresniče-
vanja nalog je odvisna od priza-
devanj kolektiva. Pri razreševa-
nju večine težav imaš »škarje in
platno«.
Kateri so bili prvi ukrepi, za
katere ste se odločili, ko ste s pr-
vim januarjem letos prevzeli krmi-
lo Agisa?
»Vodenje delovne organizaci-
je sem skupaj z drugimi člani za-
časnega kolegijskega poslovod-
nega odbora prevzel prvega ja-
nuarja 1988. leta. 31. 12. 1988
smo ukrepe družbenega varstva
prekinili, delo pa smo v nekoliko
drugačni sestavi poslovodnega
odbora nadaljevali. V glavnem
gre za nadaljevanje aktivnosti pri
uresničevanju nalog iz sanacij-
skega programa.
Vse aktivnosti smo v Agisu po-
svetili cilju in zahtevi ustvariti
takšne pogoje poslovanja, da bo-
mo zagotovili socialno varnost de-
lavcem, da ne bomo odpuščali za-
poslenih kot tehnoloških viškov,
da bomo ustvarili akumulacijo, ki
bo zagotovila reproduktivno spo-
sobnost in da bomo uskladili
osebne dohodke z osebnimi do-
hodki delavcev v podobnih dejav-
nostih.
Pri tem smo se srečali s kruto
resnico, da v kratkem času ne
moremo zamenjati zastarelih
strojev z novimi, bistveno izbolj-
šati kadrovske strukture zaposle-
nih in zamenjati proizvodnega
programa. Delati moramo to, kar
znamo, in s tem, kar imamo. Krat-
koročno vidimo edino kakovost
v drugačni organiziranosti obsto-
ječih zmogljivosti. Reorganizirali
smo delovno organizacijo, zdru-
žili proizvodne programe in teh-
nologijo, ki je bila prej v razli-
čnih temeljnih organizacijah,
predvsem pa zaostrili delovno in
tehnološko disciplino. Skrajšali
smo proizvodni čas in del režij-
skih delavcev prerazporedili v
proizvodnjo. Eni tem ukrepom
nasprotujejo, drugi jih omalova-
žujejo, večina pa jih podpira. Re-
zultati so vidni.«
Kaj so Agisu prinesli omenjeni
ukrepi?
»Poslovno leto 1988 smo kon-
čali brez izgube. Povprečni oseb-
ni dohodki so v tem letu zaosta-
jali za osebnimi dohodki v go-
spodarstvu občine za 17 odsto-
tkov, v zadnjih mesecih lanskega
leta in v tem letu pa so približno
enaki kot v drugih delovnih or-
ganizacijah. Pogumno smo se lo-
tili investicij. Letos bomo v stroje
investirali 23 milijard dinarjev.
Na trgu se pojavljamo z novimi
izdelki, povečujemo izvoz in do-
bro prodajamo.«
Mnenja o bodočnosti Agisa so
zunaj organizacije zelo deljena.
Kakšna pa je siceršnja njegova
bodočnost?
»Največ mnenj, in to napa-
čnih, imajo o Agisu tisti, ki ga
slabo poznajo. Tudi sam sem v
preteklosti sodil mednje. Ko smo
»izumili« besedo prestrukturira-
nje gospodarstva, smo začeli kar
v politiki določati, kaj ima bodo-
čnost in kaj ne.
Pred uvedbo ukrepov družbe-
nega varstva so tudi Agis nekate-
ri odpisali in videli najboljšo re-
šitev v stečaju in v transformaciji
podjetja v nova, manjša — »flek-
sibilnejša«.
Pustimo trgu, tržnim in eko-
nomskim zakonitostim, da odlo-
čajo, kaj ima bodočnost in kaj
ne, kaj in kako se mora prestruk-
turirati. Danes vse proizvode do-
bro prodajamo. Kljub temu da
so naši izdelki praviloma dražji
kot izdelki drugih proizvajalcev,
proizvodnja količinsko ne sledi
potrebam prodaje oziroma trga.
Vzroki za to so naše lastne sla-
bosti, predvsem prepočasen raz-
voj novih izdelkov, predolgi časi
uvajanja novih proizvodov, sla-
bo planiranje in organizacija in
ne nazadnje draga obratna sred-
stva, ki nas silijo v krajše vezave,
to pa pomeni tudi krajši proiz-
vodni ciklus (s treh mesecev smo
ga skrajšali na dva).
Naš proizvodni program ima
bodočnost, slediti pa bo moral
razvoju v svetu. Če pa gledamo
na svojo bodočnost z vidika pro-
izvodnih zmogljivosti in kadrov.
pa velja poudariti, da nas čakajo
še težka leta. Odpisana in tehni-
čno dotrajana tovarna bo zahte-
vala velike obnovitvene investici-
je.
Samo naložbe v novo galvani-
ko in čistilno napravo so ocenje-
ne na 25 milijard dinarjev (cene
v marcu 89). Poseben problem
predstavljajo kadri. Sedanji si-
stem nagrajevanja je tipična
uravnilovka. Novi pravilnik o
nagrajevanju, ki prinaša boljše
nagrajevanje proizvodnega in
ustvarjalnega dela, ni bil sprejet
na referendumu. Dobri kadri od-
hajajo. Delavec z visoko izobraz-
bo prejema prenizek osebni do-
hodek, da bi ga ta stimuliral za
boljše delo oziroma zadržal v de-
lovni organizaciji.
Brez kreativnih kadrov v raz-
voju ne bomo mogli v korak s ča-
som, naše zaostajanje za razvo-
jem se bo le še povečevalo.«
Kaj bo Agisu prinesel prehod v
tržno gospodarstvo?
»Administrativni ukrepi na
področju gospodarjenja so bili
praviloma vedno v škodo Agisa.
Izražali so se predvsem v velikih
disparitetah cen v korist osnov-
nih surovin in energije ter v ško-
do končnih izdelkov.
V letu 1987 so bile naše cene
zamrznjene vse do maja. Delova-
nje tržnih zakonitosti sili vse
udeležence na trgu, da so s ceno
in kakovostjo svojih izdelkov
konkurenčni. To pa nas seveda
sili v to, da hitreje spreminjamo
stanje v kolektivih, pri čemer sa-
moupravljanje ne sme biti zavo-
ri..«
Agis in zakon o podjetjih?
»Se preden je bil sprejet zakon
o podjetjih, smo v Agisu ukinili
temeljne organizacije združene-
ga dela in ustanovili enovito de-
lovno organizacijo, organizirano
po proizvodno-tehnoloških nače-
lih. Pri tem smo odpravili »dvoj-
nost« nekaterih opravil, zmanj-
šali stroške internega poslovanja,
poenotili poslovno in investicij-
sko politiko. V marcu smo na re-
ferendumu sprejeli nov statut,
usklajen z zakonom o podjetjih.
Razmišljamo o sodelovanju pri
ustanovitvi skupnega podjetja.
Naši dosedanji razgovori s tujimi
partnerji o možnostih vlaganj v
mešana podjetja so bili kljub ne-
katerim interesom neuspešni
predvsem zaradi velikega nezau-
panja v naše poslovanje, pa tudi
v sistemske rešitve.
Kakšna je trenutna Agisova za-
dolženost?
»Za normalno poslovanje je
zelo pomembna struktura finan-
ciranja, od tega je odvisna stabil-
nost poslovanja. Lani je Agis
imel 37 odstotkov lastnih virov
financiranja, danes jih ima 45.
To je sicer še skromno, vendar
pomeni rast lastnega deleža po-
memben poslovni uspeh.
Kakovostne spremembe smo
dosegli tudi na področju dolgo-
ročnih kreditov, kjer se je njihov
delež povečal s 4,7 na 10,9 od-
stotka. Nasploh pa je financira-
nje v Agisu še vedno velik pro-
blem, saj financiramo svoje po-
slovanje v 32 odstotkih s kratko-
ročnim zadolževanjem.
Stroški financiranja vrtoglavo
rastejo in se približujejo drugi
največji postavki stroškov
osebnim dohodkom, zato bomo
morali še naprej povečevati la-
stne vire za naložbe in tekoče po-
slovanje.«
Kakšna je zunanjetrgovinska
bilanca in sodelovanje s tujimi
partnerji?
»V zunanjetrgovinskem poslo-
vanju je imel Agis vedno poziti-
vno bilanco. Lanski izvoz je zna-
šal 3.040.000 ameriških dolarjev,
letos ga bomo povečali na
3.670.000 dolarjev. Najpomemb-
nejše je kooperacijsko sodelova-
nje z Mannesmann Kienzle iz
Villingena pri proizvodnji taho-
grafov in Graubremse iz Heidel-
berga pri proizvodnji zavornih
sistemov. Pomembno je sodelo-
vanje z AKG pri proizvodnji to-
plotnih izmenjevalcev, z BMW,
Mercedesom in drugimi. Velik
pomen dajemo izvozu orodja v
Vzhodno Nemčijo.
Možnosti izvoza so še večje,
vendar smo prepočasni pri raz-
voju in osvajanju novih izdel-
kov.«
Kakšno je sodelovanje s TAM-
om in drugimi slovenskimi oziro-
ma jugoslovanskimi organizacija-
mi?
»Mariborski TAM je naš naj-
večji kupec. Do trideset odsto-
tkov svoje proizvodnje namenja-
mo tej veliki delovni organizaci-
ji. To pa hkrati pomeni veliko so-
odvisnost. Pretežni del naše pro-
izvodnje so izdelki, ki jih vgraju-
jejo v kamione in avtobuse.
Kratkoročno se ne moremo
preusmeriti v nobeno drugo pro-
izvodnjo, zato smo zelo zaintere-
sirani, da se razmere pri proizva-
jalcih cestnih gospodarskih vozil
čimprej uredijo.
Kupci naših izdelkov so vsi
proizvajalci avtobusov, kamio-
nov, traktorjev in prikolic v Ju-
goslaviji. Odnosi so dobri in na
ustrezni poslovni ravni. V zad-
njem času se poskušamo uvelja-
viti tudi pri proizvajalcih oseb-
nih vozil, predvsem pri Crveni
zastavi in IM V.«
V preteklosti ste precej sodelo-
vali z drobnim gospodarstvom.
Kako je sedaj?
»Močno zmanjšanje obsega
proizvodnje cestnih gospodar-
skih vozil v letih 1987 in 1988 je
vplival na padec fizičnega obse-
ga proizvodnje v Agisu. Če smo
hoteli ustrezno zaposliti lastne
zmogljivosti, smo morali poveča-
ti delež lastnega dela v izdelkih.
To pa je seveda pomenilo, da
smo zmanjšali delo pri svojih ko-
operantih.
Ocenjujem, da smo še vedno
delovna organizacija v ptujski
občini, ki v največjem obsegu so-
deluje z drobnim gospodar-
stvom.«
Kako ocenjujete novo zvezno
vlado in njene prve ukrepe?
»Če si neuspešen v poslova-
nju, je lažje poiskati krivca drug-
je (neustrezen sistem ali pa kar
vlada) kot pa priznati lastno ne-
sposobnost. Splošne gospodar-
ske razmere sicer vplivajo na po-
slovanje posameznih gospodar-
skih subjektov, vendar te razme-
re ustvarjajo gospodarski subjek-
ti sami.
V Agisu se zavedamo, da veči-
no težav, s katerimi se srečujemo
lahko rešimo v organizaciji. Zato
za svoje težave ne krivimo stare
vlade, niti ne pričakujemo čude-
žev od nove. Ce bo novi vladi
uspelo, da bo manj posegala z
administrativnimi ukrepi v go-
spodarstvo, kot se je to dogajalo
v preteklosti, bo upravičila naša
pričakovanja.«
Spraševala: Majda Gornik
V Agisu je zaposlenih 1435
delavcev. Njihova kvalifikacij-
ska struktura je zelo neugod-
na. Brez osnovne šole je kar
300 delavcev. V lanskem letu
je bil povprečni osebni doho-
dek 566.403 dinarjev. V letoš-
njem . marcu je znašal
1.730.000, najnižji pa je bil
1.090.000.
Jože Botolin
tednik - "^aj 1989
SESTAVKI IN KOMENTARJI — 3
3. in 4. maja je ptujsko občino obiskal janez zemuarič,
član centralnega komiteja zveze komunistov jugoslavije
}} Vesel sem, da imate tako
ambiciozne programe. . .<(
Tudi v ptujski občini se že pripravljajo na ustanovitev mešanih pod-
jetij. Pri tem so zelo daleč v TGA, kjer naj hi norveški partner sodeloval
z okrog 40 odstotki in kjer se tudi že pripravljajo na drugo etapo moder-
nizacije. Mešano podjetje naj bi ustanovila tudi Perutnina. S tujim part-
nerjem se dogovarja o tem, da bi ustanovila sistem restavracij po vzoru
ameriškega McDonalda in kjer bi prodajali Perutninine nove izdelke.
Med obiskom v občini si je Ja-
nez Zemljarič ogledal nekaj turi-
stično zanimivih objektov.
Osrednji poudarek pa je bil na
pogovoru z gospodarstveniki.
Na magistratu se je četrtega ma-
ja srečal z nosilci gospodarskega
razvoja, v katerih je zaposlenih
okrog petdeset odstotkov vseh
•zaposlenih v občini in kjer ima-
jo, po besedah predsednika ob-
činskega izvršnega sveta Toneta
Čeha, dobro organizacijo dela,
dobre kadre in dobro vodstvo.
Na te organizacije tudi v bodoče
računamo.
Ptujsko gospodarstvo je lani
doseglo v primerjavi s Slovenijo
in Podravjem nadpovprečne re-
zultate. Podobne rezultate dose-
ga tudi v letošnjih prvih mesecih.
Industrijska proizvodnja se je v
prvih treh mesecih v primerjavi z
enakim obdobjem prejšnjega leta
povečala za 16,4 odstotka. Naj-
večji vpliv na te rezultate ima To-
varna glinice in aluminija Boris
Kidrič Kidričevo, kjer v povpreč-
ju dosegajo 5-odstotno rast pro-
izvodnje na mesec. Investicija v
Kidričevem je uspešno realizira-
na. Po besedah direktorja Danila
Topleka so dosegli vse, kar so
načrtovali v investicijskem načr-
tu. V tem tednu pa naj bi imeli
tudi že finančno konstrukcijo za
modernizacijo druge etape.
Podobne učinke naj bi v pri-
hodnjih letih, ko bo dokončana
modernizacija perutninske klav-
nice, dajala tudi Perutnina. Po-
leg tega imamo v občini odprtih
tudi nekaj drugih pomembnih in-
vesticij, kot so čistilna naprava,
melioracije, "namakalni sistemi.
Na slednjih je po besedah Jane-
za Zemljariča potrebno dosledno
vztrajati. Melioracije brez nama-
kalnih sistemov so invalidi...
Precej ambiciozno pa v Ptuju na-
črtujemo turistični razvoj. Osred-
nji objekt naj bi bile Ptujske to-
plice. Na majski skupščini bodo
delegati razpravljali že o dolgo-
ročnem konceptu razvoja turiz-
ma v občini. Pri tem pričakuje-
mo tudi Zemljaričevo pomoč.
Ta je po predstavitvi bodočega
razvoja dejal, da si upa trditi, da
je zdajšnje obdobje eno najboga-
tejših v občini. Ti programi so bili
potrebni. Z njimi se že danes po-
trjuje usmeritev v tržno proiz-
vodnjo.
Za bodočnost občine Janez
Zemljarič ni imel dodatnih pred-
logov, saj jih je že doslej dovolj.
Po njegovih besedah je zelo
spodbudno, da ima tako ambi-
ciozen program tudi organizaci-
ja, kot je TGA, in da v občini
vztrajamo na razvoju turizma
kljub objektivni počasnosti.
Bitko za izvoz je potrebno, po
Zemljaričevih besedah, ohranja-
ti. Sto milijonov dolarjev (koli-
kor je občina lani izvozila) je ve-
liko, vendar bo potrebno naredi-
ti še več. Glede razvojnih oziro-
ma proizvodnjih programov je
potrebno vztrajati na tem, da so
tržno usmerjeni. Svet se vse bolj
povezuje, zato je treba biti previ-
den pri razbijanju različnih siste-
mov, do katerih bo prihajalo v
obdobju gospodarske reforme.
Zato ne bi smeli dovoliti, da bi
razbijali učinkovite ekonomske
subjekte in bi iskali izhode iz te-
žav v dezintegracijah. »Odpreti«
se je potrebno za tuja vlaganja in
mobilizirati sredstva državlja-
nov.
Inflacija je ključno vprašanje
tega trenutka. Alojza Gojčiča,
predsednika K PO Perutnine, je
zanimalo, kako jo bomo obvla-
dali, kaj bo z revalorizacijo, iz-
voznimi stimulacijami, monetar-
no-kreditno politiko. Janez Zem-
ljarič je povedal, da bo morala
nova zvezna vlada seči po učin-
kovitih instrumentih, da bi v prvi
fazi inflacijo vsaj obvladali.
Predsednik poslovnega odbo-
ra Agisa Jože Botolin je želel
zvedeti, kako se »razumeta«
sklad za nerazvite in tržno go-
spodarstvo. Iz tega sklada gre ve-
liko denarja za investicije, ki so v
bistvu nelojalna konkurenca.
Zemljarič je povedal, da gre iz
sklada za nerazvite največ denar-
ja za odplačilo dolga tujini, za
pokrivanje tekoče likvidnosti
bank in organizacij združenega
dela, v nove programe pa skoraj
nič. Ob tem je poudaril, da v bo-
doče ne bo pomoči države, pro-
gram bo tisti, ki bo vlekel naprej.
S trgom prihaja v ospredje bolj
kot doslej vrednotenje proizvod-
nih elementov. Bitka za trg naj
bo prisotna v slehernem okolju
— od Kidričevega do majhne tr-
govine v Prešernovi!
MG
Janez Zemljarič je med obi-
skom v ptujski občini bil tudi v
Srednješolskem centru. Med
drugim je povedal: »Center je
institucija, ki ji morate poma-
gati. Znanje bo imelo pomem-
ben delež v današnji in jutriš-
nji reformi...«
Ogledal sije še gradbišče peru-
tninske klavnice, enega največ-
jih investicijskih objektov v ob-
čini in Sloveniji. Po načrtih naj
bi bila končana do konca leta.
Branko Gorjup. glavni di-
rektor Kmetijskega kombina-
ta, je v svoji razpravi med dru-
gim opozoril na problem neza-
poslenosti. Trenutno naj bi bilo
v ptujski občini že čez 1800 ne-
zaposlenih. Zavzel se je za to,
da bi seznam nezaposlenih te-
meljito »pregledali«. Janez
Zemljarič je ob tem dejal, da
moramo ločiti iskalce zaposli-
tve in resnično nezaposlene.
Za popestritev svoje izjave je
še dodal, da je sam med iskal-
ci zaposlitve, kar pa še ne po-
meni. da je nezaposlen.
Alojz Gojčič mu je pri tem še
Mpomagal* in ga povabil z be-
sedami: »Vnaši občini te takoj
zaposlimo!«
Janez Zemljarič med pogovorom s ptujskimi gospodarst>eniki. (Posne-
tek: M. Ozmec)
Feliks Bagar — častni
občan občine Krapina
v počastitev praznika občine Krapina in 45. obletnice ustanovi-
tve zagorske udarne brigade je bila v nedeljo, 7. maja, v Djurmancu
slavnostna seja skupščine občine Krapina in občinskih družbenopoli-
tičnih organizacij. Na njej so Feliksu Bagarju iz Ptuja podelili listino,
s katero so ga proglasili za častnega občana občine Krapina. To iz-
jemno priznanje, s kakršnim se ne more ponašati noben drug ptujski
občan, so Feliksu Bagarju podelili za njegovo več kot četrtstoletno iz-
jemno požrtvovalno in uspešno delo na področju medobčinskega in
medrepubliškega sodelovanja bratskih občin SR Hrvaške in Sloveni-
j®- . . .
. »To ni priznanje samo meni, temveč je priznanje vsem neštetim
aktivistom — organizatorjem in izvajalcem vsakoletnih srečanj brat-
stva in prijateljstva v 13 občinah SRH in SRS,« je med drugim dejal
Feliks Bagar v izbranih besedah zahvale.
Slavnostne seje, ki je bila v novi zgradbi Osnovne šole brača
Družinec v Djurmancu, so se udeležile tudi deleeaciie iz oobratenih
občin Paračin in Topola v SR Srbiji, delegacija JLA iz vojašnice v Va-
raždinu in delegacije iz sosednjih občin, med njimi tudi 3-članska ob-
čine Ptuj.
V uvodnem referatu je predsednik skupščine občine Krapina ori-
sal slavno pot zagorske udarne brigade, zatem pa še celoten razvoj
narodnoosvobodilnega gibanja na tem območju. Predstavil je občino
Krapina, težave, s katerimi se spopadajo, in naloge, ki so pred nnmi.
Pri tem je omenil tudi predvideno gradnjo avtomobilske ceste Šen-
tilj—Zagreb, ki pomeni velik dogodek za občino (to velja tudi za ob-
čino Ptuj).
Sledila je podelitev priznanj. Poleg že omenjene listine častnega
občana so podelili tudi več plaket osvoboditve občine Krapina. To
plaketo je letos prejel tudi občinski svet ZSS Ptuj za dolgoletno uspe-
šno sodelovanje med občinama.
Po slavnostni seji in kulturnem programu je bila slovesnost še na
lepo urejenem prostoru pred šolo, kjer so odkrili doprsni kip Ivici
Družinec, komandantu zagorske udarne brigade in enemu od treh
bratov-revolucionarjev, po katerih nosi šola ime.
Feliksu Bagarju ob proglasitvi za častnega občana občine Krapi-
na čestita tudi naše uredništvo!	ff
Govori se...
. . . da .so .se mnogi Ptujčani ob
obisku Janeza Zemljariča r Ptuju
posebej spra.ševali. za katero delo-
vno organizacijo se bo najbolj za-
nimal (saj veste, v novi vladi zanj
ni službe), in najsrečnejši so bili
delavci f Perutnini, saj je pokazal
interes tudi za njih. Manj navdu-
šeni so bili verjetno direktor, pred-
sednik hišnega sveta in še kdo od
vladajočih . . .
. . . da bo kmalu v Ptuju gosto-
val mariborski pajek. Spored go-
stovanj bomo vsem zainteresira-
nim pravočasno zaupali. Tudi ce-
na gostovanja ho kmalu znana.
Glavno vlogo pa boste lahko poleg
pajka igrali tudi v/.
— da bo gradbišče nove ptuj-
ske obvoznice uvrščeno med druge
ptujske novodobne znamenitosti,
med katere uvrščamo: hotel Zlati
noj. prekrasno okolje Srednješol-
skega centra, čistilno napravo,
okolje avtobusne postaje z nase-
ljem kioskov...
. ..da so prekrški v Ptuju očitno
prepoceni. Knko si .sicer razlagati,
da možje v modrem nenehno deli-
jo rumene lističe po vozilih v ne-
prometnem jedru, vozniki pa še
zmeraj od trgovine do trgovine po-
tujejo z avtomobili. Morda pa gre
za vojno, kdo ho imel večje potr-
pljenje? Možje v modrem, ne dajte
se.' Tudi na Tedniku .smo z vami.
saj nimamo kje parkirati svoje ka-
trce. ko se peljemo na magistrat!
ob osmem maju, prazniku mesta ptuj
Dež zmotil osrednjo
slovesnost
s koncertom ptujskega pihalnega orkestra pred Blagovnico se je
petega maja pričelo letošnje praznovanje ptujskih krajevnih skupno-
sti. Za vrvež pred trgovino so poskrbeli tudi mercatorjevci.
Osrednje prireditve ob prazniku mesta so bile v soboto. V roman-
skem palaciju, ki še čaka na obnovo, so dopoldne odprli razstavo o
prvih letih obnove Ptuja, in sicer od leta 1945 do 1947. Razstavo je
pripravil Pokrajinski muzej, avtorica je profesorica Irena Mavric, obli-
koval jo je Janko Marinič, fotoreprodukcije pa so delo Stojana Kerbier-
ja. Pri razstavi je strokovno pomagala tudi Marjeta Ciglenečki, po ar-
hivu je brskala Marija Hernja-Masten, ciklus fotografij iz omenjene-
ga obdobja pa je posodil Ivan Suhadolnik.
Odprtja razstave so se poleg predstavnikov občinskega družbe-
nopolitičnega življenja, krajevnih skupnosti in nekaterih drugih ude-
ležili tudi borci NOV, ki so v letu 1945 osvobodili Ptuj. SF>omin na ti-
ste čase je lepo obudila Nada Luzner iz Grosupljega. S pozdravi se je
Oglasil tudi prvi komandant mesta Ptuja Jože Luzner-Miha, ki se žal
zaradi bolezni ni mogel udeležiti te slovesnosti.
Razstavo Ptuj v letih od 1945 do 1947, ki prikazuje prva leta obno-
ve, so omogočile krajevne skupnosti mesta ftuja in skupščina občine
Ptuj. Posebna zahvala pa gre Faniki Vauda in Gorazdu Žmavcu.
Po besedah avtorice razstave profesorice Irene Mavrič so prva
povojna leta v Ptuju žal že slabo raziskana oziroma obdelana. Gradi-
vo o tem hranita muzej in arhiv in ga je potrebno v kratkem stroko-
vno obdelati, dokler je še dosegljivo. V prihodnjem letu bo muzej pod
istim naslovom pripravil mnogo večjo razstavo.
Razstavo so s svojim nastop>om olepšali učenci osnovne šole Ol-
ge Meglič, Jože Maučec iz skupnih služb krajevnih skupnosti občine
F*tuj pa seje s šopki zahvalil avtorici razstave Ireni Mavrič, oblikoval-
cu Janku Mariniču in Vlasti Mlinarič, ki je z mladimi pripravila zelo
doživet recital ob glasbeni spremljavi.
Popolane so svečanosti nadaljevali v krajevni skupnosti Olge
Meglič. Že po tradiciji ptujske krajevne skupnosti praznujejo vsako
leto v drugem okolju. Ob šestnajstih se je pričela svečana seja skup-
ščin in družbenopolitičnih organizacij mestnih krajevnih skupnostih.
Na njej je predsednik skupščine občine Gorazd Žmavc govoril o se-
danjih in bodočih nalogah. V teh načrtih ima mesto kot starosta slo-
venskih mest poseben prostor. Letos bomo praznovali njegovo
1920-letnico.
Po programu naj bi več posameznikov in delovnih organizacij
prejelo priznanja krajevnih skupnosti za požrtvovalno in nesebično
sodelovanje pri uresničevanju posamičnih in skupnih nalog. V dose-
danjem obdobju so ptujske krajevne skupnosti uspešno realizirale vr-
sto skupnih nalog in tudi v bodoče naj bi bilo tako. Na sobotni slo-
vesnosti so podelili le plakete. Druga priznanja bodo prejemniki pre-
jeli v svojih krajevnih skupnostih ~ na sejah svetov oziroma skup-
ščin. Plakete so izročili Stanislavu Klemenčiču (KS Borisa Ziherla),
Antoniji Meško (KS bratov Reš), Edvardu Popošku (KS Spuhlja), Mitji
Krapcu (KS Toneta Žnidariča), Mariji Praprotnik (KS Turnišče) in
Zdravstvenemu centru dr. Jožeta Potrča Ormož — Ptuj — temeljni or-
ganizaciji bolnišnica.
Tudi popoldanski kulturni program so izvedli učenci osnovne šo-
le Olge Meglič, sicer v okrnjeni obliki. Odpadel je tudi zabavni del s
plesom, kljub temu pa so se predstavniki krajevnih skupnosti mesta
Ptuja še dalj časa zadržali v prijetnem in ustvarjalnem pogovoru. Na
sobotni osrednji slovesnosti ob 20. prazniku mesta Ptuja pa so praz-
novali tudi borci krajevne organizacije Olge Meglič in razvili svoj pra-
por.
Razstava Ptuj v letih 1945—1947 je na ogled do 6. junija. Utrinek z ot-
voritve.
S slavnostnega zasedanja skupščin in družbenopolitičnih organizacij.
(Posnetka: Stanko KOSI)
Združenje šoferjev in avtomehanikov Ptuj organizira tečaj cestnoprome-
tnih predpisov kategorije A, B. C in E. Pričetek tečaja bo v ponedetjek,
15. maja, ob 16. uri v prostorih Združenja.
Po sklepu delovne skupnosti in izvršnega odbora ZŠAM objavlja licitaci-
jo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
1./	1 kom. motorno kolo Tomos SLC, teto proizvodnje 1983
2./	1 kom. cerada za TAM 110
Ucitacija bo v torek, 16. maja, ob 10. uri na sedežu ZŠAM Ptuj, Nova ce-
sta 1, Ptuj.
Vse dodatne informacije dobite na sedežu Združenia ali po telefonu
771-974.
4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
11. maj 1989 - TEDNIK
Ptujska ekipa najboljša
v državi
Sijajen uspeh sta med prazniki dosegh ekipi namiznoteniškega kluba Poe-
tovio iz Ptuja, saj sta Urh Strašek in Mladen Pepelnak najboljša v Jugoslaviji v
kategoriji mlajših pionirjev, Blaž Brodnjak in Petja Janžekovič pa sta se uvrstila
na odlično peto mesto med starejšimi pionirji. Nastopalo je 48 ekip iz vse drža-
ve.
Po igri v Murski Soboti, Varaždinu in Zagrebu so se igralci 30. aprila in I.
maja pomerili še v Umagu. Ptujske pionirje in pionirke sta spremljala bivši tre-
ner kluba Ivo Pšajd, sedaj trener pri ŽNTK Strojna iz Maribora, in Vojko Luk-
ner iz Radelj.
Strašek in Pepelnak sta za uvrstitev v finale s 3:2 premagala ekipo Rudeža
iz Zagreba, v kateri je igral sin svetovno znanega igralca Surbka, z lahkoto sta
opravila z Novomeščanoma, nekoliko težje pa z ekipo Monterja iz Splita. Naj-
lažji set je bil prav zadnji, finalni, v katerem sta premagala Semedelo iz Kopra
in tako osvojila zlato.
Strašek si je priigral bronasto medaljo tudi naslednji dan v konkurenci po-
sameznikov, Pepelnak pa je po nekoliko nesrečnejšem žrebu izpadel v osmini
finala. Med starejšimi pionirji je zelo dobro igral Blaž Brodnjak, ki zaradi pora-
za s Hasanovičem iz Bosne in Hercegovine sicer ni nadaljeval tekem v osmerici
najboljših, pač pa se je uvrstil na ravno tako dobro deseto mesto.
Turnirja sta se udeležili tudi ptujski ekipi pionirk in se uvrstili na četrto do
osmo mesto, med posameznicami pa seje z uvrstitvijo na sedmo mesto najbolje
odrezala Cerčetova.
Ne le republiška, sedaj tudi državna prvaka med mlajšimi pionirji.
Praznik krajevne skupnosti
Velika Nedelja
Krajani krajevne skupnosti Velika Nedelja so 5., 6. in 7. maja praznovali.
Dan njihovega krajevnega praznika je 8. maj kot spomin na zadnjo žrtev, ki je
padla v drugi svetovni vojni iz te krajevne skupnosti. Odhajajoči Nemci so ubili
14-letnega Davorina Curda, ko je na cerkvenem zvoniku izobešal slovensko za-
stavo.
Letos so bile vse prireditve bolj kulturnega značaja. V petek, 5. maja, se je
domači publiki ponovno predstavilo Prosvetno društvo Simono Gregorčiča z
ljudsko igro Miklova Zala, ki so jo v petek igrali že petnajstič.
V	soboto dopoldan je bil v prostorih osnovne šole Velika Nedelja sprejem
za vse nad 70 let stare krajane, zvečer pa osrednja svečanost. Podelili so tri bro-
naste znake OF slovenskega naroda. Prejeli so jih: Franc Bezjak in Franc Mun-
da — oba iz Mihalovec ter Stanko Dovečar mlajši iz Šardinja.
Podelili so tudi plaketo krajevne skupnosti Velika Nedelja. Prejela jo je
Frančiška Stanič, učiteljica, ki se je še posebej izkazala pri humanitarnih dejav-
nosti, predvsem pri Rdečem križu. Kulturni program so pripravili učenci osno-
vne šole Velika Nedelja.
V	nedeljo, 7. maja, je bil koncert mešanega pevskega zbora Ruda Sever iz
Gorišnice.
Vida Topolovec
Dejan rekorder, uspeh Hedvike in drugih
Atletska zveza Slovenije je
skupaj z atletskim klubom 2AK
iz Ljubljane na stadionu Šiške v
Ljubljani organizirala prvi letoš-
nji atletski miting. Ta je bil tudi
izbirno tekmovanje za sestavo
mladinske reprezentance Slove-
nije. Udeležba je bila številna,
saj se ga je udeležilo okrog 300
atletov iz skoraj vseh klubov Slo-
venije. Iz AK Ruj se je tekmova-
nja udeležilo 16 atletov in dose-
gli so zelo lepe rezultate in odli-
čne uvrstitve, kar se je videlo tu-
di na koncu tekmovanja, saj je
kar 5 ptujskih atletov v republi-
ški reprezentanci.
Dejan in Hedvika sta odšla na
tekmovališče kot vedno tiha,
mirna, brez komentarja. Hedvika
je začela prva in do višine
163 cm preskočila vse v prvem
poizkusu; to pa ni uspelo njenim
nasprotnicam. Pri višini 158 cm
je ostala sama. Ko so njene nas-
protnice imele popravne skoke,
je imela Hedvika toliko časa, da
se je udeležila teka na 100 m z
ovirami in je s časom 15,75 osvo-
jila tretje mesto.
Takoj po končanem teku je
uradni napovedovalec seznanil
prisotne, da se kot 12. tekmova-
lec med 18 na drugi strani sta-
diona pripravlja za met v prvi se-
riji Dejan Doki iz Ptuja. Met je
bil iz tribune videti dolg, sodniki
so izmerili in od veseja je Dejan
dvignil roke, kar je pomenilo, da
je krogla padla zelo daleč. Vsi
smo nestrpno čakali objavo re-
zultata. V prvi seriji v metu kro-
gle (5 kg) za mlajše mladince je
Dejan Doki sunil kroglo 17,34.
Nov republiški rekord. Hkrati se
je na zaletišču za skok v višino
pripravljala Hedvika, da presko-
či višino 163 cm. To ji je tudi
uspelo. Še en lep uspeh mladih
ptujskih atletov.
Takoj po končanem skoku v
višino za mladinke smo že videli
Dejana v prostoru za met krogle.
Njegov značilni mirni pogled v
zrak in hiter, bliskovit sunek. Su-
nek krogle je bil odličen. Nekdo
od merilcev skupaj z Dejanovim
trenerjem prihiti do organizator-
ja in zahtevata tehtnico. Dejano-
ve roke vidimo ponovno v zraku.
Ves je nasmejan, drugi tekmoval-
ci so vsi okrog njega. Nekdo zav-
pije: »Nov državni rekord.« A
nihče ne verjame, dokler delegat
tekmovanja ne da znaka z belo
zastavico, da je vse OK. Tedaj
uradni napovedovalec Jure No-
vak, strokovni delavec pri AZS,
reče: »Ptujčan Dejan Doki je v
metu krogle za mlajše mladince
sunil kroglo v drugem metu
18,31 m in s tem metom postavil
nov državni rekord za mlajše
mladince.«
Tako je Dejan za 31 cm popra-
vil tri tedne star rekord, ki ga je
postavil Pajšalič iz Sarajeva. Na
tribuni je bilo med ptujskimi tek-
movalci veselo. Tudi športniki iz
Maribora in Slovenske Bistrice
so bili veseli, kajti rekord je po-
stavil »njihov Štajerc«. Dejan se
je odlično odrezal tudi v drugi
atletski disciplini — v metu di-
ska, kjer je z daljavo 47,75 osvo-
jil drugo mesto. Drugo mesto so
osvojili tudi Potočnik na 1500 z
ovirami, Jerenko na 300 m in Li-
dija Vrabl v metu kopja pri mla-
dinkah. Drugi tekmovalci so os-
vojili nekoliko slabša mesta, ven-
dar so nastop na tekmovanju
upravičili.
Na koncu tekmovanja je bila
določena reprezentanca Sloveni-
je za tekmovanje v Poči in Italiji.
Iz Ptuja so v njej Potočnik, Pre-
log, Jerenko, Doki in Rozman.
Rezultati v disciplinah, v kate-
rih so tekmovali ptujski atleti-
člani: 100 m: I. Cerne (ŽAK)
11,4,... 3. Krabonja (Pt) 11,6-
300 m: 1. Rugelj (ŽAK)
35,04,... 3. Krabonja -35,18;
mladinci: 100 m: I. Prajnič
(DOM) 11,2,... 12. Ostroško
(Pt); 300 m: I. Šestak (ŽAK)
35,24, 2. Jerenko (Pt) 37,75;
1500 m ovire: L. Pohar (Ve)
4:22,83, 2. Potočnik (Pt) 4:23,12-
krogla: 1. Doki (Pt) 18,31 m,...
Berlič(Pt) 11,27 m; kopje: 1. Ba-
bič (Tr) 59,88 m... . 8. Žlebnik
(Pt) 44,30 m; disk: 1. Loboda
(ŽAK) 49, 80, 2. Doki (Pt)
47,75 m; 1000 m: I. Kovačič (Ve)
2:34,99,... 7. Prelog -
2:36,80,... Planine 2:51,10, Pon-
garc; daljava: I. Krampi (Tr)
679cm,... 7. Kokot (Pt) 555;
mladinke: 100 m: I. Rogel (IBM
01) 12,54,... 5. Rozman (Pt)
12,99; skok v višino; I. Korošak
(Pt) 163 cm; 100 m ovire: I. Sa-
vič (ŽAK) 15.02,... 3. Korošak
— 15,75; met krogle; I. Hribar
(NM) 13.25,... 4. Korošak (Pt)
9.15 m; kopje: 1. Lošatič (Br)
36,25 m, 2. Vrabl (Pt) 29,32 m.
L Z.
Tekmovalec Dejan Doki in trener Ljubo Gaiser sta začela v Atletskem
klubu Ptuj hkrati, potem ko je sedaj srednješolec Dejan zmagal na ob-
činskem osnovnošolskem prvenstvu. Pred metom krogle je Dejan treni-
ral rokomet, še prej pa plavanje. »Ni me zaneslo na očetovo, boksarsko
pot, za to je poskrbela mama. Sedaj me oba vzpodbujata,« pravi Dejan.
Trener Gaiser pa: »Letos načrtujeva met prek 19 metrov in naslov dr-
žavnega prvaka, za kasneje pa tudi udeležbo na evropskem in svetovnem
mladinskem prvenstvu.« Za to pa je potrebno dobro delati. Osnova so
kondicijski treningi in vaje za moč. Dejan vrže pet- ali šestkilogramsko
kroglo 50-krat na dan, proste ima samo nedelje — če ni na nobenem
tekmovanju. (MC; posnetek: Langerholc.)
V vrtu
v SADNEM VRTU je grmiče-
vje jagodičevja, če smo ga obilno
pognojili in tla dobro obdelali,
sedaj v času najbujnejše vegata-
cije in odganja iz korenin oziro-
ma koreninskega vratu številne
mladike. Takšno gosto obrašča-
nje je pogostno pri črnem ribezu,
zlasti pa še pri malinah. Vseh
mladik ne smemo pustiti dorasti,
ker ne bodo zrasle v dovolj krep-
ke veje, grm bodo čezmerno zgo-
stile in zasenčile, pa tudi k bolez-
nim in škodljivcem so takšni gr-
mi bolj nagnjeni. Doraste naj sa-
mo 4 do 5 najmočnejših, v obliki
grma razporejenih mladik, vse
druge pa maja še mlade populi-
mo. Krepko in močno razvite ši-
be bodo drugo leto dobro obro-
dile, ker se le na takšnih lahko
razvije dovolj cvetnega nastavka.
Sočasno z odstranjevanjem
odvečnih mladik pri grmičevju
jagodičevja skrbno negujemo
tla: odstranjujemo plevel, zlasti
pirnico in slak, ter okopavamo,
da preprečimo čezmerno izhla-
pevanje vlage iz tal in omogoči-
mo koreninam večjo zračnost.
V	OKRASNEM VRTU smo
grede, ki smo jih namenili posa-
diti z gomolji dalij, globoko pre-
lopatali in pognojili že jeseni.
Hlevski gnoj uporabimo vsaka
tri do štiri leta, če ga imamo na
voljo. Spomladi ne dognojujemo
z gnojem, pač pa uporabimo
pred sajenjem ali sočasno z njim
komposi. Če ga imamo večje ko-
ličine, presejanega potrosimo po
vsej površini grede pred saje-
njem. Če pa ga nimamo veliko,
greda pa že dolgo ni bila pogno-
jena, ga lahko dodamo samo čez
posajene gomolje. Dalije so na-
mreč gomoljne cvetnice, ki razvi-
jejo veliko listno površino in za-
radi obilnega in dolgotrajnega
cvetenja zahtevajo dobro prehra-
njenost tal.
Gomolje posadimo dovolj na-
razen, kar je odvisno od višine
posameznih sort dalij. Večje so
rastline, bolj so tudi košate in go-
molje lahko sadimo v razdalji
80 X 80 cm. Sorte nižje rasti, kot
je »mignon« — z rdečimi cvetovi
— ki tudi dokaj košato raste, pa
sadimo v razdalji 50 x 50 cm, da
tako tudi plevelu onemogočimo
rast. Dalije sadimo 2,5 do 3 krat
globlje, kot je premer gomolja,
kar pomeni 12 do 15 cm globo-
ko.
Po površini posajenih gomo-
ljev še potrosimo na kvadratni
meter pest mineralnega gnojila z
večjo vsebnostjo kalija in fosfor-
ja in ga z železnimi grabljami pli-
tvo zagrnemo.
V	nasadu vrtnic moramo red-
no okopavati, da preprečimo rast
enoletnih plevelov. V tem mese-
cu vrtnice že zelo bujno rastejo
in enoletni pleveli vzniknejo le
še ponekod. Poganjke slaka, re-
gačice ali kopriv moramo skrbno
izpuliti, če je le mogoče tudi
podzemno steblo. Da bodo vrtni-
ce lepe in zdrave, potrebujejo
dobro pognojeno zemljo, ki pa je
navadno dokaj plevelnata.
V	tem obdobju se v vlažnem
vremenu že pojavi črna listna pe-
gavost, ob vročem vremenu pa se
bolj širi plesen, na katero so zla-
sti nekatere sorte zelo občutljive.
Za zatiranje črne listne pegavosti
in plesni uporabimo 0,20-odsto-
tni antracol ali 0,20-odstotni dit-
hane M 45, temu dodamo
0,05-odstotni karathane ali
0,15-odstotni bayleton. Na mla-
dih vršičkih vrtnic pa se že poja-
vljajo zelene uši, ki nadaljno rast
povsem zaustavijo. Zaradi zelene
barve jih pri površnem opazova-
nju ne opazimo, dokler vršički in
listi ne postanejo povsem zgr-
bančeni. Ce se pojavijo uši, na-
vedenim sredstvom, ki jih upora-
bljamo za preprečevanje rastlin-
skih bolezni, dodamo še folimat
v 0,1-odstotni koncentraciji,
O, I-odstotni metasytox ali
O, I-odstotni actellic, ki je prav
tako učinkovit, toda manj stru-
pen.
Miran Glušič, ing. agr
Miran Plošinjak — državni prvak
v supertežki kategoriji
Od 5. do 7. maja je v Trebiriju
v BIH potekalo državno prven-
stvo za pionirje, pionirke, mlajše
mladince in mladinke. Tekmova-
li so najboljši judoisti iz vseh re-
publik in obeh avtonomnih po-
krajin.
Iz J K Gorišnica si je pravico
do nastopa priborilo pet tekmo-
valcev, saj so bili vsi finalisti na
republiškem prvenstvu. Miran
Plošinjak je dokazal, da pri mla
dincih ni le najboljši v Sloveniji,
ampak da tudi v Jugoslaviji v ab-
solutni kategoriji nad 85 kg nima
enakovrednega nasprotnika.
Gladko — z rezultatom 10:0 —
je premagal prvake, ki so bili od
njega te^i tudi po 40 kg, iz Voj-
vodine, Črne Gore, Hrvatske ter
Bosne in Hercegovine in si tako
povsem upravičeno priboril na-
slov državnega prvaka. Druga
dva mladinca, ki sta prav tako v
Sloveniji štela v najožji krog za
medaljo na državnem prvenstvu
—	Damijan Petek in Jože Marin
—	sta na tekmovanju izpadla.
Damijan Petek, ki je tekmoval v
kategoriji do 68 kg, se je takoj na
začetku v prvih sekundah nepra-
vilno spustil v boj s prvakom iz
BIH; ta je to izrabil, povedel in
prednost obdržal do konca bor-
be. Jože Marin, ki je tekmoval v
kategoriji do 77 kg, je imel s tek-
movalcem iz Črne Gore skoraj
dobljeno tekmo, vendar so ga
sodniki v drugi polovici borbe
diskvalificirali zaradi nepravilno
izvedenega meta. Pionirja Fabi-
jan Kovačec in Marko Petek —
oba sta nastopila v kategoriji do
46 kg — nista razočarala, saj je
Fabijan z 10:0 premagal tri nas-
protnike, bil v boju za medaljo,
na koncu pa so mu sodniki nare-
dili krivico, tako da je osvojil le
odlično peto mesto. Marko Pe-
tek je z metom povedel proti nas-
protniku iz Vojvodine, nato pa
so mu sodniki dve sekundi pred
koncem borbe namerno dosodili
kazen, tako da je izgubil.
Tudi na tem tekmovanju je bi-
lo sojenje zelo pristransko, pose-
bej se je to pokazalo na blazinah,
kjer so bili sodniki iz Vojvodine
in Srbije. Na nesrečo so bile to
kategorije, v katerih so tekmovali
tekmovalci iz Gorišnice.
Judoisti iz Gorišnice na držav-
nem prvenstvu niso razočarali,
saj so osvojili naslov državnega
prvaka in peto mesto, kar trije
tekmovalci pa so izgubili z neo-
dločenim rezultatom, ne da bi
jih nasprotniki premagali. Drža-
vni prvak in peto mesto pa judo
klub Gorišnica uvrščata med ti-
ste štiri klube iz Slovenije, ki so
sposobni s svojimi tekmovalci
poseči po medaljah na državnem
prvenstvu.	Miran Petek
(Foto: Laura)
Krediti občanom po novem pravilniku
o kreditih za osebno porabo
Izvršni odbor Kreditne banke Maribor je v za-
četku aprila 1989 sprejel dva nova pravilnika za
kreditiranje občanov. Z 20. aprilom 1989 smo tako
pričeli v Kreditni banki Maribor in njeni poslovni
enoti Ptuj odobravati kredite občanom po novem
pravilniku o kreditih za osebno porabo, ker so uki-
nili potrošniške kredite po zvezni uredbi.
Banka odobrava občanom, ki so njeni varčeval-
ci, kredite za osebno porabo, in to za:
—	nakup trajnih potrošnih in drugih industrij-
skih proizvodov za osebno porabo ter
—	plačilo storitev in drugih rednih ter tekočih
obveznosti.
Med nakup trajnih potrošnih in drugih indu-
strijskih proizvodov sodijo bela tehnika, pohištvo,
novi avtomobili, premog, drva, kurilno olje, ozim-
nica itd. Pomembno je, da poleg blaga kreditira-
mo tudi storitve; te so lahko proizvodne in nepro-
izvodne.
Spremenili so se tudi pogoji kreditiranja, saj ni
več obveznega pologa, ki je bil prej po uredbi po-
trošniškega kreditiranja n. pr. 80% pri nakupu no-
vih avtomobilov in 60 % pri nakupu tekstila. Viši-
na kredita je odvisna od kreditne sposobnosti po-
sojilojemalca. Za izrabo kredita je potrebno pred-
ložiti ustrezno dokumentacijo. Doba vračanja kre-
dita je do 24 mesecev. Občan vrača kredite v realni
vrednosti, to pomeni revalorizacijo in realne obre-
sti. Realne obresti za kredite za osebno porabo
znašajo:
—	za kredite z dobo vračanja do I leta	10 %
—	za kredite z dobo vračanja prek 1 leta 12 %
—	za kredite za nakup premoga, drv, ozimnice O %
Nakupa gradbenega materiala in komunalna
ureditev nista obravnavana v omenjenem pravilni-
ku, ker te kredite odobravamo po že veljavnem
pravilniku o kreditiranju stanovanjske in komu-
nalne gradnje.
Kreditiranje po pravilniku o kreditih občanom
na podlagi prodaje deviz bodo lahko občani izra-
bljali predvidoma še v tem mesecu. Občan bo lah-
ko dobil do 100 odstotkov kredita od dinarske
protivrednosti prodanih deviz.
tednik - 11-maj 1989
SESTAVKI IN KOMENTARJI — 5
Ocenjevalna komisija se skupaj z organizatorji smeji po opravljeni teža-
vni nalogi — pokušnji oziroma ocenitvi 208 vzorcev vina. (Foto: Vida
Tupolovec)
Dobitnika pokala za najbolje ocenjeno vino —> Konrad in Matej Janže-
kovič iz Markovcev. Dejal je, da bo prihodnjo leto ponovno prinesel vino
v ocenitev. (Foto: Vida Topolovec)
končan je trinajsti praznik vina v podgorcih
In vite vita... V trti je življenje
Skoraj dva tedna so prebivalci
Podgorcev in člani njihovega Tu-
rističnega društva živeli za prire-
ditve ob letošnjih turističnih dne-
vih — 13. po vrsti. Vse se je vrte-
lo okoli vina, vinske trte in vino-
gradništva, ki ima v teh krajih na
jugovzhodnih obronkih Sloven-
skih goric že tisočletno tradicijo.
Vino je dajalo ton vsaki izmed
prireditev, ki so se vrstile od 22.
do 30. aprila.
Ob 208 vzorcih, kolikor so jih
vinogradniki prinesli od blizu in
daleč (največ iz občine Ormož,
njim sledijo vinogradniki iz obči-
ne Ptuj, nato iz Ljutomera, Gor-
nje Radgone, Murske Sobote,
Slovenske Bistrice, iz občine Va-
raždin in Cakovec ter celo iz Lju-
bljane), in seveda ob njihovi si-
jajni kvaliteti pričneš nehote glo-
blje razmišljati o vinu in vinski
trti.
S preddegustacijskim postop-
kom, ki je bil opravljen v soboto,
22. aprila v popoldanskih urah
in kjer sta sodelovali enologinji
iz ormoške in ljutomerske vinske
kleti Lidija Ruška in Cvetka Sa-
kelšek, obe diplomirani ing. ži-
vilske tehnologije, in ob pomoči
dveh študentk z BTF iz Ljublja-
ne in Višje agronomske šole iz
Maribora Andreje Gornik s Haj-
dine) zanimivo je to, da doma ne
premorejo niti brajde, ona pa se
ljubiteljsko zanima za vino) in
Marije Korpar iz Osluševec ter
študenta gradbeništva in ljubite-
lja vin Sama Perovica iz Maribo-
ra se je pričelo. Vina so razvrstili
v kategorije — suho, polsuho,
polsladko in sladko. Ocenjeval-
na komisija, ki je štela 12 članov
(njihova imena smo že objavili v
eni zadnjih številk Tednika), je
od 208 vzorcev, kolikor so jih vi-
nogradniki prinesli, odklonila 14
zaradi napak, ki pa se dajo po-
praviti. Ocenjenih je bilo 194
vzorcev.
9 vzorcev je bilo ocenjenih z
do 15 točkami za njih so vino-
gradniki prejeli priznanje za ka-
kovost. 59 vzorcev je bilo ocenje-
nih od 15,1 do 16,5 točke, vino-
gradniki so zanje prejeli srebrna
priznanja. Največje število vzor-
cev - 103 je bilo ocenjenih
od 16,6 do 18 točk, zanje so vino-
gradniki prejeli zlata priznanja.
Vsi, ki so imeli vina ocenjena
nad 18 točk, so prejeli velika zla-
t^a priznanja. Teh vzorcev je bilo
Rulandec Stanka Curina s Ko-
ga je bil najvišje ocenjen —
18,89 točk in s tem je postal šam-
Pion 13. turističnih dnevov 1989
v Podgorcih.
Predsednik ocenjevalne komi-
sije diplomirani ing. agr. Matija
Kociper, direktor Slovinove
JOZD Vinogradništvo iz Ormo-
ža, je ob koncu ocenjevanja po-
sedal, da je zaradi manjše količi-
fie letnika 1988 število vzorcev
presenetljivo veliko. Povedal je,
da	::li:et^ letnik kaže v
splošno zadovoljivi kvaliteti vseh
vzorcev in je sodeč po ocenah na
višji ravni kot letnik'1987. Poseb-
no pri mešanih vinih je viden na-
predek v kvaliteti. Pri vsaki posa-
mezni sorti je bilo nekaj prime-
rov zelo karakterističnih vrhun-
skih kvalitet. Ocenjevalna komi-
sija ob ocenjevanju posameznih
vzorcev opaža, da vinogradniki
iz leta v leto skrbneje kletarijo,
to pa je tudi težnja Turističnega
društva Podgorci in Društva vi-
nogradnikov Jeruzalem, ki že ne-
kaj let z roko v roki sodelujeta
pri pokušnji domačih kmečkih
vin.
Ob letošnjih 13. turističnih
dnevih so prevladovala sortna vi-
na nad mešanimi; to pa ni velja-
lo prejšnja leta. Omenili smo, da
je komisija pri ocenjevanju posa-
meznih sort ugotovila zelo izrazi-
te sortne karakteristike in visoko
stopnjo kakovosti. Iz tega lahko
sklepamo, da so bile naravne da-
nosti tega vinorodnega območja
neizkoriščene in da gre ponekod
za izredno kvalitetne vinogradni-
ške lege, ki posameznim kvalite-
tnim sortam vsestransko ustreza-
jo. Tako turistični delavci iz Pod-
gorcev pomagajo odkrivati boga-
stvo domačega kraja in okolice.
Da prireditev že davno prese-
ga krajevne in občinske meje,
lahko ugotovimo po tem, ker iz
leta v leto prihaja več vinograd-
nikov iz sosednjih vinorodnih
okolišev, kar smo omenili že na
začetku. Ob vse večjem številu
vzorcev, letos jih je bilo 208, so-
deluje pri ocenjevanju dobršen
del vinarskih strokovnjakov iz
podravskega vinorodnega rajo-
na, kar je tudi znamenje kvalitete
prireditve in vzorcev vina.
Ob vinu ponujajo v Podgorcih
tudi domačo besedo, pesem in
ples. Letos so se udeležili večera
pesmi, besede in ples j" pevci me-
šanega pevskega zbora Tovarne
sladkorja Ormož in KUD Milica
Križan iz Oojek .
Otvoritev pokušnje je bilo v
soboto, 29. aprila. Kot je že na-
vada za te kraje, kjer se ljudje ob
vseh prireditvah trudijo, ni bilo
ne predstavnika Turistične zveze
Slovenije ali mariborske turisti-
čne zveze, ki je Podgorcem bližja
že zaradi prevoženih kilometrov.
Dr. Mariian Rožič, predsednik
Turistične zveze Slovenije, je dva
dni pred prireditvijo poslal tele-
gram, da je pač zaseden in ne
more priti. Ta dan so se člani Tu-
rističnega društva Podgorci spra-
ševali, ali so mogoče tudi Mari-
borčani tako zelo zasedeni. Lah-
ko pa jim je žal, tistim iz republi-
ke in tistim iz Podravja. Vse sku-
paj ni bilo samo suhoparno reza-
nje vrvice, bilo je še veliko več.
Tisto veliko več je bila prijaznost
domačinov in seveda prijeten
kulturni program, ki k taki prire-
ditvi tudi sodi. Predstavili sta se
odrasla in otroška folklorna sku-
pina PD Alojza Žurana iz Pod-
gorcev in družno zaplesali doma-
če štajerske plese, ob katerih člo-
veka zasrbijo pete. Igrala je tudi
domača družinska godba Štefa-
nec iz Ljutomera. Prišla pa sta
oba pokrovitelja 13. turističnih
dnevov — direktor Tovarne slad-
korja Ormož mag. Vinko Štefan-
čič in predsednica IS SO Ormož
Majda Lukner, ki je z lepimi be-
sedami o vinu, pitju in kulturi
odprla letošnjo pokušnjo.
Osrednji in najsvečanejši do-
godek je bil v nedeljo, 30. aprila,
ko so podelili priznanja za kvali-
tetno in tudi vrhunsko vinsko ka-
pljico — kar 194 — in seveda
priznanja za urejeno okolje. Naj-
bolj originalen je bil turistični
nagelj, ki ga je domače Turisti-
čno društvo podelilo osnovni or-
ganizaciji mladine iz Podgorcev
za resnično dobro sodelovanje
pri turističnih prireditvah. O do-
bitnikih priznanj za urejeno oko-
lje smo poročali že v zadnji šte-
vilki Tednika.
Ob vinu so Podgorčani postre-
gli še z domačimi prleškimi jed-
rni, ki so, tako so nekateri menili,
dišale že od Velike Nedelje in so
ob zvokih ansambla Muralisti iz
Ljutomera še posebej teknile.
Vsem tistim, ki jim je bila pri-
reditev namenjena poznaval-
cem in ljubiteljem vina, ki jih še
posebej zanima vinska kultura
~ so v teh dneh nudili marsikaj.
Spoznali so se s pestrostjo vina
po sortah in kvaliteti. Nehote so
vinogradniki na tihem ob pokuš-
nji vzorcev primerjali sosedovo
klet in njegovo spretnost kletar-
jenja s svojo. Zagotovo je glavna
usmeritev prireditve kvalitet-
na pridelava grozdja, boljše in
strokovnejše kletarjenje in vzgo-
ja potrošnika vina \ cilju, da vi-
no postane hrana padla na
plodna ti-
Nič ne bo odveč, če sklenemo
z latinskim rekom, ki se k vinu
zelo dobro poda: VINUM VIS-
UTI ME FELIX. VINO JE
MOČ, UŽIVATI ME POMENI
BITI SREČEN.
Vida Topolovec
Otvoritev pokušnje — oba pokrovitelja: predsednica IS SO Ormož
Majda Lukner in mag. Vinko Štefančič, direktor TSO. (Foto: Ema Ža-
lar)
Na 13. pokušnji domačih vin v Podgorcih so vinogradniki za
svoja vina, ki so pri ocenjevanju posameznih sort dosegla najvišje
število točk in kjer so bili v konkurenci vsaj trije vzorci, prejeli lično
izdelan stekleni pokal, izdelek Steklarske šole iz Rogaške Slatine.
Pokale so prejeli:
mešano vino — Pavla Majcen, H um pri Ormožu 53;
šipon — Ivan Šnajder, Zasavci;
laški rizling — Milan Krajnc, Lahonci 50;
beli hurgundec — Čurin-Prapotnik, Kog;
muškatni silvanec — Albina Boknjar, Veržej:
rumeni muškat — Konrad Janžekovič, Markovci 33;
muškat otonel — Alojz Ivanuša. Ormož;
renski rizling — Franci Cvetko, Velika Nedelja 23;
laški rizling — pozna trgatev — Jože Slavinec, Mihalovci 45;
Veliko stekleno amforo je prejel Stanko Čurin s Koga za najvi-
šje ocenjeno vino .sorte rulandec.
Oh otvoritvi pokušnje doma-
čih vin v Podgorcih je predsed-
nica izvršnega sveta skupščine
občine Ormož, kije bila pokro-
viteljica prireditve, med dru-
gim povedala tole;
»Hvala vam, Podgorčani,
ter društvu vinogradnikov. Le-
tos se je ob večjem številu pre-
jetih vzorcev potrdilo že trinaj-
stič, da je vaša ideja o prazni-
ku vina z ocenjevanjem vin za-
sebnih vinogradnikov ne le
vzpodbuda za dobro delo, tem-
več tudi za dvig kakovosti, kul-
ture uživanja vina kot živila,
uveljavljanje poslovnosti, po-
speševanje proizvodnje, uvelja-
vljanje kraja in občine. Obe-
nem pa ne moremo mimo po-
hvale vinarskih strokovnjakov,
saj to so lahko le tisti, ki jim je
narava poleg drugega dala še
posebne darove — da lahko z
očesom, vonjem in okusom po-
vedo, kaj pokušajo, in ocenju-
jejo, kaj je v pokušanem dobre-
ga, pomanjkljivega ali celo sla-
bega. Organizatorjem želim
uspešen zaključek prireditve z
željo, da se nadaljuje še v pri-
hodnjih letih.
Razstavo vin in pokušnjo
odpiram s Horacijevimi misli:
Nikoli ne pozabite upoštevati
pri vinu vseh čutnih zaznav:
barve, vonja, in okusa, in če
želite v vinu resnično uživati,
izsrkajte iz njega vse, kar vam
ponuja.«
Razstava risb
in slik Braneta Severja
na gradu
v občasnem razstavišču ptujskega gradu bo v petek Gut"). 12.
maja, ob 17. uri otvoritev razstave risb in slik akademskega slikarja
Braneta Severja, enega najvidnejših slikarjev mlajše generacije pri
nas. Dela, ki bodo na ogled v Ptuju do 25. maja, so že bila razstavlje-
na v Ribnici in Celju, potem pa bodo popotovala še v Mursko Sobo-
to, Maribor in Slovenj Gradec.
Pravzaprav je pričujoča razstava kar simptomatična in pravšnja,
saj je Brane Sever nedvomno protagonist »slikarstva slike« (izraz le
deloma skuša nadomestiti primanjkljaj, ki se pojavlja ob razglablja-
njih o poimenovanju umetniških prizadevanj slikarske generacije,
uveljajoče se po sredini osemdesetih let, ter jo je kritika do sedaj
uspela prepoznati pod termini kontroliranega gestualnega slikarstva,
novega informela in lirske abstrakcije), novih tendenc, za katere nam
do sedaj ni uspelo najti ustreznih označevalcev, ki bi sublimirali tisto,
kar prinaša to slikarstvo. To seveda kaže še bolj očitno na zanimivost
tega fenomena, ki po likovni plati hitro navaja na primerjave (kar lah-
ko imamo za popoln postmodernistični model) z nekaterimi strujami
abstraktnega slikarstva, predvsem neomodernističnih smeri, informel-
nega slikarstva, abstraktnega ekspresionizma in gestualnega slikar-
stva.
Severjeva razstava po svoje uvaja v drugačno razmišljanje o po-
javih in razsežnostih njegovega slikarstva. V uvodu kataloga (tega so
skupno izdale galerijske hiše, kjer so in bodo potekale predstavitve;
opremljen je s številnimi umetnikovimi reproduciranimi deli) je dr.
Jure Mikuž nakazal možnosti izvirnejšega diskurza in s tem naredil
temeljni premislek ob Severjevih slikah. Ta je posebno v delu o gene-
zi Severjeve slike radikalen, saj jasno razmejuje pogled v postmoder-
nističnem oziru in ga usmeri v razumevanje umetnikovega prizadeva-
nja, ki »skuša avtonomizirati sliko kot sliko ...« (J. Mikuž).
Novo poglavje, ki ga odpirajo Severjeve slike, se nedvomno kaže
tudi v tem, da gre za dejanja, ki so v primerjavi s kolektivističnimi
oblikami ustvarjalnosti izrazito subjektivna ter zato po svojem bistvu
mnogo bolj iskrena; za Severjevo pozicijo nedvomno najbolj očitno
govore že naslovi njegovih del: »Survival« (Preživetje).
V dvojnosti, v poziciji slike kot avtonomnega objekta in izrazite
eksistencialne filozofije »preživetja«, se izrisuje bistvo umetnikovega
dela. Kljub učinkovanju detajlov in celotne slike kot eno, kot nekak-
šni vzorčni model arhetipske slike, njegova dela vendarle dekodiramo
kot abstraktna; seveda v veliki meri z ambivalentno vzpostavljenimi
razmerji med formalnim (z možnostjo preverjanja na zgodovinskih
dejstvih) in vsebinskim (opredeljivim zgolj s prepoznavo osebnega
naboja). Mikuž ponuja hipotezo o »izvorni prapodobi (Urbild)« kot
naši nezavedni želji. Seveda lahko s tem polemiziramo, še zlasti ker se
s tem odpirajo mnogi problemi in vprašanja, ne nazadnje o pomenu
in mestu fikcije kot iluzije prapodobe. Morda bi nam več o slikarstvu
Braneta Severja osvetlil sam slikarski model nastanka njegovih del.
Prav v vzorčnosti slikarske prakse, ki jo primerjam z alkemijskimi po-
stopki, ter v odnosu do tradicionalnih lastnosti posamičnih elementov
ter simbolov, povezanih z njimi, je novi diskurz do umetniškega sno-
vanja tega slikarja. Prikriti pomeni so slej ko prej pogojeni z mitični-
mi pojmovanji snovi. Tako se slike Braneta Severja povsem oddalju-
jejo od ozkega postmodernističnega pojmovnika, resda kot avtonom-
ne podobe.
Gre torej za delo enega eminentnih mladih slovenskih slikarjev,
ki utira pot novim spoznanjem in ponuja svoj model odslikave, ki že
dobiva veljavo tudi v širšem evropskem prostoru (sodeloval je pri šte-
vilnih razstavah-projektih, ki skušajo pojasniti vlogo »slikarstva sli-
ke«, nazadnje na mednarodni razstavi mladih treh dežel »Translimi-
ni«). Na koncu lahko dodamo, da imamo pred sabo dela umetnika, ki
bo še kako vplival na podobo slovenske sodobne umetnosti, končno
pa tudi zunaj tega prostora. In prav to, zavest in samozavest te gene-
racije, s tem pa tudi Braneta Severja, bo svoje zadoščenje pridobilo
šele takrat, ko bo postalo praksa, da slovenski umetnik razstavlja tako
v Ptuju, Ljubljani ali pa na Dunaju, v Miinchnu, New Yorku, skratka
tam, kjer je možno tudi kaj dobiti in ne samo dati!
Janez Balažic
Anto Jerkovič v paviljonu
Dušana Kvedra
v četrtek (danes), 11. maja, ob 18. uri bo otvori-
tev razstave del odličnega zagrebškega akadem-
skega slikarja mlajše generacije Anta Jerkoviča.
Razstava, ki se po svojem osnovnem konceptu in
kontekstu oddaljuje od tradicionalističnih slikar-
skih poskusov, bo v paviljonu Dušana Kvedra
odprta do 4. junija.
Anto Jerkovič (rojen leta 1958) je ob zaključeva-
nju zagrebške Akademije (v razredu prof. Raula
Goldonija) leta 1983 ter pozneje v okviru postdi-
plomskega študija kot sodelavec Majstorske radio-
nice (med leti 1983—1986) že nakazal možne sme-
ri razvoja in umetniški profil. Če bi hoteli poiskati
ustrezne naslove in formalne opredelitve, s kateri-
mi bi se lahko približali likovnemu snovanju tega
slikarja, potem ne moremo mimo poudarkov, ki
jih je izpostavila lanska, sila odmevna razstava
Nadzorovana gesta — primeri novega informela
in abstraktnega ekspresionizma.
Seveda pa že z malenkostno časovno distanco
lahko izrišemo določnejši profil na tej razstavi so-
delujočih slikarjev (Nadzorovana gesta) in nemara
ob tem ni pretirano ugotoviti, da ima slikarstvo te
generacije odločilno vlogo pri oblikovanju podo-
be jugoslovanskega slikarstva osemdesetih let.
Kajpada pa Jerkovič s svojim angažiranim in
pronicljivim pristopom sodi v samo jedro izjemne
slikarske generacije, tudi zato (zdaj po enem letu
pa se to toliko izraziteje kaže v delih, ki jih pred-
stavlja na razstavi), ker je šel dlje od formalnih na-
slovov oziroma zgolj identifikacije s termini nove-
ga informela in abstraktnega ekspresionizma ter
slikarstva geste, inavguriranih na lanski razstavi
Nadzorovana gesta.
Najbrž bo slike, ki jih reprezentira na razstavi,
možno gledati prek matrice neomodernističnih po-
stavk, predvsem procesualnih postopkov, happe-
ninga in konceptualnih premislekov nasploh. Tak-
šen razvoj umetnikovega snovanja je po svoje logi-
čna posledica osvobajanja od -zasvojenosti: s sli-
kovno površino in vpetostmi v njej. Slike so že po
■vojem nr.itanku (procesu snovanja; novost.
Jasno je, da gre že v predustvarjalnem modelu
za izrazit filozofski diskurz, kjer ne moremo mimo
spomina na Kleinova izhodišča ter Kieferjev alke-
mijsko-operacionalni princip. Opredeljevanje vse-
bine, ki bi jo — in jo — po svoje lahko odčitavali
kot eksplozije barve — materije, zmetane na plat-
no, kaže razumevati v smislu transsubstanciacije
materije v višjo — duhovno podobo. Spreminjajo-
ča se snov na površini govori zase o možnostih ek-
sistence. Toda bolj ko se trudimo, da bi si ustvarili
trajen vtis, bolj spoznavamo absurdnost tega poče-
tja. Kakor da se ne da več ustvariti nič absolutne-
ga (razen tega, da je sliko razumeti kot zapis o pri-
sotnosti) — končnega.
Odločitev, da se podrobneje seznanimo z delom
tega zanimivega umetnika, je tudi v ugotovitvi in
dejstvu, da je naposled možno v različnih okoljih
(v Jugoslaviji) zasledovati kakovostno slikarsko
produkcijo, ki je ne prepoznavamo v izrojenih for-
malističnih iskanjih in nekakšnih univerzalizmih,
ampak lahko v njegovem likovnem delu razbere-
mo vlogo in kritično pozicijg do likovnih in občih
pojavnosti. Razstava pa bb, zaradi naključja, zani-
miva toliko bolj, saj bo v istem času v razstavišču
na gradu na ogled razstava del akademskega sli-
karja Braneta Severja iz Ljubljane, čigar dela po
kvaliteti lahko postavimo (ne nazadnje pa tudi ge-
neracijsko) ob bok Jerkovičevim. Gotovo bo prav
primerjava del obeh slikarjev zanimiva in spod-
budna ter bo pritegnila marsikaterega poznavalca,
kajpak pa tudi vse, ki jih zanima najnovejše in naj-
kvalitetnejše v tekoči jugoslovanski likovni pro-
dukciji.
Razstavo del Anta Jerkoviča spremlja »črno-be-
li« katalog s petimi reprodukcijami umetnikovih
del, biografskimi in bibliografskimi podatki ter
uvodom podpisanega. Na razstavo nas vabi pla-
kat, ki ga je tako kot katalog oblikoval Janko
Marinič. Morda je zanimivo, da se prvič pojavljif
znak (izvirna zamisel oblikovalca Janka Mariniča)
paviljona Dušana Kvedn;. ki naj bi poslej bil raz-
poznavni znak razstavišča.	Janez Balažic
6 - IZ NAŠIH KRAJEV
11. maj 1989 —
TEDNIK
Dopoldan v Dornavi
Ste se kdaj vprašali, kako žive otroci in mladostniki za zidovi Zavoda dr. Marijana Borštaarja v Doraa-
vi? Kako se v svojem delu z njimi počutijo vsi, ki so zaposleni tam? Kakšne tegobe jih pestijo ia kaj jih razve-
seljuje? Če se niste, potem vam priporočam, da to kdaj storite. Človeku je potem marsikaj jasnejše, veseli se
vsakega novega dne in spoštuje vsakega, ki se razdaja za sočloveka.
S sodelavko mladinskih oddaj Tanjo Glaser sva se neki pomladni dan odpravili, da bi posaeii oddajo za
naš radio, in nisva si mogli kaj, da svojih prijetnih sogovornikov ne bi predstavili tudi bralcem Tednika. In pri-
staviva naj še to: preživeli sva prijeten dopoldan, prijetno srečanje z otroki, ki so se ob najinem prihodu ravno
igrali v veliki dvorani.
V ušesih je ostalo petje deklet, igranje in petje fanta — glasovi, ki so se nama predstavili. Tudi dotiki
otrok, ki so se opogumili in in se približali dvema tujkama.
Otroci so odšli iz velike dvorane in ostali sva sami s sogovorniki: psihologom Vinkom Galeševom, peda-
goško voditeljico zavoda Ireno Lapornik, specialno pedagoginjo Ido Jurgec in namestnico ravnatelja /avoda
Vlasto Vaupotič.
Vsekakor pa sva se prepričali, da je odločitev ptujskih mladih, da ob koncu maja pripravijo dobrodelni
koncert, katerega izkupiček bo namenjen opremi nove zgradbe za potrebe Zavoda, plemenita poteza, ki bo
uspela le ob sodelovanju vseh — tako Ptujčanov kot tudi vseh drugih Slovencev in Slovenk.
Pa kar po vrsti - razmišljanje
psihologa Vinkoslava Galeševa:
Najprej je seveda potrebno
povedati, definirati oziroma vsaj
opisati, kaj je duševna manjraz-
vitost. Ljudje to dokaj pogosto
zamenjujejo s pojmom duševne
bolezni ali s podobnimi izrazi.
Bistveno je predvsem vedeti, da
je to stanje in je posledica raz-
vojnega primanjkljaja ali nekih
drugih okvar v otrokovem razvo-
ju. Tako praktično otrok ni dose-
gel normalnih stopenj svojega
razvoja. Ustavil se je nekje na
razvojni poti in to zaradi razli-
čnih razlogov. Nekateri vzroki so
dedni, nekateri nastanejo že v
materini nosečnosti, žal tudi med
samim porodom, in teh je še ved-
no previsok odstotek.
Naslednja skupina vzrokov je
po samem porodu, v prvih raz-
vojnih obdobjih zaradi različnih
infekcij. Je pa tudi nekaj poseb-
nih razlogov, kar velja izpostaviti
za naše področje. Mislim na po-
dročje Haloz, kjer imamo tudi
veliko zanemarjenih otrok. In ta
zanemarjenost se lahko zelo zelo
pozna pri otrokovem razvoju, ko
pač otrok ne dobi ustrezne soci-
alno-čustvene vzpodbude za svoj
razvoj.
Vloga psihologa znotraj teh
precej različnih pogojev pri
obravnavi otrok in mladostnikov
je precej široka. Od tega, da so-
deluje pri pojasnjevanju diagno-
stičnih stanj, pri pojasnjevanju
splošnih in posebnih otrokovih
sposobnosti pa do raznih ožjih
ali širših, globljih ali bolj povr-
šinskih terapevtskih posegov. Pri
nekaterih nezaželenih oblikah
vedenja ali raznih drugih, sicer
redkih, a vendarle obstoječih po-
javih psihopatologije pa potem
sodelujemo tudi širše s kakšnim
psihiatrom.
Naša osnovna naloga, to, kar
poskušamo vsi skupaj doseči, pa
je, da bi se otrok med temi zidovi
počutil čimbolj srečnega. To je
smisel našega početja.
Veliko delate z otroki. Kdaj so
pravzaprav srečni, kako to opazi-
te? Je to takrat, kadar so za temi
zidovi, ko so v družbi, ko se igra-
jo.?
Pri naših otrocih so reakcije
drugačne od tistih pri normalnih
otrocih. Nekdo, ki pride od zu-
naj, praktično ne more kar tako
ugotoviti, za kaj gre. Tudi odzivi
teh otrok se razlikujejo od odzi-
vov populacije, k"i je v vrtcih in
šolah. Sele strokovnjak prakti-
čno ugotovi po otrokovih mini-
malnih reagiranjih, gestah ..., za
kaj pravzaprav gre. Težko bi
konkretno odgovoril. Resnično
se moram poglobiti v posebne si-
tuacije. Otroka v glavnem začuti-
te. Čutite, ko se vam približa, ko
se k vam stisne. To je zanj že ve-
liko. To pomeni, da že imamo
komunikacijo z njim. Komunika-
cija sicer nikoli ne bo takšna kot
z otroki v osnovni šoli in drugi-
mi. Toda taki majhni, rekel bi
skoraj nevidni premiki k vam in
neka oblika komunikacije — to
so praktično naši osnovni signa-
li.
Kako se otroci odzovejo, kadar
pridejo na obisk starši?
Obstaja dokaj pestro reagira-
nje. Pri nekaterih imamo skoraj
vse možne reakcije veselja in ra-
zumevanja situacije. To pomeni,
da se veselijo, ker bodo lahko šli
na obisk domov. Žal pa pri neka-
terih naših otrocih, zlasti pri te-
žje in težko duševno manjrazvi-
tih opazimo, da se otrok sploh
ne zaveda, da so prišli starši. To
so pravzaprav najbolj žalostne
situacije. Tako za otroka, za star-
še kot tudi za nas, ki smo pri tem
povsem nemočni. So pa tudi lepi
primeri veselja ...
Irena lapornik je pedagoški
vodja 2^voda njegova duša.
Srečala sem jo že večkrat in ved-
no mi je s srcem pripovedovala o
delu v delavnicah, o oblikah
sprostitve in razvedrila za njiho-
ve varovance. Tudi tokrat:
»V Zavodu imamo več oblik
dela z otroki in mladostniki. Or-
ganiziramo osnovno usposablja-
nje in delovno usposabljanje. Pri
prvem predvsem negujemo otro-
ke in jih navajamo na najosnov-
nejše družbene navade. V delo-
vno usposabljanje je vključenih
92 gojencev in tam z njimi že res-
neje delamo. Gojenci so razde-
ljeni po stopnjah — v prvo, dru-
go in tretjo. V skupinah že dela-
mo po programu.
Moram povedati, da je naš cilj
doseči pozitivne spremembe pri
naših otrocih. Na prvi stopnji go-
jencem privzgajamo higienske
navade, da osvojijo najosnovnej-
še. Druga stopnja je že zahtev-
nejša, učimo jih splošno uporab-
nih stvari, na tretji stopnji pa je
že navajanje na delo v delavni-
cah. Imamo učno šiviljsko delav-
nico, mizarsko učno delavni-
co ... Naši gojenci tudi sami že-
lijo priti v delavnice. Delo v de-
lavnici jim pomeni osebno zado-
voljstvo. Veliko jim pomeni, da
lahko ustvarjajo in da potem vi-
dijo izdelek, ki so ga sami nare-
dili — njihov izdelek je največje
veselje.
Rada bi poudarila tudi, da so
v Zavodu tudi delavnice pod po-
sebnimi pogoji. Vanje je vključe-
nih 39 gojencev; od teh jih je 13
iz ptujske občine takih, ki se dne-
vno vozijo, so v dnevnem var-
stvu, medtem ko so drugi v celo-
dnevnem varstvu. Delavnice pod
posebnimi pogoji so nadgradnja
učnih delavnic in tu že izdeluje-
mo izdelke po fazah. Izdelki so
take kakovosti, da jih lahko po-
nudimo tudi trgovinam v proda-
jo.«
Najbrž poskrbite tudi za to, da
se otroci razvedrijo in sprostijo.
Kakšne oblike družabnosti imate
v Zavodu?
Povedala sem že, da dopol-
danski čas izkoristimo predvsem
za učenje, privajanje na različna
opravila. Popoldnevi pa so na-
menjeni za rekreacijo in razve-
drilne aktivnosti. Pripravljamo
različne oblike — na primer fol-
klorni, ritmični, gospodinjski
krožek, imamo kolesarsko in
prometno sekcijo. Večkrat orga-
niziramo skupna praznovanja,
popoldneve ob čaju, praznova-
nja rojstnih dnevov, oglede zani-
mivosti, proslave ... Menim, da
je popoldanski čas prijetno iz-
polnjen. Tudi gojenci zdaj že sa-
mi predlagajo, kaj bi počeli, na
kak način bi se sprostili in zaba-
vali. Zanimivo je, da vidijo posa-
mezne dejavnosti na televiziji in
sami predlagajo nove oblike.
Velikokrat smo tudi že slišali,
da imate v Zavodu posebej nadar-
jene pevce oziroma otroke, ki so
posebej sposobni za kakšno dejav-
nost ali posebej spretni —
V zavodu imamo fanta, Dino
mu je ime. Ima izredne glasbene
sfKJSobnosti. Poje in igra na me-
lodiko. Pri nas je bil tudi fant, ki
je bil prav tako kot Dino slep, a
je lepo igral na harmonij. Zani-
mivo je, da je bilo dovolj, da sa-
mo enkrat sliši neko melodijo, in
jo je lahko takoj posnemal. Veli-
ko je tudi takih gojencev, ki na
nekem področju odpovejo, na
drugih pa posebej izstopajo.
Imamo, na primer, fanta, ki ima
izredne numerične sposobnosti.
Izredno spretni so nekateri go-
jenci pri ročnih delih, v različnih
športnih aktivnostih___So otro-
ci, ki izstopajo od večine.
Ida Jurgec je v zavodu special-
ni pedagog in dela z najmlajšo
skupino. Tudi ona se nam je pri-
družila v klepetu, potem ko so
otroci odšli iz velike dvorane, ve-
seli daril, ki so bila skrita v škat-
lah, s katerimi so se igrali —
sladkarij, seveda. Pogovarjali sva
se o vsakodnevnem delu z naj-
mlajšimi:
»Delo specialnega pedagoga v
Zavodu, kot je naš, ki ima (>opu-
lacijo težje, težko in zmerno
manjrazvitih otrok z različnimi
motnjami, kombiniranimi s sle-
poto, nemostjo, gluhostjo - -je
vsestransko. Otroci so telesno ze-
lo šibki, nimajo koordinacije te-
lesa, ravnotežja, tako da mora
specialni ptedagog biti zelo prila-
godljiv, kar pa je seveda te^o in
posebej težko vsak dan. Spustiti
se moram na stopnjo otroka, s
katerim delam, predvsem pa naj-
prej vzpostaviti z njim stiL, da se
ujameva, da se najdeva. Posku-
šam torej iz njega izvabiti njego-
ve pobude, njegove možnosti in
jih potem tudi razvijati.
Ti otroci potrebujejo pred-
vsem čustveno toploto, ljudi, ki
ga sprejemajo. Poleg tega pa mo-
ramo skrbeti tudi za razvoj nje-
govih sposobnosti in tega dela se
moramo lotiti predvsem stroko-
vno.
Razvoj defektologije pred-
vsem pri težje in težko manjraz-
vitih otrocih je, vsaj pri nas, še
na začetku. Tako smo večji del
prepuščeni sami sebi. V sodelo-
vanju z drugimi strokovnjaki pa
najprej poskušamo razviti svoje
znanje. Obiskujemo čimveč pri-
memitv seminarjev, čeprav je tu-
di res, da je takih seminarjev pri
nas malo. Zelo malo pozornosti
posvečamo tej problematiki.
Je pa delo za tistega, ki ga rad
opravlja, zelo zanimivo, pestro
in predvsem zahtevno.
Delam s skupino, kjer je šest
majhnih otrok med šestim in
enajstim letom. Sicer pa v Zavo-
du sprejmemo otroke različnih
let. Nekateri so dalj časa hospi-
talizirani, tako da i^zneje pride-
jo k nam. Nekateri so dalj časa
doma, drugače pa sprejemamo v
Zavod otroke od enega leta na-
prej. Ko je otrok pripravljen za
katero izmed oblik usposablja-
nja, ga razporedimo v ustrezno
skupino.
Delavnik pričenjamo ob sedmi
uri. Najprej pripravimo vse po-
trebno za delo v skupini, za vsa-
kega otroka posebej načrtujem,
kaj bo ta dan počel, seveda prila-
gojeno njegovim sposobnostim
in možnostim. Predvsem moram
omeniti, da kot je znano, nima-
mo ustreznih prostorskih razmer.
Potrebujemo prostore, kjer je več
miru — malo več zasebnosti v
tem delu. Tudi zaradi navajanja
otrok na osebno higieno bi mo-
rali imeti ustreznejše razmere.
Sedaj pride na štiri sanitarije tu-
di po štirideset otrok, tako da
moramo defektologi imeti pravi
umik, kdaj bomo otroke navajali
na te osnovne stvari. Velikokrat
nas je preveč v prostorih. Ti otro-
ci pa so takšni, da vsaka stvar
zmoti njihovo pozornost in po-
tem je delo z njimi težje.
Kako je z otroki, ki jih imaš
trenutno v skupini? Kako shajate
drug z drugim?
Ti otroci so zmerno in težje
prizadeti. Moram reči, da je sku-
pina prijetna, sicer z zelo raznoli-
kimi motnjami, a se ujamemo.
Kakšen dan malo bolj, kakšen
pa tudi malo manj. Odvisno pač
od njihovega razpoloženja in se-
veda tudi od mojega.
Dela je na pretek, običajno pa
ga veliko ostane tudi še za popol-
dan, za sobote in nedelje ...
K pogovoru o prostorskih te-
žavah dela v Zavodu, o oprem-
ljenosti, predvsem pa o načrtih
Zavoda, da bi si pridobili nove,
ustreznejše delovne razmere,
smo pritegnili tudi namestnico
ravnatelja zavoda (ta je bil ob
dnevu obiska odsoten) Vlasto
Vaupotič. Z veseljem je poveda-
la, kakšni so načrti:
»Kakor lako tudi sami opazi-
te, so prostori, v katerih smo tre-
nutno, v stari graščini, ki prav
gotovo ni bila grajena za ta na-
men. Zato so izjave o razmerah
za delo povsem upravičene. Za-
sadili smo že prve lopate in ra-
stejo tudi že temelji novega po-
slopja. Upamo in prepričani
smo, da bodo izpolnjene, vsaj
delno, naše želje in pričakova-
nja. Poudarek je na tem, da bo-
mo lahko ustrezne obravnave
otrok opravljali v ločenih oddel-
kih za posebej motene otroke,
kar nam daje upanje na boljše
rezultate.
Sredstva so, kot zmeraj, ome-
jena in poskrbeti moramo, da v
okviru denarja, ki smo ga dobili
iz republiškega sklada, naredimo
največ, kar se da.
Omenim naj le še to, da ima
Zavod zelo razvejano zdravstve-
no dejavnost in tudi v tej dejav-
nosti pričakujemo boljše razmere
za terapijo naših otrok. Posebej
pomembna je fizioterapija, ki je
trenutno skoraj ne izvajamo, kot
bi bilo to potrebno. Tudi psihia-
ter in zobozdravnik, ki prihajata
enkrat tedensko, nimata pogojev
za delo____
Seveda pričakujemo tudi druž-
beno pomoč pri opremi...
Najbrž bi lahko s svojimi sogo-
vorniki še in še kramljali, pa so
njih in nas čakale druge obvez-
nosti, zato smo se razšli.
Človek ob takih obiskih in po-
govorih vedno dobi občutek krivde
— kako malo vemo drug o dru-
gem in kako malo vemo o tem, kaj
počno ljudje v številnih neopaznih
in tihih ustanovah. Ne vemo, kako
plemenite cilje imajo, in ne vemo,
kako veliko zaprek morajo pre-
skočiti, da dosežejo vsaj del zasta-
vljenih ciljev.
In prav gotovo o delavcih in de-
lu v Zavodu dr. Marijana Boršt-
narja vemo premalo. Tudi po tem
zapisu. Najbrž ...
Darja Lukman
Foto: M. Ozmec
Nova zgradba že raste___
Vinkoslav Galešev
Irena Lapornik
Ida Jorgec
Vlasta Vaupotič
TGA Kidričevo, 18. in 20.
aprila:
Andrej Petek, Draženci 79; Jo-
že Reš, Kajuhova 14; Jože Vav-
ken, Stmišče 6/a; Igor Gričnik,
Domava 28/a; Anton Sok, Mo-
škanjci 73; Alojz Kovačec, For-
min 4/a; Danijel Jeza, Kajuhova
II; Josip Kovačič, Kajuhova 7;
Franc Tetičkovič, Lovrenc 82;
Roman Šmigoc, Marjeta 76; Ro-
man Kukovec, Sp. Hajdina 112;
Oto Fabjan, Mlinska cesta 2/a;
Drago Furek, Draženci 87/a;
Danilo Lendero, Apače 104;
Marjan Cajnko, Flageričeva 3;
Anton Butolen, Kr&vina 76;
Branko Mihurko, Žabjak 10;
Štefan Vogrinec Popovci 17; Vi-
do Kavarič, Kajuhova 7; Ivan
Brglez, Stogovci 3; Marjan Jus,
Ptujska Gora 2; Dragica Štum-
berger. Mlad. ulica 8; Maks Pri-
možič, Breg 82; Vekoslav Cest-
nik, Zg. Hajdina 98; Avguštin
Ros, Plajnsko 7; Zvonko Frčeč,
Kajuhova 7; Janez Plajnšek, To-
varniška 1; Rudi Horvat, Kaju-
hova 12; Feliks Pišek, Apače
118; Stanko Frčeč, Apače 242;
Milan Zupanič, 25. maja 5; Silvo
Kokol, Majšperk 14; Slavko Kir-
biš, Apače 45; Slavko Vek, To-
varniška 26; Janez Kovačec,
Kupčinji Vrh 6; Fran Majcen,
Podlože 40; Simon Hrga, Hvale-
tinci 14; Milan Amuš, Arbajter-
jeva 8; Andrej Kokol, Gomilško-
va 10; Štefan Skrbinšek, Tržeč 5;
Boris Blažek, Janški Vrh 28; An-
ton Kmetec, Apače 224; Anton
Jeza, Podlože 76; Frančka Zaj-
šek. Ptujska Gora l/a; Dušan
Kolarič, Bolečka vas 3/b; Jože
Polanič, Zagrebška 1; Milan
Fajt, Tovarniška 2; Mirko Za-
span, Kajuhova 3; Marjan Sakel-
šek. Mladinska 6; Erika Meško,
Volkmerjeva 5; Stanko Kolar,
Apače 188; Dušan Janžekovič,
Prerad 40; Anton Čemezel, Ob
Žel. 3; Jože Resman, Podvinci
68/a; Stanko Sirec, Kočice 56;
Davorin Urbanija, Vošnjakova
27; Jože Galun, Stogovci 12; An-
ton Kovačec, Kungota 8.
TAM Maribor, aprila:
Edi Rogina, Ob Železnici 8;
Gorazd Kramar, Ljubljanska 25;
Ivan Marčič, Marjeta 100; Ro-
man Kramarič, Rošnja 4/a;
Franc Selinšek, Sagadinova 3;
Janez Jurša, Korenova 62; Du-
šan Furek, Draženci 87/a; Ivan
Jelen, Kraigherjeva 37; Branko
Marinič, Kicar 74; Murko Krajn-
čič, 5. prekomorske 3; Srečko
Marin, Moškanjci 104; Marjan
Trebovšek, 25. maja 9; Ivan Pa-
hič, Prepolje 40/c; Franc Mum-
lek, Miklavž 22; Rudolf Maleko-
ci. Panonska 5; Alojz Kaisers-
berger, Ger. vas 19; Stanko Mat-
jašič, Hajdoše 26; Dušan Dod-
lek, Apače 296; Miran Solatnik,
Starše 65; Milena Murko, Zg
Hajdina 37; Darko Dobnik, Slo-
venja vas 54; Igor Brglez, Slove-
nja vas 39/a; Ivan Cebe, Marjeta
47; Anton Zagoranski, Sedlašek
67; Janez Skodič, Tmiče 73;
Mladen Lazar, Bedenec 217;
Drago Marčič, Marjeta 100;
Marjan Frangež, Zupančičeva
13; Miran Vauda, Čufarjeva 24;
Anton Sagadin, Ger. vas 61; Me-
tod Skamlič, Kraigherjeva 4; Jo-
že Kokol, Kicar 66; Janko Sok,
Slovenski trg 11; Marjan Potrč,
Bišečki Vrh 21; Stanko Majcen,
Podgorci 44; Aleksander Divjak,
Zg. Zerjavci 50/a, Danijel Petro-
vič, Podvinci 126; Srečko Šegula,
Mezgovci 61/a.
TAM Ptuj, aprila:
Branko Jamšek, Arbajterjeva
7; Srečko Slaček, Gerečja vas 38.
ELKO Maribor in Ptuj, aprila:
Anton Petrovič, Bukovci 154;
Janez Plohi, Hlaponci 8; Janez
Matjašič, Juršinci 13; Milazim
Krasniči, Nova ulica 11; Majda
Kirbiš, Ziheriova 15; Marjan
Majcen, Juršinci 13; Kristina Vi-
dovič. Nova vas 65; Olga Me-
znarič, Bukovci 161.
Gumama Ptuj, aprila:
Franc Emeršič, Veliki Vrh 50;
Marjan Kocmut, Rotman 40.
Posamezniki, aprila:
Janko Berlak, Kraigherjeva
20; Marjan Murko, Podvinci
130; Anton Topolovec, Velika
Vamica 15; Franc Jurgec, Potr-
čeva 2; Drago Zemljič, Predava
15; Ivan Muršič, 8. avgusta 15;
Branko Voh, Kneza Koclja 26;
Janez Horvat, Formin 26; Milan
Molnar, 5. prekomorske I; Janez
Habjanič, Jurovci I; Alojz Za-
vec. Mala Vamica 8; Jože Fran-
gež, Medvedce 7; Slavko Prav-
dič, Hajdoše 44; Štefan Trste-
njak, Župetinci 4; Franc Kozel,
Draženci 46/a; Andrej Jančič,
Krepljeva 5; Jože Hentak, Dor-
nava 119; Janez Venta, Podgorci
67; Ivan Slaviček, Štrekljeva 24;
Vlado Florjanovič, Štrekljeva 24;
Alojz Sužnik, Grajenščak 29;
Stanko Drevenšek, Zg. Gruško-
vje 49; Brigita Voda, Podvinci
50/a; Sonja Gričnik, Dornava
28/a; Rudi Gregorec, Švajgero-
va 3; Anica Munda, 25. maja 5;
Irena Jurič, Štrafelova 17; Štefan
Podhajski, Žabjak 52; Zlatko
Hojnik, Zamušani 22/b; Zlatko
Gajšek, Kraigherjeva 11; Jože
Rubin, Prolet. brigad 60; Branko
Ficjan, Podvinci 94,Stojan Ko-
ren, Slatina 23; Albin Belšak,
Koračice 22; Viktor Gros, Me-
stni Vrh 55; Milan Toplak,
Stojnci 136/b; Aleksander Rado-
lič, Kungota 10; Vlado Vršič, Tr-
novska vas 55/a; Srečko Roškar,
Biš 53; Robert Čauševič, Zamu-
šani 9; Mirko Horvat 12; Vera
Grame, Panonska 5; Zmago Ilo-
všek, Pobrežje 21; Josip Stančič,
Štrekljeva 24; Stojan Šprah, Pre-
šernova 32; Mirko Lukaček, 8.
marca 5, Virje; Štefan Kolmanič,
Virje-otok 15; Davorin Karo,
Dravska 3; Janez Kozel, Potrče-
va 4; Marjan Kovačec, Trnovska
vas 26.
AGIS Ptuj, 24. aprila:
Marija I^čko, Zg. Hajdina 45;
Vlado Ogrizek, Trubarjeva 11;
Janko Petek, Domava 71/a; Jo-
že Kozel, Velika Vamica 57; Iz-
tok Roškar, Volkmerjeva 5; An-
ton Bubnjar, Grajenščak 74; An-
drej Lozinšek, Krčevina 106; Ja-
nez Tašner, Mestni vrh 89; Slav-
ko Mar, Bratonečice 16; Franc
Beranič, Lackova 22; Robert
Muhič, Murkova 7; Stanko Fajt,
Majski Vrh 53; Ivan Podplatnik,
Spuhlja 48; Stanislav Glavica,
Medribnik 5; Milan Pučko, Re-
ševa 13; Borut Korbun, Volk-
merjeva 7; Marjan Maroh, Brstje
1; Marjan Korpar, Osluševci 51;
Alojz Letonja, Zabovci 92; Silvo
Kolarič, Gomilce 12; Jožef
Krajnčič, Nova vas 107.
Kreditna banka Ptuj, 25. aprila:
Franc Rašl. Podvinci 26/a;
Branko Klemenčič, Hercegova
6; Dušan Čeh, Ziheriova 8; Mar-
jana Žalar, Volkmerjeva 7; Mi-
lan Kurež, Dravinjski Vrh 55;
Milan Čuček, Poljska 3; Marjan
Širovnik, Lancova 90/b.
Iskra — Delta Ptui. 25. aprila:
Anica Arnečič, Cirkulane 89;
Jožica Kline, Spuhlja 19; Marta
Muršič, Turški Vrh 13/a; Eliza
Horvat, Stojnci 37; Anton Do-
mine, Dolena 45/a; Tatjana Zu-
panič, Slovenja vas 36; Cilka
Kavčič, Podgorci 100; Stanko
Janžekovič, Kraigherjeva 29; Sil-
va Kekec, Arbajterjeva 1; Anica
Rebernik, Prešernova 27; Anica
Bezjak, Kraigherjeva 10; Marjan
Podgoršek, Cesta 8. avg. 13; An-
ton Cuš, Domava 2; Vlado Vajs-
baher. Ob Žel. 4; Majda Satler,
Ziheriova 16; Janez Bombek,
Ind. naselje 3; Stanko Pal, Na
Obrežju 15; Anica Jeza, Podicjže
50/a; Ema Hrepevnik, B. Kraig-
herja 34; Anica Frangež, Kraig-
herjeva 36.
TEDNIK -11-maj 1989
SESTAVKI IN KOMENTARJI — 7
9. maj - praznik ks majšperk
Novi prostori za krajevno samoupravo
Uradno je praznik krajevne skupnosti
Majšperk 9. maja, osrednja slovesnost v po-
častitev že 12. praznika pa bo v soboto, 13.
maja. Tudi letos bodo krajani te haloške kra-
jevne skupnosti praznovali z več delovnimi
ztnagami. Tako je v zadnjih dneh bilo priklju-
čenih 175 novih telefonskih priključkov;
vseh je zdaj v krajevnih skupnosti Majšperk
okrog 400. Krajevna skupnost in matična slu-
žba sta dobili nove prostore v Gasilskem do-
mu, ki so ga pričeli graditi leta 1981 in ga v
letošnjem letu dokončali. V njem imajo svoje
prostore poleg gasilcev in krajevne samou-
prave tudi člani Rdečega križa, mladinci,
društvo Partizan, v njem sta zdaj dve sejni so-
bi, skratka nobenemu, ki je voljan delati, po-
slej ne bo potrebno iskati prostorov za sesta-
janje drugod. Od Lešja pa do naselja Korit-
no, v dolžini 960 metrov, pa so zgradili tudi
vodovod; tako se krajanom Koritna ni več
bati suše in pomanjkanja zdrave pitne vode.
Denar so zbrali krajani sami, dodali še kra-
jevni samoprispevek, del denarja je zagotovi-
la komunalna skupnost skupščine občine
Ptuj, del občinska gasilska skupnost, pa še
nekaj kredita, predvsem pa veliko dobre vo-
lje in prostovoljnega dela krajanov je bilo, da
je lahko tudi letošnji krajevni praznik v po-
nos in vzpodbudo za nadaljnje akcije in ne
nazadnje tudi vzgled drugim. Saj ne, da bi
šlo vse brez zapletov in pomislekov, a vse to
se pozabi, ko je delo končano, ko so rezultati
dela vidni. V Majšperku pravijo, da hitijo in
bodo dohiteli razvite, pa četudi samo s svo-
jim delom in denarjem, saj imaš tisto, kar si
sam zgradiš, za kar si sam prizadevaš.
Seveda pa to še ni vse, saj pravi predsed-
nik skupščine krajevne skupnosti Majšperk
Rafael Mohorko, da vsega ne bo mogoče ni-
koli imeti. Vendar dokler ljudje niso zado-
voljni s tem, kar imajo, je mogoče pričakova-
ti napredek, v nasprotnem primeru pa ni pri-
čakovati kakšnega razvoja. Da živijo v tem
delu Haloz ljudje, ki si želijo nekaj več, kaže
tudi podatek, da v zadnjih letih število prebi-
valcev narašča. Mladi torej ostajajo zvesti
domačemu kraju, vsi skupaj pa so za prijetno
življenje, za korak s časom pripravljeni po-
prijeti tudi za lopato in kramp.
Danes šteje krajevna skupnost Majšperk
2.300 prebivalcev. Majšperk je postal indu-
strijsko središče tega dela Haloz, v naselju
imajo že tudi dva stanovanjska bloka, skrat-
ka naselje samo se že spogleduje z mestom. V
teh dneh bodo tudi obnovili fasado stavbe ki-
na, notranjost pa je že obnovljena in v njej ži-
vi in dela majšperška Svoboda, svoje prosto-
re bo našel tudi ansambel Tornado. Tako tu-
di na kulturni utrip niso pozabili, kajti kraja-
ni se radi vključujejo tudi na področju kul-
turnih dejavnosti.
To pa še ni vse. V letošnjem letu imajo še v
načrtu asfaltiranje cest Medvedce Sestrže,
Lešje Stopno, pa še del ceste od Siteža
proti Žetalam. Pri tem pa ne gre pozabiti za
redno vzdrževanje krajevnih cest, ki jih je po-
trebno gramozirati in opraviti na njih druga
vzdrževalna dela. Želja in dela krajanom ne
manjka, pa tudi ne volje, da sami poprimejo
za delo in ne nazadnje prispevajo za napre-
dek svojega kraja tudi velik del denarja. Praz-
novanje 12. krajevnega praznika bo torej tudi
praznovanje pripadnosti kraju in volje za nje-
gov napredek. Zato pa veljajo krajanom kra-
jevne skupnosti Majšperk še posebne čestit-
ke.
NaV
Jutri
tekmovanje
tur stičnih
podm adkarjev
v osnovni šoli Toneta Žnidari-
ča v Ptuju se bodo jutri (12. ma-
ja) srečali najboljši slovenski tu-
ristični podmladkarji. Ptujske
bodo predstavljali mladi iz osno-
vne šole Toneta Žnidariča, kjer
so tudi sestavili nalogo, s katero
bodo tekmovali na tem srečanju,
ki bo potekalo pod naslovom En
dan v gosteh pri vas. Sodi pa v
ambiciozen projekt Turizmu po-
maga lastna glava.
V srečanju podmladkarjev se
bodo vključili tudi mladi turisti-
čni delavci iz osnovnih šol Ivana
Spolenaka, Olge Meglič in Fran-
ca Osojnika. V Ivanu Spolenaku
so izdelali priponke, v Olgi Me-
glič plakate, podmladkarji osno-
vne šole Franca Osojnika pa bo-
do udeležencem srečanja poka-
zali ptujske znamenitosti: kot že
večkrat doslej bodo na dan sre-
čanja turistični vodniki.
Srečanje turističnih podmlad-
karjev Slovenije ima izreden po-
men, saj naj bi pokazalo, kako
lahko »mlada in sveža misel po-
maga Sloveniji do večje turisti-
čne privlačnosti«.
Jutrišnje srečanje turističnih
podmladkarjev se bo pričelo ob
deveti uri. Med bivanjem v Ptuju
si bodo mladi ogledali razstavo
Ptuj na starih razglednicah in me-
sto, tekmovanje pa se bo pričelo
ob 10.30. Mlade tekmovalce bo-
sta pozdravila tudi predsednik
Turistične zveze Slovenije in ob-
činske Turistične zveze Ruj.
MG
dan osnovne šole ivana spolenaka ptuj
Kriza naj bi ostala pred šolskimi vrati
Gospodarska kriza, kriza vred-
not in kriza razuma, vse to naj bi
ostalo pred šolskimi vrati. Če-
prav se seveda ne učitelji in ne
učenci trenutku, ki ga živijo, ne
morejo izogniti. Pa vendar je tre-
ba dati generacijarn, ki nam bo-
do krojile usodo čez desetletje in
več, vse, kar sodobnega premore
naša družba, vse znanje in raz-
mere za uspešno izobraževanje.
Ker pa to še zdaleč ni mogoče,
zahteva sedanji čas od učitelja
več kot kdajkoli prej. Tega se za-
vedajo in temu sledijo tudi na
osnovni šoli Ivana Spolenaka v
Ptuju, smo slišali in videli na nji-
hovem drugem dnevu šole 26.
aprila.
Na svečani proslavi so učitelje
in učence pozdravili predstavni-
ki krajevne skupnosti, skupščine
in družbenopolitičnih organiza-
cij ptujske občine ter maribor-
skega Zavoda za šolstvo. Ob tej
priložnosti so učenci pripravili
razstavo o delu interesnih dejav-
nosti na šoli, ki jih ni malo, vse
so žive in ustvarjalno dopolnju-
jejo včasih kar pretog učni načrt.
Da so mladi zares ustvarjalni,
smo se lahko prepričali ob
spremljanju kulturnega progra-
ma in seveda ob ogledu razstave.
Svečano pa so odprli tega dne
tudi dve podstrešni učilnici.
Uporabljajo ju sicer že od začet-
ka drugega polletja, dan šole pa
je bil priložnost, ko so jih lahko
predstavili tudi staršem, kraja-
nom in drugim gostom. V učilni-
cah imajo pouk prvošolčki in ta-
ko ima osnovna šola Ivana Spo-
lenaka prvič v svoji zgodovini
enoizmenski pouk.
Tako je tudi ta 32-članski de-
lovni kolektiv naredil velik korak
naprej, ne brez odrekanja in vo-
lje za več in boljše. Na šoli je 486
učencev v šestnajstih oddelkih,
imajo pa tudi še en oddelek po-
daljšanega bivanja.
NaV
Bilo je zares slovesno.
Otroška folklorna skupina
iz Podgorcev
Pozornost gledalcev je otroška folklorna skupina iz Podgorcev
vzbudila na srečanju šolskih folklornih skupin 16. aprila pri Miklav-
žu. Predstavila se je z nekaterimi otroškimi igrami (gnilo jajce, mačka
lovi miško) in tudi s štajerskimi plesi. S podobnim programom so se
predstavili tudi ob otvoritvi 13. turističnih dnevov v Podgorcih, kjer
so skupaj z odraslo folklorno skupino PD Alojza Žurana iz Podgor-
cev pričarali prijetno vzdušje.
Ob otroški folklorni skupini iz Podgorcev bi hoteli opozoriti, da
smisel njihovega dela ni samo oživljanje plesov, ki so domena odra-
slih skupin, temveč otroških iger in plesov.	Vida Topolovec
Foto: Ema Žalar
yu-zda-vb
Tatjana Matejaš
čeprav v tej rubriki »obdelu-
jem« predvsem slovenske skupi-
ne, je zaradi sorodstvenih vezi
(babica Slovenka) zašla vanjo tu-
di Zagrebčanka Tatjana Matejaš.
Kot 16-letna deklica je zable-
stela leta 1987 na zagrebškem fe-
stivalu s pesmijo Noč kristala.
To je bil njen start, saj je potem
pričela nastopati na vseh tv cen-
trih v Jugoslaviji. Na ljubljanski
televiziji je bila to skupna oddaja
z Davorjem Božičem ob koncu
leta 1988. Takoj zatem pa je do-
živela veliko presenečenje, saj so
jo povabili na turnejo po Kanadi
in ZDA. Prepevala je v Torontu,
Los Angelesu, Vancouvru ... V
Kanadi ji je uspelo celo to, da so
jo proglasili za pevko meseca.
Njene pevske sposobnosti in
uspehi prek luže pa so verjetno
pripomogli k temu, da je pričela
snemati v diskografski hiši Vir-
gin v Londonu, in to z ekipo, s
katero, dela tudi Tina Turner.
Ob promociji svoje LP plošče
pripravlja celo nastop na popu-
larnem Super kanalu.
Največji uspeh na našem tržiš-
ču je dosegla s pesmijo Sedam-
naest ti je godina tek, ki jo pre-
peva skupaj s skupino Hari Mata
H ari.
Tatjana rada nastopa tudi v ži-
vo fvpriptnn ste in 6 maia slišali
v Podlehniku), kjer zelo rada po-
je komade Kylie Minogue in
Whitney Houston v svoji prired-
bi.
Pa še majhna zanimivost: Tat-
jana je v Makedoniji in Grčiji
dosegla izredno popularnost s
pesmijo Kabala, tako da jo ob
prehodu meje grški in naši cari-
niki prosijo le za avtogram, potni
list pa jih sploh ne zanima.
Vaš
DMS
1000 neodgovornih
ZAKAJ
Kaj takega se Jezikovnemu razsodišču redko pripeti! R. T. iz
Ljubljane nam je poslala knjigo 1000 ZAKAJ 1000 ZATO s pripi-
som: »Knjigo lahko obdržite, ker si take, kot je, ne želim!« Svojo
odločitev je utemeljila takole: »Mislim, da ni primerna za prodajo po
osnovnih šolah, kjer jo je moj sin, prvošolček, na priporočilo svojega
učitelja tudi kupil. Če bodo osnovnošolci brali take knjige, lahko pri-
čakujemo, da se bo njihovo znanje maternega jezika poslabšalo.
Označila sem vam nekaj strani, kjer so večje napake, vendar je
teh zadosti na vseh straneh: dobesedni prevodi iz srbohrvaščine, >no-
ve< slovnične oblike, >nove< besede. Ali so to že zametki skupnih je-
der in skupnega jezika?
Prosim, če vsaj vi poveste svoje mnenje, ker ugotavljam, da smo
starši popolnoma nemočni. Obrnila sem se na Zavod za šolstvo in na
Republiški komite za vzgojo in izobraževanje, kjer so mi pojasnili, da
ne morejo nič storiti, ker je knjiga v prosti prodaji. Ali je res tako, saj
sojo šolarjem vsiljevali po številnih slovenskih šolah njihovi učitelji?
Kdo lahko prepove prodajo take knjige?«
1000 ZAKAJ 1000 ZATO je po svoji obliki in vsebini enciklope-
dija, v kateri ni običajnih gesel, sledečih si po abecednem redu. Snov
je razdeljena po poglavjih, posamezne krajše članke pa uvajajo vpra-
šanja. Ponujali so jo po večini slovenskih osnovnih šol na način, ki
mu najbrž res lahko rečemo vsiljevanje, kot se razburja naša dopisni-
ca. Če je v družini več osnovnošolcev, so jo prinesli domov na ogled
vsi. Gotovo pa je nižješolčku težko dopovedati, da knjiga, ki mu jo je
priporočil učitelj, ni dobra. Tako so bili starši ali prisiljeni podirati
učiteljevo avtoriteto ali knjigo kupiti.
Od kod izvira slovenska izdaja nove enciklopedije, povedo takile
deli besedila: Kakšen je sastav zvezd, riblje olje, proces razmnožava-
nja, živi izključivo v Mehiki itd. Knjigo je izdala založba Vuk Karad-
žič iz Beograda, natisnili pa so jo v Boru. Kdo jo je napisal, se ne da
ugotoviti, saj so poleg naložbe navedeni le še: dve urednici, prevajal-
ka v slovenščino, tehnična urednica in trije strokovni pregledovalci —
vsi so doktorji znanosti. Te tri »znanstvene« sodelavce je treba pose-
bej omeniti zato, ker je knjiga neustrezna ne samo z jezikovnega sta-
lišča, ampak tudi z vsebinskega. Res je, da je jezikovnih napak na vsa-
ki strani veliko (neslovenske besede, pisanje tujih imen po izgovarjavi,
napačno deljenje, nedosledna in nepravilna raba velike in male začetni-
ce, neslovenski besedni red, ponavljanje istih besed in še in še), vendar
so tudi opisi tako »učeni«, da se sprašujemo, ali so besedila strokovni
pregledovalci sploh prebrali. Primerov za utemeljitev te trditve je na
vsaki strani dovolj, npr.: »Tudi temperatura povzroča razlike v svetlo-
bi, ki jo zvezde oddajajo svojemu spektru. — Instinkt je dejanje, s kate-
rim dosežemo določen cilj brez sodelovanja mišljenja njegovega izvršil-
ca. — Danes kože v glavnem strojijo z umetnim vitaminom, ki ga prido-
bivajo v laboratorijih. — Spojine fosforja z drugimi sestavinami se širo-
ko uporabljajo v trgovini predvsem kot umetna gnojila. — Na vsakem
zemljevidu ali globusu je ekvator zelo vpadljiv, zato je težko verjeti, da
ne obstaja. — Dan traja 24 ur samo zato, ker ga je človek hotel tako
razdeliti. — Kar je najnenavadnejše — Veliki kanjon je ustvarila reka.«
Da enciklopedija ni nastala na domačem zelniku — ne na slo-
venskem in ne na jugoslovanskem — kažeta izbor in prikaz snovi. Če
je namenjena mladini (in tudi sicer), bi morala upoštevati načelo do-
mačijske bližine, npr. ob krompirju je seveda zanimiv podatek, da je
imel »zelo pomembno vlogo v zgodovini irskega naroda«, zanimiveje
pa bi bilo izvedeti, kdaj je prišel k nam; Velikemu kanjonu bi morda
postavili ob bok tudi kanjon Tare; ko se govori o izdelavi papirja, kje
in kdaj so ga začeli izdelovati pri nas itd.
Sestavljavci enciklopedije so pogosto pozabili, da so o čem že
govorili. Tako se kaka tematika pojavlja večkrat, kar knjigi ni v prid,
če se ponavlja dobesedno isto besedilo, še manj pa, če so podatki ra-
zlični. V članku Kako delamo papir beremo: »Ena najpomembnejših
iznajdb v zgodovini izdelovanja papirja pa je stroj, ki izdeluje napreki-
njen list ali zvitek papirja. Ta stroj je leta 1798 iznašel Francoz Louis
Robert,« V članku na naslednji strani Kdo je iznašel papir pa je napi-
sano: »Enega najpomembnejših so iznašli v Franciji leta 1789, to je bil
stroj, ki je lahko izdeloval dolge, neprekinjene pole papirja.« Ali naj
iskalec informacij žreba, katera letnica je prava in kaj so izdelovali na
teh strojih, zvitke ali pole papirja. Takih nedoslednosti in napak je v
knjigi veliko.
Da pisci (ali prevajalka?) svojemu delu niso bili kos, kaže stalno
menjavanje slovnične osebe (najbrž so želeli biti do bralcev prijazni):
»Najbolj priljubljen med vsemi kanarčki je vrvivec, ki ga gojijo zaradi
čudovitega petja. Tega kanarčka gojimo zelo uspešno, kot pevec pa je
vsekakor znan kanarček s področja gorovja Harz v Nemčiji. Imeti ka-
narčka ni težko. Na dnu kletke mora biti vedno svež pesek. Redno jim
moramo dajati svežo vodo ...«
Enciklopedija 1000 ZAKAJ 1000 ZATO ni otrok skupnih jeder,
temveč »dobrega komercialnega znanja«: založniki so odkupili tretje-
razredno tuje delo, ga slabo prevedli, natisnili na slabem papirju, be-
sedila očitno niso ne lektorirali ne korigirali; znali pa so ga dobro
prodati.
Takih otroških enciklopedij je na Slovenskem že nekaj. In še bo-
do izhajale (ker prinašajo zaslužek), vse dotlej, dokler ne bomo spo-
znali, da dobro enciklopedijo lahko napiše ali prevede in priredi sa-
mo skupina domačih strokovnjakov. Ali ne bi pri svetovanju, kaj je
dobro, morali sodelovati tudi učitelji? Ali na Slovenskem ni stroko-
vno usposobljenih kritikov, ki bi taka dela sproti ocenjevali v časopi-
sju? Republiški komite za vzgojo in izobraževanje se po našem mne-
nju nikakor ne bi smel izmikati odgovornosti za vse, kar se prodaja v
slovenskih šolah.
Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v
javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Repu-
bliška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7.
Mariborska orglarska delavnica
Slovenija je zaradi svoje zemljepisne lege
križišče dveh stilno različnih kulturnih tokov.
To se jasno vidi tudi v orglarski umetnosti.
Čutiti je vpliv beneške kulture, predvsem pa
so prevladovali vplivi iz Gradca. Tudi s Ti-
rolske je prihajalo sem več odličnih orglar-
jev. Lahko pa bi jih razdelili po delavnicah,
npr.: ljubljanska, celjska, mariborska, itali-
janski mojstri itd.
Prvo orglarsko delavnico zasledimo v Ma-
riboru šele v drugi polovici 18. stoletja. Pred
tem lahko zasledimo le še ime Mateja iz Ma-
ribora, ki je leta 1501 popravljal orgle v Za-
grebu.
Leta 1764 se v Mariboru pojavi Simon
Otoničer (Ottonitscher, Odonitzer), ki ga že
leta 1760 najdemo kot pomočnika v delavnici
slovitega Cyriacusa VVernerja v Gradcu. Oto-
ničer se je poročil z Wernerjevo hčerko Tere-
zo. Rodili so se jima štirje otroci. Najstarejši
sin Simon Josephus je prevzel očetovo or-
elarsko delavnico. Tako kot vsi orelarii se ie
tudi Otoničer podpisoval v sapnice svojih in-
strumentov. Danes poznamo šest njegovih
del. V Sloveniji najdemo dovršeno izdelan
pozitiv v Ritoznoju blizu Slovenske Bistrice.
Igralnik ima izdelan na bočni strani orgelske
omare, česar se je nedvomno naučil v Grad-
cu, saj je to značilno za graško regionalno šo-
lo. Simon Otoničer je umrl v Mariboru leta
1784, star 54 let.
Po Simonovi smrti je orglarsko delavnico
prevzel sin Josip. Leta 1788 seje takole pod-
pisoval v pozitiv v Zelendvoru: »Josip Odo-
nitsch. Orgel und Instrument Macher in Ma-
hrburg, 1788, Reparirt.« Tedaj še ni imel
meščanskih pravic mesta Maribora. Te je do-
bil leta 1722. Josip Otonič je pri podpisova-
nju opustil v priimku končnico -er in tako za-
sledimo prve variante priimka: Odonitsch,
Ottonitsch, Otonitsch. Evidentiranih je 13
njegovih del, nekaj pa je domnevnih. Izdelal
naj bi 97 instrumentov. Tudi on ima igralnik
nnstavlien 7 bočne strani nreeine nmare Te
družinske tradicije si je Otonič obdržal vse
življenje.
Zadnje Otoničeve orgle so iz leta 1832, so
pa v cerkvi Marije Magdalene na Kapelskem
Vrhu pri Radencih.
Nekateri viri navajajo, da je mojster umrl
leta 1817 ali 1818. To je zapisal župnik iz
Gornje Rijeke na Hrvaškem, kjer naj bi Oto-
nič postavil orgle. Pa do tega kljub predplači-
lu ni prišlo. Župnik ga je večkrat terjal, tudi
tožil, a zaman. Mojster se je izgovarjal, da
mu vojna jemlje vajence. O Otoničevi smrti
je župnika »obvestil« nek trgovec z vinom, ki
mu je povedal, da je Otonič umrl in zapustil
za seboj ženo in tri otroke. Župnik v Rijeki je
nasedel lažem in vse to popisal v kroniko.
Med tem je Otonič vneto gradil orgle dalje.
Res pa je, da po tej aferi ni o njem na Hrva-
škem nobenega sledu več. Mariborski moj-
ster orgel je umrl leta 1853.
nrof. Maida Eržen-Novak
8 — IZ NAŠIH KRAJEV
11. maj 1989 - TEDNIK
srečni ulovi janka strelca iz markovec
Krap, da te kap!
Janko Strelec je imel z ribami
vedno srečo. Večjo, ga pohvalijo
njegovi prijatelji, kot v lovski
druščini. Letos pa ga krapi kar
obletavajo. Od Drave ima le ko-
rak ali dva in nič čudnega zatorej
ni, da ribari že nekaj desetletij.
»Začel sem seveda v domači reki
in bil do letošnje pomladi, skoraj
dvajset let, član Ribiške družine
Ptuj. Zdaj pa je ta naša reka že
tako umazana, da se domači ribi-
či več ne podamo za domačo vo-
do. Kar nekaj se nas je odločilo
prestopiti k ribičem pesniške
družine v Lenartu. Tako zdaj
največkrat lovim v jezeru Gradiš-
če. Tam sem ujel že 15-kilogram-
skega krapa, ta na posnetku pa
tehta 13 kilogramov in smo jo,
bila je namreč samica, z ribiški-
mi pajdaši, seveda, že pojedli za
večerjo,« pravi sogovornik.
»Okolje jezera Gradišče,« razla-
ga Janko Strelec, »je tako, da se
človek resnično veseli oditi v na-
ravo. Tudi voda je čista in ne kot
v Markovcih, kjer ribe resnično
že smrdijo.« Po neki analizi, ki
so jo markovski ribiči dali nare-
diti, so dravske ribe le pogojno
užitne. Pa bi lahko pred leti, ob
gradnji jezera in zapornic za hi-
droelektrarno, ribji zarod rešili.
Takrat so ptujski ribiči menda
celo dobili nekaj denarja, a z
njim niso uredili ribjih stez ali
ribnikov, kjer bi zdaj plavale
zdrave ribe. »Ne gre samo za rib-
ji zarod, tudi druge vodne in ob-
vodne živali so ogrožene, pa tudi
narava ni nič kar privlačna,« raz-
mišlja Janko Strelec.
Čeprav se odpravi ribarit vsak
lep dan, še posebej zdaj, ko je
ostal sam in je upokojen, je Jan-
ko rad »za vodo«, saj tam prija-
teljuje z drugimi možakarji. Tu-
intam ribo, ki se ujame na trnek
s koruznimi zrni, vrže nazaj v vo-
do. Naj se še malo naplava in
morda osreči manj srečnega ribi-
ča.	(PS)
Posnetek: Stanko Kosi.
Družinska godba Stefanec
Tu in tam v tej naši deželi še najdemo družine, kjer družinski čla-
ni igrajo vsak svoj instrument, vsi skupaj pa potem tvorijo orkester.
Brata Franc in Zvonko Štefanec iz Ljutomera sta s svojimi otro-
ki, bodočimi zeti in snahami ustanovila družinsko godbo Štefanec, po
domače Bregar. Vseh glasbenikov je devet, njihovo igranje pa zveni
zelo dobro. Orkester je bil ustanovljen 14. januarja letos ob poroki
člana njihove ožje družine. Širšemu občinstvu so se predstavili prvič
ob predavanju društva vinogradnikov v gostišču Taverna. Zaigrali pa
so tudi ob otvoritvi 13. pokušnje domačega vina v Podgorcih, od ko-
der je tudi naš posnetek.
Vida Topolovec
Foto: Ema Žalar
Tudi tekstil pri zasebniku
Dragica Voda je pred dnevi odprla v Cankarjevi ulici tri v Ptuju
tudi trgovino s konfekcijo VESNA. Pred devetimi meseci je zaorala
ledino s trgovino z živili.
V trgovini, ki je vsak dan odprta od 8. do 19. ure, ob sobotah pa
od 8. do 13., je moč kupiti najrazličnejše perilo, posteljnino, nogavice,
brisače, oblačila iz jeansa in drugo, vse po zelo konkurenčnih cenah.
Na vprašanje, zakaj še druga trgovina, je Dragica Voda odgovo-
rila, da je bila priložnost: tekstilne tovarne so ponudile ugodno mož-
nost nabave, zato je bila odločitev toliko lažja. Največ blaga za zdaj
dobi iz Veletekstila Ljubljana in tkanine Celje. V bodoče se jim bodo
pridružile še druge.
V prodajalni Vesna dela prodajalka Zdenka.	MG
(Posnetek: M. Ozmec.)
Bogomir Sajko ob razdelilnici svoje hidroelektrarne. Vse je še staro, iz
časov Marije Terezije, pa še dela brez težav. Kot vidite, luč sveti in v hiši
napaja elektrika vsaj še 6 termoakumulacijskih peči.
Sin Mirko je dokazal, da bo mojstrsko delo svojega očeta, dedka in pra-
dedka lahko brez težav pridno nadaljeval. Na posnetku je ob sicer sta-
rinskem regulatorju hitrosti turbine.
na obisku pri sajkovih na slapah pod ptujsko goro
Mlin in lastna elektrika,
pa še kmetija povrhu
že ko sem se sredi najlepšega
pomladnega meseca odpravljal
iz mestnega vrveža proti Ptujski
Gori, me je med potjo prevzema-
lo pomladno brstenje. Prijetno
sončno vreme je zvabilo na polje
še zadnje kmetovalce, ki so bili
od daleč videti kot mravljice, ki
rijejo po zemlji. Mogočna gotska
lepotica je bila vse bližje in kma-
lu tudi za mano, ko sem se poča-
si spuščal proti Majšperku. Še
bolj me je prevzel mir, ko sem se
vozil v objem haloškim gričem,
na katerih so kot bele pičice ža-
reli cvetovi češenj in sliv. In kot
bi trenil sem vozil ob v tem delu
še neoskrunjeni Dravinji, ki je
vsej tej pomladanski dišeči idili
ljubko dodajala svoje nemirno
žuborenje. Kmalu sem stal na
dvorišču Sajkovih, kjer že skoraj
stoletje jemljejo višek energije tej
haloški rečici in jo v mlinu spre-
minjajo v belo dišečo moko, pa
tudi v dragoceno električno ener-
gijo. Včasih je bila tudi velika ža-
ga, ki so jo gonila prav tako
mlinska kolesa in kjer so nažaga-
li na tisoče kubikov lesa.
Morda pravijo temu kraju Sla-
pe samo zaradi jezu za mlinom.
Kakšnih 25 metrov širok je in vi-
sok dober meter in pol. Z njega
pada voda Dravinje peneča se in
žuboreča, da je od daleč videti
kot velik, širok slap. Ob jezu je
na levi strani vodnega toka staro
brunasto vodilo do prav tako le-
senih zapornic, ki usmerjajo vod-
no moč do turbine. Ta prek jer-
menaste transmisije dalje goni
vso mehanizacijo mlina ter gene-
rator za proizvodnjo elektrike.
Gospodar tega nevsakdanjega
mlina in mini elektrarne je Bogo-
mir Sajko, ki je poleg tega s svo-
jo ženo, sinom in bratom tudi
uspešen kmetovalec. Naslonjena
na zapornice sva se najprej pre-
dala pogledom na navidezno ne-
mirno Dravinjo pod jezom, za-
tem pa nadaljevala brskanje po
starih spominih . ..
»Daleč naokrog je znan naš
mlin, tja do Šmartnega in Pohor-
ja pa do Poljčan in po vsej Dra-
vinjski dolini. Tradicijo je začel
že moj dedek Jurij, ki je za časa
Avstro-Ogrske kupil na tem me-
stu hišo in v njej uredil žago in
mlin. Teh je bilo včasih sicer ve-
liko ob rekah in potokih, a tod
naokrog je bil naš mlin edini. Ta-
krat — leta 1890 — je bil mlin si-
cer precej manjši in za polovico
nižji, a bil je, pa žaga prav tako.
Pozneje ga je moj oče zaradi
spomladanskih poplav dvignil in
razširil, mislim, da je bilo to oko-
li leta 1930, in od takrat je kot
zgradba skoraj nespremenjen.«
Kdaj pa ste začeli proizvajati v
njem prvo električno energijo?
»S štromom se je začel baviti
že moj dedek. Leta 1922 je kupil
in vgradil prvo turbino s transmi-
sijo, regulatorjem in generator-
jem. Takrat je imel zaradi tega z
oblastjo precej težav. Davkarija
je hodila večkrat v nenapoveda-
ne kontrole in preštevala žarnice,
s katerimi smo si svetili. Davek
smo namreč morali plačevati tu-
di od tega, koliko žarnic nam je
dajala lastna elektrika. Po vojni s
tem nimamo več težav.«
Med pogovorom se počasi
preseliva v notranjost velike lese-
ne ute, kjer naju obkrožijo števil-
na vrteča se kolesa, na katerih
škripljejo že precej raztegnjeni
jermeni ...
»Sedaj sva v strojnici,« poja-
sni mlinar Sajko, zatem pa poka-
že na pod: »Tukaj spodaj je s
premerom kakšen slab meter
Francisova turbina, ki prek tran-
smisije poganja na eni strani ve-
liko kolo z vztrajnikom do gene-
ratorja, na drugi strani pa prek
širokega jermena poganja celo-
ten sistem mlina, ki je razdeljen
še v dve nadstropji.«
Koliko kilovatov pa proizvede
vaš generator?
»Moč ima 32 kilovatov, ven-
dar v povprečju proizvede od 20
do 30 kilovatov. Ob njem je še
podoben, a precej starejši gene-
rator. Popolnoma je obnovljen,
in če bi tale odpovedal, prene-
sem jermen na drugega in elek-
trika bo svetila naprej. Sicer smo
leta 1970 ves mlin in generatorje
popolnoma prenovili. Ker žaga
ni imela več dovolj dela, smo ve-
liko mlinsko kolo odstranili in
prestavili tja turbino. Ta se sedaj
vrti noč in dan. Vsako leto opra-
vimo manjši remont ali temeljit
pregled vseh bistvenih sklopov
in dotrajane ali uničene dele tudi
zamenjamo. Največkrat gre za
ležaje ali vodila.
Poleg generatorja je regulator
hitrosti turbine, ki je star več kot
jaz, a dela še brezhibno in samo-
dejno. Sicer pa se bomo sredi av-
gusta — po žetvi lotili ponovne
temeljite prenove elektrarne in
mlina, ko bomo vgradili tudi
drugo, nekoliko sodobnejšo tur-
bino ...«
Zatem sva »nevarno območje«
počasi zapustila in se preselila v
mlinski del. Po starih lesenih in
belo oprašenih škripajočih stop-
nicah sva stopila v prvo nad-
stropje, kjer je bil hrup vedno
večji. Klokata, klokata, klokata,
klo . .. in tako naprej v nedo-
gled. Štiri valjčne mlinske stole
venomer trese in v njih škriplje
zrnje. Pšenico meljejo, saj je se-
daj ravno prav suha za to. Niče-
sar si ne znam razlagati, saj je
vse skrito, le pod sitom je videti
enakomerno padanje moke v ve-
like lesene zaboje. Po krajšem
sprehodu mi mlinar pokaže še si-
lose z ržjo, pa z ajdo in koruzo.
Vse meljejo, kar kmetje želijo.
Obratujejo pa kot v starih časih
— na zamenjavo. Za vrečo zrnja
toliko in toliko moke, kar je od-
visno od tega, kakšne vrste je zr-
nje.
»Vsakih 10 dni zmeljemo za
kakšen vagon zrnja, kadar pa je
sezona, pa v tem času zmeljemo
tudi po tri vagone, če je treba.
Sedaj so že dobrih 50 let vgrajeni
valjčni mlini, pred tem pa je vse
mlel stari kamniti mlin, ki je de-
lal podobno kot žrmlje,« pravi
Sajko in pri tem mimogrede po-
streže dvema mladeničema, ki
sta prišla po zdrob za pjščance.
Za fantoma se tudi midva poda-
va nazaj na dvorišče, kjer me
presenetijo svinje na prostem ter
kup mehanizacije pod kolarnico.
Torej ste tudi kar precej velik
kmetovalec, kajne?
»Ha, ha, ha ... velik ravno ne,
kmetijo pa imamo, to pa res.
Zemlje imamo sicer za tri pare
dela voljnih rok skoraj preveč,
pa morda ravno dovolj, da je v
hlevu vedno kakih 15 glav molz-
nic in kakih 25 glav govejih pi-
tancev. Svinj za tržišče ne redi-
mo, le za svojo prehrano, zato pa
so na prostem. Tako sicer rastejo
veliko počasneje, pa zato niso
mastne — bolj mesnate so in tu-
di meso je bolj čvrsto in oku-
sno.«
Da je temu tako, sem se poz-
neje tudi sam prepričal v lični
kmečki kuhinji. Pa tudi rizling z
Janškega Vrha, kjer imajo še go-
rice, nama je odlično teknil. In
ko sem se pozneje poslavljal s te-
ga še neoskrunjenega dela Ha-
loz, mi je bilo skoraj malce tež-
ko. Sajkovi sploh ne vedo in ne
želijo vedeti za mestne težave.
Avtomobilskega plina ne vdiha-
vajo. Čutiti je sicer, kot da bi bili
odrezani od sveta, a niso. Pa tudi
če bi bili; kruha zlepa ne bodo
lačni, pa tudi elektrike ne, dokler
bo tod mimo še tekla Dravinja.
Zares jim lahko človek zavida —
a obenem odhaja s prijetnim ob-
čutkom olajšanja. Sin Mirko se
je odločil, da bo ostal doma, na
mlinu in na kmetiji. Torej le ne
bo tako kot drugod po Halozah,
kjer ostajajo stare domačije s sta-
rimi ljudmi in z njimi tudi umira-
jo.
M. Ozmec
Mlin zapušča vsak dan na desetine vreč pšenične, ajdove, ržene ali koru-
zne moke, pa tudi vseh drugih, za živali slastnih ostankov.
Jez ob Sajkovem mlinu na Slapah 19 pod Ptujsko Goro tako že slabo stoletje vznemirja in jemlje moč
Dravinji.
TEDNIK - 11-maj 1989
IZ NAŠIH KRAJEV — 9
Srečanje petdesetletnikov v Jeruzalemu
Priti kot rosno mlada učitelji-
ca takoj po vojni ali natančne-
je v šolskem letu 1947/48 na
šole, ki so bile oddaljene od več-
jih centrov, brez dvoma ni bilo
tako enostavno. Tako je mislila
tudi Ivanka Pučko, ki je tistega
leta prišla poučevat šolarje na
osnovno šolo Ivanjkovce v obči-
ni Ormož in tam ostala polnih 30
let.
Ce bi se vrnili več kot štiride-
set let v preteklost, ti kraji niso
bili videti tako kot danes. Ceste,
Ici so danes asfaltirane, se v tistih
časih skoraj ne bi mogle tako
imenovati. Edina povezava kraja
s svetom je bila železnica v doli-
ni. Do nje moraš s Svetinj ~ ta-
ko se imenuje kraj, kjer je na naj-
višji vzpetini Mihalovskega hriba
šola in cerkev vseh svetnikov —
več kot pol ure peš. Ob lepem
vremenu in poleti je še šlo. Dru-
gače je bilo pozimi, ko so zime
bile tiste prave — z obilico snega
— in ob močnih nalivih. To pa
še ni bila najhujša nadloga. Ob
pomanjkanju stanovanj za učite-
lje, ki so poučevali na tej šoli, ki
je v tistih časih štela okoli 250 šo-
larjev, ob celodnevnem pouku
(pa ne v današnjem smislu) je bil
največji problem pomanjkanje
pitne vode.
Ivanka Pučko (sedaj poročena
Trop!) se spominja dogodka v
zvezi z edinim studencem na
Svetinjah, ko je nekdo vrgel vanj
mačko in dolgo časa niso imeli
vode. Nositi so jo morali iz doli-
ne. Za najhujšo silo je bila tudi
kapnica.
Ima pa zelo lepe spomine na
svoje prve učence, ki so srečanje
tudi organizirali, in na njihove
starše. Kljub revščini, ki v tistih
časih za te kraje ni bila nič nena-
vadnega, so bili otroci srčno do-
bri, željni znanja, starši pa so do-
bro sodelovali s šolo.
Njeni prvi učenci v šolskem le-
tu 1947/48 so danes že zreli,
odrasli ljudje. Skoraj vsi so že
petdesetletniki, nekateri že tudi
starejši. Na srečanje jih je prišlo
26 — iz raznih krajev Slovenije,
največ iz Maribora.
Zanimivo jih je bilo videti, saj
se skoraj niso več poznali. Neka-
teri se niso videli že več kot 35
let. Lepo je bilo obujati spomine
na tista sedaj že oddaljena rosno
mlada leta.
Razšli so se z željo, da se po-
novno najdejo aprila prihodnje-
ga leta.	Vida Topolovec
Foto: Ema Žalar
Petdesetletniki v Jeruzalemu s svojo prvo učiteljico Ivanko Pučko
mam center videm
Centrsko tekmovanje
Dolgo smo čakali na lep, sončen dan, kot
je bil to nedeljo, saj so prejšnji deževni dnevi
ovirali marsikatero ekipo, ki se je pripravlja-
la na centrsko tekmovanje. Toda gasilska
vztrajnost je prispevala, da se je na tekmova-
lišču zbralo kar 32 ekip.
Preden bi pogledali rezultate, je prav, da
opredelimo smotre tekmovanja. Ker gasilci
rabijo v intervenciji isto opremo, kot so jo
uporabljali na tekmovanju in prejšnjih vajah,
je vsekakor pomembno pridobivanje spretno-
sti in znanja, ki ima veliko operativno vred-
nost. Gasilska tehnika, ki se najde v rokah
izurjenih gasilcev, dobi šele tedaj svojo vred-
nost. Tako je tekmovanje dokaz, da z vlaga-
njem v gasilska sredstva opravimo le del na-
loge. Drugi del zajema usposabljanje gasil-
skega kadra in teče ob vajah. Vaje in tekmo-
vanja so praktične oblike gasilskega usposa-
bljanja. Vsi tisti, ki zanemarjajo to obliko ga-
silske dejavnosti, hkrati zanemarjajo operati-
vno dejavnost. Posledice so vidne v telesnih
poškodbah pri požarih, slabo opravljenih in-
tervencijah, povzročanju škode na gorečih
objektih, vse to pa zahteva zakonsko odgo-
vornost.
Na tem tekmovanju je bil poudarek tudi
na masovni udeležbi, in to je popolnoma
uspelo. Zaradi vse večjih požarnih obremeni-
tev ter tehničnih nevarnosti mora biti v sle-
hernem okolju vedno dovolj ljudi, ki so spo-
sobni za intervencijo. Tako je bil cilj GC Vi-
dem, da za to obliko dejavnosti usposobi
čimveč gasilcev.
V tekmovanje so bile zajete vse generacije.
Še posebej je razveseljivo delo z mladimi, saj
so prav ti bili med najštevilnejšimi. Tudi čla-
nice, veterani in civilna zaščita so pokazali,
da lahko resno računamo na njihovo pomoč.
Vsako društvo mora imeti tudi operativno
člansko desetino, kar je pogoj za obstoj dru-
štva. Če pomislimo, da so bili izpolnjeni vsi ti
pogoji, potem je ocena tekmovanja zelo viso-
ka.
Hkrati je cilj tekmovanj tudi druženje ga-
silcev, izmenjava izkušenj ter vsestranska
medsebojna pomoč. In tudi to je uspelo. Vse
sodelujoče ekipe so pokazale dobre delovne
rezultate, najboljši v posameznih kategorijah
pa so osvojili tudi pokale.
Tako so med mlajšimi pionirji in pionirka-
mi zmagali predstavniki GD Leskovec, med
starejšimi pionirji ekipa GD Leskovec, med
starejšimi pionirkami ekipa GD Žetale, med
mladinci GD Podlehnik, med mladinkami
GD Tržeč, med člani je zmagala ekipa GD
Sela, med članicami pa GD Sela. V kategoriji
civilne zaščite je zmagala ekipa GD Tržeč.
Tekmovanje je potekalo pri GD Žetale, ki
je kljub skromnim razmeram zelo dobro pri-
pravilo in izvedlo to veliko nalogo. Z doda-
tnim orodjem so priskočila na pomoč tudi
nekatera društva iz centra, pokrovitelj tekmo-
vanja pa je bila KS Žetale.
Kot pri vsakem tekmovanju so tudi tokrat
bili zadovoljni zmagovalci in nezadovoljni
poraženci. Prepričani smo, da tokrat ni bilo
poraženih, saj so bili vsi rezultati zelo dobri.
V kratkem času nastopa ekipe pa je potreb-
nih mnogo drobnih delovnih obveznosti, za-
to je rezultat jjdraz dela ekipe kot celote in
vsakega posameznika. Razlike med ekipami
so bile zelo majhne, pri delu komaj opazne,
in lahko bi na zmagovalnih mestih našli tudi
mnoge druge ekipe, ki pa bodo imele prilož-
nost, da svoje znanje pokažejo na občinskem
tekmovanju.
Janez MERC
34 let v službi
ljudstva
34. redna letna konferenca OGZ Ormož je bila v soboto, 22. apri-
la, v gasilskem domu na Hardeku. Udeležba na njej je bila zadovolji-
va, saj so se zbrali številni uniformirani delegati gasilskih društev.
Konferenci so prisostvovali tudi predsednica IS SO Ormož Majda
LUKNJER, regijski poveljnik ing Ciril MURKO, delegacija ZGD
Ptuj, predsednik SlS-a za varstvo pred požarom občine Ormož ter
drugi gostje.
Iz poročila predsednika Mirka MUNDA je bilo razvidno, da je
potrebno poleg že storjenega pomisliti na izjemno družbenopolitično
razgibano življenje. Člani in članice tako izrazite solidarnostne, člove-
koljubne in družbeno koristne organizacije, kot je gasilska, smo prav
gotovo povsod pripravljeni aktivno in konkretno podpreti prizadeva-
nja naše družbene skupnosti, posebno pa v tem trenutku, ko nam gre
najtežje.
Znano nam je, da so naloge gasilcev resne, zato moramo biti
budni in samokritično ocenjevati vse, kar bi škodovalo ugledu in raz-
voju socialistične družbe teg gasilstva.
V	gasilski zvezi je gasilska oprema pomankljiva in nekaterim tudi
zastarela, zato je potrebna še večja iznajdljivost pri zbiranju finančnih
sredstev.
Poveljnik OGZ višji gasilski častnik Ivan VAJDA je v poročilu
predvsem poudaril preventivno področje delovanja gasilskih društev
v krajevnih skupnostih in IGD v delovnih organizacijah.
V	prihodnje bo potrebno kontinuirano delo na področju požarne
preventive, kajti aktivnosti, ki jih izvajamo v mesecu požarnega var-
stva, so kompanjske. Več pozornosti moramo posvetiti tudi vzgoji in
požarnovarnostni kulturi mladega človeka, zato bo potrebno dru-
štvom mladih gasilcev na šolah posvetiti še večjo skrb in potrebno po-
moč.
V	lanskem letu smo delovali preventivno, saj je razveseljivo, da
se je zmanjšalo število požarov v primerjavi s prejšnjim letom z dese-
tih na šest. Vendar pa je porazno, ker je nastala večja gospodarska
škoda. Rdeči petelin se je prikazal na zasebnem sektorju pet krat in
na družabnem enkrat.
Skupna požarna škoda je v lanskem letu znašala 269.600.000 din,,
in če jo razčlenimo, ugotovimo, da je zasebni sektor utrpel škodo v
znesku 19.600.000 din in družbeni 250.000.000 din. Škoda se je finan-
čno povečala za 3723 krat.
Ob koncu konference so gasilci med drugim sprejeli sklep, da bo
18. dan gasilceb občine Ormož 22. julija v GD Ključarovci, ki praznu-
je letos 60-letnico.
S priznanjem in plaketo veterana ter s skromnim praktičnim da-
rilom seje predsednik OGZ ob koncu zahvalil Stanko HODŽARJU,
dolgoletnemu tajniku, za njegovo požrtvovalno in natančno delo.
Tone Kace
Plavi dnevi v SŠC
Pripadniki plave eskadrilje so že dva meseca na poti po Jugosla-
viji, kjer so na razstavah, ki so jih pripravili, predstavljali svoje življe-
nje in delo učencem in drugim ljudem. Ustavili so se tudi pri nas v
Ptuju.
V avli SŠC so nam pripravili razstavo, ki so jo v ponedeljek do-
poldne uradno in slavnostno odprli. Ob tej priložnosti so se v bližini
šole spustili trije padalci, na ploščadi pred njo pa je pristal helikopter
in tu ostal do konca razstave, da smo si ga učenci natančno ogledali.
Mislim, da je bilo prav to za gledalce še posebno doživetje. Ogledali
smo si še preostali del razstave v notranjosti šole, ki je bil prav tako
zanimiv, in mislim, da je vsak našel v njej odgovor na marsikatero
vprašanje, ki se mu je porodilo v glavi. Zraven slik raznih letal, pri-
znanj, pokalov sta bila v avli razstavljena dva prava zmaja. Ob vsem
pa je bilo na razstavnem prostoru veliko pilotov, učencev pilotskih
šol iii drugih predstavnikov, ki so vneto odgovarjali na vsa vprašanja.
V dokaz, da nam resnično ni bilo dolgčas, so bili vsekakor glavni od-
mori, med katerimi smo se zbirali na »zelenih klopeh« in skupaj pre-
pevali. Veliko smo izvedeli o pilotskem življenju in poklicu. Nekaj
najpogumnejših pilotov nam je razkrilo svojo preteklost in pot do pi-
lota inštruktorja ali celo generala.
Toda vse se konča, pa naj bo še tako lepo! In kaj naj rečemo ob
koncu razstave? To, da nam je bilo vsem žal, da je že bil konec tedna
in da smo se morali raziti. Ob vsem tem se spomnim Miloševih besed:
»Čaka me avion, mora v zrak.« Nas pa so čakale učilnice, ki smo jih
v tistem tednu že kar zanemarili.
Res je, da smo si obljubili, da se bomo še vračali, vendar imajo
oni prav tako dolžnosti kakor mi. Zato lahko le upamo in čakamo,
nanje pa nas bodo vezali le najlepši spomini.
Vanja Robič, SŠC Ptuj
Napredek v prijaznosti
Naneslo je, da sem neko sredo v marcu po 25 letih ponovno trkal
na ista vrata naše občinske uprave v Ptuju. V prvo se je trkanje nana-
šalo na novogradnjo, tokrat, v drugo pa je šlo za adaptacijo te grad-
nje.
Formalno uradni dan za občane; torej nič posebnega. Vendar pa
nekaj, kar mi je dalo inspiracijo, da zapišem lepe besede na temo Na-
predek v prijaznosti.
Začenši pri trkanju za mapno kopijo na katastru, izpis iz zemlji-
ške knjige, potrdilo o skupnem gospodinjstvu soba št. I - pa vse
do oddelka za gradbene in komunalne zadeve sem tokrat naletel na
prijaznost in ekspeditivnost zaposlenih, tako da sem to pot obšel od
srede do petka. Nekoč ~ v prvo sem porabil za to pot več podplatov,
pa še zapletalo se je. Sicer pa mislim, da občan pri kontaktiranju v
poslovnih zadevah ne ceni le hitrosti, še bolj ga lahko moti neprij^-
nost, še zlasti če gre za kontakte z uradnimi in oblastnimi osebami.
Obdobje v preteklosti, ki ga navajam, je bil čas, ko še nismo toli-
ko razmišljali o racionalnosti, tudi v stanovanjski gradnji ne, kakor
razmišljamo danes. Prevladovala je družbena gradnja, zasebniki pa
smo se morali pri reševanju teh formalnosti včasih sprijazniti z nepo-
trpežljivostjo in neučakanostjo, kar pa je v povezavi z neprijaznostjo.
Da se vrnem k naslovu — primerjavi. Razmišljajoč o tem prijet-
nem spoznanju v pozitivni smeri je naravno, da si človek zastavi tudi
svoj zakaj.
Ali so na spoznanje, da moramo biti prijazni, vplivale tudi ra-
zne tv oddaje v prejšnjih letih in pisma bralcev, ki so opisovali svoje
peripetije pri reševanju raznoraznih upravnobirokratskih zadev pri lo-
kalnih oblastnikih?
—	Ali sem nekoč kot mlajši bil videti bolj pobalinsko, zdaj pa
sem siv videti bolj resno?
—	Ali sta v tako kratki dobi tako napredovala kultura in huma-
nizem, da je klečeplazništvo skorajda izkoreninjeno?
—	Ali pa vedno bolj spoznavamo, da smo vsi le eno in da se ni
dobro dodeliti na oblastnike in navadne smrtnike, saj vendar brez slo-
ge »prijaznosti v lastni hiši« ne moremo več napredovati.
Odgovor bi naslonil na zadnje zastavljeno si vprašanje. Spoznali
smo, da so občinske službe (nekaj jih omenjam) javne službe in smo
jim naložili družbeno skrb (v konkretnem primeru) za prostorsko-ur-
banistični red, ki je glede na vsestranski hitri razvoj, razvoj infrastruk-
ture, očuvanje poljskih površin, očuvanje naravnega in biološkega
ravnotežja vedno bolj pomembna in del naše zavesti.
Če sem že pri tej priložnosti oceni civilizacijskega napredka na
nekem sektorju lokalnih oblastnih struktur za četrtstoletno obdobje,
ki pa lahko velja tudi širše v družbenem dogajanju, bi vendar na kon-
cu dejal, da po vsej verjetnosti dobrih ocen na temo »biti moramo
prijazni« še ni zmanjkalo.	Rajko Topolovec
Radioamaterji tekmovali v Ormožu
V soboto, 29. aprila, je v Ormožu potekalo regijsko tekmovanje radioama-
terjev. V amaterskem radiogoniomatriranju oziroma iskanju skritih oddajnih
postaj na terenu je tekmovalo 15 tekmovalcev v štirih kategorijah.
Rezultati so bili naslednji: pionirji: 1. Sandi Šterman iz Ormoža^ 2. Mojca
Kosi iz Ormoža in 3. Samo Ivačič iz Slovenskih Konjic; žeaske: 1. Martina Pu-
klevec iz Ormoža in 2. Doris Žunec iz Ormoža; seniorji: I. Božidar Puklavec iz
Ormoža in 2. Leon Potočnik iz Ormoža; veterani: 1. Ivan Lazar iz Ormoža^ 2.
Zdravko Ivačič iz Slovenskih Konjic in 3. Jože Onič iz Slovenskih Konjic.
Najboljši tekmovalci se bodo udeležili republiškega tekmovanja. VT
foto: Vera Lazar
Pet medalj v Gorišnico
v nedeljo, 23. aprila, so se v Mariboru pomerili judoisti Slovenije
na članskem pasovnem prvenstvu. Tekmovalo je prek 70 tekmovalcev
iz 15 klubov.
Judoisti Gorišnice so zopet dokazali, koliko veljajo v članski
konkurenci, saj je od osmih tekmovalcev, ki so zastopali klub, kar pet
osvojilo medalje. Medalje so osvojili v vseh posameznih skupinah, v
katerih so imeli predstavnike. Peter Hameršek je bil tretji pri belih pa-
sovih. Rajko Muršič je opravil z vsemi nasprotniki pri zelenih pasovih
in si s prvim mestom priboril višji pas. Pri modrih pasovih je Alojz
Kojc osvojil drugo mesto, Damijan Petek pa je bil tretji, pri rjavih pa-
sovih pa je nastopil Miran Tajhman in osvojil tretje mesto.
Miran Petek
Prvenstvo KS Juršinci
v namiznem tenisu
Namiznoteniška sekcija Jur-
šinci je organizirala prvenstvo
krajevne skupnosti v namiznem
tenisu za leto 1989. Tekmovanje
je potekalo po Bergerjevem siste-
mu. V tej atraktivni igri, ki ima v
kraju veliko privržencev, je pri-
šlo do večjega prodora mlajših
igralcev. Pri tem je potrebno
omeniti Marjana Cuša, Sebastja-
na Matjašiča in Mirka Gomilška,
ki so čez noč zelo napredovali in
prehiteli mnoga imena, uspešna
v prejšnjih letih. V nadvse zani-
mivih obračunih je bil najuspeš-
nejši F. Cafuta, ki se ni dal pre-
senetiti in je ugnal vse svoje nas-
protnike. Hud boj pa se je vnel
za drugo mesto. Tu je imel naj-
več uspeha Branko Horvat, ki je
poleg precejšnjega znanja in veli-
kega napredka pokazal tudi veli-
ko mero borbenosti. Ta je pri-
manjkovala tretjeuvrščenemu Ja-
nezu Pignarju, ki je sicer prema-
gal Horvata, vendar je nepriča-
kovano klonil pred slabšim nas-
protnikom.
Končni vrstni red: I. Franc
Cafuta, 2. Branko Horvat, 3. Ja-
nez Pignar, 4. Boris Bezjak. 5.
Marjan Čuš, 6. Sebastjan Matja-
šič, 7. Mirko Gomilšek, 8. Drago
Bec, 9. Alojz Horvat itd.
Organizacijski odbor namiz-
noteniške sekcije se je odločil, da
bo v počastitev praznika dela or-
ganiziral turnir TOP 12 v Juršin-
cih z željo, da še bolj razširi to le-
po športno igro.	Cafuta
Viceprvakinje z grenkim priokusom
v Šoštanju je 15. in 16. aprila potekalo moštve-
no šahovsko prvenstvo osnovnih šol SR Slovenije
za pionirke. Mariborsko regijo so zastopale starej-
še pionirke OŠ Gorišnica. Prvi favorit prvenstva je
bilo moštvo OŠ Beltinci, ki je nastopalo v enaki
postavi kot lani, ko je premočno osvojilo naslov
republiških prvakinj in nato zasedlo 3. mesto na
državnem prvenstvu.
Že prvi dvoboji pa so ta predvidevanja ovrgli.
Po točkah sta se ločili ekipi Gorišnice in Starega
trga ob Kolpi. V medsebojnem dvoboju je zaradi
precej večjega števila šahovskih točk zadoščal pio-
nirkam Gorišnice že neodločen rezultat. Kazalo je,
da jim bo to gotovo uspelo, saj sta pri rezultatu 1 :l
imeli drugi dve igralki precejšnjo materialno pred-
nost. Od zmage ju je ločilo le nekaj sekund, a je
šahovska ura naredila svoje in sta osvojili le pol
točke. Kriterij matcn točk, ki ga uporabljamo le v
Sloveniji, seje tokrat pokazal kot nerealen. Pionir-
ke OŠ Gorišnice so si z igro gotovo zaslužile ude-
ležbo na državnem prvenstvu, tako pa so osvojile
le drugo mesto, čeprav so prvouvrščeno ekipo Sta-
rega trga prehitele za 2,5 točke, moštvo Beltinec
pa kar za 6,5 točk. Kljub odlični uvrstitvi, s katero
bi bile pred prvenstvom še kako zadovoljne, so se
razočarane vrnile domov.
Rezultati prvenstva: Stari trg 17 (28), Gorišnica
15 (30,5), Beltinci 12 (24), Murska Sobota M (20),
Vuzenica 9(15), Sevnica 8 (14), Šoštanj 7 (13,5),
Jesenice 6(13 5), Dobrovo 5 (14,5), Škofljica O (7).
Moštvo OS Gorišnica so sestavljale pionirke:
Stanka Levanič, Andreja Kostanjevec, Helena in
Slavica Trunk ter Alenka Šuman.
1. V.
10 - ZA KRATEK ČAS
11. maj 1989 — XEDNIK
Dober den! Zaj, ko smo na hrbet obrnoli 1. majnik in O F in
druge nedelovne proznične dneve, bo vena za en cajt mir s totimi
nedelovnimi manirami. Jebal ga na motkin štil, samo praznovali
bi v loti naši lubi domovini, se od spredaj in od zadaj čohali, dela
pa nišče ne bi rad. Vele, tudi jaz man enega znonca, ki mi sredi
belega opuldneva dobro jutro vošči. Seveda, če pa je lenuh za-
spani kumer pred pol vure iz štampeta skoča. To ovi den sen ga
sreča nobi oblečenega in že .sredi dneva nakresanega. Pa sen ga
pita, kaj se je zgodilo, da je tak dobre vole. Reka, mi je, da ma
obletnico in zato praznuvle. Vproša sen ga potli, za kaj mu naj
čestitan: za obletnico poroke, rojstni den ali kaj podobnega. Pa
vete, kaj mi je reka: »Eh, Lujz, nič tokšnega osebnega ne praz-
nuvlen, pa čeglih gre za topli družinski dogodek. Veš, Ioni na
gnešji den srna z ženo dobla premog, pa je pač treba loti dogo-
dek malo proslaviti, saj letos itak nemama dnara, da bi si toto
črno ogrevaje privoščla ...« Kaj čemo, hec pač more biti, še po-
sebno v totih malo boj resnih cajtih.
Kak vidite, nam v totih pomladnih dneh poleg rasti plevela
in trove najboj uspevle vsakodnevna rost cen. Udje božji, saj to
več neje normalno. Tota inflacija bo nas v grob sprovla. Saj leh-
ko človeka kop ftrofi, gdo v štacuno pride s cekaron dnara, tisto,
kaj za tisti dnar kupiš, pa bi lehko v mošji domu nesa. Moja
kmečka penzija skoro niti več neje za cigaretle zadosti. Seveda
ne kadin, smilijo pa se mi tisti, ki tote cigaretle vničovlejo in še
svojo zdravje poleg. Jaz mislin, da bi bojše bilo, če bi mela drža-
va menstruacijo namesto inflacije. Por dni v mesci bi trpeli, te pa
bi se nam drgač dobro godilo. Tiste dni se vsaj ne bi mednacio-
nalno je ... (sami si vstavte manjkajoče črke, da ne bi kdo mi-
sla, da sen tak pokvarjeni). Pa srečno — vaš inflacionirani inf-
lant LUJZEK.
TEDNIK
~ 11. maj 1989
ZA RAZVEDRILO - 11
12 — ŠPORT IN DRUŠTVA, OGLASI IN OBJAVE
11. maj 1989 - JEDNIR
NAMIZNI TENIS
Odlične igre igralcev in igralk
NTK Petovia
Začet sc ^ spomladanski del ligaških tekmovanj v namiznem tenisu, kjer
nastopajo tudi tekmovalci NTK Poetovia.
Mrdre^Miška /aMaa liga — žeaske
Že * sredo, 26. aprila, so igralke Poetovie gostile ljubljansko ekipo Ilirija.
Kljub \odsl\u domačink se gostje niso vdale, tako da so zmagale s 6:3. V ptuj-
ski ekipi so nastopile mladinki Tanja Sinic in Lucija Karničnik ter pionirka Ta-
nja Cerče.
V	soboto. 6. maja. je ekipa v enaki sestavi dosegla pomembno zmago proti
Kranjčankam. s katero so si zagotovile obstanek v medrepubliški ligi. Karnični-
kova je dobila vse tri dvoboje, Siničeva, ki ji je nedavna poškodba onemogočila
redno treniranje in od katere pričakujemo pomembne zmage, je zmagala dva-
krat. Cerčetova pa enkrat. V nedeljo, 7, maja, so se iste igralke pomerile v Vrtoj-
bi pri Novi Gorici s Tavoritinjami lige, igralkami Primexa, ki so za pomlajeno,
vendar perspektivno ekipo Poetovie trenutno še premočan nasprotnik.
I. re^bliška liga A — ženske
V	soboto dopoldan, 6. maja, so pionirke NTK Poetovia Petra Mlakar, Ma-
teja Cegnar in Vesna Ristič na gostovanju v Ljubljani z izredno dobro igro pre-
magale igralke NTK Kajuh 9:0. Popoldan so v isti postavi zmagale v Zalogu z
izredno borbeno in domiselno igro z 8:1 z igralkami domače Vesne.
i. republiška liga B — moški
V	soboto dopoldan so igralci Poetovie doma izgubili proti igralcem Kajuha
iz Uubljane s 6:3. Zaradi službene zadržanosti rutiniranega Šomna in odsotno-
sti Segule so Poetovio zastopali pionirji Petja Janžekovič, Urh Strašek in Blaž
Brodnjak. ki so igrali borbeno in so dva odločilna dvoboja izgubili v tretjem se-
tu. Popoldan so z igralci Vesne iz Zaloga zmagali s 7:2.	D. S.
Ormož v veliki prednosti
v vzhodni skupini druge republiške rokometne lige so igralci Ormoža v so-
boto zvečer na svojem igrišču s 15:7 (9:4) premagali mariborski Branik in tako
postali prvi favorit lige in za napredovanje v prvo republiško ligo. Tekma je po-
tekala v vetru, deževnem in hladnem vetru, domačini pa so jo dobili popolno-
ma zasluženo, saj so bolje obvladali spolzko žogo. Slabo vreme je vplivalo tudi
na obisk, saj bi bil drugače bistveno večji. Kljub temu pa se je v Mestni grabi
zbralo precei liubiteljev rokometa
V	Ptuju pa je bilo srečanje med Dravo in Veliko Nedeljo. Ptujčani so igrali
nad pričakovanji in po dolgem času premagali goste iz Velike Nedelje. Rezultat
je bil 26:19 (15:8) za Dravo.
Članice Drave so kar s 36:14 premagale mlado ekipo Žalca, ki na tej tekmi
ni imela prav nobenih možnosti. Mladinke Drave so s 16:15 premagale Polano,
mladinci pa z 18:22 izgubili z Veliko Nedeljo.
Velja pa opozoriti na starejše pionirje Drave, ki so v petek zvečer v Ptuju s
17:10 premagali vrstnike Velike Nedelje in se kot prvak območja uvrstili v repu-
bliški finale med šest najboljših ekip. Ista ekipa je tudi v poIHnalu republi-
škega prvenstva šolskih športnih društev in se bo danes, v četrtek, popoldan (od
16. ure) v ptujski dvorani Center poskusila uvrstiti v finale — med štiri najbolj-
še. Njihovi nasprotniki bodo igralci iz Celja, Brežic in Maribora.
V	naslednjem kolu bodo članice Drave gostovale v Sevnici, člani v Žalcu, v
Veliki Nedelji pa se bodo domači člani pomerili z Ormožani (v soboto ob
18.45). I. k.
Drava — Papirničar 2:3
Nogometa.ši Drave so 7. maja na gostovanju v Radečah z golom razlike iz-
gubili proti igralcem Papirničarja, kar jih je potisnilo v sredino lestvice obmo-
čne članske lige vzhod. Gola za Dravo sla dosegla Emeršič in Vogrinec. V nede-
ljo bo v Ptuju gostovala Nafta iz Lendave.	MiZ
TEDNIK - 11- maj 1989
OGLASI IN OBJAVE — 13
I 1. mednarodna kolesarska dirka okrog ptujskega gradu
Dvojno zmagoslavje Kranjčanov
Prizadevni člani Kolesarskega klu-
ba Ptuj niso klonili ob pogledu na de-
ževno prvomajsko jutro in letošnjo
prvo mednarodno kolesarsko dirko
okrog ptujskega gradu so varno in
brez zastojev spravili pod streho.
Kar 212 tekmovalcev petih starost-
nih kategorij se je pomerilo na
1.850 m dolgi progi, ki so jo najmlaj-
ši prevozili 6 krat, člani pa kar 21
krat. Gledalcev je bilo sicer veliko
manj kot običajno, kljub temu pa jih
je pod dežniki vztrajalo kakih dva ti-
soč. In imeli so kaj videti.
Med pionirji B seje odlično izkazal
Ptujčan Kelner, med pionirji A pa
Murn iz Krke. Med mlajšimi mladin-
ci je slavil Mrvar iz Krke, med starej-
šimi pa Kranjec, prav tako iz Krke.
Najbolj borbena in najzanimivejša pa
je bila dirka članov. V njej je bil naj-
hitrejši Polanc iz Save in je prejel tudi
veliki kristalni pokal pokrovitelja Hi-
ko Olga Meglič Ptuj. Drugo mesto si
je privozil njegov klubski kolega Aha-
čič, tretje pa Šmerc iz Merksa, Celje.
Organizatorji so za izdatno pomoč pri
izvedbi dirke hvaležni tudi vojakom
ptujske gamizije in miličnikom PM
Ptuj.
-OM
Proga okrog ptujskega gradu je bila na nekaterih mestih zelo zahtevna,
predvsem zaradi mokrega cestišča. (Foto: M. Ozmec.)
s prvomajskega zborovanja v ptuju
Kljub kresovanju hladno
Osrednje prvomajsko zborova-
nje je bilo v Ptuju že v soboto,
29. aprila, ob domu gasilcev.
Hladno in oblačno vreme je bilo
vzrok za razmeroma skromen
obisk, kljub temu pa je proslava
potekala v prijetnem vzdušju in
na srečo brez dežja. Zbrane je
pozdravil Albert Vodovnik,
predsednik republiškega odbora
sindikata delavcev kovinske in
elektroindustrije Slovenije, ki je
v slavnostnem govoru orisal zgo-
dovinski pomen prvega maja pri
nas in po svetu.
Srebrne znake Zveze sindika-
tov Slovenije so izročili: Mariji
Drevenšek, Karlu Dužiču, Irmi
Golob, Zdenki Haladeja, Edvar-
du Kupčiču, Mirki Murata, Ra-
du Plohlu, Stanku Prapotniku,
Marku Potočniku, Francu Prim-
cu, Antonu Pišku, Konradu Riž-
nerju, Francu Vrežeju, Fridi Zor-
li in Viktorju Žeraku.
Prvomajski kulturni program
so izvajali člani ptujskega pihal-
nega orkestra in folklorna skupi-
na iz bratske občine Koprivnica.
Po kresovanju ob majskem dre-
vesu pa so se jim v družabnem
delu pridružili še ansambel Zrelo
klasje in ansambel ptujske garni-
zije.	.OM
Letošnji dobitniki srebrnega znaka Zveze sindikatov Slovenije na prvo-
majski proslavi v Ptuju. (Foto: M. Ozmec)
Komisija, ki pri RTV Ljubljana
ocenjuje in spremlja delo posameznih
društev, organizacij in delovnih orga-
nizacij, ki se ukvarjajo s turistično de-
javnostjo, je minuli petek, 5. maja,
podelila Turističnemu društvu Pod-
gorci najvišje priznanje — TURISTI-
ČNI NAGEU. Prejeli so ga kot pri-
znanje za svoje večletne uspele prire-
ditve praznika vina, predvsem za le-
tošnjega trinajstega, s tem pa tudi za
pospeševanje gospodarstva, pred-
vsem vinogradništva, razvoj turizma
in za ves vloženi trud na področju
urejanja okolja.
Turistično društvo Podgorci se za-
veda, da tega visokega priznanja ne
bi dobili brez širše družbene pomoči.
V prvi vrsti so to krajani same kraje-
vne skupnosti Podgorci, tisti številni,
sicer anonimni člani turističnega dru-
štva, in drugi krajani, ki ob vseh pri-
reditvah, teh ni ravno malo in so že
prerasle okvir društva, kraja in obči-
ne, vedno zavzeto pomagajo. Pri širši
družbeni pomoči mislijo tudi na po-
moč izvršnega sveta in skupščine ob-
čine Ormož ter združenega dela,
predvsem pa Tovarne sladkorja Or-
mož.
Svečana podelitev bo jeseni, ko po-
deljujejo vse nageljne in bodeče neže
v enem izmed znanih slovenskih turi-
stičnih krajev. Pred leti je bila skup-
ščine občine Ormož podeljena bode-
ča neža (kasneje so ugotovili, da neu-
pravičeno!), sedaj pa se s TURISTI-
ČNIM NAGEUNOM Turističnega
društva Podgorci in ZLATO MET-
LO, ki jo je prejelo Turistično društvo
Ormož, vse izravnava.
Vida Topolovec
Teden Rdečega križa
Od 8. do 15. maja poteka v Sloveniji teden Rdečega križa pod na-
slovom 125-letnica delovanja Rdečega križa in zaščite človeških življenj.
Teden Rdečega križa sovpada tudi s 45-letnico obnove in delovanja Rde-
čega križa Slovenije.
V	prostorih občinske organizacije Rdečega križa je bila v pone-
deljek slovesnost, na kateri so govorili o Rdečem križu v samoupravni
socialistični družbi in o oblikah zdravstvene vzgoje v okviru organiza-
cij in postaj Rdečega križa. Predsedniki in tajniki osnovnih organiza-
cij Rdečega križa pa so se tudi seznanili z delom svoje organizacije v
tem letu. V imenu občinske organizacije Rdečega križa se jim je za
njihovo humano poslanstvo zahvalila Zalika Obran in zaželela tudi v
bodoče takšno in še boljše sodelovanje.
V	ptujski občini je več velikih darovalcev krvi. Več kot 60 krat so
tekočino življenja dali: Anton Lačen iz Dragonje vasi 2 v KS Cirkovce,
Anton Dolenc iz Zgornjih Jablan 37 v KS Cirkovce, Drago Sedmak iz
Kvedrove 4, Ptuj, Drago Furek s Hajdine, Janez Lončarek iz Seliškarje-
ve 20, Hajdina, Anton Šišek iz Jadranske ulice 17, Edvard Skok iz Agi-
sa, Ivan Brglez iz Stogovcev 3, Štefan Hadler s Potrčeve .50 a v Ptuju,
Jožef Murata iz Kidričevega 2, Bojan Stanič iz Mihovcev 7, Oskar
Sturm iz Raičeve 7 in Ivan Gavez iz Perutnine.
MG
umrl za posledicami
nesreCe
Pred mesecem smo p>oročaIi,
da je bil v prometni nezgodi v
Bukovcih hudo poškodovan ko-
lesar Jožef Njegač. Zadel in zbil
ga je po cestišču osebni avtomo-
bil. Zdravili so ga v ptujski bol-
nišnici, vendar so bile poškodbe
tako hude, da je 67-letni Jožef
Njegač iz Bukovcev v začetku
maja umrl.
trCila mopedista
v soboto, 29. aprila, ob pol
treh zjutraj se je Dušan Janžeko-
vič peljal na kolesu z motorjem
od Dornave proti Lasigovcem in
baje med vožnjo ni imel prižga-
nih luči. Naproti mu je pripeljal
prav tako na kolesu z motorjem
Jožef Lebar iz Slomov, ki se je
izogibal luknjam na cesti in ni
opazil nasproti vozečega. Trčila
sta in padla po cestišču. Oba sta
se hudo ranila in so ju prepeljali
v ptujsko bolnišnico.
PRETESNO JE PREHITEVAL
Po Tovarniški cesti v Kidriče-
vem je v nedeljo, 30. aprila, zve-
čer vozil osebni avtomobil Anton
Pintar iz Pleterij. Med prehiteva-
njem je zadel voznika kolesa z
motorjem Franca Ivančiča iz Lo-
vrenca na Dravskem polju. Ivan-
čič je padel in se pri tem hudo
ranil.
OSEBNI AVTO V TOVOR-
NJAK
V četrtek, 4. maja, zjutraj je
Branko Kankaraš po cesti od Or-
moža proti Ptuju vozil tovornjak.
V naselju Trgovišče mu je napro-
ti pripeljal neznani voznik s to-
vornjakom, za njim pa z osebnim
avtomobilom Antun Oršikič iz
Donjega Miholjca. Slednji je ver-
jetno hotel prehiteti tovornjak,
zato je nenadoma zavil na nas-
protni pas in z osebnim avtomo-
bilom trčil v tovornjak, ki ga je
vozil Kankaraš. Pri tem je bil
Antun Oršikič hudo poškodo-
van, njegova sopotnica Verica
Oršikič in voznik tovornjaka pa
sta bila lažje ranjena.
DVAKRAT NA PREHODU ZA
PEŠCE NA POTRČEVI V PTU-
JU
V	soboto, 6. maja, je prišlo na
zaznamovanih prehodih za pešce
na Potrčevi cesti v Ptuju do ne-
zgod, v katerih sta bili peški hu-
do poškodovani.
V	križišču Potrčeve s Ciril-Me-
todovim drevoredom je 18-letni
Tomislav Valenko, ki se je peljal
na kolesu z motorjem po Potrče-
vi, zapeljal na prehod za pešce,
po katerem je prav tedaj prečka-
la cesto 8-letna deklica N. K.
Mopedist jo je zadel in zbil po
cesti. Hudo poškodovano so pre-
peljali v ptujsko bolnišnico.
Na drugem prehodu za pešce
na Potrčevi pa je voznik osebne-
ga avtomobila Andrej Ferčec iz
Ptuja zadel peško Elizabeto
Krajnc, 59 let, iz Zgornjega Le-
skovca. Ženico je odbilo na po-
krov motorja, nato pa na cesto.
Tudi njo so hudo poškodovano
prepeljali v ptujsko bolnišnico.
FF
Geslo prvomajske križan-
ke Emone-Merkurja Ptuj:
EMONA MERKUR PTLJ
- 35 LET Z VAMI
Nagrajence smo izžrebali v
oddaji radia Ptuj 8. maja:
1, nagrada — 150.000 din:
Janko Vidovič, Cesta revoluci-
je 1/a, 64270 Jesenice;
2 nagrada: — 100.000 din:
Albina Pirker, Koprivnikova
3, 62000 Maribor;
3.	nagrada — 50.000 din:
Marjana Vidovič, Hajdoše
10 b, 62250 Ptuj;
4.	nagrada — 30.000 din:
Anton Zajšek, Skrblje 22,
62322 Majšperk;
5.	nagrada — 20.0(MI din—
Gusti Veldin, Abramova 12,
61111 Ljubljana.
Kdo bo gradil
novi hotel
Investitor bo, kot kaže, lju-
bljanski MERCATOR INVEST
INŽENIRING, ki bo vložil štiri-
najst milijard od potrebnih pe-
tindvajsetih, smo uradno izvedeli
8. maja na izredni seji skupščine
sklada za nove zaposlitve v go-
spodarstvu občine Ptuj.
Drugi del naložbe bo prevzela
ptujska občina, in sicer sklad za
nove zaposlitve ter delovne orga-
nizacije z zakupom sob in izdva-
janjem denarja za nerazvite. Ptuj
bo tako končno dobil nove turi-
stične postelje, kar je nujno po-
trebno za uresničevanje turisti-
čnih načrtov ptujske občine.
VEČ DELOVNIH MEST V TU-
RIZMU
Naslednja velika naložba ptuj-
skega gospodarstva bo, po bese-
dah predsednika skupščine obči-
ne in predsednika izvršnega sve-
ta občine Ptuj, gradnja drugih tu-
rističnih objektov, predvsem ho-
tela v Toplicah.
Zato bo sklad za nove zaposli-
tve v naslednjih letih namenjal
velik del zbranih sredstev (letos
tri od štirih razpoložljivih mili-
jard) v turistične gradnje in s tem
v razvoj turizma, so izglasovali
delegati delovnih organizacij na
prvi izredni seji skupščine skla-
da, ki je bila v ponedeljek, 8. ma-
ja.
V razgovoru so delegati želeli
izvedeti, koliko novih delovnih
mest bo občina Ptuj pridobila,
ali bo ostalo kaj denarja za dru-
ge naložbe, ali bo zgrajen tudi
hotel v Toplicah in ali ne bi bilo
boljše, da bi bila zidava le-tega
na vrsti prva.
Izkazalo se je, da so v vodstvu
že razmislili o vseh teh vpraša-
njih, kot so lahko delegati skle-
pali po odgovorih predsednika
skupščine občine Gorazda
Žmavca, predsednika IS občine
Ptuj Toneta Čeha in novega
predsednika skupščine sklada
Franca Visenjaka.
Sklad za nove zaposlitve, ki je
bil kot prvi tovrstni v Sloveniji
ustanovljen leta 1985, seje doslej
že izkazal z usmeritvijo sredstev
v Čevljarsko delavnico v Kidri-
čevem in v obrat Planike v Maj- j
šperku.	!
MCZ I
Rodile so:
Marija Valenko, Tibolci 5 -
Katrino; Jožica Pirš, Nova vas
25 — Davida; Martina Miko,
Središče, Kolodvorska 31 Ta-
maro; Marija Mlinarič, Polenci
34 — dečka; Simona Golub, Ju-
rovci 12 — Dejana; Mira Duh,
Štuki 29 — Matejo; Vera Štr-
man, Jeruzalem 10 — Vesno; Sa-
bina Drevenšek, Biš 3 — Mate-
jo; Darinka Habjanič, Lancova
vas 68 — Janija; Romanca Maj-
cenovič, Hrastovec 26/c — Leo;
Anica Primožič, Vičanci 6 — Do-
lores; Jožica Vargazon, Pristava
5/a — Janija; Jožica Bogdan,
Ljutomer, Šafarsko 41/c — Da-
nijela; Majda Kunčič, Ljutomer,
Slavka Osterca 8 — Iris; Metka
Šegula, Zagorci 56 — Vasja;
Smilja Gaberc, Potrčeva 50/a —
Blaža; Marija Cafuta, Mala Var-
nica 18 — Marjeto; Martina Ma-
rinič, Strjanci 6 — dečka; Jelka
Maroh, Osojnikova 5 — Tino;
Alenka Ploj, M. Brebrovnik 6 —
Smiljano; Brigita Faganel,
Krempljeva I — Marka; Jožefa
Pal, Šturmovci 29 — deklico; Se-
nada Simič, Kidričevo, Ind. na-
selje 5 — Alena; Marija Peteršič,
Dornava 64 — dečka; Marjeta
Iljavec, Trnovski Vrh 16 — de-
klico; Marija Kosi, Lahonci 117
—	Igora; Dušanka Plaveč, Lo-
peršice 15 — Mitja; Jožica Koro-
šec, Zabovci 4 — dečka; Biserka
Kokot, Korenjak 6/a — Kar-
men; Ana Turkuš, Župečja vas
37 — Jureta; Mateja Lesjak, Ci-
ril-Metodov dr. 6 — Matjaža;
Terezija Kekec, Kraigherjeva 58
—	Danijela; Anica Kukovec, La-
sigovci 10 — Sandija; Darinka
Pihler, Hvaletinici 10 — Andre-
ja; Danica Korošec, Moškanjci 6
—	Tomija; Zvezdana Ivančič,
Belšakova 12 — deklico; Anica
Noterzberg, Mihovci 16 — dekli-
co; Liljana Juršič, Vitan 20 —
dečka; Darja Kores, Kidričevo,
Vlahovičeva 10 — Sanjo; Moni-
ka Žnidarič, Drakovci 30 — An-
tona; Marjeta Šalamun Podgor-
ci 11 — Nušo; Simona Cihal, Sp.
Hajdina 84 — deklico.
PTUJ
Poroke - 29. aprila 1989:
Franc Rozinger, Strmec pri
Leskovcu 47, in Branka Radino-
vič, Jesenice, Cesta T. Tomšiča
70/c; Tomaž Cerjak, Dravska 2,
in Sanja Kahlina, Zagreb, Bačka
28; Franc Kos Studence 41, in
Danica Brodnjak, Hajdoše 56;
Janko Vidovič, Kungota pri Ptu-
ju 84, in Milena Žitnik, Gerečja
vas 96; Ignac Kolar, Stojno selo
38, in Marija Lončarič, Grlinci
19; Zvonko Ulaga, Videm pri
Ptuju 35, in Zvonka Kodrič, Vi-
dem pri Ptuju 35; Miran Ljubeč,
Borovci 56/a, in Vera Sok, Bo-
rovci 25; Slavko Horvat, Bukov-
ci 122, in Mirica Kostanjevec,
Mala vas 41; Franc Šel, Dolič
17/c, in Jožica Nipič, Dolič
17/c; Jožef Krajnc, Pestike 31, in
Sonja Brlek, Lancova vas 93; Jo-
že Levak, Trstenjakova 16, in
Angela Belšak, Trstenjakova 16;
Nenad Šešo, Zadružni trg 14, in
Albina Zobič, Zadružni trg 14;
Andrej Lilija, Dolane 16/a, in
Karmen Kokol, Dolane 16/a;
Zvonko Kolednik, Gruškovec
78, in Marija Kokol, Meje 18/a;
Alojz Topolovec, Zg. Leskovec
9/d, in Marija Zavec, Zg. Lesko-
vec 9/d; Ivan Mikša, Gorišnica
97, in Slavica Cvilak, Nova vas
pri Markovcih 14/b; Daniel Jur->
gec, Lancova vas 68, in Ana Cer-
nejšek, Sitež 3; Ivan Majhen, Ju-
rovci 4, in Marica Rozinger, Ju-
rovci 4; Andrej Mavrer, T. Vele-
nje, Kidričeva 55, in Marija Ču-
ček, T. Velenje, Kidričeva 55;
Stanko Mlakar, Kozminci 3, in
Nada Korez, Žetale 25; Branko
Hameršak, Spuhlja 95, in Simo-
na Konig, Spuhlja 95; Ivan Sla-
meršek, Pestike 2, in Štefanija
Kokot, Hrastovec 21; Slavko
Steiner, Gerečja vas 35, in Mira
Mlakar, Sela 25; Drago Zver,
Slape 10, in Vida Zajšek, Slape
10; Slavko Vek, Naraplje 14, in
Irena Galun, Kidričevo, Tovarni-
ška 10; Ivan Gabrovec, Podleh-
nik 35, in Danica Čemas, Pod-
lehnik 35; Franc Emeršič, Škofja
Loka, Podlubnik 140, in Majda
Brlek, Škofja Loka, Podlubnik
140; Srečko Žgeč, Dornava 57,
in Lidija Vogrin, Dornava 57.
Poroke - 6. maja 1989:
Miran Zupanič^ Štuki 2/a, in
Milena Cestnik, Zgečeva 4; Ja-
nez Tašner, Mezgovci ob Pesnici
49, in Marjeta Hojnik, Mezgovci
ob Pesnici 49; Milan Stupar, Str-
mec pri Destrniku 10, in Vera
Herga, Strmec pri Destrniku 10;
Bojan Zebec, Potrčeva 3, in Ire-
na Butolen, Potrčeva 3; Marjan
Ambrož, Stojnci 141, in Silva Ze-
lenik, Stojnci 122/b; Tomo Vra-
bič, Njiverce, Proletarska 4, in
Mojca Mlinar, Njiverce, Prole-
tarska 4; Zlatko Gojkovič, Staro-
šince 32, in Jožica Horvat, Staro-
šince 32; Vladimir Pignar, Za-
gorci 57, in Nada Toplak, Kuko-
va 69.
Umrli so:
Alojz Zorko, Drbetinci 54, roj.
1935, umri 22. aprila 1989; Janez
Kelenc, B. Kraigherja 31, roj.
1911, umri 24. aprila 1989; Jožef
Klasinc, Dragonja vas 33, roj.
1909, umri 19. aprila 1989; Alojz
Goznik, Kicar 145, roj. 1913,
urml 25, aprila 1989; Franc Hor-
vat, Podvinci 79, roj. 1911, umrl
26. aprila 1989; Katarina Golob,
Središče, Bercetova 9, roj. 1907,
umria 26. aprila 1989; Martin Pi-
šek, Poljska cesta 36, roj. 1904,
umri 28. aprila 1989; Franc Nje-
gač, Bukovci 22, roj. 1922, umri
1. maja 1989; Jakob Kostanje-
vec, Dom upokojencev Ptuj, roj.
1897, umri 30. aprila 1989; Vin-
cenc Plohi, Trnovci 12, roj. 1908,
umrl 2. maja 1989; Marija Štra-
fela, Bukovci 149, roj. 1906, umr-
la 2.-maja 1989; Janez Muhič,
Mala vas 7, roj. 1916, umri 29.
aprila 1989; Janez Krajnc, Veli-
čane 55, roj. 1912, umrl 2. maja
1989; Antonija Holc, Dom upok.
Ptuj, roj. 1914, umria 30. aprila
1989; Julijana Lozinšek, Stanoši-
na 16, roj. 1925, umrla 6. maja
1989; Ida Milošič, Ul. 5. prek.
brigade 19, roj. 1957, umrla 5.
maja 1989; Gera Perkovič, Vito-
marci 2, roj. 1919, umrla 6. maja
1989; Roza Poplatnik, Janežovci
13, roj. 1909, umria 7. maja 1989;
Jožef Težak, Čagona 37, roj.
1903, umri 6. maja 1989.
ORMOŽ
Poroke — 29. aprila 1989:
Stanislav Plut, Preclova I, in
Tončka Geč, Predava 1; Radivoj
Dovečar, Strjanci 33, in Danijela
Goričan, Savci 81; Matjaž Vra-
nič, Ljubljana, Tbilisijska 86, in
Anica Kunst, Ljubljana, Tbilisij-
ska 86; Silvo Sedlak, Ljutomer,
Užiška 7, in Majda Borko, Ljuto-
mer, Užiška 7.
Poroke — 6. maja 1989:
Franc Lukman, Loperšice 29,
in Sonja Bauman, Šalovci 46.
Umrli so:
Ivana Praprotnik, Hum pri Or-
možu 32, roj. 1906, umrla 26.
aprila 89; Janez Muhič, Sp. Klju-
čarovci 22, roj. 1930, umri 29.
aprila 1989.
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK, 62250 Ptuj, Raičeva
6, poštni predal 99. Ureja
uredniški kolegij, ki ga se-
stavljajo: direktor in glavni
urednik Franc Lačen, odgo-
vorni urednik Ludvik Kotar,
tehnični urednik Štefan Puš-
nik, novinarji Jože Bračič,
Ivo CianI, Majda Goznik, Dar-
ja Lukman, Martin Ozmec in
Nataša Vodušek ter novinar-
lektor Jože Šmigoc. Uredni-
štvo in uprava: Radio-Tednik,
telefon: (062) 771-261 in
771-226. Celoletna naročnina
znaša 100.000 dinarjevj za tu-
jino 160.000 dinarjev. Žiro ra-
čun pri SDK Ptuj:
52400-603-31023. Tiska ČGP
Večer, TOZD Mariborski tisk,
Maribor. Na podlagi zakona o
obdavčevanju proizvodov in
storitev v prometu je TEDNIK
uvrščen med proizvode, za
katere se temeljni davek ne
plačuje.