3. št. — 5. leto. Poštnina pavšalirana. Današnja številka velja K S'*— V Ljubljani, sreda 4« janiiafirja Naročnina za kraljevino SHS rtesečno 43 iv. Letno 576 K Inozemstvo: Vleaečno 68 K. Letno 816 K. Oglasi: enostoipne. mm vrsta zn enkrat 2 K, večkrat popust. JUGOSLAV Uredništvo: \Volfovt ulica 1/3. Telefon 390, Uprava: *-» 8. Telefon 44. -očajo. Dr. Nlnilf zunanji minister! Beograd, 3. januarja. (Izv.) Kan-didaturo dr. Mončila Ninčiča za ministra zunanjih poslov so demokrati •prejeli zelo hladno, v prvi vrsti radi tega, ker bi demokratski klub rad dobil to listnico zase. Sicer pa tudi med. radikalci samimi ni ^preveč simpatij za dr. Ninčiča, ker zelo dvomijo ▼ njegove" sposobnosti za to tako odgovorno in kočljivo mesto. — Muslimanski klub vztraja še nadalje na •voji zahtevi ustanovitvi parlamen- tarnega odbora za zunanje stvari. Pravijo, da je treba za ta resort uvesti prav strogo kontrolo. (S tem se popolnoma strinjamo. Op. uredn.) Samostojna kmečka stranka zastopa popolnoma isto stališče. Dem'. Klub bo na prihodnji seji zavzel svoje stališče v tem vprašanju. Kakor vse kaže, so demokrati istih misli kakor samostojna kmečka stranka in muslimani. Novi volni minister. Beograd, 3. jan. (Izv.) Danes opoldne je bil ministrski predsednik Pašič na dvoru, kjer je kralju predložil v podpis ukaz o imenovanju ge- nerala Vasiča za ministra vojne In mornarice. General Vasič bo najbrže že jutri dcpoldne prisegel. Bolgarija proti zmanjšanju tvcie voJtke Beograd, 3. jan. (Izv.) Današnja »Politika« javlja iz Sofije: Vsled sklepa veleposlaniške konference da »e ima v zmislu mirovne pogodbe zmanjšati število bolgarske vojske in da se ima to znižanje izvršiti do 5. t. m., je v sofijskih krogih prišlo do velike krize. Ni izključeno, da pride vsled tega do kakega novega političnega preobrata. Ločitev cerkve od države na Češkem. ^an" *Pra£er Tagblatt« poroča: Kot začetek akcije za ločitev cerkve od države se pripravlja v naučnem ministrstvu zakon, po katerem se ustanove samostojne cer- kvene občine. Kot vzgled bodo služile judovske verške občine. Končno se pripravlja zakon, ki predvideva uporabljanje cerkev po takozvani simultani cerkvi. EfANCOZ1 O ODNOŠA.TIH ČEŠKOSLOVAŠKE IN JUGOSLAVIJE DO AVSTRIJE. Pariz, 3. jan. »Temps« se bavi v aaljšem članku o pogajanjih med Avstrijo in Češkoslovaško in označuje kot posebno zaslugo odgovornih ivstrijskih državnikov, da skušajo uvesti s svojimi sosedi prijateljske odnošaje, ki bode v bodočnosti koristil vsem državam. List meni, da bo Jugoslavija s tem, da je imenovala Popoviča za poslanika na Du-Daju, sledila vzgledu češkoslovaške bi je sklenila podobno pogodbo z Av-ttrljo. KAKA VPRAŠANJA NAJ ŠE REŠUJE zveza narodov? Pariz, 3. jan. Nasproti doseda-S* bo lu?oslovensko-Jalijansko vprašanje predložilo prej- HnTsv^tu. nar0(*0V» ne Pa vrh ovne- mednarodna železniška konferenca. Beograd, 3. jan. V prometnem ministrstvu so se določili delegati, ki bodo dne 10. t. m. odpotovali v NIzzo, da prisostvujejo mednarodni železniški konferenci, ki bo dne 16. t m. antantne čete iz madžarske v GORNJO ŠLEZIJO. E Budimpešta, 3. jan. Madžarski do-jsnl urad poroča Iz šopronja: Za dsko glasovanje v Šopronj odposlane čete so se danes dopoldne s tremi vlaki odpeljale v Gorenjo Šle-tfjo. razpust angleškega parlamenta. Pariz, 3. Jan. »Matin« javlja i2 Lon-jjpna: Ministrski predsednik Lloyd Oeorge bo takoj po svojem povratku * Cannesa kralju nasvetoval, naj razpusti parlament pred 30. januarjem. Obenem bo naznanil ustanovitev nove Mtijonalne stranke. Ratifikacija washingtonske KONFERENCE DELA. Beograd, 3. jan. V ministrstvu za locijalno politiko se pripravlja nov zakonski načrt o ratifikaciji washington-*ke konference dela. OTA ODPOTUJE VSEENO V ŠVICO. Lizbona, 3. jan. Bivša cesarica Žita 0<*Potuje jutri iz Funchala v Švico. *°TOVANJE MASARYKA v PARIZ. Praga, 3. jan. »Tribuna« piše, .da se Posvetovalo o potovanju predsed-Masaryka v Pariz po povratku » *‘Jskega predsednika dr, Beneša iz I »n Rusije, ki se bo menda ude-, pbtovanja. -Kakor doznava list, je ^r®., n’k Pretekli četrtek prejel povabilo Predsednika francosko republike. % MADŽARSKI poslanik v W ASHINGT GNU. Budimpešta, 2. jan. Drž. upravnik jena predlog zunanjega miuistraime- noval kraljevega komornika grofa Ladislava Szechenyja za izrednega poslanika in pooblaščenega ministra ter mu poveril u'tano> tev :i tru n > vodstvo kraljevega vladarskega poslaništva v Washingtonu. AVSTRIJSKO POSLANIŠTVO V VVASHINGTONU. Dunaj, 3. jan. »Polltische Korre-spondenz« javlja: Odpravnik ad in-terim avstrijskega poslaništva v VVashlngtonu, legacijski svetnik Prochnik je te dni državnemu tajniku Zedinjenih držav izročil svo poverilnico. Poslaništvo v Washingtonu je p. ičelo poslovati. NEMIRI V BELFASTU. Pariz, 3. jan. »Journal« poroča iz Londona: V Belfastu so bili včeraj posebno veliki nemiri, pri katerih so dve osebi ubili, štiri pa ranili. VIHAR NA DUNAJU. Dunaj, 2. jan. Od včeraj ponoči divja na Dunaju močan vihar, ki je včasih narastel do orkana. Več hiš Je poškodovanih Mnogo električnih napeljav je pretrganih. Tudi nekaj oseb je bilo ranjenih. STAVKA ŽELEZNIČARJEV V NEMČIJI KONČANA. Berlin, 2. jan. Kljub sporazumu, ki se je dosegel z železničarji, v katerem se strokovne organizacije obvezujejo, takoj vzpostaviti promet na železnicah, se položaj ni znatno izpremenil. To se spravlja v zvezo z močno agitacijo od levoradikalne, zlasti komunistične strani. Komunisti trdijo, da so bili železničarji s tem sporazumom izdani in prodani. Vsled te agitacije ovirajo železničarji vzpostavitev prometa. Včeraj in danes je bilo mnogo ovir v lokalnem prometu, dočim so se mogli ostali vlaki odpeljati po voznem redu. Blagovni promet počiva še skoraj popolnoma. Odpeljalo se je samo nekaj vojaških in premogovnih vlakov. Berlinsko prometno vodstvo upa, da se more računati s tem, da se danes popoldne ali jutri zjutraj prometni položaj izboljša. Tudi v Kčlnu so železničarji prišli na delo le v malem številu, tako da se tudi tam vrši promet v zmanjšanem obsegu. Do obžalovanjavrednih izgredov je prišlo v soboto ponoči Berlinu na kolodvoru Westend in na blagovnem kolodvoru v Spandau, kjer so stavkujoči poizkušali odstraniti s silo delavoljne. Policija je morala vzpostaviti red. Priporočamo Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani. Marijin trg 8. Hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun obrestuje po 4 In pol odstotka; hranilne vloge z odpovednim rokom najpo dogovom. AVD1JENCA DIPLOMATOV. Beograd, 3. jan. (Izv.) Danes dopoldne je ministrski' predsednik kot zunanji minister sprejel našega novega vojnega atašeja v Rimu, polkovnika Jurišiča, potem pa angleškega poslanika Younga. PRISEGA NOVEGA MINISTRA VER. Beograd, 3. jan. (Izv.) Danes dopoldne je kralj sprejel novega ministra ver dr. Krstelja, ki je prisegel. OSTAVKA POMOČNIKA MINISTRA SAOBRACAJA? Beograd, 3. januarja. (Izv.) Pomočnik ministra saobračaja namerava podati ostavko. Izjavil je, da ne mara nositi odgovornosti za to, da se je promet v naši kraljevini poslednje dni tako zelo poslabšal, da se bo na nekaterih progah moral začasno ustaviti promet, ker lokomotive nimajo dovolj premoga. IZGUBA DNEVNIC MALOMARNIH POSLANCEV. Beograd, 3. jan. (Izv.) Predsednik skupščine dr. Ribar je odredil, da se ugotovi, kateri poslanci niso prisostvovali glasovanju o proračunskih dvanajstinah, Ti poslanci se kaznujejo z odtegnitvijo ene dnevnice. NAMESTNIK DEMETROVlC ZAENKRAT OSTANE. Beograd, 3. jan. (Izv.) Tekom včerajšnjega dne je hrvatskl namestnik Demetrovič posetil razna mini--strstva v zadevah, ki se tičejo Hr-vatske in Slavonije. Kakor izgleda, ostane gospod Demetrovič zaenkrat še na svojem mestu, ker notranji minister za sedaj nima druge pripravne osebe. — Doznava se, da bodo na Hrvatskem ukinjena dosedanja poverjeništva. Na mesto poverjenikov pridejo načelniki oddelkov. (V Sloveniji se je to že zdavnaj zgodilo! Op. ured.) NOVI ZAGREŠKI ZUPAN. ZagretT, 3. januarja. (Izv.) Seja mestnega sveta še ni sklicana, kakor se je pričakovalo. Na prihodnji seji se ima namreč voliti novi župan. V klubih hrvatskega bloka nameravajo 2a to mesto kandidirati dr. Srkulja, ker nekateri člani bloka nimajo zaupanja v dosedanjega kandidata Heinzla. ZENAČENJE DRAGINJSKfii DO-KLAn MONOPOLSKIH DELAVCEV. Beograd, 3. jan. Uprava državnih monopolov je sklenila, da se vsem monopolskim delavcem v državi ze-načijo draginjske doklade. RAZPRAVA O POSLOVNIKU IN O TAJNIŠKIH PLAČAH. Beograd, 3. januarja. Danes dopoldne je odbor za poslovnik razpravljal o nadaljnih točkah poslovnika za zakonodajno skupščino. Na dnevnem redu so bile odredbe, ki regulirajo vprašanje skupčinskih odborov, kakor n. pr. odbora za prošnje in pritožbe, verifikacijski, imunitetni in finančni odbor. Radikalci, posebno dr. Markovič so se sklicevali na običaj angleškega parlamenta in zahtevali, da se favorizira večina, tako da dobi polovico plus dva člana od celokupnega števila članov odbora. Dr. Markoviča so podpirali tudi drugi člani radikalnega kluba. Temii predlogu so st protivili delegati drugih strank, ki so stali na stališču, da se mora v novi poslovnik »prejeti načelo preporcijo-nalnega sistema, in ker so ostali pri svojem mnenju, *e je to vprašanje odgodilo, da se razpravlja po pravoslavnih praznikih s tem, da se je zabeležilo v zapisniku, da je bila večina od bora za preporcijalni sistem pri volitvah v odboru. Radikalci so zahtevali, da bi njihov predlog obveljal vaaj za verifikacijski odbor. — Potem je odbor razpravljal o predsedništvu zakonodajne skupščine. Odbor se ie strinjal v tem, da naj ima zakonodajna skupščina po novem poslovniku dva podpredsednika, ne pa tri kakor do sedaj. Plača za podpredsednika se je določila na 1500 D jinesečno razen poslaniških dnevnic. Glede tajnikov se je sklenilo, da se njihovo število zmanjša od devet na štiri s plačo 1200 D mesečno razen dnevnic. Glede plače predsednika so zahtevali demokrati, da naj se zenači • plačo ministrskega predsednika in sicer naj znaša 9000 D mesečno. Zemljorad-niki so zahtevali, da naj ostane ta Svou tadikaJci on Demokracija. Pri nas povdarjamo pri vsaki pravi in nepravi politiki, da smo demokrati in demokratična država. Ta trditev pa stoji v ostrem nasprotju z dejstvi, zato je treba pogledati tej stvari enkrat do dna. Pojem demokracije vsebuje, da so vsi državljani popolnoma endHiO-pravni in enakovredni, dokler izpolnjujejo svoje državljanske dolžnosti iti da se tega tudi zavedajo. Brezdvomno je ta pojem plod materijalistične filozofije, ki vse mehanizira in reducira na primitivne sheme. Demokracija v idealnem smislu do danes ni nikjer izpeljana — in demokracija še ni pokazala, kaj pomeni kulturno: to pa bo v zgodovini njen.,kriterij. Kako se odraža naša država v ogledalu te idealne demokracije? Ali je demokratična vlada — in če ni, ali so državljani demokratični, da občutijo nedemokratičnost vlade in se tudi sicer ravnajo po principih demokracije’ — ne zato, ker bi hoteli biti demokratični, ampak ker so in jim je demokratizem v krvi? O vladi in njenem demokratizmu bi bilo odveč zgubljati besed. Slovita »Obznana« in razni drugi izjemni zakopi so le prežalostne priče, ki jih ne prekriči noben zofizem in nobena rabulistika. Pa poglejmo državljane. Ali se zavedajo, da so vsi enakopravni in enakovredni? Tisti, katerih stranke so na vladi — kar pomeni pri nas pri vladnih jaslih — se ne sramujejo metati v obraz opoziciji, da je destruktivna, protidržavna — in vse to samo zavoljo tega, da sc obdrže na vladi, Kaj jih briga, če bi končno opoziciji res omrzlli državo, ki pozna gospode in helote! Ali je bil to duh demokracije, ki je navdihnil v tajni uri ie gospode in jim rekel: ti in samo ti si državotvoren In patrijot! Na svetu je demokratična država, kjer ima vodja opozicije isto plačo kot ministrski predsednik: kar pomeni, da je opozicija ravno toliko vredna kot vsakokratna vlada. Pa ta država seveda se ne imenuje Jugoslavija. Torej ne samo vlada, ampak tudi mnogo mnogo državljanov je pri nas, ki istovetijo pojem demokracije s pojmom — plutokracije! In če pri nas opozicija hladnokrvno prenaša provokacije plutokratov, je to znamenje, da je vsaj ona demokratična — torej večina! ' . ' ■ , Ta provokacija prehaja pri nas na eni strani v podlo denunciranje in na drugi v ogaben bizantinizem. Žalostna slika tega je bilo zadnje kraljeva bivanje v Sloveniji. Kralja so pozdravljali pripadniki vseh strank, ker če je kralj, ni kralj niti vladajočih niti opozicije — ampak vseh! In vendar: kako je hotela klika sama vzeti kralja v svojo sredo, zraven pa sikala z denun-cijacijami na tiste, ki jih je hote in vedč odrinila! To je demokratizem in sicer državotvoren demokratizem!! Da, kliki se je izpolnila stoletna, najboll goreča želja: senči se v milosti, po kateri je hrepenela toliko desetletij, a je navzlic vsemu ni mogla doseči, ker je bila v manjšini, kot je danes! Niti bobneči naslovi, kakor: »V žaru cesarske milostiji nekdaj niso mogli pomagali — a danes je srečna in denuncira! To je naša demokracija. Tista namreč, ki bi rada nosila tudi frak — a si ga ne upa in najpreje na dolgo prepisuje Kniggeja, da se opraviči. Da, da, resničen demokrat lahko nosi frak, in ker ve, da ga lahko, ne bo najpreje Iskal opravičila, ampak bo frak oblekel in basta! Državotvorno demokrat-srvo pa je pri nas sumljivo podobno judovskim parvenijem, ki so po milosti konjunkture nenadno zamenjali krošnjo z automobilom. so predlagali, da naj dobi predsednik razen dnevnic mesečno po 6000 D. Ker se odbor ni mogel zediniti, se je ra2prava o tem odgodila na jutri dopoldne. KOLONIZIRANI DOBROVOLJCL Beograd, 3. jan. V ministrstvu za agrarno reformo se bo Izdala celokupna statistika koloniziranih dobro-voljcev v državi. NAČRT ZAKONA O RIBOLOVU. Beograd, 3. jan. Ministrstvo za poljedelstvo in vode je poslalo vsem ribiškim zadrugam načrt zakona o ribolovu, da ga proučijo. PREHRANA PASIVNIH KRAJEV. Beograd, 3. jan. Ministrstvo za so-cijalno politiko je izdelalo nov pravilnik o aprovizaciji pasivnih krajev. UKINJENJE ODPLAČEVANJA NEMŠKE VOJNE ODŠKODNINE IN NATURA? Zagreb, 3. januarja. (Izv.) »Tribuna« javlja iz Beograda, da so Nemci izjavili, da nam ne bodo več odplačevali vojne odškodnine v naravi, ker smo prodali zadnji kontingent živine, ki nam ga je poslala Nemčija. Da ne bi Nemčija tudi drugim zainteresiranim državam odpovedala dajatve m natura, je reparacijska komisija sedaj zahtevala od jugoslovanske vlade, da povrne kupcem aro in da razveljavi klenjeno kupčijo. TATJANIN DAN, Kolo jugoslovenskih sester Je drage volje prevzelo pokroviteljstvo nad prireditvijo ruskega Tatjaninega dne, ki bo 25; januarja. Prireditev (potujoči koncerti), se b.o vršila istočasno v kavarni Union, Zvezda in Evropa ter v restavracijskih prostorih Uniona. Program «e bo vršil v gornjih in spodnjih prostorih Narodnega doma ter bo nudil našemu občinstvu nekaj povsem novega, pristno ruskega. Opozarjamo ljudi na deželi, da se lahko pripeljejo in odpeljejo z vlaki, ker bo trajala prireditev od 2. popoldne dalje. Franjp Tavčarjem, načelnica. \ -f- Dobava zabojev. Uprava dr* žavnih monopolov v Beogradu ra*» pisuje na dan 18. januarja 1923 ob II. uri dopoldne v pisarni upravnika državnih monopolov v Beograda ofertalno licitacijo glede dobave 57.600 zabojev. Pogoji so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. -j- Dobava železnih cevi. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se vrši dne 13. februarja 1922 pismena ofertalna licitacija glede dobave železnih cevi. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. -f- Dobava zadnjega prediv?. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se vrši dne 17. februarja 1922 pistnena ofertalna licitacija glede dobave 60.000 kg zadnjega prediva. Predmetni oglas je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani n« vpogled. -f- Dobava prediva za ležišča Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da »e vrši dne* 6. marca 1922 pismena ofertalna licitacija glede dobave 20.000 kg bom baznega prediva na ležišča. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom, na vpogled. Borzna poročila. Zagreb, 3. jan. Device: Berlin 149 —150, Italija 1178—1180, London 1160—1165, Newyork 275.50—280, Pariz 2250—2300, Praga 415—425, Švica 5325—0, Dunaj 4.60—4.70, Bu* karešta 215—220, Budimpešta 45.50 -45.75. Valute: Dolar 273.50—277.50* c. rublji 20—28, napoleondor 950— 970, nem. marke 0—165, ram. leji 217 —220, ital. lire 1170—1175. Beograd, 3. Jan. Valute: Marke 31:35, leji 45.50, avstr, krone 1.45. Devize: London 287.80, Pariz 560* Newyork 60.50, Milan 298.75, Prag« 103.60, Berlin 37.90, Dunaj 1.10, Sofija 4S.60. SlratTS. »*■■.-..... JUGOSLAVIJA 4 januarja 1922. 3 Stev. zii numm M- Beogradski »Balkan« prinaša na ^»rvem mestu članek svojega dopis-hlka Iz Zagreba, ki je posetil St. Radiča in se ž njim razgovarjal o njegovem končnem političnem programu. Članek je važen vsled tega, ker vsebuje dobesedne izjave voditelja Hrvatskega bloka o vprašanju, ki ga Je nedavno v enem uvodnem članku sprožil Stojan Protič. Poslednji je bil zaključil svoj uvodnik o vprašanju revizije ustave in sporazuma s Hrvati na ta način, da je predvideval za slučaj nerešenega notranjepolitičnega problema možnost amputacije. Vodja Hrvatskega bloka je drugačnega mnenja in je optimističen ter pfavi', da bo do sporazuma došlo, ker je ustavni razdor me Hrvati, Srbi in Slovenci notranja družinska zadeva iviše države. Rekel je doslovno: »Bog ob vari. Tako je menil g. Prode, ko je bil pri meni. Tako ml je včeraj govoril g. Trumbič, ki me je zaklinjal, da grem v Beograd in me rotil, da moje stališče vodi državo k razpadu. Ta strah. ni upravičen. Mi smo lahko v zajednici, toda vsak naj ve. kaj je njegovega in da njegova individualnost ne bo oškodovana. Bolje je. da se sporazumemo, nego da sc eden drugemu vsiljujemo.« — Glede na bližnje volitve in taktiko Hrvatskega bloka je izjavil Radič sledeče: »Čujte me dobro, predvsem le potrebno, da se sporazumemo tiho brez prepira kot bratje. Ko postane sporazum izvršeno dejanje, tedaj bom prišel s svojimi v Beograd, da .javno manifestiramo slogo in pomir-jenje. Kajti Beograd naj bo predvsem zborovalno mesto za manifestiranje bratske ljubezni.« Izgleda, da se poslednji uvodnik zagrebškega »Obzora« obrača baš na navedeno Radičevo izjavo, ko piše o bodočih volitvah nastopno: »Bodočih volitev ne zamišljamo na ta način, da bi bile nekaka propaganda za politiko Hrvatskega bloka, temveč upamo, da bo sporazum med Hrvati in Srbi do tedaj dovršena stvar in (la se bo od volilcev zahtevalo samo odobrenje tega sporazuma. .lasno je, da bi vodja Hrvatskega bloka in tudi njegovi publicisti ne pisali v tcm.pravcu o predstoječih političnih dogodkih, o bližnjih skupščinskih volitvah in o ustavnem in revizijskem vprašanju, ako bi se ne pri-, previjali za kulisami senzacijonalni politični dogodki. Izvleček iz govora nar. posl. Iv. Ucržiča v debati o dvanajstinah v narodni skupščini dne 29. dec. 1921. Svojčas je vlada sveto zatrjevala, da hoče po sprejetju ustave najprej iikrbeti za to, da se urede državne finance in da se sprejme budžet. Pričakovali smo, da bo vladna večina, katera je izglasovala Vidovdansko ustavo, toliko poštena, da bo to obljubo tudi izpolnila in da se bo pred zadnjim decembrom 1921 izglasoval celokupni budžet za bodoče leto. — Dne 20. oktobra bi morala imeti po ustavi skupščina prvo sejo. Razpravljati bi se moralo o državnem proračunu za bodoče leto. Narodna skupščina se je sestala, a se je zopet raz- šla. — Doživeli smo latentno vladno krizo, ki je onemogočala vsako redno parlamentarno delo. Narodna skupščina je s strani vlade postavljena pred dejstvo, da tekom dveh dni izglasuje dvanajstine za dva meseca, da ne nastopi v naši državi z novim letom eksleks stanje. Vladne stranke so sklenile, da ne govore v debati o dvanajstinah ter so prepustile celi dogovor poročevalcu in ministru financ. Opozicijonalni poslanci so izjavili, da je financijski odbor priznal, da je slabo finančno stanje v naši državi zakrivila popolna administrativna anarhija, ki vlada v vseh resorih. Gospod poročevalec je našteval milijone, kateri se bodo v januarju in februarju prihranili. Poleg tega je financijski odbor povdaril, da ni ravnotežja v našem narodnem gospodarstvu .in da je mogoče zmanjšati deficit le na ta način, da se zniža stanje vojske in odpusti večje število uradništva. Stanje naše stalne vojske je tako veliko, da ga naš narod ne more prenesti. Razun tega je gospodarstvo v tej vojski tako, da se deficit dnevno veča. Vojni minister — general se brani vsake kontrole od strani narodne skupščine. Priznavam, da je vojska potrebna in da mora obstajati tako dolgo, dokler se vzdržuje v ncprijatcljskih odnošajih. Ravnotako pa ic potrebno, dft je vojska nekako spajajoče sredstvo vseh treh plemen. Nikakor pa ne sme dajati uprava vojske v 'rov za separatizem in protidržr akcije. Na žalost se pa vsled slabega gospodarstva zadnja dva meseca opaža v vojski protidr-žavna agitacija in širjenje separatizma. Za časa Karlove invazije na Madžarskem je vlada odredila delno mo-' bilizacijo. Mobilizacija je vzbudila veliko nevolje vsled neprimernosti raznih mobilizačnih ukrepov. Vlada se je svojčas postavila na stališče, da se srbski vojaški zakon razširi na celo državo. Priznavam, da je bilo to potrebno, a ravno tako je bilo potrebno. da se oni predpisi, ki v pre-čanskih krajih niso izvedljivi, prilagodijo pokrajinskim razmeram. To pa se ni zgodilo. Pozvanim k vojakom je bilo zapovedano, da morajo, prinesti s seboj za 5 dni hrane. Ko so prišli v Ljubljano, Maribor in Celje, niso dobili ne stanovanja in ne hrane, ter jim je bilo po pet dni prestati v mrazu in snegu. Vpoldicance so žandarji gonili domov in od doma zopet nazaj v Maribor, Ljubljano in Celje. Danes noče biti nihče kriv po-manjkliivosti, ki bi se nikdar ne smele zgoditi. Ukazano je bilo tudi, da pošljejo posestniki primerno število konj in vozil vojaškim oblastem. Dogodili pa so se slučaji, da so stali konji po šest dni zunaj na snegu in da so potem dobili kmetje nazaj pokvarjene vozove in brez onreme. — Političnim oblastim predloženi predlogi za odškodnino so bili odbiti. Tako n. pr. so utrpeli kmetje samo v brežiškem okraju preko pol milijona kron vsled slabega gospodarjenja s konji in vozili. Patrijotizem našega kmeta se ne sme tako poplačevati' Država je dolžnas da popravi te krivice. Ravnotako je skrajno krivično, da se danes pregania one vojake, ki sc niso odzvali mobiiizačnemu poklicu samo vsled tega,' ker so vsled časopisnih vesti živeli v dobri veri, da jim ni treba k vojakom. Vladni časopisi so v svojih komunikejih poročali, da se posamezni letniki odpuste jutri ali pojutrišnjem. Ko so kmečki'in delavski sinovi begali po več dni po raznih mobilizačnih centrih, so se vrnili domov, ker so mislili, da so vsled časopisnih izjav prosti vojaščine. — Danes se pa te ljudi preganja in ljudstvo po nepotrebnem razburja. Žal mi je, da moramo v zbornici grajati vojaške ukrepe. Žal tem bolj, ker sem prepričan, da je vojska potrebna v varstvo naše domovine. Zmanjšanje našega kadra je ne-obhodno potrebno. Če se trdi, da imamo okroglo 25.000 vojakov preveč in da to obtežuje srmo za 2"0 milijonov dinarjev naše narodno gospodarstvo, trdim, da te številke niso točne. Vzemimo, da stane našo državo en vojak letno 10 000 dinarjev in da pri tem hodijo nešf vojaki bosi in razcapani, potem je jasno, da bi stal en vojak še vrč na leto, če bi mu hoteli dati 'vse tisto, kar nujno potrebhje. Če bi se zmanjšal stalni kader za 25.000 vojakov, bi ne prihranili samo 250 milijonov, ampak približno pol milijarde dinarjev. (Dalje prihodnjič.) Politične vesti. X Razdelitev na oblasti. Parlament je odložil seje do polovice januarja. Po ustavi pa poteče koncem januarja rok, v katerem bi moral parlament pretresati in sprejeti zakonski predlog o razdelitvi na oblasti. Znano je, da se tozadevno ni izvolil niti posebni parlamentarni o^.bor, ki naj vladin predlog vzame v stvarni pretres. Parlamentu ostajajo sedaj samo še dva meseca, da sprejme zakon s skrajšanim postopkom t. j. z enostavnim glasovanjem. Ako bi, se tudi poslednje izvršilo, tedaj mora vlada razdeliti državo in pokrajinske uprave s kraljevsko naredbo tekom enega meseca. S takimi omejenimi časovnimi roki je radikalno-demokratska koalicija povzročila, da se najtežja vprašanja, ki lahko razburkajo javnost cele države in prevrnejo eelokupho upravo v nerešljivo zmedo, rešujejo preko kolen. Z vladnim predlogom ni nihče v državi zadovoljen. V Sloveniji so se zoperstavili tudi starini demokratske stranke in izrekli odločni veto proti delitvi slovenske pokrajinske uprave. Proti delitvi se postavljajo Slovenci iz tehničnih, gospodarskih, finančnih in nacijonalno - kulturnih pomislekov. Za politično zrelost demokratičnih državnikov pa je značilno, da so upleli v upravno tehnično in napijonalnopolitično nadusodnejše odstavke Vidovdanske ustave časovna določila, ki jih ni narekovala previdnost nego razpoloženje, nasilnim potom uveljaviti svoje ozkosrčne na- zore o narodnem in gospodarskem edinstvu. X Beograjske Novosti« poročajo, da je angorska vlada poslala v Beograd v posehni misiji svojega zastopnika, ki bo zahteval, kakor sodijo, na podlagi gotovega političnega sporazuma priznanje angorske vlade. X Črnogorski knez v italijanski diplomatični službi? Te dni ie prispel na Dunaj črnogorski knez Peter Petrovič Njeguš, najmlajši sin kralja Nikole. Kakor se domneva, se km z nudi na Dunaju v posebni italijanski vladni misiji. X Madžarska prostovoljna armada. Da bi se omogočila po trianonski mirovni pogodbi določena armada potom prostovoljne armade, je obrambno ministrstvo naročilo županstvom, da pozove moško prebivalstvo k vstopu v armado. X Napoved »Zjcdinjenih držav Indije«. Pri otvoritvi letošnjega zborovanja indijske lige muslimanov • je predsednik naznanil proglasitev republike Zjedinjenih držav Indije za prvi januar 1922 in se j% zavzemal za na-dalevanje sedanjega gibanja za osvoboditev vseh Indijcev od tuje nadoblasti. XNemiri v/ Indiji. Po vesti iz Rohtaka v indijski provinci Putijab je tamkaj vsled aretacije domačinov prišlo do nemirov. Štiri osebe so bile usmrčene, več pa ranjenih. Za vzpostavitev reda so bile poklica, e čete. Časopisni glasovi. Pod to rubriko bomo priobčevali kratke izvlečke člankov, ki jih objavljajo naši dnevniki. Poleg tega bo,no na isti način upoznavali naše čitatelje z tehtnimi in značilnimi članki zagrebških, beograjskih in inozemskih listov, tako da bo »Jugoslavija« sez-najevala svoje čitatelje tudi s pisa- njem in tendencami tujih listov. 1 »Slovenec« razpravlja o našem razmerju do Italije In o bodočem razvoju tega razmerja. Italijanska Industrija le brez surovin in premoga, njeni produkti slabi. Narod sestoji do 50% Iz analfabetov In živi v najbednejših socijalnih, stanovanjskih In zdravstvenih razmerah, ki so, nastale kot posledica nezdravega industrijskega in fl-nancieinega položaja. Protislovje med por litiko umetne kapitalistične ekspanzije in italijansko revščino bo privedla Italijo do poloma. Mi imamo proti Italiji dvojno orožje: politično izolacijo Italije v Srednji' Evropi s pomočjo Češkoslovaške, Avstrije, Poljske, Bulgarlje in pozneje morda tudi Madžarske ip pa gospodarski bojkot na-ipram Italiji. Naša lesna trgovina, pri kateri Italija s posredovanjem zasluži ogromne vsote, naj se ustvari direktne zveze z kon-zumenti v angleških kolonijah. H koncu se člankar ozre na notranje-politični položaj v Italiji, kjer se bo kmalu zrušil fašižem in kjer se pojavljajo glasovi po avtonomiji in sanaciji upravne službe. V tem vprašanju bodo morda tudi naši goriški bratje igrali veliko vlogo. »Jutro1. V včerajšnjem uvodniku se »Jutro« zavzema za varčevanje in delo tako pri državi kot posameznih državljanpv. Zahteva črtanje postavk v budžetu notranjega ministrstva, reorganizacijo naše diplomatske službe, odpust nepotrebnega uradništva, poenostavljenje pokrajinskih uprav ter redukcijo in skraj. službeni čas v vojski. K koncu svetuje večji dotok mladih sil k prldobltvenim poklicom: kmetijstvu. obrti in industriji ter opozarja na veliko škodo, ki jo donaša narodu lahkomiselno trošenje pri vinu in veselicah. V »Slov. Narodu« polemizira g. Šeško Batinič na uvodnem mestu z klerikalnim časopisjem o psovki »bizantinizem«, ki je v omenjenem časopisju padla na račun pisanja demokratskega časopisja ob priliki zadnjega bivanja našega kralja med nami. Člankar oponaša klerikalcem njihov bizantinizem za časa Habsburgovcev In pravi, da nočejo njegovih posledic odpraviti niti sedaj, dasi bi to s svojim verskim vplivom lahko storili. Slovenski damokratje dajejo svojemu narodnemu kralju! z moškim po- nosom svobodnega državljana vre, kar mn je pridodelila večna zgodovinska pravičnost. »Novi. čas* objavlja svojčas konfiscl-rani sedaj po razsodbi višjega deželnega sodišča v Ljubljani dovoljeni članek, v ka-te eni graj i način sedanjo državne zaščite dece, češ, da Se z zanori mladina ne pobolj-šuie, temveč, da druženje z zločinci po zaporih nanjo le slabo vpliva. 7,a mladinsko skrbstvo reVrvu prctlv^rm ljubezen, potem šele paraj: ic. — V uvodniku polui izira s »Slov. Narod • n« v st inkarsk .'j 'ovali. •Naprej* zahteva v svolein uvodniku kontrolo javndsti nad državno upravo in kontrolo pristašev soc. dem. stranke nad vodstvom iste stranke. Denarni zavodi. Stanje naših denarnih zavodov nudi verno sliko gospodarskega stanja v državi in v posameznih pokrajinah. Denarne zavode je ustanovil naš mali človek, ki se je gospodarsko organiziral v zadrugah. Težnja po gospodarski osamosvojitvi je združila mali kapital v odporu proti izkoriščevalcem velikega kapitala. Nastale so posojilnice in hranilnice z malimi deležnimi kapitalijamL Razmah industrije in trgovine je pa ustanovil tudi velike denarne zavode, ki predstavljajo veliko narodno gospodarsko si'o. V naši državi imamo 428 delniških denarnih zavodov in 730 kmeti! kih zadrug, mčd temi 330 hrvat-sMh slinčkih zadrug in 29 hranilnic in posojilnic v Sloveniji. Po kapitalu imamo od delniških zavodov 3 no 200 mil., 3 no 100 mil., 2 po 50—99 mil., 23 po 40—49 mil, 3 po 30—39 mil., 19 po 20—29 mil* 23 po 10—19 mil., 15 po 5—9 mil., 167 po 1—4.9 mil., 50 po 250—499 tisoč in 130 pod 250 tisoč kron delniške glavnice. Največ deparni hzavodov odpade na Hrvatsko. Od skupnega Števila 438 denarnih zavodov odpade na Hrvatsko 198. Tudi vsi trije denarni zavodi. ki imajo najvišjo glavnico 200 milijonov pripadejo Hrvatski s sedežem v Zagrebu. Na drugem mestu se nahaja Vojvodina, ki ima 105 denarnih zavodov. V Vojvodini so v pretežni večini male posojilnice. Bosna in Hercegovina ima 53 denarnih zavodov. V Sarajevu je med 12 denarnimi zavodi 6 zavodov t glavnico 20 milijonov kron. Srbija Ima 47 denarnih zavodov, od katerih jih odpade 19 na Beograd. Eden zavod ima preko 100 milijonov kron delniške glavnice. Dalmacija ima 8 denarnih zavodov. Dva denarna zavoda imata glavnico s 15 milijoni. Slovenija ima samo 7 delniških denarnih zavodov. Zato je pa razvito tembolj zadružništvo. 29 hranilnic in posojilnic ima 480 milijonov deležne glavnice, izmed teh 3 po 20 milijonov, 2 po 5 in 10 milijonov in I po 1 milijon kron. Črna gora ima samo dva denarna zavoda, vsak po 4 milijone delniška glavnice. Poleg domačih denarnih zavodov imajo v naši državi svoje podružnice: Francosko -- srbska banka z glavnico 20 milijonov frankov, Francoska hl«> potekarna banka s 10 milijoni frankov, Angleška trgovska banka s 10 milijoni funtov, Britansko - madžarska banka, Praška kreditna banka. Češka industrijalna banka, Wiener Bankverein in Merkur. Posetnica. (Nadaljevanje.) Globoko zamišljen sem se vrnil lomov. Kosilo je že čakalo. To se ve, da povem doživljaj s posetnico svoji > m;'nji pa Dyšnikovu, ki obeduje naj-tvvkra\ z nama dvema. Ko pa sežem v žep, da bi izvlekel karto in jo pokazal, vidim, da je izginjla!« pripovedovalce je uprl oči v detektiva, ki je molče gledal predse. »Nekaj v tej istoriji se ne ujema, Mr. Jcnkins,« je nadaljeval konzul s tihim glasom. »Kdo na svetu vlomi v tujo hišo, da bi si zaigral na gramofon? In (la Iti ukradel posetnico! Komu naj bi prišlo na um, da mi pošilja posetnice moža, ki je zdavna j mrtev, in tni jih vtika v prsni žep? ... In kateri živi duši bi moglo biti kaj do tega, da mi jih krade nazaj ... iz žepa? . . . Ne, Mr. Jenkins, to ni borzijan-ska šala. Vse te stvari imajo globlji pomen . . . Čutim in slutim, da mi preti osebna nevarnost . . . Zato sem vam brzojavil.« »Nu,« je izpregovoril detektiv, »dasi ni na karti nikakega sporočila, vas moram prositi, da mi jo posodite za nekaj časa. Irpate li več teh posetnic pri sebi?« — »Štiri še imam,« »Dajte mi jih.« Konzul je obotavljaje odprl svojo listnico ter izročil detektivu štiri kvadratne kartone, ki jih je površno pogledal proti luči, nato pa jih je spravil v žep. »Vaše stanovanje, gospod Olsen, je na Rothenbaumski cesti, kaj ne?« •Da, it. 345 « — »Drevi pridem k vam. Dotlej pa imam še razne male opravke. Ali ima vaša vila zadnja vrata?« »Da.« 1 »Tem bolje. Morda ml izvolite dati ključ?« »Evo gn.« »Ne hodite drevi v svojo pisalno sobo in ne povejte nikomur, da me pričakujete. Najbrže vam telefoniram tik pred svojim prihodom, zato da me lehko počakate pri zadnjih vratih.« — »Čakal vas bom, Mr. Jenkins.« Po tem dogovoru sta se gospoda razšla in Olsen je že krenil proti avtomobilskemu postajališču na bližnjem cestnem vogalu, ko je začul, da ga nekdo kliče po imenu. Ozrl se je; Mr. Jenkins’ je stal za njim. »Se nekaj, gopsod Olsen,« je rekel detektiv. »Ali vas je morda včeraj opoldne kdo opozoril, da je vaša ovratnica v neredu?« Konzul je začudeno pogledal Američana; nekaj hipov se je domišlja], nato pa je zdajci prebledel in vzdignil oči. »Zares,« je dejal z drhtečim glasom. »Nekdo me je opozoril, da se je premeknila.« »Kdo pa?« je mirno vprašal Jenkins. »Gospod Dyšnikov.« Tisti hip je detektiv jedva opazno pokimal z glavo nazaj in velel tiho: »Ozrite se kar moči oprezno. Nekdo naju zasleduje. Zdaj sloji baš tamle pri avtomobilu. Ga li poznate?« Konzul se je počasi okrenil, obletel zaznamovanega mu tujca z očmi ter j vzkliknil z osuplim, očitno vznemir- jenim glasom: »Da, poznam ga. To je tisti Rus, ki sem ga nekajkrat srečal na borzi.« 2e je hotel stopiti k tujcu, ko g*a je Jenkins prijel za komolec, ne da bi se sam genil % mesta. »Ostanite pri miru!« \ Istočasno pa je stopil tujec v avtomobil, ki je zdrevil z vso brzino proti Lombardnemu mostu . . . Sivo decembersko popoldne je bilo utonilo v teman in vlažen zimski večer. Z onkraj Labe so se vlekle preteče megle svinčeno preko mestnih hiš ter zavijale vse ceste v neprodirno temo. Svetilke po ulicah so se užigale in rdečkasto trepetale v megli, kakor bi gorele v bogve kakšni daljavi. Vsi glasovi običajnega življenja so se utapljali v tem kalnepi valovanju, ki je dušilo s svojo morečo otožnostjo sleherni topli utrip. Mrkost in tesnoba sta silili skozi stene hiš in ledeno tiščali prebivalcem na sfca in možgane. Konzul Olsen je stal pri oknu in molče strmel v megleni mrak. Zdelo se mu je, da ga ves svet zapušča. O Jenkinsu ni bilo duha ne sluha. Pravkar je bila zadonela po hiši enajsta ura. Brez glasu je ležala meglena cesta ob znoiju vile. Iz daljnjega pristanišča je prinašal veter zateglo tuljenje sirerte. Njen mučni glas je tesnobno rušil tišino; rezko se je razlegal tja do mestnih vrat, in še del j, tja na polja, na travnike in na barja, dokler ga ni pogoltnila noč. Z vzdihom se je konzul odvrnil od okna in krenil v vojo spalnico. Se enkrat je pogledal skozi temne zavese na vrt; potem je utrnil luč in legel v posteljo. Dolgo se je valjal brez spanja sem-tertja. Obraz Rusa ga je plašil vedno iznova. Nazadnje ga je objela rahla dremotica. Enkrat se mu je zazdelo, da sliši na vrtu prihuljene korake. Prebudil se je, kakor bi trenil; skočil je iz postelje in planil k oknu; ničesar ni bilo videti. Ves razburjen je legel nazaj, češ, gotovo so ga ukanili razdraženi živci. In spet se je pogreznil v nemirno panje. Nekako sredi noči je zbudil kon-zula Olsena človeški glas, ki je klical njegovo ime. Vzravnal se je na postelji. V sobi je tiho lema kakor v rogu. Prisluhnil je. Vse tiho. A tedaj je spet začul svoje ime. Drhte je sedel pokoncu in previdno utipal samokres, ki je ležal pokraj njega v nočni omarici. Medtem je razločno slišal govorjenje — v ruskem jeziku. Tisti hip je zadonelo z mostovža: ura je bila tri., Konzul je z'drhtečo roko pograbil samokres ter obrnil varnostni zaklo-pec. Nato je kradoma vstal, splazil se k vratom in pogledal skozi ključavnico. pisalna soba je bila temna. Vzdignivši revolver v strelno višino, je sunkoma odprl rata in naglo obrnil pretikalo za električno luč. Sredi sobe je stal človek, obrnjen s hrbtom proti njemu. »Kaj delate tu?« je kriknil konzul na glas in hotel baš pomeriti na tujca, ko se je ta obrnil, rekoč mu z vljudnim nasmeškom: »Dober večer, gospod Olsen!« Konzul je zastrmel možu v obraz; samokres mu je zaropotal na tla. Pred njim jd stal Joe Jenkins. »Dolgo ste me čakali, gospod Olsen, kaj ne?« je izpregovoril detektiv po kratkem premolku. »Nu, bogmef mnogo posla sem imel medtem! Takoj boste videli, kaj sem opravil.,, Pojasniti vam moram toinono. Ali M hočete prej obleči.« —- »Počemu?« je odgovoril konzul, »saj sem v pidžami, kakor vidite.« —* » »Predvsem,« je povzel Mr. Jenkins, »vas moram pokarati, gospod Olsen. Dognal sem, da mi niste povedali vsega, kar veste. Tako ste mi n. pr. zamolčali, da ste rodom Rus m da je vaše pravo ime Fjodor Ma-ljutin.« Konzul je stopil korak proti detektivu in iztegnil roko, kakor bi ga hotel zgrabiti. A roka mu je br£ omahnila; z izrazom brezmejne osujo* losti je izbuljil oči v Američana. *5e več vam lehko povem, gospod Olsen,« je nadaljeval detektiv. »Pred nekako dvajsetimi leti so vas odgnali kot političnega kaznjenca v Sibirijo. V »i-birskih zlatokopih na Jeniseju in Tun-guski ste delali več let. Nekega dne je našel eden vaših sotrpinov gručo zlata, katero se mu je posrečilo skriti. Ta zaklad je imel omgočiti vsemu oddelku rešitev. Pri prvi ugodni priliki so nameravali pobegniti in gledati, da bi došpeii v Ameriko ali na Kitajsko. (Dalje prihodnjič.) Naročajte w)ugoslaviiou! 3. §tev. JUGOSLAVIJA" 4 januarja 1922 Stran 3. IR u uti Naše težavne razmere v ljutomerskem in prekmurskem kraju so znane. V naši javnosti in našem časopisju pa ne najdejo onega zanimanja, katerega ta važna stvar zahteva. In zakaj propadajo čim bolj naši lepi in bogati kraii? Ker še čez. teto in dan nimamo železniškega prometa. Da se je proga Gornja Radgona— Ljutomer zaradi pomanjkanja premoga morala ustavili, se je poročalo v naših časopisih kar s par besedami, tako mimogrede, ne oziraje se, kaj to pomeni, da se cela pkrajina v širo-kosti do too kilometrov odtrga od ostalcgn sveta in od drugih krajev naše države. In ta pozabljeni svet je eden od naših najlepših in najplodnejših krajev. Iz Maribora dobavljamo z vozom razne predmete, ako vreme to dovoli. Druge voluminozne predmete, kakor premog, drva, krmo, gnojilo, cement, apno itd. s tem sredstvom dovažati ni mogoče. Na tak način se pod ražnje nepotrebno vsaka stvar. . Vsak človek s treznimi možgani se vpraša: Ali je treba, da se ljudstvo tako muči in pusti £osp< darsko propadati? Nobena industrija se ne more gibati, nobena trgovina širiti. Kmetijstvo propada in delavci so brez posla. In naša vlada gleda apatično to propadanje i»> ne ukrene ničesar, da bi se uredil tranzitni, železniški promet čez Avstrijo, Maribor in Ljutomer. Neverjetno, da je treba toliko časa za ureditev take važne stvari in tudi ni verjetno, da naša država nitna sredstev to vprašanje z Avstrijo,dobrim in grdim potom usediti. In zakaj funkcionirajo vse druge železnice z Avstrijo in samo pri nas ne? Prosimo vlado, da nam na to vprašanje odgovori. Vse vloge in deputacije sd bila doslej popolnoma brezuspešne. Tudi potrpežljivost ljudstva ima svoje meje. Prlek. Dnevne vesti. *— Diploma ruskih dijakov pokrajinskemu namestniku. Danes dopoldne se ie zglasila pri pokraiinskem namestniku g. ministru Ivami Hribarju doputflcila Zveze ruskih dijakov na ljubljanskem vseučilišču pod vod snom vseučlllškega profesorja e. Blhmovičn ter mu poklonila , diplojno častnega članstva v znak priznanja za njegove zasluge in naklonjenost ruskemu dijaštvu tu ruskim beguncem. — »Naprej« se Je včeraj zaletel v naš list brez vsake potrebe. Zato ne odgovarjamo. — Prazne obljube. Iz krogov železničarjev se nam poroča, da je bila vest o dvojni plači za novo (eto prazna obljuba, ker železničarji nele, da niso dobili izplačila za 13. mesec, temveč je finančni minister dc-pulaciji železničarjev odbil vsako zboljšanje. Ker se je vest o dvakratni plači nekako uradrro razglasila, lakho imenujemo tako postopanje za brezvestnost, ki množi število nezadovoljnežev in ruvarjev. Nekateri brezvestni trgovci so na račun obljubljenega priboljška zvišali cene, ali pa vsaj zadolžene železničarske rodbine trdo tlrjali za kredit. — Bi bilo potrebno tudi v Ljubljanil Policijsko ravnateljstvo v Gradcu je izdalo ostre odredbe, s katerimi se omejujejo javne veselice in predpustni plesi, da se obvaruje ljudstvo zapravljanja. — Pojasnilo. Z ozirom na notico v Vašem listu z dne 13. t. m. pod naslovom »Iz Invalidskega doma v Sangradu pri Kranju«, kjer napada dopisnik Martin Papež, vojni slepec, delovanje »Podpornega društva slepilu z neumestnim in neopravičenim očitanjčm, pojasnjuje odbor imenovanega društva sledeče: Dopisnik je znan med slepimi, kakor tudi pri društvih in aradih splošno kot nadležni vsiljivec. Tudi te vede jako oblastno in arogantno in grozi z maščevanjem ob vsjiki priliki. Z ozirom na omenjeno je sklenil odbor našega društva, da ne bo v bodoče na morebitne njegove napade odgovarjal! Ker se ie hvalil, da je dobil iz Amerike 28.000 kron, je odbor mnenja, da so tu drugi, ki so potreb-D i .*)°dP°re- Društvo ni zamoglo podpirati dosedaj svoje redne člane, ker za to nima društvo na razpolago zadosti denarnih sredstev. Potrudili smo se, da smo vzlic vsem težkočam razdelili vsem rednim članom, razen odbornikom, po 350 kron kot ,novn,et"° podporo. Preostanek pa temellnn »to d,ruStvenih Pravil naložili kot Sih Slanih HV3, ZKradh«: »Dom dora-’ k,ler bndo irnell Isti brezplačno aovlnn * štniki svo)e delavnice In tr-5?”"° Prodajo njih izdelkov. Tako hočemo preskrbeti bodočnost slepim v Slove-ijt m uijudno prosimo vso p. n. javnost, oa obilo podpira naše stremljenje in težko nalogo. Za odbor »Podpornega društva sle-2 j \ Ljubljani, Wolfova ulica 12, t, č. Oredsednik: G. F. Jurdsek. —* Poštno ravnateljstvo za Vojvodino « le z novim lelom preselilo iz Velikega »ečkereka v Novi Sad. . ~ Smrt ruskega romanopisca. V Pul-»vi Je umrl slavni ruski romanopisec Ko-rolenko, star 68 let. Svoječasno je bil več ktznPrt v Sibiriji, kjer Je napisal znane •Sibirske povesti«. “ Obmejni promet z Avstrijo. Nova trgovinska pogodba v Avstrijo, ki se kmalu predloži narodni skupščini v odobrenje, je določeno za obmejno ozemlje (10 do 12 km široka cona na obeh straneh carinske me-le) sledeče: Medsebojni promet za obmejne prebivalce, t. j. za osebe, ki stalno bivalo v obmejnih conah, je dovoljen na podlagi pavadnih legitimacij, ki jih bodo izdajale Krajevne politične oblasti. V tem ozemlju je rosto carine: meso, mlinski izdelki do kg, kruh do 5 kg, navadna In umetna gno-jtla. drva, premog, kamenje, pesek, opeka 10 zdravila. Nadalje je dovoljen izvoz in “vo* žita v milne in poljedelskega orodja v popravilo Iz ene cone v drugo, — Za dvo-Posestnlke t J. za take, ki imajo po$estva " obeh conah, veljajo še posebne olajšave. u Škrlatica In črne koze v Beogradu. Po podatkih, katere Ima fizikat mestne uprave v Beogradu, jo razvidno, da |e tam več oseb obolelo na Škrlatici in število bol-P‘b slasti zadnji čas zelo narašča. Dočim je ono sredi decembra bolnih 40 oseb, je sela) narastlo število na 116. Med temi jih J* P2 v mestu, 24 pa v bolnicah. Poleg te-•a Javlja fizikat, da se je v poslednjem tednu javilo v Beogradu 28 slučajev črnih °z- Sodi se, da se je epidemija pojavila v “mobolnici, nato se je prenesla v mesto In *am zelo hitro razširila. U,„—, Roparski umor. Nh Bički gori ob Ita-granM me^‘ Občina Lož) so našli ruski • mčarji ubitega in popolnoma nagega “Gnanega moškega. d dh fakušen samomor. V Zgornji I.lpni-tlla n Kadovljici sl je 501etni posestnik Maha rofmun z britvijo prerezal vrat in žile v linh i • Smrtno ranjenega so prepeljali 'lansko bolnico. . flekaj za lovce. Zastopniki lova v J'0rm°šnjice nad Toplicami na Do-,2*0 imeli 28. decembra 1921 velik n elež'li so se ga tudi lovski gosti iz ? Jč lJesta in Belokrajine. Da so prišli ani n \ 'em P° srne i" srnjake in nalogi j* l JJadov, je skoro neverjetno, toda resnično. Ker mejj 0p^ina Crmošnjice na AMtr3pcrgove 2ozdove. se nahajalo v goz- du blizu Čermošnilc divji prašiči kar v tolpah. Tudi volkovi in medvedi so že prišli pogledat čermošnilško dolino. — Obesila se Je v Zagrebu 22-1 tna služkinja Ana Sciler, doir.a iz Sevnice. UubSana. = Danes Zvečer točno Ob 8. url se vrši v dvorani Filharmonične družbe prvi slovenski koncert, odkar je prešla ta dvorana v slovenske roke. Pri tej priliki naj nam lm dovoljeno opozoriti na š'edečl dve reminiscenci, ki sta v oz.ki zvezi s to dvorano. Ravnokar bo minilo 30 let, odkar je nastopil v tej' dvorani Matej Hubad s pevskim zborom Glasbene Matice tn izvajal povsem slovenski oziroma slovan ki program. Kmalu nato pa so še Slovencem zaprla vrata te dvorane, kajti premoč v bivšem društvu so dobili nacijbnalnl nemški prenapeteži, kojih glavna zadača je bila zidati nemški most do Adrije. Od takrat se je šopirila v tej dvorani samo nemška muza. Pred 20. leti Je prvič koncertiral v Ljubljani slavni vijolinski virtuoz Kubelik. Koncert mu ■ je afanžirala knjigarna Oto Fischer in dala napraviti v Ljubljani samo nemške plakaie. Kubelik pa je, videvši samo nemške plakate, za njegov koncert .zahteva! od Fischerja, da mora izdati tudi slovenske. Ta še je udal pritisku Kubelika, zato pa so ljubljanski Nemci izostali od koncerta v njihovem poslopju. Kubelik je nastopil pred samo slovanskim občinstvom in kot eno prvih koncertnih točk zaigral je večno lepo »Kje domov moj«. In zopet so se zaprla vrata te lepe dvorane za nas Slovence. Odprl nam jih Je šele prevrat oziroma, ko je društvo prišlo pod upravo sodnega svetnika Lajovica In po njegovi zaslugi pozneje popolnoma v naše roke. Zato počastimo z obilnim posetom nocojšnji koncert, ki sc vrši točno ob 8. url zvečer | v tej lepi in jako akustični dvorani, j = Kolo Jngosl. sester sporoča, da je redna seja preložena na četrtek 12. Jan. Opozarja pa sVoje članice in odbornice, da se sigurno udeleže božičnice 5. t m. ob 4. uri pop. Sodelujejo pri razdelitvi daril vse odbornice In prosim, da pridejo ob 3. uri v dvorano. = Razpisuje se mesto začasnega lekarniškega asistenta pri splošni bolnici v Ljubljani. InterescntJc se opozarjajo na razpis v Uradnem listu. =»= Odbor »Narodne Čitalnice« v Sp. Šiški vabi vse člane na ponovno sklicani redni občni zbor, ki se vrši sedaj ob vsaki udeležbi dne 8. Jan. t. 1. ob 14. url v »Čitalnici«, Celovška cesta. — Odbor. = Danes zvečer točno ob 8. uri vrši se v dvorani Filharmonične družbe pod pokroviteljstvom Glasbene Matice koncert Jana Slais-a (gosli), Ruže Dey!ove (klavir) In Marije Rfithl-Nostic (sopran). =** Izgubila se Je 2. januarja od 6. do pol 7. ure zvečer na poti od kavarne Union do )užN kolodvora (Miklošičeva cfesta, mimo jetnlšnlce, Pražakova in Kolodvorska ulica) fina Skunks boa, temnorujave barve. Pošten najditelj naj Jo odda proti dobri nagradi — ker je dragocen spomin — policijskem ravnateljstvu. Maribor. Proslava *BadnJaka«. Dne 6. t. m. praznujejo naši bratje pravoslavne vere svoj Badnjak. V zvezi s tem se vrši Izpred bivše vojne realke povorka po mestu na konjih ter vozovih. Po končanem obhodu bo v vojašnici 45. pešpolka »zakusek«. Občni zbor ljudske univerze se vrši dne 18. t. m. Z Ozirom na važnost te institucije, ki ima halogo, da prenese prosveto In izobrazbo med plasti naroda, naj bi nihče ne pomišljal, ampak čim preje pristopil kot član. Občni zbor društva upokojencev Južne železnice se vrši dne 8. t m. ob pol 10. url dopoldne v Gambrinovl dvorani. Novi veliki projekti za proizvajanje elektrike. Kakor se čuje, se snujejo v bližini Maribora podjetja, ki bodo izrabljala vodno silo Drave za proizvajanje elektrike v velikem stilu. Za eno tako podjetje Je določen toKDrave pri Kamnici, za drugo pa pri Pobrežju. Pri Kamnici je nameravalo napraviti že svojčas mesto samo nekako Falo v manjšem obsegu. Zakaj Je opustijo to misel in Jo prepustilo privatnim — naj-brže nemškim — ljudem, ni znano. Za pro-jčkt pri Pobrežju je pa baje že dobil koncesijo znani nemški milijonar Franz. Ka-kakor se opaža, pri Nemcih še ni klonil duh podjetnosti kljub novim razmeram. Slovencem pa seveda tudi kljub tem razmeram ne pride kaj takega na misel. Zrajtajo se navadno šele takrat, ko je že prepozno. V nova večja podjetja pa Se seli — kakor ču-jemo — pod lepim slovenskim imenom židovski kapital in duh, ki sl bode v tej prehodni dobi utrdil tla za poznejše izkoriščanje našega ljudstva. Ako ne bomo dovoij pazili v sedanjem času, bomo kmalu zopet postali uboge pare na lastni zemlji in v lastni državi, kakor smo bili nekdaj v tuji. Gradnje novih hiš. Tukajšnja tvrdka Kllfmann, ki zida po sistemu Lean majhne betonske hišice, je postavila že precej teh stavb, ki so že naseljene. Stranke se počutijo v teli hišicah prav zadovoljno. Na* daljne stavbe, ki so bile zgrajene, se uporabljajo kot skladišča in dr. Lepo število JUš po istern sistemu se bo zidalo še v novem letu, tako, da je pričakovati, da bo ta način gradnje hiš precej omejil oziroma olajšal dosedanjo stanovanjsko bedo. Tudi razne banke se nameravajo tekom letošnjega leta dvigniti iz svojega mrtvila in bodo pričele z zidanjem lastnili poslopij. Za učiteljico srbo-hrvaščine na ljudskih šolah v Studencih tn v Krčevini je Imenovana bivša učiteljica v Pazinu ga. Opa-šlč-Vrfšek. Griža na vidiku? V mestu se opaža v zadnjem času ponovno slučaje obolevanja na prebavnih organih. Obolevanja so združena z grlzavico, krči ter drisko. Ker ni izključeno, da je tem boleznim kriva okol-nost. da se baje vsled portianjkanla dobre pitne vode napolnjujejo rezervari mestnega vodovoda iz Drave, ki pa nima pitne vode, bi bilo potrebno, da se v tem pogledu pove javno odkrita beseda. Le v tem slučaju se bo prebivalstvo vedelo varovati ter bo vodo po potrebi pred zavživanjem prekuhavalo, Silvestrov večer je napolnil tokrat vse javne lokale, ker Je bilo vreme prav ugodno. Večjo slovensko prireditev t za ta večer je napravilo mlado žel. pevsko društvo »Drava« v Nar. domu. ki Je po daljšem presledku bil zopet enkrat nabito poln in je moralo več sto ljudi oditi, ker ni dobilo prostora, dasi so se uporabili vsi prostori 2« prireditev. To je dokaz, da je »Drava« vsled svoje agilnosti in lepega nastopa med slovenskim občinstvom zelo priljubljena in da si je pridobila tudi izven želczniškili krogov dosti prijateljev. Obenem pa se Je pokazalo, da bi za tak večer lahko usoell prav dobnp dve večji slovenski prireditvi. Nekaj točk obširnega sporeda je marala »Drava« zaradi prekratkega časa' opustiti. Picer jih pa občinstvo ni nogrešalo, ker so bile ostale točke prav leoo izvahanc. Zelo je ugajal tabor rokovnlačev. Velikemu moralnemu uspehu bode gotovo odgovarjal tudi gmotni. »Deutscher Hochschiiler-BalU se vrši v četrtek v Gotzovi dvorani. Za to prireditev ne vabijo nobeni lepaki in vendar smo prepričani, da bode dvorana polna to-in inostranskih bratcev, ki so vsi ene misli In čustev, četudi različne krvi. Upamo, da Si je uprava, ki je dovolila tako prireditev pod tem imenom, tudi preskrbela vse ga-ranciie, da bode ta »bal« res samo »bal«, ne pa obenem torišče za naklepe in utr-jenie misli, ki niso i;e našemu narodu, ne naši državi posebno prijazni. Posebno narodno zaveden zdravnik ni špecijalist za tuberkulozo g. dr. Pečnik. Izdal je brošuro o jetiki v nemškem Jeziku in rabil v njej za naša jugoslovanska mesta nemška imena. Kako bomo zahtevali od Nemcev, da naj rabijo naša imena, če jih mi sami nočemo. Kakor se vidi, še mnogi naši ljudje ne morejo sleči svoje stare avstrijske kože. Lovski ples, ki se vrši letos v Mariboru dne 5. januarja v prid Zelenemu križu, obfcta postati sijajna prireditev. Na ta svoj tradicijonalni in edini ples, ki ga priredi »Slovensko lovsko društvo«, da podpira stanovske interese, naj prihitijo vsi, ki hočejo preživeli par lepih uric v prijetni in vesel! družbi svoiiit lovskih pobratimov iz severa in Juga. Za vso postrežbo, točnost in red je kar najboljše poskrbljeno po naši mladi delavni, mariborski podružnici. Povrnil se je te dni v Maribor zopet primarij dr. Matko. Mestno kopališče je zopet odprto v sredah, četrtkih in sobotah. Dočim je kadna kopelj vse te dni vsakomur odprta, je dostopna parna kopelj za možke samo v sredah in sobotah, za ženske pa v četrtkih. Mlakarilada — končana? Stanovanjska zadeva upokojnega kapetana Mlakarja Je začasno rešena v tem smislu, da ostane Mlakar v svojem dosedanlem stanovanju toliko časa, dokler višja instanca ne reši njegovega rekurza proti zaplemb). Sokolstvo« Sokolsko društvo Rogaška Slatina. Redni občni zbor sokolskega društva v Rogaški Slatini se vrši dne 7. januarja 1922 ob pol osmi uri zvečer v društvenih prostorih hotela »Solnce«. Celle. Celjsko godbeno društvo bo tekom meseca januarja uvedlo obširno nabiralno akcijo. Ker je društvo za Celle velevažnega pomena, je upati, da bodo društvo vsi, vsak po svojih močeh radevolle z doneski podprli. — Godci, ki bi hoteli delovati v novoustanovljenem društvu, se naj prijavijo v petek, na praznik, pri društvenem kapelniku g. Adolfu Hubu ob 11. dop. v poslopju Glasbene Matice na Slomškovem trgu, kjer bo Imelo tudi godbeno društvo svoje prostore. Planinski ples. Celjski odsek SPD priredi v soboto 14. januarja v gornjih pro-stftrih Narodnega doma običajni planinski ples. Celjsko pevsko društvo je pričelo z rednimi pevskimi vajami, katere se vršijo vsako sredo In petek ob 20. uri. Društvo namerava koncem tega meseca prirediti velik koncert Razpisano Je pri knjigovodstvu mestnega magistrata v Celju prov. mesto uradnika. Prošnle je vložiti do 15. Januarja pri mestnem županstvu. Poročil se Je 2. t. m. v Celju g. Julko Kovačič, trgovec In župan 'v Vojniku z gdč. Marico Cvarovo iz Celja. Plul. Ljubezenska tragedija. V Strniščtimed krimskimi kozaki Wranglove armade seje nahajal tudi 23 letni Benjamin Svečnikov s svojo ženo. — Zdravnik Iz Ptuja dr. Schelchenbauer se je zaljubil v njo in ona tudi ni odklanjala te njegove ljubezni. — Večkrat sta se sestajala. — Mož, ki je to zvedel, je večkrat opozoril dr. SchclChen-bauerja, naj opusti to razmerje. — Toda vse skupaj ni nič pomagalo. — Dne 31. m. m. je Svečnikov srečaj dr. Scheichenbauer-ja, ko Je bil ravno na potu k njegovi ženi. To ga je tako razburilo, da je pobral tam na tleh ležeči kos plinove cevi in ga enkrat udaril po glavi. — Dr. Schcichenbauer je kmalu nato umrl. Svečnikov trdi, da vsled razburjenosti ne ve, kaj je storil. — Dr. Schcichenbauer je bil poročen z neko Dunajčanko, hčerko premožnega tovarnarja. Bil je oče 1 otroka. — V zadnjem času je prišlo med njima večkrat do prepira. — Dan'pred dogodkom je njegova žena vsled enakega Incidenta odšla k svojemu očetu. — Svečnikov se nahaja v zaporu okr. sodišča. Pri nabavljalni zadrugi Javnih nameščencev so se ugotovile večje poneverbe Izvršene od poslovodje Jeriča, sluge in blagajničarke. — Natančna škoda ni še ugotovljena, ker ni še končana revizija. — Poslovodja so zaprli. Pekovski mojstri so sklenili, da bodo po novem letu pekli žemlje le po 2 K, ki pa bodo zato še enkrat težje kot dosedaj. Naročajte .Jugoslavijo*. Šport in turistika. S. K. Hermes ima svoj redni občni zbor v soboto, dne 14. januarja 1922 ob 7. uri zvečer pri Moharju v Spodnji Šiški. — Tajpik. Gledališče In glasba. Vilharjeva sedemdesetletnica. F. S. Vil-har-Kalski, eden od najzaslužnejših jugoslovanskih skladateljev, navršuje 5. januarja 1922 sedemdeseto leto svojega življenja. Poleg mnogoštevilnih glasbenih del je skladal do sedaj štiri opere in dve opereti, a mnoge njegove pesmi so postale popularne. On ie za celokupni' naš narod celo svoje življenje delal t enako ljubeznijo, z enako požrtvovalnostjo. Za proslavo njegovega jubileja delajo se priprave v prvih mestih naše države. V Zagrebu pripravlja »Društvo jugoslovanskih glasbenikov« Iti uprava narodnega gledališka sr. i februarja v gledališču slavnostno matinejo, pri kateri bodo mimo gledališkega orkestra in zbora sodelovali nekoji pivacl zagrebške opere in dva pevska društva. Posebno si-Jrno, dvojno prosi tvo pripravlja ljubljansko gledališče. P.l nas se no prvi večer Izvajala jubllarjeva o;;., a /»Lopudsku s!rolica«, in drugi večer daje »Glasbena Matica« slavnostno akademijo od samih. njegovih kompozicij. Mesto Osjek pripravila 'tudi Slavnostno akademijo, pri kateri bodo sodelovala vsa tamošnja pevska društva. Krf* kor se je do sedaj zaznalo, proslavila bodo Vilharjevo sedemdesetletnico tudi še druga mesta naše domovine. Ril«! lil lite!. Hermanna Vt'cndla Je v zadnji štev. »Njive«« pozdravil neki »Bužanec« na način, kj ga je \Vendel vajen samo od najza-grizenejših rajhovskih pangermanskih šovinistov. Da je VVendel pravzaprav samo plačavn Stinnesov pangermanski agitator itd. To je Bužanec Izvedel od nekega gospoda, ki se sklicuje pri tem na nekega hotelskega portirja v Sarajevu. Bužanec ne ve, da je VVendel bil naš že pred prevratom — torej izrazit antantar — da je za svoje največje delo »Aus dem siidslawi-schen Risorgimento« dobil komaj toliko honorarja v markah, kolikor ga »Jutro porabi za svojega urednika na teden v naših kronah, in pač ni bral njegovih spisov, v katerih se je VVendel vedno Izražal odkrito In naravnost in ki jih je vedno tudi podpisal. Niti na um nam ne pride, da bi se nam zdelo potrebno, zagovarjati VVendla in njegove zasluge za nas, opozoriti, pa hočemo samo na to, da nain taka žurnalistlčna, pobalinstva, temelječa na nepoznanju stvari, škodijo v zunanjem svotu enako, pa naj so že obrnjene proti VVendlu ali Gauvainu. Ljudje, ki ne poznajo stvari, bodo z isto ognjevitostjo, če Jih bo pičila muha, psovali to, kar danes hvalijo, recimo: Gauvaina. Primorje. ■T* Mesto Gorica šteje 31.000 stalnih prebivalcev. - Velika tatvir\a v Trstu. V uradu okrajne bolniške blagajne so tatovi navrtali blagajno ter odnesli čez 80.000 lir. Koroško. / liter mleka v Celovcu velja 165 K. Za 2 majhna volička je dobil neki kmet v Labudski dolini 700.000' K. Nesreča. V Obirskcm grabnu je na žagi zadela kmeta Andr. Travnika vlg. Kurnika neka deska s tako silo v vrat, da je obležal mrtev. V Globasnici je novi nadučitelj Fleirs, velik sovražnik Slovencev, dal takoj po "prihodu zbrisati s šole slovenski napis. Pokrajina. Kozjunski okraj. Ena (zmed najzaved-nejšlh občin v celem okraju je brezdvomno občina Verače, kateri na čelu stoji mož, ki s svojo izkušenostjo in vsestransko izobrazbo skrbi za splošni dobrobit svojih občanov. Da je bil prejšnji žppan Jakob Bov-ha spoštovan, se ne more tajiti, toda, ker je bil preveč pod klerikalnim vplivom politične duhovščine, ni bil zmožen nepristranskega delovanja v občini. Sedanji župan g. Anton Bovha je pa takoj po Izvolitvi pomete! klerikalni absolutizem ter se postavil strogo na socijalno stališče ter vzel v zaščito malega človeka. Ljudje starega režima so ga začeli denuncirati, čeprav niso vedeli nič bistvenega o njem. Osebno sovraštvo je gnalo gotove elemente, da so nahujskali ter napačno informirali dopisnika »Jugoslavije«, da je priobčil v našem listu neosnovan napad na župana, češ, da ni hotel nekemu F. Amonu, ki Je bil za časa vojne pri njem kot paznik ruskih ujetnikov — izplačati vojaških pristojbin in relutum, — češ, naj to ostane za Korelna. Dokazalo pa se je, da imenovani vojak sploh ni izvrševal svoje službe kot paznik, kakor je bila njegova dolžnost, temveč je bil doma na svojem posestvu zaposlen. Poudarjam, da popravljam to poročilo prostovoljno, neprisiljen, ker naš list načeloma noče nobenemu krivice delati. — Kako je naš župan vsem priljubljen, se je posebno pokazalo pri odhodu rekrutov. Vsi v najlepšem rodu so se zbrali na postaji ter se veselo pevajoč, a trezni pod vodstvom župana odpeljali v Celje. Iz drugih občin so Jih pa morali župani loviti kot koštrunne. Da, pri nas se Je začel red! Zanemarjene ceste in mostovi se pridno popravljajo, obcestne napisne table se preslikujejo: občina bo dobila novo vseslovensko lice. 2upan preši-njen s socljallstlčnimi idejami skrbi predvsem za to, da Ima ubožnl proictarijat dovolj zaslužka ter plačuje svoje delavce v Celem okraju najbolje 1 Res je, da ga kapitalisti ne marajo, toda leh pri nas ni veliko In tudi nimajo v občini nobenega vpliva in teli se nikdo več ne boji! Zavednemu županu pa kličemo: Naprej brez strahu po MČrtanl poti. Zaupanje, ki ga hunte v ob- čini, Vas bode spremljalo vedno, dokler boste delovali v procvit občine ter sk.bcli za dobrobit zatiranega prolctarijatal —» Slovenjgradcc. Čebelarsko društvo, podružnica v Slovcnjgradca deli členom, koji so plačali članarino za leto 1922 krmilni sladkor za en umetni panj 1 kg -0 dkg, za navadni panj 60 dkg po 28 kron. Sladkor se dobi pri blagajniku Franju Fer- < ku v gostilni Eiholcerja v Slovenjgradcu do vštevši 6. januarja 1921. Organizacija vojnih invaldov, vdov in sirot, poverjeništvo v Slovenjgradcu, je imela 18. dec. 1921 občni zbor. Predsednikom je izvoljen trgovec Albert Kopač, tajnikom sodni ofic. Franjo Črešlovnik, blagajnikom dimnikarski mojster Karol Hmc* lina, delegatom pis. ofic. Verhovnik. Društvena pisarna se nahaja v Narodnem domu v Slovenjgradcu. — Uradne ure vsako prvo ip tretjo nedeljo od 9. do 11. ure. Za vdove in sorite po padlih in pogrešanih je ustanovljen pododsek ter so tri odbornice izvoljene. Vsi vojni invalidi s pritožbami glede letošnjega nadpregleda, naj se z nad-preglednim dokazom v navedeni pisarni ali pri delegatu Verhovnik v Slovenjgradcu }8* vijo do 6. januarja 1922, nakar bode pritožba skupno predložena pristojni invalidski oblasti. V Šmartnem pri Slovenjgradcu Je ob< činski odbor v vezi s krajnim šolskim svetom priredil dne 26. dec. 1921 tombolo za nabavo učnih šolskih sredstev v prid ubožnici šolarjem. Tombola se je vršila v gO» stilni gosp. Mikoliča. Prostori so bili nabito polni. — Dobitkov je bilo mnogo in velike vrednosti, pa tudi prebitek za uboi-ne šolarje je gotovo obilen. SlovenjgraSko mesto trpi že datle čas« vsled suše r-ontanjkar.ie vode In električne k 1. — Sedaj po hudi zimi je pričakovati spioŠqcga poninnikania vodo in elckMčn« luči. Je-ll zgraditev vodovoda ter nabava motorja (za bencin ali olje) za mestno elektrarno neizpeliiva? Občinski odbor naj prouči zadevo člmprej, zlasti glede vodovoda, da v bodoče obvaruje mesto še hujšega gorja kot pred 20. leti. Občinskemu odboru v novem letu obilo sreče, zlasti glede vodovoda in elektrarne. Proda se: RISALNO ORODJE novo, kompletno, ugodna nrllika za tehnike. Trgovina Kham — Miklošičeva cesta, ia OMARA ZA JEDILNICO z mramorjem in ogledalama, mizo, postelj, perila, obleko in zimsko suknjo v zelo dobrem stanju na prodaj. Naslov pove uprava »Jugoslavije«. l(i NOVA CHROMATICNA HARMONIKA z 80 glasovi In basom -se proda. Spodttja Šiška 156.1. U RADI PRESELITVE PRODAM PEKARIJO na zelo prometnem kraiii, dve mlnutf oi postaje oddaljeno, poleg farne cerkve, nova hiša, gospodarsko poslopje, vrt za zelenjavo, električna razsvetljava. Primerno tudi za vpokojence. Karl Pičovnik, Rečica ob Paki (pri Celju). 14 PRODA SE: HOTEL S KAVARNO, prometni krai; GOSTILNA S PEKARIJO IN IZDIHOV A NJE POKALIC ter 12 oralov zemljišča; POSESTVA od 5 do 150 oralov; GRAŠČINA z 130 oralov zemljišča: VILE. STANOVANJSKE IN TRGOVSKt HIŠE proda pisarna Zagorski, Maribor! Barvarska ulica 3. STAVBENE PARCELE NA PRODAJ! Natančneiše podatke daje Gradbeno podjetje G. Tfinnles, d. z o. z.. Gajeva ulica, pisarna poleg zgradbe palače Ljubljanske kreditne banke. 2483 CIRKULARNA ZAGA z 2 ali 3 klinami. 1 lokomobila s 15 koni* sklmi silami (izdržuje se s samimi odpadki od žage), je po ugodni ceni na prodaj. Vse v zelo dobrem stanju. Cela žaga se lahko brez velikih stroškov prestavi. Prodam la zaradi nakupa večje žage. Petrič Ivan, Borovnica. 2480 Kupi se: KLAVIR nalraje Stutzflllgel, kupim. Ponudbe pod »Oiasovlr« na upravo lista. 12 Službe: UČENEC poštenih staršev za trgovino s papirjem tn galanterijo se sprejme. Naslov v upravt lista. U KONTORISTINJA kot samostojna pisarniška moč, vešča slovenščine in nemščine ter knjigovodstva in strojepisja se sprejme takoj. Prednost imajo one gospodične, ki so že služile v stavbni pisarni. Ponudbe pod upravo lista pod »vestna«. 13 POPOLNOMA IZVEŽBANEGA BRIVSKEGA POMOČNIKA iščem. Nastop takoj. Vekoslav Gjurin, Maribor, Jurčičeva ulica 9. 17 DEČEK star 18 let, ki se že 1 K leta uči, in se želi še nadalje učiti za dve leti v kaki veliki trgovini na deželi t mešanim blagom za takoj. 10 SKLADIŠČNIK OBENEM PISARNIŠKA MOČ za lesno trgovino, z večletno prakso, ne-oženjen, se Išče takoj. Ponudbe z navedbo plače, hrana In stanovanje v lilšl, na *Josip VPlnter, trgovina In lesna industrija v Zrečah pri Konjicah«. f Razno: AL. KORSIKA semenska trgovina na Vrtači (Blelvvelsova cesta 13) v Ljubljani naznanja, da je njen semenski cenik Izšel in je brezplačno vsakomur na razpolago. 9 PEKARNO VZAMEM V NAJEM, cenjene ponudbe je vposlatl na upravnlštvo lista pod šifro 2347. 2347 500 K NAGRADE kdor odda solidnemu trgovcu sobo s posebnim vhodom, mcblovano ali nemeblo-vano. Ponudbe na naslov J- Gorišček. Sv, P«ir» citat* h, Llubljana. 25M Stran 4. .JUGOSLAVIJA* 4. farmarja 1622 §fii| & M pss, J;« mu-m; Jjg£ rgGŠjgS ŽfiGHlLif!!-JEZQyi-HlŠLyi!.S-!f1B!IS!R.SlTlPBE-?lQST0i;i= P PMČ1JIM2RT! IN OBISK \mm 88EZPLM. E] AKVIZITERJA spretnega, poštenega in zanesljivega sprejme uprava „3ugos!avije“. __ ,Fruškogorac‘ fvornEca šaraspaniera po Iran. raačinsi 8 veletrgovina vina sj feo^araa k. d. u Novomte Sadu.: - liveilava gg. notelljere, restoratere, bareve I delikatesne radnje, da Imade na stovarlitu od dužea vremena odletanog Sampanjere. kao I razna stara fruSfeosorska vina u bosama. 1 Naloži se izvršuju brzo i tačno. Z „IH' Orčal Henn^<(« Parls barva lase v vseh nuancah in izdeluje vsa lasna dela M. Podkrajšek, frizer za dame in gospode, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 32. Tesari® lice IVAN PFEIFER, les. trg. CELJE KUPIM vsako množino zdravega tresla, lepo tesanega lesa, največ od 5/6 debel in do 60(10 m* okroglega lesa od 25 — 50 cm debel od 4, 5 in 6 m naprej dolgosti. Prosi se ponuditi franko vagon nakladalna postaja' mm lOt! V nakup ali v najem se iščejo vodni mlini. Cenjene ponudbe prosim na upravo lista pod št. T580 „mlini". Drva m kurjavo in kostanjev les postavno na postajo za takojšnjo ali poznejšo dobavo kupi vsako množino Tovarna strojil, Hrvat-sko. — Naslov: Tovarna strojil, Ljubljana, poštno ležeče. Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovost v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja io razpečava Plima UUn. ia agitki koks o lin io Mo spoiafia, kovatki pni io trni pni Naslovi: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. v Ljubljani, Nunska ulica štev. 19. Trsle z« strop« In stene Izdelujem z modernejšimi strog. Strelno lepenko letni cement m to dob»vlj» aajcuuja Trt SIS 30». O. PUH, j Trt ljubljene, OredeSke uL tl. TRIBUNA tnimi Min li otroiMb mnltkm NeiceneJSe dvokolesa In otroSkl vo-zKki reznlh modelov. Sprejmejo se tudi dvokolesa In otrolki vozički v polno prenovo, emajliranje s ognjem tis. ki ponlklanle. i LJUBLJANA, Karlovška cesta atev. 4. v vrečah in cele vozove prodaja IVANA TREO Ljubljana, Cesta na gorenjsko železnico št. 6. Zalile kože kupuje tovarna klobukov „Šešir“, d. d. v Škofji Loki. Knjiga s slikami za zabavo in pouk našim malim Izvod 20 K v Zvezni knjigarni v Ljubljani, Marijin trg štev. 8. I i JUGOSLOVANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI. immto—1» !♦—i»»—WM—gg»t a » a. I tgfrm? ./'••'"‘'S'*''{//, 4-/A sp§ vsv <<■■> v- 44- Sk? €«'•4 ■ i&- • • _ _ Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Marijin trg št. 8 in njegovi podružnici v Murski Soboti in Doljni Lendavi; Slovenska eskomptna banka v Ljubljani in njene podružnice v Novem mestu, Rakeku, in Slov. Gradcu. Slovenska banka v Ljubljani in njeni podružnici v Doljni Lendavi in v Novem Sadu. Jadranska banka v Beogradu in njene podružnice v Ljubljani, Celju, Mariboru, Kranju, Zagrebu, Splitu, Sarajevu, Caftatu, Dubrovnik'.,, Eicegnovem, Jelši, Korčuli, Kotoru, Metkoviču, Šibeniku, dalje na Dunaju, v Trstu, Opatiji in Zadru. Vsak podoisovalec dobi od vplačilnega mesta potrdilo o številu suhskribiranih delnic in o celokupnem vplačanem znesku. Subskribentom se bo o dodelitvi delnic poročalo, Kdor sploh ne bi dobil delnic, ali manjše število nego jih je podpisal, prejme povi- njeno celo, odnosno delno vsoto svojega vplačila. Po dodelitvi delnic se izroče SVibskribentoitf proti vrnitvi potrdil o suhskribiranih delnicah začasna potrdila o številu vplačanihbn dodeljenih delnic. — Delnice se izroče pozneje proti izročitvi začasnih potrdil o dodeljenih delnicah. Po §-u 11 pravil daje na občne# zboru vsakih 10 delnic po en glas. • J' Jugoslovanska kreditna banka ima namen pospeševati razvoj in povzdigo pridobitnosti, produkcije in kupčije obrtnega, trgovskega, uradniškega in kmetijskega stanu. Družba ima pravico vršiti vse vrste bančnih opravil in kupčij. Želeti je, da se obrtniki, trgovci uradniki in kmetje oklenejo novega zavoda ter se v obilnem številu odzovejo vabilu na podpisovanje delnic. V Ljubljani, dne 15. decembra 1921. Jugoslovanski kreditni zavod, r. z. z o. z. v Ljubljani; Anton Pesek, hišni posestnik in lastnik tiskarne v Ljubljani: Branko Hlavatv, hišni posestnik in veletrgovec v Zagrebu; Dominik Čebin, upravnik in posestnik v Ljubljani; dr. Ferdo Černe, odvetnik v Murski Soboti.; Ivan Dobraj, hotelir m trgovec v Murski Soboti; Josip Benko, hotelir in veletržec v Murski Soboti; Franc Ceh. trgovec v Murski Soboti; Ljudovik Brumen, hišni posestnik in trgovec v Murski Soboti; Janko Korže, ravnatelj v Murski Soboti;' dr. Janko L.e .ovec, odvetnik'v, Doljni Lendavi: Josip Toplak, hišni posestnik in veletrgovec v Doljni Lendavi; Adam Bobar, posestnik in mesar v Dolnji Lendavi; Ivan Kokot, v ^oio;! LermrG; ?\aac Kac, trgovec v Dolnji Lendavi; Franc Bedič, trgovec v Dolnji Lendavi. /•S'/',,- vi. »it i4M im 4° m r n. i$š '■4/ -