LETO XLII, ŠT. 2
Ptuj, 19. januarja 1989       cena 1000 dinarjev
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE
O tehnoloških presežkih (stran 2)
Največ olajšav za obrt (stran 3)
Jubilejni zvoki Avsenikov (stran 4)
Haloški Neum (stran 5)
Nezakonitost odredbe IS SO Ptuj (stran 5)
Vsaj hrana
je zimska
Ce že ni prave zimske idile v
obliki snega in hladnih dni,
nas vsaj naša prehrana spomi-
.nja na to, da je sedaj zimski
čas. Šolarji zaman dvigujejo
glave v pričakovanju bele
opojnosti, saj je čez dan vreme
že skoraj povsem spomladan-
sko. Nekaj pa je vendarle zim-
skega, saj sodijo domače koli-
ne prav v ta letni čas. In kaj je
boljšega kot krvavice s kislo
repo ali zeljem?
Foto: M. Ozmec
Tretja knjiga
Izšla je tretja knjiga zbornika
Ormož skozi stoletja. Izdala ga je
skupščina občine Ormož in pri-
naša prispevke dvajsetih avtor-
jev. Ima 318 strani, prispevki so
opremljeni s številkami, ilustraci-
jami, ustreznim znanstvenim
aparatom, povzetki pa so v nem-
škem jeziku.
Tretjo številko ormoškega
zbornika je uredil ravnatelj Po-
krajinskega arhiva Maribor ma-
gister Peter Klasinc.
MG
Trnova pot k pravim zadrugam
Kmetijska zadruga Ptuj in
Združena zveza Slovenije sta
prejšnji teden pripravili v Ptuju
posvet o kmetijskem zadružni-
štvu. Strokovna sodelavca zdru-
žene zveze dr. Ceferin in mag.
Avsec ter predsednik Leo Frelih
so predavali o zgodovinskem
razvoju zadružništva, o sodob-
nem zadružništvu v svetu ter o
razvoju zadružništva v Sloveniji
in Jugoslaviji.
Zelo zanimiva je bila razprava,
kjer so po predavanjih v glav-
nem govorili prisotni kmetovalci.
Vsi po vrsti so kritično ocenjeva-
li današnje razmere v zadružni-
štvu, pa v gospodarstvu in v dr-
žavi nasploh. V vsem jim je po-
trebno prikimati, še najbolj pri
trditvi, da je bil dosedanji razvoj
Jugoslavije nenaklonjen kmetij-
stvu, še posebej zasebnemu kme-
tijstvu, ki je pod težo nerazum-
nih ukrepov pričelo v zadnjih le-
tih nazadovati. Nujne so torej
korenite spremembe. Organiza-
torja posveta sta želela pridobiti
mnenje kmetov, kakšno zadruž-
ništvo si želijo, vendar pri tem
nista imela najbolj srečne roke.
Kaže, da se vsi zavedamo nujno-
sti sprememb, kakšne pa naj te
spremembe bodo, nam ni po-
vsem jasno. Prav je sicer, da o
tem temeljito razpravljamo in
najdemo najboljšo rešitev, toda
človeka, ki je bil v zadnjih deset-
letjih že večkrat razočaran, se
znova polasti strah, da gre tudi v
tem primeru iskanja učinkovite-
ga zadružništva za eksperimenti-
ranje. Morda bi bilo boljše, ko bi
se bolj ozrli na uveljavljanje mo-
dele zadružništva v svetu, ki jih
mnogokrat omenjamo kot dobre
in učinkovite. Pravo zadružni-
štvo, tako menijo nekateri, se bo
tudi pri nas razvilo takrat, ko bo
na tržišču višek hrane. Takrat bo-
do imeli kmetje tudi ekonomski
interes združevanja v zadruge,
saj bo mogoče tržišče obvladova-
ti le s pomočjo močnih in pro-
dornih zadrug. Lahko bi dejali,
da je bila najpomembnejša ugo-
tovitev omenjenega posveta ta,
da je sedaj čas za temeljito raz-
pravo o zadružništvu, saj smo v
času spreminjanja zakonodaje.
Ko bo ta sprejeta, je še tako
ostra nasprotovanja ne morejo
spremeniti čez noč. Zvonjenje po
toči se še nikoli ni izkazalo za
koristno.
Ko smo bili pred novim letom
na desetletnici sedanje organizi-
ranosti Kmetijske zadruge Ptuj,
smo slišali precej poudarkov, ko
govorijo v prid tej organizaciji
združenih kmetov. Predsednik
Zadružne zveze Slovenije je de-
jal, da je zadružništvo v ptujski
občini v razvoju pred sloven-
skim. Človek se ob tem nehote
spomni na velike pritiske, ki jih
je doživljala ptujska zadruga ob
osamosvojitvi, ki takrat pač ni
bila v duhu tistega časa in tiste
politike. Ker sta se takrat zadru-
ga in vodstvo upirala vključiti v
velike gospodarske sisteme, so
padale cele glave. Danes seje ta-
kratna trma vodstva izkazala za
pravilno. Zadruga se je krepko
zasidrala v našem prostoru, po-
hvali se lahko z velikanskim po-
večanjem tržne pridelave hrane,
pa tudi z zaupanjem svojih čla-
nov — kmetov; to pa so mnoge
druge zadruge izgubile.
JB
Gospodarno s samoprispevkom
Odbor za nadzor nad zbiranjem sredstev tretjega občinskega samoprispev-
ka in njegovo razporeditvijo ter nad izvajanjem del, ki deluje pri SO Ptuj, je
pod predsedstvom Martina Berdena na seji 16. januarja ocenil neusklajenost v
razpravi o vrstnem redu gradnje zdravstvenih objektov na decembrskem zase-
danju zborov SO Ptuj. Pri premalo obveščenih delegatih se je neupravičeno
ustvarjalo mnenje, da tudi odbor za nadzor ni v celoti opravil svoje naloge, kar
pa ni res. Do takega zapleta na skupnem zasedanju zborov je prišlo zaradi tega,
ker se v okviru Zdravstvenega centra še niso poenotili in ker se nekateri tovariši
niso držali sprejetih stališč z dogovora med predstavniki občinskega izvršnega
sveta in Zdravstvenega centra Ptuj.
Pregled uresničitve programa prihodkov in odhodkov iz samoprispevka za
leto 1988 kaže, da je bilo iz tretjega občinskega samoprispevka zbrano
2.037,668.556 dinarjev ali za 7,3 "o več, kot je odbor predvideval v rebalansu fi-
nančnega načrta. Do prekoračitve je prišlo zaradi nepredvidenih povečanj OD
proti koncu leta.
Iz vseh zbranih sredstev je bilo v letu 1988 nakazano Zdravstvenemu cen-
tru Ptuj 878,491,524 din, Radio-Tedniku 45,442.785 din. Skupnosti za ceste ob-
čine Ruj 585 milijonov, provizija SDK je znašala 7,113.222 din, petsto milijo-
nov pa je začasno posojeno DO Agis Ptuj po načelu dobrega gospodarja.
ZA CESTE PLAN IZPOLNJEN
Z referendumskim programom je bilo določeno, da se za sofinanciranje
obnove in modernizacije cest nameni 15 % vsega iz samoprispevka zbranega de-
narja. Ker je samoprispevek za obdobje 5 let, je to 75 % letnega priliva. V letu
1987 (prvo leto tretjega samoprispevka) je Skupnost za ceste prejela 350 milijo-
nov din ali 44,52 % priliva v tem letu. Tako je v letu 1988 bila upravičena še do
30,48 % letnega priliva, to pa po končnem obračunu znaša 621,081.380 din. V le-
tu 1988 jim je bilo že nakazano 585 milijonov din, zato jim pripada še
36,081.380 din, kar se jim bo te dni še nakazalo, do več sredstev pa Skupnost za
ceste ni upravičena, čeprav so potrebe po denarju še velike. Odbor tudi zahteva,
da mu Skupnost za ceste občine Ptuj predloži končno poročilo o izvršenih de-
lih.
V okviru Odbora za nadzor že tudi pripravljajo gradivo za naslednjo sejo
odbora, kjer bodo pripravili predlog programa prilivov in porabe sredstev tret-
jega občinskega samoprispevka za leto 1989. O predlogu bodo sklepali zbori
skupščine občine Ptuj. pp
HOTEL »PRI ZLATEM NOJU« V PREŠERNOVI
ULICI ŠEST
Denarja še vedno ni...
Ptujčani smo zelo veseli, daje na gradbišču »Pri zlatem noju« ži-
vahno. To pa še ne pomeni, da bomo letos zagotovo dobili novi hotel.
Rok za plačilo izvajalcu del je vnovič podaljšan — tokrat do 27. janu-
arja. MG
(Posnetek: M. Ozmec)
UVODNIK
Kdo nas bo vodil
To si kot vprašanje postavljamo iz dneva v dan, pri tem pa v
večini mislimo na predsednika novega zveznega izvršnega sveta. V
torek dopoldan, ko to pišem, gredo zadeve s predlogi kandidatov za
mandatarja i ta predlaga člane vlade, če namesto zvezni izvršni svet
uporabim bolj običajen naziv) proti koncu, morda bi lahko rekli tu-
di proti vrhuncu. Predlogi republiških in pokrajinskih konferenc
SZDL so bolj ali manj znani, v sredo (za mene jutri, za bralce Ted-
nika pa včeraj) pa se je zvezna konferenca SZDL odločila, koga
oziroma katere kandidate bo predsedstvu države predlagala kot
kandidate za mandatarja. O njem naj bi se danes (četrtek) izreklo
predsedstvo. Predlogov za mandatarja in torej novega predsednika
ZlS-a je precej, med boljšimi poznavalci razmer pa vlada prepriča-
nje, da se bo kolektivno vodstvo države odločilo med dvema. To sta
Ante Markovič iz SR Hrvatske in Borisov Jovič iz SR Srbije. Zani-
mivo je, da naša republika nima svojega kandidata, podprla je
kandidaturo Anteja Markoviča, čeprav pa so v drugih okoljih Jugo-
slavije predlagali nekaj naših vodilnih mož. Gre predvsem za Štefa-
na Korošca, Milana Kučana in Dušana Šinigoja.
Po pričakovanjih naj bi torej predsedstvo države danes sporo-
čilo, komu bo zaupalo novi zvezni izvršni svet. Precej je tudi mnenj,
da ni toliko pomemben človek, ki bo vodil vlado, temveč program in
izhod iz krize. Za to pa je potrebno imeti kakovostno vlado z ustrez-
nimi pogoji za delo. Tudi to je še kako res, vendar pa se mi zdi, da
vodenja ŽlS-a le ne bi postavljali v ozadje. Pred izvolitvijo in ob iz-
volitvi Branka Mikuliča še zdaleč ni bilo med ljudmi toliko razprav,
kot je to sedaj. Razumljivo, saj se na izkušnjah pametni učijo, oni
drugi pa na napakah delajo nove napake.
Ludvik Kotar
Izšel je turistični vodnik
po Ptuju in okolici
Občina Ptuj je v zadnjih dneh minulega leta dobila darilo, s ka-
kršnim se lahko pohvalijo (žal) še redka mesta. Izšel je turistični vod-
nik po Ptuju in okolici. Izdalo gaje Zgodovinsko društvo I*tuj, založi-
la pa Kulturna skupnost občine Ptuj. Naklada 10.000 izvodov ni veli-
ko in ne malo; 5.000 izvodov je v slovenščini, 2.500 v nemščini in prav
toliko v angleščini. Tekste za nekaj več kot sto strani vodnika so napi-
sali Andrej Brence, Marjeta Ciglenečki, Irena Mavric, Kristfna Šam-
perl-Purg, Blagoje Jevremov in Ivan Lovrenčič, sto barvnih fotografij
pa je delo mojstra fotografije Stojana Kerblerja. Vodnik spremlja tudi
barvni zemljevid Ptuja in na drugi strani okolice.
Vodnik je mogoče naročiti pri Zgodovinskem društvu Ptuj, Mu-
zejski trg I (v prostorih arhiva), do konca meseca pa še velja predna-
ročniška cena 30.000 dinarjev.
NaV
Sem dolgo upal in se bal ... zdaj sem tu: vodnik po Ptuju in okolici.
Osvobodite svojo domišljijo za letošnje 29. kurentovanje
in pustni karneval. Na ptujskih ulicah vas 5. februarja od
14. ure naprej čakajo radovedne oči In pohvalni jeziki de-
settisočev obiskovalcev pustne prireditve. Organizatorja
— Turistično in Folklorno društvo — pa ob tem razpisuje-
ta še
TEKMOVANJE
ZA NAJBOUŠO KARNEVALSKO SKU-
PINO IN NAJBOLJŠO POSAMEZNO
MASKO
Posebna komisija bo skupinam podelila:
— 1,5 milijona dinarjev najboljši,
— milijon dinarjev drugouvrščeni in
— 500 tisočakov tretjeuvrščeni.
Tri najbolj izvirne posamezne maske pa si bodo razdelile j
nagrade:
— 500 tisoč dinarjev
— 300 tisoč dinarjev in
— 200 tisoč dinarjev
Vsaka karnevalska skupina bo za udeležbo v povorki dobi-
la 100 tisočakov, vsaka posamezna maska pa 10 tisoč de-
narjev.
Folklorno društvo Ptuj
Turistično društvo Ptujj
z — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
19. januar 1989 - TEDNIK
Posodobljen pristop  \
k izobraževanju članstva
v ZKS občine Ptuj
Po enoletnem premoru je pričela delati Občinska politična šolaj
ZK Ptuj. Zasnovana je na novi obliki delovanja. Program je razdeljen;
na ožjega in širšega. Slušatelji se redno udeležujejo celotnega progra-i
ma, širši pa je ponujen tudi članom OO ZK ? vseh področij dela. Vanj;
se članstvo vključuje po svojem interesu. i
Urnik o tem so prejele vse OO ZK. Seveda je odločitev za izobra-^
ževalno obliko vsekakor odvisna od vsakega posameznika, koliko se;
čuti odgovornega, da uresničuje obveznost stalnega izobraževanja in,
usposabljanja (statut ZKS, 5. člen).
Za uvodno posredovanje tem v širšem programu smo povabili
strokovnjake s posameznih področij. Pričakujemo odziv članstva, saj;
se bodo lahko v dialogu razčiščevala odprta vprašanja in dileme \z\
okolja. Poskušamo ustvariti prostor za soočanje teorije in prakse. Se-;
veda pa vrat ne zapiramo nečlanom, če imajo interes za neko temo.;
Predstavljamo vam širši program: ■
1. RAZPOTJA SODOBNEGA SVE^TA: Vili Resman, MSS Mari-
bor; v torek, 17. januarja 1989, ob 15.30: ^
2. RAZVOJ DRUŽBENIH DEJAVNOSTI IN DOLGOROČNA,
SOCIALNA POLITIKA V OBCINI PTUJ: Silva Gorjup, predsedni-
ca komiteja za družbene dejavnosti, in Anka Osterman, vodja Centra
za socialno delo; v torek, 24. januarja 1989, ob 15.30;
3. EKONOMIJA SODOBNEGA SVETA: profesor VEKŠ-a; v,
četrtek, 26. januarja 1989, ob 15,30; :
4. RAZVOJ AGROTNDUSTRIJSKE PROIZVODNJE, pouda-i
rek na razvoju v občini: dr. Mihael Ledinek; v torek, 31. januarja i
1989, ob 15.30; i
5. AKTUALNI EKONOMSKI POLOŽAJ JUGOSLAVIJE, pou-|
darek na ustavnih spremembah: Gorazd Mazej, MŠS Maribor; torek,;
14. februarja, ob 15.30; j
6. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMO-j
ZAŠČITA: Stanko Meglic, sekretar P OK ZKS Ptuj; v četrtek, 16. ja-i
nuarja 1989, ob 15.30.
Srečanja bodo v dvorani SO Ptuj-magistrat, Trg MDB l/II.
S. ŠARC:
Analiza delovanja
v OGZ Ormož
v decembru je bila seja štaba operative Občinske gasilske zveze :
Ormož, na kateri so analizirali delo tamkajšnjih gasilskih društev.,
Poudarek je bil predvsem na delu v oktobru.
V ospredju je bila analiza velike mokre vaje v centru mesta Or-;
moža. V njej je sodelovalo 20 prostovoljnih društev in Industrijsko;
gas. društvo iz Tovarne sladkorja. -       !
Strokovni opazovalci, ki so spremljali potek vaje, so v analizi va-;
jo ocenili kot zelo dobro organizirano ter izvedeno. Med njo so nasta- i
li tudi manjši spodrsljaji, vendar ti niso vplivali na izvedbo. Vaja je ^
bila zadnjo soboto v oktobru kljub zelo povečanemu prometu po or-;
moških ulicah, saj vemo, da je v tem mesecu spravilo sladkorne pese ;
v polnem teku, obenem pa je promet povečal tudi bližajoči se praznik
— dan mrtvih, je v uvodnem referatu dejal poveljnik OGZ Ormož vi-'
šji gasilski častnik Ivan Vajda. j
Člani štaba operative in poveljniki gasilskih društev so nato spre- j
govorili o ocenjevanju društev za operativne posege in vzdrževanje j
gasilskih domov ter urejenost okolja domov. To je bilo izvedeno pred '
kratkim. Odlično oceno so dobila društva na Hardeku, v Središču in •
Ivanjkovcih. ;
V razpravi so menili, da sta bila zamisel (avtor je bil poveljnik |
OGZ) in samo ocenjevanje zelo strokovno zastavljena ter izvedena s \
strani štaba operative.
Za konec pa še moje mišljenje: še več skupnih vaj, saj vemo, da \
vaja dela mojstra; in še več strokovne in finančne pomoči društvom s ^
strani OGZ Ormož. ANTON KAČE \
Predavanje in razgovor
v zakonu o podjetjih
Društvo pravniko\ v gospodarstvu bo 25. januarja organiziralo:
prvo letošnje predavanje. Dr. Šime Ivanjko bo predstavil zakon o-
podjetjih. Udeleženci predavanja se bodo zbrali tega dne ob 18. uri vj
prostorih delavskega doma Franca Krambergerja. Pričakujejo, da bo-1
do poleg članov prišli tudi odgovorni predstavniki združenega dela in i
skupnosti.
25. januarja pa bodo tudi že oblikovali letošnji program dela.;
Pričakujejo, da bo vsaj tako odziven kot lanski. MG\
i
V Mariboru razstava o Ptuju
Trmajstega januarja so v Mariboru v Srednji šoli za trgovinskoj
dejavnost v Mladinski ulici 14 odprli razstavo Poetovio 69 — Ptuj i
1989. Na sedemnajstih panojih in v treh vitrinah je na ogled pregled,
zgodovine najstarejšega slovenskega mesta — Ptuja. Tako je razsta-;
vljenih 84 razglednic, dvajset knjig, rimske izkopanine, časopisni!
članki o Ptuju in drugi zanimivi predmeti. MG i
20 priznanj OF
Pri občinski konferenci SZDL Ptuj seje že sestala žirija za pode-
litev priznanj OF, ki jo vodi Dragica NOVAK. Za letošnje leto je raz-
pisanih 20 srebrnih znakov OF. Z razpisom so že seznanjene vse druž-
benopolitične organizacije občine Ptuj, krajevne konference SZDL in
osnovne organizacije sindikata. SIS, družbene organizacije in dru-
štva.
Tako kot v lanskem letu, ko je bilo za to odličje 36 predlogov, tu-
di letos pričakujejo številne pobude. Med prvimi se je že odzvalo
predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV Ptuj, ki se je te naloge od-
govorno lotilo.
Pri občinski konferenci SZDL Ptuj bodo predloge za priznanja
OF sprejemali do 1. marca 1989. Dobitniki jih bodo prejeli na osred-
nji proslavi v počastitev obletnice OF, ki bo v četrtek. 27. aprila 1989,
v Mostju. F.G.
DR. IVAN SVETLIK V PTUJU GOVORIL O TEHNOLOŠKIH PRESEŽKIH DELAVCEV
Manj zaposlenih, večji čisti dohodek
Konec minulega leta se je na povabilo kadrovskih delavcev ptujske
občine mudil v Ptuju dr. Ivan Svetlik, priznani slovenski poznavalec,
profesor na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo in
osvetlil probleme tehnološkega presežka delavcev pri nas ter spregovoril
tudi o tujih izkušnjah na tem področju. Prijazno se je tudi odzval pova-
bilu našega časopisa in nastal je naslednji izredno zanimiv pogovor, da o
aktualnosti sploh ne govorimo ...
Tednik: V zadnjem času vse
več in vse glasneje govorimo o
tehnoloških presežkih delavcev.
O čem pravzaprav govorimo in
zakaj prav toliko šele v zadnjem
času? Ali pred nekaj leti tehnolo-
škega presežka delavcev nismo
imeli?
Svetlik: Pod tehnološkimi pre-
sežki v najožjem smislu razume-
mo tiste delavce, ki jih zaradi
uvedbe nove tehnologije več ne
potrebujemo v proizvodnem pro-
cesu. Problem je pri nas malo
drugačen v primerjavi z razvitimi
deželami. Že ves čas v povojnem
obdobju imamo v delovnih orga-
nizacijah vrsto ljudi, ki dejansko
nimajo pravega dela, so torej
podzaposleni in tem bi lahko re-
kli neke vrste tehnološki ali — če
hočete tudi ekonomski prese-
žek. Da pa se šele v zadnjem ča-
su o tem toliko govori, pogojuje-
jo krizne razmere, v katerih živi-
mo. Rešitve ekonomskih proble-
mov iščemo tako tudi na tem po-
dročju, iščemo notranje rezerve.
Teh prej nismo videli v tem, da
bi imeli manj zaposlenih, danes
pa se pozornost usmerja tudi v to
smer. Res pa je seveda tudi to,
da bo spreminjanje tehnologije,
ki si jo želimo in ponekod že te-
če, povzročilo še dodatne presež-
ke delavcev.
Tednik: Ali naj ne bi delovne
organizacije, ko zaradi nove teh-
nologije pride do presežka delav-
cev, iskale nove programe, ki bi
omogočili zaposlitev oziroma
prezaposlitev obstoječega pre-
sežka delavcev? Kako je to v sve-
tu?
Svetlik: V svetu je razmišljanje
precej drugačno. Problem podje-
tja ni zaposliti čimveč ljudi, am-
pak ustvariti čim večji profit s
čim manj delavci. To je zelo pre-
prosta logika. Mislim, da z vklju-
čevanjem v svetovno gospodar-
stvo ista logika velja tudi za nas.
Če želimo vzdrževati tudi še tisto
prvo logiko, poleg visokega pro-
fila imeti tudi čimveč zaposlenih,
potem je povsem normalno, da
ne dobimo na svetovnem trgu
svojih izdelkov enako plačanih
kot drugi. Pri proizvodnji takih
izdelkov je sodelovalo preveč
ljudi. S tem pa se seveda odpira-
jo še novi in precej drugačni pro-
blemi, s katerimi se zlasti v zad-
njem času pogosto srečujemo:
preveliko število zaposlenih toli-
ko zmanjšuje čisti dohodek in
akumulacijo, da na koncu niti za
spodobno osnovno plačo več ni-
majo. Če bomo s to razvojno lo-
giko tudi v bodoče nadaljevali,
bomo vsi prišli na minimalni
osebni dohodek; tega pa drugje
ne poznajo, v nobenem primeru
pa to ne zagotavlja razvoja. Raz-
voj je treba iskati v tem, da je
vsako podjetje zase čimbolj učin-
kovito, čimbolj akumulativno, da
dela s čimmanj delavci . . . Hkra-
ti pa je treba vzpodbujati tako
podjetje, da potem to akumulaci-
jo, ta profit investira drugje. Tre-
ba je vzpodbujati podjetništvo,
ki bo dajalo nova delovna mesta.
A poprej se je treba nujno rešiti
teh presežkov, ki jih v vsaki delo-
vni organizaciji danes lahko naj-
demo.
Tednik: Napovedujemo tržno
gospodarstvo. Kje je mesto trga
delovne sile v tem kontekstu?
Svetlik: Nekateri trdijo, da če
tržno gospodarstvo imamo, mo-
ramo imeti tudi trg delovne sile.
To pomeni, da tudi tukaj veljajo
zakoni ponudbe in povpraševa-
nja, da tudi tukaj velja neka tr-
žna cena in da bi morale plače
vsaj do neke mere slediti ravno-
težju med ponudbo in povpraše-
vanjem. Hkrati pa se moramo za-
vedati, da trg delovne sile v čisti
obliki nikjer v svetu več ne delu-
je. Poskušajo ga vzpodbujati
tam, kjer je prepočasen, na pri-
mer na področju izobraževanja,
in na drugi strani negativne učin-
ke rešujejo s socialnimi progra-
mi. Vedeti moramo, da ima trg
delovne sile tudi negativne učin-
ke in s temi programi se skuša
pomagati socialno ali kako dru-
gače šibkim, takim, ki ne najdejo
dela ... To pa ne pomeni, da tr-
ga delovne sile ni; nasprotno, s
tem šele lahko trg delovne sile
svojo funkcijo normalno opra-
vlja. Mislim, da je v konceptu
tržnega gospodarstva treba rezer-
virati prostor tudi za trg delovne
sile.
Tednik: Kaj pomeni kadrova-
nje in kako naj bodo kadrovske
službe organizirane v novih raz-
merah gospodarjenja?
Svetlik: Če se trg delovne sile
uvaja, potem se uvaja med pod-
jetji tudi konkurenca za delavce.
To pa pomeni, da je treba opusti-
ti tiste sporazume, ki na nek na-
čin zagotavljajo monopol delav-
cev nad delovnimi mesti; da se
zdaj uvaja večja konkurenca
med podjetji za delavce in tudi
med delavci za delovna mesta.
To za podjetja pomeni, da mora-
jo pristopiti k aktivnemu kadro-
vanju, kar pomeni krepitev stro-
kovne službe v smislu pridobiva-
nja dobrih delavcev in v smislu
izbiranja med delavci. Mislim,
da je to zelo dobra sprememba
tudi zaradi tega, ker bodo podje-
tja na nek način morala razviti
tudi tiste dejavnosti, ki bodo za-
gotavljale odpuščanje presežkov
delavcev. To je socialno zelo ob-
čutljivo delo, ampak s tem se bo-
do rešila tistih problemov, ki se
danes zde nerešljiva. Podjetja so
v preteklosti na eni strani zelo na
hitro sprejemala nove delavce,
ne da bi jih ustrezno izbirala in
pogosto so prav ti delavci bloki-
rali številne proizvodne procese,
ker niso bili nanje pripravljeni,
na drugi strani pa teh delavcv
niso mogla odpustiti.
Tednik: Kakšna bo potemta-
kem poslej vloga sindikata?
Svetlik: Sindikat bi se moral
postaviti na svoje noge, postati
neodvisen sindikat, recimo. Boril
naj bi se za pravice delavcev ne-
odvisno od tega, kaj bo reklo
vodstvo podjetja; s tem bi se
ustvarila neka delitev dela zno-
traj podjetja med tistimi, ki skr-
bijo za čim večji profit, in onimi,
ki skrbijo za blaginjo delavcev.
Spremembe se že kažejo v neka-
terih izjavah sindikalnih delav-
cev na republiški ravni, pa tudi
po regijah.
Tednik: Ko smo prej govorili o
kadrovanju, nismo nič rekli o šti-
pendiranju, ki pa gotovo sodi v
ta kontekst. Kakšna je njegova
vloga?
Svetlik: Štipendiranje je doslej
eden najbolj uspešnih progra-
mov — kadrovskih, ekonomskih
in socialnih. Pomeni neke vrste
dolgoročno pridobivanje kadrov.
V Sloveniji imamo to področje
organizirano na zavidljivi ravni
in ga kot tako poznajo malokje v
svetu. Ima dve funkciji, vzpod-
buja nadarjene, čeprav se mi zdi,
da v zadnjem času ta funkcija za-
mira in ima socialno funkcijo.
Takšen program ocenjujem kot
zelo uspešen in upam, da zaradi
ekonomskih in drugačnih priti-
skov ne bo izgubil na pomenu.
Tednik: Vrsta novih zakonov
je tako rekoč pred vrati. Kakšne
spremembe prinašajo ti zakoni
na področje zaposlovanja?
Svetlik: Te spremembe so zelo
majhne. Pričakovati bi bilo, da
bomo z novo zakonodajo na zve-
zni in potem na republiški ravni
na nek način priznali trg delovne
sile v vseh njegovih oblikah in v
vseh razsežnostih. Vendar kot
kažejo zadnji predlogi, ni tako;
zlasti je veliko obotavljanj v zve-
zi s prikazovanjem presežkov de-
lovne sile v podjetjih in možnost-
jo odpuščanja teh delavcev. Še
zmeraj se ta odgovornost nalaga
predvsem podjetjem in podjetje
mora vztrajati pri teh zakonih ta-
ko dolgo, dokler ne propade, če-
prav so morda prav presežki de-
lovne sile. V tem smislu je obsto-
ječa zakonodaja in tudi tista, ki
se pripravlja, zelo nedorečena,
vprašanje pa je, kakšen bo kon-
čni rezultat. . . Mislim pa, da so
prav na tem področju ovire iz-
redno velike in še zdaleč niso od-
stranjene.
Tednik: To se seveda ne more
zgoditi čez noč; pa predvidevaj-
mo, da se danes-jutri uveljavi trg
delovne sile. Ali to pomeni poleg
vsega, kar ste že povedali, pa v
tem hipu še presega možnosti na-
šega razmišljanja, da ti delovno
mesto, ki si ga dobil, ni za večno
dano? .. . Doslej, če si bil koli-
kor toliko dober delavec in ni
prišlo do kakšne večje reorgani-
zacije, si lahko na tem delovnem
mestu dočakal pokoj ne glede na
to, da jih je bilo nekaj, ki bi to
delo mnogo bolje opravljali.
Svetlik: Bojim se, da nas veči-
na ni pripravljenih na te spre-
membe. To pa pomeni, da vsak
razmišlja o trgu delovne sile ab-
straktno; trg je nekaj v načelu
dobrega, vendar samo do tiste
stopnje, ki mene osebne ne pri-
zadene. Ljudje se niso pripravlje-
ni vživeti v vlogo, da bodo mor-
da zgubili delo. da bi morali sa-
mi več vlagati v to, da najdejo
drugo delo. Tudi niso pripravlje-
ni pravilno vrednotiti vlaganj v
svoje sposobnosti: izobraževa-
nje, usposabljanje na vseh mogo-
čih področjih. Vse z namenom,
da bi njihova delovna sila več ve-
ljala, da bi delo, ki ga imajo, la-
žje zadržali ali pa našli drugo.
Npr. danes je računalništvo na
pohodu in vsaka tajnica bo mo-
rala znati delati z računalnikom.
Tista, ki ne bo teh sposobnosti
pridobila, pač ne bo v tej konku-
renci vzdržala. In slej ko prej bo
to moralo postati del našega vsa-
kdanjika, del našega razmišlja-
nja, del normalnega reagiranja
nas vseh.
NaV
Obrtniško negodovanje
zaradi novih
poslovnih knjig
Nov pravilnik republiške uprave za družbene prihodke o vode-
nju poslovnih knjig — sprejela gaje tik pred koncem lanskega leta -j-
je med obrtniki povzročil hudo kri. Nalaga jim namreč vodenje treh
poslovnih knjig, doslej pa so vodili eno. Tako naj bi v »knjigo prome-
ta« vpisovali račune in obračun prometnega davka, v »knjige prihod-
kov in odhodkov« račune kot prihodke in vse odhodke, ki se pojavijo
pri poslovanju, v »knjige prejemkov in izdatkov« pa vse prejemke in
izdatke prek žiroračuna in blagajne, plačilo obveznosti, nabavo za
obratovalnico, evidenco plačil izdanih računov ter osebno porabo. V
knjige prometa bo poslej potrebno knjižiti vsak dan, ta knjiga pa bo
morala biti vsak dan v obratovalnici.
Obrtniki pravijo, da novih evidenc ne bodo vodili, saj jim to po-
meni povečanje administrativnega dela in za nekatere tudi povečanje
števila zaposlenih - predvsem administrativnega kadra.
Spisek pripomb na novi pravilnik je precej dolg. Zveza obrtnih
združenj Slovenije je nanj pravočasno reagirala, prav tako pa je pro-
testno pismo poslala republiški skupščini, centralnemu komiteju Zve-
ze komunistov Slovenije, republiški konferenci Socialistične zveze in
Gospodarski zbornici Slovenije. Med drugim piše, da se poleg pove-
čevanja administracija v obratovalnicah z novim pravilnikom želi do-
seči ravno nasprotno in hkrati »uničuje« vse, kar je obrti pozitivno
prinesla nova zakonodaja (obrtni zakon in zakon o davkih občanov.)
Na razplet bo torej treba počakati. Obrtniki pa se kljub vsemu
nasprotovanju v teh dneh seznanjajo z vodenjem novih poslovnih
knjig. Obrtno združenje Ptuj je za vse obrtne dejavnosti sklicalo delo-
vne posvete, na katerih jih predstavnik uprave za družbene prihodke
občine Ptuj seznanja z omenjenimi novostmi.
Na nove poslovne knjige so »jezni« tudi v Ormožu. Kot smo iz-
vedeli na obrtnem združenju, pri njih zaenkrat še ne bodo organizirali
seminarjev, na katerih naj bi govorili o novem pravilniku republiške
uprave za družbene prihodke. Čakajo, da se stvari »zbistrijo«, in pod-
pirajo Zvezo obrtnih združenj Slovenije.
To soboto pa bodo organizirali posvet, na katerem bodo govorili
o davčnih napovedih za leto 1988 in 1989.
MG
POZIV MEDVOJNIM IZGNANCEM V SR SRBIJO |
Spet Vlak bratstva
in enotnosti
Manifestacija Vlak bratstva in enotnosti je tradicionalna že od leta 1961 in !
je odraz stalnih prijateljskih vezi med bivšimi izgnanci iz SR Slovenije, ki jih je
okupator leta 1941 izgnal iz njihovih domov, in njihovimi gostitelji v SR Srbiji,
kjer so izgnanci našli svoj drugi dom. Velika večina je dobila toplo in prijatelj-
sko zatočišče pri srbskih bratih in sestrah, ki so skupaj z njimi preživljali težave
vojne vihre ter prenašali nadčloveške napore in trpljenje.
Značilno za manifestacijo je, da je Vlak tradicionalni simbol ohranjanja,
razvijanja in utrjevanja revolucionarnih izročil NOB ter pomemben prispevek k
nadaljnjemu razvoju in krepitvi bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in
narodnosti. Vlak je postal največja manifestacija povezovanja med slovenskimi
izgnanci in njihovimi gostitelji, postal je porok, da velike revolucionarne izkuš-
nje ne bodo nikoli zamrle. S to manifestacijo se revolucionarna izročila NOB
prenašajo tudi na mlajše rodove.
Medobčinska koordinacijska odbora VLAKA BRATSTVA IN ENOTNO-
STI v SR Srbiji in SR Sloveniji sta v soglasju z vsemi sodelujočimi občinami
sklenila, da letos organiziramo Vlak bratstva in enotnosti, ki bo iz SR Slovenije
popeljal medvojne izgnance in njihove najožje družinske člane h gostiteljem v
SR Srbijo. Vlak bo odpeljal iz Maribora oz. Jesenic 11. oktobra 1989 zvečer, pri-
spel v Kraljevo oz. Titovo Užice 12. oktobra 1989, vračal pa se bo 15. oktobra
1989.
Občinske konference SZDL vseh sodelujočih občin v SR Sloveniji, mestna
konferenca SZDL Maribor in medobčinski svet SZDL Ljubljana pozivajo slo-
venske medvojne izgnance in njihove ožje družinske člane, da se povežejo s
svojimi medvojnimi gostitelji v SR Srbiji ter da se takoj po prejemu njihovega
vabila zglasijo na sedežu svoje občinske konference SZDL, mestne konference
SZDL Maribor in medobčinskega sveta SZDL Ljubljana.
Vse druge informacije v zvezi s potovanjem m odhodom Vlaka dobijo vsi
na sedežih svojih občinskih konferenc, na mestni konferenci SZDL Maribor in
medobčinskem svetu SZDL Ljubljana.
MEDOBČINSKI KOORDINACIJSKI ODBOR
VLAKA BRATSTVA IN ENOTNOSTI
SLOVENIJE
TEDNIK - 19- januar 1989
SESTAVKI IN KOMENTARJI — 3
31. JANUAR - ZADNJI ROK ZA VLOŽITEV DAVČNIH NAPOVEDI
Največ olajšav za obrt
Republiška skupščina je v lanskem letu sprejela novi zakon o davkih
občanov, ki se glede na vložitev davčne napovedi ne razlikuje od starega.
Pomeni, da je .skrajni rok za vložitev davčnih napovedi 31. januar. Tega
dne morajo v upravi za družbene prihodke imeti vse napovedi od obča-
nov. ....
Za leto 1988 morajo napoved za odmero davkov vložiti:
zavezanci davka od dohod-
ka iz kmetijske dejavnosti, kate-
rim se davek odmerja po dejan-
skem dohodku, o dohodkih, do-
seženih v letu 1988,
— zavezanci davka od dohod-
ka iz gospodarskih dejavnosti in
zavezanci davka od dohodka iz
gospodarskih dejavnosti, ki ob-
časno dosegajo dohodek z opra-
vljanjem dejavnosti, ki s predpisi
niso prepovedane, katerim se da-
vek odmerja po dejanskem do-
hodku, o dohodkih, doseženih v
letu 1988,
— zavezanci davka od dohod-
ka iz poklicnih dejavnosti, kate-
rim se davek odmerja po dejan-
skem dohodku, o dohodkih, do-
seženih v letu 1988
— zavezanci davka iz avtor-
skih pravic, katerim se davek od-
merja po dejanskem dohodku, o
dohodkih, doseženih v letu 1988,
— zavezanci davka od dohod-
ka iz premoženja in premoženj-
skih pravic, o dohodkih doseže-
nih v letu 1988,
— zavezanci davka od skupne-
ga dohodka občanov o dohod-
kih, prejetih v letu 1988. Napo-
ved morajo vložiti občani, kate-
rih skupni čisti dohodek v letu
1988 presega 20.077.310 dinar-
jev.
Za leto 1989 morajo napoved za
odmero davkov vložiti:
- zavezanci od dohodka iz
kmetijske dejavnosti, katerim se
odmerja davek v pavšalnem let-
nem znesku za leto 1989,
— zavezanci davka od dohod-
om /. januarja letos velja nov
zvezni predpis, po katerem mo-
rajo zasebni avioprevozniki za-
računavati petodstotni prome-
tni davek od vseh storitev, tudi
listih, ki jih opravijo za druž-
beni sektor. Ta davek morajo
plačati do 7. v mesecu za prejš-
nji mesec. Z uvedbo tega dav-
ka odpade dosedanji lO-odsto-
tni občinski davek od prevoz-
nih storitev zasebnikom.
ka iz gospodarskih dejavnosti,
katerim se odmerja davek v pav-
šalnem letnem znesku za leto
1989,
— zavezanci davka od dohod-
ka iz poklicnih dejavnosti, kate-
rim se odmerja davek v pavšal-
nem letnem znesku za leto 1989.
Kakšne so olajšave?
Marjan Furek — uprava za
družbene prihodke občine Ptuj:
»Olajšava določa odlok o dav-
kih občanov. Sprejet je bil ob
koncu prejšnjega leta. Prinesel je
bistvene novosti, največ pa za
obrt. Nove olajšave so za vsake-
ga zaposlenega delavca, prej se
je olajšava nanašala na vsakega
novo zaposlenega delavca. Pri
tem gre za bistveno razliko. Za
vsakega zaposlenega se od dav-
čne osnove odšteje po deset od-
stotkov povprečnega čistega eno-
letnega osebnega dohodka zapo-
slenih delavcev v gospodarstvu
Slovenije.
Po novem se obrtniku lahko
odšteje tudi do 60 odstotkov dav-
čne osnove, če investira ali vlaga
v obratna sredstva. V prejšnjem
letu je odstotek bil 40 in to le za
investicije.
Tudi pri skupnem dohodku
občanov priznavamo olajšave.
Te se nanašajo na vsakega vzdr-
ževanega družinskega člana — ta
znaša 4 milijone 15 tisoč 460 di-
narjev — in za vsakega otroka, ki
je moten v telesnem ali dušev-
nem razvoju — pri tem je olajša-
va 6 milijonov 23 tisoč 190 dinar-
jev.
Pri tem naj še poudarim, da v
ghavnem ta davek izgublja na ve-
ljavi. Lani je od približno 120 za-
vezancev — delavcev v združe-
nem delu — davek plačalo le
pet. Znašal je le tristo tisoč di-
narjev.
Sprememba zveznega zakona
o prometnem davku je prinesla
še eno novost za obrtnike in
občane, in sicer predvideva ne
samo kazni za obrtnika, če ne
izda računa, temveč tudi za
občana, če pri izstopu iz obra-
tovalnice nima pri sebi računa.
Kazen je pel tisoč dinarjev.
Po novem bo iz naslova obrti
tudi manj denarja za občinski
proračun, kar se bo poznalo še
nekaj let.«
. Kakšne so kazni za nepravoča-
sno vložitev napovedi'.' Včasih so
bile simbolične.
»Z novim zakonom o davkih
so zvišane tudi kazni. Napoved
za odmero davkov je treba vloži-
ti na predpisanem obrazcu. Za
nepravočasno vložitev napovedi
se odmerjeni davek poveča za
deset odstotkov. Povečani davek
znaša najmanj petdeset tisoč di-
narjev. Toliko plača tudi zaveza-
nec, ki mu davek ni bil odmer-
jen. Zavezancu, ki ne vloži napo-
vedi, se odmerjeni davek poveča
za 20 odstotkov. Povečani davek
znaša najmanj sto tisoč dinarjev.
Toliko plača tudi zavezanec, ki
mu davek ni bil odmerjen. Na-
poved mora biti popolna.«
Pripravila: MG
Govori se...
. . . da je pošta dobila še eno na-
logo: postala je posrednik med že-
parji in njihovimi žrtvami. Zeparji
namreč v zadnjem času osebne iz-
kaznice, ki jih »po naključju« naj-
dejo v ukradenih denarnicah, vrže-
jo v najbližji poštni nabiralnik, po-
šta pa jih dostavi »srečnim« last-
nikom. Pohvale vredno — zlasti
kar se pošte tiče.
. . . da bo po novem še težje hiti
potrošnik, zlasti če boste trosili
svoj denar pri zasebnikih. Nekdo
si je namreč izmislil (naj mu kure
pocrkajo), da nas smejo ob izstopu
iz zasebnikove poslovalnice ustavi-
ti inšpektorji in od nas zahtevati
račun za vse. kar smo pojedli, po-
pili . . . Če ga ne bomo imeli, bomo
plačali kazen. Dolgo smo razmiš-
ljali, kaj storiti. In ugotovili: ko bo
kdo od vas zahtevat račun, mu po-
vejte, da ste šli samo pozdravit na-
takarico. Pa vam je dala za-
stonj . . .
. . . da so se tik pred novim le-
tom zbrali v bifeju Obrtnega zdru-
ženja direktorji nekaterih ptujskih
firm. V bifeju še danes hranijo nji-
hove kravate, ki so razrezane na
drobne koščke. Ni znano, zakaj so
direktorji drug drugemu odrezali
kravate, obstajajo pa namigova-
nja: v prostorih Obrtnega združe-
nja in med obrtniki so se počutili
tako nebogljene, da jim kravate
nikakor niso (več) pristajale.
. . . da je iz TGA steklo v Dravo
v resnici mnogo več visokokoncen-
trirane luži ne. kot navajajo uradni
dokumenti. Po nepreverjenih po-
datkih je pretok lužine v okvarjeni
napravi krepko na 100 tisoč litrov
v eni uri. Naprava pa ni pravilno
delovala kar celo delovno izmeno,
torej osem ur. Pa kaj bi o malen-
kostih.
O večjih možnostih
uporabe aluminija
v Impolovem centru za izobraževa-
nje je bil v torek, 17. januarja, celo-
dnevni seminar o večjih možnostih
uporabe aluminija in aluminijskih zli-
tin, ki se ga je udeležilo večje število
strokovnjakov, predvsem iz podjetij, s
katerimi Impol poslovno sodeluje.
Na seminarju oziroma posvetova-
nju je prof. dr. Miloš Marinček s Fa-
kultete za arhitekturo, gradbeništvo
in geodezijo v Ljubljani predstavil so-
dobno dimenzioniranje ekonomičnih
konstrukcij iz aluminijastih zlitin,
prof. Jaroslav Koser s tehniške uni-
verze na Dunaju pa je predstavil alu-
minijaste konstrukcije z vidika inže-
nirske prakse.
To je bilo eno prvih strokovnih sre-
čanj te vrste in naj bi dalo odgovore
na vprašanje, kako v tovarni usmerja-
ti razvoj za naprej.
Od torka novi lekarniški prostori
Sedemnajsti januar je bil za
delavce ptujskih lekarn velik
dan. Po nekaj več kot treh mese-
cih obnove so uredili osrednji le-
karniški prostor. Ptujska lekarna
je bila odprta leta 1957 in je ta-
krat veljala za moderno in so-
dobno, po več kot tridesetih letih
pa je tako dočakala drugo po-
mlad.
Kot pravi vršilka dolžnosti di-
rektorice Hilda Salemovič, bodo
obnovo morali nadaljevati. Seda-
nja pridobitev je le prvi korak.
Po nasvetih sanitarnega inšpek-
torja bodo morali v bodočnosti
urediti galenski in analitski labo-
ratorij, destilacijski del, garde-
robne in druge prostore.
Ptujsko lekarno so obnovili
delavci Emona Kmetijskega
kombinata-Temeljne organizaci-
Nov lekarniški prostor. Obnova je veljala nad 240 milijonov dinarjev.
(Posnetek: M. Ozmec)
je Gradbeni remont. Mizarska
dela je izvedlo mizarstvo Med-
ved iz Litije, projektant pa je bil
inženir Prijatelj iz Ljubljane.
Na slovesnosti v torek so go-
vorili Hilda Salemovič, računo-
vodja Alojz Mikša in predstav-
nik združenih lakarn Maribor
magister Predin, ki je predstavi!
razvoj lekarništva na ptujskem
območju.
Torkovo slovesnost je olepšal
tudi Ptujski nonet pod vodstvom
Darje Koter. MG
Zasebna trgovina Angelca
v lanskem letu je bilo v ptujski občini odprtih več zasebnih trgo-
vin. V glavnem gre za trgovine, ki jih je imela prej Tirna Maribor ozi-
roma njen tozd Klas. Zaradi slabših poslovnih rezultatov jih je le-ta
predala zasebnikom. Tako so v prejšnjem letu bile med drugim odpr-
te zasebne trgovine v Kungoti, Zagojičih in Forminu, letošnja prva pa
na Polenšaku.
Uredila stajo Angelca in Boris Šegula. Angelca je bila prej zapo-
slena kot blagajničarka v mesnici ptujske Perutnine. Poleg lastnikov
bo v prodajalni delala tudi Nada Sori.
Prodajalno je uradno odprl Franc Pisanec, predsednik sveta kra-
jevne skupnosti Polenšak. Uspešno trgovanje j>a je zaželel tudi pod-
predsednik občinskega izvršnega sveta Tone Ceh.
Trgovino Angelca na Polenšaku so odprli v ponedeljek, 16. janu-
arja. MG
DA NE POZABIMO ...
Kaj je naloga komunista
v tem prelomnem obdobju
Tisto, kar imamo, moramo izkoristiti za to, da bomo ustvarili
večji narodni dohodek. Edino to nam lahko pomore, da bomo imeli
več za izobraževanje, zdravje in kulturo. Hočemo več demokracije,
več humanizma, več samoupravljanja in več kulture kot načina življe-
nja. Vsega tega pa brez večjega narodnega dohodka ne moremo
ustvariti. Zato se moramo odločno spopasti z iluzijo, da imamo čudo-
delni sistem, ki omogoča, da ob nizki produktivnosti dela lahko zado-
voljujemo čedalje večjo porabo.
Vemo, da imamo omejene vire surovin in energije, zato moramo
tisto, kar imamo, bolje izkoristiti in oplemenititi predvsem z znanjem.
Ob večjem zaupanju v ustvarjalnost ljudi bi ga lahko imeli še več, kaj-
ti znanje je edino, kar nima meje rasti.
Drugače je z naravo, katere izkoriščanje ima svojo mejo. Brž ko
jo prekoračimo, se nam to hitro maščuje. Zato moramo kot družba, ki
hoče graditi socializem, ponuditi ekološko alternativo, s^atero se bo-
mo rešili pred nadaljnjim zastrupljanjem vode in zraka, pa tudi mo-
ralnim razkrojem (potrošništvo, sebičnost).
Graditev socializma pomeni v bistvu boj za individualizacijo
družbe in socialističnega človeka in družbe. To je preizkušnja, skozi
katero morajo komunisti in z njimi vsi delovni ljudje. To je preizku-
šnja današnjega in jutrišnega dne. S. Š.
V marcu neposredne volitve!
Pri občinski konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva!
Ptuj so že stekle priprave na bližnje volitve, ki bodo v soboto, 25. mar-j
ca 1989. Na njih se bodo delovni ljudje in občani neposredno odloča-1
li o možnih kandidatih za člana predsedstva SFRJ iz SR Slovenije.
Pred samimi volitvami bodo v krajevnih skupnostih temeljne'
kandidacijske konference. Na teh se bodo volilci opredelili do mož-
nih kandidatov. '
Evidentirani možni kandidati za člana predsedstva SFRJ iz Slo-
venije, ki so izjavili, da so pripravljeni sodelovati v kandidacijskem
postopku za to dolžnost, so naslednji:
I- Marko BULC, rojen 1926, dipl. ing. kemije, predsednik Go-
spodarske zbornice Slovenije,
2_ dr. Janez DRNOVSEK, rojen 1930, dipl. ekonomist, dr. eko-
nomskih znanosti, delegat skupščine SR Slovenije v zboru republik in
pokrajin skupščine SFRJ,
i- dr. Tomaž KALIN, rojen 1936, dipl. ing. tehnične fizike, dr. fi-
zikalnih znanosti, direktor inštituta Jožef Štefan,
4. Gojko STANlC, rojen 1940, dipl. pravnik, dr. politologije, red-
ni profesor na fakulteti za elektrotehniko Univerze Edvarda Kardelja
v Ljubljani,
5. Dušan ŠINIGOJ, rojen 1933, dipl. ekonomist, predsednik iz-
vršnega sveta skupščine SR Slovenije in
6. Vinko VASLE, rojen 1949, novinar CGP Kmečki glas.
Na temeljnih kandidacijskih konferencah bodo lahko dodatno
evidentirali, če se bo za to odločila tretjina vseh udeležencev. Temelj-
ne kandidacijske konference morajo biti v vseh okoljih končane do 6.
februarja 1989 F. G.
Nova mesnica v Gaju
v Gaju pri Pragerskem je zasebnik Jože Fingušt novembra lani
odprl mesnico. S tem je izpolnil svoje dolgoletne želje, hkrati pa raz-
veselil vse potrošnike od blizu in daleč, ki so prodajalno mesa močno
pogrešali. Od blizu in daleč nismo napisali po naključju, kajti na pro-
stornem parkirišču na desni strani ceste od Ptuja proti Slovenski Bi-
strici se ustavijo tudi kupci iz Ormoža, Celja, celo Kranja in z one
strani meje. Dober glas seže v deveto vas.
Izdelki Jožeta Fingušta so paša za oči — in želodec. Sam izdeluje
hrenovke in različne druge vrste klobas (domače, kmečke suhe, krva-
vice, pečenice), sveže meso pa nas kar pritegne, da kupimo nekoliko
več, kot smo načrtovali; iz dimne komore zmeraj diši po domačem . . .
Tudi za divjačino se lahko z lastnikom dogovorite. Pri njem pa lahko
dobite tudi sveži kruh in pecivo, mleko, mlečne izdelke in delikatesno
blago, pa tudi vstekleničeno vino.
Jože pa je še poln načrtov. In ker mu ambicij ne manjka, verja-
memo, da jih bo izpolnil.
.......................     ... _........_________.....................-epP.
Mesnica Jožeta Fingušta je-hkrati še živilska trgovina.
Pokrajinski muzej Ptuj pripravlja tečaj za vodnike po mu-
zejskih zbirkah, mestu in okolici.
Vsi, kijih to delo zanima, naj se oglasijo v prostorih uprave
Pokrajinskega muzeja Ptuj, Muzejski trg I, 23. januarja
1989 ob 9. uri. Kandidati morajo aktivno obvladati nemški
ali angleški jezik.
Stroški tečaja znašajo 50.000 din.
emona kmetijski kombinat ptuj
kmetijstvo, predelava, gostinstvo, trgovina, servis, izvoz-uvoz
Komisija za delovna razmerja
Emona-Kmetijski kombinat Ptuj
TOZD FARMA PRAŠIČEV
OBJAVLJA
dela oz. naloge:
1. VODENJE KUHINJE
Pogoji: kv kuhar m najnianj 3 leta delovnih izkušenj. 2-mesečno poskusno delo
2. KMETIJEC — pripravnik — 4 delavci, za določen čas
3. KMETIJSKI TEHNIK - pripravnik - 2 delavca, za določen čas
Kandidati naj vložijo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Kadrov-
sko-socialna služba, Emona-Kmetijski kombinat Ptuj, Muzejski trg 2.
Rok za prijavo poteče v petek, 20. 1. 1989.
emona kmetijski kombinat ptuj
kmetijstvo, predelava, gostinstvo, trgovina, servis, izvoz-uvoz
DELAVSKI SVET
EMONA-KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ,
TOZD KMETIJSTVO »DRAVSKO POUE« KIDRIČEVO
razpisuje
dela oz. naloge
DIREKTORJA TOZD za dobo štirih let
Pogoji:
— da ima višjo ali srednjo strokovno izobrazbo agronomske smeri in naj-
manj 5 let ustreznih delovnih izkušenj;
— da izpolnjuje kriterije, ki so določeni v 39. členu družbenega dogovora'
o uresničevanju kadrovske politike v občini Ptuj.
Kandidati morajo razpisni komisiji predložiti pisni predlog programa razvo-
ja TOZD.
DELAVSKI SVET
EMONA-KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ,
TOZD SADJARSTVO »OSOJNIK«
razpisuje
dela 02 naloge
DIREKTORJA TOZD, za dobo štirih let
Pogoji:
— da ima višjo strokovno izobrazbo agronomske smeri in najmanj 5 let
ustreznih delovnih izkušenj:
— da izpolnjuje kriterije, ki so določeni v 39. členu družbenega dogovora
o uresničevanju kadrovske politike v občini Ptuj.
Kandidati morajo razpisni komisiji predložiti pisni predlog programa razvo-
ja TOZD.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 60 dneh po preteku roka za prijavo.
Kandidati naj vložijo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8
dneh po objavi na naslov: Kadrovsko-socialna služba, Emona-Kmetijski
kombiriat Ptuj. Muzejski trg 2. Ruj.
4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
19. januar 1989 —

FRANCEKOVI
NASVETI
Čeprav je januar zimski mesec, nam je narava prizanesla s sne-
gom, vendar je mraz tolikšen, da se vsi zavedamo zime, pa čeprav ni
bela in je naše okolje umazano, polno odpadkov in smeti, ker jih ni-
smo hoteli pobrati pred zimo ter smo čakali, da jih prekrije sneg. Se-
veda ne bom pisal o smeteh, temveč kako se obvarujemo mraza, pre-
hlada in podobnega. Ponovno bo zapisano v jeziku, kot so ga govori-
le naše babice in dedje pred nekaj desetletji.
Kako se hitro ogreješ? Večkrat se pripeti, da napade človeka ne-
razpoloženje in da mu je hladno tudi v topli obleki. Temu odpomo-
reš, ako usta zapreš in polagoma in globoko dihaš skozi nos, dokler
ne dosežeš zaželjenega uspeha. Globoko dihanje namreč pospešuje
tok krvi in ji dovaža svežega kisika. Tako pravilno dihanje preprečuje
tudi razna prehlajenja že v njihovem postanku.
Umivanje in drgnenje z mrzlo vodo, posebno po gornjem telesu, je
za zdravje velike važnosti, ker varuje človeka vsakovrstnega prehlaje-
nja. Osebe, ki imajo zelo občutljivo kožo, naj začno z mlačno vodo,
okrog 20 stopinj toplote, ter naj znižajo toploto stopinjo za stopinjo.
Tako umivanje je posebne važnosti pri otrocih, ker jih varuje pred ce-
lo vrsto otroških bolezni. Najprimernejši čas za umivanje ali drgnenje
z mrzlo vodo je zjutraj, ko vstaneš.
Ozebljen nos maži znotraj in zunaj z medom in ozdravel bo po-
polnoma.
Mrzle roke. Nadrgni roke vsak dan dvakrat z gorkim oljičnim
oljem in drgni (masiraj) nato prste v smeri proti dlani.
ZB
Moda številka ena
v Ptuju
v Prešernovi ulici v neposredni bližini gradbišča hotela »Pri zla-
tem noju« je Ana Skorup iz Zagreba odprla modno trgovinico. V njej
ponuja modna oblačila za mlade. Zaposlila je dve prodajalki: Silvo
Solovjev in Metko Jus, tako da je trgovinica odprta vsak dan od 8. do
19. ure, v soboto do 12.
Ptujčani so trgovinico dobro sprejeli. Drugega zaenkrat ni mogo-
če povedati, saj je januar že ponavadi bolj »skop« mesec, kar zadeva
nakupe. Začetno poslovanje je obenem tudi neke vrste »testiranje«
novega tržišča.
V Prešernovi ulici bo letos odprtih več zasebnih lokalov. Že v
kratkem bo Silva Njegač odprla trgovinico z usnjeno konfekcijo, na
odprtje čaka tudi več lokalov s ponudbo hrane in slaščic.
MG
Trgovinica Moda No. 1. (Posnetek: M. Ozmec)
35 LET ANSAMBLA AVSENIK m
Jubilejni zvoki Avsenikov
Avseniki radi vsepovsod igramo.
smo po srcu mladi.
radi vas imamo.
vsi smo muzikantje.
prav veseli fantje.
dve dekleti vmes.
veselje je zares.
za zvestobo hvala
ta je največ dala. %
da prijatelji smo vsi. . .
. . . prepevajo Avseniki v naj-
novejši koračni polki Je že 35 let,
ki jo je na melodijo Slavka in
Vilka Avsenika spesnil Marjan
Stare. Hkrati je ta pesem naslo-
vna na jubilejni plošči in kaseti
35 LET ANSAMBLA AVSEMK
- JLBILEJM ZVOKI. Veselo z
Avseniki je polka v instrumental-
ni izvedbi; take so še Klemenčko-
va. Za lovski blagor in Lahovška
polka. Med instrumentalnimi je
še Pustni valček in skladba Lepo
je s teboj, kjer igra solo kitaro
Gregor Avsenik. Vokalno-instru-
mentalne Avsenikove pa so še
valček Pisani travnik (besedilo
Srečko Niedorfer), valček Kje je
sreča (besedilo dr. Leo Svetek),-
valček Pojdi z menoj na planino
(besedilo Alfi- Nipič) in polki:
Sem deklica za vse (besedilo To-
ne Fornezzi-Tof. solo pa poje
Franc Košir skupaj s pevskim ter-
cetom) in Zaljubljen je, da kar
nori (besedilo Alfi Nipič). Ob ti-
pični Avsenikovi kaseti z jubilej-
nimi skladbami, ki je izšla pred
koncem jubilejnega 35. leta delo-
vanja, ki ga je ansambel prosla-
vil kar s 35 nastopi po Sloveniji,
pa je izšla tudi že 110. plošča in
kaseta iz Avsenikove produkcije
z naslovom PRI JOŽOVCt. To
je projekt d\anajstih starejših
melodij, ki so posnete na novo s
pevskim tercetom in v duetu z
Jožico Kališnik in Jožico Svete:
Pri Jožovcu, večer na Robleku,
Teta s Hraš, Jej, jej, k'nam težko
glavo, iz Bohinja, Na mostu ...
Obnovitev z novim snemanjem
je dobra oddolžitev ljubiteljem
Avsenikove glasbe, ki so želeli
imeti skoraj ponarodele melodije
Avsenikove glasbe, posnete v so-
dobni tehniki. Oba projekta je iz-
dala Založba Obzorja — Glasbe-
no založništvo Helidon. ki že
dvajset let sodeluje z ansamblom
bratov Avsenik. Avseniki so pri
nemški firmi Koch Records jese-
ni dobili nov« zlato ploščo in
eno diamantno ploščo za uspe-
šno prodajo plošč. Tako se števi-
lo zlatih plošč že izenačuje s šte-
vilom let delovanja. Ob jubileju
smo na malih zaslonih videli tu-
di oddajo z naslovom 35 let z
Avseniki, ki so jo posneli v do-
mači gostilni Pri Jožovcu v Begu-
njah z Borisom Kopitarjem. S
skladbo Vzemi si čas so Avseniki.
zmagali v Tebruarskem kolu Loj-
trce domačih *88. ta pesem je bila
predstavljena na finalni priredi-
tvi v Celju in je postala zmago-
valna melodija Lojtrce domačih
'88. S prireditve, ki jo je vodil Ja-
nez Dolinar, je prirejena tudi ka-
seta z desetimi najuspešnejšimi
vižami leta 1988. »Ansambel za-
enkrat na tovrstna tekmovanja
ne hodi, kar je naša opredeli-
tev,« pravi Slavko Avseaik, ki je
zadovoljen z letošnjim jubilej-
nim letom. »V tujini smo posneli
kar nekaj televizijskih oddaj, dal
sem kar precej intervjujev, z Bo-
risom Kopitarjem smo posneli
domačo tv oddajo, z ansamblom
bomo sedaj nastopili v Nemčiji,
Avstriji in Liechtensteinu,« je
dejal kralj polke.
Drago Papler
Ansambel Avseniki na ovitku jubilejne kasete^
Verin modni
kotiček
Po novoletnih praznikih se vam zopet oglašam. Upam
in želim, da ste veselo zakorakali v novo leto!
In glejte, še eno pričakovanje ni prav minilo, je že dru-
go tu — zimske počitnice, ocene, spričevala ... Počitnic ne
pričakujejo s težkim srcem samo šolarji in študentje, tudi mi
starši, saj nam lahko prinesejo veliko veselja, pa tudi žalo-
sti. No. ne glede na to, kakšna so pričakovanja, upajmo, da
bo zapadlo nekaj snega in bodo počitnice res zimsko vesele
na snegu, bodisi na smučeh, sankah, drsalkah ali pa kar na
sprehodih.
Zato si bomo tokrat ogledali zimsko športno gardero-
bo. Za smučanje, sankanje pa tudi drsanje so najbolj aktu-
alni in praktični kombinezoni. Biti morajo v pravih barvah
in linijah, zato si oglejte skice. Barvne kombinacije pa so se-
veda takšne, kot so modeme pri drugih oblačilih — lila, čr-
na, temno modra, zelena, bela, rdeča ...
Vesele in čimbolj zimske počitnice Vaša Vera
FRANC FIDERŠEK
PRELOMNO 1948
30. nadaljevanje in konec
31. 12. 1948 (petek)
Staro leto. težaven delovni dan. Toliko stvari je treba še urediti
za predajo poslov. Dela je več še zato. ker se je ta teden poročil Ivan
Nemec, administrator na KLO, pred menoj je bil tajnik KLO. Čeprav
sposoben za administrativno delo je sklenil dati slovo pisarni in zače-
ti kot kmet. Priženil se je na kmetijo. Zvečer smo povabljeni na »po-
gostovanje« (običaj srečanja in pogostitve svatov nekaj dni po poro-
ki).
Proti večeru je bila še seja KLO, prišlo je vseh 21 odbornikov. Bil
sem razrešen članstva v KLO in dolžnosti tajnika. Za novega tajnika
soglasno izvoljen Franc Stojnšek, v KLO pa kooptiran še Janez Kos.
Potem smo razrešitev in izvolitev zalili še v gostilni. Predsednik Sven-
šek je v svojem govoru pretiraval v pohvalah, potem pa z neprikrito
hudomušnostjo dejal, da je prišlo sedaj okrajno zadružništvo v Ptuju
v krizo in si želi sedaj »s talentom iz zakotnih haloških hribov« opo-
moči. Izrazil je prepričanje, da bo novi tajnik, ki je tudi »Franček iz
Nadol«, prav tako uspešno delal. To smo mu vsi pritrdili.
Novoletno jutro 1949
Noč je bila jasna, ne prehladna, le nekaj stopinj pod ničlo, brez
snega, le na senčnih straneh so se še belile zaplate zmrznjenega snega.
Na poti proti domu meje minila utrujenost, hladni zrak mi je zbistril
misli. Ustavil sem se na hribu in se zazrl proti vzhodu, kjer seje rdeči-
la jutranja zarja. Na misel so mi prišle besede partizanskega pisca o
zvezdi rdeči, ki nam vzhaja iz zarje na rdečem vzhodu . . .
Da, veliko smo pričakovali od vzhoda, od »očeta malih naro-
dov«, od boja, ki so ga za vse človeštvo bojevali vojaki Rdeče arma-
de. Še pred štirimi leti, ko je zmrznjeno zemljo prekrivala snežna ode-
ja, je v jasnih nočeh okoli novega leta severovzhodnik prinašal zamol-
klo bobnenje topov od Blatnega jezera. To so bili upanje zbujajoči
glasovi skorajšnjega konca vojne in prihoda tako težko pričakovane
svobode.
Toda cilj je lep, ko je še daleč; ko ga dosežeš, postane nekaj vsa-
kdanjega. Tudi rdeča zvezda je postala vsakdanjost. »Naši vojaki z
rdečo zvezdo, oni z rdečo zvezdo, pa bi streljali drug na drugega?« —
sem pomislil na besede tovariša s tečaja.
Res, kaj nam bo prineslo novo leto. Rdeča zarja ne vzhodu lahko
pomeni tudi kri, človeško kri. Ali je ni bilo že dovolj prelite? Toda
brez utemeljenih razlogov naša J A ne utrjuje meje na vzhodu. Naši
vojaki ob mejah zares padajo, zadevajo jih krogle, ki prihajajo z one
strani... Ce bi zares prišlo do najhujšega, ali bo vzdržali? Dvomiom.
Armada s tisoči tankov in milijoni vojakov v uniformah kot naša ha-
loška ilovici rjavih'je zmlela na stotine hitlerjevskih divizij. Ta arma-
da bi gotovo pregazila tudi nas, če bi ji tako ukazali. Ali bi nam zahod
pomagal, tisti zahod, ki podpira naše izdajalce in emigrante, pošilja k
nam oborožene tolpe? Ostali bi najbrž sami, padli v zavesti, da se bo-
rimo za resnico, za resnično svobodo. To bi bilo lažje in častneje kot
umirati v sibirskih taboriščih. Milosti ne moremo pričakovati, tudi mi
je ne kažemo do tistih, ki se samo izrekajo zanje ...
Proč črne misli! Ne more in ne sme biti tako hudo, le vztrajni in
odločni moramo biti. Storiti vse, da spoznajo resnico. V novoletni šte-
vilki Našega dela z dne 29. 12. 1948 je bila na prvi strani objavljena
velika slika J. V. Stalina. Le koga želimo s tem slepiti! Splošno znano
je, da smo iz vseh pisarn odstranili Stalinove slike, z ukori grozili ti-
stim komunistom, ki tega niso storili samoiniciativno, da je ožigosan s
sovražnikom ljudstva vsak, ki javno govori v prid Stalinovi politiki.
Boj proti kulaškim elementom, za socializacijo vasi z ustanavlja-
njem obdelovalnih zadrug - ali ni to po vzoru sovjetskih kolhozov in
sovhozo\ Ali ni vse to poskus dokazati, da so obtožbe informbiroja
neutemeljene, da je naša osnovna linija enaka, da gradimo enak so-
cializem kot v deželi Velikega oktobra?
Pra\ na tem področju se bo tudi začelo moje delo v letu 1949.
Novo. široko okolje, manj znano področje: ga bom zmogel? Ali je bi-
lo prav, da sem to dolžnost sprejel? V odgovor so mi zvenele besede
kadrovika Živica: »Samo naši sovražniki niso pripravljeni izpolnjeva-
ti direktov Partije! »Res, a če se pri delu pokažeš nesposobnega, če ne
uspe\ aš izpolnjevati nalog, ki so lahko včasih tudi neizvedljive, si tudi
lahko obtožen informbirojevstva. Hajka proti tem »skrbno prikritim
sovražnikom« še zdaleč ni končana. Zadeva s Slavkom Debenakom
mi je resno opozorilo. Toda odločil sem se: poti nazaj ni več, zave-
dam se odgovornosti.
EPILOG
Tako nekako sem razmišljal tistega novoletnega jutra pred 40 le-
ti. Tretjega januarja sem sedel na stol tajnika OZKZ. Po treh tednik
ogrevanja in spoznavanja z nalogami za »spomladansko ofenzivo«
sem odšel v 6-tedenski tečaj za funkcionarje OZKZ, ki gaje v Ljublja-
ni organizirala Republiška zveza kmetijskih zadrug. Ob koncu tečaja-
so me snubili, da ostanem v Ljubljani za inštruktorja na RZKZ. Pri-
stal sem in se tako izognil mnogim neprijetnim operativnim nalogam
v ptujskem okraju, ki so bile povezane s kolektivizacijo kmetijstva in
krute do kmeta.
V ptujskem okraju je bilo v letih 1949— 1952 odkritih, aretiranih,
obsojenih ali v najbojjšem primeru le izključenih iz KP zaradi inform-
biroja še precej posameznikov in skupin. Nekateri od teh so več let tr-
peli na Golem otoku.
PO ŠTIRIDESETIH LETIH
Danes mnogi komentatorji, zgodovinarji, spominopisci in drugi
opisujejo in ocenjujejo dogodke, ki so se z odločnim NE Stalinu zače-
li pred 40 leti v Jugoslaviji. Vsi so si enotni v oceni, da je Jugoslavija s
svojim odporom veliko prispevala k temu, da ^e je med KP v svetu
uveljavilo stališče, da se jim ni treba podrejati diktaturi Moskve. Ni.^,
smo pa znali docela izkoristiti naše zmage in dovolj razvijati demo-i
kratične oblike socializma naprej. Hruščov je v Beogradu maja 19551
rekel: »Iskreno obžalujemo vse, kar se je zgodilo in odločno zavrača-
mo vse usedline te dobe.« Žal je mnogo usedlin kljub temu še ostalo.
Čutimo jih še danes. Tudi sedanja mednacionalna obtoževanja v Ju-^
goslaviji kažejo znanje, ki je bilo pridobljeno v šoli stalinizma.        ;
Bistvo spora s Stalinom pred 40 leti večina komunistov v Jugo-'
slaviji tedaj še ni poznala. Verjela je vodstvu KPJ, kije resolucijo IBj
(informbiroja) zavrnilo, hkrati pa je začelo popravljati tisto, kar so i
nam očital kot napake. To je še posebej veljalo glede vodilne vloge i
KP in politike na vasi. V sklepih in ravnanjih našega vodstva seje ka-'
zala neka dvojnost. Po eni strani se je trudilo dokazati Stalinu, da so'
ga njegovi ljudje napačno obveščali in da dejansko najbolj zvesto iz-'
vajamo ideje marksizma-leninizma. Po drugi strani pa se je že začel •
logičen proces destalinizacije.
To je že tedaj marsikdo opažal, vendar si nihče ni upal o tem gla- \
sno razmišljati. Aretiran in zaprtje bil vsak, kije podvomil ali se obo- \
tavljal glede IB. Na komuniste je to delovalo preventivno in zastrašu- \
joče. Večina današnjih ocenjevalcev se strinja, daje bilo to potrebno, \
saj je bilo treba odstraniti možnosti, da bi Stalin pridobil naše notra- \
nje »zdrave sile«, s katerimi bi zrušil zakonito vodstvo. Mnogi pa me- \
nijo, da ni bilo nobene potrebe nehumano ravnati z zaporniki, jih mu-'
čiti, duševno in telesno lomiti in prevzgajati po azijskih receptih.     j
Pri tem je treba upoštevati, da je bila KPJ vzgojena v Stalinovi ;
šoli, zato je uporabljala tudi njegov vzorec gradnje socializma, saj :
drugega nismo poznali; in žal tudi njegove metode. Bil je to spopad |
dveh diktatur, ker z demokratičnimi metodami proti Stalinovemu na- |
silju ne bi opravili nič. »Klin se s klinom izbija,« pravi ljudski rek, ha- i
loški očanec pa mi je nekoč dejal: »Svinjarijo lahko premagaš le s svi- ;
njarijo.« \
Neizpodbitno je tudi dejstvo, da je vodstvo KPJ s Titom na čelu j
v tem neenakem boju uspelo prav zaradi tega, ker seje obračalo ne-i
posredno na ljudi, zato ga je večina ljudi podpirala. Iz tega bi morali]
potegniti nauk tudi za danes. Uspešno delujejo in zmagujejo lahko le i
tiste partije, ki imajo zaupanje ljudi, ki ljudem zaupajo in se z njimi!
neposredno povezujejo.
Z zmago nad stalinizmom si je naša domovina pridobila v svetu -
velik ugled. Desetletja smo gradili na tem ugledu. V letih popolne:
zmage, na 7. kongresu ZKJ 1958 v Ljubljani, smo v program ZKJ za-
pisali : !
»Nič, kar je bilo ustvarjenega, nam ne sme biti tako sveto, da ne ■
bi moglo biti preseženo in da se ne bi umaknilo tistemu, kar je še bolj ■
napredno, še bolj svobodno, še bolj človeško.« •
Žal se tega nismo držali. Uspavali smo se na doseženem. Med i
tem se je izredno hitro spreminjal svet okoli nas in mimo nas. Prepo- \
zno smo se tega zavedli. Veliko časa in naporov bo treba, da zamuje-:
no nadoknadimo. .....        .     . ^
iKortec^l
TEDNIK
— 19. januar 1989
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
ZLATA KASETA IN PREDNOVOLETNI KLEPET NA ZALOŽBI KASET IN PLOŠČ RTV UUBUANA
Najuspešnejše ter nove kasete in plošče '88
Na 14. delovnem srečanju de-
lavcev Založbe kaset in plošč
RTV Ljubljana Zlata kaseta '88
in teden dni kasneje na Predno-
voletnem klepetu je šlo za podob-
na dogodka - predstavitev no-
vih gramofonskih plošč in kaset
ter tiste, ki so se v letu I9SX naj-
bolje prodajale, nagraditi z zlati-
mi in srebrnimi ploščami oz. ka-
setami.
Odgovorni urednik Založbe
kaset in plošč RTV Ljubljana Ju-
re Robežnik je ob tej priložnosti
poudaril, da se zavedajo, da kup-
na moč ljudi pada, zato je po- i
trebno ponuditi kvalitetne izdel- I
ke. »Zanimivo je, da kljub temu i
prodaja plošč in kaset narašča;
slednjih še bolj, čeprav v tujini
klasično posnetih plošč ne pozna-
jo več. Poslovni rezultat je bil za
5 % presežen že v 11 mesecih leta.
Vsaka prodana plošča je svojevr-
sten ljudski referendum, saj se na
njih pojavljajo vse mogoče zvrsti
glasbe in govornega programa.
Od tega ljudskega referenduma je
odvisno, ali bo prodaja stekla ali
ne. Resnica je včasih tudi kruta,
to pa potrjuje dejstvo, da se neka-
tere izdaje, ki so kvalitetne, slabše
prodajajo od tistih, ki so namenje-
ne le preprostemu ugajanju. Vesel
sem, da je glasba tista, ki nas za-
nima in povezuje, glasba, ki je na
svojstven način dojemljiva vsem,
ne glede na jezik in druge razli-
čnosti, saj sega v vse človeške sfe-
re — od najbolj vsakdanjih do
najbolj prefinjenih.« Tako se je v
letu 1988 nabralo precejšnje šte-
vilo novih izdaj najrazličnejših
žanrov, ki pa so bile tudi odme-
vne.
Med avdio izdajami velja pose-
bej omeniti izdaje na digitalnih
ploščah. Te pomenijo pravo os-
vežitev na glasbenem področju.
Gre za pet digitalk, ki so jih pos-
neli simfoniki RTV Ljubljana z
dirigentom Markom Munihom.
In kateri izvajalci so si prisluži-
li priznanja za najbolj prodajane
izdelke leta 1988?
Zlato ploščo prejmejo tisti, ki
so prodali več kot 50.000 izvodov
kaset ali plošč, srebrno pa tisti, ki
so prodali 25.000 izvodov. Zlate
ali srebrne kasete pa so prejeli ti-
sti izvajalci, ki so izdali samo ka-
sete.
Med nove glasbene junake se
je vpisalo osemnajst izvajalcev,
in ker je priznanje neposreden
odsev najuspešnejših prodajnih
programov v preteklem letu, bi
bilo po mnenju Vinka Šimeka,
enega izmed dobitnikov, v bodo-
če potrebno razmisliti o podelitvi
zlatih (srebrnih) plaket tudi za tr-
govce, ki so jih toliko prodali,
ker s tem podpremo njihove za-
sluge. Zlate plošče so prejeli: an-
sambel HENČEK za ploščo Lepa
mora bit, skupina AGROPOP za
ploščo Za domovino z Agropo-
pom naprej, MARIJAN SMO-
DE za j)loščo Zapoj še pesem za-
me, stari muzikant, skupina
DON JUAN za ploščo Ona sanja
Pariz in SABRINA. Zlate kasete
so prejeli: kompilacijski projekt
avtorja Branka Jovanoviča-Vu-
njaka z več izvajalci Naj, naj, naj
3, JAKA ŠRAUFCiCER in DL-
DEK. Zlate plošče CD so dobili:
Simfonični orkester RTV Ljublja-
na, ANTON NANLT, DLBRAV-
KA TOMŠiC SREBOTNJAK in
ŠTEFAN MILENKOVIČ. Srebr-
ne plošče so prejeli: skupina BKi
BEN za ploščo Adijo, Špela, sku-
pina MOULIN ROLGE za ploš
čo Johnny je moj, skupina ČU-
DEŽNA POUA za peto ploščo
in ASIM MUJČIČ za ploščo
Ona mora da se vrati. Srebrne
kasete pa so dobili: skupina VE-
TER za kaseto Bela snežinka.
MAJDA ARH v imenu skupine izvajalcev kasete NAJ, NAJ, NAJ 3 in
BRANKO JOVANOVIČ-VUNJAK, VODJA SKUPINE DON JUAN,
ob podelitvi zlate kasete in plošče za leto 1988, ki ju je podelil odgovor-
ni urednik ZKP RTV Ljubljana JURE ROBEŽNIK (dp).
skupina OBVEZNA SMER za
kaseto Na veselici in skupina
MAGNET za kaseto Bodi sre-
čna. Julija.
V prednovoletnem paketu pa je
ZKP RTV Ljubljana na tržišče
poslala več novih izdaj na razli-
čnih področjih.
Decembrske novosti so: Lojtr-
ca domačih '88, ansambel Henček
— Soncu naproti, ansambel Slo-
venija — Glej, zvezdice božje.
Godba milice — 40 let, Alberto
Gregorač Amor, amor, Milan
Ferlež And his romantic gui-
tar. Trio Pečenko, Tomaž Pengov
— Pripovedi, Marijan Smode —
Svat, Bolero — Na sončni strani,
Martin Krpan Bogovi in ovce,
Agropop — V imenu ljudstva,
Umberto Marcato — 20 italijan-
skih uspešnic in Plava trava za-
borava — Dance ali night.
Že v letu 1989 pa bodo v tem
sklopu izšli še trije projekti: har-
monikar Vital Ahačič ~ Sloven-
ske ljudske pesmi 2, Vinko Šimek
Pesmi moje generacije in Don
Juan - Rdeče rože (Od Murske
do Kopra).
Se posebno pa so zanimivi video
projekti, ki so jih pričeli v letu
1988. Med nove izdaje sodijo vi-
deokasete: v otroškem programu
serija risank: Profesor Baltazar,
Obuti maček — Ostržek, Roger
Ramjet; v razvedrilnem progra-
mu erotični film Skozi sedem po-
stelj do dediščine; v športnem vi-
deoprogramu: Dinamo in Šola
tenisa 1. Med glasbenimi progra-
mi pa so video dočakali: Ansam-
bel bratov Avsenik (posnetki iz
arhiva TV), Plava trava zaborava
(posnetek z živega nastopa poleti
v Bernardinu, vzporedno s ploš-
čo, z naslovom: Dance aH night),
Duke Ellington Sakralni kon-
cert, pripravljajo pa tudi video
skupin Martin Krpan in Agro-
pop.
Najuspešnejši komponist leta
1988 je pri Založbi kaset in plošč
RTV Ljubljana BRANKO JO-
VANOVIČ-VUNJAK, imenovan
BRANDV. Po lanskoletni plati-
nasti Mandarini je tokrat dobil
dve zlati odličji — eno za ploščo
Don Juana in drugo za kompila-
cijski projekt Naj, naj, naj 3, za
katerega je prispeval skladbe. Ob
tem pa je bil soudeležen tudi pri
srebrni kaseti skupine Magnet iz
Murske Sobote      Bodi srečna.
Julija, kjer je prispeval dobršen
del melodij. Prvi teden decembra
1988 je bil tako za Brandyja
uspešen na vseh področjih, saj se
mu je v Ptuju rodila hči Tina.
Za ptujski Tednik je povedal:
»Vesel sem rojstva čudovite de-
klice in uspešnega 1988. leta. Ka-
seta in plošča Don Juana je bila
prodana v 85.000 izvodih. Naj,
naj, naj 3 v 50.000 izvodih in ka-
seta Magneta, kjer sem avtor po-
lovice pesmi, v 25.000 izvodih. Z
letošnjo bero sem zadovoljen in
se že trudim, da bo prihodnje le-
to podobno, čeprav me vsako le-
to posebej skrbi. Tudi igranja je
bilo veliko, saj v višku sezone ni-
smo bili skoraj nič prosti. V sil-
vestrski oddaji TV Ljubljana
smo Don Juani predstavili že no-
vo uspešnico, pesem Rdeče rože.
ki bo na naši novi plošči. Kompi-
lacijski projekt Naj, naj, naj 4 je
že izšel pri ZKP RTV Ljubljana,
kjer je deset od enajstih pesmi
mojih, in sicer Aj, aj, aj (izvaja
Don Juan prvič predstavljen
na Morski viži Bernardina '88 —
op. p.). Pozdrav iz Ljubljane (An-
dreja Makoter), Vrni se domov,
Helena (Magnet), Da si moj (He-
lena Blagne), Na vašem licu je lep
izraz (Korado Buzeti), Pobegniva
proč (Pop design), Bodiva eno
(Andreja Makoter). Le en pogled
(Romana Kramberger — Man-
ca), Marija (Vili Bertok in Don
Juan), Samo spomni se včasih
(Majda Arh) in skladba Alojza
Gernjaka/Franca Slavinca Prle-
ški vasovalec skupine Komet iz
Ptuja.
Pripravljam pesem za zmago-
valko Zlate slušalke '88 v kranj-
ski Iskri-Telematiki, ki sem jo
kot nagrado obljubil zmagovalki
Romani Kristanec, uvrščena pa
bo na kaseto Naj, naj, naj 5. Od
Murske do Kopra pa bo naslov
drugi kaseti Don Juana, ki je že
posneta v studiu Metro. Prvi na-
tis pa bo kar v zlati nakladi ~
50.000 izvodov. Mislim, da je za-
nesljivo najboljša, kar sem jih
doslej naredil.«
DRAGO PAPLER
PREJELI SMO ..
Odredba o plačevanju
prispevka za
kanalizacijo je nezakonita!
Bralci Tednika se prav gotovo spominjate, da smo v Tedniku objavili pri-
spevek, ko je ustavno sodišče SR Slovenije na mojo pobudo izdalo odločbo, da
začne postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti odredbe, ki jo je izdal izvršni
svet skupščine občine Ptuj ter je bila objavljena v Uradnem vestniku občin Or-
mož in Ptuj.
Ustavno sodišče pa je pred dnevi poslalo pobudniku in po vsej verjetnosti
tudi Skupščini občine Ptuj odločbo, iz katere je razvidno, da je odredba protiu-
stavna in nezakonita, ter jo je v celoti razveljavilo. Preveč bi sicer porabili pro-
stora, če bi želeli iz odločbe ustavnega sodišča povzeti vse njihove ugotovitve.
Menimo pa, da je dovolj, če zapišemo glavni povzetek:
»Izvršni svet občinske skupščine Ptuj ni pooblaščen, da bi lahko uporabnikom
komunalnih storitev predpisoval obvezno plačevanje prispevka za rekonstrukcijo
ptujske čistilne naprave ...«
Naj torej malce osvetlimo primer: Vsem meščanom Ptuja, ki uporabljamo
ptujsko kanalizacijo, je bolj ali manj znano, da moramo hkrati s prispevkom za
porabljeno vodo že od lanskega junija dalje plačevati sprva nekaj nad 470, poz-
neje pa, ker so v Komunalnem podjetju Ptuj-TOZD Vodovod in kanalizacije
združili prispevke, prispevek za kanalizacijo 377 dinarjev in se računa na osno-
vi porabljene vode. To se pravi: kolikor kubičnih metrov vode porabiš, toliko-
kratni znesek prispevka za porabljeno vodo moraš plačati. Primer: Ce družina
porabi 10 m' vode na mesec oziroma do odčitavanja vode na števcu, tolikokrat
mora plačati še po 577 din, torej v tem primeru kar 5.770 dinarjev. (Na računu,
ki ga prejmemo, je sicer cena 666 din, vendar je razlika v drugem prispevku.)
Kot smo že poročali, ima odredba, ki jo je izdal izvršni svet občine Ptuj, še
to pomanjkljivost, da ne vsebuje nobenega drugega podatka kot samo tega, da
se uvede dodatni prispevek za plačevanje prispevka za rekonstrukcijo ptujske
kanalizacije, iz katere — priznajmo — že kar precej dolgo, več let hudo smrdi,
ker pač nikomur ne uspe najti odgovornega krivca za to polomijo. Znano je, da
je objekt projektiral dr. Mitja Rismal, ki pa je uradno izjavil, da potem projekt
iii bil zgrajen po njegovih načrtih. Prav takšen projekt pa brezhibno deluje v
Žalcu in bojda tudi v Londonu.
Nas bi le zanimalo, kdo in zakaj je potem načrte spremenil in še kdo je dal
za to tudi uradni žegen. Po mojem so to spremenili pač v Dravskih elektrarnah,
ki so bile investitor in izvajalec gradnje HE v Forminu oziroma ko so v Markov-
cih zajezili reko Dravo, katere nivoje sedaj v Ptuju višji za cca 150 cm. Iz vsega
tega sledi, da bi le in edino Dravske elektrarne morale nositi tudi vse stroške re-
konstrukcije oziroma menda kar novogradnje ptujske čistilne naprave.
Sedaj je ustavno sodišče odredbo izvršnega sveta ptujske občine uradno
spoznalo za pravno neveljavno; se pravi, daje protizakonita, ker izvršni svet res
še nima takšnih pristojnosti, da bi lahko celo stroške za gradnjo kanalizacije na-
prtil na pleča svojih meščanov, za kar — roko na srce — res niso čisto nič krivi,
kajti kanalizacijo so uporabljali že dolga stoletja prej, preden so Desovci sploh
pomislili, da bi v Forminu zgradili še eno elektrarno. Ta, priznajmo, je bila brez
dvoma potrebna. Sedaj bo pač moral izvršni svet občine Ptuj ukrepati po odloč-
bi ustavnega sodišča, ko mu je dokazalo, da ni bil upravičen, še manj pristojen
za izdajo odredbe o plačevanju prispevkov za kanalizacijo. Sedaj bo verjetno iz-
dal odredbo o ukinitvi plačevanja ter hkrati poskrbel, da bodo vsi plačniki — se
pravi hišni sveti in zasebniki — dobili svoj denar nazaj; razumljivo, da skupaj z
obrestmi, ki jih priznava banka!
Franjo Hovnik
HALOŠKI NEUM
Dandanes že vrabci na strehah čivkajo, kako
nepošteni so bili bosanski funkcionarji, ki so si
v Neumu gradili vikende, se pravi prave vile, ta-
ko rekoč zastonj. Ko so jih razkrinkali, so zah-
tevali odgovornost. In res je nekaj tovarišev do-
bilo partijske opomine, s katerimi so jim zažu-
gali: »Še enkrat napravi nekaj takega, pacek
grdi, pa te bo mama Partija našeškala«. A
takšnih funkcionarjev je po celi mili Jugoslaviji
več kot preveč. Tako so pred nedavnim odkrili
tudi v naši bankrotirani Makedoniji v ohridski
občini podobne pojave, o katerih bomo še lahko
slišali.
Nedvomno se bodo tudi v Sloveniji našli po-
dobni primeri oziroma že obstajajo. Zato si pri-
držujemo ekskluzivnopravico do obelodanjenjo.
podobnih primerov v eni od najmanj razvitih
slovenskih pokrajin.
Po haloških bregovih je namreč v zadnjih le-
tih zraslo kar precej vikendov. A ti niso nekak
luksuz in so vsem na očeh. Bolj problematična
so namreč domovanja tistih Haložanov. ki niso
gradili vikendov. Le-1 i so namreč tako prefriga-
ni, da svojega bogastva nikoli ne kažejo navz-
ven. Stanujejo namreč v sto let starih hišah iz
lesa, omelanih z ilovico fcimprane hiše), ali pa
v hišah, ki so zgrajene iz ilovice, pomešane s
slamo Ihutane hiše). Poleg tega so tako preme-
teni, da imajo stanovanjske prostore opremlje-
ne kar se da skromno.
A to je zgolj farsa, s katero hočejo zavajati
poštene delovne ljudi. Privoščijo si lahko pohi-
štvo antikvarne vrednosti, ki bi mu vsak stro^
kovnjak prisodil srednjeveški izvor. Nekateri
najbolj vneti gredo celo tako daleč, da si nočejo
svetiti z elektriko in se poslužujejo petrolejk in
sveč, saj se kot snobi zavedajo, da so pod ena-
kimi pogoji delali Prešeren, Goethe, da Vinci. . .
Ob svojih kolibah, nevrednih človeka (ki so v
bistvu vile), pa imajo svinjake (v bistvu maski-
rane garaže), v katerih pa niso vedno svinje.
Za ves ta luksuz pa ti spretni prevaranti niso
nikoli dobili nobenega posojila, niti jim ni bito
obljubljeno.
Zato bi bilo prav gotovo potrebno preveriti
njihov izvor premoženja. Vendar pa obstaja
majhna neprijetnost, če se ugotovi, da so krivi:
niso namreč člani partije, zato ne bodo mogli
dobiti partijskega opomina.
Milan Fridauer
KATJA ŠPUROVA
VRTEC V JERUZALEMU
Kronika nekega učlovečenjsr
Nadzornik ukaže otrokom, naj se igrajo, z dečkom pa se vrne v j
hišo. Potisne ga pred nas: i
»Malo ga bomo pogledali. Odpnite mu obleko.« j
Ko mu dvignemo srajčko, se osuplo spogledamo: deček ima v i
pasu modrikast kolobar od vrvi ... ;
In še . . . i
Nadzornik je videl in odšel. Ne vemo, kako bo ovrednotil naše ;
delo, videl je drobec tega, kar je tu; nemara je zaslutil, kakšno ledino ,
orje vrtec v Jeruzalemu. Povedale smo mu, da je to, kar je videl, red- i
ko, najbrž edini primer grobosti staršev do otroka. Malokje so starši !
tako nagonsko navezani na svoje otroke in nemara seje ta vez krepila;
v stoletjih nenehne skrbi zanje, ko so bili otroci po cele dneve zakle-^
njeni v izbi ... ;
To noč bi naš nadzornik iz Ljubljane lahko videl usodo matere, i
ki je pred porodom, pa vseh devet mesecev nosečnosti ni bila pri :
zdravniku in ni blizu babice, da bi ji pomagala. Kako tu noseča žen- •
ska dela v vinogradu do zadnjega dneva in rodi povsod, počepne, kjer
je, zavije otroka v predpasnik, ga okoplje in gre naprej delat . . . Sredi ^
noči prileti kamenček v moje okno. Spodaj stoji moški, ne spoznam
ga takoj. Šele ko spregovori, vidim, da je Fazanov. j
»Mamika!« me kliče zadihano. »Prosim vas, prite k nan . . . moja i
žena de rodila, pa nega babice . . .« j
Spotikava se v grabo, včasih me prime za roko, da ne padem
prek korenine. Hitiva, kar moreva, pa sva kljub temu prepozna: otrok
je že rojen, črn, s popkovino, ovito okolivratu. Mati leži onemogla ob
postelji. 1
V isti izbi ležijo trije otroci na postelji in se prestrašeni prebujajo, j
Na mizi gori sveča.
Prerežem popkovino in dvignem mrlička; oče ga pogleda, kakor
da mu je toča oklestila vse trsje v gorici . . .
Sveča gori mrličku in nama, zunaj je noč, brezčutno svetijo zvez-1
de . . . i
Tudi to je del našega vrtca in našega dela, tovariš nadzornik iz;
Ljubljane, kako daleč je to — pa ga boste prav ovrednotili? Tudi do ;
Jeruzalema odmeva naš boj za Trst in Gorico. Vključujemo se vanj in i
tudi otrokom pripovedujemo o njem, kolikor morejo razumeti. Razu-^
mejo nas po svoje, in ko se igramo na dvorišču, ujamem pogovor'
dveh dečkov: j
»Kak se te zaj za trsje pa za gorice kregajo!«
Zberem otroke okoli sebe in jim znova razložim, kaj je Trst in kaj
Gorica. Njihovi zamišljeni pogledi vrtajo v neznano, v tisti veliki svet, ^
33. nadaljevanje
ki ga njihove misli še ne dosežejo. Zvečer pa mi Borko pove, kako so
se njegove tri postavile predenj in mu začele ogorčeno pripovedovati:
»Atek, fašisti nan zaj čejo zeti trsje pa gorice, naš Tito pa provi:
Roke proč od naše zemlje!. . .«
Tedaj se je oče obrnil k starejši, ki že hodi v šolo: Kaj pa v šoli,
so van tudi kaj povedali? Hčerka je rekla, da ne. Zasmeje se:
»Te toti v vrteči zaj že več vejo kak šolari!«
Zaradi Trsta in Gorice pa so tudi nas odrasle poklicali v šolo na
Svetinjah. Prišli so aktivisti iz Ljutomera, in ko pravkar sprejmemo
sklepe, se pred šolo oglasi topot konjskih kopit. Nekdo potrka in že
pogleda v razred kurir našega vrtca. Poišče me z očmi in zasoplo po-
ve, da me kličejo domov: zgodila se je huda nesreča.
Pred očmi mi preblisne Bisera. Komaj se prebijem iz razreda.
»Je pri nas?« dahnem, ko zaprem vrata za sabo.
»Ni pri nas ... K Potočnikovim morate . . . Janez se je ponesre-
čil,« pove in odgalopira.
Zasopla pritečem do Potočnikove viničarije. Koča je že polna
ljudi. Domači tarnajo. Janez leži na postelji, na njem je še delovna
obleka, na več mestih prepojena s krvjo. V obraz je voščen. Ječi.
Naglo se mu približam. Obraz se mu za hip zjasni, ko me zagle-
da.
»Janez, kaj je z vami?«
Nasmehne se mi:
»Da si le ti prišla. Mara . . .«
Obraz se mu orosi od bolečin. Preletim s pogledom revno ležišče
brez rjuhe, okrvavljene hlače. Umivam si roke, nekdo pripoveduje,
kako je>pfišlo do nesreče: hotel je očistiti velik sod, v njem so bili pli-
ni, gorečo trsko je vtaknil vanj in sod je v hipu razneslo. Ni se utegnil ;
umakniti, razmrcvarilo mu je noge, tudi v trebuh je ranjen ...
Razparam mu hlače m prosim, naj mi prinesejo čisto rjuho, da bi j
mu obvezala noge. Nihče nima rjuhe, dam Tilčki ključ in jo prosim, i
naj steče v vrtec po mojo. Domači me prestrašeno gledajo, ko ga sla- j
čim in mu skušam očistiti rane, dokler ne dobim rjuhe in ga bom lah- .;
ko obvezala; nihče se ga ne upa dotakniti. Na eni nogi je huda rana, '
kri teče iz nje. S prvo cunjo, ki mi jo ponudijo, mu zavežem nogo nad :
rano, prinesli so mi desko in nanjo previdno položim ranjeno nogo.
Ponesrečenec težko sope, kdaj pa kdaj zaječi, v obraz je ves posinjel, ;
oči so globoko vdrte. Stečem na upravo posestva in kličem za pomoč :
rešilno postajo. Nato se vrnem, da bi poskrbela za Janeza in tolažila \
domače, dokler ne pridejo rešilci. j
Janez leži kot v agoniji. Polagam mu obkladke na vročično čelo, i
mu brišem potni obraz in mu lajšam bolečine, kolikor morem. Nestrp-1
no čakamo, kdaj bo zunaj zahupal avtomobil. Janez kdaj pa kdaj od- ;
pre motne oči, obvisi s pogledom na meni, in jih znova zapre. j
Čedalje bolj zaskrbljeno pogledujemo na uro, kazalca se počasi !
premikata od ure do ure, do poldneva in tja do večernega mraka. ;
Spogledujemo se, na ustnicah visi vprašanje, ki se le kdaj pa kdaj izo- '
biikuje v besede: Kje se mudijo . . . zakaj že ne pridejo? ... ;
Proti večeru se ponesrečencu vročina še zviša. Plaho, po prstih |
stopajo v izbo sosedje, kakor da je v njej že mrlič in so ga prišli kro-!
pit . . . !
Noč je že, ko se pred kočo ustavi rešilni voz. Sosedje se ponudi-
jo, da bi ponesrečenca dvignili. Ne, tako ne bo šlo! . . . Pošljem dva,;
naj prineseta lojtre z voza. Na lojtre vržem odejo, dva bolničarja, ki'
sta že tu, položita Janeza nanjo.
Ko gredo z njim iz koče, me gleda z vročičnimi očmi in slabotno i
spregovori: |
»Oh, Mara, da bi še priša zdrav domu, najprle bi tebe kiišna . . .« \
In se trpko nasmehne: »Pa veš. Mara, nede me več nazoj . . . tebi pa j
sen le hvaležen, ka si mi pomogala.« ,
Položim mu roko na potno čelo, pri srcu me stisne. Zmeraj je
imel dobro besedo za nas iz vrtca, pa tudi pred drugimi nas je zago-;
varjal. !
Ko ga potisnejo v avtomobil in zaprejo vrata, primem njegovo j
ženo okoli ramen in jo odvedem v hišo. Tu vse joče . . . Tolažim do-|
mače, čistim kri po tleh, in ko je vse pospravljeno, tudi sama omagam]
in se sesedem na trhli stol. Samo njegova žena pove v joku besede, ki
so vsem na jeziku: |
»Nede ga več...« ^, . ,..     •.   "      .
Nadaljevanje prihodnji« |
6 — ZA KRATEK ČAS

19. januar 1989 - TEDNIK
Dober den! Zaj pa ne ven, smo Udje zmešam ali je zima ma-
lo fčešjena. Snega še nega, toplo je kak v meni ali pa aprili. Či-
sta narobe svet. Samo ne ven, kak se bode vse to hejalo, saj tudi
stori pregovor provi: v decembri ali pa januari mušice, v marci in
aprili rokavice . . .
Jebal ga na gorični kol. mija z Mico že v gorici trseke obre-
zovlema in si poleg Jučkama listo pesmico: »Po gorici sma hodi-
la, se rezati učila. Če režat ne boš znal, domov te bom na-
gnal . . .« Na sunčnem bregi nama je tak lepo toplo, ke se že prav
spomladansko pučutima. To ovi den sen Mico v gorici nekaj raz-
jeza, saj sen ji reka, da je enega bika (šparon) preveč odrezala.
Una pa meni nazaj: »Frdamani ded, ti si boš mene bike rezati
vičija. Če pa že češ, pa ti še to poven, da ti bik že dugo nesi več,
pač pa samo še junec . . .« Kak in kaj to pomeni, vena vete: da j^
junec bivši bik, ki so mu jajca vrezali...
Pa ke si ne bote mislili, da zime letos resen nede. Bote vidli.
kak bo še z repom zamohnila, nas s snegom doj zakopala in
nam vuhe pomrznila. Zima nič ne šenka, glih tak kak davčna
uprava, držova in vloda ne.
Kak vidite, se nan hitro fašenk bliža. Letos bodo meli na
Ptuju korantovonje v nedelo, 5. februara. Jaz že ven, kokšno lor-
fo bom nosa. Pa naj ostone zaenkrat še skrivnost. Čuja sen tudi,
ke bo šla skupina ptujskih korantov v Ameriko na svetovno smu-
čarsko prvenstvo. Upajmo, da nam bodo kokšno medaljo in še
kaj dolarov prizvunili s svojimi vejkimi zvunci.
Pa bodi zadosti za gnes, saj me Mica že šekasto gleda. Me
pač ne sme viditi za pečjo sedeti in pisati. Rajši me gleda, če
man motko kak pa svinčnik v roki. Pač nema rada birokratov.
Ja, pa še nekaj: lepa hvala vsem, ki ste v Tednikov! anketi napi-
sali, da zlo radi preštejete mojo rubriko. Vidin, da vas je zlo do-
sti. Pa srečno. Vaš LUJZEK.
TEDNIK
^ 19. januar 1989
IZ NAŠIH KRAJEV — 7
KLUB BORILNIH
VEŠČIN
Novim i    ^   ^ naproti
Začetki kluba segajo že v leto
1975, ko je tedanji entuziast bo-
rilnih športov Srečko ARNUS
zbral ob sebi nekaj mladih so-
mišljenikov. Klub se je tedaj
imenoval Karate klub Ptuj in je
imel okoli 150 članov, ki so do-
kaj redno vadili v domu JLA v
Ptuju. Klub ni nikdar imel »svo-
jih« prostorov, zato je bil prisi-
ljen iskati patronat oziroma go-
stoljubnost na različnih koncih:
v dijaškem domu. Klubu mladih,
nazadnje pa v šoli Olge Meglic v
Ptuju. Vseskozi seje sam financi-
ral ali bolje rečeno: financirali
so ga člani sami. Le v zadnjem
času je prišla pomoč s strani OK
ZSMS Ptuj, ki krije stroške na-
jemnine za telovadnico.
Klub je uradno registriran od
leta 1976, ima svoj žiroračun in
svoje organe. Skozenj je šlo v teh
letih preko 2.200 članov, mladin-
cev in pionirjev, ki jim je ta šport
pri srcu, in tistih, ki se le rekrei-
rajo. Tudi dekleta so prisotna in
pridno vadijo ter si tako krepijo
duha in telo.
Trenutno v klubu trenira in
preživlja prosti čas okoli 160
mladih fantov in deklet, nekaj pa
je tudi članov, ki niso več tako
rosnih let. V letu 1978 je vadbo v
klubu prevzel Vladimir SITAR
in je tudi sedaj glavni inštruktor.
Njegovo srčnost in predanost te-
mu športu lahko orišemo z vrsto
priznanj, pokalov in diplom, ki
jih je v teh letih dobil sam ali pa
s klubom. Kot trener ne prejema
od kluba nikakršnih sredstev. Še
več: sam vlaga svoja sredstva
vanj, saj se mladi sicer ne bi mo-
gli udeleževati dokaj dragih tek-
movanj doma in v tujini. Tekmo-
valci so v zadnjih letih dosegli
nekaj izrednih uspehov:
— Vladimir SITAR: 19 krat
član član reprezentance SFRJ; 7
krat državni prvak; 2. mesto na
prvenstvu Evrope;
- Alojz VIDOVIC: 4 krat pr-
vak SFRJ; 4 krat reprezentant
SFRJ;
- Martin GOLOB: 4 krat
član reprezentance SFRJ; 3 krat
prvak SFRJ.
Mladi člani kluba so v zadnjih
10 letih dosegli skupaj 21 naslo-
(Foto: Zvone Zinrajh)
vov državnih prvakov, 43 naslo-
vov republiških prvakov ter pre-
jeli kopico priznanj za dosežena
vidna mesta na različnih prven-
stvih in tekmovanjih sirom drža-
ve in zunaj nje.
Žal klub še vedno ni organizi-
ran v ZTKO Ptuj, čeprav si člani
to zelo žele. S tem tudi ni dele-
žen priznanj, ki mu na podlagi
rezultatov prav gotovo gredo.
Rekreirati takšno število mladih
in to najmanj dva krat tedensko
ni mačji kašelj.
Novi upravni odbor si je za le-
to 1989 zastavil predvsem na-
slednje cilje in naloge:
— dosegati še naprej takšne
tekmovalne uspehe kot v prete-
klosti;
— vključitev v ZTKO Ptuj;
— pridobiti možnost vadbe v
večji telovadnici;
— rešitev problemov financi-
ranja najnujnejših pripomočkov
in opreme in poiskati sponzorje.
Novi člani odbora so dolgole-
tni športniki, in sicer Vladimir
SITAR kot predsednik. Zvone
ZINRAJH kot tajnik in Zvone
VlDOVlC kot blagajnik kluba.
Moto novega vodstva v letu 1989
je: NOVIM ZMAGAM NA
PROTI!
Toliko o klubu, ki je neupravi-
čeno postavljen na stranski tir v
naši družbi, saj borilnih veščin
žal mnogi ne priznavajo kot tek-
movalnega športa, pozabljajo pa,
da ga v svetu marsikje gojijo in
spoštujejo. Ne nazadnje je tudi v
olimpijskem programu za pri-
hodnje olimpijske igre.
Tajnik kluba
Z. Z.
Skupščino
bodo ponovili
v rokometnem klubu Drava v
petek niso izpeljali volilne skup-
ščine. Na predlog nekaterih pri-
sotnih jo bodo ponovili takoj po
zimskih počitnicah, saj je bila
preslabo pripravljena. Sicer pa
so v klubu priprave na tradicio-
nalni rokometni ples v polnem
teku. Zaradi pomanjkanja pro-
stora bo letošnji ples v Kidriče-
vem, in to v soboto, 4. marca.
Člani Drave nastopajo v med-
republiški rokometni ligi. V so-
boto so v Varaždinu izgubili z
vodilno Banfico, v nedeljo pa se
bodo v ptujski dvorani Center
pomerili z močno ekipo Vartek-
sa. Tekmo bodo začeli ob 11. uri.
I. k.
NTK Petovia — odlično
v Zalogu pri Ljubljani je bil 10. memorial Adolfa Jak-
hla. To je v bist\u odprto prvenstvo Slovenije za vse pio-
nirske kategorije. Zastopstvo NTK Petovia je bilo dokaj
številčno.
V konkurenci starejših pionirk so igrale Tanja Karni-
čnik, ki je z izrednimi igrami osvojila četrto mesto in pre-
jela tudi lep pokal, Cegnarjeva je bila šesta in Mlakarjeva
deveta. Objektivno gledano tudi sodijo med prvih deset.
Mlakarjeva je izgubila od kasnejše zmagovalke, Cegnarje-
va pa od drugouvrščene. Vendar je to uspeh, saj so vse tri
igralke med prvimi desetimi, kar bi najverjetneje še do-
polnila Čerčetova, pa je bila na žalost bolna.
Pri mlajših pionirjih, kjer je bila udeležba največja, saj
je sodelovalo 130 pionirjev, so igralci Petovie igrali zelo
pomembno vlogo. Pepelnak je osvojil drugo mesto, Stra-
šek pa šesto. Nesrečen »žreb« je hotel, da sta se za vstop
v polfinale pomerila igralca Petovie med seboj. Zmagal je
leto dni starejši Pepelnak z 2:1. Vsekakor pa je bil dvoboj
Urha in Mladena najlepši na prvenstvu, saj so ga vsi gle-
dalci in trenerji gledali stoje in ju nagrajevali z velikim
aplavzom. Z vestnim delom je pred njima res lepa bodo-
čnost. Nikakor pa ne smemo pozabiti na mlajši val igral-
cev Petovie, ki korak za korakom vztrajno prihaja. To so:
Mitja Rozman, Andrej Vindiš, Miha Brodnjak — vsi so
dokaj uspešno igrali, so vsi že po enkrat zmagali —, tem
trem pa se pridružujejo Rok Pišek, Gorazd Klajdarič,
Blaž Slaček ter najmlajši Pero Silak. Velja si zapomniti ta
imena, saj bodo nekateri od njih zagotovo nadaljevali do-
bro igranje dosedanjih igralcev v starejši pionirski konku-
enci.
Pri starejših pionirjih so Petovio zastopali Dajčman, ki
edinemu ni uspel proboj v finalno skupino, čeravno je
dobil partijo v začetku. Križe, ki je bil uvrščen v finalni
del — med šestnajsterico, kjer je z odlično igro delal veli-
ke preglavice klubskemu kolegu Janžekoviču. Za vstop
med osem najboljših sta se srečala Križe in Janžekovič,
krona vsega pa je bil dvoboj Janžekovič Brodnjak za
vstop v polfinale. Tu je zmagal spretnejši Brodnjak po
enakovredni igri z 2:1. V polfinalu je Brodnjak dolgo lo-
mil odpor Tuška in zasluženo zmagal. V finalu se je srečal
s presenečenjem turnirja Ribalčenkom iz Kopra. Ta
igralec je zelo napredoval in z ogromno sreče v drugem
setu slavil proti Brodnjaku. Tako je Brodnjak osvojil dru-
go mesto, Janžekovič šesto. Križe dvanajsto, kar je izred-
no uspešno, in Dajčman dvaintrideseto.
Novo leto pomeni res odličen start najmlajših igralcev
— pionirjev. Na njih pa je, da se z delom potrdijo, kajti
samo tako bodo lahko imeli uspehe in dobre igre. Zave-
dati pa se morajo, da samo delo prinaša uspeh.
Program športnih aktivnosti
v zimskih počitnicah 1989
ZRKO Ptuj organizira za šolsko mladino šport-
ne aktivnosti v zimskih počitnicah. Vadba bo pote-
kala po programu pod vodstvom vaditeljev osnov-
nih telesnokulturnih organizacij.
Vsak, ki želi sodelovati, mora prinesti s seboj
športno opremo (copate, hlačke, majico ali trenir-
ko) in se mora držati navodil vaditeljev.
Šolski mladini želimo vesele počitnice in obilo
športnega užitka.
PROGRAM
PRIPRAVILA STROKOVNA SLUŽBA ZTKO
Program aktivnosti v zimskih počitnicah
1) Osn. šola Toneta Žnidariča: 23., 24., 25. in 26.
januarja od 9. ure; film — v šoli. •
2) Osn. šola Franca Osojnika: 24. in 31. januarja:
. pohod na Mestni Vrh. rborno mesto pred šolo
ob 9. uri.
3) Osn. šola Ivana Spolenaka: 25. januarja od 10.
do 12. ure: družabne igre v šolski telovadnici.
4) Osn. šola Olge Meglic: računalništvo; umik bo
objavljen na vratih šole.
Podatke zbrala obč. ZPM Ptuj
KOŠARKA
Ptuj—Elektra
Šoštanj 83:79
V zadnjem kolu II. slovenske ko-
šarkarske lige - vzhod so Ptujčani
brez večjih težav dobili tekmo z ekipo
Elektre.
Koše so dosegli: Damiš 25, Marčič
18, ŠuIič 16, Miran Kotnik 11, Ploj 8
in Filipič 5.
Znani pa so tudi že udeleženci tek-
movanja za prvi dve mesti v omenjeni
ligi v tekmovalni sezoni 1989/90.
Tekmovale bodo ekipe Ptuja, Šentjur-
ja, Iskre Delte Jezice, Litije, Kopra in
Fenolita Borovnica. Tekmovanje se
bo pričelo II. februarja.
Košarka —
mlajši pionirji
Na občinskem prvenstvu, ki je bilo
v soboto, 14. januarja, je sodelovalo
sedem ekip osnovnih šol: Dornave,
GoriSnice, ptujskih šol Ivana Spole-
naka, Olge Meglic in Toneta Žnidari-
ča. Kidričevega in Cirkovc. Zmagala
je ekipa osnovne šole Kidričevo, dru-
ga je bila Domava, tretja pa ekipa OS
Olge Meglic iz Ptuja.
Prvenstvo sta organizirala Zveza te-
lesnokulturnih organizacij občine in
košarkarski klub. MQ
Kegljači
tekmovali
v Mariboru
Kegljači ptujske Drave so v 4. kolu
gostovali na kegljišču Habakuk v Ma-
riboru. To kegljišče so si dobro za-
pomnili iz prejšnjih tekmovanj. Steze
in spremljajoče avtomatske naprave
ne ustrezajo tovrstnemu tekmovanju.
To potrjujejo tudi skromni rezultati
vseh ekip, ki so nastopile. Kegljišče je
del rekreativnih ponudb hotela Haba-
kuk, tekmovalno sekcijo pa vodi Ke-
gljaški klub Branik Maribor. Oboji so
si enotni, da za obnovo kegljišča ni
sredstev.
V ekipi Drave se je poškodoval
Spehonja, zamenjal ga je nerazpolo-
ženi Cafuta. Z neposrednim tekme-
cem na stezi so Ptujčani izgubili za 7
kegljev. Za Dravo je bil najboljši po-
sameznik Šeniga, nastopili pa so: Ar-
nuš 800, Colnarič 758, Šeruga 834,
Ilič 798, Plajnšek 796, $pehonj^ 3.73
in Cafuta 362 podrtih kegljev.
• S. Vičar
STRELSIVO
III. kolo občinske lige
Minulo nedeljo je bilo končano IIL kolo v občinski ligi v streljanju s serij-
sko zračno puško v sezoni 1988—89. Zmagali so zopet Tavoriti, in sicer: Jože
Lacko 1063, Železničar I 1037, Agis I 1029, Kidričevo I 1028, Tumišče 11 1025
krogov itd. Med posamezniki so bili najboljši: Tonči Planine (J. L.) 275 kr.,
Zvonko Hajduk (Ag») 273 kr., Andrej Orešek (Tur.) 267 krogov itd. Vrstni red
ekip po m. kolu je: MIP I 3134, Železničar 1 3120, Agis I 3114, Kidričevo 1
3108, Tumišče II 3082, Tumišče 1 3061. Tumišče 111 3016, Vilomarci 1 2998,
MIP II 2953, Železničar 11 2951 krogov. Sledijo pa Opekar 1. Kidričevo II, Dra-
ženci, Domava I. Gradnje. Polenšak. Videm, Trnovska vas I, Vitomarci 11, Ope-
kar II, Domava II, Trnovska vas 11. Agis II. Juršinci. Opekar 111, Jože Lacko in
Tumišče III. Ekipa Jože Lacko je bila v I. kolu diskvalificirana in zalo z rezul-
tatom dveh kol ne more biti na boljšem mestu.
Vrstni red posameznikov: Planine (J. L) 813. Hajduk (Agis) 802 Frčeč
(Kid.) in Nestorov (J. L> 796. B. Lenart (Žel.) 794, Ljubeč (Kid.) 793, S. Skok
(Tur.) 789, Petek (MIP) 788. S. Lenart (Žel.) 787, Pšajd (J. L) 786 krogov. V ne-
deljo, 22. t. m., bo naslednje. IV. kolo. Vsem tekmovalcem mnogo sreče.
KA
Tretja kontrolka
v nedeljo je bilo v Zagrebu tretje kontrolno tekmovanje najboljših jugoslo-
vanskih strelcev s standardnim zračnim orožjem, ki je bilo odprtega tipa. V stre-
ljanju s pištolo je Alojz Trstenjak nastreljal 564 krogov in osvojil deseto ijiesto,
Franc Bedrač pa je bil s 559 krogi šestnajsti. Nastopil je tudi Slavko Ivanovič in
nastreljal 516 krogov. Med mladinci je Gorazd Selinšek s 511 krogi dosegel uvr-
stitev okrog desetega mesta. Četrto kontrolno tekmovanje bo v začetku februar-
ja v Beogradu z udeležbo samo dvajset najboljših v vsaki disciplini.
I. k.
KLUB MALEGA NOGOMETA POETOVIO
Občinski prvak za leto 1989
v soboto, 14. januarja, je bilo v hali Mladika občinsko prvenstvo v malem
nogometu, ki ga je organizirala Medobčinska nogometna zveza. Za naslov ob-
činskega prvaka se je pomerilo osem ekip iz občine Ptuj. Prvo mesto je zasedla
ekipa športnega društva Jožeta Potrča - klub malega nogometa POetovio, kije
v fmalu s 4:2 premagala KMN Vitomarci in si tako priigrala pravico nastopiti
na republiškem prvenstvu. Tretje mesto je osvojila ekipa Klub 13 in Hajdoš.
K. F.
Uspela teka v Italiji
Ptujski olimpijski tekmovalec v maratonu Mirko Vindiš je zmagovalec 11.
tradicionalnega malega maratona v dolžini 23 km, ki je bil v okolici in samem
mestu Firence v Italiji. To 23 km dolgo progo je pretekel v I uri in 12 minutah.
Na drugo in tretje mesto sta se uvrstila italijanska tekmovalca, in sicer Fracca (I
ura 12 minut in šest sekund) ter Samabmto, ki je za to progo potreboval I uro
13 minut in 10 sekund.
Samo pet dni kasneje seje Mirko udeležil 14. silvestrskega teka po ulicah
Bolzana, prav tako v Italiji. Na tej 10 km dclgj progi je zmagal Italijan Salvato-
re Antibo, ki je bil nosilec srebrne kolajne z olimpijskih iger v Seulu. V izredno
močni konkurenci, trenutno najmočnejši v Evropi, so se dobro odrezali tudi ju-
goslovanski tekači. Najboljši jugoslovanski maratonec Mirko Vindiš je kljub
utrujenosti zasedel solidno II. mesto, medtem ko je naš drugi predstavnik —
Zagrebčan Kršek — osvojil odlično 5. mesto. V ekipni razvrstitvi so naši tekači
med 640 nastopajočimi zasedli tretje mesto. I 2.
Narcisa Mihevc na državnem polfinalu
v času od 15. do 29. januarja bo v Kladovu polfinale državnega šahovske-
ga prvenstva za nastop na 42. ženskem državnem prvenstvu. Pravico nastopa na
polfinalu imajo po tri najbolje uvrščene z republiških in pokrajinskih prvenstev,
dve najbolje uvrščeni na mladinskem državnem prvenstvu ter igralke z ratin-
gom prek 2150 točk.
Med več kot 30 najboljšimi šahistkami iz vse Jugoslavije z naslovi VM,
MM, M, FM in M K bo nastopila tudi ena najperspektivnejših mladih igraU
Slovenije, članica ŠD Ptuj Narcisa Mihevc, ki si je to pravico priborila z osvojit-
vijo 2. mesta na republiškem članskem prvenstvu v letu 1988. Sest najbolje uvrš-
čenih s tega polfinala bo sodelovalo na 42. državnem prvenstvu. Kot se morda
še spomnimo, je v letu 1987 Tatjana Vaupotič-Košanski le za eno mesto zgrešila
nastop na finalu. To je tudi ena najboljših uvrstitev ptujske^ ženskega šaha, ki
ima prav gotovo v mladi Narcisi Mihevc in odlični Aniti Ličina še lepo perspe-
ktivo.
Silva Razlag
Zmagovalec novoletnega
tunnirja Janko Bohak
Tradicionalnega nagradnega novoletnega hitropoteznega turnirja se je ude-
ležilo rekordno število ljubiteljev šaha. V konkurenci 21 igralcev je zmagal Jan-
ko Bohak s 17 točkami, toliko jih je zbral tudi drugouvrščeni Rado Brglez, 3.
Milan Šeruga 13,4. Viktor Pemat 13, 5. Marko Pod vršni k 13,6. Jože Cič 12,5, 7.
Boris Žlender 11,5. 8. Igor Iljaž IIA 9. Narcisa Mihevc 10, 10. Martin Majce-
novič 10 itd.
Turnir je obenem spadal v ciklus hitropoteznih turnirjev za leto 1988, kjer
je v posebnem točkovanju zmagal Marko Podvršnik. 2. Rado Brglez in 3. Janko
Bohak. Zmagovalec novoletnega turnirja ter prvi trije za leto 1988 so prejeli po-
kale, uvrščeni v skupnem seštevku do 5. mesta pa še praktične nagrade. Knjižne
nagrade sta prejela še najboljša članica v dklusu za leto 1988 Narcisa Mihevc
in najboljši mladinec Matjaž Plajnšek.
Skupno je v letu 1988 na hitropoteznih turnirjih sodelovalo 38 igralcev
(povprečno 13 na turnir), kar je dokaz, kako priljubljena je ta oblika tekmova-
nja.
Silva Razlag
Prvi turnir v letu 1989
Ivu MiheviMi in Radu Brglezu
ŠD Ptuj je tudi za leto 1989 razpisalo 12. hitropoteznih turnirjev. Prvi je bil
že v petek, 6. januarja, na njem pa je sodelovalo 12 igralcev. Prvo in drugo me-
sto sta si delila Ivo Mihevc in Rado Brglez z 9 točkami, 3. Cič 7,5,4. Bohak 7, 5.
Šeruga 6,5, 6. do 7. Narcisa Mihevc in Boris Žlender 6, 8. Iljaž 5,5 itd.
Naslednji hitropotezni turnirji za leto 1989 so razpisani za: 3. februarja, 3.
marca, 7. aprila (ob 18. uri), 5. maja, 2. junija, 15. septembra, 6. oktobra, 28. ok-
tobra (ob 19. uri), 10. novembra in 8. decembra (ob 18. uri) ter, 2. januarja 1990
ob 9. uri.
Ljubitelji šaha, vabljeni. Silva Razlag
Prvenski in strelski
gasilci so aktivni
Tudi na področju gasilstva te dni polagajo račune o svoji lanskoletni aktiv-
nosti in se dogovarjajo o vsebini letošnjih. Med 64 gasilskimi društvi v občini
Ptuj je drugo najmlajše zagotovo društvo v Prvencih Strelcih, saj deluje šele
peto leto. Minulo soboto so se člani na letnem občnem zboru podrobno pogo-
vorili o uspelih akcijah in tekmovanjih v minulem letu. Pri tem so ugotovili, da
so se udeležili vseh centrskih in drugih gasilskih tekmovanj, pri čemer so si pri-
borili kar štiri pokale in več društvenih priznanj. Tudi na drugih področjih so
bili zelo aktivni. Čeprav jih je le 35, so v petih letih zgradili gasilsko orodjarno,
trenutno pa potekajo pripravljalna dela za gradnjo nove gasilske garaže. Na vo-
ljo imajo tudi skoraj nov gasilski avtomobil, letos pa bodo pričeli zbirati denar
še za novo motorno brizgalno.
Sicer pa so v Prvencih in Strelcih ponosni na svoj vaški dom, ki je daleč
najlepši v okolici, v njem pa teče vse vaško življenje. Tako si kljuko vhodnih
vrat iz dneva v dan podajajo mladinci, Sani prosvetnega društva in seveda ga-
silci. Tarnajo le nad bližnjo gramoznico, iz katere dan za dnem odvažajo gra-
moz, sredi bivših polj pa ostaja vedno globlja jama, ki je nevarna za otroke, kaj
kmalu pa lahko postane tudi divje odlagališče odpad*-ov. Vaščani so odločno
proti nadaljnji eksploatad^ gramoza, vendar jih žal ninčc ne jemlje dovolj re-
sno. Kljub vsemu bodo letos storili vie, da bi dosegli izpolnitev svoje zahteve:
pri tem jkn seveda želimo čimveč ospeliov.
-OM
8 - ZA RAZVEDRILO
19. januar 1989 — TEDNIK
TEDNIK      i^""^"* ^9^9
OGLASI IN OBJAVE — 9
Zakaj je kurentom zavrela kri
Čeprav je do letošnjega ptuj-
skega kurentovanja še dobra dva
tedna, so naši demonski kurenti
že skoraj vsi pokonci; še več —
markovški so zatrdili, da pri njih
celo vre. Zakaj neki?
Na pobudo Smučarskega klu-
ba Ptuj je Pokrajinski muzej pri-
pravil minuli četrtek, 12. januar-
ja, na ptujskem gradu predstavi-
tev maskote prijaznega kurenta,
ki jo je oblikoval akademski sli-
kar Jože Trobec, avtor priljublje-
nega sarajevskega Volkca itd.
Ravnatelj muzeja Boris Miočino-
vič je v uvodnih besedah lepo
povedal, da je v interesu vseh
Ptujčanov, še posebej ljubiteljev
kurenta, da smo končno dobili
Na predstavitvi maskote kurenta so zaplesali tudi pravi kurenti — tisti,
ki so jih lahko videli v Crans Vlontani, Calgaryju in jih bodo videli tudi
v Vailu. (Koto: M. Ozmec.)
ustrezno maskoto, ki nas bo lah-
ko odslej predstavljala sirom
sveta v obliki barvnih razglednic
in kmalu tudi obeskov, baje
obljubljajo celo prave tridimen-
zionalne izdelke prijaznega ku-
renta. Trnovo pot članov Smu-
čarskega kluba, ki so za maskoto
seveda morali seči precej globo-
ko v žep in jo dali zaščititi, je
opisal predsednik kluba Andrej
Kovač. Idejni vodja te zamisli
Franci Purgaj pa je v imenu av-
torja predstavil maskoto še z
drugih zornih kotov. Skratka ve-
čina prisotnih (in teh je bilo za-
res veliko) je bila od srca vesela
tega dogodka in v knjigo vtisov
so drug za drugim vpisovali svo-
je misli o novi ptujski maskoti.
Mnenja so bila seveda tako razli-
čna, kot smo različni ljudje.
Medtem ko so nekateri bili z li-
kom kurenta zadovoljni, so drugi
recimo menili, da je naša masko-
ta preveč prijazna in premalo de-
monska. Nekateri so se spraševa-
li, zakaj nismo svoje maskote
gradili na znanem in umetniško
dodelanem Miheličevem kurentu
itd. §e najbolj pa so bili ogorčeni
kurenti iz Markovec, torej iz
rojstnega kraja tega demona. Vse
se dela brez njih, nihče jih nič ne
vpraša, po svetu hodijo »mest-
janski« kurenti . . .; takšne in še
hujše so bile njihove pripombe.
Zato so se že naslednji dan (v
petek, 13. januarja) sestali pred-
stavniki Folklornega društva
Ptuj, Smučarskega kluba, izvrš-
nega sveta, kulturne skupnosti in
Pokrajinskega muzeja. Udele-
ženci sestanka »na visoki ravni«
so upoštevali vse pripombe na
maskoto prijaznega kurenta, vsaj
slišati je bilo tako. Predstavniki
Smučarskega kluba so povedali,
da bodo svojo maskoto obdržali
v takšni obliki, kot jo je izdelal
Trobec. Z njo bodo predstavljali
Ptuj na svetovnem prvenstvu v
alpskih disciplinah v Vailu v
ZDA, kamor lahko (na svoje
stroške, seveda) odpotujeta tudi
dva kurenta iz Folklornega dru-
štva. Vprašanje pa je, kaj bomo
storili Ptujčani z maskoto zatem.
Ali jo bomo sprejeli za svojo ali
ne? Sicer pa je za to odločitev še
čas.
M. Ozmec
Avtoprevozniki še
naprej odhajajo
v prvih januarskih dneh je
obrt v občini odjavilo več avto-
prevoznikov, avtoprevozniški
problem pa ni od včeraj. Že pred
nekaj leti se je »sprožil«. Obrtni-
ki avtoprevozniki se spomi-
njajo, da so jim takrat odgovorni
marsikaj obljubili, od obljub pa
po toliko letih nič. Že takrat so
med vzroke za svoj odhod v so-
sednje Hrvaško najpogosteje da-
jali — odnos. Ta je aktualen še
danes. Eden izmed prevoznikov
- Ignac Prosenjak iz Ptuja —
pravi:
»Osebno me zelo moti odnos
občinskih uslužbencev.. Ko po-
trebujem potrdilo za vrtec, mi
vpišejo maksimalni dohodek, ko
pa potrebujem potrdilo za kre-
dit, je moj osebni dohodek 200
tisoč dinarjev!
Kako >lahko< se preživljamo
lastniki triosnih kaminov? Reci-
mo, da imaš stomilijonski pro-
met. Od tega vzame gorivo 32
odstotkov, gume 20, registracija
10, zvezni prometni davek 5, da-
jatve Avtoprevozu 6, sisi 20, za
stroške vzdrževanja vozila ostane
sedem milijonov dinarjev. Kje
pa je moj osebni dohodek?
V sosednjih hrvaških občinah
je drugače. Registracija nam pri-
hrani več milijonov dinarjev, tu-
di prispevki za sise so nižji. Na
koncu pa pri omenjenem prome-
tu ostane nekaj denarja — natan-
čneje petnajst milijonov dinar-
jev.
Avtoprevozniki smo v začetku
leta brez dela - natančneje do
aprila. Vmes zapadeta dve akon-
taciji; potrebno ju je plačati, če
ne, veljajo 800-odstotne obresti.
Odkrito povem: če želim prežive-
ti, se moram, >znajti<.
V petih letih je odšlo iz ptuj-
ske občine 61 avtoprevoznikov,
samo velikih. Zelo lahko je izra-
čunati, koliko je ptujska občina s
tem izgubila. V ptujski občini se
je poizkušal tudi varaždinski pre-
voznik, a ni vzdržal.
Na koncu bi rad poudaril, da
ne bi želel z obrtjo drugam, tre-
nutno pa so razmere takšne, da
bom moral oditi. Poleg tega so
nam sedaj naprtili vodenje novih
poslovnih knjig.«
Ignac Prosenjak
(Posnetek: M. Ozmec)
Tako Ignac Prosenjak. Odgo-
voriti pa bi morali še drugi.
Vprašanje je, kaj se v danih raz-
merah sploh da narediti. Nekate-
ri celo pravijo, da je selekcija
nujna (pri tem mislijo na število
avtoprevoznikov, ki je bojda v
ptujski občini suficitarna obrt —
povpraševanje pa govori druga-
če). Predpisi so takšni kot so —
in zahtevajo uresničevanje ali pa
tudi ne.
MG
Zaradi pomora rib pred sodišče
Konec lanskega novembra je
prišlo v spodnjem delu Drave —
od jezu v Markovcih do Borla in
naprej - do največjega pomora
rib na območju Ribiške družine
Ptuj. Že takrat je bilo neuradno
ugotovljeno, da so strupene sno-
vi pritekle v Dravo iz Tovarne
glinice in aluminija v Kidriče-
vem. Takrat smo lahko govorili
samo o velikih količinah, danes
je uradno ugotovljeno, da je ste-
klo v Dravo najmanj 76 tisoč li-
trov aluminijevega luga zelo vi-
soke koncentracije. Ocene govo-
rijo tudi o 10 do 15 tonah pogi-
nulih rib, škoda pa je ocenjena
na 233 milijonov dinarjev.
Uprava za notranje zadeve
Maribor je vložila pri ptujski
enoti temeljnega javnega tožil-
stva Maribor ovadbo zoper štiri
odgovorne delavce TGA zaradi
storitve kaznivega dejanja ones-
naževanja človekovega okolja.
Javno tožilstvo bo zato sprožilo
postopek zoper Jožeta Lebna iz
Dornave, Martina Lovrenka iz
Zabovcev, Draga Tominca iz
Preše in Jakoba Tementa iz Ptu-
ja. Omenjeni delavci so vodje
skupin oziroma vodje izmen v
enoti Glinica v TGA. V dopol-
danski izmeni so 26. novembra
lani ugotovili okvaro na hladilni
napravi in jo zato izključili. O
okvari pa niso obvestili popol-
danske izmene, zato je ta napra-
vo znova vključila in prišlo je do
iztoka strupene lužine v Dravo.
Ta je zelo strupena za ribe in ves
drugi živelj v vodi.
Omenjeni delavci bodo torej
odgovarjali za kaznivo dejanje,
delovna organizacija pa je s tem
onesnaženjem Drave povzročila
gospodarski prestopek;- zoper
njo lahko ukrepa temeljno javno
tožilstvo v Mariboru.
Kakorkoli se bo ta žalostna
zgodba končala, ne more popra-
viti velikanske škode, ki jo je na-
rava morala čutiti zaradi člove-
kove neprevidnosti in neodgo-
vornosti.
Ko človek gleda pred seboj
umirajočo naravo, se hočeš-no-
češ zgrozi pred svojo prihodnost-
jo. Tako početje neposredno
o^oža^živelj v vodi, posredno pa
seveda človeka. In če bomo tako
nadaljevali, bomo morda čez ne-
kaj let poročali o množičnem po-
moru ljudi. Nekoč je veljalo, da
so odplake iz TGA nestrupene,
praksa pa je to teorijo ovrgla.
Tudi komunalna čistilna naprava
ne more biti rešitev za odplake,
ki so strupene za vse vrste življe-
nja. Čistilna naprava bo biolo-
ška, torej bo v njej na milijone ži-
vih bitij in take odplake bi uniči-
le tudi življenje v njej, naprava
pa bi nehala delati vsaj za nekaj
mesecev. Delovne organizacije s
strupenimi odplakami bodo torej
morale razmišljati o svojih čistil-
nih napravah. Že danes, saj bo
jutri prepozno. Blišč delovnih
zmag nam ne sme zaslepiti po-
gleda v jutrišnjo bedo človeške
vrste. J. Bračič
Za varnejši promet
v ormoški občini
Po regionalni cesti od Cakovca do Ormoža je vse večji promet,
zaradi česar so udeleženci v prometu tudi vse bolj ogroženi, saj cestiš-
če ni ustrezno urejeno. Najbolj so ogroženi krajani Središča ob Dravi,
zato so tam tudi najodločnejše zahteve po ureditvi pločnika in kole-
sarske steze. Kaže, da bodo ta prizadevanja v letošnjem letu uresniče-
na, kar je tudi v programu KS Središče ob Dravi. Povezana z ureja-
njem pločnika za pešce ob eni strani ceste in kolesarske steze so tudi
prizadevanja, da bi v letošnjem letu obnovili tudi 2 in pol kilometra
regionalne ceste skozi Središče, za kar naj bi sredstva prispevala repu-
bliška skupnost za ceste.
Kritično glede varnosti občanov je tudi ob magistralni cesti od
Ormoža do Ptuja, zlasti v naseljih Mihovci in Trgovišče. Cestišče sko-
zi ti naselji je sicer obnovljeno, niso pa še urejeni pločniki in avtobu-
sna postajališča. Prizadevajo si, da bi tudi to uredili v letošnjem letu.  j
ČRNA KRONIKA
Z AVTOM V AVTOBUS
Od Hajdine proti Podlehniku
se je v sredo, 11. januarja, po-
poldne peljal z osebnim avtomo-
bilom Zdravko Cvjetičanin iz
Zagreba. Neprevidno je začel
prehitevati osebni avto, prav ta-
krat pa je pripeljal naproti avto-
bus, ki ga je vozil Marko Borac
iz Zagreba. Voznik avtobusa je
sicer zavrl, vendar trčenja ni mo-
gel preprečiti. Cvjetičanin se je
pri trčenju hudo ranil in so ga
prepeljali v ptujsko bolnišnico.
S CESTE NA NJIVO IN V
GOZD
V četrtek, 12. januarja, po-
poldne je Maks Munda, Sodinci
20, vozil traktor s prikolico iz
Šardinja proti Sodincem (KS Ve-
lika Nedelja). V naselju Lunovec
je zapeljal na njivo; veijcmu jc
zaradi goste megle zgrešil cesto,
z njive je zdrsnil po pobočju v
gozd, kjer se je zaletel v drevo.
Pri tem se je z glavo udaril ob
konstrukcijo kabine in se ranil.
Nastalo škodo na traktorju in
prikolici ocenjujejo na okoli 4
milijone dinarjev.
FICKO v PLAMENIH
Miran Arnuš iz Kicarja 45a je
12. januarja zvečer ob 20.30 vozil
Fička (zastava 750, star 14 let) po
Cesti 8. avgusta. Med vožnjo so
vozilo naenkrat zajeli plameni in
voznik jih je lahko le nemočno
opazoval. Ugotovili so, da se je
fičko vnel zato, ker je iz poško-
dovane cevi za dotok goriva izte-
kal bencin na vroč motor. Nasta-
lo škodo ocenjujejo le na dobra
2 milijona dinarjev. FF
osebna kronika
RODILE SO:
Jožica Šprah, Jurovci 20/a —
Tomaža; Martina Murko, Nova
vas 30/a — Deso; Helena No-
Vak, Ormož, Ljutomerska 38 —
deklico; Stanka Špindler, Velika
Nedelja 2/b — dečka; Nevenka
Sisinger, Formin 32/a — Mati-
ca; Darinka Rogina, Ul. poh. ba-
taljona 4 — deklico.
POROKA:
Zvonko Majar, Bukovci 24/b,
in Terezija Kukec, Muretinci 5.
UMRLI SO:
Andrej Slana, Dragovič 17,
roj. 1911, umrl 7. jan. 1989;
Franc Habjanič, Dom upok.
Ptuj, roj. 1905, umrl 9. jan. 1989;
Matilda Dovečar, Senik 28, roj.
1902, umrla 6. jan. 1989; Štefan
Bol car. Dobrava 20, roj. 1928,
umrl 5. jan. 1989; Marija Mla-
kar, Gorenjski Vrh 52, roj. 1920,
umrla II. jan. 1989; Ljudmila
Skuhala, Trgovišče 42, roj. 1892,
umrla II. jan. 1989; Terezija
Krajnc, Levanjci 29, roj. 1925,
umrla 12. jan. 1989; Franc Ska-
za, Cučkova 1, roj. 1927, umrl 13.
jan. 1989.
TIDNIK
Izdaja Zavod za časopisno
in radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK, 62250 Ptuj, Vošnja-
kova 5, poštni predal 99. Ure-
ja uredniški kolegij, ki ga se-
stavljajo: direktor in glavni
urednik Franc Lačen, odgo-
vorni urednik Ludvik Kotar,
tehnični urednik Štefan Puš-
nik, novinarji Jože Bračič,
Ivo Ciani, Majda Goznik, Dar-
ja Lukman, Martin Ozmec in
Nataša Vodušek ter novinar-
lektor Jože Šmigoc. Uredni-
štvo in uprava: Radio-Tednik,
telefon: (062) 771-261 in
771-226. Celoletna naročnina
znaša 50.000 dinarjev, za tuji-
no 80.000 dinarjev. Žiroračun !
pri SDK Ptuj: 52400-603-31023.
Tiska ČGP Večer, tozd Mari-
borski tisk, Maribor. Na pod-
lagi zakona o obdavčevanju
proizvodov in storitev v pro-
metu je TEDNIK uvrščen med
proizvode, za katere se te-
meljni davek ne plačuje.