pos tm odern izem p o se b n a doba, ki tako rekoč šele p riha ja (ne gre tu m o rd a za nekakšen potlačen eshatologizem?), in tem eljiteje p reveriti n asp ro tn e variante. Alenka K oron REČNIK KNJIŽEVNIH TERMINA Nolit, Beograd 1985 Rečnik književnih termina (RKT), ki je ko t znanstveni p ro ­ jek t nastajal v Institu tu za knji­ ževnost i um e tn o s t v Beogradu, je pripravilo 96 sodelavcev iz več ju ­ goslovanskih univerz ite tn ih s re ­ dišč, p redvsem iz Beograda, Za­ g reba in Sarajeva. Potem ko je bil že p red dvajsetimi leti sestavljen geslovnik, je delo organiziralo več različnih urednikov, dokončal pa g a je tr inajstčlanski u redn išk i o d ­ bor, ki ga je vodil Dragiša Živko- vič. Na skoraj 900 s tran e h im a RKT okoli 2500 gesel, ka terih obseg je odvisen od vsebinske in p ro b lem ­ ske razsežnosti ob ravnavan ih poj­ mov. Razpon m ed dolžino gesel je precejšen, saj seže od kratk ih s komaj nekaj vrsticam i do dolgih s pets to vrsticami. M ed najbolj izčrpnimi obdelavam i, ki so dolge od 300 do 500 vrstic, so p o m e m ­ bna li terarnozgodovinska o b d o ­ bja (npr. antika, renesansa , ro- m antizam ) in neka te ri temeljni pojmi li te rarne teorije (npr. tekst, pesnički jezik, književni rodovi i vrste, tragedija). M ed večjimi ges­ li z okoli 200 vrsticam i na jdem o npr. po jm e estetika, d ram ska književnost, sav rem ena književ­ nost, m ed tem ko obsega precej gesel okoli 100 vrstic (npr. jedno- stavne forme, pevač). V vrsto m anjših gesel, ki imajo komaj po nekaj vrstic, sodijo p redvsem raz­ ni pojm i s področ ja stilistike, ver ­ if ik ac ije , genologije ipd. V knjigi, ki je natisn jena v lati­ nici, so pojmi zapisani neenotno: p onekod sam o v orig inalnih jezi­ kih (npr. chansons de geste, livres d 'heures), d rugod sam o fonetično (anžam bm an, kopirajt), vm es so tudi gesla v o rig ina lnem zapisu (npr. W eltschmerz), na ka te ra pa opozarjajo s kazalko ustrezni fo­ netičn i zapisi (veltšmerc). Tako kot za d ruge besedn jake je tud i za RKT značilno, d a gesla p re p re d a gosta m reža kazalk, ki usm erjajo b ra lca k drugim ge­ slom, bodisi nad re jen im ali p o d ­ rejenim, ali p a k tistim geslom, ki so z njimi kako drugače pove­ zana. U porabnost RKT bi bila ve­ čja, če bi ob sis tem u kazalk ob s ta ­ jalo vsaj še stvarno kazalo, saj bi takšen p ripom oček m očno skraj­ šal po t do želene informacije. Ob geslih je večinom a n avede ­ na re levan tna s trokovna l i te ra tu ­ ra. Število naveden ih del je ob i­ čajno sicer v sk ladu z obsegom in pom enom obravnavanega pojma, na le tim o pa tud i na takšna gesla, k jer sta oba dela - geselski v ožjem pom enu in bibliografija - po obsegu skorajda izenačena (npr. dionizijski, krmčija). L itera­ tu ra je p rav ilom a n aš te ta po k ro ­ nološkem zaporedju, bodisi da gre najprvo za tu ja dela, nato za jugoslovanska, ali pa m ešano. V bibliografiji prednjačijo seveda sam osto jne publikacije, še kar pogosto pa so navedene tud i p o ­ sam ezne znanstvene razprave v period ik i in zbornikih. , Pojmi, ki jih obravnava RKT, so vezani p redvsem n a evropske li­ te ra tu re , precejšen delež pa im a­ jo tudi zunajevropske literature. Kot vsa p o d o b n a dela tega obse ­ ga tud i RKT ne m ore izpolnjevati p rav vseh želja, saj b ra lec včasih pogreša kak te rm in (npr.: antiju- nak, novi novi rom an, p o s tm o d er ­ nizem, sam izdat) ali p a si želi, da bi bil pojem obravnavan o b š irn e ­ je. Ne glede na to je jugoslovan­ ska l i te ra rn a veda s tem strokov ­ nim besedn jakom dobila eno svo­ jih tem eljn ih del, kajti ob pogla­ vitni, spoznavni vlogi te pub lika ­ cije ne kaže p rezre ti n jenega p r i ­ zadevanja za usta litev literarno- znanstvene term inologije. M ilena Blažič* REČNIK KNJIŽEVNIH TERMINA IN PRIMERJALNA KNJIŽEVNOST U porabnosti s trokovnega slo­ varja običajno ne p reso jam o toli­ ko po številu ob ravnavan ih po j­ mov kot po tem, ali so in form aci­ je, ki jih iščemo, stvarne, n a ta n ­ čne in zanesljive. Zato je seveda želeti, d a tem zahtevam ustrezajo ne sam o gesla, ki so abecedno razvrščena, am p ak tud i vsa s tro ­ kovna pom agala. V Rečniku kn ji­ ževnih termina (RKT) p a je prav ta ap a ra t razm erom a skrom en, saj ga sestavljajo sam o b ib liog ra ­ fije, ki so prik ljučene posam ez­ nim geslom, in pa kazalke. Ker obsega RKT veliko število gesel, hk ra ti p a ne p rem o re nobenega kazala, ne im enskega ne s tva rne ­ ga, je seveda nujno, da v njem u tr ip a m očno razvejan sistem ka­ zalk, ka terega poglavitna naloga je, d a n ač r tn o povezuje gesla ozi­ ro m a pojm e v sm iselne celote. Takšna ce lo ta je kajpada tudi p r im erja lna književnost, zato nas zanima, kako so v RKT o b rav n a ­ vani pojm i s področ ja te posebne d isc ip line li te ra rne vede, pri če ­ m e r bom o upoštevali vse tri se ­ stavine slovarja - gesla, b ib liogra ­ fije, zlasti pa soodvisno delovanje kazalk. Po našem p rep r ičan ju bi m oral biti sestavek nauka o književnosti tisto žariščno orientacijsko geslo RKT, k jer bi se bilo m ogoče p o ­ * Članek je predelalo uredništvo. 70 učiti o razvejanem om režju b i­ stvenih vprašanj l i te rarne vede, h kateri sodi p rav gotovo tud i p r i ­ m erja lna književnost. V endar n je ­ gov av to r Zdenko Škreb govori sam o o treh delih oz. oblikah lite­ ra rn e vede - teoriji književnosti, književni kritiki in zgodovini knji­ ževnosti. Niti z besed ico pa ne om enja p rim erja lne li terarne vede, kaj šele d a bi nas s kazalko opozoril na us trezno geslo o naši stroki. To napotilo p re jm em o šele v dolgem, petnajs t stolpcev obse ­ gajočem geslu istorija književno ­ sti, k jer Dušan Puhalo v skopih besedah pove nekaj tud i o p r i ­ m erjaln i književnosti. Označi jo s icer kot posebno disciplino lite­ ra rn e zgodovine, v isti sapi pa ugotavlja, da se v p rim erja ln i književnosti li te ra rna teorija p re ­ p le ta z li te rarno zgodovino in da jo bo njen nadaljnji razvoj verje t­ no še bolj približal l i te ra rn o te o re ­ tičnem u področju . Že po tej o p re ­ delitvi ne m ore biti dvoma, da bi bilo p rim erneje , če bi se p r im e r ­ ja ln a književnost znašla v Škrebo- vem sestavku nauka o književno ­ sti, k jer sm o jo konec koncev tudi up rav ičeno pričakovali. Puhalovo napotilo h geslu upo- redna književnost bi nas m oralo naposled pripeljati do cilja, se pravi do tistega sestavka, ki se edini posebej ukvarja s p rim erja l­ no književnostjo. Na srbskohrvat- skem jezikovnem področju p a so poleg navedenega te rm in a v rabi vsaj še trije izrazi, kom para tivna književnost, kom para tis t ika in p o red b e n a književnost, in n e m a ­ lo sm o presenečeni, ko odkrije ­ mo, d a je p rim erja ln i književnosti posvečeno še en o geslo, ki pa se to k ra t im enuje kom parativna književnost. Se pravi, d a je ta d is ­ cip lina ob ravnavana kar dvakrat, saj izpod peres dveh avtorjev o b ­ s ta ja ta dve gesli, ki se razlikujeta ne sam o po naslovu, am p ak tudi po obsegu; v rhu tega m ed sabo nista niti povezani, kaj šele usk la ­