Primorski
dnevnik
SOBOTA, 30. JANUARJA 2016
št. 24 (21.564) leto LXXII.
1,20 €
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
poštnina plačana v gotovini
Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1,
comma 1, NE/TS	9 , , , , ^ ooouu ,
tudi na družbenih omrežjih
primorskiD S ^
orimorski soort 3 Lf
primorskijport
—postani naš sledilec
pravosodje - Na 3. strani
Na sodiščih manj osebja in več dela
Danes odprtje sodnega leta
trst - Na 4. strani
Cosolini: Položaj v železarni boljši
Za Confindustrio AIA pomembna novost
nova gorica - Na 12. strani
Moškega omamila in nato še oropala
berlin - Srečanje Renzi - Merkel ni ugladilo razlik glede proračunske prožnosti in begunske krize
Razhajanja ostajajo
BERLIN - »Če se Evropa odpove schengnu, se s tem odpove tudi sami sebi,« je naglasil premier Matteo Renzi po srečanju z nemško kanclerko Angelo Merkel včeraj v Berlinu. Renzi je opozoril, da je danes za Evropo največja nevarnost zapiranje notranjih meja, saj »potrebujemo močnejšo in bolj povezano Evropsko unijo« in ne obratno. Pri tem ni skrival, da so med italijansko in nemško vlado še različni pogledi, ki jih menda niti včerajšnje soočenje ni premostilo, vendar je »stičnih točk, ki nas povezujejo, še več«.
Merklova je ocenila, da je pogovor potekal »v zelo prijateljskem vzdušju«. Poudarila je prizadevnost Italije na poti reform, niti besedice pa ni namenila večji proračunski prožnosti, ki jo zahteva Italija. Pomemben predmet razhajanja je tudi reševanje begunske krize in s tem povezana pomoč Turčiji.
Na 2. strani
trst - Aprila
Novinarji bodo zasedli Borzni trg
trst - Nagrajevanje umetnostnega natečaja
Ustvarjalo petsto dijakov iz Italije, Slovenije in Francije
TRST - Od 22. do 25. aprila bo pod velikim šotorom na Borznem trgu potekal novinarski festival L.ink, ki ga prireja Fundacija Luchetta Ota DAngelo Hrovatin. Podelitev nagrad v spomin na štiri ubite tržaške novinarje, pa bo kot doslej potekala julija. Razveseljivo novost, ki bo po zagotovilih prirediteljev pripeljala v Trst znana in manj znana imena iz novinarskega sveta, so predstavili včeraj ob prisotnosti vsedržavnega predsednika novinarskega sindikata FNSI Beppeja Giuliettija (na sliki).
Na 5. strani
V	Benečiji napisi proti Demokratski stranki
Na 3. strani
V	Gropadi se je malčku zelo mudilo na svet
Na 6. strani
Umrl slovenski pesnik in esejist Aleš Debeljak
Na 10. strani
»V Tržiču dobra kakovost zraka«
Na 13. strani
gorica - Lani sklenili 94 zakonskih zvez
Število porok stabilno
Na občini so v prejšnjem letu
GORICA - V letu 2015 si je v goriški občini usodni da dahnilo 94 parov, toliko kot v letu 2014. Civilnih zakonskih zvez je bilo 68 - osem parov je prišlo iz drugih občin -, cerkvenih porok pa je bilo 26, kar potrjuje trend iz prejšnjih let.
Če je število porok ostalo stabilno, so po drugi strani na goriški občini lani zabeležili pravi boom sporazumnih ločitev. »Od uvedbe nove zakonodaje, ki sporazumno razvezo zakonskih zvez omogoča tudi prek občine, se je na matičnem uradu v Gorici ločilo 48 parov,« pravi pristojni občinski odbornik Alessandro Vascotto.
Na 12. strani
obravnavali tudi 48 postopkov sporazumnih ločitev
gorica - Usoda Pokrajinskih muzejev
Mesto se punta: »Zakladov ne damo«
9771124666007
2
Sobota, 30. januarja 2016
AKTUALNO
/
evropa in begunci
Marko Marinčič
marko.marindc@primorski.eu
Fašizem pod kožo
Švedska je 80.000 beguncem napovedala povratno vozovnico. Udobno seveda, kot se za državo s takim standardom spodobi. Kdor je iz daljnega Pakistana mesece ali celo leta pešačil čez iranska in turška gorovja, tvegal utopitev v Egejskem morju, okusil pendreke, bodeče žice in strupen mraz na Balkanu, se bo domov lahko vrnil z udobnim čarterskim poletom. Le da se čim prej skida! Drugih 20.000 bodo spakirali s Finske. Angela Merkel tudi že napoveduje zaostritev nemške azilne zakonodaje, medtem ko Avstrija razvršča stražarje na svoje južne meje.
To so države, ki so se doslej izkazale kot najbolj gostoljubne in so nase prevzele največje breme begunske krize. Kaj pa druge? Danska bo vojnim beguncem zasegala tistega nekaj drobiža, ki so ga rešili izpod ruševin sirskih domov in jim ga niso še pobrali tihotapci z ljudmi. Logično, racionalno in nehumano, podobno kot so tudi gestapovci od Judov zahtevali, da si plačajo potovanje v Auschwitz. Nacistične vzornike hote ali nehote imajo tudi v Veliki Britaniji, kjer so bivališča azilantov opremili z rdečimi vrati njih same pa z rdečimi zapestnicami, tako da so ena in drugi dobro vidni nestrpnežem. Nekoč so uporabljali rumene zvezde...
In ker je že vzdušje po Evropi tako, so svoje pristavili še Nizozemci, ki so nekoč bili pojem miselne širine in strpnosti. Zdaj, ko predsedujejo Evropski uniji, so si izmislili dvoje: begunce z grških otokov naj bi s trajekti ne prevažali več na kontinent, temveč nazaj v Erdoganovo Turčijo; tiste pa, ki so že prišli do dežele tulipanov, bi s posebnimi vlaki odpeljali do Carigrada. Ali so pomislili, kako preprečiti, da ne bi na vmesnih postajah deportiranci poskakali s teh Orient ekspre-sov? Mar ne, da imajo v mislih kake zapečatene vagone kot v času 3. rajha?
Prejšnjo soboto je Milan Rakovac v svoji kolumni navajal Rastka Močnika, ki trdi, da vprašanje ni, ali imamo v Evropi fašizem, temveč, koliko ga imamo. V gornjih odstavkih ga je kar nekaj in to v omikani zahodni Evropi, ki se ponaša z večdesetletno tradicijo strpnosti in demokracije. V baltskih in višegrajskih rezervatih evropske in krščanske čistosti so Orban, Kaczynski in njim podobni, potem ko so nekaj milijonov lastnih državljanov razposlali po bogatejši zahodni Evropi, z bodečo žico in pendrekom v roki zažugali beguncem, naj se nikar ne približujejo.
Po njih se zgleduje črna internacio-nala, kije včeraj v Milanu proslavljala krhanje schengna in združene Evrope. Marine Le Pen sanja o samostojni in z neko novo linijo Maginot obdano Francijo. To je pač logika francoske desnice. Povsem nerazumljivo pa je, zakaj za njo caplja Matteo Salvini. Se mar, revež, ne zaveda, kaj za Italijo pomeni odprava schengna? Dviganje mejnih pregrad bi na polotokprivedlo in tu zadržalo pol milijona in več migrantov, ki ne bi mogli več drugam, kot se je že poleti pokazalo v Ventimigli. Morda pa se Salvini tega dobro zaveda in načrtno dela za to.
Podtalni fašizem, ki se v kolektivni histeriji pred begunci pretaka po ožilju Evrope in pogojuje izbire tudi najbolj demokratičnih vlad, mu ni dovolj. V svoji perverzni politični igri za oblast desnica potrebuje še več: več migrantov, več zidov, več strahu in več zmede. Zato da bo narod naposled ustoličil tistega, ki bo s trdo roko znal narediti red.
Zaskrbljujoče je to, da vsa demokratična Evropa ne premore vizije in političnega projekta za humano in racionalno reševanje begunske krize, ki bi vse to preprečil.
berlin - Soočenje premierjev ni ugladilo vseh nesoglasij
Renzi posvaril Merklovo pred zaprtjem meja v EU
Razhajanja glede proračunske prožnosti in 3 milijard Turčiji
Merkel - Renzi, prijateljsko vzdušje, a tudi vsebinska razhajanja	ansa
HRW: Preoblikovanje Grčije v skladišče za migrante ni rešitev
ATENE - Preoblikovanje Grčije v velikansko skladišče za migrante ni rešitev za begunsko krizo v Evropi, je včeraj ocenila organizacija za človekove pravice Human Rights Watch (HRW). Neutemeljeno se ji zdi tudi avtomatično vračanje migran-tov v Turčijo. »Grčija nosi svoj del odgovornosti za sedanje razmere na terenu, toda preoblikovanje države v skladišče ni rešitev za evropsko begunsko krizo,« je opozorila strokovnjakinja HRW za Grčijo Eva Cosse.
Evropska unija je ta teden Grčijo opozorila, da če ne bo izboljšala nadzora nad prihodom migrantov na morski meji s Turčijo, ki je hkrati zunanja meja unije, bo za dve leti znova uvedla nadzor na notranjih mejah schengenskega območja. Belgija je na ponedeljkovem srečanju notranjih ministrov EU v Amsterdamu predlagala, da bi na širšem območju Aten postavili taborišče za 300.000 migrantov. Predsedujoča Svetu EU Nizozemska pa je predlagala, da bi migrante takoj po izkrcanju v Grčiji vrnili v Turčijo. V zameno bi se članice EU zavezale k sprejemu do 250.000 beguncev letno iz Turčije.
Cossejeva je te predloge kritizirala, saj Turčije ni mogoče obravnavati kot varne države za avtomatično vračanje beguncev. Kritična je bila tudi do ravnanja Grčije. Poudarila je, da grške oblasti še vedno ne upoštevajo osnovnih potreb in pravic na tisoče prosilcev za azil in migrantov. Z resnimi težavami pa se še naprej soočajo prosilci za azil. V okviru postopka imajo sedaj predvidene pogovore s prosilci skoraj izključno preko Skypa, a je do njih zelo težko priti in prosilci včasih čakajo tudi do dva tedna, da se dogovorijo za datum pogovora, je opozorila. Grški otoki so minule mesece postali glavna vstopna točka v Evropo za tiste, ki bežijo pred vojnami na Bližnjem vzhodu, pa tudi za ekonomske migrante iz Azije in Afrike.
BERLIN - »Če se Evropa odpove schengnu, se s tem odpove tudi sami sebi,« je naglasil premier Matteo Renzi po srečanju z nemško kanclerko Angelo Merkel včeraj v Berlinu. Renzi je opozoril, da je danes za Evropo največja nevarnost zapiranje notranjih meja, saj »potrebujemo močnejšo in bolj povezano Evropsko unijo« in ne obratno. Pri tem ni skrival, da so med italijansko in nemško vlado še različni pogledi, ki jih menda niti včerajšnje soočenje ni premostilo, vendar je »stičnih točk, ki nas povezujejo, še več«. »Naš skupni sovražnik so populizmi,« je ugotovil in menil, da je prav zato potrebno preseči nesoglasja.
Merklova je ocenila, da je pogovor potekal »v zelo prijateljskem vzdušju,« med novinarsko konferenco pa je poudarila prizadevnost Italije na poti reform. In nič več, kar daje misliti, da je Renzijevo prizadevanje za zeleno luč Nemčije večji proračunski fleksibilnosti ostalo brez pozitivnega odgovora. Renzi je s tem v zvezi dejal, da se sam ni premislil glede fleksibilnosti in izrazil upranje, »da se ni niti predsednik komisije EU Jean-Claude Juncker«. To so mnogi razumeli kot namig, da bi evropski socialdemokrati utegnili odvzeti podporo Junckerju, ki ga je na čelo komisije predlagala Evropska ljudska stranka, če Nemčija ne bo privolila v večjo prožnost.
Drug pomemben predmet razhajanja je begunska kriza in pomoč Turčiji, ki ji je EU obljubila tri milijarde evrov, zato da zadrži sirske begunce. Nemčiji, ki je zelo obremenjena z begunci se zelo mudi, Italija pa je s svojim vetom doslej zaustavila to izplačilo. Renzi je dejal, da iz Bruslja do četrtka pričakuje dodatna pojasnila glede pomoči Turčiji in tega, kako naj se italijanski delež pri tem uskladi s stroški, ki jih Italija ima z migranti doma. Italija tudi še pričakuje izvajanje dogovora o prerazporeditvi beguncev po Evropi. Ren-zi je ob tem poudaril, da je njegova država registrirala vse begunce, pri čemer so začeli z odvzemanjem prstnih odtisov, prebežnike pa tudi fotografirajo.
Čeprav premierja z novinarji o tem nista podrobneje govorila, naj bi na srečanju obravnavala tudi kočljiva vprašanja reševanja italijanskih bank, sankcij Rusiji in plinovodov ter vojaškega posega v Libiji. (mm)
sirija - V Ženevi
Mirovne pogovore začeli brez opozicije
ŽENEVA - V švicarski Ženevi so se včeraj začeli mirovni pogovori za končanje konflikta v Siriji pod okriljem Združenih narodov, ki pa se jih sirska opozicija ne udeležuje. V Švico je na pogovore s posebnim odposlancem ZN za Sirijo Staffanom de Misturo prišel le predstavnik sirske vlade Ba-šar al Džafari. Po besedah predstavnikov ZN so se s tem srečanjem začeli pogovori za zbliževanje stališč. »De Mistura bo nadaljeval srečanja še z ostalimi udeleženci pogajanj, srečal pa se bo tudi s predstavniki civilne družbe,« je dejala predstavnica ZN za odnose z javnostmi Khawla Mattar.
V savdskem glavnem mestu Rijad že štiri dni sestankujejo člani opozicijske pogajalske skupine, ki o sodelovanju na mirovnih pogajanjih še niso sprejeli odločitve. »Ne bomo sodelovali, dokler ne dobimo odgovorov na naša vprašanja,« je povedal član opozicijske Sirske nacionalne koalicije Sa-mir al Našar. Dodal je, da zahodne sile izvajajo »ogromen pritisk« na sirsko opozicijo, naj se udeležijo pogovorov v Ženevi.
Mirovni pogovori bodo po besedah de Misture predvidoma trajali šest mesecev. Končali naj bi državljansko vojno in ponudili mirno rešitev za končanje konflikta in za vzpostavitev prehodne vlade, v 18 mesecih pa naj bi potekale volitve pod nadzorom ZN.
Od začetka sirskega konflikta marca 2011 je bilo več kot 250.000 ljudi, 4,6 milijona Sircev je pred nasiljem pobegnilo v tujino, 6,6 milijona pa jih je notranje razseljenih. 13,5 milijona Sircev po podatkih ZN potrebuje humanitarno pomoč.
Včeraj je Nizozemska je napovedala, da se bo pridružila mednarodni koaliciji pod vodstvom ZDA pri izvajanju zračnih napadov na skrajno Islamsko državo (IS) v Siriji, s čimer je ugodila ameriški prošnji in bo tako razširila svoje operacije, ki jih trenutno izvaja samo v Iraku. »Da bi bil boj proti IS v Iraku učinkovitejši, smo se odločili zračne napade na IS izvajati še na vzhodu Sirije,« so v skupnem sporočilu zapisali na nizozemskih ministrstvih za obrambo in zunanje zadeve.
Nizozemska že sodeluje v zračnih napadih v Iraku s štirimi bombniki F-16, ki so namenjeni zračni podpori kopenskim operacijam iraških oboroženih sil.
velika britanija
Cameron: V pogovorih z EU ni dovolj napredka
LONDON - Britanski premier David Cameron je po pogovorih s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem o britanskih zahtevah za reformo EU v kontekstu referenduma o članstvu Otoka v uniji dejal, da je prišlo do napredka, vendar »ne dovolj«. »Trenutno je na mizi predlog, ki ni dovolj dober in potrebuje več dela,« je zatrdil britanski premier.
Cameron je dejal, da je v pogajanjih z EU napredek, a da predlogi, ki so trenutno na mizi, niso dovolj trdni. V ospredju je vprašanje omejitve dostopa do britanskih socialnih pravic nebritanskim državljanom EU, zlasti vprašanje dodatkov za zaposlene. Gre za to, da bi lahko Velika Britanija zahtevala uporabo »krizne zavore« za omejitev dostopa do socialnih pravic nebritanskim državljanom EU za štiri leta, če bi dokazala, da je britanski socialni sistem zaradi priseljencev pod pretiranimi pritiski.
V primeru dogovora z EU je britanski premier obljubil kampanjo v podporo članstvu države v uniji. Referendum je načrtovan do konca leta 2017, decembra je Cameron nakazal, da bi ga lahko izvedli že letos.
ljubljana - Srečanje predsednikov vlad Slovenije in Hrvaške
Tudi migranstka kriza kliče k boljšemu sodelovanju
LJUBLJANA - Slovenski premier Miro Cerar in njegov hrvaški kolega Ti-homir Oreškovic sta včeraj na prvem srečanju v Ljubljani največ pozornosti posvetila dvostranskim odnosom med državama in migrantski krizi v Evropi. Izpostavila sta pomen dobrega sodelovanja med državama in se zavzela za krepitev že tako dobrega gospodarskega sodelovanja. Med neformalno in odprto izmenjavo stališč sta izpostavila pomen dobrega sodelovanja med državama in govorila o priložnostih za nadaljnjo izboljšanje dvostranskih odnosov na številnih področjih. Prav tako sta se dotaknila možnosti krepitve že tako dobro razvitega gospodarskega sodelovanja med državama.
Cerar in Oreškovic sta govorila tudi o migrantski krizi v Evropi, pri čemer sta se strinjala, da je pri reševanju tega vprašanja potrebno boljše sodelovanje med državami. Izrazila sta zaskrbljenost, da bi lahko v odsotnosti učinkovitega evropskega odziva na krizo in glede na zadnje spremembe migracijskih politik v nekaterih ciljnih državah prišlo do poveča-
Tihomir Oreškovic in Miro Cerar med včerajšnjim pogovorom predsedstvo vlade rs
nih dvostranskih napetosti in posledično destabilizacije Zahodnega Balkana.
Oreškovic je v tej luči podprl pobudo slovenskega premierja za pomoč Grčiji in Makedoniji pri zaustavitvi nezakonitih migracij za balkanski poti, ki jo je prejšnji teden poslal evropskim kolegom. Predsednika vlad sta se dogovorila
za tesno sodelovanje pri uresničevanju omenjene pobude tako v operativnem smislu kot v luči prihajajočega februarskega zasedanja Evropskega sveta.
To je bilo prvo srečanje premierjev sosednjih držav in prvi obisk novega hrvaškega premierja v tujini po prevzemu položaja pred tednom dni. (sta)
/
AKTUALNO
Sobota, 30. januarja 2016
3
trst - Pred odprtjem novega sodnega leta
Na sodiščih malo osebja, a več opravljenega dela
TRST - Na sodiščih Furlanije Julijske krajine primanjkuje 36 odstotkov funkcionarjev in 18 odstotkov drugega upravnega osebja. Kljub temu pa se je število zaostalih civilnih sodnih postopkov v zadnjem letu znižalo za 17 odstotkov, število zaostalih postopkov na področju delovnega prava pa za 43 odstotkov. In še: v zadnjem letu so opravili na kazenskem sodišču 1860 postopkov več kot leto prej, tako se je število zaostalih procesov v zadnjem desetletju znižalo za kar 40 odstotkov. In kar 52 odstotkov procesov se je zaključilo v predvidenem petletnem roku (ob upoštevanju, da je za kazenski postopek predvideni rok treh let, za prizi-vni postopek pa dodatni dve).
Te podatke o »delovanju pravice« v zadnjem letu je - dan pred današnjim začetkom novega sodnega leta - na včerajšnji tiskovni konferenci posredoval namestnik predsednika tržaškega priziv-nega sodišča Alberto Da Rin.
Z leve: Michela Consoli, Alberto Da Rin in Mariapia Maier
fotodamj@n
Nov predsednik sodišča 750.000 za stroške poslopij TRST - Alberto Da Rin
Da Rin opravlja to funkcijo od 1. januarja letos. To je po dokaj sporni, dejansko »vsiljeni« upokojitvi dosedanjega predsednika prizivnega sodišča Fur-lanije-Julijske krajine Maria Trampusa. Nadalje sta dva sodnika prizivnega sodišča zaprosila za premestitev, kar jima je bilo odobreno, tako je ostalo sodišče, pred prihodom novega predsednika, dovčerajšnjega vodjo videmskega kazenskega sodišča Oliviera Driganija, dejansko brez treh sodnikov, kar predstavlja dodatno težavo pri upravljanju sodstva v deželnem merilu, pa tudi sam De Rin je napovedal, da ga čez nekaj mesecev čaka upokojitev.
Zastaralo le 6% procesov
Kljub vsem tem težavam z osebjem je v zadnjem sodnem letu (v obdobju od 1. julija 2014 do 30. junija 2015) so zabeležili na deželnem območju le 6 odstotkov procesov, ki so se zaključili z zastaranjem kaznivih dejanj, medtem ko znaša vsedržavno merilo 23 odstotkov.
Novo osebje
Prvič po dvajsetih letih bo mogoče povečati število sodnega osebja. Na vsedržavnem merilu naj bi izbrali kakih 4 tisoč ljudi, ki pa naj bi jih »prekvalificirali«, sprejem v službo pa naj bi bil možen skoraj izključno »z mobilnostjo«, je sporočil namestnik predsednika sodišča Da Rin in obenem pojasnil, da bodo »novi sodniki pretežno starejše osebe, verjetno z velikimi težavami ob vstopu v novo službo.«
V zadnjem letu so se morala sodišča soočiti z dvema »posebnima« problemoma: tipično sodnim in povsem novim, upravnim.
Zavrnjene prošnje za azil
Povečalo se je število prizivov priseljencev, ki jim je posebna komisija zavrnila prošnjo za azil. Teh prizivov je bilo 644. Največ so jih predložili begunci iz Pakistana, Nigerije, Malija, Gvineje, turški Kurdi, nekaj manj pa Afga-nistanci.
Še do pred kratkim je prošnje za azil obravnavala posebna komisija v Gorici, ki pa je bila pristojna tudi za prošnje azilantov v Venetu, Tridentu in Južni Tirolski. Pričakovati je bilo, da se bo število - potem ko je začela v Veroni delovati nova komisija za obravnavo prošenj za azil priseljencev v Venetu - znižalo, a ni bilo tako.
Drugi, upravni problem predstavlja prenos upravljanja sodnih palač z občin na samo sodno strukturo. Od 1. septembra dalje morajo sodišča samostojno skrbeti za plačevanje vseh računov, za vzdrževanje in vse, kar konkretno zadeva delovanje sodišč. S tem se je upravno delo neverjetno povečalo, sodišča pa nimajo izurjenega osebja, ki bi mu bilo kos. »Potreben bi bil vsaj geometer,« je potožila vodja prizivne-ga sodišča Michela Consoli, ki je tudi pojasnila, koliko to novo upravno delo stane: ministrstvo za pravosodje je za obdobje od 1. septembra do 31. decembra lani (torej za zadnje četrtletje) namenila prizivnemu sodišču (za vsa sodišča v deželi) 750 tisoč evrov. Pomeni, da bo letno upravljanje sodišč stalo 2 milijona 250 tisoč evrov.
Telematski proces
Tudi sodstvo Furlanije Julijske krajine se je začelo posodabljati. Tako imenovani telematski proces omogoča uporabo elektronske tehnike pri številnih sodnih aktih, na primer pri naroku, pa tudi pri posredovanju obsežnih sodnih dokumentov odvetnikom.
Vloga odvetnikov
V tej zvezi je predsednica odvetniške zbornice Mariapia Maier poudarila, da so se odvetniki zelo potrudili pri prehodu s starega, običajnega sistema dela na telematsko tehniko. Opozorila pa je, da imajo na ta način odvetniki dejansko manj časa za pregled dokumentacije (dvajset dni) in pripravo obrambe. Ugodno pa je ocenila tako imenovano pogodbeno oskrbo za zunajsodno rešitev sporov. To je nov, časovno omejen postopek (tri mesece časa in po potrebi še dodatni mesec), s katerim se je mogoče - s posredovanjem odvetnikov -v določenih primerih izogniti procesu. Ob tem pa je potožila, da je »honorar«, ki naj bi ga za to delo prejel odvetnik, dokaj nizek (največ 250 evrov).
Novo sodno leto
Da Rin včeraj ni posredoval podatkov o številu kaznivih dejanj, ki so jih zabeležili v zadnjem obravnavanem obdobju. To bo v svojem poročilu storil glavni tožilec prizivnega sodišča Dario Grohman na današnjem odprtju novega sodnega leta.
Marjan Kemperle
»Sodišče? A kaj ko Gorica nima morja«
TRST - Namestnik predsednika prizivnega sodišča Alberto Da Rin se je - ob predstavitvi poročila o delovanju sodstva v Furlaniji-Julijski krajini v zadnjem letu - zelo diskretno obregnil ob vprašanje sodišča v Gorici.
Ta problem se vleče že leta, osrednje vprašanje zadeva kritje predvidenih delovnih mest. Govor je bil o združitvi goriškega sodišča s tržaškim, a tudi o razširitvi pristojnosti goriškega sodišča na območje videmske pokrajine do Palmanove in vse tja do Latisane. Na ta način bi se območje pristojnosti sodišča dejansko podvojilo. V Palmanovi in Latisani so imeli dva dodeljena sodni-
ka, ki sta pripadala videmskemu sodišču, potem je prišlo do sprememb.
Resnici na ljubo je sodišče v Gorici »malo vabljivo«. Tja prihajajo sod-niki-novinci, ki pa kaj kmalu zaprosijo za premestitev v kak bolj vabljiv kraj. Ko je prošnja sprejeta odidejo, kar spet povzroča težave s kritjem predvidenih delovnih mest.
Zakaj se to dogaja?
Tako Trst kot Gorica sta v vse-državnem merilu v periferiji. Med obema pa obstaja razlika. V Trstu sodniki ostajajo, v Gorici ne. Da Rin je razliko takole nakazal: »A kaj, ko Gorica nima morja ...« (mk)
gabrovec
Kdaj zakon o jusu in srenjah?
TRST - »Vprašanje revizije deželnega zakona, ki ureja tudi področje srenjske in jusarske imovine, spada med obveze, ki jih je na osnovi moje resolucije potrdila deželna uprava že ob začetku svojega mandata,« piše v sporočilu deželni svetnik SSk Igor Gabrovec. S kolegoma Claudiom Violinom in Eleno Bianchi (včeraj sta skupaj vložila zakonski osnutek) se je v minulih mesecih večkrat dogovarjal tudi za skupen zakonski osnutek, za kar pa je naposled zmanjkalo časa in politične sinteze.
»Iz vrst deželne večine se prav tako oblikuje zakonski predlog, ki bo torej šel skupaj v obravnavo najprej pristojne komisije. Ostajajo še vedno odprta določena vprašanja, saj obstajajo velike razlike med ureditvijo, pričakovanji in potrebami zelo raznolikih stvarnosti od Tržaške pa vse do goratih območij Kar-nije in Kanalske doline,« poudarja deželni svetnik Gabrovec, ki je v tem smislu v stalnem stiku z Agrarno skupnostjo srenj in jusov.
»Že pokojni Mirko Špacapan je zagovarjal rešitve, ki so odgovarjale pričakovanjem naše stvarnosti. Na isti valovni dolžini je tudi moje prizadevanje, da se jusom in srenjam polno prizna pravico do nedeljive lastnine in upravljanja s skupnim premoženjem, ki se že stoletja prenaša iz roda v rod prebivalcev naših vasi,« zaključuje deželni svetnik SSk. Napoveduje, da ostaja na razpolago tudi kolegom opozicije, ki so vložili prvi zakonski osnutek o teh vprašanjih.
V Trstu srečanje o Bohinjski progi
TRST - V Železniškem muzeju v Ul. G. Cesare bo danes ob 10. uri srečanje posvečeno 110. obletnici železnice Dunaj-Trst, ki je pri nas poznana kot Bohinjska proga. Na srečanju bodo sodelovali tudi zastopniki Slovenskih železnic in SPDT.
beneška slovenija - Nočna akcija v občinah Špeter in Podbonesec
»Demokratska stranka razprodala
italijansko zemljo Sloveniji«
ČEDAD - »To je italijanska zemlja, ki jo je Demokratska stranka razprodala Sloveniji.« Napisi s tem besedilom so se preteklo noč pojavili ob vhodu v nekatere vasi Nadiških dolin. Nekateri domačini so poklicali če-dajske karabinjerje, ki so sestavili zapisnik, preslikali napise in jih odstranili. O dogodku so obvestili vi-demsko tožilstvo, Demokratska stranka iz Nadiških dolin pa napoveduje kazensko ovadbo proti neznanim storilcem.
Šlo je za dobro organizirano in politično motivirano politično akcijo, kot jasno dokazuje ne le vsebina, temveč tudi oblika napisov pod dvojezičnimi krajevnimi tablami. Napisi so bili izdelani v tiskarni in so bili rjave barve, zelo podobni uradnim turističnim smerokazom. O dogodku sta poročala dnevnika Messaggero Veneto in Gazzettino, med prvimi pa je akcijo obsodil župan Podbonesca Camillo Melissa.
Novinar Gazzettina je prepričan, da je šlo za politično premišljeno pobudo, ki je naperjena ne le proti Demokratski stranki, temveč tudi
Napis pod tablo v Barnasu, ki so ga karabinjerji odstranili
messaggero veneto
proti tamkajšnji slovenski narodni skupnosti. »Vse to se je zgodilo v dolinah, kjer so domačini pred nekaj leti navdušeno pozdravili padec meje med Italijo in Slovenijo,« piše Gaz-zettino. Slovenska skupnost je zelo živahna, čeprav v zadnjem času doži-
vlja hud demografski padec, beremo še na spletni strani časopisa. Župan Podbonesca, ki pripada desni sredini, dogodek ocenjuje kot zelo nekulturno dejanje, ki odraža neko popolnoma neupravičeno jezo storilcev tega dejanja. (st)
1 8 Sobota, 30. januarja 2016	ŠPORT
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
Cosolini: V železarni se stanje stalno izboljšuje
Stanje v škedenjski železarni oziroma v okolju se stalno izboljšuje. Onesnaževanje se stalno zmanjšuje, to pa velja še zlasti za strupeni benzopiren, ki se spušča v zrak iz koksarne. Na bolje gre tudi, kar zadeva emisije iz plavža, čeprav bo potrebno za jasno sliko glede prašnih delcev PM10 počakati še nekaj časa.
To je povedal tržaški župan Roberto Cosolini včeraj popoldne na tiskovni konferenci, kjer je z občinskim odbornikom za okolje Umbertom Laurenijem posredoval javnosti nekaj informacij o dogajanju v železarni, o prizadevanjih občinske uprave za reševanje vprašanja onesnaževanja in o ukrepih in odredbah, ki jih je sprejela oz. izdala občinska uprava. Tiskovne konference so se udeležili tudi predstavniki deželne agencije za okolje ARPA, ki so govorili o vsebini od Dežele FJK ravnokar izdanega okoljske-ga dovoljenja AIA.
Namen srečanja z novinarji je bilo prispevati »jasnost« in posredovati »odgovore«, ki jih zahtevajo prireditelji demonstracije proti onesnaževanju železarne, tj. Odbor 5. december. Cosolini se je zato obrnil nanje, a tudi na vse občane, kajti pomembno je, da »govorimo vsi isti jezik«. Mnogo je tudi ljudi, ki je vložilo prošnjo za delovno mesto v železarni (več kot 500), je spomnil župan in opozoril, da se bodo mnogi udeležili protestne pobude samo v volilne namene. Med njimi bodo predstavniki strank, ki so deset let upravljali Trst in niso storil nič, zdaj pa se grejo, da so nedolžni, je ocenil Cosolini.
Tržaška občinska uprava pa je v štirih letih mnogo storila, saj je sodelovala pri izdelavi programskega sporazuma, pri nadzorovanju onesnaževanja prek merilnih naprav ARPA, pri izdelavi novega okoljske-ga dovoljenja AIA, ne nazadnje pa je izdala več odredb za omejevanje onesnaževanja, je spomnil župan, kot se je to zgodilo tudi pred kratkim.
Občinska uprava je pred koncem leta 2015 že opravila kontrole v železarni in preverila, ali je skupina Arvedi izvedla vse od programskega sporazuma predvidena dela za zmanjšanje onesnaževanja, hrupa in tudi smrada, ki jih povzroča tovarna pod
Škednjem, je še povedal župan na srečanju, ki so se ga udeležile tudi nekatere prebivalke Škednja in zastopnica gibanja No Smog Alda Sancin, ki so ponovno obsodile onesnaževanje. Občina stalno nadzoruje dogajanje in bo vsak mesec pripravljala poročila o stopnji onesnaževanja oz. o ukrepih družbe Siderurgica Triestina, da se to prepreči, je razložil Laureni.
Kar zadeva koksarno, je bila sicer koncentracija benzopirena od januarja do julija lani nad zakonsko mejo 1 nanograma na kubični meter. Odkar pa so avgusta lani namestili nov sesalni sistem, je bila količina benzopirena, ki so jo merili zlasti v škedenjski Ul. S. Lorenzo in Selva, vselej pod zakonsko predvideno mejo, in sicer v povprečju 0,6 na-nograma na kubični meter. V letu 2015 je bila zato koncentracija v povprečju nad zakonsko mejo (1,2 nanograma na kubični meter), zdaj pa se stanje vsekakor stalno izboljšuje. Dodatni ukrepi, ki jih zahteva občinska uprava, zadevajo zmanjšanje koncentracije prašnih delcev PM10 in hrupa. Občina bo torej stalno nadzorovala potek del v železarni, je zagotovil Cosolini, če pa bosta koksarna in plavž po zaključenih delih v prihodnosti še onesnaževala, bo občinska uprava zahtevala njuno zaprtje. (ag)
Pogled na škedenjsko železarno
fotodamj@n
Confindustria: AIA vsebuje pomembne novosti
Novo okoljsko dovoljenje AIA za škedenjsko železarno, ki ga je izdala Dežela Furlanija Julijska krajina, vsebuje pomembne novosti in uvaja vrsto predpisov in vinkulacij, ki jih bosta morala skupina Arvedi in družba Siderurgica Triestina strogo upoštevati. Poleg tega predvideva stalno monitoražo in kar štiri kontrole v letu, ki lahko trajajo tudi več dni, prvič pa so uvedli tudi t.i. oceno o vplivu na zdravje.
To je izjavil včeraj predsednik deželne Confindustrie Sergio Razeto, ki je ocenil, da je AIA pomemben in popolnoma nov dokument, katerega namen je usklajevati industrijsko dejav-
nost tovarne, ki je temeljnega pomena za ekonomsko tkivo mesta, in upoštevanje okolja oziroma zdravja ljudi. Skupina Arvedi se je od vsega začetka obvezala, da bo upoštevala okolje in v ta namen napovedala vrsto ukrepov za zmanjšanje stopnje onesnaževanja, je dodal Ra-zeto, in je vselej dokazala resnost in doslednost, kar zadeva zaščito zdravja delavcev in občanov.
Sergio Razeto
Odbor 5. december proti škedenjski železarni
Odbor 5. december - Pravica, zdravje, delo je ponovno povabil občane, da se udeležijo demonstracije proti onesnaževanju železarne, ki bo jutri ob 15. uri na Trgu Oberdan. Župan je odgovoren za zdravje občanov, pravijo člani odbora, ki opozarjajo, da železarna še deluje, čeprav je bilo rečeno, da morajo biti pred koncem leta 2015 rešeni vsi problemi. To se ni zgodilo, so še povedali v odboru in poudarili, da ne sme nihče izkoriščati vprašanje železarne v volilne namene.
zgonik - Obvestilo
Varianta
prostorskega
načrta
Občina Zgonik sporoča, da se je začel postopek za sprejetje in naknadno odobritev (delne) variante splošnega občinskega prostorskega načrta (SOPN), ki naj vključuje naslednje spremembe: krčenje zazidljivih območij (B2.1 in B2.2); pretvorbo območij E3 (kmetijsko proizvodno območje gozdno-ži-vinorejskega značaja), ki jih ne pokrivajo gozdovi, v druga kmetijska območja (E4 in E5); spremembo naselitvenega obsega na območjih E5 (kmetijsko proizvodno območje prevladujočega kmetijskega značaja); pretvorbo opuščenih vojaških območij; opredelitev homogenih območij v bližini trase plinovoda; preverjanje tehničnih izvedbenih predpisov SOPN, da se prilagodijo določila ciljem, ki jih načrt zasleduje, še posebno v zvezi z območjem A »zgodovinska jedra« (na primer stavbno pohištvo iz drugačnih materialov, na videz podobnih lesu).
Uprava vabi občane, da predstavijo predloge do 10. marca letos in jih v pisni obliki posreduje tehničnemu uradu med običajnimi uradnimi urami. Več informacij nudi tehnični urad, dostopne so tudi na spletni strani www.comune.sgonico.ts.it.
Pri Fernetičih zasegli kozmetične izdelke
Italijanska mejna policija je v četrtek ponoči pri Fernetičih zasegla 284 stekleničk parfuma in 98 obraznih krem znanih blagovnih znamk. Blago je bilo v treh večjih tor-
bah in raznih škatlah v avtomobilu, ki je pripeljal iz Slovenije. 48 in 25 let stara romunska državljana nista imela dokumentov o izvoru blaga, primerne razlage nista ponudila, zato so ju ovadili zaradi suma tihotapljenja ponaredkov.
Carinska uprava pa je včeraj sporočila, da je v dobrodelne namene dala 900 parov ženskih sandalov s ponarejenimi znamkami, ki so jih bili zasegli pred časom. Sandale so izročili tržaški škofijski Karitas.
trst - Večina avtomobilov lahko vozi po mestu
Zlasti z otroki čim manj sprehodov po centru
mestno nabrežje - Nenavadna prometna nesreča
Avto zavozil sredi cestišča in silovito zbil cestni znak
Mestni redarji so včeraj ustavili 72 avtomobilov
Prepoved vožnje po tržaškem mestnem središču med 15. in 20. uro se bo zaradi povečane stopnje onesnaženosti nadaljevala do torka. Včeraj kljub zapori ni bilo opaziti velike razlike, saj prepoved ne velja za vozila nad standardom euro3 (torej euro4 in sodobnejša), ampak samo za starejša vozila, ki jih je seveda vse
manj. Mestni redarji so med kontrolami po mestu ustavili 27 vozil: samo dve nista ustrezali omenjenim standardom, njuna voznika pa si bosta ne-spoštovanje prepovedi nedvomno zapomnila, saj sta prejela globo v višini 164€. Občinska uprava svetuje prebivalcem, naj se, posebno v družbi majhnih otrok, ne zadržujejo v središču mesta.
Vozilo sredi cestišča, zbiti cestni znak v rokah lokalnega policista
fotodamj@n
Korzo Cavour je bil v četrtek opoldne prizorišče nevsakdanje prometne nesreče. Avtomobil, ki je vozil v smeri od nabrežja proti železniški postaji, je v križišču z Ul. Milano zavozil na sredino cestišča in treščil v pločnik, ki razmejuje vozna pasova ter pri tem zbil cestni znak, ki s puščico jasno opozarja, da
je treba zapeljati naravnost, ne pa tja, kamor je zapeljal avtomobil. Vozilo je prevozilo še nekaj metrov preden se je ustavilo z majhnim pločnikom med kolesi. Na kraj je prispel rešilec, a voznik ni bil poškodovan, tudi zato, ker je zračna blazina ublažila udarec. Vse izvide o nesreči je opravila lokalna policija.
/
TRŽAŠKA
Sobota, 30. januarja 2016
5
trst - Fundacija Luchetta v spomin na padle novinarje
Na Borznem trgu aprila festival dobrega novinarstva
Tridnevno dogajanje bodo sooblikovali številni gostje
trst - Antropolog in aktivist Jeff Halper
Izrael, človekove pravice in mednarodna podpora
Daniela Luchetta, Beppe Giulietti in Giovanni Marzini med včerajšnjo predstavitvijo
fotodamj@n
Novinarska nagrada Luchetta se vrača med ljudi, na ulice in trge, kjer se je njena zgodba začela. Potem ko so na Velikem trgu potekale prve podelitve nagrad, ki nosijo imena štirih ubitih tržaških novina^ev in snemalcev, so organizatorji letos poskrbeli za razveseljivo novost: od 22. do 25. aprila bo na Borznem trgu potekal »festival dobrega novinarstva« L.ink (Premio Luchetta incontra). Včeraj - ob dvaindvajseti obletnici tragičnega mostarskega dogodka, v katerem so izgubili življenje Dario D'Angelo, Marco Luchetta in Saša Ota, - so ga predstavili v Novinarskem krožku. Ob prisotnosti predsednika enotnega novinarskega sindikata FNSI Beppeja Giuliettija sta o festivalu in fundaciji, ki nosi ime po treh mostarskih žrtvah in Miranu Hrovatinu, ki je marca istega leta umrl v Somaliji, spregovorila Daniela Luc-hetta in Giovanni Marzini. Podelitev nagrad bo še dalje potekala julija.
Imena gostov, ki bodo sooblikovali štiridnevno aprilsko dogajanje, niso še znana. Marzini, sicer tajnik žirije, ki podeljuje omenjeno nagrado, je pojasnil, da se z njimi še dogovarjajo, festival pa so si zamislili kot celodnevni dogodek, ki se bo pod velikim šotorom začel z jutranjim pregledom tiska in nadaljeval z raznimi okroglimi mizami, predstavitvami, intervjuji. Giulietti je pohvalil nagrado, ki postavlja v središče pozornosti pozabljena bojišča in tragedije (mimogrede: JM Lopez, lanski zmagovalec nagrade Hro-vatin, je že več mesecev v rokah islamskih skrajnežev). Predlagal je, naj bodo med go-
Sindikat sinonim za kompromis
Beppe Giulietti je od decembra lani predsednik enotnega novinarskega sindikata (Federazione nazionale della stampa). Kot sam pravi - na žalost, saj je bil na to mesto izvoljen potem, ko je umrl njegov predhodnik Santo Della Volpe, novinar in prijatelj, s katerim je delil marsikatero bitko, zlasti v krogu novinarskega društva Ar-ticolo 21. Novinar beneškega sedeža ra-diotelevizije Rai je bil pred tem tajnik sindikata Usigrai in parlamentarec.
Po včerajšnji predstavitvi nagrade L.ink se je Giulietti sestal s kolegi in jih seznanil z izzivi, ki v prihodnjih mesecih čakajo sindikat FNSI in tudi širšo družbo. 22. februarja se bo v parlamentu končno začela razprava o zakonu za založništvo, ki je bil več mesecev ustavljen v komisiji za kulturo poslanske zbornice. Seveda ne gre za idealen zakonski predlog, tako Giu-lietti, ampak sindikat je sinonim za pogajanje in iskanje kompromisov ter skupnih imenovalcev. »Zavedati se
moramo, da v parlamentu tako na levici kot na desnici prvič sedijo ljudje, ki nimajo radi novinarjev in sindikalnih pogajanj ...« Giulietti upa, da bo zakon sprejet, saj ga novinarski sektor krvavo potrebuje. Nerešenih vprašanj ne manjka, med njimi izstopa javno financiranje medijev - na podlagi novega zakona bodo namreč določali, kateri mediji in pod katerimi pogoji so upravičeni do javnih prispevkov. Brez teh pa bi bila večina manjših časopisov in radijskih oz. televizijskih postaj obsojena na zaprtje.
Giulietti je pozval k večji enotnosti novinarjev in se zavzel za odpravo tako imenovanih struj. »Pred 30 leti, ko so se novinarji ločevali na podlagi programov oziroma svetovnih nazorov, so bile morda upravičene, danes pa mi ne zna nihče pojasniti, v čem se razlikujejo ... « Zavzel se je tudi za več dialektike in omike: »Kdor me napada in uporablja neprimerno izrazoslovje, ne bo dočakal mojega odgovora.« (pd)
sti festivala tudi mladi prekarni novinarji, ki se v raznih italijanskih krajih vsakodnevno soočajo z ustrahovanjem tistih, ki bi jim radi zamašili usta. Luchettova vdova in predsednica omenjene fundacije je dejala, da se
želijo z organizacijo festivala zahvaliti mestu, ki že 22 let podpira delovanje fundacije: njeni hiši, polni bolnih otrok, in center v Ulici Valdirivo, kjer dnevno poišče pomoč okrog sto petdeset ljudi. (pd)
»Skoraj nihče si ni domišljal, da se bo po zaključenem bolečem poglavju Južnoafriške republike na svetu spet pojavil apartheid. Žal pa smo v Izraelu priča ravno tovrstni obliki diskriminacije in segregacije palestinskega naroda in vse to se dogaja ob podpori naših vlad.« V to je trdno prepričan ameriški antropolog judovskega rodu Jeff Halper, ki se je v Izrael preselil leta 1973 in si v okviru različnih gibanj že vrsto let aktivno prizadeva za zaščito pravic Palestincev. V torek je na Pomorski postaji na pobudo združenja Salaam otroci oljke predstavil svojo zadnjo knjigo War against the people: Israel, the Palestinians and Global Pacification (Vojna proti ljudstvu: Izrael, Palestinci in globalni mirovni procesi).
Kako je mogoče, da kljub sistematičnemu kršenju človekovih pravic in uničevanju palestinskega naroda, Izrael vseeno uživa vsestransko mednarodno podporo, se je vprašal ameriški aktivist, ki meni, da bodisi teorija judovskih lobijev, ki naj bi pogojevali odločitve najrazličnejših predstavnikov oblasti, kot občutek krivde Evropejcev zaradi tragedije holokav-sta ne predstavljata zadovoljivi razlagi. Po njegovem mnenju je odgovor treba iskati na področju izraelske politike državne varnosti: »Izrael trguje z orožjem s preko 170 državami na svetu. V letih je razvil izredno učinkovito in do podrobnosti dodelano sodobno vojaško tehnologijo. Uspelo mu je namreč zasesti ključno mesto v boju proti terorizmu, kateremu številne države posvečajo ogromno finančnih sredstev in pozornosti.« Izraelska država je na tem področju dosegla tako visoko raven, da lahko nudi katerikoli oboroženi sili najsodobnejše oblike pomoči in svetovanja, od vojske in policije do obveščevalnih služb.
»Situacija je vse hujša,« je tržaškemu občinstvu dejal Halper. Vedno več Judov se po načrtih izraelske vlade načrtno naseljuje na območja, na katerih so zgodovinsko prisotni Palestinci. Bolj
Jeff Halper; spodaj grafit v Gazi
kot kolonije, kakor jih sami imenujejo, postajajo to pravcata judovska mesta. Palestinci so pravzaprav jetniki, živijo v zaporu brez sten. Ta zapor pa je v bistvu zelo podoben skladišču, saj so zadnja vrata odprta. V vsakem trenutku ga lahko zapustijo, kar je pravzaprav cilj tamkajšnje obasti.
»Možnost, o kateri se je dolgo govorilo, da bi nastali dve ločeni državi, je tako postala neuresničlji-va. Nobena država namreč ni pripravljena prisiliti Izraela, naj zapusti zasedena območja. Sprijazniti se moramo z idejo, da bo tu samo ena država, nekako se moramo prilagoditi dani stvarnosti.« Halperjeve besede so bile jasne: »To je po mojem res edina možna rešitev v trenutnih okoliščinah. Glasno pa moramo povedati Izraelu, da to ne sme biti država, ki temelji na aparthei-du. Osnovana mora biti na vrednotah demokracije, v kateri imajo vsi enake pravice in dolžnosti. Cilj, ki ga moramo zasledovati, je uresničitev sobivanja dveh kultur pod isto streho.«
Vesna Pahor
koper - Včeraj
Kontejnerji v Trst zaradi težav z vlaki
Luka Koper se zaradi hudih zastojev v železniškem prometu sooča s posledicami teh težav, saj so njihove stranke prisiljene iskati druge poti. Med drugim jim je včeraj ena od strank sporočila, da bo nekaj kontejnerjev peljala v Trst, ker se ji mudi, ter se poleg tega pritoževala nad dejstvom, da ima nekaj kontejnerjev še na vlaku, ki je obstal nekje v Sloveniji, ter na drugem vlaku, ki je ostal v Avstriji, ker ga Slovenske železnice niso mogle prevzeti.
Predsednik uprave Luke Koper Dragomir Matic je že prejšnji teden ob predstavitvi rezultatov poslovanja družbe opozoril na po njegovem alarmantno stanje v železniškem prometu. Železniški prevozniki ne uspejo odpeljati oz. pripeljati tovora, namenjenega v koprsko pristanišče, je dejal Matic.
milje - Jutri primarne volitve v levi sredini
Dvoboj Marzi-Parapat
Danilo Savron iz vrst Slovenske skupnosti ne bo več kandidiral za občinski svet
Miljska leva sredina bo na jutrišnjih primarnih volitvah izbrala svojo župansko kandidatko na junijskih občinskih volitvah. Za kandidaturo se potegujeta pod-županja Laura Marzi (stranka SEL) in občinska odbornica Valentina Parapat iz Demokratske stranke. Edino volišče bo na sedežu SEL v Ul. Dante Alighieri v Miljah, volitve bodo med 8. in 20. uro. Volivci, ki morajo imeti osebni dokument, bodo plačali dva evra, pred glasovanjem se bodo obvezali, da bodo na volitvah podprli levo sredino.
Parapatovo je med drugim podprl župan Nerio Nesladek, ki po desetih letih za krmilom Občine ne more več kandidirati. Župan, ki je tudi pokrajinski tajnik DS, je prepričan, da predstavlja tajnica občinske strankine sekcije Parapatova kontinuiteto z njegovo upravo. Marzijeva uživa podporo SEL in nekaterih predstavnikov miljske civilne družbe.
Slovenska skupnost, kot nam je povedal občinski svetnik Danilo Savron,
Laura Marzi (SEL)
se ni opredelila o jutrišnji preizkušnji, bo pa na volitvah podprla župansko kandidatko leve sredine. »Parapatova in Marzijeva sta sposobni kandidatki, ki zelo dobro poznata miljsko stvarnost,« poudarja Savron. Na volitvah (skoraj gotovo bodo 12. junija) ne bo bo več kandidiral.
»V miljskem občinskem svetu sem bil kar dvajset let, kar je res zelo dolga doba. V Slovenski skupnosti že iš-
Valentina Parapat (DS)
čemo naslednika ali naslednico. Dobiti kandidata za občinski svet ne bo lahko, saj politika ni ravno privlačna in zanimiva, posebno med mladimi. Upam vsekakor, da se bo našel kdo med Slovenci v Miljah, ki bo sprejel ta izziv in se angažiral za dobrobit skupnosti,« nam je povedal Savron. V tej zakonodajni dobi, kot tudi v prejšnji, je bil edini Slovenec v miljskem občinskem svetu. (st)
trst - Šolske menze
Cosolini sprejel vodstvo podjetja Dussmann
Tržaški župan Roberto Cosolini je včeraj sprejel vodstvo podjetja Dus-smann Service iz Milana, ki si je jeseni zagotovilo razpis za ponudbo obrokov v tržaških občinskih otroških jaslih in vrtcih in nekaterih državnih vrtcih. Do srečanja je prišlo, ker je pod vprašajem nemotena ponudba storitev v menzah, po drugi strani pa so na prepihu mnoga delovna mesta. Kot smo že poročali, naj bi podjetje Dussmann 6. februarja nadomestilo družbo CIR Food iz Emilije-Romagne, ta pa je vložila priziv: deželno upravno sodišče ga je zavrnilo, zdaj pa je na potezi še državni svet. Poleg tega naj bi Dussman odpustil nekatere zaposlene.
Župan Cosolini je pozval vodstvo podjetja Dussmann, da nič ne ukrepa in počaka na razsodbo državnega sveta, ki bo 18. februarja.
Panožni sindikati Filcams-Cgil, Fisascat-Cisl in Uiltucs-Uil so medtem napovedali shod v podporo 173 uslužbenk, ki bo na Velikem trgu jutri od 11. do 13. ure.
6
Sobota, 30. januarja 2016
TRŽAŠKA
/
gropada - S pomočjo službe 118 se je tašča prelevila v porodničarko
»Telefonsko vodeni« porod v domači sobi
Osebje službe 118 ima vsak dan opravka z najrazličnejšimi primeri, pogosto žal tudi s tragičnimi. Včeraj dopoldne pa jih je lep, nenavaden dogodek spravil v dobro voljo. V neki hiši v Gropadi je otro-čiček privekal na svet s pomočjo njihovih telefonskih navodil, namesto porodničar-ke je mamici Ivani stala ob strani ... tašča. »Moja mama je s telefonom v roki postala porodničarka ...« je bil včeraj popoldne srečen novopečeni očka Stefano. Razložil je, da z Ivano nista načrtovala poroda med domačimi stenami, novorojenček Erik pa je očitno želel čim hitreje zagledati luč sveta. Srečna starša sta se v Gropado preselila šele pred nekaj tedni, na dan svetih treh kraljev, njun malček pa je včeraj po navedbah domačinov prvi otrok, rojen v Gropadi v zadnjih 50 letih.
A pojdimo po vrsti. Potek dogodkov nam je podrobno opisal Lorenzo Sardo, prisebni zdravstveni delavec, ki je bil dopoldne v operativnem centru službe 118 telefonsko povezan z improvizirano gropajsko »porodnišnico«. »Ob 9.52 nas je poklicala prijateljica nosečnice, odgovoril sem jaz. Dejala je, da se bo kmalu rodil otrok, a je bila še bolj vznemirjena od same nosečnice. Nato je telefon izročila bodoči materi nosečnice oz. bodoči babici,« je povedal. V katinarski bolnišnici, od koder bi v petih minutah prispeli v Gropado, v tistem trenutku ni bilo rešilca: »Najbližji je bil v središču Trsta: takoj smo ga poslali na Kras. V njem sta bila poleg ostalega osebja dva zdravnika.« Sardo je po telefonu miril gospo in ji dajal navodila. »Razumeli smo, da je porod tik pred zdajci. Prvi popadki naj bi se pojavili včeraj (v sredo, op. nov.) zvečer, dopoldne pa so bili že zelo pogosti in močni. V teh primerih je treba preverjati, ali je glava otroka prav umeščena in kje se točno nahaja. Poleg tega sem ponavljal, da nosečnica ne sme za-
Rešilec je prispel nekaj minut po »bliskovitem« porodu
drževati otroka, ker je stvar tako samo bolj boleča. Otroka je treba spodbujati in pospremiti ...« Na koncu, že ob 10.03, je bilo zgodbe konec. Po enajstminutnem telefonskem pogovoru se je v spalnici v prvem nadstropju gropajske hiše rodil mali Erik. Lep in zdrav, težak 2,6 kilograma. Le nekaj minut po njegovem rojstvu je prispel reši-lec, ki je njega in mamo odpeljal na pregled v bolnišnico Burlo Garofolo, kjer ju bodo še malo zadržali. Kaže, da je prav vse v redu. Na vprašanje, ali so taki primeri pogosti, nam je Lorenzo Sardo iz službe 118 povedal, da sploh ne, gre za redkost.
Očka Stefano, ki je iz službe prihitel domov, ko je bilo dogajanje na vrhuncu, je bil popoldne seveda odlično razpoložen. Povedal je, da so bili zdravstveni delavci zelo prijazni in so se ravno tako veselili. Ob vsakem rojstvu je treba praznovati, po takem podvigu pa še bolj.
Aljoša Fonda
opčine - Župnija sv. Jerneja in Vesela pomlad
Zborovski koncert
z Jenkinsovimi pesmimi
Župnija svetega Jerneja na Opči-nah bo v nedeljo v sodelovanju s pevskim društvom Vesela pomlad gostila zanimiv zborovski projekt z izvedbo odlomkov iz vokalno-instrumentalne-ga dela Karla Jenkinsa Adiemus-Pesmi iz svetišča. Sugestivne skladbe, ki so bile velikokrat uporabljene tudi v filmih, oddajah, spotih in dokumentarcih, bodo tokrat zaživele v posebnem, pesni-ško-glasbenem prepletu. Idejno zasnovo je podpisala Mira Fabjan, ki je tudi pripravila in bo vodila pevsko skupino VokalArt. Desetčlanska instrumentalna skupina (flavta, violini, viola, violončelo, tolkala) pa bo podprla petje in bo z zvočnimi vtisi Ivana Pe-nova ustvarila mostove s pesniškimi deli Majde Artač na temo barv in z besedami na temo elementov (Obed, Rebula, Pangerc in Černo).
Velški skladatelj Karl Jenkins je umetnik s svojevrstno, prepoznavno glasbeno identiteto, ki izhaja iz eklekti-čnih interesov in izobrazbe. V zborovskem svetu je najbolj znan zaradi več-delnega cikla Adiemus. Cikel zaznamuje osrednja vloga glasov, ki v različnih stilih podajajo besedila v izmišljenem jeziku, kar omogoča poslušalcu, da sam določi značaj in sporočilo vsake skladbe. Prvo poglavje cikla je Songs of the sanctuary oz. Pesmi iz svetišča: duhovnost je v tem primeru odprta, univerzalna, brez specifičnih verskih oznak, glasba pa črpa iz različnih, tudi ljudskih virov.
Mira Fabjan
Naslov dogodka je Spectrum, saj bo paleta različnih barv zaobjela preteklost in sedanjost, novo in staro, tradicijo in inovacijo, glasbo in besedo, a tudi obrt, saj bodo pevke nosile uhane, ki so jih ustvarile tečajnice klekljarskega krožka SKD Tabor pod mentorstvom Alenke Križmančič Sossi. Koncert ob praznovanju sv. Janeza Boska bo v cerkvi svetega Jerneja s pričetkom ob 17. uri. (rop)
Nedeljski tango
Kulturno društvo Friedrich Schiller vabi jutri ob 17. uri v Beethovnovo dvorano v Ul. Coroneo 15, kjer bo nastopila tržaška skupina Tango Illegal. Na dogodku, pri katerem sodelujeta Deutscher Hilfsverein in Fundacija Casali, bo seveda v ospredju priljubljeni argentinski ples, ki ima tudi v Trstu veliko privržencev.
Včeraj danes
Danes, SOBOTA, 30. januarja 2016
MARTINA
Sonce vzide ob 7.29 in zatone ob 17.07 - Dolžina dneva 9.38 - Luna vzide ob 23.45 in zatone ob 10.53.
Jutri, NEDELJA, 31. januarja 2016
JANEZ
VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,4 stopinje C, zračni tlak 1028,8 mb narašča, vlaga 94-odstotna, brezvetrje, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 10,4 stopinje C.
S Poslovni oglasi
PRODAM ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE z odobrenim gradbenim načrtom v kraju Repen.
Tel. 328-2485769
ponedeljek - petek od 17.00 do 18.00.
RESTAVRACIJA KARIS NA PESKU prireja večerje z glasbo v živo in plesom:
30. januarja Dalmatinska fešta z duom Laguna Blu iz Hrvaške
6. februarja pustna sobota s skupino
Giuliapellizzariballaben(d) Za info in rezervacije: 040-226294
S Mali oglasi
NEZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE 4.000 kv.m., med Opčinami in Repnom, dostop z avtom, prodam za 14.500,00 evrov. Tel. 380-3017723.
PRODAM dve ženski narodni noši, ročno vezene rute in tudi bluze. Tel. 040-299820 ali 340-8868570.
PRODAM po zelo ugodni ceni dolg kožuh lisice, bele barve, mera 46/48. Tel.: 349-7769394.
SOCIALNA DELAVKA z večletno izkušnjo kot vzgojiteljica pomaga pri pisanju nalog učencem osnovne in srednje šole. Tel. št.: 348-2591457.
V CENTRU OPČIN dajem v najem stanovanje v 2. nadstropju: dve sobi, kuhinja, dnevna soba z balkonom, kopalnica, samostojno ogrevanje, klet in vrt. Tel.: 040-214309 ali 3332130947.
Mamici Metki in očku Aleksandru se je pridružila mala
Neža
Vse najboljše ji iz srca želijo
nona Silvana in nono Giordano, teti Wilma in Tanja, strica Francesco in Boris ter sestrična Nicole
Člani jamarskega društva Grmada
se veselijo z Aleksom in Metko ob rojstvu male
Neže
Bodoči jamarki želijo veliko zdravja in uspehov v življenju.
Čestitke
arhiv
S Izleti
ŽUPNIJA REPENTABOR prireja od 31. maja do 8. junija 9-dnevno popotovanje z avtobusom po Poljski preko Češke. Prijave (do 15. februarja) in vse info na tel. 335-8186940.
[I] Lekarne
Od ponedeljka, 25., do nedelje, 31. januarja 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30
Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka)
Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Orolo-gio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Oširek Piave 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Istrska ul. 18/B - 040 7606477, Ul. Stock 9 - 040 414304, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka)
Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264.
Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30)
Trg Liberta 6 - 040 421125, Istrska ul. 18/B - 040 7606477, Škedenjska ul. 44 -040 816296, Bazovica - 040 226165 ali 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.00-19.30).
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30)
Trg Goldoni 8 - 040 634144. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-
praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
U Kino
Danes praznuje na Proseku naša TERESA 18. rojstni dan. Vse najboljše ji želimo vsi, ki jo imamo radi.
Včeraj je v Križu praznoval svoj častitljivi rojstni dan - 92 let, naš dragi nono FRANČKO. Mnogo zdravja in veselja v krogu svojih dragih mu želimo vsi domači, še posebno pa ljubljena vnuka Devan in Andraž.
Danijelu in Sarah se je pridružila hčerkica AGATA. Vso srečo novi povečani družini želijo vsi Šemčevi.
Prihoda male AGATE se veselijo Nika, Jasna, Ivan in Peter.
AMBASCIATORI - 16.00,18.40, 21.30 »Revenant - Redivivo«.
ARISTON -16.30,18.45,21.00 »Ilfiglio di Saul«.
CINEMA DEI FABBRI -14.00 »La velita negata«; 16.00 »Pasolini e il paesag-gio«; 18.00 »Comizi d'amore«; 20.00 »II paese dove gli alberi volano«; 21.30 »Condotta«.
FELLINI - 15.00,16.40,18.20 »IIpiccolo principe«; 20.00, 22.10 »La grande scommessa«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.20, 18.30, 21.00 »La corrispondenza«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 20.30, 21.30 »Joy«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45 »Carol«.
KOPER - PLANET TUŠ - 15.00, 16.00, 17.00 »Alvin in veverički: Velika Alvin-tura«; 14.00 »Dobri dinozaver«; 16.10, 22.20 »Joy«; 13.40, 15.40, 16.30 »Medo s severa«; 14.30, 18.20, 20.20 »Očka proti fotru«; 15.20 »Podlih osem«; 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 »Povratnik«; 13.50, 20.40 »Soba«; 18.30 »Svaka pod krinko«; 18.55 »Turandot«; 20.00, 22.30 »Velika poteza«; 18.00 »Volčja druščina«.
NAZIONALE - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »L'abbiamo fatta grossa«; 20.30 »Revenant - Redivivo«; 15.30, 17.10, 18.50, 20.20, 22.00 »Quo vado?«; 20.10, 22.15 »Steve Jobs«; 15.10, 16.50, 18.30 »Piccoli brividi«; 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Point break«; 15.10, 16.50, 18.30 »Doraemon: No-bita e gli eroi dello spazio«.
SUPER - 16.00, 20.00 »Assolo«; 17.40, 21.40 »Il ponte delle spie«.
THE SPACE CINEMA - 16.10 »Creed«; 15.30, 17.40 »Doraemon: Nobita e gli eroi dello spazio«; 16.30, 19.05, 21.40 »Joy«; 15.10, 17.30, 19.50, 21.00, 22.10 »L'abbiamo fatta grossa«; 15.00, 17.25, 19.50, 22.15 »Point break«; 15.20, 17.15, 19.50, 21.50 »Quo vado?«; 15.20, 18.25, 19.10, 21.30 »Revenant - Redivivo«; 18.30 »Se mi lasci non vale«; 22.15 »Steve Jobs«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.40, 17.50, 20.00, 22.15 »L'abbiamo fatta grossa«; Dvorana 2: 15.30 »Dorae-mon: Nobita e gli eroi dello spazio«; 17.20, 19.50, 22.10 »Joy«; Dvorana 3: 17.00, 21.15 »Revenant - Redivivo«; 15.15, 19.50 »Quo vado?«; Dvorana 4: 17.45 »Steve Jobs«; 15.30, 20.00, 22.15 »Point break«; Dvorana 5: 15.40 »Pic-coli brividi«; 17.30, 19.50 »La corrispondenza«; 22.10 »Steve Jobs«.
^ Turistične kmetije
KMEČKI TURIZEM RADETIČ SIDONJA v Medji vasi je odprt ob sobotah in nedeljah.
Tel. 040-208987
Id Osmice
FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. 040-299442. OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen
42. Tel.: 040-327135. PRI DAVIDU, Samatorca 5, je odprta
osmica. Vabljeni. Tel.: 040-229270. ROBERTO ŠAVRON je v Gabrovcu št. 27 odprl osmico. Vesel bo vašega obiska! Tel. št.347-2511947. V LONJERJU ima osmico Fabio Ruzzier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. 040-911570, 334-3095019.
/
TRŽAŠKA
Sobota, 30. januarja 2016
7
PIHALNI ORKESTER BREG
v sodelovanju s KD F. Venturini,
prireja koncert
'Pozdrav novemu letu'
v nedeljo, 31. januarja,
ob 17.30 v centru Anton Ukmar pri Domju
Sodeluje dekliška vokalna skupina Primorsko
dir. Aleksandra Pertot in harmonikaš Marino Zobin
oglasni oddelek Primorskega dnevnika TRST - Ul. Montecchi 6
I. nadstropje
OD PONEDELJKA DO PETKA OD 10.00 DO 14.00 URE
OB SOBOTAH OD 10.00 DO 13.00 URE OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH SLUŽBA NE DELUJE
C
brezplačna številka —
800 912 775
oglasits@primorski.eu
Naročila poslana po e-mailu morajo imeti priložene naslednje podatke: ime, priimek, telefonsko številko in davčno kodo naslovnika, na katerega bo izstavljen račun
9 Šolske vesti
HUMANISTIČNI IN DRUŽBENOEKONOMSKI LICEJ Antona Martina Slomška v Trstu, vabi dijake tretjih razredov nižjih srednjih šol na dan odprtih razredov, ki bo potekal v torek, 2., in v torek, 16. februarja, od 8. do 13.30. Zainteresirani dijaki naj svojo prisotnost javijo tajništvu liceja Slomšek najkasneje do danes, 30. januarja, oz. do sobote, 13. februarja.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA J. Pangerca sporoča koledar informativnih sestankov za vpise v vrtce: OV Miško-lin-Boršt in OV Kekec-Boljunec, Bo-ljunec 473, 2. februarja, ob 16.30; OV Mavrica, Ul. DAnnunzio 62 - Milje, 1. februarja, ob 16.30.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA Opčine vabi starše, ki bodo vpisali otroke v prvi letnik otroških vrtcev, v prvi razred osnovne šole in v prvi razred nižje srednje šole na informativna srečanja, ki bodo potekala po posameznih šolah oz. vrtcih. OV Vrabec - Bazovica: 1. februarja, ob 16.00 in OV Košuta -Križ: 5. februarja, ob 15.45. Nižji srednji šoli: NSŠ Kosovel - Opčine: 4. februarja ob 16.30 in NSŠ Levstik - Pro-sek: 4. februarja ob 17.30.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA Vladimir Bartol pri Sv. Ivanu sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v prvi razred OŠ F. S. Finžgarja v Barkovljah, Ul. Cerreto 19, v ponedeljek, 1. februarja, ob 17. uri; OŠ F. Milčinske-ga na Katinari, Ul. Marchesetti 16, v sredo, 3. februarja, ob 17. uri.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA Vladimir Bartol sporoča, da bo dan odprtih vrat na srednji šoli sv. Cirila in Metoda na Katinari (Reška cesta 519) 1. februarja, pri Sv. Ivanu (Ul. Caravaggio 4) pa 3. februarja, od 10. do 12. ure.
Bodoči srednješolci si bodo lahko ogledali šolo, prisostvovali učnim uram in sodelovali pri didaktičnih dejavnostih.
DIZ J. STEFAN sporoča, da bo dan odprtih vrat v sredo, 3. februarja, ob 18.30 za tehniški zavod, ob 19.15 za poklicni tečaj grafike - GriD. Profesorji posameznih oddelkov vam bodo na razpolago za katerokoli pojasnilo in informacijo. Toplo vabljeni!
VEČSTOPENJSKA ŠOLA J. Pangerca sporoča koledar informativnih sestankov za vpise v osnovne šole: COŠ M. Samsa - I.Trinko - Zamejski (Dom-jo 72) ob 16.30 v sredo, 3. februarja.
DIZ J. STEFANA sporoča mehanograf-ski kodi za vpis v prve razrede: TSTF003016 za smeri: Elektronika in elektrotehnika, Kemija, materiali in biotehnologija in Mehanika, meha-tronika in energija ter TSRI003019 za poklicni tečaj grafike - GriD.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA Nabrežina sporoča, da bo potekalo vpisovanje v otroške vrtce, osnovne šole in državno srednjo šolo I. Grudna do vključno 22. februarja. Vpisovanje v otroške vrtce se bo odvijalo na ravnateljstvu s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 8.00 do 10.00 in od 12.00 do 14.00. Vpisi za osnovne šole in za srednjo šolo I. Grudna bodo letos prvič on-line. Vsa dodatna navodila bodo na spletni strani www.vesna-brezina.it.
Ü] Obvestila
KRAŠKA OHCET: organizatorji vabijo mlade pare, zainteresirane, da se vzamejo »po starih običajih«, naj pošljejo svoj CV in kontakte na Občino Re-pentabor, Col 37 - 34016 Trst, s pripisom Kraški par 2016, do danes, 30. januarja.
NA DOLGI KRONI z Marizo Cepach »Olje kot protagonist v mediteranski kuhinji«: srečanje z degustacijo ek-stradeviškega oljčnega olja bo danes, 30. januarja, ob 16. uri. Omejeno št. mest. Info in vpis: ob petkih 17.0020.00 in v soboto 11.00-13.00; dol-gakrona@gmail.com; tel. 3385722967.
SOBOTNO DOPOLDNE V KNJIŽNICI
- NŠK obvešča, da bo danes, 30. januarja, Oddelek za mlade bralce v Narodnem domu odprt od 9.30 do 12.30 s pravljičnim utrinkom ob 11.00. Vabljeni predšolski otroci in osnovnošolci!
AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 31. januarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di So-pra. Odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke Esso na Opči-nah. Prosimo za točnost. Informacije in rezervacije 340-5814566 (Valentina).
PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ obvešča vse, ki bi se radi udeležili povork na Opčinah in v Sovodnjah s šempo-lajskim vozom, da se prijavijo na taj-nistvo@skdvigred.org, tel. 3803584580 ali pri vozu v Šempolaju.
UNINT - Šola Umetnosti (MFU - Kulturni dom F. Olivares) vabi na vodeni ogled razstave »Sonce noči - J. Miro« v Villi Manin z Leonardom Calvom v nedeljo, 31. januarja. Info na tel. 338-3476253.
KD RDEČA ZVEZDA - HATHA YOGA
- V sodelovanju z vaditeljem Janom, društvo organizira tečaj Hatha Yoge. Lekcije se bodo odvijale ob ponedeljkih in četrtkih v društvenih prostorih v Saležu. Urnik lekcij: od 18.00 do 19.30. Tečaj se bo začel v ponedeljek, 1. februarja, in se bo zaključil v ponedeljek, 30. maja. Vabljeni na fizično, psihološko in duševno sprostitev! Info: 340-6887720 (Jan).
SKD TABOR - HATHA YOGA - Društvo organizira tečaja yoge v Prosvetnem Domu na Opčinah. Lekcije se bodo začele v ponedeljek, 1. februarja. Tečaja se bosta odvijala v večernih in jutranjih urah, in sicer ob ponedeljkih ob 20.00, ob torkih in petkih ob 9.00. Vabljeni na spoznavanje in vadbo starodavne indijske modrosti, ki omogoča razvoj vašega telesnega in umskega potenciala ter duševno sprostitev. Info: 340-6887720 (Jan).
SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L.KOŠIR vabi člane in slovenske filateliste na občni zbor kluba, ki bo v sredo, 3. februarja, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Sv. Frančiška 20.
SPDT obvešča člane in prijatelje, da bodo odborniki na razpolago za obnovitev društvene članarine za leto 2016 v sredo, 3. februarja, od 19.00 do 20.30 v Razstavni dvorani Zadružne kraške banke, na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2.
SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) - v četrtek, 4. februarja, ob 19.30 bo ljubitelj vrtnic Ivo Sosič prikazal obrezovanje raznih vrst vrtnic. Vabljeni! Info na tel. št. 040-415797 (ob uri obedov).
ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ V. ŠČEK vabi vse otroke na otroško pustno rajanje v petek, 5. februarja, od 15.30 dalje v župnijski dvorani v Nabrežini.
MEDVEJSKO-ŠTIVANSKI PUSTARJI vabijo vse ljubitelje najbolj norega obdobja v letu k sodelovanju na pustnem vozu. Za obleke in ostale info tel. št.: 342-1003364 (Erik) ali 347-5447788 (Erica).
TEČAJ ZA ZAROČENCE v Marijanišču na Opčinah: srečanja priprave na poroko (skupno 7) bodo potekala ob sredah, ob 20.30 s pričetkom 10. februarja. Nadaljnji razpored na prvem srečanju. To je edini slovenski tečaj v zamejstvu. Vabljeni.
SDGZ prireja v ponedeljek, 15. februarja, tečaj HACCP za higieno živil. Prijavnice na www.sdgz.it. Prijave zbiramo do 12. februarja po mai-lu ali faksu.
SLOVENSKA PROSVETA razpisuje štiri študijske štipendije iz Sklada Albina Ločičnika za slovenske univerzitetne študente in študentke inženirstva s stalnim bivališčem v FJK, ki so se v študijskem letu 2015/16 vpisali na študij omenjene smeri. Prošnje je treba nasloviti na Slovensko prosveto, Ul. Donizetti 3, 34133 Trst do 15. februarja. Razpis je objavljen tudi na spletni strani www.slovenskaprosveta.org.
JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: sporočamo, da smo pričeli z vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2016/17. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma - Ul. Ginnasti-ca 72, od pon. do pet., od 8.00 do 16.00; tel. št. 040-573141 ali urad@di-jaski.it.
0 Prireditve
SPDT vabi na ogled razstave Med morjem in gorami v veži Slovenskega stalnega gledališča v Trstu do danes, 30. januarja.
ŽUPNIJA SV. JERNEJA AP. in SOMPD Vesela pomlad vabita v nedeljo, 31. januarja, ob 17. uri v župnijsko cerkev na Opčinah na koncert »Spectrum«. Skupina pevk VokalArt bo s priložnostno instrumentalno skupino pod vodstvom Mire Fabjan, ob prepletanju poezij zamejskih avtorjev, izvedla delo Adiemus: Pesmi iz svetišča, skladatelja Karla Jenkinsa.
KD KRAŠKI DOM vabi na ogled komedije »Vaška ambulanta«, v izvedbi gledališke skupine ŠOOV, KPD Lipa iz Šempasa. Prireditev bo v nedeljo, 31. januarja, ob 17. uri v kulturnem domu na Colu.
PIHALNI ORKESTER BREG, v sodelovanju s KD F. Venturini, prireja koncert »Pozdrav novemu letu« v nedeljo, 31. januarja, ob 17.30 v centru Anton Ukmar pri Domju. Sodeluje dekliška vokalna skupina Primorsko in harmonikaš Marino Zobin.
SKD TABOR - Prosvetni dom Opčine vabi na Openska glasbena srečanja v nedeljo, 31. januarja, ob 18.00. Nastopali bodo dijaki Umetniške gimnazije Koper.
DRUŠTVO NOE' organizira konferenco v ponedeljek, 1. februarja, ob 20.30 v oratoriju v Ul. Chiadino 2 (župnija Ul. Rosetti): »Varstvo pravic državljanov: Zakon št. 3/2012 o preprečevanju prevelike zadolženosti.« Predavala bo Marina Trenta. Info: 349-8419497, noeinfonoe@yahoo.it.
DSI prireja v sodelovanju z Glasbeno matico diskusijski večer po izidu monografije »Umetnostni izraz ob nacionalnem vprašanju«. Pogovor bo ob uredniku zbirke esejev Aleksandru Rojcu vodil Bojan Brezigar. Sodelovali bodo tudi nekateri avtorji objavljenih referatov. Ponedeljek, 1. februarja, ob 20.30 v Pe-terlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3.
GLASBENA MATICA vabi na predstavitev in recital skladatelja Bojana Glavine v sredo, 3. februarja, ob 18.00 na sedežu v Trstu, ul. Montorsino 2.
NŠK obvešča, da bo v sredo, 3. februarja, ob 14. uri v Oddelku za mlade bralce v Narodnem domu odprtje razstave ilustracij prof. Jasne Merku z naslovom Kraljestvo morja in predstavitev istoimenske zbirke pravljic avtorice Mire Zelinka.
TRŽAŠKO KNJIŽNO SREDIŠČE TS360, ZTT in Mladika vabijo v sredo, 3. februarja, v Tržaško knjižno središče na Kavo s knjigo. Gost srečanja bo Tanja Tuta, avtorica slaščičarskega projekta »Il Dolce Carso«. Začetek ob 10. uri.
OBČINA ZGONIK vabi od 4. do 29. februarja na županstvo na ogled razstave Nivee Mislei »Bakrene slike Krasa«. Razstava bo odprta med uradnimi urami.
Prispevki
V	počastitev spomina na najinega predragega in nepozabnega deda Adalberta Stubla darujeva Pupica in Tanja 50,00 evrov za slovenski visokošolski sklad Sergija Tončiča v Trstu.
V	spomin na Milana Miliča darujeta Igor in Darja 30,00 evrov za SLPZ Doberdob.
V	spomin na Vilmo Križmančič daruje Elide z družino 50,00 evrov za Sklad Luchetta, Ota, DAngelo, Hrovatin.
Ob 1. obletnici smrti nepozabnega Učita Glavine daruje družina 50,00 evrov za ŠKC v Lonjerju.
¿Pogteßfw podjetje
H
□nuiiA^r.i " i ^F URI
ALABARDA
od leta 1999
na Opčinah, v Boljuncu, v Nabrežini, v Miljah, v Trstu
in na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane
Tel. 040 21 58 318
URAD NA OPČINAH ODPRT TUDI POPOLDNE OD 14. DO 16. URE (RAZEN OB SOBOTAH)
Nudimo prevoz pokojnika
24 ur na 24 Informacije: 392 7372323
V	spomin na Vilmo Foraus daruje Anuča Glavina 20,00 evrov za ŠKC v Lonjerju.
V	spomin na Marijo Glavina in Vilmo Foraus darujeta Dorica in Radi Pečar 30,00 evrov za ŠKC v Lonjerju.
V	spomin na Pinota Ghezza darujeta Dragica in Darko 30,00 evrov za MePZ Skala Slovan.
V	spomin na drago mamo Vero Košuta daruje Jadranka z družino 200,00 evrov za Sklad M. Lachi - Lah.
Za prijetno presenečenje ob svojem rojstnem dnevu in v ljubezniv spomin na moža Aleksandra daruje Danica 100,00 evrov za Nonet Primorsko.
V	spomin na Rozalijo Špilar (Živo) darujejo sosedje Danica, Vera, Egon, Li-vio, Cristina, Sonia, Ardemia, Buc, Serena in Barbara 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk in 50,00 evrov za kriško župnijo.
V	spomin na gospo Vero Košuta darujeta Neva in Oskar 25,00 evrov za Sklad Luchetta, Ota, DAngelo, Hro-vatin.
V	spomin na Mariota Košuto, ki bi 30. januarja praznoval 80 let, daruje žena Liliana ter sinova Fabio in Mauri-zio 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Ob 1. obletnici smrti Marije Sonce darujejo svojci 50,00 evrov za ŽPZ Pro-sek - Kontovel.
+
Zapustila nas je
Maruška Stoka
Žalostno vest sporočajo
Peter z Nevenko in Katja, sestri Anica in Boženka, brat Drago, nečaki Simon, Metka in Jan ter ostalo sorodstvo
Pogreb bo v ponedeljek, 1. februarja, ob 12.30 iz ul. Costalunga v cerkev Sv. Jerneja na Opčinah, kjer bo sv. maša ob 13.30. Sledil bo pokop na Kontovelu.
Opčine, 30. januarja 2016
Pogrebno podjetje San Giusto - Lipa
Naši priljubljeni teti Maruški zadnji pozdrav
Matjaž, Martin, Irena
Ob smrti drage Maruške, se žalovanju pridružujejo
Sonja in Egon in Marko z družinama
Zadnji pozdrav dragi Maruški
Milojka, Toni, Aleš, Tamara in Nikol
Draga Maruška, ostala nama boš v lepem spominu. Iskreno sočustvujeva s Petrom, Katjo in svojci
Veruška in Ivan
Ob izgubi drage mame sočustvujemo s Petrom
vsi pri ansamblu Mi
8
Sobota, 30. januarja 2016
TRŽAŠKA
/
medjevas - Višek bo vsakoletni sprevod v soboto, 6. februarja
Nova kralj in kraljica uvedla 49. Kraški pust
Kraški pust je pred vrati. Ob živahni harmoniki sta Njegovo Veličanstvo kralj Herman Rimonika ter kraljica Edvina Mandolina včeraj zvečer s kočijo prispela do gostilne Pri Pinotu v Medjevasi. Tradicija veleva, da se vsako leto Kraški pust predstavi pri zmagovalcih na open-ski povorki leta prej. V polni dvorani so poleg vaščanov v prvi vrsti sedeli ugledni gosti, med katerimi sta izstopali dve ogromni oslovski glavi: »Čeprav ni Stefana, vidim, da sem vseeno v dobro družbi. Živijo pust!« je ob pozdravu izjavil podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec. Pozdravili so še pokrajinski podpredsednik Igor Dolenc, podžupan Občine Devin-Nabrežina Massimo Veronese, županja Občine Zgonik Monica Hrovatin ter tržaški občinski odbornik Edi Kraus.
Igor Tomasetig je podal pozdrav v imenu društva Timava, Jusa Medjevas ter vaških skupnosti Medjevasi in Štivana. Že 21 let neprekinjeno sodelujejo z vozom ali skupino na pustni povorki, leta 2000 in lani pa so z vozom tudi slavili. »Za časa pu-stovanja se naši vasi dobesedno ustavita in skoraj za teden dni prepustita evforiji in zabavi.« V obeh vaseh se na pustni ponedeljek odvija obisk vseh domačij, ki se ga v zadnjih letih udeležuje več kot 50 mask. Med-vejsko-štivanski voz pa je prisoten kar na sedmih povorkah v deželi FJK.
Poleg kralja in kraljice 49. Kraškega pusta so za mizo sedeli odborniki s predsednikom Igorjem Malalanom. Kraški pust je znal že leta 1967 združiti vse Slovence skupaj na Krasu, sodelovanje pa se iz leta v leto širi, je ob zahvali vsem sodelujočim poudaril Malalan, ki se je obenem zahvalil Deželi FJK za finančno podporo. Vsako leto si odbor prizadeva, da vse steče brez zapletov ter da se na povorki poskrbi za varnost; naslednji teden čaka odbor še pokrajinska komisija, ki jo naroča prefektura, sicer pa ne bi smelo biti težav. Za naslednje leto, ko bo Kraški pust slavil 50. obletnico, je že v delu dokumentarec, ki ga bo odbor pripravil v sodelovanju z deželnim sedežem RAI.
Odbornica Kraškega pusta Betty Starc je predstavila bogat pustni spored, ki se začenja v četrtek, 4. februarja, ob 19. uri na Opčinah. Z zgodovinskim vozilom Trabant in Yugo Koral bosta namreč pred openski pub El Covo De Jameson prispela kralj in kraljica, sledilo bo žrebanje startne liste vozov in skupin. Za veselo vzdušje bodo poskrbeli godci iz Medjevasi in Šti-vana, program pa bo vodil Omar Marucelli. V petek bo ob 19.30 v Prosvetnem domu na Opčinah defile mask za vse starosti na temo rožic in cvetja. Vpisati se je mogoče preko spletne strani Kraškega pusta ali eno
ttfSfe slovensko stalno gledališče
Marius von Mayenburg
PES, NOČ IN NOŽ
režiser Matjaž Farič (slovenska praizvedba)
DANES- sobota, 30. januarja, ob 19.00 v nedeljo, 31. januarja, ob 16.00 z italijanskimi nadnapisi
Zaradi omejenega števila sedežev je rezervacija obvezna!
I Blagajna SSC: +39 040 2452616 (od pon. do pet. 10.00-15.00) www.teaterssg.com
Predstavitev 49. kraškega pusta je bila v gostilni Pri Pinotu
fotodamj@n
uro pred defilejem na licu mesta. Sledile bodo čarovnije čarodeja Frančiška ter nastop skupine Orange Juice. Višek Kraškega pusta bo vsakoletni sobotni sprevod, ki bo v soboto, 6. februarja, ob 14. uri. Sodelovalo bo 9 vozov in 9 skupin, program bodo vodili Evgen Ban, Omar Marucelli in Marko Sancin. V sodelovanju s Fotokrož-kom Trst 80 se bodo ljubitelji fotografije lahko prijavili na »pustni foto extempore«, prijave zbirajo eno uro pred povorko v prvem nadstropju Prosvetnega doma. Gosti sobotne povorke bodo člani Brkinske godbe, sodelovali pa bodo tudi godbe s Proseka in Trebč ter pihalni orkester Ri-cmanje. Po sprevodu bo sledilo nagrajevanje, kjer bo za veselo vzdušje poskrbela skupina Akordi, zabava pa se bo nadaljevala v kioskih SK Brdina, Mladinskega krožka društva Tabor in pevskega zbora Tabor. V primeru slabega vremena bodo v petek zvečer organizatorji sporočili, ali se povorka premesti na teden kasneje.
Še nekaj dni nas torej ločuje od časa, ki prinaša zabavo, norčije in dobro voljo. Zaenkrat pa: živijo pust!
Barbara Ferluga
VOZOVI
MEDJA VAS - ŠTIVAN
Samo šuperheroji n's l'hko rjšeju SOVODNJE OB SOČI Zelena Irska / ■ PROSEK-KONTOVEL J? J Smo prou m...inions W KOLONJA Leprechaum ŠTMAVER v^r—Siesta VALMAURA & DeA (scuola danza e recitazione) Bale, bole in bolicine PRAPROT Hrana bodočnosti ŠEMPOLAJ Čarovnija ljubezni lahko spremeni svet MERČE Gozdna policija
SKUPINE
SKD DRAGO BOJAN - GABROVEC
Cirkus Kras KRIŽ
Darwin je flu kej, ztu ne gremo več naprej! OPATJE SELO Opajski guardjani smo pustu udani LUNA PUHNA - PADRIČE-GRPOADA Smo use "coffee"! COOPERATIVA SOCIALE TRIESTE INTEGRAZIONE ANFFAS Krasni pust
OPČINE Je zmjri cejt za en selfie BOLJUNEC
Po nevihti sonce vzhaja, slabo gre in dobro prihaja. POLET
Polet Cirkus
VIKINGI
Vikingi okoli po Krasu
trst - Na županstvu so predstavili program letošnjega 25. Tržaškega pusta
Pust za vse, male in velike
Jutri na Velikem trgu predaja ključev pustnemu kralju in kraljici - Vrhunec na pustni torek 9. februarja s povorko po mestnih ulicah
Tržaški pust obhaja letos svojo 25-le-tnico, tudi tokrat pa bo nudil sprostitev in zabavo vsem, tako odraslim kot otrokom. Program letošnjega Tržaškega pusta so včeraj na tržaškem županstvu predstavili občinska odbornika za šolstvo in gospodarski razvoj, Antonella Grim in Edi Kraus, in predsednik koordinacijskega odbora Tržaškega pusta Roberto De Gioia.
Spored je nadvse pester in obsega na desetine pobud, zato naj tu navedemo le glavne. Letošnje tržaško obdobje pustnih norčij se bo uradno začelo jutri na Velikem trgu, kjer bodo ob 11. uri predali ključe pustnemu kralju in kraljici, ki letos prihajata iz Rojana. V četrtek, 4. februarja, bo pri Sv. Ivanu ob 10. uri sprevod krajevnih šol, v Škednju pa ob 10.30 sprevod otrok tržaških vrtcev in osnovnih šol ter italijanskih šol iz Slovenije. Vedno v Škednju bo ob 15.30 t.i. »sprevod služkinj«. V petek, 5. februarja, bosta ob 10. uri na Trgu Stare mitnice in v Naselju sv. Sergija krajevna sprevoda. Sprevod bo ob 17. uri tudi v Valmauri. V soboto, 6. februarja, bosta ob 15. uri sprevoda pri Sv. Ivanu in v Ro-janu. V nedeljo, 7. februarja, bo v Škednju ob 15. uri sprevod, ob isti uri pa bo pri Sv. Vidu pustovanje za otroke v športni palači Atleti Azzurri.
Tržaški pust bo svoj vrhunec dosegel na pustni torek, 9. februarja, ko bo z
Á
M ■
. iff _..
Pustno vzdušje je vladalo tudi na predstavitvi na tržaškem županstvu fotodamj@n
Oberdankovega trga ob 14. uri stekla po-vorka z udeležbo osmih rajonov: Rojana, Stare mitnice, Melare, Sv. Ivana, Kolonje, Valmaure, Starega mesta s Sv. Justom in Škednja. Veselo bo tudi v Škednju, kjer pa bo opolnoči napočil čas žalovanja. Na pe-pelnično sredo, 10. februarja, se bodo od pusta ob 14.30 poslovili pri Sv. Ivanu, ob 15.30 pa v Škednju.
Kot že rečeno, je ob glavnih tudi cela vrsta manjših pobud, pa tudi natečajev: v Škednju tako prirejajo natečaj »Maska z
obrazom« in tekmovanje v pripravi kruhovih svaljkov (njokov), društvo Fotonordest pa prireja fotografski natečaj. Od 4. do 8. februarja pa bodo v bivši dvorani Aiat na Velikem trgu vsak dan med 16. in 19. uro (ob sobotah tudi med 11. in 13. uro, ob nedeljah pa samo med 11. in 13. uro) možne prijave na tekmovanje za najlepše maske. Podrobni spored in informacije so na voljo na spletni strani www.carnevaletrieste.it in na družabnem omrežju Facebook, kjer je dejavna skupina Il Carnevale di Trieste.
milje - Razstava
V muzeju Cara kostumi skupine Bellezze Naturali
Ob letošnjem 63. Miljskem pustu so v muzeju moderne umetnosti Ugo Cara v Miljah sinoči odprli razstavo z naslovom »Pust v kostumu« (»Il Carnevale nel Costu-me«), ki jo prireja Občina Milje v sodelovanju z združenjem skupin Miljskega pusta in skupino Bellez-ze Naturali. Razstava je posvečena ravno tej skupini, ki letos obhaja 62 let (nastala je leta 1954) in je trikratna zmagovalka Miljskega pusta - v letih 1981, 1986 in 2001. Občudovati je mogoče trideset kostumov, pa tudi glave vozov, fotografije, nagrade, prapore in druge eksponate. Razstava bo na ogled do 14. februarja od torka do petka med 17. in 19. uro, ob sobotah med 10. in 12. ter med 17. in 19. uro, ob nedeljah pa med 10. in 12. uro (ob ponedeljkih bo zaprta). Vstop je prost.
/
TRŽAŠKA
Sobota, 30. januarja 2016
9
trst - Na zavodu Fabiani nagrajevanje umetnostnega natečaja »Tokrat uprizori ... srce«
Predstavili vse pomene, ki jih lahko ima naše srce
Sodelovalo je skoraj petsto višješolcev iz Italije, Slovenije in Francije - Nagrade tudi slovenskim dijakom
Na enajstem umetnostnem natečaju z naslovom »Tokrat uprizori ... srce«, ki ga je priredilo kulturno združenje Opera viva z umetnico Loreno Matic, ki je prava »duša« pobude, je sodelovalo skoraj petsto dijakov višjih srednjih šol iz Italije (predvsem iz Fur-lanije Julijske krajine, a tudi iz Apuli-je), Slovenije in Francije, ki so se izkazali s svojimi izdelki v najrazličnejših tehnikah, od risbe in grafike preko lepljenke in stripa do tekstilnih izdelkov, fotografij in videoposnetkov. Tokrat je bila tematika vezana na srce in sicer v vseh pomenih, od dobesednega, vezanega na telo in zdravje, do prenesenih, vezanih na pojme ljubezni, sočutja, dobrote, hudobije idr.. Izdelke, ki so jih tudi tokrat med ostalimi prispevale tudi nekatere slovenske šole s Tržaškega oz. italijanske šole iz slovenske Istre (poleg tega so letos povabili k sodelovanju tudi licej Calo Grottaglie iz Taranta in italijanski zavod Leonardo Da Vinci iz Pariza), je pregledala mednarodna žirija, ki je naposled izbrala najboljše.
Nagrajevanje je potekalo včeraj dopoldne na sedežu italijanskega tehničnega zavoda Max Fabiani v Trstu, ki je od vsega začetka vodilna šola v okviru projekta. Ob glavni organizatorki Loreni Matic in ravnateljici zavoda Deledda-Fabiani Tiziani Napolitano so spregovorili še vodja tržaške delegacije Italijanskega sklada za okolje FAI Mariella Marchi in njena namestnica Mirella Pipani, predsednik združenja Cuore Amico iz Milj Giorgio Mauro in direktor tržaškega kar-diovaskularnega središča Andrea Di Lenarda, medtem ko so si prisotni ogledali tudi video dokumentarec, ki so ga pripravili učenci osnovne šole Ip-polito Nievo iz Premarjaga.
Osrednji del je seveda predstavljalo podeljevanje priznanj. Naj pri tem omenimo, da se je v tehniki le-
Tudi tokrat so na natečaju sodelovali dijaki slovenskih šol s Tržaškega ter njihovi vrstniki italijanskih šol iz slovenske Istre
pljenke na drugo mesto povzpel dijak Tehniškega zavoda Žige Zoisa iz Trsta Matej Bencina, medtem ko je dijakinja iste šole Eva Starc prejela posebno priznanje v tehniki »mixed media«, dijaka Humanističnega in družbeno-eko-nomskega liceja Antona Martina Slomška Jaren Diviacco in Lorenzo Nereo Boris Stricca pa sta prejela drugo nagrado v stripu. Drugače so nagrajenci naslednji: v risarstvu je zmagal Francesco Pesante z liceja Sello iz Vidma, v grafiki Tommaso Furlan z zavoda De-ledda-Fabiani, v tehniki lepljenke Zoe Evelyn Deka z Jadranskega zavoda združenega sveta iz Devina, v stripu Francesca Coreno z italijanske gimnazije Carli iz Kopra, v slikarstvu Nuri-sma Nas z Zavoda združenega sveta, v tehniki »mixed media« enakovredno Arianna Posega z gimnazije Carli in Veronica Bidoli z liceja Sello, v fotografiji Silvia Brugnera z liceja Sello, v kategoriji videoposnetkov (le-te so tudi predvajali) Giacomo Scarcia, Mat-teo Bacchino, Alberto Kainradl in Fi-lippo Cozzi z liceja Oberdan, v tekstilu pa skupina dijakov liceja Nordio. Ob nagradah za drugo in tretje mesto so podelili tudi vrsto posebnih priznanj,
Ob priložnosti nagrajevanja si je bilo mogoče tudi ogledati najboljše izdelke
fotodamj@n
t.i. »super nagrade« v obliki abonmajev za gledališče Rossetti oz. dovoljenj za obisk snemanja nanizanke »La ve-rita di Anna« pa so prejeli Elisa Fran-cese (Nordio) in Stefano Bevilacqua (Oberdan) oz. Denise Cioffi in Sabrina Cadoni (obe Nordio).
Nagrajeni izdelki so bili na ogled v zborni dvorani zavoda Fabiani, 3. februarja pa se bodo preselili v gledališče Miela, kjer bodo tudi razglasili imena
Evropa - leto nič
Za evropsko politično sceno je v zadnjih letih značilna krepitev nacionalističnih gibanj in strank oz. ksenofobične desnice. Eva Giovannini je pojav opisala v knjigi Europa anno zero, potem ko je prepotovala šest držav in obravnavala prav toliko primerov: francoski Front National, britanski Ukip, nemško Pegido, madžarski Jobbik, grško Zlato zoro in italijansko Severno ligo. Predstavitev knjige bo drevi ob 18. uri v kavarni San Marco, z avtorico se bosta pogovarjala Raoul Kirch-mayr (Univerza v Trstu) in Andrea Zhok (Univerza v Milanu).
Strupene živali
V tržaškem akvariju bodo jutri dopoldne v ospredju strupene živali. Ob 10. uri bo voden ogled (trajal bo približno dve uri) posvečen strupenim ribam, gadom, murenam in drugim živalim.
Dopolnilo
dijakov, izbranih za vloge v dokumentarcu o krajih v FJK. Ob tej priložnosti bodo na ogled tudi dela, ki so jih dijaki ustvarili v okviru lanskih seminarjev v Trstu, Vidmu in Kopru pod mentorstvom fotografa Maurizia Me-lozzija, oglaševalske ustvarjalke Pao-le Russo in ilustratorke Lare Jeranko Marconi.
Nazadnje naj omenimo, da so tokratni natečaj podprle Dežela FJK,
Fundacija CRTrieste, univerza Unicu-sano in Zadružna kraška banka, pri projektu pa so sodelovale Občina De-vin-Nabrežina, Mestna občina Koper, Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini iz Pirana, sklad FAI, Fundacija Lelio Luttazzi, Obalne galerije Piran in zavod Deledda-Fabiani, med ustanovami, ki so ponudile nagrade, pa je bilo tudi Slovensko stalno gledališče.
Ivan Žerjal
Koncert dekliškega zbora Primorsko v domu za starejše Ieral-la na Padričah, o katerem smo poročali v četrtek, je organizirala Slovenska Vincencijeva Konferenca, ki že veliko let prireja nastope slovenskih otroških in mladinskih pevskih sestavov v domu Ieralla pa tudi drugih varstvenih domovih, z željo, da razveseli slovenske goste, seveda pa tudi druge, z obiskom, slovensko besedo in predvsem pesmijo. Nastopajočim zborom je Konferenca zelo hvaležna, da se vedno z veseljem odzivajo na vabilo k sodelovanju.
opcine - Jutri
Koncert koprske gimnazije
Jutri ob 18. uri se bodo v Prosvetnem domu na Opčinah zaključila Openska glasbena srečanja. SKD Tabor bo gostovalo dijake Umetniške gimnazije Koper.
Ko govorimo o Gimnaziji Koper, imamo danes v mislih sodobno šolo, ki dijakom ponuja številne možnosti za prihodnost. Na šoli je več izobraževalnih programov: splošni gimnazijski, športni in umetniški, ki se deli na likovno in glasbeno smer (leta 1999 je Ministrstvo za šolstvo in šport prvič odobrilo srednje glasbeno izobraževanje na Primorskem), kar še bolj poudarja dejstvo, da je koprska gimnazija šola, ki bodočim maturantom ponuja kar največ splošnega znanja, jih vodi k samostojnosti na področjih, ki so jim najbolj blizu ter spodbuja razvoj njihovih sposobnosti. V tem smislu nadaljuje staro tradicijo gimnazijskega izobraževanja, katerega osnovni cilji so iz dijakov oblikovati splošno razgledane, preudarne, vedoželjne, strpne, predvsem pa kritične in svobodomiselne osebnosti. Na koncertu se bodo mladi glasbeniki predstavili solistično in v komornih zasedbah.
Sezona resne glasbe SKD Tabor se bo torej v nedeljo zaključila, vendar naslednji meseci bodo prinesli zvestim in novim obiskovalcem Prosvetnega doma še veliko kulturnih užitkov.
ribiško naselje - Danes ob 17. uri predstavitev knjige
Pozabljeni štivanski mlini
Avtor je Maurizio Radacich, ki si prizadeva ohranjati zgodovinski spomin - Jutri ob 10. uri voden ogled
Na sedežu navtičnega društva Laguna v Ribiškem naselju bodo danes ob 17.30 predstavili knjigo Maurizia Radacicha »I mulini di San Giovanni di Duino« (»Štivanski mlini«). 92 strani obsegajočo publikacijo, ki jo krasijo tudi številne reprodukcije zemljevidov in risb ter fotografije (tudi našega Maria Magajne), je izdalo jamarsko društvo Flondar ob podpori Zadružne banke iz Štarancana in Vileša ter Občine Devin-Nabrežina.
Avtor Maurizio Radacich se že trideset let ukvarja z vodnimi mlini v tržaški pokrajini in si prizadeva, da bi ta malo poznana, a dragocena dediščina ne šla v pozabo, za kar je v preteklosti pripravil več razstav in izdal tudi nekaj publikacij. Kot sam pove, je na Tržaškem svojčas delovalo kar 66 mlinov, od katerih okoli trideset samo na območju reke Glinščice. Območje izvira oz. izliva reke Timave je glede tega malo obdelano, a tudi tu in ob bližnjem Pre-losnem jezeru je delovalo nekaj mlinov (zgodovina enega od le-teh sega celo v 15. stoletje), ki pa so bili vsi uničeni med prvo svetovno vojno, saj je v teh krajih bila fronta. Večino mlinov po vojni niso obnovili, razen tistega pri Moščenicah, ki so ga porušili v 60. letih prejšnjega stoletja med gradnjo avtoceste, in Sardočevega mlina, ki pa je kmalu prenehal delovati in postal skladišče, porušili pa so ga leta 1978.
Danes so vidni le nekateri ostanki mlinov, Radacich pa si s svojo knjigo prizadeva spodbuditi ohranjanje zgodovinskega spomina, ki je navsezadnje vezan na slovensko prisotnost v teh krajih. Pri tem upa, da se bosta občinska in deželna uprava aktivirali, da bi obnovili enega od mlinov, ki bi služil v didaktične namene. Po današnji predstavitvi pa bo jutri ob 10. uri voden ogled območja, kjer so nekoč ob Ti-mavi stali mlini. Zbirališče bo ob 9.45 na
trgu v Ribiškem naselju.	Mlin pri Štivanu, fotografija Maria Magajne iz leta 1956
10
Nedelja, 31. januarja 2016
KULTURA
/
ljubljana - Umrl je slovenski pesnik in esejist
Aleš Debeljak (1961-2016)
Tankočuten pesnik in prodoren mislec - Redni profesor na ljubljanski FDV je avtor 22 knjig
LJUBLJANA - Zadnjo kolumno, ki jo je 9. januarja objavil v Delovi Sobotni prilogi, je Aleš Debeljak naslovil .Solze v Evropi. Tudi v takratnem pisanju za rubriko Pomisleki je z značilno jasnostjo prepletal slike iz realnega življenja s prodornimi sociološkimi analizami, zelo osebne vtise s kar se da objektivnim pogledom na svetovno dogajanje. Debeljak je tako spregovoril o solzah neznanega dekleta na pločniku Prole-tarske ulice in o solzah tisočih beguncev in brezdomcev. O solzah, ki »nastopijo takrat, ko si nas čustva popolnoma podredijo«, o solzah, ki »predstavljajo presežek čustva nad razumom«, o solzah, ki se pretakajo po Evropi in jih ni več mogoče spregledati. In svoje razmišljanje zaključil z besedami: »Dokler tečejo solze, želja po spremembi še obstaja. Zato niti najmanj ni vseeno, kakšne solze tečejo v Evropi.«
Aleš Debeljak je v četrtek umrl v prometni nesreči. Bil je pesnik, prevajalec, esejist, redni profesor za področje kulturolo-gije na ljubljanski Fakulteti za družbene vede. Star je bil 54 let, zapušča ženo - ameriško prevajalko in pesnico Erico Johnson De-beljak - in tri otroke.
Debeljak (1961) je javnost najprej opozoril nase kot slovenski mladinski prvak in jugoslovanski podprvak v judu, nato kot urednik uporniškega študentskega časopisa Tribuna. Diplomiral je iz filozofije in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter doktoriral iz sociologije kulture na univerzi Syracuse v New Yorku. Od leta 2004je bil redni profesor na FDV, a tudi gostujoči profesor za balkanske študije na podiplomski šoli College d'Europe, Natolin-Varšava. Objavil je štirinajst knjig esejev in osem knjig pesmi, zadnjo, Tihotapci, leta 2009. Zanjo je še drugič prejel Jenkovo nagrado za najboljšo pesniško zbirko, pred tem jo je leta 1989 dobil za Slovar tišine. Za njegovo pesništvo je značilen dialog z modernističnim izročilom in eksistencialističnim mišljenjem (Imena smrti, Slovar tišine), v njem odmevajo vojno dogajanje v nekdanji Jugoslaviji in posledično tesnobna občutja v človekovem intimnem svetu in družini (Minute strahu, Mesto in otrok). V Nedokončanih hvalnicah se njegova poezija tematsko razširja z erotizmom. V zbirki Pod gladino z ritmizirano govorico razkriva svet potopljenih monarhij in rodovnega spomina, svet sporov in porazov, človeške obsedenosti z nasiljem in slastjo. S Tihotapci je napravil nov korak v svoji poetiki; njegova poezija slika resničnost, da bi jo presegla.
V esejistiki je bil Debeljak med snovalci postmodernizma na Slovenskem (Postmoderna sfinga). Posvečal se je raziskovanju slovenske književnosti in literarne kritike (Melanholične figure. Eseji o književnosti), ob temi Evrope in EU ponujal razmislek o usodi Slovencev in Slovenije v Evropi 21. stoletja (Evropa brez Evropejcev).
Pripravil je izbor ameriške kratke proze Ameriška metafikcija, prevajal in pisal je o ameriški književnosti (Atlantski most), svoji ameriški izkušnji (Temno nebo Amerike) in razpadu Jugoslavije (Somrak idolov ). Prevedel je izbrane pesmi Johna Ashbe-ryja in knjigo o sociologiji vednosti ter uredil več antologij.
Raziskovalno se je osredotočal na zgodovinske avantgarde, modernizem in institucijo umetnosti v 20. stoletju. Na področju sociologije religije in kulture ga je zanimal študij religioznega fundamentalizma, nacionalne identitete in etničnih konfliktov, pa tudi vloga intelektualcev in literarne ima-ginacije s posebnim poudarkom na jugovzhodni in srednji Evropi.
Za svoje delo je dobil vrsto mednarodnih, jugoslovanskih in slovenskih priznanj, med drugim nagrado bralcev za najboljši esej desetletja v reviji World Literature Today ter leta 1990 nagrado Prešernovega sklada za deli Slovar tišine in Postmoderna sfinga. Je eden najbolj prevajanih sodobnih slovenskih pesnikov in esejistov. Njegove knjige so izšle tudi v angleščini, nemščini, francoščini, španščini, katalonščini, italijanščini, romunščini, hrvaščini, srbščini, ma-kedonščini, poljščini, slovaščini, češčini, li-
Aleš Debeljak med srečanjem v tržaškem Narodnem domu
arhiv
tovščini, albanščini, finščini, madžarščini in japonščini.
Aleš Debeljak je bil strasten premi-šljevalec intime in širše družbe tako v svoji poeziji kot številnih esejih in strokovnih
delih. V zadnjih letih je bil nekajkrat gost tudi v naših krajih - nazadnje najbrž pred tremi leti v tržaškem Narodnem domu, kjer je predstavil svojo zbirko kolumn Knjiga, križ, polmesec. (sta, pd)
Aleš Debeljak:
Ta pesem je zate
Ta pesem je zate, brezimni. Ki razdražljiv in bolan od monotonega čakanja na kdovekaj še vedno tavaš skoz letne čase. In ne pišeš dnevnika. Še nihče ga ni, ki je kakor ti. Prepuščen si sebi. In nostalgiji
po prihodnosti. Na svoj lep način boš preživel taborišča za begunce in slovo od lepih ornamentov v secesijski arhitekturi. Na siničjem perju boš morda uzrl bežno svet-likanje orožja. In tvoj samotni žvižg. Ki traja. Dolgo.
Strdil se bo v elegijo. Pri tem ne moreš nič. Tako se mora to zgoditi. Potem obup, ki rahlo šumi v nas. V tem je stvar. Lahko izpiješ še šest steklenic, ne boš oživel svojega lika v ogledalu tujega spomina. Do konca boš edini in sam. Gotovo.
(iz zbirke Slovar tišine, Aleph, Ljubljana 1987 - www.lyrikline.org)
stalno gledališče fjk - Anna Foglietta
O bolesti duha velike pesnice Alde Merini
TRST - Italijanska pesnica Alda Merini, ki jo literarni kritiki prištevajo med največje literarne ustvarjalce dvajsetega stoletja, je leta 1995 izdala knjigo La pazza della porta accanto (Norica iz soseske), v kateri so za uvodno pesmijo zbrani pesniški in drugi zapiski; isti naslov je Claudio Fava, pisatelj in dramatik, ki je sicer še bolj znan zaradi svoje politične angažiranosti, izbral za dramsko besedilo o pesničini življenjski bolesti, zaradi katere je dolga obdobja preživela v psihiatričnih ustanovah in klinikah. Favovo besedilo je na oder postavil Alessandro Gassmann z Anno Fo-glietta v vlogi Alde Merini. Predstavo je Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine uvrstilo v osrednji dramski abonmajski program. Na sporedu bo še danes in jutri.
Leta 1931 rojena Alda Merini, ki je umrla leta 2009, se je prvič srečala s sencami svojega uma, kot se je sama izrazila, že pri šestnajstih let in je zaradi bipolarne motnje razpoloženja, ki je baje povezana z ustvarjalnostjo in je že pred njo prizadela marsikaterega pesnika, denimo Baudelaira, pozneje še večkrat prestopila prag raznih psihiatričnih ustanov. Drama se začne z eno teh ho-spitalizacij in s prvim srečanjem z zdravnikom, ki bo sicer spoznal, koliko je poezija zanjo pomembna in da ji je lahko v pomoč za prebroditev krize.
Režiser Alessandro Gassmann je v razčlovečeni mračnosti ustanove, v kateri je sicer mogoče razbrati tudi namig na umobolnice pred Basaglievo reformo, poudaril zlasti bolestno stanje duha, v katerem živijo tako Alda kot drugi pacienti. Mračnost in turobnost je ponazoril s scenografijo, ki jo je sam zasnoval in s premičnimi sivimi zidovi in drsečo kletko daje slutiti občutek ujetosti; na prosojno tančico v ospredju projicirane podobe dodatno izražajo čustva in občutke. Duševno bolečino igralci izražajo s izrazito fizičnim pristopom in s telesi, ki se lomijo v krčevitih gibih in katerih bolestnost poudarja ostra osvetljava. Tudi glasovi se boleče lomijo in na gledalce prenašajo občutek trpljenja.
Poleg prepričljive Anne Foglietta v glavni vlogi nastopajo kot tovarišice pacientke Alessandra Costanzo, Sabrina Knaflitz, Olga Rossi, Cecilia Di Giu-li, Stefania Ugomari Di Blas, Giorgia Boscarino in Gaia Lo Vecchio. Liborio Natali je pacient, na katerega Aldo vežejo posebna čustva. Angelo Tosto je zdravnik.
Predstava gledalce prevzame zlasti zaradi dognane vizualnosti, čeprav bi si kdaj pa kdaj zaželeli kratek premor v nepretrganem poudarjenem patosu in v nekoliko prepolnem ubesedovanju, ki mu je tu pa tam težko slediti tudi zaradi akustičnih težav. (bov)
it
TRST - S slavnostno razglasitvijo zmagovalcev se bo ob 20.30 v dvorani Trip-covich zaključil 27. tržaški filmski festival. Sledila bo projekcija najnovejšega filma gru-zijskega režiserja Otarja Iosselianija Chant d'hiver (Zimska pesem). Sicer pa se bo dan začel ob 14. uri s projekcijo filma Dvojno Veronikino življenje (njegova protagonistka Irène Jacob - na sliki - je bila častna gostja festivala), v kinu dei Fabbri pa bo dogajanje posvečeno Pasoliniju (ob 18. uri bodo predvajali tudi njegov film Comizi d'amore).
TOMIZZEV DUH
Desni zasuk hrvaške desnice

3
Piše Milan Rakovac
éÉÊ
Po razkolu s Stalinom 1948, je v Jugoslaviji krožil tale vic: v treh limuzinah se križišču bližajo Truman, Stalin in Tito. Truman reče šoferju -daj desni smernik, zavij desno. Stalin svojemu - daj levega, kreni levo. Tito pa - prižgi levega, zavij desno.
Skoraj 70 let kasneje je hrvaški »desni center« spet na oblasti, limuzina naj torej ne bi zavijala ne levo ne desno, temveč nadaljevala naravnost. Ampak, tik po prisegi pred Saborom sveža vlada vozniku glasno ukazuje: nobenega smernika, zavij skrajno desno!
V devetdesetih letih prejšnjega stoletja sem, povsem osamljen v takšnem razmišljanju, pisal, da se dogaja »mlada hrvaška nacionalna revolucija«. Takrat se je resnično zgodila, danes pa nas njeno desno krilo hoče povsem podjarmiti. Podpredsednik vlade pravi, da je treba spremeniti politično in medijsko realnost: pred letom 1990 ni bilo - ničesar. Ka-ramarko seveda s tem ne misli, da ni bilo Pavelica, Mačka, Radica, Starče-vica, kraljev, Zrinskih, Tomislava ... Ne: le antifašizma, Jugoslavije, socializma in Tita ni bilo. Gremo naprej: minister za kulturo Hasanbegovic izjavlja, da je antifašizem floskula, podporo pa dobi, glej, glej, od advokata Dragojlovica, ki se v Srbiji bori za rehabilitacijo kvislinga Milana Nedica. Krona vsega pa je minister za domovinske branilce (iz vojne 199195), ki je najavil objavo spiska izdajalcev in izpeljavo lustracije. Kulturna revolucija a la cinese, ne rdeča, temveč črna?
S tem dejanjem je dotični minister (ki je včeraj sicer že moral odstopiti!) prekinil znameniti »hrvaški molk«, ki traja tja od zloma Hrvaške pomladi 1971. Do danes, kajti tudi Tudjman je hrvaške pomladnike Mika Tripala in Savko Dabčevic Kučar zavrnil, saj bi ga motila v monolitni oblasti. Hrvaška zato danes grmi, samo v prvih dveh dneh po pozivu umetniške skupine Skroz, naj se sami izdajalci vpišemo v register izdajalcev, se je čez 5000 Hrvatov samo-obtožilo.
Ante Tomic, ugledni književnik, scenarist in novinar: »Častna beseda, če se ne znajdem med prvimi desetimi izdajalci nacionalnega interesa, bom hudo razočaran.«
Renato Baretic, eden najbolj prevajanih pisateljev: »Prepričan sem, da brez Tita in njegovih partizanov nikoli ne bi bilo nobene Republike Hrvaške, še bolj pa sem prepričan, da v zgodovini mojega naroda ni večjega izdajalca, hudodelca, pizduna in
strahopetca od ustaškega poglavarja Anteja Pavelica. Vsi, ki mislijo nasprotno, so zame tepci in sodrga.«
Istran Peda Grbin, član vodstva SDP-a priznava, da je »srbočetni-škokomunističnoudbaškopartizanski zločinec«.
Tule je še nabor izjav navadnih državljanov - izdajalcev, ki same sebe takole denuncirajo: Rojen sem 1990, še pravi čas, da sem lahko izdajal ... Ne poznam razlogov, ampak slutim, da sem kriv ... imam Gorenje belo tehniko ... trdim, da je zemlja okrogla ... Nisem jokala, ko je umrl Tudjman ... Imam sumljive misli: razmišljam, kaj lahko država stori zame in ne, kaj naj jaz storim za državo . Pišem z levo roko, nisem hodila k verouku, učila sem se cirilico, na Twit-terju ne spremljam papeža, Srbi se mi zdijo luštni, mislim, da bolj ljubim to deželo kot njene ljudi ... Prijavljam se takoj sedaj, dokler še ni gneče ... Najbolj natančna je nemara Mirna Kon-tak iz Zagreba: »Nisem dovolila blagosloviti svoj dom, vesela sem, da znam pisati v cirilici, sploh ne razlikujem Srbe, Hrvate, Slovence, črnce, Kitajce in Nizozemce, ampak primitivce prepoznam v prvi sekundi. Ne maram jih.«
Ne vem, če je to Hrvaška 2016? Ali morda le 1996, v času triumfaliz-ma po operaciji Vihar? Ali 1946., ko smo vsi, hočeš nočeš drli v »nove delovne zmage«? Bojim se, da je Hrvaška 2016. nekje med 1716. (devetdeset let pred Francosko revolucijo) in 3016., ko nastane monolitna svetovna država Bankarija: ni ne Hrvaške ne Slovenije, ni ZDA, še Madžarske ni več .
Politični analitik dr. Žarko Pu-hovski je natančen: » . to, kar se je izcimilo po poldrugem mesecu hrvaškega mečkanja je Neretvanska vlada desničarskega Konzuma (trgovska veriga, ki je kupila tudi slovenski Mer-cator, op. av.) zato, ker sta v njej vsaj dva radikalna desničarja in predstavnik velikega kapitala. Domovino želijo ubraniti pred notranjim sovražnikom.«
Zastrašujoča retorika, nedvomno, toda razmišljujoča, moralna Hrvaška je proti njej dvignila glas: desničarske kulturne revolucije ne bo. Možna je le potuhnjena kontrarevolucija. Bančniško nacionalistični pa-leofašizem je namreč nova stvarnost, ki jo bo zelo težko obrzdati. Koliko fašizma je danes v Hrvaški, v EU, v Evropi? Preveč. Ga bomo lahko zaustavili? Moramo poskušati, tako kot tisti Zagrebčan, ki še kar trdi, da je zemlja okrogla.
Primorski dnevnik je edini časopis, ki brezplačno že zgodaj zjutraj prihaja na vaš dom. Tudi za leto 2016 ostaja naročnina nanj tako kot letos 230€. Plačati jo je treba do 31.1.2016 in vsak izvod vas bo tako stal le 0,76 evra.
Ob 70-letnici dnevnika vsem naročnikom poklanjamo dragoceno darilo: zbornik "Primorski dnevnik Okno v svet Slovencev v Italiji", ki prinaša bogat pregled dolgoletne dejavnosti dnevnika, ljudi, ki so ga ustvarjali in skupnosti, kateri je namenjen.
Naročnikom na tiskano izdajo Primorskega dnevnika nudimo brezplačen dostop do spletne verzije časopisa. Ob tem lahko brezplačno objavljajo male oglase in čestitke brez okvirja.

^morski

dnevnik
Primorski dnevnik
informacije: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 356320 www.primorski.eu
1 8 Sobota, 30. januarja 2016	ŠPORT
APrimorski
r	dnevnik
O w
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
gorica - Usodni da si je lani dahnilo 94 parov, sporazumnih razvez zakona je bilo 48
Porok ne več ne manj, število ločitev naraslo
Ne več in ne manj. V letu 2015 si je v goriški občini usodni da dahnilo 94 parov, toliko kot v letu 2014. Civilnih zakonskih zvez je bilo 68 - osem parov je prišlo iz drugih občin -, cerkvenih porok pa je bilo 26, kar potrjuje trend iz prejšnjih let. Če je število porok ostalo stabilno, so po drugi strani na goriški občini lani zabeležili pravi boom ločitev. »Od uvedbe nove zakonodaje, ki sporazumno razvezo zakonskih zvez omogoča tudi prek občine, se je na matičnem uradu v Gorici ločilo 48 parov,« pravi pristojni občinski odbornik Alessandro Vascotto.
Določila iz zakonskega odloka št. 132, ki poenostavlja postopek za sporazumno razvezo zakona, so stopila v veljavo decembra 2014. Cilj tega novega predpisa je predvsem razbremenitev civilnih sodišč, saj se sodnikom po novem ni več treba ukvarjati z najbolj enostavnimi primeri ločitev: če zakonca nimata mladoletnih ali nesamostojnih otrok, lahko za razvezo zaprosita kar na matičnem uradu, kjer je postopek veliko bolj preprost kot na sodišču in tudi bistveno cenejši: plačati je treba le 16 evrov. Pred matičarjem lahko potekajo tako po-
V uradne podatke seveda niso vštete istospolne partnerske zveze, kijih priznava pokrajina - Potrdilo, ki sicer nima zakonske veljave, so izročili sedmim istospolnim parom
stopki ločitve kot tudi dokončne razveze zakona (zanjo je po novem mogoče zaprositi že po šestih mesecih od ločitve, medtem ko so do uvedbe zakona št. 55/2015 morala miniti tri leta): prvih je bilo v lanskem letu 16 (v enem primeru sta si zakonca premislila), drugih pa 33.
Po besedah odbornika Vascotta je treba pri interpretaciji teh podatkov upoštevati tudi družbeni okvir, ki se spreminja. »Gospodarske dinamike in stroški vplivajo seveda tudi na odločitve, ki jih občani sprejemajo v zvezi s porokami, ločitvami in pogrebi,« pravi Vas-cotto, po katerem se je verjetno marsikateri par že prej nameraval ločiti, zaradi visokih stroškov pa tega ni naredil. »Danes zadošča 16 evrov,« poudarja odbornik, po katerem se na občini trudijo, da bi storitve matičnega urada čim bolj ustrezale novim razmeram in zahtevam. »Osebje si prav gotovo zasluži pohvalo, saj se spoprijema s stalnimi spremembami zakonodaje. Zaradi vseh teh novosti je pri nekaterih postopkih prišlo do rahle zamude, le-tem pa posvečamo posebno pozornost, saj želimo še dodatno izboljšati storitve, ki jih nudimo,« zaključuje občinski odbornik Alessandro Vascotto.
Najnižje število porok smo v Gorici zabeležili leta 2012, ko se je poročilo le 64 parov. V novem tisočletju je bilo največ porok leta 2013, ko so župan, razni pooblaščenci in duhovniki združili v zakon 113 parov; lani in predlanskem se je kot omenjeno poročilo 94 parov. V te podatke seveda niso vštete istospolne partnerske zveze, ki jih od leta 2013 priznava goriška pokrajina. Potrdilo, ki nima zakonske veljave, je predsednik pokrajine Enrico Gherghetta doslej izročil sedmim istospolnim parom, ki so želeli na ta način javno izpovedati svojo ljubezen. (ale)
Poroka na goriškem gradu
bumbaca
gorica - Pokrajina
»Generalni stanovi« za kulturo
Preučili bodo kulturno ponudbo na območju goriške pokrajine, to pa bo omogočilo širši pogled nad celotnim delovanjem in možnost za dodatni razvoj. Omenjene cilje si je zastavila goriška pokrajinska uprava, ki bodo v sodelovanju z zavodom ISIG poskrbela za vse večje mreženje in optimizacijo porabe denarnih sredstev na kulturnem področju. »Sklicevali bomo generalne stanove, ki jih bodo sestavljali predstavniki kulturnih ustanov. To bo privedlo do nastanka pravega goriškega kulturnega okrožja,« pravi pokrajinski odbornik za kulturo Federico Portelli. V prihodnji mesecih bosta pokrajina in zavod ISIG stopila v
stik z odborniki za kulturo vseh občin, skupaj pa bodo sestavili letni koledar z vsemi kulturnimi dogodki, ki jih nudi naš prostor. »V javno sfero želimo vključiti tudi zasebnike in spodbuditi nove oblike mecenstva. Priredili bomo tudi tečaj evroprojektiranja, saj so evropska sredstva temeljnega pomena za kulturni razvoj,« dodaja Portelli. (av)
Federico Portelli
nova gorica - V hotelski sobi
Najprej ga je omamila, nato pa še oropala
Namesto poskusa uboja novogori-ška policija obravnava rop. 44-letna italijanska državljanka je v sredo zgodaj zvečer v enem od novogoriških hotelov 58-letnemu državljanu Italije v pijačo vsula hipnotično snov, zaradi katere je postal omotičen. Ženska je njegovo slabost izkoristila in mu vzela igralniške žetone v vrednosti nekaj tisoč evrov. Moškemu so kasneje pomoč nudili v šempetrski bolnišnici in ga nato odpustili v domačo oskrbo, primer pa je v roke vzela policija, ki je osumljenki odvzela prostost.
Tako se je odvil sprva dokaj skrivnostni dogodek, o katerem so v javnost sprva prišla samo skopa pojasnila policije, da se je v središču Nove Gorice v
44-letna italijanska državljanka je 58-letnemu sodržavljanu v pijačo vsula hipnotik - Ko je postal omotičen, sije prilastila njegove igralniške žetone
sredo zvečer zgodil poskus uboja oziroma da policija preiskuje sum kaznivega dejanja v tej smeri. Vest o poskusu uboja v hotelski sobi je vznemirila tudi občane. Včeraj pa je policija na podlagi svojih nadaljnjih raziskav podala podrobnejše podatke o dogajanju v sredinih zgodnjih večernih urah in tudi pojasnila, da gre za sum storitve kaznivega dejanja ropa.
Po podatkih, ki jih je včeraj javnosti posredovala policija, je torej mogoče sklepati, da je ženska svojo žrtev omamila zato, da bi se premoženjsko okoristila, saj mu je vzela igralniške žetone v vrednosti nekaj tisoč evrov. Kriminalisti so v četrtek v prostorih novo-
goriške gospodarske družbe, kjer se je zadeva odvijala, na podlagi sodne odredbe opravili hišno in osebno preiskavo. Našli in zasegli so predmete, povezane z osumljenko in s kaznivim dejanjem, ki ga je izvedla.
44-letni italijanski državljanki so policisti že v sredo zvečer odvzeli prostost in obenem o zadevi obvestili preiskovalnega sodnika okrožnega sodišča in pristojno okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici. »Ker na začetku vse okoliščine navedenega kaznivega dejanja niso bile znane, je preiskava sprva potekala v smeri preiskave suma kaznivega dejanja poskusa uboja. Po razjasnitvi vseh okoliščin pa se je v nadaljevanju izkaza-
Vzela mu je igralniške žetone v vrednosti nekaj tisoč evrov
lo, da bi ravnanja osumljenke predstavljalo znake suma storitve kaznivega dejanja ropa,« so včeraj pojasnili z novo-goriške policijske uprave in glede snovi, ki jo je v pijačo primešala ženska, dodali, da naj bi šlo za nevarno snov z učinkom hipnotika, kar pa bodo še potrdili z ustrezno analizo.
Predkazenski postopek usmerja okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici, kriminalisti bodo osumljenko s kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja ropa izročili preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v Novi Gorici v nadaljnji postopek.
Katja Munih
tržič - Na urgenci bolnišnice San Polo
Beračijo in razburjajo
Žensko vznemirila navzočnost dveh Romov v čakalnici - Občina že pripravlja novo odredbo
Po nekajmesečnem premoru se je v tržiški bolnišnici ponovno pojavil problem beračev, ki prosijo miloščino in s tem nadlegujejo tako zdravniško osebje kot bolnike. V prejšnjih dneh se je zaradi njihove navzočnosti vznemirila gospa, ki je v večernih urah poiskala pomoč na tržiški urgenci. V čakalnici sta sedeli dve osebi romske narodnosti, ki sta priklopili polnilca baterij svojih mobilnih telefonov v tamkajšnje vtičnice in čakali, da se bateriji napolnita. Ženska se v njuni družbi ni čutila preveč varno, zato je vstala in odšla, še preden je opravila zdravniški pregled.
Pred odhodom domov pa je na prisotnost dveh Romov opozorila varnostnike, ki so nato nemudoma obvestili še zdravstvenega direktorja bolnišnice Micheleja Luiseja. Leta je poklical karabinjerje in tržiško občino: upravitelje je spomnil, da odredba proti beračenju, ki so jo izdali lani poleti, ni več veljavna,. Izrazil je tudi prepričanje, da bi jo bilo potrebno obnoviti, saj se bolniki ponovno vznemirjajo in pritožujejo.
»Zdravstveno podjetje nam je sporočilo, da na območju tržiške bolnišnice San Polo ponovno beračijo. Zato smo že začeli pripravljati
novo odredbo, ki pa bo tudi v tem primeru le začasna, saj gre za izreden ukrep,« je pojasnil tržiški podžupan in občinski odbornik za re-darsko službo Omar Greco. »Kot je poudaril sam zdravstveni direktor Michele Luise, je lanska odredba imela pozitivne učinke. Naši redar-ski službi smo že poverili nalogo, da ponovno sproži postopek za izredni ukrep, v katerega je treba vključiti tudi goriško prefekturo. Pred zaključkom prihodnjega tedna bo odredba pripravljena in bo lahko ponovno stopila v veljavo,« je dejal Omar Greco.
/
GORIŠKA
Sobota, 30. januarja 2016
13
gorica-nova gorica-tržič - Ukrepi zaradi koncentracije PM10
Fini prah onesnažuje
Onesnaženost zraka je v zadnjih dneh tudi na Goriškem večkrat presegla mejno vrednost, ki je zakonsko določena, zaradi česar bodo danes v nekaterih krajih stopile v veljavo prve omejitve. Za koreni-tejši ukrep so se odločili v Tržiču, kjer bo ožje mestno središče zaprto za promet, v Gorici pa bodo začeli z milejšimi omejitvami. Visoko stopnjo onesnaženosti so zabeležili tudi v Novi Gorici, ki pa ni podvržena tovrstnim ukrepom, saj ni uvrščena med t.i. degradirana območja.
V	Tržiču je koncentracija prašnih delcev presegla dovoljeno vrednost v sredo, četrtek in včeraj. Mestno središče bo zato danes zaprto za promet med 9. in 12.30 ter med 15. in 18. uro. Izjema so vozila na plinski pogon, vozila kategorije od Euro4 navzgor, motorna kolesa od Euro2 navzgor, javna prevozna sredstva, reševalna in zdravniška vozila, vozila javnih uslužbencev in medijev ter prevozna sredstva, ki jih uporabljajo uslužbenci zdravstvenega podjetja in agencije ARPA. Za promet bo zaprto območje med Drevoredom San Marco, ulicami Serenissima, Patriarcato, Mocenigo, Volta in Parini ter Drevoredom Verdi.
V	Gorici so ta teden zabeležili štiri zaporedne prekoračitve koncentracije prašnih delcev PM 10. Na podlagi občinskega akcijskega načrta je župan podpisal odredbo, ki od danes prepoveduje uporabo pihalni-
gorica - Usoda Pokrajinskih muzejev
»Zakladov ne damo«
Na teritoriju mora ostati lastništvo muzejskih zbirk in muzejskih nepremičnin, ki naj jih upravlja nova fundacija
V Gorici mora ostati lastništvo muzejskih zbirk in muzejskih nepremičnin. Da soglasje okrog te zahteve nima politične barve, je prišlo do izraza sinoči v dvorani UGG. Na pobudo mnenjske skupine GoPolis, ki ureja istoimensko spletno stran in jo s svojimi stališči navdihujeta nekdanji odbornik za kulturo Antonio Devetag ter zbiratelj in založnik Marino De Grassi, je tam potekal shod o usodi Pokrajinskih muzejev po ukinitvi pokrajine. Udeležili so se ga večinoma des-nosredinski politiki - poleg župana Etto-reja Romolija in odbornice Silvane Romano še deželna svetnika Rodolfo Ziberna in Renzo Tondo -, zato pa je izstopala udeležba levosredinskih odbornikov na pokrajini Mare Černic in Federica Portelli-ja, ki se jima je za kratek čas pridružila senatorka Laura Fasiolo.
»Goriški kulturni zakladi predstavljajo dušo mesta, kulturni turizem pa je
Na shodu tudi pokrajinska odbornika Mara Černic in Federico Portelli bumbaca
eden redkih adutov razvoja in virov dohodka, zato lastništvo zbirk ne sme oditi iz Gorice,« je bil odločen Devetag, ki je namen dežele označil kot »tatvino«. Na deželo so naslovili očitke pa tudi predlog: v Gorici naj se ustanovi fundacija, ki naj upravlja zbirke Pokrajinskih muzejev, palačo Attems, goriški grad in muzejski sedež v grajskem naselju, dalje dvorec Co-ronini in sinagogo. Vanjo naj vstopijo vse
krajevne ustanove javnega interesa in tudi dežela kot eden izmed partnerjev, »lastništvo in center odločanja pa morata ostati v Gorici«. Portelli je predlog podprl in dejal, naj dežela krije strošek osebja, ki v 70-odstotni meri bremeni proračun muzejev. Černičevi je pobuda o fundaciji všeč: »Sprašujem se le, kako ji bomo finančno kos. Bistveno pa je, da o kulturnih zakladih odloča teritorij«. (av)
tržič - Študija
»Kakovost zraka dobra«
Podatki okoljske agencije ARPA
»Rezultati študije okoljske agencije ARPA Furlanije Julijske krajine potrjujejo, da je kakovost zraka v Tržiču zelo dobra. Tako pri koncentraciji pomembnejših onesnaževalcev kot pri količini kovin nismo zabeležili podatkov, ki bi kazali na kritično situacijo,« je povedala deželna odbornica za okolje FJK Sara Vito, ki je včeraj v Trstu predstavila rezultate najnovejših meritev kakovosti zraka v Tržiču. Srečanja sta se udeležila tržiška županja Silvia Altran in predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta, prišli pa so tudi predstavniki odborov tržiških mestnih četrti.
Študijo agencije ARPA je predstavil njen direktor Luca Marchesi. Izsledki temeljijo tako na podatkih, ki jih je agencija ARPA zbrala med aprilom in julijem 2014, ko termoelektrarna A2A ni obratovala, kot na meritvah, ki so jih v istem letu na območju Tržiča izvedle tri fiksne merilne naprave in premična naprava. Po Marchesijevih besedah je bila v Tržiču koncentracija dušikovega dioksida in trdnih delcev pred dvema letoma v povprečju nižja kot v nekaterih drugih predelih dežele FJK, kar je tudi posledica značilnosti območja in meteoroloških razmer, saj je leta 2014 veliko deževalo. Tudi koncentracija policikličnih aro-matskih ogljikovodikov in težkih kovin je po njegovem bistveno nižja od tiste, ki jo predvideva zakonodaja. Med časom obratovanja in mirovanja termoelektrarne niso zabeležili posebnih razlik.
Zaradi trikratne prekoračitve dovoljene vrednosti bo tržiško mestno središče zaprto za promet danes med 9. in 12.30 ter med 15. in 18. uro
kov za čiščenje cest. Ob tem temperatura v stanovanjih ne bo smela preseči 19 stopinj, temperatura v trgovskih, obrtniških in industrijskih objektih pa 17 stopinj.
Nova Gorica je poleg Murske Sobote v zadnjih dneh najvišje na seznamu slovenskih mest, kjer se ugotavlja močno presežena koncentracija delcev PM10 v ozračju. Po podatkih novogoriške merilne postaje se je koncentracija čez mejno vrednost, ki znaša 50 mikrogramov na kubični meter, strmo zviševala v zadnjih dneh, ko je dosegla dvakratno in tudi trikratno preseganje. Včeraj ob 11. uri dopoldan je, na primer, koncentracija delcev PM 10 znašala že 147 mikrogramov na kubični meter. Inštitut za javno zdravje je v tem primeru izdal obvestilo vrtcem in šolam, v katerem priporoča, da se otroci čez dan ne zadržujejo na prostem. Priporočil so se držali tudi v novogo-riških vrtcih in šolah, kjer so aktivnosti na prostem in prosti čas med odmori preusmerili v zaprte prostore. Po napovedih republiške agencije za okolje bo koncentracija omenjenih delcev v ozračju na območju Nove Gorice presežena tudi danes. (ur, km)
slovensko „i O* stalno ^V gledališče
ABONMA ZA GORICO
Marius von Mayenburg
PES, NOČ IN NOŽ
režiser Matjaž Farič (slovenska praizvedba)
goriška - Zaradi nižjih davkov in manjše birokracije
v ponedeljek, 1. februarja, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž, Gorica
z italijanskimi nadnapisi
in z avtobusnim prevozom S®
Blagajna KC Bratuž: tel. 0481 531445 www.teaterssg.com
Podjetja odhajajo čez mejo
Po poročanju spletnega dnevnika finance.si so v prvih devetih mesecih lanskega leta italijanski državljani samo na Primorskem odprli 180 podjetij
Veliko Goričanov hodi po nakupih v Novo Gorico, številni pa se tudi odločajo, da v Sloveniji ustanovijo svoje podjetje. Enosmerni migracijski tok, ki ga v zadnjih letih beležijo na osi Italija-Slove-nija, neprestano narašča, tako da sodi tudi množično odseljevanje italijanskih podjetnikov med glavne »krivce« za goriško krizo.
Če je 438 italijanskih podjetij leta 2008 imelo svoj sedež v Sloveniji za skupno 1.136.418.000 evrov prometa in 5.538 zaposlenih, je leta 2013 število podjetij naraslo na 687 za skupno 1.421.453.000 evrov prometa, medtem ko se je število zaposlenih zmanjšalo na 4.959. Ti so tudi zadnji uradni podatki, ki jih je objavil Statistični urad Republike Slovenije, po poročanju slovenskega spletnega dnevnika finance.si pa so v prvih devetih mesecih leta 2015 Italijani zgolj na Primorskem odprli 180 podjetij, medtem ko so jih v celem letu 2014 ustanovili 179. Na Primorskem pa trenutno obratuje okrog 500 italijanskih podjetij.
Kateri so glavni razlogi, zaradi katerih se Italijani raje spuščajo v slovenske podjetniške vode? Prvi izmed teh je zagotovo opazno nižja cena delovne sile. Po navajanju dnevnikafinance.si so stroški dela za italijanska obmejna podjetja kar za 45 odstotkov višji od tistih, ki jih imajo podjetja na slovenski strani meje. Tudi davki so seveda nižji, saj plačujejo v Sloveniji podjetja 17 odstotkov davka na dobiček, medtem ko v Italiji 27,5 odstotka. Prednost je tudi v hitrem vračanju davka na dodano vrednost. V Sloveniji lahko podjetnik kadarkoli preveri, koliko davka mu dolguje država in ga lahko takoj prejme nazaj, v Italiji pa lahko na to čaka več mesecev.
Italijanski podjetniki nazadnje navajajo tudi slovensko birokracijo, ki terja mnogo manjšo mero potrpežljivosti od italijanske. Obdobje čakanja za najrazličnejša dovoljenja je npr. v Sloveniji neprimerljivo krajše, kljub temu, da so predpisi v obeh državah podobni. Tudi zaradi tega je Svetovna banka uvrstila Slovenijo na petnajsto mesto pri odpiranju podjetij, medtem ko je Italija na šestinštiridesetem mestu, ta razkorak pa najbolj občutijo obmejne realnosti, kakršna je Gorica. (av)
gorica - Posledice slovenske konkurence
»Hočemo prosto cono«
Stisko krajevnega gospodarstva bodo vladnemu podtajniku predstavili Laura Fasiolo, Gianni Bottalico in Silvia Paoletti
Zakaj goriška podjetja zapirajo? Zakaj domačini hodijo po nakupih v Slovenijo? Zakaj se mladi po zaključku študija odselijo v tujino? Zakaj pravzaprav Gorica umira?
Omenjena vprašanja bodo pokrajinska predsednica zveze ACLI Silvia Paoletti, njen državni predsednik Gianni Bottalico in senatorka Laura Fasiolo predstavili državnemu pod-tajniku za finance Pier Paolu Baretti v petek, 5. februarja, ob 11. uri v prostorih Fundacije Goriške hranilnice. Sogovorniki bodo poleg vprašanj ponudili tudi odgovor, in sicer morebitno uvedbo urbane proste cone, saj bo posvet namenjen ravno omenjeni možnosti oziroma priložnosti.
»Predstavniku vlade želimo predstaviti težave, s katerimi se soočajo Gorica, Trst in Videm, saj celotno obmejno območje zelo trpi zaradi sicer lojalne slovenske konkurence. Naj omenim, da znaša stopnja ob-davčenosti italijanskih podjetij več kot
Državni podtajnik za finance pri italijanski vladi Pier Paolo Baretta
50 odstotkov, v Sloveniji in Avstriji pa se suče med 25 in 27 odstotki. Kako pa so lahko goriška podjetja sploh konkurenčna? Ne sme nas presenečati dejstvo, da se v obdobju hude
»Na državni ravni izkazujejo pozornost do naših težav -Predstaviti jih moramo postopoma, predvsem pa moramo nastopati enotno«
ekonomske krize Goričani raje odpravljajo po nakupih v Novo Gorico, saj se drugače zelo težko preživljajo. Podjetniki ustanavljajo podjetja v Sloveniji, sami uslužbenci javnih družb pa točijo gorivo onstran meje. Državne blagajne so tako osiromašene za velike vsote davkov,« razlaga goriška predsednica zveze ACLI Silvia Paoletti.
Silvia Paoletti Laura Fasiolo
Goriški obisk Pier Paola Barette bodo med drugim izkoristili za to, da bodo državnega podtajnika pospremili v Novo Gorico, kjer bo na lastne oči spoznal razlike v cenah, predvsem goriva. »Baretti je bil nekoč predstavnik sindikatov, tako da bo zagotovo pozorno spremljal težave in potencial našega ozemlja. Za ponoven ekonomski zagon potrebuje Gorica pomoč, to pa lahko država nudi z uvedbo urbane proste cone. Ta naj bo različna od preteklih olajšav, ki so nam sicer omogočale, da preživimo, nismo pa vlagali v napredek in razvoj. Prav zaradi tega ne potrebujemo neke večne proste cone, a le začasno pomoč. Primere dobre prakse lahko najdemo v nekaterih drugih sredinah, kjer se je država odločila, da podpre področja, ki so jih prizadeli potresi ali poplave,« navaja senatorka Laura Fa-siolo, ki priznava, da so v Rimu slabo seznanjeni z obmejno stvarnostjo. »Na državni ravni pa izkazujejo pozornost do naših težav. Predstaviti jih moramo postopoma, predvsem pa moramo kot dežela nastopati enotno, saj z vrtičkarstvom ne bomo ničesar dosegli,« zaključuje senatorka iz vrst Demokratske stranke. (av)
14
Sobota, 30. januarja 2016
GORIŠKA
/
ronke - Zaradi naraščajoče stiske utegne narasti tudi število brezdomcev
Maurina zgodba je krik na pomoč
Žalostna zgodba 42-letne Maure Cas-sani, ki je šotorila na zelenici med občinsko palačo in knjižnico v Ronkah, zato da bi javnost seznanila s svojim obupom, je bil krik na pomoč, ki je priklical pozornost na stisko vseh teh, ki nimajo doma in ne vedo, kako in kje naj ga poiščejo.
Maura je ločena od moža in mati dveh hčera, starih deset in sedem let. Ker nima redne zaposlitve, ne more do posojila, ki bi ji omogočilo nakup stanovanja. Ker pa nima bivališča, sta ji bili hčeri odvzeti in zaupani bivšemu soprogu. Njena akcija obupa se je obrestovala: zanjo so se angažirale socialne službe in občinska uprava. Ob udeležbi pristojnega odbornika Enrica Masaraja bodo pot do čimprejšnje rešitve iskali v ponedeljek. Omogočili naj bi ji vselitev v začasno bivališče, kjer naj bi se ji pridružili še nedorasli hčeri. Če pa do tega ne bo prišlo, se bo vklenila v verige pred sedežem javnega podjetja za stanovanjske gradnje Ater v Gorici, je že napovedala.
Maura Cassani ni edina, ki v Ronkah prebiva na ulici. V občini naj bi bilo preko deset brezdomcev. Uradno bivališče imajo v »Ulici občinske hiše«, kakor v teh primerih določa zakon. Gre za osebe, ki so bile ob dom, ker so brezposelne in si stanovanja ne
V občini je vse več ljudi, ki jim primanjkuje denarja za nakup živil in osnovnih potrebščin -Vsakodnevno pomoč Karitasa prejema vsaj dvesto občanov
morejo privoščiti. Isto usodo tvegajo krajani, ki jim preti deložacija ali krvavo potrebujejo finančno pomoč občine, brez katere niso kos plačevanju najemnine, in tudi več sto posameznikov oz. družin, ki trkajo na Aterjeva vrata in sprašujejo po neprofitnem stanovanju.
»Nimamo stanovanj, ki bi jih lahko namenili brezdomcem ali pomoči potrebnim,« pravi župan Roberto Fontanot: »Nekaj jih sicer imamo, a so že zasedena. To velja tudi za poslopja v Ulici Matteotti, ki so bila pred leti urejena v ta namen. Po svojih močeh skušamo pomagati ljudem v veliki stiski, zanje skrbijo naše socialne službe.« Do maja lani, ko je zapadel rok, so na občini prejeli 120 prošenj za pridobitev prispevka za plačevanje najemnin: bilo jih je preko dvajset več kot leto prej. Ne manjka obenem ljudi, ki jim primanjkuje denarja za nakup živil in osnovnih potrebščin. Za preživetje se obračajo na Karitas v župniji sv. Lovrenca. Vse več jih je. Vsakodnevno pomoč prejema vsaj dvesto oseb.
gorica - Podjetja
Spodbude za udeležbo na sejmih
Slovensko deželno gospodarsko združenje opozarja, da je Trgovinska zbornica v Gorici v okviru institucionalnih pobud v podporo konkurenčnosti malih in srednjih podjetij s področij industrije, obrti, trgovine in storitev iz goriške pokrajine, objavila razpis za dodelitev spodbud za udeležbo na sejmih in razstavah. Začel je veljati prvega januarja. Spodbuda v višini 40% stroškov z najvišjim zneskom 1.000 evrov je namenjena udeležbi na sejmih v Italiji, 3.000 evrov pa v tujini. Dodeljevali jih bodo po kronološkem vrstnem redu vložitve zahtevkov; obrazci in pravilnik so na voljo na spletnem naslovu www.go.camcom.it, informacije pa na tel. 0481-384237.
Maura Cassani je šotorila na zelenici med občino in knjižnico
bonaventura
gorica - V občinski palači v Garibaldijevi ulici
Nov kulturni prostor
Brezplačno na voljo za razstave in javna srečanja - Dne 6. februarja bo Tommaso Cerno predstavil svojo knjigo »A noi!«
Goričani bodo dobili novo kulturno dvorano. Vanjo bo goriška občinska uprava spremenila pritličje svoje stavbe v Garibaldijevi ulici, ki bo posameznikom, združenjem ter zasebnim in javnim ustanovam odslej brezplačno na voljo za prirejanje razstav, predstavitev knjig, javnih srečanj in predavanj. »Prostori, v katerih je imela sedež Ljudska univerza, še prej pa občinski urad za stike z javnostmi, so zdaj prazni. Zato smo sklenili, da jih ponudimo mladim in drugim Go-ričanom ter s tem dodatno poživimo kulturno in umetniško dogajanje v našem mestu,« je povedal goriški župan Ettore Romoli.
Dvorano bodo poimenovali po Dori Bassi, po kateri je že nosila ime mala občinska galerija v stavbi avditorija v Ulici Roma. Te prostore je občina vrnila deželi Furlaniji Julijski krajini, zato bo goriški slikarki posvetila pritličje palače v Garibaldijevi ulici. Kot omenjeno bodo za uporabo prostorov lahko zaprosili tako posamezniki kot ustanove, vsako prošnjo pa bo predhodno preučila občinska komisija. Dogodke bo prirejala tudi sama občina: prvi bo v soboto, 6. februarja, ko bo svojo knjigo »A noi!«, v kateri raziskuje fašistične težnje Italijanov, predstavil odgovorni urednik dnevnika Messaggero Veneto, pisatelj in televizijski voditelj Tommaso Cerno. (ale)
Velika okna dvorane gledajo na Garibaldijevo ulico
nova gorica - S februarjem
BI	I V* •	«V	V	I V	•	I v •
Na občini me vec plačevanja položnic, mestna blagajna v Delavski hranilnici
Zaradi uvedbe davčnega potrjevanja računov - Za uporabnike blagajne se ne bo, razen lokacije, spremenilo ničesar
Ob tretji obletnici delovanja se iz no-vogoriške mestne hiše seli mestna blagajna. Od 1. februarja dalje bo položnice za storitve javnih zavodov in podjetij brez provizije moč plačevati v Delavski hranilnici na Ulici tolminskih puntarjev 4, in sicer vsak delavnik od 8.30 do 17. ure.
»V primeru, da bi mestno blagajno ohranili v okviru občinske uprave, bi zaradi uvedbe davčnega potrjevanja izdanih računov morale tudi naše pogodbene stranke - razen izjem, ki jih je zakon izvzel - izdane račune davčno potrjevati. Občine namreč nismo ponudnice plačilnih storitev. O tem je občine pisno obvestila tudi Banka Slovenije. Poslovanje občinskih blagajn preko upravno plačilnega naloga (UPN) se
zato v tem primeru šteje kot plačilo z gotovino,« pojasnjujejo v uradu direktorja občinske uprave. Z enakim problemom so se soočile tudi vse ostale občine, ki so doslej občanom nudile občinske blagajne. Po preverjanju možnosti so se na novogoriški občini odločili, da s 1. februarjem zaradi uvedbe davčnega potrjevanja računov prenesejo izvajanje nalog mestne blagajne na za to usposobljeno finančno institucijo, in sicer Delavsko hranilnico. »Za vse uporabnike blagajne se ne bo, razen lokacije, spremenilo ničesar. Stranke bodo lahko tudi v bodoče z gotovino plačevale položnice posameznih javnih zavodov in podjetij na enem mestu in brez provizije tako kot doslej,« so še povedali na občini. (km)
Mestna blagajna se seli
foto km.
Prehiteval kolono in treščil
Na cesti izven Bilj v občini Renče-Vo-grsko je bil v četrtek okoli 15. ure huje poškodovan 63-letni voznik. Nesreči je botrovalo nepravilno prehitevanje. Moški je namreč začel prehitevati kolono vozil ravno v trenutku, ko ga je že prehiteval za njim vozeča voznica. Med vozili je prišlo do trčenja, vozilo moškega je odbilo na levo stran izven vozišča, kjer je najprej trčilo v prometno signalizacijo in nato v drevo, od tam pa ga je odbilo zopet na vozišče, kjer je obstal na nasprotnim smernem vozišču. Huje ranjenega moškega so iz vozila potegnili reševalci. (km)
Praznik miru v Krminu
V	Krminu bo danes Praznik miru na pobudo goriške sekcije združenja Azio-ne Cattolica. Potekal bo v župnijski dvorani, in sicer za mlade od 15. ure dalje, za odrasle pa od 16. ure. Med udeleženci kulturnega programa je napovedan tudi novinar Dimitri Volcic. Ob zaključku bo mašo daroval nadškof Carlo Redaelli, ob 20.45 bo v občinskem gledališču nastop benda The Sun.
Obletnica pohoda divizije
Zveza borcev za vrednote NOB iz Kanala ob Soči s sodelovanjem občine in krajevne skupnosti prireja proslavo 72. obletnice pohoda XXX. divizije v Slovensko Benečijo danes ob 11. uri v Morskem. Pozdravila bosta Franko Pavlin iz krajevnega borčevskega združenja in župan Andrej Maffi, slavnostna govornica bo Tanja Fajon, poslanka evropskega parlamenta. (km)
Pesmi so bile iz prve vojne
V	člančiču o nastopu moškega zbora Jezero iz Doberdoba na odprtju prenovljene cerkve sv. Lovrenca v Ronkah, objavljenem 27. januarja, je bilo napačno zapisano, da se je zbor predstavil »s pesmimi iz slovenske partizanske in ljudske zakladnice«. Prepeval je pesmi iz obdobja prve svetovne vojne.
Vlomil in odnesel cigarete
Včeraj zjutraj je neznanec vlomil v bencinski servis v Vipolžah. Iz objekta je ukradel več kartonastih škatel z zavojčki cigaret in podjetju povzročil večjo materialno škodo. (km)
Vodeni ogled knjižnice
Sklad FAI prireja danes dva vodena ogleda stavbe, v kateri ima sedež goriška državna knjižnica; prvi se bo začel ob 10.30, drugi pa bo na vrsti ob 15.30.
Znana »youtuberja« v Vilešu
V	nakupovalnem središču Tiare pri Vi-lešu bo danes z začetkom ob 16. uri srečanje z zelo popularnima italijanskima »youtuberjema« Simonejem Paciellom in Riccardom Dosejem.
vipava - Direktor
V Agroindu Bajca zamenjal Leshchenko
Vipavska družba Agroind 1894je na četrtkovi skupščini prešla v roke ukrajinske družbe Demistone Holding Limited s sedežem na Cipru, ki je večinska lastnica družbe Vipavski Vinogradi s sedežem na Erjavčevi ulici v Novi Gorici. Ta je za 1,6 milijona evrov lani odkupila terjatve Agroinda od slabe banke. Na skupščini je prišlo tudi do zamenjave direktorja. Dosedanjemu direktorju Borisu Bajcu so se novi lastniki zahvalili za dosedanje delo in za novega direktorja imenovali Dmytra Leshc-henka. Bajc glede zamenjave, kot je povedal, ni bil presenečen, o tem, ali bo ostal v Agroindu, pravi, da se še dogovarjajo.
»Dmytro Leshchenko bo v kratkem preučil stanje v družbi in predlagal druž-
Dmytro Leshchenko
foto km.
benikom oz. delničarjem rešitve za uspešno nadaljevanje tega podjetja,« je po skupščini povedal odvetnik Luka Gabrščik iz odvetniške družbe Brulc, Gabrščik in Kikelj, ki je tudi vodil četrtkovo skupščino.
Zaposleni v vipavskem podjetju so dobili izplačane oktobrske plače, podjetje načrtuje izplačilo plače za november. (km)
/
GORIŠKA
Sobota, 30. januarja 2016
15
CI3 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 2, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032.
DEŽURNA LEKARNA V FARI
BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140.
DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135.
Koncerti
»VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 5. februarja ob 20.45 Flamencason; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it, predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Kor-zu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212); več www.lipizer.it.
V TRŽIČU: v lokalu Il Carso in Corso na Korzu del Popolo 11 niz koncertov »Jazz in Progress«: 9. februarja ob 21. uri koncert z naslovom »Vocione«, nastopata pevka Marta Raviglia in s trombonom Tony Cattano; informacije in rezervacije po tel. 0481-46861.
GRAJSKE HARMONIJE na Gradu Kromberk: v četrtek, 11. februarja, ob 20. uri bo »Večer samospevov«, nastopata sopran Elvira Hasanagic in pianistka Aleksandra Pavlovič; informacije pri blagajni vsak delavnik 10.0012.00, 15.00-17.00 in uro pred pričet-kom prireditev, tel. 003865-3354016; blagajna@kulturnidom.
GLASBENI VEČERI V BUKOVICI: v četrtek, 11. februarja, ob 20. uri bosta igrala duo Luca Ferrini in Črtomir Ši-škovič ter trio flavt Trije letni časi. Vstopnice uro pred koncertom v avli Kulturnega doma Bukovica.
fí Razstave
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ
pripravlja, ob svetovnem dnevu žena, skupinsko likovno razstavo ženskih portretov pod naslovom »Ženski obrazi in izrazi«. Za obogatitev razstave organizatorji naprošajo zasebnike, ki imajo v lasti kakšen ženski portret, da posodijo delo za obdobje razstave; informacije po tel. 0481-531445. Likovna dela bodo zbirali do 12. februarja.
V GORICI: v galeriji Kulturnega doma

Primorski
dnevnik
Vsem naročnikom in bralcem sporočamo, da
od 1. februarja
SPREJEMA
ČESTITKE, OSMRTNICE, SOŽALJA, ZAHVALE IN PLAČLJIVE MALE OGLASE
oglasni oddelek Primorskega dnevnika GORICA - Ul. Garibaldi 9
I. nadstropje
OD PONEDELJKA DO PETKA OD 10.00 DO 14.00 URE
OB SOBOTAH OD 10.00 DO 13.00 URE OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH SLUŽBA NE DELUJE
C
brezplačna številka —
800 912 775
oglasigo@primorski.eu
Naročila poslana po e-mailu morajo imeti priložene naslednje podatke: ime, priimek, telefonsko številko in davčno kodo naslovnika, na katerega bo izstavljen račun
v Ul. Brass 20 je na ogled razstava slikarke Stanke Golob; do 8. februarja od ponedeljka do petka 9.00-12.00, 16.0018.00 ter med prireditvami.
V	GORICI: v Fundaciji Goriške hranilnice v Gosposki (Carduccijevi) ulici 2 je na ogled razstava z naslovom »Soldati - Quando la storia si racconta con le caserme«; do 28. februarja. Do 31. januarja je na ogled tudi razstava »Il Cioccolato nella Grande Guerra - Da peccato di gola a genere di conforto«. Odprti sta od torka do petka 9.3012.30, ob sobotah 15.30-19.00, ob nedeljah 10.00-13.00, 15.30-19.00; vstop prost. Vsako soboto in nedeljo ob 17. uri vodeni ogledi.
V	GALERIJI A. KOSIČ v Raštelu 5-7 v Gorici je na ogled slikarska razstava umetnika in akademskega restavrator-ja Marina Beroviča iz Ljubljane; do danes, 30. januarja, ob odprtju trgovine.
V	GALERIJI LEG ANTIQUA je na ogled razstava z naslovom »Una Gorizia lon-tana. Sergio Altieri. Tempere su tela 2010-2015«; do danes, 30. januarja, 9.00-12.30, 15.30-19.30; več na www.legantiqua.it.
V	GRADIŠČU: v galeriji Spazzapan v palači Torriani, Ul. Ciotti 51, je na ogled razstava z naslovom »Natura e design. Le collezioni Gervasoni dal 1882 al 2015«; do 6. marca od srede do petka 15.00-19.00, ob sobotah in nedeljah 10.00-19.00; V nedeljo, 31. januarja, bo ob 17.00 brezplačen vodeni ogled. Informacije po tel. 0481-960816 ali www.galleriaspazzapan.it.
V	MUZEJU SV. KLARE, na Verdijevem korzu v Gorici je na ogled razstava »Habsburžani - Štiri stoletja vladavine v obmejni grofiji 1500-1918«. Uredila sta jo Marina Bressan in Marino De Grassi in vsako nedeljo ob 16.30 nudita brezplačen vodeni ogled razstave. Urnik: do 31. januarja ob petkih in sobotah 10.30-13.00, 15.30-19.00, ob nedeljah 10.30-19.00. Vstop prost.
V	PALAČI ATTEMS PETZENSTEIN na Kornu v Gorici je na ogled razstava »Franco Dugo. Dipingere il silenzio. Opere 1997-2015«; do 7. februarja od srede do nedelje 10.00-17.00, ob četrtkih 10.00-19.00, vstop prost.
ČLAN FOTOKLUBA SKUPINA75 MARKO VOGRIČ razstavlja ciklus črno-belih fotografij »1915-2015« v prostorih Taverne Al Museo v goriškem grajskem naselju, pod palačo Pokrajinskih muzejev; ob urnikih lokala (9.30-21.00, ponedeljek zaprto) do 29. februarja.
V	GRADU KROMBERK je na ogled razstava grafik z naslovom »Avgust Čer-nigoj 1898-1985«; do 29. februarja od ponedeljka do petka 9.00-17.00, ob sobotah samo za najavljene skupine (tel. 003865-3359811), ob nedeljah 13.00-17.00.
V	POKRAJINSKIH MUZEJIH v grajskem naselju v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Gorizia, capitale della seta«; do 30. aprila od torka do nedelje 9.00-19.00.
ä Gledališče
sobotah 10.00-12.00 ter eno uro pred predstavami. Več na www.teatroar-monia.it.
V	GLEDALIŠČU VERDI V GORICI bo
danes, 30. januarja, ob 20.45 gledališka predstava »Sogni e bisogni«, režija: Vincenzo Salemme. Več na www3.comune.gorizia.it/teatro.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU ob 21. uri: 11. februarja »Il pranzo di Babette«, igra Lella Costa; informacije po tel. 0481-969753 in na www.artistiassociatigorizia.it.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU ob 21. uri: 5. februarja »Slurp. Lecchini, cortigiani & penne alla bava al servizio dei potenti che ci hanno rovinati«, napisal in nastopa Marco Travaglio; informacije po tel. 0481-532317 ali na info@artistiasso-ciatigorizia.it.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU ob 20.45: 31. januarja ob 17. uri »Hansel e Gretel«. 10. in 11. februarja »La scuola«, nastopajo Vittorio Cior-calo, Roberto Citran, Marina Massiro-ni, Roberto Nobile, Silvio Orlando, Antonio Petrocelli, Maria Laura Rondanini; informacije pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), tel. 0481-494664; več na www.teatromonfalcone.it.
V	ROMJANU: v telovadnici Ondina Pe-teani bo v petek, 12. februarja, ob 20.30 gledališka predstava, posvečena 125.000 vojakom italijanske in drugih narodnosti iz obmejnih krajev, ki so se med prvo svetovno vojno borili z av-stro-ogrsko vojsko z naslovom »Come cavalli che dormono in piedi« Paola Rumiza. Dogodek prireja združenje Leali delle notizie v sodelovanju s stalnim gledališčem FJK. Vstopnice na sedežu združenja Leali delle notizie na Trgu Franca Jožefa v Ronkah; informacije po tel. 338-1335516 (Isabella), 349-0896587 (Michele) in 3355634089 (Cristina).
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici bo danes, 30. januarja, ob 11.00 »Pekarna Mišmaš« s ponovitvijo ob 15.00; ob 20.30 »Paš-jon« v režiji Iztoka Mlakarja. Informacije po tel. 003865-3352247 ali na blagajna@sng-ng.si.
ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici so v teku gledališke predstave za otroke od 6. leta dalje: danes, 30. januarja, ob 16.30 »Storie del Buon Dio«, v izvedbi gledališke skupine Teatro Causa; informacije v uradih CTA, Drevored 20. septembra 14 v Gorici (tel. 0481537280, 335-1753049, info@ctagori-zia.it, www.ctagorizia.it).
Mi Kino
»ŠTANDREŽ 2015 - ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN« v
župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu v organizaciji PD Štandrež: danes, 30. januarja, bo ob 20. uri premiera komedije »Pokojna gospejina mama«, nastopa dramski odsek PD Štandrež v režiji Jožeta Hrovata (ponovitev 31. januarja ob 17. uri). Prodaja vstopnic pri blagajni eno uro pred predstavo ali po tel. 0481-20678, 3286669048 od 12. do 14. ure.
GLEDALIŠKA REVIJA »A TEATRO CON L'ARMONIA« ob 16. uri: v župnijskem gledališču Pija 10. v Štaran-canu, Ul. De Amicis 10, 31. januarja, »Tutinscuro - Black Comedy«, nastopa gledališka skupina Il Gabbiano iz Trsta. V gledališču San Nicolo, Ul. 1. Maggio 84, v Tržiču 14. februarja »Scondariole«, nastopa gledališka skupina Zercanome. Predprodaja vstopnic v krožku ACLI v Ul. 1. Maggio v Tržiču ob petkih in sobotah 16.00-17.00 ali pri Pro Loco v Ul. Dante 10 v Štarancanu ob petkih in
klicni usposobljenosti za kuharja ali natakarja. Starši in dijaki bodo imeli priložnost, da spoznajo dejavnost Gostinske šole, da si ogledajo učilnice in laboratorije, spoznajo učno osebje in pridobijo dodatne informacije o izobraževalni ponudbi za šolsko leto 2016-2017.
TEČAJ ANGLEŠČINE ZA UČENCE 1. IN 2. RAZREDA OSNOVNE ŠOLE bo potekal ob sredah, od 17. do 18. ure, od 17. februarja do 11. maja v Dijaškem domu v Gorici. Cena za celoten tečaj je 45 evrov. Informacije in vpisovanje do zasedbe mest po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah.
VISOKA ŠOLA ZA UMETNOST Univerze v Novi Gorici organizira 12. in 13. februarja informativne dneve za akademsko leto 2016-17 v prostorih visoke šole v palači Alvarez v Diazovi ulici 5 v Gorici: Digitalne umetnosti in prakse (prva stopnja) v petek, 12. februarja, ob 10. in 15. uri ter v soboto, 13. februarja, ob 10. uri; Medijske umetnosti in prakse (druga stopnja) v petek, 12. februarja, ob 13. uri in v soboto, 13. februarja, ob 11. uri.
V ŠOLI STEINER - WALDORF na Trgu Republike 33 v Borgnanu pri Krminu bo danes, 30. januarja, od 15.30 dalje dan odprtih vrat v šoli in vrtcu; informacije po tel. 0481-67496 ali educa-rewaldorf.fvg@gmail.com.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB obvešča, da bo dan odprtih vrat v otroškem vrtcu Čriček v Doberdobu v torek, 2. februarja, od 10.30 do 11.30. Informacije po tel. 0481-78009.
M Izleti
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 13. februarja, krajšo ekskurzijo za obisk in ogled spomenika na Cerju nad Mir-nom. Odhod z lastnimi sredstvi ob 14. uri s parkirišča tržnice v Mirnu. Obvezna prijava do konca januarja. Po obisku bo valentinovo večerno srečanje udeležencev. Vpisujejo po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja Š.).
SPDG prireja v nedeljo, 31. januarja, izlet na Kojco (1303 m); informacije in prijave andrej@spdg.eu in tel. 3201423712 (Andrej).
0 Mali oglasi
PRODAM kmečko zemljišče v Sovod-njah; tel. 0481-21601.
Ü3 Obvestila
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.40 -20.00 - 22.10 »L'abbiamo fatta grossa«. Dvorana 2: 15.00 - 16.50 »Doraemon il film - Nobita e gli eroi dello spazio«; 18.30 - 21.15 »Revenant - Redivivo«. Dvorana 3: 15.15 - 17.30 - 19.50 - 22.00 »Joy«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 15.40 - 17.50 -20.00 - 22.15 »L'abbiamo fatta grossa«. Dvorana 2: 15.30 »Doraemon il film -Nobita e gli eroi dello spazio«; 17.20
-	19.50 - 22.10 »Joy«.
Dvorana 3: 17.00 - 21.15 »Revenant -Redivivo«; 15.15 - 19.50 »Quo vado?«. Dvorana 4: 17.45 »Steve Jobs«; 15.30
-	20.00 - 22.15 »Point Break«. Dvorana 5: 15.40 »Piccoli brividi«; 17.30 - 19.50 »La corrispondenza«; 22.10 »Steve Jobs«.
H Šolske vesti
AD FORMANDUM vabi na dan odprtih vrat Gostinske šole v ponedeljek, 1. februarja, od 14. do 16.30 v hotelu Best Western Palace (Korzo Italia 63 v Gorici). Obiskovalci bodo spoznali didaktične in izobraževalne aktivnosti Gostinske šole predvsem pa triletni program poklicnega izobraževanja in usposabljanja Gostinski delavec, s katerim lahko pridobijo potrdilo o po-
GORIŠKA KVESTURA obvešča, da je urad za priseljence pri Rdeči hiši odprt ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih med 8.30 in 13. uro, ob sredah med 10. in 13. uro in med 15. in 18. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro; informacije po tel. 0481-586810.
MEDVEJSKO-ŠTIVANSKI PUSTARJI vabijo k sodelovanju na pustnem vozu; informacije in naročilo pustnih oblek po tel. 342-1003364 (Erik) ali 347-5447788 (Erica).
TEČAJE NORDIC WALKING organizira goriška pokrajina, informacije in vpisovanje: ASD Laguna Champ iz Gradeža (tel. 0431-81003, 3319539414), ASD San Lorenzo Sport iz Šlovrenca (tel. 320-4014091, alfre-dopiacentini@libero.it), AŠKD Kre-menjak iz Jamelj (tel. 0481-22122, 335-6945789, bruno.oretti@libero.it), AŠD Sovodnje (tel. 338-1411463, mbutkovic@libero.it in tel. 320419538), združenje Millepiedi iz Tržiča (tel. 348-4074126, graziano-bortolus@libero.it), združenje Mos-sa giovane (tel. 348-8576492, mos-sagiovane@gmail.com), pokrajinski AUSER (tel. 348-7535058, simonit-marina@gmail.com in vivetta.no-nis@gmail.com), Gruppo marciato-ri dell'Olmo iz Ronk (tel. 3471182875, marciatori.olmo@yahoo,it) in Pro loco iz Turjaka (tel. 335232166, paolo.buttignon@alice.it).
V	PARKU BASAGLIA v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici potekajo brezplačna srečanja za dobro počutje: vsak torek od 20.30 bo na vrsti meditacija »Cuo-ri Gemelli«, ostale dneve bodo srečanja, ki jih bodo profesionalni izvedenci namenjali tehnikam yoge, schiatsu, qi gong, reiki, orthobionomy, quanti-ka, thetahealing; več na www.ahaue-venti.com.
GORIŠKA POKRAJINA obvešča, da zaradi preureditvenih del zgodovinski pokrajinski arhiv, knjižnica in fotote-ka bodo zaprti do 28. februarja. Izposoja knjig v pokrajinski knjižnici pa bo vsekakor možna v običajnih urnikih ob ponedejkih in sredah 9.00-13.00 in 14.30-17.30, ob torkih 9.00-13.00. Katalog knjižnice je na spletnem naslovu www.biblioest.it/SebinaOpac/Opac
Prireditve
REVIJA PEVSKIH ZBOROV GORIŠKE 2016 v Kulturnem domu Deskle bo danes, 30. in v nedeljo, 31. januarja, s pričetkom ob 18. uri. Pobuda v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Območne izpostave Nova Gorica. Več informacij na www.jskd.si.
V	GORICI: v državni knjižnici v Ul. Ma-meli 12, bo v sklopu pobud združenja FAI danes, 30. januarja, ob 10.30 srečanje in ogled knjižnice, ki ga bo vodila Cristina Feresin; ob 15.30 bo srečanje vodil direktor knjižnice Marco Menato.
V	MORSKEM bo danes, 30. januarja, ob 11. uri proslava 72. obletnice pohoda XXX. divizije v Slovensko Benečijo. Slavnostna govornica bo ga. Tanja Fa-jon, poslanka evropskega parlamenta. Pobuda v organizaciji Zveze borcev za vrednote NOB Kanal.
SKRD JEZERO IN OBČINA DOBERDOB, v sodelovanju s Kinoateljejem, Hišo filma v Gorici in Župnijo sv. Martina, vabita na projekcijo celovečernega igrano-dokumentarnega filma režiserja Martina Turka »Doberdob - Roman upornika« v torek, 2. februarja, ob 20. uri v župnijski dvorani v Doberdobu. Vstop prost.
SREČANJA Z AVTORJI V SOVODENJ-SKI KNJIŽNICI: v torek, 2. februarja, ob 18. uri bo Ferruccio Tassin orisal zgodovino taborišča v Viscu. V torek, 16. februarja, bosta avtor Danijel Čotar in ilustrator Matej Susič predstavila knjigo »Ptičje kvatre«, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi. V torek, 1. marca, bo Barbara Žetko, avtorica knjige »Sedem mostov po prstih«, ki je izšla pred nedavnim pri ZTT, predstavila svoje izkušnje s tapkanjem.
V	NOVI GORICI: V knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja 4 bo v sklopu računalniških delavnic »Z nami po e-znanje« srečanje o spletnih straneh za hrambo dokumentov v torek, 2. februarja, med 17. uro in 18.30; več na www.ng.sik.si.
MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE vabi na predstavitev življenjske zgodbe »Oče in sin, zapisana glasbi« v sredo, 3. februarja, ob 10. uri v prostorih središča, Gradnikove brigade 33 v Novi Gorici. Predstavitev bo vodila Aleksandra Pavšič; vstop prost.
V	ŠTEVERJANU: na kmetiji Aleša Kom-janca na Jazbinah št. 35 bo v petek, 5. februarja, ob 18. uri predstavitev knjige »Zgodovina avstroogrskih čelad v Prvi svetovni vojni 1914-1919: Od prvih zaščit do jeklenih čelad«, avtorja Pierpaola Cociannija. Informacije po tel. 0481-391228.
Pogrebi
DANES V GRADIŠČU: 12.00, Bruna Bressan vd. Grigoletto (iz goriške splošne bolnišnice) v stolnici Sv. Petra in Pavla in na pokopališču.
DANES V TRŽIČU: 12.00, Nella Maria Mecchia vd. Candusso iz kapelice pokopališča v cerkvi in na pokopališču.
DANES V TURJAKU: 11.00, Anna Con-trada vd. Fonovich (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.30) v cerkvi Sv. Roka, sledila bo upepelitev.
1 6 Sobota, 30. januarja 2016	MNENJA, RUBRIKE
/
Festival za najmlajše tudi v Sloveniji
LJUBLJANA - Slovenija se bo do jutri pridružila projektu Small size, v okviru katerega bodo gledališča po številnih mestih po vsem svetu, od Helsinkov do Ciudada de Mexica, ponudila več dogodkov za najmlajše. V projekt je v Sloveniji letos prvič vključen tudi festival Bobri, ki sodeluje z Lutkovnim gledališčem Ljubljana.V sklopu projekta v Ljubljani si bo mogoče ogledati več otroških predstav.
Danes bodo v Lutkovnem gledališču Ljubljana (LGL) dvakrat uprizorili predstavo Lučka, grah in pero, ki je namenjena najmlajšim, oziroma malčkom, starejšim od enega leta. Za malčke nad šest mesecev bodo v soboto poskrbeli tudi v Plesnem teatru Ljubljana (PTL), kjer bo prav tako dopoldne in popoldne na ogled predstava Kric krac, to sem jaz v izvedbi PTL, AEIOU - gledališča za dojenčke in malčke ter Kolektiva uprizoritvenih umetnosti VRUM.
Gozdar iz Furlanije umrl v Reziji
VIDEM - V okolici Učje v Reziji se je med delom v gozdu smrtno ponesrečil 70 letni S.S. iz Cassac-ca v Furlaniji. Truplo nesrečnega moškega so v dolino pripeljali gorski reševalci.
SLOVENIJA TA TEDEN
Da le radio gode po slovensko
Darja Kocbek
Politiki v Sloveniji vse manj prikrivajo skomine po urejanju medijev. Tega v zadnjih dneh državljanom niso pokazali le s sprejemom novele zakona o medijih, na podlagi katerega bodo morale radijske postaje v Sloveniji med 6. in 18. uro predvajati vsaj 60 odstotkov vse slovenske glasbe na dan. Vse bolj so na udaru tudi novinarji.
Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar je uzakonitev kvot in intervalov predvajanja slovenske glasbe na radijskih postajah utemeljila s potrebo po promociji domače glasbene ustvarjalnosti, slovenskega jezika in kulture nasploh. »Težko požiram besede o tem, da ni slovenske glasbe na radiu. Težko s položaja glasbenega urednika na nacionalnem radiu. Težko s položaja okolja, v katerem delujem, kjer me obkrožajo kolegice in kolegi, ki jim ni treba posebej razlagati pomena nacionalne zavesti in posledično ravnanja pri delu. Protestiram, ker politika kroji 60 odstotkov glasbene programske vsebine v najbolj poslušanem radijskem času. In to je začetek konca avtonomije javnega radia,« ji je v kolumni na spletni strani nacionalne RTV odgovoril Andrej Karoli, urednik uredništva za glasbo na Valu 202.
Predsednik interesnega združenja radiodifuznih TV in radijskih medijev Leo Oblak pa opozarja, da zakon z visokimi kvotami slovenske glasbe otežuje marsikaj. Težave bo imel na primer Rock radio, saj bi po novem moral predvajati 50 slovenskih rock skladb vsak dan, kakovostnih pa je le okrog 100, problem je tudi, da zdaj noben radio ne bo mogel imeti samo govornega programa med 6. in 19. uro. Oblak je prepričan, da slovenski avtorji od kvot ne bodo imeli dosti več, radijske postaje bodo prisi-
ljene predvajati eno in isto glasbo izvajalcev, ki že sedaj služijo na račun avtorske zakonodaje.
Ni dvoma, da se je mogoče strinjati, da gre za vmešavanje politike v uredniško politiko in da nov zakon ne bo imel nikakršnega učinka na ohranjanje slovenskega jezika in kulture. Bolj verjetno je, da bodo glasbeni uredniki za zapolnitev predpisanih kvot na seznam predvajanjih skladb prisiljeni uvrščati tudi tiste, ki jih sicer zaradi slabe kakovosti ne bi.
Politike v medijih nič manj kot tuja glasba moti poročanje določenih novinarjev. Ta teden je bila na udaru novinarka nacionalne RTV Jelena Aščic. »Medtem ko se vlada in ljudstvo ukvarjata z migranti, paštetami in komedijo, vodja opozicije snuje svojo vojsko,« so besede, ki jih je izrekla v oddaji Utrip. Govorila je o ustanovitvi nacionalne garde, ki jo predlaga največja opozicijska stranka desnosredinska Slovenska demokratska stranka (SDS).
Zaradi teh besed so nekateri posamezniki na družbenih omrežjih o njej objavili žaljive in nacionalistične komentarje. Med tistimi, ki so jih vše-čkali in jih delili naprej, so bili tudi nekateri poslanci v državnem zboru. Oseba, ki je bila uvrščena med deset najvplivnejših pravnikov, pa jo je označila za neintegrirano migrantko, je Aščiceva opozorila v sporočilu za javnost. Sedanje vodstvo javne RTV se je že avgusta lani iz nepojasnjenih razlogov odločilo, da Aščiceva ne vodi več osrednje informativne televizijske oddaje Dnevnik. Neuradno je bilo mogoče slišati, da so jo umaknili zaradi nacionalnega porekla.
Politika skuša krojiti program in vsebine nacionalne RTV tudi prek programskega sveta. Ta je v tem tednu razpravljal o radijski oddaji Studio ob
17h, ki je bila na sporedu 23. decembra lani. Prvopodpisani svetnik pod predlogom za razpravo nekdanji poslanec Sašo Lap je pojasnil, da je bil gost oddaje tudi predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič, ki pa mu novinarka Jolanda Lebar kot voditeljica oddaje, ki traja eno uro, 25 minut ni dala besede, zaradi česar je zapustil radijski studio. Nekateri so v tem, da Mozetič ni dobil besede, videli (politično) ozadje.
Programski svet je po razpravi sprejel sklep, s katerim od vodstva RTV pričakuje poročilo o načinih ukrepanja v primerih neprofesionalnosti ter kršitev poklicnih meril in programskih standardov. Ne glede na to, da programski svetniki niso odločili, za kakšno kršitev je šlo, so se z razpravo in sklepom vmešali v novinarsko delo in izvedli pritisk na urednika. To lahko privede to tega, da bodo novinarji v pogovornih oddajah poslej imeli v rokah štoparice, da ja kateremu od sogovornikov ne bi odmerili premalo ali preveč časa. Na nacionalni RTV sicer že zdaj skrbijo za uravnoteženost, kar pomeni, da morajo v pogovornih oddajah in novinarskih prispevkih uravnoteženo nastopati predstavniki oblasti in opozicije. Že zdaj je torej bolj pomembno, kdo govori, kot pa, ali sogovorniki povedo kaj vsebinskega in smiselnega.
Negotovi so tudi novinarji časopisne hiše Delo, ki je v zasebni lasti, saj bodo v ponedeljek dobili novega odgovornega urednika dnevnika Delo, ki nima nikakršnih izkušenj z delom v medijih, kaj šele z urejanjem časopisa. Tudi za zasebne lastnike so v Sloveniji mediji še vedno zgolj sredstvo za uveljavljanje lastnih interesov, kakovostno poročanje in analiziranje jih ne zanima.
PISMO UREDNIŠTVU
Potrebujemo nove spomenike?
S šepetom prejšnjega tedna nismo želeli nikogar prizadeti. Žal imamo morda drugačen pogled na gradnjo novih spomenikov, ki zaznamujejo in ohranjajo zgodovinski spomin. Saj je res, da je spomenikov prve svetovne vojne manj kot ostalih in da ste pri Mladinskem treben-skem krožku aktivni tudi na številnih področjih. Šumovo razmišljanje se naslanja le na naše občutke glede tega, da je v eni od vasi zrasel nov spomenik in z ozirom na to, da tudi sami (čeprav ne vsi) šumovci zahajamo letno na veliko proslav ob spomenikih, se nas je dejstvo dotaknilo. Naša misel ni namenjena samo Trebčam, saj je v članku omenjen tudi spomenik na Kongresnem trgu v Ljubljani; toda, ko se ti nekaj zgodi »pred hišo«, te pač bolj presune. Naše mnenje je, da lahko spomin ohranjamo tudi na manj tradicionalističen način, kakor je postavljanje novih spomenikov; ne glede na to, ali je to spomin na prvo vojno, drugo vojno ali NOB. Stvarno se vprašajmo, koliko mladih sploh zahaja na proslave, kot je na primer Bazovica? Le za peščico. Spomenikov je že nešteto, proslav tudi, ki pa jih tako ali drugače mladi itak ne obiskujejo (razen izjem) - kar seveda ni navdušujoče - a postavitev novega spomenika tega ne more nadomestiti. Poskrbimo raje, da bodo mladi bolje poznali zgodovinska dejstva in da bodo vedeli, čemu in zakaj so ti spomeniki. Prenašanje vrednot, »solidarnosti in sožitja, s konkretnimi dejanji, s pomočjo in človečnostjo do bliž-

njega«, kot pišete, se lahko udejanja tudi drugače. Koliko okroglih miz, kulturnih dogodkov, predavanj, dnevov posvečenih prvi svetovni vojni, je bilo lansko leto? Ogromno. In morda je tako prav. Pomembno pa je predvsem, da svojo energijo vlagamo v to, kar danes družba potrebuje: pomoč in solidarnost. Lahko si zavihamo rokave in gremo kot prostovoljci pomagat v begunske centre, lahko gremo protestirat ob bodečo žico, lahko se s kulturnimi trenutki borimo za boljši danes, lahko smo aktivni v družbenem življenju in se zavedamo, kaj se okrog nas dogaja ... vse to v luči spomina na zgodovino, ki jo ima naš narod za sabo. Spomin na zgodovino bo vseeno ostal živ, če sami tako želimo. Tudi brez novih spomenikov. Besede, da pometamo s trpljenjem naših prednikov, pa bi lahko bile do nas žaljive, saj si marsikdo od nas, poleg »kratkočasenja« pri Šumu, na drugačne načine vsakodnevno prizadeva za prenašanje vrednot, slovenstva in spomina. Prav zaradi tega mislimo, da lahko imamo pravico do svojega mnenja glede postavitve spomenika, v katerem se na žalost (ali na srečo - saj nismo vsi enaki!) morda kdo ne prepoznava.
Šumovci: Daniel Doz, Denis Daneu, Barbara Ferluga, Martina Jazbec, Vesna Pahor
TA TEDEN
V Trstu praznuje svojo osemnajsto obletnico zavod Sv. Nikolaja. »V Trst došle mladenke so bile prepuščene same sebi ter so bile v nevarnosti, da duševno in narodno propadejo. V Trst došla mladenka je bila izpostavljena vsem nevarnostim, katere nudi veliko svetovno mesto, kakor je Trst.
Leta 1898. se je končno ustanovilo zavetišče ter je skromno in tiho pričelo delovati. Žrtve so bile ogromne, ker ni bilo kapitala, ali njegovo delovanje za blagor ženske mladine in v korist narodu in državi pa je bilo neprecenljive vrednosti. Že 18. leto deluje Zavod Sv. Nikolaja ter je sprejel v svoje okrilje tisoče in tisoče slovenskih deklet. Deca bivše zavedne gojenke Zavoda sv. Nikolaja je naj-bolji jez, ob katerega so zastonj butali italijanski valovi. Ta skromna in preprosta Slovenka je izročila svojo deco naši dični družbi sv. Cirila in Metoda, katero je popolnila njeno za narod in državo zapričeto delo. Tej skromni ženi gre zasluga, da pohaja tisoče in tisoče slovenskih otrok v naše zavode, ter so gojenci te Ciril - Metodove šole in sinovi skromne slovenske služkinje najhrabrejši brani-
PRED 100 LETI
telji naše domovine proti naše zemlje lačnemu sovražniku - Lahu. Ta skromni in tako malo čislani zavod je ena najboljših trdnjav ker rešuje bodočo mater, katera nam v zahvalo izroča svoje dete, svoj največji zaklad, da se jej ne potujči. Torej nam stotero povrne, kar storimo zanjo, ako po možnosti podpiramo zavetišče Zavoda sv. Nikolaja.
Časi so žalostni, resni, dohodki pičli, skromni. Naši sinovi branijo lepo našo domovino, pred lakomnim Lahom, kateri se je hotel polastiti lepega Trsta, središča slovenske domovine. Ukrasti nam je hotel krasno Adrijo. Uničiti nam hoče vse naše narodne naprave. Žrtve so ogromne in tako trpi tudi zavetišče Zavod sv. Nikolaja. Viri usihajo danzadnem. Stroški so ogromni. V Zavodu so mladenke, katere nimajo doma, ne vedo za svojce, nimajo službe - ali jesti je treba. Streho jim nudi zavod, ali hrane, potrebne hrane jim ne more nuditi, ker jim ne more nuditi, ker so dohodki prenehali popolnoma. Denarni zavodi, slavna županstva, vsi Vi, ki morete, dajte, pomagajte revnim mladenkam! Hvaležne Vam bodo iz dna duše!«
ta teden $ P BIHMSjEj _D H EV Hj K pred 50 leti
Tržaška občina je objavila razpis za ureditev Rižarne. Arhitekti in inženirji imajo na razpolago dva meseca, da izdelajo in predložijo svoje načrte. »Prva nagrada znaša tri milijone lir, druga en milijon, tretja 500 tisoč in četrta tudi 500 tisoč lir. Predvideni stroški za vsa dela ne bodo smeli znašati več kot sto milijonov lir.
Na ta natečaj opozarjamo tudi slovenske arhitekte in inženirje v Italiji. Lahko pripravijo in predložijo načrte posamezno, ali skupinsko. Naše mnenje je, da bi bilo dobro, če bi arhitekti in inženirji pri izdelavi načrtov povabili k sodelovanju tudi kakšnega likovnega umetnika, zlasti kiparja.
V razpisu natečaja je poudarjeno, da imajo projektanti vso svobodo, da s svojo fantazijo in genialnostjo dajo poudarka vrednotam, idealom odporništva. Rižarna je bila namreč kraj mučenja in trpinčenja antifašistov, tam je bil kremato-rij, v katerem so nacisti sežgali nad 2000 aktivistov, borcev, Slovencev, Hrvatov, Italijanov in Židov s Tržaškega in iz krajev, ki pripadajo Itali-
ji in Jugoslaviji. Rižarna je bila lani proglašena za narodni spomenik, da se bo ohranil spomin na žrtve in v opomin bodočim rodovom, da se take grozote ne bi več ponovile, da bi se utrdili in vedno bolj uveljavili ideali miru in bratstva med narodi. Zaradi tega je pohvale vredna pobuda tržaške občine, da se Rižarna, kot narodni spomenik dostojno uredi in ohrani.
Pri tem bi radi opozorili pristojne oblasti in ustanove na nasledjo nujno zadevo. Glavna značilnost in priča grozot Rižarne so celice. V zapisu natečaja je pravilno poudarjeno, da se morajo celice ohraniti. Arhitekti bodo lahko imeli genialne ideje in krasne načrte za ohranitev celic, toda rešiti in ohraniti je treba predvsem to, kar je v celicah največ vredno, najbolj presunljivo in zgovorno, namreč napise po vratih in stenah celic, ki so jih napisale žrtve. Marsikateri napis je v dvajsetih letih zaradi prahu in vlage že izginil, drugi pa izginjajo. Če bomo čakali še nekaj časa ne bo več sledu o nobenem napisu. To pa se ne sme zgoditi!«
Pešpot od avstrijske Koroške do Milj
LJUBLJANA - Na mednarodnem sejmu za aktivni turizem v naravi Natour Alpe Adria so včeraj podpisali dogovor o sodelovanju, ki nosi naslov Alpe-Adria Trail. Sporazum so podpisali Maja Pak (Turistična zveza Slovenije), Christian Kresse (Turistična zveza avstrijske Koroške) ter Marco Tullio Petrangelo v predstavništvu turistične ustanove FJK Promoturismo. Sporazum zadeva pešpot, ki povezuje Koroško z Jadranskim morjem, točneje z Miljami. Gre za okoli 750 kilometrov dolgo pot (vodi tudi čez Nadiške doline, Čedad, Krmin in Devin), ki je razdeljena na 43 etap. Sejemska pobuda na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, ki se bo končala jutri, gosti več kot 300 turističnih akterjev iz 12 držav. Sejem so letos usmerili v ponudbo zelenega, aktivnega turizma in ji pridružili butično poslovno borzo Natour.
Sobota, B0. januarja 2016 1 7
Vidič zaključil kariero
MANCHESTER - Srb Nemanja Vidic je obelodanil, da je končal svojo kariero. 34-letni Vidic je najbolj plodna športna leta preživel med letoma 2006 in 2014, ko je igral za angleški Manchester United in z njim petkrat slavil v angleškem prvenstvu, leta 2008 pa osvojil tudi ligo prvakov. V tem obdobju je srbski srednji branilec tudi dvakrat prejel nagrado za najboljšega nogometaša v premier league, v svoji dolgoletni karieri pa je branil barve še srbske Crvene zvezde, ruskega Spartaka iz Moskve in italijanskega Interja iz Milana.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E
Murray drugi finalist
MELBOURNE - Britanec Andy Murray je drugi finalist teniškega odprtega prvenstva Avstralije v Melbournu. Drugi nosilec je v polfinalu s 4:6, 7:5, 6:7 (4), 6:4 in 6:2 izločil 13. nosilca, Kanadčana Miloša Raoniča. Murrayja v finalu čaka prvi igralec sveta, Srb Novak Dokovič, ki je v polfinalu izločil tret-jepostavljenega Švicarja Rogerja Federerja. V ženskem finalu se bosta pomerili prvo postavljena Američanka Serena Williams in sedma nosilka, Nemka Angelique Kerber.
nogomet - 22. krog A-lige v znamenju srečanja med Milanom in Interjem
Derbi drugorazrednih
rokomet - Marco Visintin
»Dobro smo se pripravili na zaključni del sezone«
Po daljšem premoru zaradi evropskega prvenstva in nastopov italijanske izbrane vrste bodo danes znova stopili na igrišče tržaški rokometaši Principeja, ki bodo v zadnjih štirih krogih prvega dela iskali uvrstitev v skupino za naslov. V prvem delu sezone je Principe odigral dvanajst tekem in zabeležil sedem zmag, eno zmago po streljanju 7-metrovk in štiri poraze za skupno bero 23 točk, ki postavlja Tržačane tik pod zmagovalni oder. Varovanci trenerja Oveglie morajo v prvi vrsti pred napadi Cassana Ma-gnaga braniti sedanje četrto mesto, ki še zagotavlja mesto med najboljšimi dvanajstimi (po štiri iz vsake skupine) v Italiji, po drugi strani pa bi morali izboljšati svoj položaj, da bi drugi del začeli s kako točko na lestvici. Pravilnik predvideva namreč, da prvouvrščena začenja drugi del z 9 točkami, druga s šestimi, tretja s tremi, četrta pa brez točk. Trenutno stanje je sledeče (v oklepaju št. odigranih tekem): Bocen 36 (12), Brixen 27 (13), Pres-sano 24 (12), Principe Ts 23 (12), Cassa-no Magnago 21 (13) itd. Belordeči imajo v povprečju zelo mlado ekipo, tako da je vloga »starejših« še toliko bolj pomembna. Med temi izstopa naš tokratni sogovornik, kapetan ekipe Marco Visin-tin, ki je pripravljen na odločilne dvoboje sezone: »V teh tednih smo se zelo dobro pripravljali na zadnji del rednega dela sezone. Poudarek je bil na fizičnem delu, saj ne bomo več imeli na razpolago tako dolgih prekinitev prvenstva, in opravljeno delo bo še kako koristno pred težkimi nastopi, ki nas še čakajo.«
Kako ocenjuješ prihod novega tujca, Srba Daliborja Dordeviča?
Mislim, da se je dobro vključil v eki-
Kapetan ekipe Principe Trieste Marco Visintin
po. Zelo nam bo pomagal v obrambi, kjer je že pokazal ves svoj potencial, medtem ko je doslej v napadu igral zadržano, brez pretiravanj, kar je po mojem pozitivno, saj še išče pravo formo in se tega zaveda. Potrebovali smo vsekakor takega igralca, ki nam bo gotovo v oporo in pomoč.
Današnja tekma v gosteh proti drugouvrščenemu Brixnu (ob 19. uri) bi lahko znova odprla vprašanje drugega mesta.
Brixen je po mojem mnenju izrazit favorit za drugo mesto. Ima sicer tekmo več od nas, a pred domačim občinstvom je težko premagljiv in obenem ima nato le tekme proti skromnejšim nasprotnikom. Moramo odigrati brezhibno tekmo, če jih želimo ugnati.
Po Brixnu v gosteh boste igrali še z Meranom, Eppanom in Pressanom. Bo morda zadnja tekma odločilna za boljšo uvrstitev?
Verjetno bo res tako, če bo lestvica pred zadnjim krogom podobna sedanji. Pressano je prejšnji teden presenetljivo izgubil proti Cassanu Magnagu, kar bi jim lahko precej škodilo.
Je Bocen, vodilni in nepremagan v A-skupini, nesporni favorit tudi za naslov?
Mislim, da se bodo morali paziti pred Fasanom, a ne bi izključil iz igre za naslov presenetljive Romagne. Gre za zelo mlado ekipo, ki igra morda očesu najbolj prijeten rokomet in je v B-skupini po-metla s konkurenco.
Koledar Tržačanov do konca prvega dela sezone: drevi ob 19. uri Brixen -Principe, 6. februarja Principe - Meran, 13. februarja Eppan - Principe, 27. februarja Principe - Pressano. (I.F.)
29-letni Brazilec z italijanskim potnim listom Eder je prestopil k Interju
ansa
Nekoč je milanski derbi odločal o usodi prvenstva nogometne A-lige, na račun vedno bolj skromnih rezultatov Milana in Interja, je v zadnjih sezonah postal vse manj zanimiv. Inter in Milan se trenutno potegujeta za mesto v prvenstvu Europa League. K Interju je v zadnjih urah prestopil napadalec Sampdorie Eder. Na rdeče-črnem bregu pa se za 21-letnega M'baye Nianga zanima angleški Leicester.
Vse bolj pomembno vlogo ima pri Mancinijevim Interju slovenski vratar Sa-mir Handanovic, ki je v letošnjem prvenstvu bil večkrat odločilen.
Odločilen je tudi Gian Luigi Buffon, ki je pred dnevi slavil 38-let, a še ne razmišlja o koncu kariere. S svojim Juven-
tusom je poskrbel za dolgo serijo zmag, ki bi se lahko nadaljevale tudi na zgodnjem nedeljskem srečanju (12.30) v Ve-roni proti Chievu. Vodilni Napoli bo na San Paolu gostil Empoli.
Današnja srečanja 22. kroga A-lige: (15.00) Carpi - Palermo, (18.00) Atalanta - Sassuolo, (20.45) Roma - Frosinone; jutri: (12.30) Chievo Juventus, (15.00) Bologna - Sampdoria, Genoa - Fiorentina, Napoli - Empoli, Torino - Verona, Udi-nese - Lazio, (20.45) Milan - Inter. Vrstni red: Napoli 47, Juventus 45, Fiorentina in Inter 41, Roma 35, Milan 33, Sassuolo in Empoli 32, Lazio 31, Chievo 27, Torino, Bologna in Atalanta 26, Palermo in Udi-nese 24, Genoa in Sampdoria 23, Carpi 18, Frosinone 16 in Verona 10.
APrimorski
~	dnevnik
nogomet
Tožilstvo zahteva stečaj Triestine
Državna tožilka Maddale-na Chergia je po večurni obravnavi na tržaškem sodišču zahtevala uvedbo stečajnega postopka na račun društva Unio-ne Triestina 2012, ker ni več sposobna poravnati dolgove. Edini upravitelj društva Marco Pontrelli je pred sodnikom moral priznati, da je bilo dogovarjanje z morebitnim novim lastnikom Silvanom Favaratom neuspešno, saj slednji - kot se je izkazalo po več tednih - ni razpolagal z veljavnim jamstvom.
Pontrelli se je s svojimi odvetniki uprl zahtevi po stečaju, zadnjo besedo pa bo imel sodnik, ki se bo o usodi Trie-stine izrekel v začetku prihodnjega tedna. Še prej bo moštvo to nedeljo redno nastopilo v prvenstvu D-Iige v kraju Levico Terme.
Danes veleslalom v Mariboru
MARIBOR - s prvim spustom veleslaloma se bo ob 10. uri začel tudi tekmovalni del 52. Zlate Lisice, drugi spust bo ob 13. uri. Prvo ime današnjega veleslaloma za svetovni pokal v Mariboru bo v slovenski ekipi prav gotovo Ana Drev, ki je pred dvema tednoma v Flachauu osvojila drugo mesto. S tem je postala 22. Slovenka z uvrstitvijo na oder za zmagovalke v svetovnem pokalu.
Finalistki reprezentanci
■I	VM t «	••
Nemčije in Španije
VROCLAV - Nemška moška rokometna reprezentanca se je po zmagi nad Norveško po dveh petminutnih podaljških s 34:33 (27:27, 14:13) uvrstila v nedeljski veliki finale evropskega prvenstva na Poljskem. V drugem pol-finalu med Španijo in Hrvaško so prevladali Španci (30:27).
košarka - Jadran jutri odhaja na gostovanje v Padovo
Ključna bo obramba
Po visoki in prepričljivi zmagi proti Bassanu, se bo Jadran jutri odpravil na gostovanje v Padovo, kjer čaka ob 18.30 varovance trenerja Mure tretje kolo povratnega dela prvenstva proti tamkajšnjemu moštvu. Tako kot prejšnji teden ima tudi jutrišnji nasprotnik na lestvici prav toliko točk kot Ban in soigralci, saj sta obe ekipi zbrali po sedem zmag in devet porazov, tako da se nahajata na zlati sredini skupnega seštevka. Jadranov položaj pa se v bistvu ni spremenil v primerjavi s prejšnjim kolom, saj ima združena ekipa le dve točki naskoka pred trojico zadnjeuvrščenih ekip, sedmo mesto pa si deli s petimi moštvi.
V prvem delu prvenstva so Ban in soigralci po zaslugi brezhibne zadnje četrtine premagali Padovo (77:57), vemo pa, da bo jutri stopila na igrišče povsem različna ekipa od tiste iz uvodnega dela sezone. Tedaj so bili najboljši strelci Jadrana Ban (16 točk), Daniel Batich (14 točk) in Malalan (13 točk in kar 9! pridobljenih žog), od omenjenih igralcev pa bo tokrat nastopil le Ban.
prejšnjem srečanju. Tudi tokrat bo trener Mura lahko računal na povratnika Ridol-fija in Cettola ter na novo okrepitev Grba-ca. »Vzdušje v ekipi je po zmagi proti Bassanu dobro, potrebujemo pa zbranost. Čaka nas niz pomembnih tekem proti neposrednim tekmecem. Res je, da v primeru poraza takoj zdrkneš na lestvici, če pa zmagaš, se takoj povzpneš. Ključ za uspeh bo tokrat obramba, saj je Padova zmagala kar pet od šestih tekem, na katerih je zadela vsaj 75 točk,« napoveduje Andrea Mura. (av)
Andrea Mura
fotodamj@n
□ Obvestila
Med igralci Padove prav gotovo izstopajo Hrvat Mirko Maric (sin Ivice, nekdanjega košarkarja moštva Pallacanestro Trieste), organizator igre Pagotto, Ukrajinec Klyuch-nyk in center Germani, nevarna bo tudi nova okrepitev Sabbadin.
Na drugi strani je zdravstveno stanje Jadrana dobro, kot smo lahko opazili na
ZSŠDI vabi na srečanje predsednikov športnih društev, ki bo v ponedeljek, 1. februarja, ob 19.30 v dvorani ZKB na Opčinah. SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 31. januarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke Esso na Opčinah. Prosimo za točnost. Informacije in rezervacije: 340-5814566 (Valentina).
1 8 Sobota, 30. januarja 2016
ŠPORT
nogomet - Derbi elitne lige Vesna - Kras Repen v Križu
Kras v popolni postavi, pri Vesni še z dvomi na sredini obrambe
Danes ob 14.30 bo pričakovanja na drugi sezonski derbi elitne lige konec. V Križu se obeta podobno zanimanje in obisk navijačev, ki ga je tamkajšnje športno središče doživelo lani ob domačem srečanjem s tržiškim Ufm. Nenaklonjeno bo vreme, saj je v popoldanskih urah napovedan dež, ki bi lahko še dodatno otežkočil igro na skvarjeni zelenici.
V	prvem delu prvenstva sta se v Repnu moštvi razšli brez zadetka. Vesna je v nadaljevanju prvenstva ohranila prednost pred repensko enajsterico, obe pa sta grenili življenje vodilnima Lumi-gnaccu in Cordenonsu.
V	zadnjih dveh krogih so Križani dosegli le eno točko, igrali pa so dvakrat zapored v gosteh, Kras pa se veseli predvsem zmage nad prvo uvrščenim Lumi-ganccom.
Trener kriške Vesne Luigino San-drin se v zadnjih urah pred srečanjem sooča s težavami v obrambni liniji. Za nastop srednjega branilca Avdica se bo odločil v zadnjem trenutku, nekaj negotovosti vlada tudi glede nastopa drugega srednjega branilca Roka Vatovca, ki ga je v prejšnjih nastopih že pestila poškodba.
Pri repenskem Krasu jih pozitiven trenutek navdaja z optimizmom. »Vloženi trud ob novoletnem premoru se počasi pozna, veliko pa pripomore tudi vrnitev številnih poškodovanih in to da lahko Žlogar računa na najboljšo postavo. V Križ odhajamo z namenom, da iztržimo
popolni izkupiček, saj smo boljše opremljeni kot v prvem delu. Prepričan sem tudi, da bo to prvenstvo doživelo še spremembe na čelu lestvice,« je na predvečer srečanja dejal spremljevalec Krasa Tulio Simeoni.
V Križu ne bo diskvalificiranega Leonarda Carlevarisa. Dodatna dobra novica za Zlogarja je tudi postopna vrnitev vezista Federica Pojanija, ki bi lahko tudi sedel na klopi. (mar)	fotodamj@n
Vesna in Kras sta se zadnjič pomerila na pokalnem srečanju, na katerem je prevladala Vesna z 2:1. Na fotografiji Racman (Kras) in Kosmač (Vesna)
IZIDA DERBIJEV V KRIŽU IN PRI SV. IVANU
Napovedali so ...
Napoved končnih izidov obeh današnjih derbijev, nogometnega v Križu in košarkarskega pri Svetem Ivanu, so nam zaupali tudi redni obiskovalci športnih tribun ali športni poznavalci.
Igor Malalan, tv voditelj: Upam, da bosta to dve »gledljivi« tekmi. Pri takih derbijih so remiji zelo pogosti. Na nogometnem derbiju nekaj več možnosti pripisujem Krasu, ki doživlja boljši trenutek, medtem ko upam, da se Breg ne bo zopet spotaknil v odžagani Bor.
Borut Ban, košarkar Jadrana: Košarkarski derbi bo postregel klasično tekmo med starimi mački in mlajšo ekipo. Takšne tekme so prava uganka predvsem, če bodo mlajši pridobili samozavest v začetku srečanja in postavili v težave Breg, ki vsekakor starta kot favorit.
V Križu več možnosti pripisujem Vesni, ki bo slavila po razburljivem 3:2.
Riccardo Tosques, novinar dnevnika Il Piccolo: Kljub slabem igrišču v Križu bi lahko končno dočakali več
zadetkov. Kras je po zadnjih nastopih rahlo v prednosti, Vesna pa se doma težko preda. Končni izid bo 2:2.
Savo Ušaj, predsednik ŠD Sokol: Menim, da se Breg ne bo pustil zopet presenetiti in bo obdržal zmagovito serijo.
V Križu bomo verjetno dočakali neodločen izid 1:1.
Miloš Budin, predsednik Deželnega stalnega gledališča: Težko bi napovedal izid take tekme, saj sta si moštvi v tem trenutku enakovredni. Vesna na domačem igrišču igra z večjim elanom. Težko bi napovedal zmago ene ali druge, končalo se bo neodločeno.
Seznanjen sem tudi s potekom prvenstva deželne C-lige, ampak ne dovolj, da bi lahko napovedal izid.
Branko Lakovič, urednik spletne strani slo-sport.org: Nogometni derbi bo precej izenačen. Čeprav Vesna igra na domačem terenu in naj bi bila v prednosti, bom rekel kar 1:1.
Na košarkarskem derbiju naj bi bil Breg nesporni favorit, saj ima kakovostnejšo postavo, ampak Bor potrebuje točke za miren obstanek v ligi in ima tudi nekaj možnosti za zmago. (mar)
1. AMATERSKA LIGA
Zarja že danes
Po prijateljski tekmi z beograjsko Crveno zvezdo in prazniku navijačev v Bazovici je za ba-zovsko Zarjo že napočil čas prvenstvenega srečanja z Domiom. Vi-tuličevi nogometaši bodo danes ob 14.30 v Domju poskusili prekiniti slabšo serijo nastopov.
Zmago pogrešajo od prvih dni decembra, v zadnjih teh krogih pa so dosegli le točko. Nasprotno je Domio na zadnji štirih nastopih vedno zmagal in sodi trenutno med najboljše enajsteri-ce prvenstva in je Zarjo zamenjal na drugem mestu.
Mladost bo v Doberdobu lovila točke za obstanek proti pe-pelki Porpettu, medtem ko bo So-vodnje poskusilo presenetiti višje postavljeni Romans. Neposreden obračun drugega dela lestvice bo tudi srečanje med Aquileio in Bregom.
DOMAČI ŠPORT
Danes
Sobota, 30. januarja 2016 NOGOMET
ELITNA LIGA - 14.30 v Križu: Vesna - Kras Repen 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 pri Domju: Domio -Zarja
KOŠARKA
DEŽELNA C-LIGA SILVER - 18.30 v Trstu, Stadion
1. maja: Bor Radenska - Breg
D-LIGA - 20.00 pri Briščikih: Kontovel - Goriziana
UNDER 16 MOŠKI - 17.30 v Dolini: Breg - Goriziana
UNDER 16 ŽENSKE - 15.45 v Miljah: Interclub -
Polet
UNDER 15 MOŠKI ELITE - 16.00 v Foljanu:
Baloncesto Isontina - Bor
ODBOJKA
1. ŽENSKA DIVIZIJA - 16.30 na Proseku: Zalet Kontovel - Le Volpi; 19.30 v Nabrežini: Zalet Sokol
-	Zalet Sloga; 20.30 v Sovodnjah: Mavrica Val -Libertas Turriaco
UNDER 16 ŽENSKE - 17.00 v Nabrežini: Zalet Sokol
-	San Sergio HOKEJ NA ROLERJIH
A1-LIGA - 20.30 v Asiagu: Asiago Vipers - Polet Kwins ZKB
Jutri
Počitek si bodo ta konec tedna privoščile vse članske odbojkarske ekipe v deželnih in državnih prvenstvih.
Sinoči
KOŠARKA
D-LIGA: Alba - Sokol, 62:57 (Gallocchio 23, Seno 8) promocijska liga: Ahletismo - Dom 67:61 (Collenzini in L. Antonello 12). ODBOJKA
1. ženska divizija: Cormons - Mavrica Arcobaleno 3:0 (25:12, 25:16, 25:10).
Nedelja, 31. januarja 2016 NOGOMET
PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Trstu, Sv. Ivan: San Giovanni - Juventina; 15.00 v Sangiorgiu di Nogaru: Sangiorgina - Primorec
1.	AMATERSKA LIGA - 15.00 v Doberdobu: Mladost - Porpetto; 15.00 v Ogleju: Aquileia -Breg; 15.00 v Romansu: Romans - Sovodnje
2.	AMATERSKA LIGA - 15.00 na Padričah: Gaja -Muglia; 15.00 na Proseku: Primorje - Roianese DEŽELNI NARASČAJNIKI - 10.30 v kraju Muscoli: Pro Cervignano - Kras Repen NARASČAJNIKI - 10.30 v Standrežu: Juventina -Fiumicello
DEŽELNI NAJMLAJŠI - 10.30 v Trebčah: Kras Repen - Cormonese
NAJMLAJŠI 2002 - 10.30 na Padričah: Kras Repen
-	Gravis
NAJMLAJŠI - 10.30 v Bazovici: Zarja - San Giovanni B; 10.30 v Podgori: Juventina - Aris San Polo; 10.30 v Fiumicellu: Fiumicello - Sovodnje KOŠARKA
DRŽAVNA C-LIGA GOLD - 18.30 v Padovi: Padova
-	Jadran
ODBOJKA
UNDER 19 MOŠKI - 10.30 v Prati di Pordenone:
Prata di Pordenone - Olympia; 11.00 v Repnu:
Sloga Tabor - Est Volley Cividale
UNDER 17 MOŠKI - 17.00 v Gorici: Olympia - Stella
Volley
UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Sovodnjah: Soča
Olympia - Ronchi; 11.00 v Vilešu: Libertas Vilesse
- Mavrica Arcobaleno; 18.15 v Trstu, Ul. Svevo:
Virtus@Olympia - Zalet Kontovel
UNDER 15 MOŠKI - 16.00 v Standrežu: Val - San
Volley Club
ALPSKO SMUČANJE
DEČKI/NARAŠČAJNIKI (deželna tekma Fisi) - 9.30 na Trbižu Trofeja Alternativa Sport v organizaciji SK Devin in ZSŠDI
Pojutrišnjem
Ponedeljek, 1. februar 2016 KOŠARKA
UNDER 20 MOŠKI ELITE - 18.00 v Trstu, Ul.
Veronese: Azzurra - Jadran
UNDER 20 MOŠKI - 19.00 v Latisani: Basiliano -
Dom
UNDER 18 MOŠKI - 20.45 pri Briščikih: Breg - Sokol NOGOMET
DEŽELNI MLADINCI - 19.00 v Ronkah: Ronchi -Vesna
POKRAJINSKI MLADINCI - 18.00 v Mošu: Pro Gorizia - Sovodnje
Zadnjič je Breg padel doma, 10. oktobra lani, ravno proti Boru. Svetoivančani so takrat zmagali s končnim izidom 65:80.
15
Ob morebitnih spremembah urnikov tekem pokličite na 0407786350 ali pišite nam na sport@primorski.eu
Z jutrišnjim
dnem se bodo vsa popoldanska
srečanja deželnih nogometnih prvenstev pričela ob petnajsti uri. Nova zamenjava urnika bo 3. aprila, ko bo po veliki noči vstopil v veljavo poletni čas in se bodo srečanja pričela ob 16. uri.
GOSTOVANJA PROMOCIJSKE LIGE
Juventina tokrat pri Sv. Ivanu
Standreška Juventina bo zopet nastopila na Tržaškem, kjer se ji v letošnji sezoni športna sreča že nekaj časa izmika. Juventina je zmago v letošnjem prvenstvu promocijske lige slavila le v Žavljah 15. novembra (1:2), nato pa se s točko zadovolila pri Sv. Alojziju, izgubila proti moštvu Trieste calcio in izenačila proti Costalungi. Primorec je v letu 2016 še brez zmage. San Luigi in Sistiana sta bila v zadnjih dveh nastopih dokaj zahtevna nasprotnika, Sangiorgina pa je na dometu nogometašev trenerja Biloslava, ki je v 91. težko prebavil Carlijev zadetek za končni 2:2. Vodilni San Luigi bo tokrat igral proti Sistiani v Vižovljah.
maksi kralj
Laponsko na smučeh
Rekreacijski dejavnosti je zvest že vrsto let. Tek, kolesarstvo, smučanje, ne nazadnje tudi tek na smučeh so športne discipline, s katerimi se redno ukvarja Maksi Kralj (letnik 1968).
Vzdrževalec termičnih naprav in napeljav formo redno vzdržuje s tekom. »Trikrat tedensko tečem v naravi, daleč od asfaltiranih poti. Ob nedeljah si privoščim tudi nekaj več kilometrov, rekel bi, da jih tedensko pretečem okrog30,« je o najbolj redni rekreacijski aktivnosti dejal Kralj, ki včasih sede tudi za gorsko kolo, vse bolj pa je vzljubil tek na smučeh.
»Pred več kot desetimi leti me je prijatelj povabil na poizkus smučarskega teka in od takrat sem se vse bolj zanimal za to nordijsko disciplino. S časom sem skoraj zapustil alpsko smučanje v prid ozkih smu-či,«je dejal Kralj, ki med drugim s smučarskim odsekom Slovenskega planinskega društva Trst prireja tudi tridnevni tečaj smučarskega teka na Pokljuki. To je tečaj odprt tako začetnikom kot že kot bolj veščim tekačev na smučeh, Kralj pa je prepričan, da je koristen predvsem za otroke, ki bi radi tudi smučali na strminah: »Smučarski tek je idealen pri izboljšanju občutljivosti naravnega ravnotežja, saj v primerjavi s smučarskimi čevlji ali t.ipancerji je obutev pri teku na smučeh lažja in daje manj opore.«
Kralj zaupa tečaj smučanja demonstratorjema Smučarske zveze Slovenije, še sam pa je v letih dosegel tretjo stopnjo učitelja smučanja in je med drugim tudi član Osnovne organizacije zamejskih učiteljev smučanja (OOZUS) in občasno spremljal tudi dijake slovenskih šol na zimovanja.
Strast do smučarskega teka v letih ni krepil s tekmovanji, temveč z golo rekreacijo, največje doživetje pa je na tekaških smučeh doživel na Finskem, kjer se je udeležil tudi sedemdnevnega prečkanja Laponske na 450 kilometri dolgi trasi od ruske do švedske meje: »Bilo je eno izmed najlepših osebnih doživetji. Priznati pa moram, da razen ob dnevu daljše etape izkušnja ni bila izredno naporen, organizatorji pa so nam enkratno poskrbeli z logistiko, tako da udeleženci s sabo nismo nosili dodatne opreme. Upam, da bom prej ali slej ponovil ta podvig.«
Poleg smučarskemu in gorskemu teku je Kralj v prostem času vse bolj prisoten tudi ob nogometnih igriščih, saj spremlja nastope sina, ki nastopa v mladinskih kategorijah v dresu Zarje. (mar)
/
RADIO IN TV SPORED
Sobota, 30. januarja 2016
19
RAI3bis
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Utrip evangelija 20.55 Sprehodi, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RAI1
7.00 8.00, 9.00, 11.00, 13.30, 17.00, 20.00 Dnevnik, vreme in šport 7.05 Parlamento Settegiorni 8.25 UnoMattina in famiglia 10.30 Buongiorno benessere 11.30 Line Verde Orizzonti 12.00 La prova del cuoco 14.00 Linea Bianca 15.00 Sabato In 16.15 Nad.: Legami 17.15 A Sua immagine 17.45 Passaggio a Nord-Ovest 18.45 Kviz: L'Ere-dita 20.35 Igra: Affari tuoi 21.10 Sogno e son desto 0.00 Dok.: Cose nostre
RAI2
RAI3
RAI4
14.00 Rookie Blue 17.05 20.20 Doctor Who 17.50 Novice 17.55 Once Upon a Time 18.40 Rai Player 18.45 Intelligence 21.10 Secrets and Lies 22.45 Boardwalk Empire 23.50 Vikings
RAI5
RAI MOVIE
13.00 17.15 Rai Player 13.05 Film: II so-spetto (dram.) 15.15 Film: Whip It (dram., '09, i. E. Page) 17.101.00 Novice 17.20 Film: La ragazza delle balene (dram.) 19.05 Film: Zorro (pust.)
CANALES
6.00 8.00, 13.00, 19.55 Dnevnik in vreme 7.55 Prometne informacije 8.45 Dok.: Il meraviglioso volo degli uccelli 10.05 Super Partes 10.30 Supercinema 11.00 Forum 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Amici di Maria 16.00 Nad.: Il segreto 16.30 Verissimo 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la noti-zia - La voce dell'invadenza 21.10 C'e posta per te
ITALIA1
6.45 19.00 Risanke in otroške oddaje 10.30 Film: White Lion (dram.) 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.05 Šport 13.45 Film: Big Mama (kom.) 15.45 Film: Johnny English (kom., '03, i. R. Atkinson) 17.30 Nan.: La vita secondo Jim 18.15 Nan.: Camera Café 19.20 Film: Happy Feet 2 (anim., '11)
7.20 Serija: Heartland 8.45 Sulla Via di Damasco 9.15 Parlamento Punto Europa 9.50 Serija: Il nostro amico Charly 10.35 Viag-gi da record 11.00 Mezzogiorno in famiglia 13.00 18.35, 20.30, 22.40 Dnevnik 13.25 Dribbling 14.00 Serija: Last Cop - L'ultimo sbirro 15.40 Serija: Squadra Speciale Lip-sia 16.25 Serija: Squadra Speciale Stoccar-da 17.10 Sereno variabile 18.05 Signori del vino 18.45 90° minuto - Serie B 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.05 Serija: Castle 21.50 Serija: Blue Bloods 22.55 Sabato Sprint 23.45 Rubrike
7.00 Serija: Zorro 7.55 Film: Lupi nell'abis-so (dram.) 9.25 Film: La legione dei dannati (voj.) 11.00 12.25, 14.45, 17.55 Rubrike 12.00 14.00, 18.55, 23.50 Dnevnik, vreme in šport 14.55 TV Talk 16.30 Presa diret-ta 18.00 Per un pugno di libri 20.00 Blob 20.10 Che fuori tempo che fa 21.45 Nad.: Non uccidere
13.50 Wild Italy 14.45 Oceani 15.40 Gledališče: Il tabacco fa male 15.55 Gledališče: Il bugiardo 16.10 Gledališče: L'uomo dal fiore in bocca 16.35 Passepartout 17.05 Novice 17.10 Toscanini: Il coraggio della musica 19.45 Memo - L'agenda culturale 20.40 Rai Player 20.45 Grattacieli d'autore 21.15 Gledališče: Farà giorno
21.10 Film: L'era glaciale 3 - L'alba dei di-nosauri (anim., '09)
_IRIS_
13.40 Film: Duplicity (triler, '09, i. J. Roberts, C. Owen) 15.35 Film: The Majestic (dram., '01, i. J. Carrey) 18.25 Adesso cinema! 18.50 Film: L'altra meta del cielo (kom., It., '77) 20.50 Scuola di cult 21.00 Film: Innamo-rato pazzo (kom., It., '81, i. A. Celentano) 23.00 Film: Di che segno sei? (kom., It., '75, i. P. Villaggio)
_laz_
7.30 13.30, 20.00, 0.05 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.00 Il pollice verde sono io 12.45 Magazine 7 14.00 Kronika 14.20 Serija: Jack Frost 18.15 Serija: L'ispettore Bar-naby 20.35 Otto e mezzo 21.10 Serija: Josephine, ange gardien
_lazd_
6.20 11.00 Cuochi e fiamme 8.10 17.10 I menu di Benedetta 13.05 19.00 Chef per un giorno 15.10 Non ditelo alla sposa 18.55 Dnevnik 21.10 Film: Kramer contro Kramer (dram., '79) 23.00 Film: Cartoline dall'in-ferno (dram., '90, i. M. Streep)
TELEQUATTRO
6.30 Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 10.30 Ring 13.00 Rotocalco Adnkronos 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.20 17.45, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Voci in piazza 18.00 21.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Qua la zampa 19.10 Tg Confartigia-nato 20.00 La parola del Signore 23.30 Trieste in diretta
LAEFFE
11.10 Jamie: Ricette a 5 euro 13.05 18.05 Viaggi nudi e crudi 14.05 Grand Designs 16.05 Film: Il giardino di limoni (dram.) 19.05 Bourdain: Cucine segrete 20.05 Sto-ria segreta 21.55 Dok. serija: Come il ses-so ha cambiato il mondo
CIELO
21.15 Film: Asterix e Obelix al servizio di Sua Maesta (pust.) 23.15 Film: Senza buccia (kom.)
RAI PREMIUM
14.50 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.55 GranPremium 15.00 Nad.: Un'altra vita 17.00 Novice 17.05 Cosi lon-tani cosi vicini 19.15 Rai Player 19.20 Nad.: Paura di amare 21.25 Nad.: Sant'Agostino 23.20 Nad.: Tutto puo succedere
_RETE4_
6.50 Media Shopping 7.40 Nan.: Due per tre 8.10 Film: Colpo di fulmine (kom., It., '85) 10.30 Donnavventura 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Ieri e og-gi in TV 15.55 Nad.: Monk 16.50 Nad.: Po-irot 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Film: Shadow Man - Il triangolo del terro-re (akc., '06, i. S. Seagal) 23.10 Film: La recluta (akc., '90, r. in i. C. Eastwood)
11.00 Fratelli in affari 14.00 Novice 14.15 Junior MasterChef Spagna 16.30 Cucine da incubo 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia
21.10 Film: Viol@ (dram.)
DMAX
19.30 Storage Wars Canada 20.20 Banco dei pugni 21.10 Top Gear 22.55 Come e fatto
SLOVENIJA1
6.05 Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke 7.20 18.40 Risanke in otroške serije 9.15 Kviz: Male sive celice 10.00 Kratki film: Katja bi rada shujšala 10.15 Infodrom 10.25 Dok.: V svojem ritmu 11.10 TV arhiv 12.00 Tednik 13.00 17.00, 18.55, 22.40 Poročila, šport in vreme 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu 14.30 Dok.: Moj pogled na znanost 14.55 Dok. serija: Afrika 16.00 Zaljubljeni v življenje 17.20 Posebna ponudba 18.05 Sladkanje z Rachel Allen 18.30 Ozare 19.25 Utrip 20.05 Film: Panika (kom., Slo., '13) 21.50 Nad.: Fortitude 23.15 Film: Tisočkrat lahko noč (dram., '13, i. J. Binoche)
SLOVENIJA2
7.00 Najboljše jutro 8.25 Smučarski skoki: SP (m) 10.20 Alpsko smučanje: SP, veleslalom (ž), 1. vožnja 11.25 Alpsko smučanje: SP, smuk (m) 12.40 Alpsko smučanje: SP, veleslalom (ž), 2. vožnja 14.00 Avtomobil-nost 14.45 Slovenija danes: Črna na Koroškem 15.25 Smučarski skoki: SP (ž) 16.10 Smučarjev dnevnik 17.15 Deskanje na snegu: paralelni slalom 18.30 Umetnostno drsanje: plesni pari 20.00 Koncert: Vlado Kreslin: Moji dnevi 22.20 Zvezdana 23.00 Dok.: Glasovi strahu 23.30 Presenečenja
_KOPER_
14.00 Čezmejna TV - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.40 Boben 15.40 Potopisi 16.00 Webolution 16.35 Iz arhiva po vaših željah 17.25 23.30 Vsedanes - Aktualnost 18.00 O živalih in ljudeh 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.10 Vse-danes - Dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja 19.45 Avtomobilizem 20.00 Tednik 20.30 Film: Element zločina (dram.) 22.25 Dok.: Šport brez meja 22.50 Vrt sanj
_POP TV_
7.00 Risanke in otroške serije 10.50 12.55 Tv prodaja 11.05 Film: Škratje (kom.) 13.10 Zdravo hujšanje 14.05 Film: Nepričakovana ljubezen (kom.) 15.55 Film: Aljaska (druž.) 17.55 Nad.: Usodno vino 18.55 Vreme in novice
20.00 Film: Troja (akc., '04, i. O. Bloom, B. Pitt) 22.55 Film: Zmagovalec (dram., '11, i. B. Pitt)
_KANAL A_
7.00 Risanke 7.50 18.05 Pozor, priden pes! 8.20 Nan.: Novo dekle 8.4519.30 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 9.15 Serija: Šola za prvake 10.10 ŠKL - Šport mladih 10.40 Tv prodaja 10.55 Top Gear 12.05 Hitri tečaj Richarda Hammonda 13.10 Serija: Nezmotljivi čut 14.10 Film: Zgodbe iz Narnije - Potovanje Potepuške zarje (fant.) 16.10 Film: Načrtovalka porok (kom.) 18.40 Pazi, kamera! 20.00 Film: A smo že tam? (kom., '05, i. I. Cube) 21.45 Film: Ona je prava (rom., '96, i. J. Aniston)
PLANETTV
12.00 Stroga ljubezen 12.55 Hiša vaših sanj 14.00 Film: Mlada nogometašica (kom.) 16.00 Film: Oče moje neveste 2 (kom.) 18.00 Dok.: Galileo 19.00 22.00 Danes 19.25 Planet kuha 19.50 Vreme in šport
VREDNO OGLEDA
~ll Sobota, 30. januarja m La7d, ob 21.10
Kramer contro Kramer
ZDA 1979
Režija: Robert Benson Igrajo: Dustin Hoffmann, Meryl Streep, Justin Hery in Jane Alexander
Pet oskarjevih nagrad za film, ki je začetek osemdesetih let ganil gledalce vsega sveta.
Ted Kramer je uspešni poslovnež, ki blesti v svetu reklame. Poročen je z Joanno, član mlade družine pa je tudi simpatični deček Billy. Ted posveča velik del svojega časa poklicu in pri tem seveda zanemarja družinsko življenje. Joanna se moževe odsotnosti naveliča in mu nekega večera sporoči, da si bo vzela čas za razmislek in odšla. Za čas pavze pa bo Billyja pustila očetu. Ted Kramer se tako znajde v veliki zagati. Delo ga preveč obremenjuje, da bi se lako posvečal tudi sinu. Billyja pa ima hkrati preveč rad, da bi si ne vzel časa zanj in tako se v kratkem znajde brez službe. Istočasno se Joanna vrne. Odločila se je, da Teda zapusti, da pa vzame s sabo malega Billyja. To privede do hudega in bolečega obračunavanja na sodišču in boj za Bil-lyjevo skrbništvo postane neizprosten.
20.00 Film: Monte Carlo (kom., '11, i. S. Gomez) 22.15 Film: Slačipunce (dram.)
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro: napovednik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Prva izmena: Pižama bar z Evgenom Banom; 9.50, 14.40, 18.30 Music box; 10.10 Prva izmena: Komorno popotovanje, sledi Music box; 11.15 Studio D - Pogled skozi čas, sledi Music box; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Tam kjer teče bistra Bela; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50, 7.00 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.40, 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 11.00 Ob enajstih!; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DiO; 16.16 Svežemodra selekcija; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za železno zaveso; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vreme in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 13.00, 14.35, 19.00, 20.00, 20.30, 23.00 Glasba; 11.00 L'alveare; 12.30 Dogodki dneva; 13.35 Ora musica; 14.00 Slot Parade/Anteprima classifica; 15.00 Souvenir d'Italy; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro - Hot Hits; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik - Rosso di sera; 20.00 La radio a modo nostro (enkrat na mesec); 22.30 So-noricamente Puglia; 0.00 Nottetempo.
9.55 15.05 Affari a quattro ruote 13.20 Te l'avevo detto 17.45 Rugby Stories 18.10 Cacciatori di tesori 18.35 Affari in valigia
DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A
V mesečniku "Tam kjer teče bistra Bela" ob 12.30 bo govor o praznovanjih in kulturnih prireditvah v Kanalski dolini. Nediški zvon ob 14.10 bo predstavil pustne navade v Ruoncu, Marsinu, Srednjem in Črnem vrhu in povabil na jutrišnji sprevod v Špetru. Za oddajo Jazz odtenki ob 17.10 je Aleksi Jercog pripravil reportažo z jubilejne, 25. izvedbe sejma plošč v Pordenonu, ki je največji tovrstni sejem v naši deželi in eden največjih v severni Italiji. Gost oddaje bo Attilio Perissinotti, direktor agencije BPM concerti, organizatorja porde-nonskega sejma plošč.
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
20	Četrtek, 28. januarja 2016
VREME, ZANIMIVOSTI
/
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Nad našo deželo bodo v nižjih plasteh ozračja dotekali zelo vlažni tokovi od jugozahoda. V nedeljo bo hitra fronta prešla gorovje Ture v Avstriji in za njo bodo v višinah pritekali močni severozahodni vetrovi; v prizemlju pa bo še dotekal precej vlažen zrak.

Danes bo od obale do Predalp pretežno oblačno vreme; pojavljalo se bo rosenje ali rahel dež zlasti na vzhodnem pasu. Verjetne bodo meglice in tudi megla predvsem ponoči. Na obali in v višjih legah bo pihal zmeren jugozahodnik, zlasti popoldne. V notranjih predelih Karnije in na območju Trbiža bo spremenljivo oblačno vreme. V Julijskih Predalpah bo lahko rahlo snežilo nad okoli 1300 m.
Danes bo v jugozahodni ter delu osrednje in južne Slovenije oblačno, občasno bo rahlo deževalo. Drugod bo delno jasno z nekaj jutranje megle. Čez dan se bo krepil jugozahodni veter.
Najnižje jutranje temperature bodo v krajih z oblačnim vremenom od 3 do 7, drugod od -4 do 0, najvišje dnevne pa od 7 do 12 stopinj C.
Jutri bo pretežno oblačno vreme; pojavljalo se bo rosenje ali rahel dež. Verjetne bodo tudi meglice. Na obali in v višjih legah bo zjutraj pihal zmeren južni do jugozahodni veter. V notranjih predelih Karnije in na območju Trbiža bo spremenljivo oblačno vreme, možno bo občasno rahlo sneženje nad okoli 1300 m.
Jutri bo pretežno oblačno, občasno bo ponekod rahlo deževalo. Pihal bo okrepljen jugozahodni veter.
I ¡2 Sonce vzide ob 7.29 in zatone ^g ob 17.07 o Dolžina dneva 9.38
Luna vzide ob 23.45 in zatone ob 10.53
r=iz 2014- Začelo se je večdnevno In o obdobje žleda, ki je v precejšnjem delu Slovenije _ povzročil veliko škodo v gozdovih in na infrastruk-o turi. Tega dne je v večjem delu Slovenije občasno < snežilo, na jugu pa je sneg ob dotoku toplejšega zraka v višinah prehajal v dež, ki je zmrzoval.
Danes: ob 0.58 najvišje 34 cm, ob 7.00 najnižje -14 cm, ob 11.55 najvišje 9 cm,	q Morje je mirno, o ob 18.26 najnižje -25 cm.	S temperatura 2 Jutri: ob 1.34 najvišje 30 cm, ob 7.58 najnižje	morja 10,4 sto--12 cm, ob 12.33 najvišje 1 cm, ob	pinje C. 18.50 najnižje -15 cm.
Kanin - Na Žlebeh . . . .75 Piancavallo......"......25
Vogel..................33 Forni di Sopra.........30
Kranjska Gora.........30 Zoncolan..............30
Krvavec...............40 Trbiž...................40
Cerkno................../ Osojščica..............45
Rogla..................40 Mokrine...............60
Nove barbike tudi z oblinami Lonely Planet o ptujskem kurentovanju
NEW YORK - Priljubljene lutke Barbie, ki so že 57 let praviloma svetlolase in modrooke lepotičke, bodo dobile novo podobo. Proizvajalec Mattel je sporočil, da bodo uvedli tri nove tipe barbik in tako proslavili ženske različnih velikosti, barv polti in oblik. Na voljo bodo tako visoke in majhne barbike, pa tudi take z oblinami. Nove barbike bodo imele sedem različnih odtenkov polti, 22 barv oči, 24 različnih frizur ter različne obleke in modne dodatke. Sprva jih bo Mattel prodajal na spletu, nato pa v trgovinah. Seveda bo plavolasa barbika, ki so jo začeli izdelovati pred 57 leti, ostala. Barbika z oblinami ima večje prsi in zadnjico, pa tudi trebušček in se bo celo znašla na februarski naslovnici časnika Time.
slovenija - Rekordna turistična bera v letu 2015
Več kot 10 milijonov nočitev
Število tujih gostov naraslo za 12 odstotkov - Največ turistov iz Italije (37 odst.), Avstrije (13), Hrvaške (8) in Nemčije (7)
LJUBLJANA - Leto 2015 je bilo za slovenski turizem rekordno. V turističnih nastanitvenih objektih so prvič po osamosvojitvi našteli več kot deset milijonov nočitev gostov, kar pomeni 11 odstotkov več kot v letu prej. Število tujih turistov je poraslo za rekordnih 12 odstotkov, število domačih za 9 odstotkov, rekorde so beležile tudi številne destinacije, med njimi Ljubljana, Blejski grad in Postojnska jama.
Vsi skupaj so lani v Sloveniji ustvarili sedem odstotkov več nočitev kot v letu 2014 -število nočitev domačih gostov se je povečalo za šest odstotkov, tujih pa za osem odstotkov. V zadnjem lanskem mesecu so v turističnih nastanitvenih objektih zabeležili 11 odstotkov več prihodov turistov in devet odstotkov več njihovih prenočitev kot v decembru 2014. Tudi v tej primerjavi se je število tako prihodov kot nočitev tujih gostov povečalo bolj kot domačih.
Slabi dve petini vseh turističnih nočitev je bilo v decembru lani ustvarjenih v zdraviliških občinah, ena petina v gorskih, 14 odstotkov v obmorskih občinah ter 13 odstotkov v občini Ljubljana. Prestolnica je skupaj z gorskimi občinami tudi destinacija, ki se lahko pohvali z najizrazitejšo rastjo števila turističnih nočitev v lanskem decembru.
Tuji turisti so v Sloveniji v decembru 2015 ustvarili 58 odstotkov turističnih nočitev. Ključni trgi, od koder so prihajali, so bili Italija (37 odstotkov), Avstrija (13 odstotkov), Hrvaška (osem odstotkov) ter Nemčija (sedem odstotkov).
»Ponosni smo in ne bo nas uspavalo,« je te podatke včeraj na skupni novinarski konferenci s Slovensko turistično organizacijo komentirala v. d. generalne direktorice direktora-ta za turizem in internacionalizacijo na gospodarskem ministrstvu Eva Štravs Podlogar. »Uspeh leta 2015 je izziv leta 2016,« je dodala.
V. d. direktorice Slovenske turistične organizacije Maja Pak je povedala, da je bilo med tujimi turisti, ki so v letu 2015 prišli v Sloveni-
Ljubljana je decembra privabila rekordno število obiskovalcev
jo, največ Italijanov, Avstrijcev, Nemcev, Hrvatov in Nizozemcev, ki so skupaj ustvarili polovico vse turističnih nočitev. Ti trgi ostajajo ključni in tja bo Slovenska turistična organizacija usmerila 60 odstotkov sredstev, ki ji ima na voljo za promocijo.
Podlogarjeva je menila, da je treba ustvariti pogoje za nadaljnjo rast in razvoj slovenskega turizma. Zato na ministrstvu med drugim že pripravljajo spremembe zakona o gostinstvu in novo strategijo razvoja slovenskega turizma. Podlogarjeva si spodbudo turistični panogi, ki k slovenskemu BDP prispeva 13 odstotkov, obeta tudi od nove finančne perspektive EU. »Iz manjše količine moramo ravno tako narediti veliko,« je dejala.
Tistim, ki se ukvarjajo s turizmom, ne bo več treba na več različnih naslovih urejati dokumentacije, je obljubila. V okviru zakonodajnih sprememb je napovedala tudi zvišanje turistične takse. Ta je zdaj v celoti prihodek občin, po novem pa se je bo del zbiral na nacionalni ravni, in sicer za povečanje proračuna za trženje slovenskega turizma v tujini.
Strategija razvoja slovenskega turizma bo segla do leta 2021. Temeljila bo na partnerstvu slovenskega turizma in povezala različne sektorje slovenskega gospodarstva. Že davno smo prerasli, da je strategija vezana le na turistično panogo, je pojasnila Podlogarjeva. »Bolj ko dihamo z gospodarstvom, bolj smo na pravi poti,« se je strinjala Pakova. (sta)
LJUBLJANA - Eden vodilnih založnikov turističnih vodičev na svetu Lonely Planet je ptujsko kurentovanje uvrstil med najbolj zanimive karnevale na svetu. Med 101 karnevalom v njihovem novem vodiču po najboljših prireditvah na svetu ptujski pustni karneval, ki ga vsako leto obišče 100.000 ljudi, zaseda sedmo mesto in se je tako uvrstil med najbolj znane karnevale na svetu. Lonely Planet je na prvo mesto uvrstil karneval v brazilskem Riu de Janeiru. Na drugem mestu je festival v francoski četrti ameriškega mesta New Orleans, na tretjem pa beneški pustni festival, ki ga zaznamuje predvsem veliki ples v maskah.
glasba - Star je bil 74 let
Umrl Paul Kantner, soustanovitelj skupine Jefferson Airplane
arhiv
Paul Kantner
arhiv
LOS ANGELES - Umrl je ameriški kitarist, pevec in tekstopisec Paul Kantner, soustanovitelj zasedbe Jefferson Airplane, ki je pripomogla k oblikovanju psihedeličnega rocka 60. let. Umrl je v četrtek v rodnem San Franciscu za posledicami srčnega napada, star je bil 74 let.
Glasbeni svet je izgubil resnično ikono, je v izjavi zapisal predsednik Ameriške diskografske akademije Neil Portnow. Združenje, ki letno podeljuje nagrade grammy, je sredi januarja napovedalo, da bo skupino Jefferson Airplane kot eno od sedmih glasbenikov in bendov letos počastilo s posebnim grammyjem za življenjske dosežke. Kantner je legendarno skupino ustanovil sredi 60. let v San Franciscu skupaj z glasbeniki, kot sta Marty Balin in Grace Slick. Slovela je po psihedeličnem blues rocku. Z uspešnicami, kot sta Somebody To Love in White Rabbit, je bila simbol takratne hipijevske kulture in t.i. poletja ljubezni v San Franciscu. Zasedba je nastopila na vseh najbolj znanih ameriških rockovskih festivalih tistega časa: v Mon-tereyju (1967), Altamontu (1969) in na Woodstocku (1969).
Kantner je sicer izšel iz folk glasbe. Bil je znan po zagovarjanju in tudi uživanju drog. Umrl je zaradi odpovedi več organov, ki ji je sledil srčni napad. S pevko skupine Jefferson Airplane Grace Slick je bil nekaj časa povezan tudi zasebno. Rodila se jima je hči, ki je bila navdih za skladbo A Child Is Coming.