-----   272   -----
Slovansko slovstvo.
Narodne pesmi iz St. Vrazove zbirke.
Priobčuje F. Kočevar.
Bernekarjev grad.
Stoji, stoji, cerkev sv. Martina, Na hribu zadaj je grajščina,
V  drugem hrib1 straža stoji. Iz grada h straži pot storjena,
V  zemljo skrito je zvotljena, Gospod Bernekar tu živi.
En dan stoji z gosp6 u linah, Okoli gleda po lastinah, Z gospo pomenja se tako: Poženk pristava cede hrani, Naprej tam gori pod gorami, Nas grad in dvorje se dobo, Naravnost vunkaj proti Savi, Polje nas Bernik u planjavi. Poglejva proti spodnjim kraj', Ker lepi travniki logovi Dobrave zadaj za bregovi! Poglej kaj je lastnine naj'! Za mano se nazaj obrni Prot žalostni Marij u Ternji,
V  ternju pastirji jo dobil'
Al kolkorkrat jo domu vzeli, Vselej se nazaj preseli,
V  ternju so jo li častil! To čudo so ljudje spoznali, In tamkaj cerkev ji zidali, Zato ji „v Ternju" dal ime. Marijo tamkaj počastiti,
Skoz nje pomoč Boga sprositi, Vse križem vrejo tje ljudje. —
Gospa začela zdaj tožiti: Clo faro hočjo tam storiti, De b' Smarten fara ne b'la več De b' jez u Ternje k mas hodih Tega ne bodem pervolila, Doma raj bodem, pa je preč! Gospod jo z lepo li tolaži: Nikar čez to se ne razdraži, Popeti črno po tleh škarlat, Ostrešje do Ternja storiti, Stopala tud' ne boš po blat'. Jez raji hočem zlesti s kačo, Kot faro tam imet domaČo. Oh glejte kaj se zdaj zgodi! Na naglim zemlja se odprla, Gosp6 z grajŠčino je požrla. Gospa se v kačo spremeni. H studencu tam per strani Straž Se večkrat kača zdaj perkaže, De išče ukleta si pomoč. — Na vratu kača ključe nosi In vode žegnane si prosi, Lovi ga, kdor je mem gredoČ. Včasi šacov lepa varje, Takrat posez',  kdor vidi dnarj« V imenu božjih  treh peršon.   -Ce bi večkrat tud* velela, Kdor bi ubogal, bi ga zmela. Ta denar bo rešnikov Ion. — En lovec tod enkrat je hodil,
V podzemljni grad ga pot za vodil, Per denarjih vidil je gospo. Duhovniga je on šal vprašat, Kako bi blo se mu obnašat? Podučil ga je ta tako.
Ko storil lovec po tem sveti,
Četrtič silila je vzeti,
Pa sam per seb' on pravi:  stoj!
Ker on nič več vzeti neče,
Mu ona sama zadnjič reče:
Oh srečen ti, no svetnik tvoj! —
En gospodičič se bil zmotil,
V  podzemljni grad se bil napotil, Vsa lepa notri b'la gospa.
Ce hočeš — mu je govorila — Rešenje bodem zadobila, De zmiraj bodem, kot sim b'la. Tri leskve pernes, mladike Kar zrasle so en let velike, Z vsako me enkrat udar1! — Ko prvo vdariŠ, bodem sama
Lih kakor peklenska zmama, Obupat vendar li nikar! — Ko drugo vdariš, bodo zveri Tiščale v te k velik' zaveri, Pa tretje mahnit se ne straž! — S sabo je šibice pernesel, Udaril dvakrat,  pa se tresel. —
V  tretje mahnit se preplaš\ — Strašno je ona rujovela: Nesrečen! de ne spolniš dela!
V  devet- devetdesetim leti, 'Ma hoja se ozeleneti,
Iz nje bo zibelko storiti, In dete bo prišlo na svet; Le-to v nji se bo zibalo, In potlej novo mašo bralo, Imelo srečo me rešit! — Zdaj kača vedno ključe nosi In: „R6se, rose!" večkrat prosi, Težavo svojo tolažit.
Opazka. Na koncu te pesmi je od neimenovanega pisatelja njenega to-le pristavljeno: „Dieses Lied und die Sage handelt von der Entstehung der Pfarre Oirklach in Oberkrain. Daher lasst sich das Gesagte nur durch die Beriicksichtigung der Umstande dieser Pfarre erklaren. Diese Sage muss sehr alt sein, indem der Diocesan-Schematismus die Entstehung der Pfarre wenigstens vor das Jahr 1353 versetzt. In welchem Jahre aber diese Pfarre entstanden ist, ist noch nicht bekannt." Jaz pa še to-le pristavim: Če bo ravno kritika predstoječo pesem za umetno in ne za narodno spoznala, vendar je njena oblika, kar se dikcije tiče, znamenje velike starosti in zato važne znamenitosti.