CELJSKI TEDNIK Leto XIII. — štev. 3 Celje 25. januarja 1963 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISK« CENA IZVODU 20 DIN Lanske izkušnje močna spodbuda za nadaljnje delo v zadnjih dneh so se že zvrstile Bb^inske konference SZDL skoraj v vseh občinah celjskega okraja. V teh dneh pa bodo tudi še v preostalih občinah. Že iz dosedanjih konferenc lah- ko povzamemo najpomembnejšo značilnost, ki se zrcali v dejstvu, da postaja Socialistična zveza de- lovnih ljudi prava ljudska tribu- na, kjer se izoblikujejo posamez- ni predlogi občanov v konkretne akcijske programe. S tem pa po- stajajo organizacije Socialistične xveze dejansko tudi pobudniki in usmerjevalci napredka in družbe- ne dejavnosti v komuni. Gre torej za kvalitetno in bist- reno krepitev vloge Socialistične aveze. Morda se ta njena vloga najbolje vidi iz prizadevanj, da bi se še odločneje lotili reševanja aktualnih problemov v komuni. Zlasti značilni in spodbudni so napori organizacij Socialistične iveze za razvoj kmetijstva in za Hveljavljanje naprednega gospo- darjenja v industrijskih podjetjik. trgovini, obrti in podobno. Glede tega so zadnji meseci lan- skega leta, ko smo lahko opazili izredno živahnost organizacij So- cialistične zveze pri obravnava- nju posameznih problemov, tudi močna vspodbuda za nadaljnje delo. Zlasti veliko so naredili na področju socialnega zavarovanja, kjer prav gotovo ne bi zabeležili tako lepih uspehov v tako krat- kem času, če bi se za te probleme ne zavzele tudi organizacije So- cialistične zveze. V industriji so T zadnjem obdobju bile ostro za- stavljene predvsem tri naloge — povečati kvaliteto, proizvodnost in izvoz, ter hkrati obdržati kon- tinuiran tempo industrijske pro- izvodnje, ki je v bistvu lahko tudi ocena o dobrem ali slabem gospo- darjenju. 2e prvi mesec tega leta nam kaže, da so naloge pravilno zastavljene in da tudi ne manjka •dločnosti, da naloge izpolnijo. Konference pa so še posebej poudarile potrebo po hitrejšem razvoju družbenega sektorja kme- tijstva. Razumljivo je, da bo tu precej težav in da bo potrebno z elastičnimi ukrepi in z upošte- vanjem posebnosti posameznih območij kar najbolj smotrno iz- koriščati vse možnosti. Občinske konference so vsekakor pokazale, da se Socialistična zveza vedno bolj uveljavlja v duhu nove usta- ve kot najširša oblika samouprav- ljanja delovnih ljudi v komuni. Veliki načrti Kot smo izvedeli, bodo letos v Šoštanjski občini napravili vedi' skok v porastu proizvodnje, ki b predvidoma za 18 odstotkov več- ja. To bodo v glavnem dosegli skorajda 11 odstotki več zaposlc nih ter s 7-odstotno večjo storil nostjo. Uspehi lanskega leta ka žejo, da so te številke realne ii plod temeljitih razprav, ki jasn- kažejo, kako močno je razvito de lavsko samoupravljanje. Na pove čanje proizvodnje bo v največ j meri vplivala razširitev proizvod nje tovarne gospodinjske opreme za več kot 100 odstotkov. Le-tc bo tudi zaposlila največ nove de- lovne sile. Velik del porasta pa je zapopaden v začetnih gradbenih delih energo kemičnega kombina- ta, katerega gradnja se bo začela takoj spomladi. Občinska konferenca SZDL v Celju Osnovna naloga: KREPITI DRUŽBENO UPRAVLJANJE Za celjsko občinsko konferenco Socialistične zveze, ki je bila pred dnevi v Celju, lahko povemo, da je dejansko odra- žala vse družbeno dogajanje v občini. Po številu in pestrosti problemov in po vsebini poročila in razprave delegatov sodeč, J0 socialistična zveza v celjski občini na vseh področjih od- igrala vlogo najširše tribune delovnih ljudi. Zrelost vodenja in usmerjanja vsega družbenega življenja pa hkrati kaže, da se Socialistična zveza v celjski občini vedno bolj uveljavlja kot najširša politična opora in oblika samoupravljanja de- lovnih ljudi v komuni. Poleg številnih delegatov sta se konference udeležili tudi ljudska poslanka Olga Vrabič in članica Glavnega odbora SZDL Slovenije Vilma Gulovec. Predsednik ob- činskega odbora SZDL Marjan Ravnikar je v izčrpnem poročilu zelo konkretno nanizal in s šte- vilkami podkrepil uspehe, ki so jih delovni ljudje v celjski občini dosegli. Skratka, konferenca je osvetlila uspehe pa tudi opozorila na pomanjkljivosti v delu. Zlasti pa je razveseljivo, da so delegati prepričljivo nakazali tudi smer nadaljnjega gospodarskega in družbenega^ razvoja. Gospodarstvo v celjski občini je kljub nekaterim težavam, ki so ga lani spremljale, uspešno izpolnilo svoje planske obveznosti. Le v kmetijstvu, zaradi neugodnih vre- menskih prilik, ni bilo takih uspe hov kot je bilo piričakovati. Prv dnevi letošnjega leta pa že kažej'. da bodo uspehi v gospodarstvi', zlasti v industriji, najmanj takšr' kot jih bo začrtal občinski druž beni plan. Ce pa bodo v delovni." kolektivih poiskali tudi še dosle nedzkoriščene notranje rezervp bodo planske naloge letos marši kje tudi nre«pžene. Prodvirlevajo, da se bo letos po večalo število zaposlenih komaj za 0,9 %. To je razveseljiva ugo- tovitev, saj kaže, da bodo v go- spodarskih organizacijah povečali produktivnost kar za 7 %. Lani so v celjski občini dosegli tudi po- membne uspehe pri izvozu, saj se je le-ta povečal kar za 55,3 % v primerjavi s predlanskim letom. Letos pa predvidevajo povečanje še za 20 V kmetijstvu so delegati pred- vsem poudarili potrebo po krepit- vi kmetijske zadruge in obrata kmetijskega kombinata, ki bi naj proizvodnjo povečala in usmerila predvsem za potrebe celjskega tr- ga. Tudi sodelovanje med zadrugo in kmetom, ki je v zadnjih letih nekoliko popustilo, bodo letos z raznimi kooperacijskimi oblikami izboljšali. Na konferenci je bilo tudi govora o občinski davčni po- litiki v kmetijstvu, ki ni bila ved- no najboljša. Zato bodo letos ob- činske doklade pravilneje odme- rili, dosledno upoštevajoč pri tem lego in rodnost zemlje. Delo stanovanjskih in krajevnih skupnosti je bilo uspešno. Iz 30 milijonov din, ki so jih dobile lani krajevne skupnosti, je ob prizade- vanju občanov ta vsota narasla na 70 milijonov din. Ker bodo z novo ustavo dobile krajevne skup- nosti izredno važne naloge v skr- bi za družbeni standard prebival- cev, bo odgovornost občinske in krajevnih organizacij Socialistič- no zveze pri usmerjanju krajev- nih skupnosti toliko večja. O investicijski izgradnji so me- nili, da nekatera vlaganja niso bi- la najDolj rentabilna. Daljša raz- prava se je razvila okrog novega hotela Celeia in obrata družbene prehrane v Gaberju, vendar je na kraju (kljub sicer nekaterim po- manjkljivostim pri gradnji in za- četnim težavam poslovanja) pre- vladalo stališče, da sta objekta ekonomsko utemeljena in da je lokacija pravilna. Da bi v bodoče bila vlaganja v gospodarske in negospodarske investicije čim bolj smotrna, bo občinski odbor dal vse načrte prej v presojo volil- cem, ki bodo o gradnjah izrekli zadnjo besedo. Zgoraj — delovno predsedstvo na občinski konferenci SZDL v Ce- lju, desno predsednik Marjan Ravnikar bere poročilo. Spodaj — delegati in gostje med zaseda- njem konference. (Nadaljevanje na 2 strani) Mraz po vsem svetu in tudi pri nos Takega mraza kot letos mete- orologi niso že dolgo zabeležili. Celo enotni si niso ali je bilo po- dobno kdaj v tem ali pa celo v preteklem stoletju. Zagotovo le trdijo, da zima v 1941., ki je hudo prizadela fašistični vojni stroj, ni bila tako mrzla kot letošnja. Če- ravno namreč pri nas zaznamuje- mo v teh dneh velike težave — zlasti v prometu in deloma v in- dustriji (separacija laškega rud- nika nekaj časa ni obratovala) — pa so še hujše prizadete nekatere druge države. Hvalevredna je ugotovitev, da so vse službe, ki navadno imajo precej težav ob podobnih primerih, letos odlično delovale. Tako so v celjskem okraju vse važnejše ce- ste prevozne. A tudi nekatere manj prometne žile so bile nepre- vozne le krajši čas, in sicer samo v dneh, ko je sneg nenehoma na- letaval. Nekoliko več težav je na znanih klancih — Trojane in na klancih na glavni cesti proti Mari- boru. Vendar so s pravočasnim posipanjem cest tudi tu cestne uprave celjskega, ljubljanskega in mariborskega okraja osposobile varen promet. Zanimali smo se tudi o promet- nih nesrečah. Zvedeli smo, da je bilo v teh dneh razmeroma malo hujših prometnih nesreč. To po- jasnjujejo s tem, da mnogi vozni- ki raje puščajo vozila v garažah, kot da bi se podali na tvegano pot. Neprimerno več nesreč je bi- lo v dneh poledice, ki je bila pred tem mrzlim obdobjem. Povedali so nam tudi, da so zaradi mrazu zabeležili že precej primerov za- mrzavanja pri avtomobilskih hla- dilnikih. Toda le v primerih, ko so lastniki avtomobilov zaradi šted- nje opustili uporabo »antifrisa*«, S kurjavo je v teh dneh več te- žav, vendar še več z vodo. V mno- gih hišah, kjer nimajo pravilno instaliranih vodovodnih napeljav, so namreč zaradi mraza popokale vodovodne cevi. V velikih blolcih so si ipomagali tako, da le za do- ločen čas pustijo vodo v cevi — no družine imajo s tem več težav, nevarnosti, da bi cevi popokale, pa tako le ni. V oikoliških šolah v okraju so v zadnjih dneh zabeležili večje šte- vilo izostankov, in sicer predvsem otrok iz oddaljenejših krajev. No, zimske počitnice so to nevšečnost odpravile. Upamo le lahko, da bo do konca počitnic že tudi konec hudega mraza. KOMUNISTI IZ 2ALSKE OBČI- NE SE PRIPRAVLJAJO NA Obsežne nolege ' Izredno razgibana dejavnost vseh družbenih organizacij v zad- njem obdobju in velike naloge, ki sta si jih zastavila zlasti industri- ja in kmetijstvo za naslednje ob- dobje, terjajo vse večjo angažira- nost in odgovornost komunistov za uresničevanje posameznih na- log. Zaradi tega so vse osnovne or- ganizacije Zveze komunistov v žalski občini v zadnjih dneh pri- pravile posebne konference, kjer so podrobno obravnavali posa- mezne naloge, ki jim bo na nji- hovem območju v naslednjem obdobju potrebno posvetiti poseb- no pozornost. V ospredju sta vsekakor gospo- darstvo in kmetijstvo, razen tega pa še potrebe po še večjem pri- zadevanju za pravočasno dokon- čanje razmeroma velikih rekon- strukcijskih del domala v vseh industrijskih podjetjih v žalski občini. Vzporedno s tem imajo tudi glede proizvodnje in aktivi- ranje začetih investicij obsežne naloge, saj predvidevajo, da bodo povečali industrijsko proizvodnjo kar za okoli 25 odstotkov. Gre to- rej za izredno pomembno nalogo, ki pa je po mnenju komunistov iz žalske občine tesno povezana tudi s krepitvijo delavskega samo- upravljanja. V svojih razpravah na konfe- rencah osnovnih organizacij po- svečajo člani Zveze komunistov še posebno pozornost občinskemu statutu. Menijo, da je od temelj- ne listine v veliki meri odvisen v mnogem tudi nadaljni razvoj in gospodarska krepitev komune. Pri tem zlasti poudarjajo, da je v naslednjem obdobju s statutom potrebno zagotoviti javnost in de- mokratičnost dela občinskih in krajevnik organov, hkrati pa po- drobno določiti pravice in tudi dolžnosti občanov. Z OBČINSKE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE V ŠENTJURJU Na podlagi izkušenj še k večjim uspehom Občinska konferenca Socialistične zveze v Šentjurju pri Celju je pokazala na vse gospodarske in družbene probleme, ki jih skušajo delovni ljudje šentjurske občine ob podpori Socialistične zveze in na podlagi pridobljenih izkušenj kar se da čim bolj zadovoljivo rešiti. Poročilo predsednika občinske- ga odbora Socialistične zveze Jo- žeta Pečenka in razprava delega- tov je ugodno ocenila aktivnost Socialistične zveze v razvoju šent- jurske komune. Ni naključje, da so na konferenci posvetili največ pozornosti kmetijstvu, saj se pre- težna večina prebivalcev v tej ob- čini še vedno bavi izključno s kmetijstvom, hkrati pa uspešno deluje tudi kmetijski kombinat, ki usmerja in razvija družbeni sektor kmetijske proizvodnje. Se- veda so na konferenci posvetili dobršen del razprave tudi indu- strijskemu razvoju v občini, ki si tudi uspešno utira pot k napred- ku. ■ Večina gospodarskih organizacij je lani zadovoljivo izpolnila svoje naloge ter se uspešno vključila v izvoz. Zlasti lepe uspehe je do- seglo podjetje >»-Alpos«, lesno in- dustrijsko podjetje »^Bohor« in kmetijski kombinat. Le mlado podjetje »-Montana«, Id se ukvarja s proizvodnjo bentonitov, še ni do- =;eglo zaželenih uspehov zaradi te- žav pri razislcavi terena in pičlo odmerjenih sredstev v ta namen, vendar bodo v letošnjem letu s sodelovanjem z nadnikom Zabu- kovca in Gorenjem ter z boljšo organizacijo dela prav gotovo do- segli pri eksploataciji bentonitov boljše uspehe. Razveseljiva je tudi ugotovitev, da je zlasti v lesni industriji lani padlo število zaposlenih, doseženi rezultati pa kažejo, da se je sto- rilnost dvignila. To je vplivalo tu- di na osebne dohodke, saj so jih v industriji povečali lani za 7 od- stotkov, v kmetijstvu pa za 8,4 odstotka. Tudi razlike med naj- višjimi in najnižjimi dohodki so se zmanjšale. Dohodkov preko 100 tisoč din ni bilo, medtem ko so se najnižji dohodki povečali in se gibljejo med 20 do 30 tisoč din. Z novimi investicijskimi vlaga- nji se bo proizvodnja letos še po- večala. V proizvodnjo in za po- trebe družbenega standarda bodo vložili 500 milijonov din, od tega v kmetijsko proizvodnjo 380 mi- lijonov. Poudarek bodo dali živi- noreji in sadjarstvu, saj so tu naj- večje možnosti za razvoj. Letos bodo nadaljevali z gradnj« klav- nice in drugih gospodarskih ob- jektov. Dobršen del sredster pa so namenili tudi za nakup opreme, odkup zemlje in obnove sadov- njakov. Ko so govorili o razvoju živinoreje, so poudarili potrebo po boljši selekciji živine in prašičev. Tudi strokovnemu usposabljanju kmetijskih delavcev bodo posvetili večjo skrb, saj je trenutno stanje nezadovoljivo. Za uspehe v kme- tijstvu pa so potrebni predvsem dobri strokovni kadri. Omenili so tudi potrebo po več- jem sodelovanju s kmetovalci na podlagi različnih kooperacijskih oblik, ki bi bile za kmetovalca in kombinat najbolj privlačne. Od- kar so bile ukinjene zadruge, je to sodelovanje popustilo. Letos in prihodnje leto bodo na novo ure- dili 187 ha sadnih plantaž, druž- bene površine pa bodo povečali za 37 odstotkov. Starejši kmečki lju- dje so pripravljeni oddati zemljo v družbeni sektor, če bi dobili do- stojna sredstva za preživljanje. V ta namen so predlagali, da bi pri občini ustanovili poseben sklad, v katerega bi se stekala sredstva iz raznih virov, namenjena za pre- živnine starejših kmečkih ljudi, ki bi dali zemljo družbenemu sek- torj«. -vati- VISOKO PRIZNANJE Prvo obdobje Jugoslovanskih pionirskih iger pod geslom »•leto telesne vzgoje mladih« je končano. Ne glede na to pa se bodo prizadevanja po množičnem in sistematičnem udej- stvovanju mladine v telesni vzgoji nadaljevala. V prvi fazi JPI 1962 je od vseh pionirskih odredov na območju celjskega okraja dosegel največji uspeh odred »Franja Vrunča« na hu- dinjski osnovni šoli, ki je v tem tekmovanju prejel celo zvezno nagrado v znesku 400.000 dinarjev. Enako priznanje pionirskih odredov v Sloveniji je prejel samo še odred na osnovni šoli v Žireh. Naša slika prikazuje skupino hudinjskih pionirk pri vajah v telovadnici. Hudinjskim pionirjem če- stitamo k visokim in zaslužnim priznanju. Okrog 24. in 27. januarja lahne snežne padavine. V ostalem jasn* in mrzlo. Konec januarja in prve dni februarja burja. CELJSKI TEDNIK STEV. 3 — 25. januarja 1963 POGLED PO SVETU Tempo dogodkov vpliva-tudi na^ diplomatsko tehnUco, vsaj tako bi lahko rekli ob neprestanih obiskih najvišjih predstavnikov, brez ozi- ra na starost in daljavo. Ko to pi- šemo, se odpravlja na pot v Pariz y'Der Alte«, stari Adenauer, nepo- mirljivi in menda nenadomestlji- vi pristaš hladne vojne na svetu. Medtem ko se je v vzhodnem Berlinu na kongresu SED zbral cvet socialističnih držav s Hru- ščovim na čelu, se v Bruslju na permar^entnem sestanku zbirajo najvidnejši predstavniki zahodne- ga sveta. V ZDA se je mudil Fan- fani, v Bonn kani priti Kennedy. medtem ko Brandt ni povabil Hruščova v zapadni Berlin, če- prav je ta skoraj potrkal na žur panova vrata. : • V zapadnem svetu je sad raz- ' govora na Bahamskih otokih raz- buril de Gaulla. De Gaulle ne ma- ra ubogati diktata anglosakson- skega sveta, noče biti ^^mala Fran- cija« v veliki Evropi, marveč ve- lika Francija v mali Evropi. Ima nekaj pokazati: Medtem ko je v gospodarski sti^ski Anglija, ko Za- padna Nemčija ugotavlja recesijo svojega >^buma-'<, ko se ZDA boje francoske agrarne politike v EGS, je de Gaulle dvignil Francijo iz sence drugorazredne sile po ime- nu na stopnjo gospodarske velesi- le in politične moči, brez katere ni možno realizirati ameriški kon- cept združene Evrope in enotne atlantske politike. De Gaulle se pn tem ni ustrašil niti osi Pariz— Bonn, samo zato, da bi bil proti osi Washington—London dovolj močan, on, Charles le Grand, kot ga radi imenujejo. Vse kaže, da ga ni mogoče odpraviti z enfant terrible atlantskega tabora niti z megalomanom, zdaj mu v Angliji očitajo izdajstvo Zapada. De Gaulle ne mara Anglije v EGS, češ, da Anglija preveč zahteva in premalo daje, ne mara ameriških »Polaris«, ker bi to pomenilo ob- remenitev za Francijo, a poleg te- ga »-bomo nekoč imeli svoje rake- te«. Kaj bosta sklenila z Adenauer- jem? Pravijo, da je Adenauer pri- volil na vse de Gaullove zahteve glede Anglije, da pa bo storil vse za ponovno poenotenje atlantske gospodarske in politične strategi- je. Ce tega ne bo mogel, potem se bodo bnoseljska naprezanja po- greznila v močvirje negotovosti. Morebiti igra de Gaulle na Zapa- du res Kitajcem nekam podobno vlogo. Medtem ko se stališča na obeh straneh konsolidirajo in se ustvarja določen minimalni spo- razum med ZDA in SZ vsaj glede atomskih poskusov, je kitajski delegat na berlinskem kongresu spet surovo napadel Jugoslavijo in s tem seveda tudi vse tisto, kar se je zadnje čase ^izgradilo med našimi in sovjetskimi koncepcija- mi, posebno v pogledu koeksisten- ce in miru na svetu. Taka eksplo- zija megalomanije nujno povzro- ča padec delnic, delnic miru in s tem zaupanja v mirno ustvarjal- no delo, posebno če se to zgodi na kongresu, kjer je Hruščov ponu- dil pipo ideološkega miru. Vse ka- že, da imajo prav tisti, ki so pri- čakovali odkrito polemiko med LR Kitajsko in SZ, ne več preko Albanije in Jugoslavije. Kakšna blaznost v tem trenutku delati na to, da postane ves svet en sam krematorij, kakor je dejal v Ber- linu naš Vlah(yvič'. Posebno velja to v trenutku, ko se na obeh straneh kažejo določe- na znamenja za vsaj delni spora- zum med Zapadom in Vzhodom. Celo Kennedy je v svoji poslanici to priznal, čeprav je pozval k ^^budnosti« in to budnost tudi z vojnim proračunom pokazal. »Če bo SZ za mir, za mirno tekmova- nje, bomo tudi mi, če pa ne bo, bomo imeli orožje pripravljeno«. To sicer ni najbolje, če si nasprot- nika vse očitata drutg drugemu, nič krivda pa ne vidita pri sebi, vendar je formulacija v Kennedy- jevi poslanici vsaj embrionalni optimizem. ^^Sporazumevanje bo zelo široko: glede Berlina, jugo- vzhodne Azije — tu gre Din Die- nu zelo slabo —. atomskih posku- sov, nadzora nad nenadnim napa- dom in naposled seve še glede splošne in popolne razorožitve. A to je že visok cilj. SZ je odgovo- rila z orjaškim gospodarskim pla- nom, posebno v pogledu kemične industrije, nafte, prometa in ener- getike, odgovor pa je bil vsaj s strani ZDA in Zapadne Nemčije v stilu embarga, produkt hladne vojne. Naj bi OZN dobila tako moč, da bi sleherniku onemogočila ofenzivno politiko. T. O. Z občinske konference 8ZDL Šmarje pri Jelšah Gospodarstvo v ospredju v SOBOTO JE BILA V ROGAŠKI SLATINI OBČINSKA KONFERENCA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJU- DI ZA OBMOČJE SMARSKE OBCINE. RAZEN ŠTEVIL- NIH DELEGATOV IZ VSEH KRAJEV OBCINE SE JE KON- FERENCE UDELEŽIL TUDI PREDSEDNIK OKRAJNEGA ODBORA SZDL ZA CELJSKI OKRAJ INZ. ANDREJ M A R I N C. Konferenca je dokaj kritično pregledala dosedanje delo in zla- sti poudarila, da se spričo priza- devanja vseh činiteljev družbene- ga življenja odpirajo tem krajem, ki so vseskozi veljali za nerazvito področje, ugodnejše perspektive. Predsednik občinskega odbora SZDL v Šmarju, tovariš Rudi Lešnik je na konferenci med dru- gim dejal: »»Prav gotovo je Socialistična zveza pri nas postala pobudnik za večino podobnih akcij. Na tem področju smo veliko naredili, ven- dar pa sodim, da imamo še veli- ko možnosti in da lahko naredi- mo še več. Opozoril bi, da sedaj, ko je dejavnost Socialistične zve- ze na višku, se ne smemo uspa- vati. Sedanje živahno obdobje nam je namreč lahko močna opo- ra za nadaljnje delo.« Konferenca je razen nekateril-i organizacijskih problemov zlasti podrobno obravnavala vprašanja nadaljnjega razvoja industrije, nadalje potrebo po hitrejši kre- pitvi družbenega sektorja kmetij- stva in seveda tudi pereče pro- bleme turizma. Industrije je v šmarskem kon- cu malo — zaradi tega pa je tudi razumljivo, da so prav na tem področju močno občutljivi na po- samezne pojave, ki bi lahko raz- voju industrije v šmarski občini škodovali. Na konferenci so pred- vsem poudarili izredno lepe uspe- he največjega njihovega podjetja — Steklarne. Hkrati pa so pohva- lili tudi prizadevanje lesnega ob- rata »-Bohor« v Mestinju za poži- vitev izvoza. Menili so, da bodo v tem obratu naredili še precej več, če bodo nove stroje in ves sistem dela »prilagodili osnovni zahtevi — izboljšavi kvalitete in zniževanju proizvodnih stroškov. Ta obrat ima prav na teh dveh področjih še precej notranjih re- zerv, ki jih kaže izrabiti. Ni čudno, da so se kmetijstvo in kmetijski problemi kot rdeča nit vlekli skozi vso razpravo. Šmarska občina je pretežno kme- tijska in od razvoja kmetijstva razumljivo pričakujejo največje prednosti. Doslej so jim primanj- kovali ustrezni regionalni načrti za razvoj specializirane kmetijske proizVodnje za trg. Sodijo, da bo to slabost v prihodnjem obdobju potrebno odpraviti, kajti tudi raz- voj kmetijstva temelji predvsem na načrtnosti in smotrnem inve- stiranju, kar omogoča rentabilno proizvodnjo. Konferenca je tudi zelo kritič- no obdelala nekatere probleme šolstva. Značilno za tp območje je namreč, da je večina šolnikov m.lajših in se zaradi tega vsiljuje potreba po dodatnem izobraže- vanju. Še enkrat pa so obsodili pojave, ko se nekatere nujnosti in dobri predlogi zavračajo zara- di osebnih teženj. Hkrati pa so menili, da bodo v občini v na- slednjem obdobju morali posvetiti nekoliko več pozornosti vzdrže- vanju šolskih poslopij in obnovi nekaterih zelo starih šol. Po daljši razpravi o problemih trgovine so bili delegati enotni v mnenju, da je koristno, če do kra- ja izvedejo integracijo trgovskih podjetij. Tako bi namreč osrednje trgovsko podjetje razpolagalo z okoli 30 milijonov dinarjev v skladih, kar bi bistveno spreme- nilo pogoje za nadaljnji razvoj trgovine. Gradili bi lahko nove lokale, obnovili pa bi tudi nekate- re že dotrajale trgovine. -M PREBERITE TUDI TO! Še o pokijniiiah v zadnjem času upokojenci precej razpravljajo in ugibajo o oripravah novega zakona o pokoj- :iinah. Izkušnje so namreč poka- ?;ale, da bo novi zakon moral mar- sikaj spremeniti, podobne pa so 3ile tudi sugestije poslancev Zve- zne ljudske skupščine. O podrobnostih je prav gotovo se preuranjeno govoriti, vendar lahko že sedaj povemo, da bodo znatne spremembe glede staža, ki je potreben za pridobitev pravice 10 pokojnine. Istočasno pa že se- laj velja pripomniti, da posamez- 11 organi izdelujejo poseben si- stem, ki bo zagotovil avtomatično povečanje pokojnin z ustreznim povečavanjem ravni osebnih do- lodkov zaposlenih delavcev. Pred- pisi bodo omogočevali tudi, da bodo starejši ljudje, ki imajo že izpolnjene pogoje za pokojnino, lahko delali tudi naprej, če je to v interesu podjetja, v katerem so zaposleni. Osnova za izpolnitev pokojnin- skega staža bo predvidoma 40 let zaposlitve ali 60. leto življenja. Za žene se te osnovne norme zni- žajo za pet let. Tretja pomembna novost, ki jo predvidevajo je, da bodo zaposle- ni lahko nastopili pokojninsko dobo že pred dopolnitvijo osnov- nih norm. Seveda bo v tem pri- meru tudi pokojnina ustrezno zmanjšana. Vendar je potrebno poudariti, da gre le za predloge, ki bodo še predmet širokih obravnav in je o končni obliki novega zakona, ki ga upokojenci že pričakujejo, z zanesljivostjo le težko govoriti. Izredno živahno obdobje Pred dnevi je občinski odbor Socialistične zveze v Žalcu obrav- naval podrobno analizo krajevnih konferenc. Kljub temu, da so spri- bo velikega števila razprav o ,pred- osnutku ustave računali na neko- liko manjši obisk na krajevnih konferencah SZDL, so te bile iz- redno lepo obiskane. Mali rekord so dosegli v Preboldu, kjer se je krajevne konference udeležilo kar 315 občanov. Podobno je bilo tudi v Braslovčah in v Petrovčah. Ne- koliko slabša pa je bila udeležba v Libojah in v Taboru. Zanimivo je, tako je pokazala analiza, da letos niso več prevla- dovali drobni komunalni proble- mi. V razpravah so člani Socia- listične zveze zlasti podrobno go- vo.rili o nekaterih iposebnih prob- lemih v kmetijstvu in o nalogah gozdarstva, ki se letos prvič res- neje pojavljajo na sestankih So- cialistične zveze. Zanimiva pa je ugotovitev, da so letos krajevni odbori Sociali- stične zveze posvetili posebno po- zornost dejavnosti krajevnih druš- tev in delovanju klubskemu živ- ljenju. Menijo namreč, da je prav v Savinjski dolini največ pogojev za uspešno delo društev. Vzpodbudna pa je ugotovitev, da so prebivalci zelo konstruktiv- no razpravljali o nekaterih pro- blemih oskrbe industrijskih krajev in sedanjih težav zaradi razme- roma visokih cen kmetijskim pri- delkom. Večinoma so sodili, da bo potrebno urediti primerne pro- dajalne. -C POVSOD AKTIVNI Na občnem zboru Zveze borcev v Slovenskih Konjicah so ugoto- vili, da večina članov te organi- zacije aktivno sodeluje v raznih organih upravljanja in političnem življenju. Lep napredek so v mi- nulem razdobju dosegli pri stro- kovnem izobraževanju, saj so mnogi člani Zveze borcev opravili izpite za kvalificirane delavce. Predlagali so. da bi tiste delavce — člane ZB, ki so pridobili po- trebno kvalifikacijo, razporedili na primerna delovna mesta. Prav tako kot drugod je tudi v konjiški občini v zadnjih mese- cih preteklega leta proizvodnja hitreje naraščala, vendar pa ni us;peila v celoti realizirati predvi- devanja. Tako je bil zastoj v ko- vinski industriji kar za 18,6 od- stotkov, medtem ko znaša izpad planskih nalog v občinskem me- rilu 8,5 odstotkov. Najbolje sta izpolnili svojo obveznost gospo- darski organizaciji Lesno indu- strijsko podjetje in usnjama »Ko- nus«. Tako je LIP presegel za 16,2 odstotka predlansko proizvodnjo, medtem ko je >>Konus<^ ostal na nivoju proizvodnje leta 1961. Vsa ostala podjetja pa so dosegla celo manj kot v letu 1961. S pripojit- vijo nekaterih obrtnih podjetij k industriji in kmetijski zadrugi je obrt uspela preseči predvidevanja za celih 30 odstotkov, kar je lep uspeh. Ugodnejša pa je slika izvoza v konjiški občini. Vsa štiri podjetja, ki izvažajo, so skupno prekorači- la predviden izvoz za 26,2 odstot- ka in so izvozila v vrednosti 1,671.794 dolarjev. In prav Konus je v izvozu vodilen, saj je celo ko- rigirani plan prekoračil za 80 od- stotkov. V letošnjem letu želijo doseči vrednost 2 milijonov dolarjev pri izvozu. Največja izvoznika v konjiški občini sta Konus in LIP. Podjetja so z uspehi v izvozu za- dovoljna, saj to kaže. da so nji- hovi izdelki kvalitetni. Povprečni osebni dohodki v in- dustriji se gibljejo od 18.500 do 31.900 din. Malo slabše pa kaže v negospodarski dejavnosti, kjer je ta povpi'ečni razpon večji, in sicer od 18.333 do 61.556 dinarjev. -ik Tudi v laški občini pospešujejo izvoz Podjetja laške občine so lani v glavnem prekoračila svoje izvoz- ne obveznosti in vse kaže, da bo- do v letošnjem letu izvoz še po- večala. Tako je tovarna lesne ga- lanterije v Rimskih Toplicah iz- vozila za 28 odstotkov več, kot je predvidevala. PcKljetje »Bor« pa ima že sedaj sklenjenih pogodb za izvoz v vrednosti 14.5 milijona dinarjev, medtem ko je lani izvo- zilo le za 4 milijone dinarjev. Velike spremembe pa predvide- vajo v pivovarni. Izvedli bodo re- konstnali;cijo varilnice ter naprav za vrenje in hlajenje piva. Z no- vogradnjo sladarne ne* bodo več \'ezani na uvoz slada. Proizvodnjo bodo dvignili kar za 50 odstotkov. Z Vnabavo pasterlzatorja pa bodo na^iroko odprli meje za izvoz. Tudi kmetijska zadruga meni, da bo izvoz živine, lesa in drugih poljedelskih pridelkov zvišala za vrednost 10 milijonov. Kot kaže bodo v letu 1963 skupno izvozili v vrednosti preko 300 milijonov dinarjev, kar je lep uspeh. Nadaljevanje s 1. strani OSNOVNA NALOGA: KREPITI DRUŽBENO UPRAVLJANJE Pri komunalnih delih bo letos osrednji problem ureditev vodo- voda v Celju. Za mesto, ki se iz leta v leto vedno bolj razvija, se- danje zajetje vode pri Vitanju ne zadošča več. Pitne vode vedno bolj primanjkuje. Zato bo občina letos strnila kar se da največ sred- stev za razširitev vodovoda iz Vi- tanja. Tu velja pripomniti, da čr- pališče vode v Medlogu ni zava- rovano z zaščitnim pasom. Da ne bi prišlo do okužb, vodo v zad- njem času tudi klorirajo. Vsa de- la pri razširitvi vodovoda bodo veljala blizu pol milijarde din. Ker Celje nima primerne mlečne restavracije, bo še letos v Miklo- šičevi ulici podjetje »Mleko-« ure- dilo sodobno mlečno restavracijo. Lani so se osebni dohodki zara- di izpolnjenih pravilnikov o de- litvi osebnega dohodka ustvarili in ni bilo večjih odstopanj od na- čela nagrajevanja po delu. Tudi letos se bodo osebni dohodki po- večali le v toliko, v kolikor se bo povečala tudi produktivnost. Pro- računska potrošnja se bo povečala le za 6,7 "o^ čeprav bi bile potrebe znatno večje. Taka omejitev bo narekovala veliko proračunsko varčevanje. Kljub težavam, ki bo- do s tem zadele občinski prora- čun, pa je tako stališče pravilno, saj bi bil sicer prizadet osebni standard občanov. Veliko pozornost je konferenca posvetila vzgoji mladine in obso- dila nekatere pojave, ki mečejo slabo luč na mladino in starše. V razpravi so nanizali primere, ko starejši mlade ljudi zapostavljajo in zavirajo pri delu, hkrati pa so obsodili sicer majhen del mladi- ne, ki je zašla na stranpota. V Celju je bilo zadnje čase opaziti nekaj primerov pfestopništva, pa tudi nekaj negativnih pojavov med mladino kot hugilanstvo, »■hausbali« itd. Da bi omogočili celjski mladini zdravo družbeno izživljanje, je za pozdraviti pobu- do, da bi še letos preuredili pro- store krojaštva »Elegant-« v nek- danjem OF domu v mladinski klub. Razprava je opozorila še na vr- sto pomanjkljivosti. Zdravstveni službi primanjkujejo prostori, zdravniki splošne prakse in ne- kateri specialisti ter higienski in sanitarni tehniki. V zdravstve- ni službi so se zavzeli za dosledno uveljavljanje načel nagrajevanja po delu. Delegati so razpravljali še o vrsti vprašanj kot n. pr. o pomanjkljivem delu poravnalnih svetov, o povečanju članstva v Socialistični zvezi, o klubski de- javnosti, otroškem varstvu itd. Vsem tem problemom bodo mo- rale organizacije Socialistične zve- ze posvetiti večjo pozornost. Tovarišica Olga Vrabičeva je v razpravi predvsem poudarila več- jo vlogo in odgovornost, ki jo bo- do z novo ustavo sprejele organi- zacije Socialistične zveze. Po novi ustavi stopa v ospredje človek, proizvajalec in upravljalec, in njegovo delo je edino merilo vseh vrednot. Vsa dejavnost Sociali- stične zveze naj bo v tem smislu osredotočena v to, da bodo druž- bene potrebe vedno v skladu z ekonomskim razvojem. Poleg te- ga, da je Socialistična zveza po- budnik in usmerjevalec vsega na- šega razvoja, je hkrati ena pogla- vitnih njenih nalog tudi ta, da obvešča in usposablja ljudi za de- lo v organih delavskega in druž- benega upravljanja. -ma- Premalo o industriji DOBRO OBISKANI OBČINSKI KONFERENCI SOCIALISTIČ- NE ZVEZE V SLOVENSKIH KONJICAH SO RAZPRAVLJALI PREDVSEM O PROBLEMIH V KMETIJSTVU IN O ORGANIZA- CIJSKIH VPRAŠANJIH, ČEPRAV JE PREDSEDNIK OBČINSKE- GA ODBORA SOCIALISTIČNE ZVEZE TOVARIŠ MAROVŠEK V PODROBNI ANALIZI NAKAZAL STANJE V INDUSTRIJI IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTIH. Nedavna občinska konferenca Socialistične zveze v Slov. Konji- cah je posvetila glavno skrb ne- štetim perečim vprašanjem v kmetijstvu, ki predstavlja le do- bre 3 odstotke celotnega bruto proizvoda v občini. Tako so bili mnenja, da bodo morali- čimprej nstanoviti sklad za nakup kme- tijskih zemljišč, kajti le s pri- spevkom gospodarskili organiza- cij bo moč zagotoviti pospešen proces podružabljanja zemlje in s tem hitrejšo rast sodobne kme- tijske proizvodnje. Gospodarstvo konjiške občine se uspešno raz- vija. Letos bodo povečali druž- beni bruto proizvod kar za 12 odstotkov, tako da bodo dosegli 11.5 milijarde dinarjev. Od tega pa odpade kar 10 milijard na in- dustrijo. Prav lanskoletne težave v industriji so najboljši znak, da so stalni stiki družbenih organi- zacij s kolektivi potrebni, kajti le s poznavanjem razmer je mož- no vplivati na dogajanja. Težko je razumljivo, da na konferenci nihče iz gospodarskili organiza- cij ni čutil potrebe, da bi raz- pravljal o tej problematiki. Delegati so nakazali potrebo 1)0 razvoju uslužnostnih obrti v okviru krajevnih skupnosti, bili pa so tudi mnenja, da strokovne službe v podjetjih ne odigrajo v celoti svoje naloge do samouprav- iiili organov podjetij. Ne dovolj preverjene analize so čestokrat vzrok nepravilnih odločitev. Prav tako je razprava nakazala po- trebo i)o razširitvi varstva šol- skih otrok. Kot najvažnejšo nalogo pa so si zadali povečanje števila član- stva, saj je v celotni občini včla- njenih le dobra polovica voliv- cev. So tudi krajevni odbori, kjer imajo le okrog 33 odstotkov vo- livce^ v vrstah Socialistične zve- ze. V razpravi je sodeloval tudi sekretar okrajnega odbora Socia- listične zveze tovariš Janko Že- vart. ki je pohvalil prizadevanj^ v kmetijstvu in naglasil, da je bilo odločno premalo govora o delu gospodarskih organizacij. Zimska slika iz Slovenskih Konjic Raziirjenost tiska v ŠOŠTANJSKI OBCINI Po zadnjih ugotovitvah občin- skega odbora Socialistične zveze v Šoštanju je v šostanjski občini izredno močno razširjen tisk. saj ima skorajda vsak drugi občan po en časopis. Skupno š.tevilo na- ročnikov se je od leta 1960 dvig- nilo za več kot 3.000 \n j-e danes 8.923, naročnikov raznih listov. Vodilni list je Delo s 1298 na- ročniki, sledi 'pa mu takoj Celj- ski tednik s 1230 naročniki. Ža njim je Večer s 1053 imročniki. zatem- Delavska enotnost in ostali. Ni pa preveč ru/vi;selj i vo dej- stvo, da sta Mladina in -»Ko- mnnist<' v občutnem opa^lanju. Presenetljivo pa je število naroč- nikov na revijo »Naša žena«, saj itiui absolutno prvenstvo z 203(i naročnicami. -i k GOSPODARSKE INFORMACIJE O STROKOVNEM IZOBRAŽEVANJU Nedavno je izšla prva števil- ka Gospodarskih informacij v le- tošnjem letu oziroma 39. po vrsti. Številka je skoraj v celoti posve- čena strokovnemu izobraževanju. Tako je uvodnik »Strokovno izo- braževanje zahteva združitev vseh sil« napisal prof. Ivan Bertoncelj z Zavoda za strokovno izobraže- vanje LRS v Ljubljani. Razen te- ga so objavljeni še prispevki: Sve- tomira Drofenika: Razvoj in orga- nizacija izobraževalne dejavnosti v industriji okraja Celje, Alojza Selana: Izobraževalni center v službi kadrovske politike ni eden izmed važnih činiteljev pri pre- skrbi za večjo produktivnost v Tovarni nogavic Polzela, Bože Dbjer in Ivanka Kantužer: Razvoj in perspektiva centra za izobra- ževanje kadrov v tovarni perila Toper Celje ter Antona Klinarja: Šolski industrijsko kovinarski center v Storah in njegova vloga pri izobraževanju strokovnih kad- rov za podjetja v celjskem indu- strijskem bazenu. . ....., CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 3 — 25. januarja 1963 SEJA ZADRUŽNEGA SVETA KZ SAVINJSKA DOLINA TRI VELIKE NALOEG Pred dnevi je zasedal v Žalcu zadružni svet kmetijske zadruge ::Savinjska dolina«. Glanii zadruž- nega sveta so pregledali doseda- nje delo in uspehe zadruge, .hkrati pa so obravnavali podroben ak- cijski' progiram za letošnje leto. Pri oceni lanskoletnega dela. velja priLpomniti, da so na območ- ju žalske fcmetiijske zadruge za- beležili izredno lepe uspehe. Kljub zelo napetim planskim ob- veznostim, so le-te presegli za domala 3 odstotke, in sicer kljub slabi sadni letini in nekoliko zmanjšanim donosom pri hmelju. Vsekakor pa je za preteklo ob- dobje na tem območju značilno znatno zniževanje stroškov; Tako nam f:inan,čni pokazatelji kažejo, da je celotni dohodek zadruge v 1962'. letu porastel za 21 odstotkov v primerjavi z letom 1961; v istem času pa so stroški proizvodnje porasli le za okoli 15 odstotkov. To ugodno razmerje je imelo ze- lo, pozitivne posledice tudi pri nadaljnji delitvi dohodka. Cisti dohodek je porastel kar za 50 od- stotkov, skladi podjetja pa celo za 175 odstotkov. Na zadružnem svetu so kritično ocenili tudi, nekatere slabosti pri dosedanjem delu. Tako so menili, da je nedoslednost pri lizpolnjeva- nju pogodb — zlasti glede krom- pirja — vplivalo na manjše re- zultate zadruge. Istočasno pa so grajali, tudi nekatere organizacij- ske slabosti, ki jih bo v nasled- -njem obdobju prav gotovo po- trebno popraviti. Ko so obravnavaM akcijski pro- gram dela kmetijske zadruge v letošnjem letu, so poudarili pred- vsem tri osnovne naloge: poveče- vanje hektarskih donosov, krepi- tev poslovnega sodelovanja med zadrugo in zadružniki in jačanje živinorejskega fonda. Zanimiva je ugotovitev, da so se pri prvi pomembneiši nalogi ustavili zlasti pri vrtninah, ki so v letošnjem akcijskem programu močno poudarjene. Bržčas s& bodo glede na vso kooperativno proizvodnjo povzpele za hmeljem in živino na tretje mesto. Veliko pa letos pričakujejo od sadjar- stva, saj po normalnem ciklusu, lahko letos računamo na zelo ugodno sadno letino. Glede živine so. poudarili, da bo letos potrebno nekoliko skrčiti odkup žiVine in posvetiti posebno pozornost povečanju staleža na posestvih. Medtem ko so lani od- kupili okoli dva tisoč telet, sodi- jo, da bodo letos odkupili za tret- jino manj. Gre torej za načrtno akcijo, ki stremi za tem. da bi preprečili obubožan je živinskega staleža na kmetijah. Posebnost letošnjih prizadevanj na žalskem območju pa bo težnja, da bi kar največ blagovnih vi- škov posredovali zunanjemu trgu. Sodijo namreč, da bi okoli 55 od- stotkov proizvodnje posredovali domačemu trgu, okoli 45 odstot- kov pa po načrtu nameravajo iz- voziti. Osrednja klavnica pred časom so bile razprave o osrednji klžvn.ici za območje celj- skega okraja zelo živahne, me- stoma tudi celo preživahne. No, končno so vprašanje rešili tako, da sta se žalSki in šentjurski . kombinat, ki si je že zgradil no- vo klavnico za svoje območje, do- menila, .da bo šentjurska klavni- ca poslovala le do dokončne zgra- ditve osrednje klavnice, ki jo že gradijo v Celju. Lani so tako za začetna deja za osrednjo klavnico investirali že okoli 100 milijonov dinarjev. Letos pa bodo z deli nadaljevali s pospešenim tem- pom. Vprašanje pa je znova postalo vsaj na videz aktualno — torej ali osrednja klavnica, ali v vsaki komuni po ena manjša klavni- ca? Problem so znova sprožili v šmarski občini, in sicer na občin- ski konferenci Socialistične zve- ze delovnih ljudi. Menili so nam- reč, da bi spričo prizadevanja kmetijske organizacije na tem področju, da svoje pridelke fina- liziirajo, liilo umestno zgraditi tu- di sodobno klavnico. No, že v razpravi se je pokaza- lo, da niso vsi istega mnenja. Go- tovo je namreč lahko velika in .s^odobno urejena klavnica za ob- močje vsega okraja neprimerno bolj ekonomična in tudi primer- nejša za izvajanje obsežnih nalQ.g. glede izvoza mesa in mesnih iz- delkov. Razen tega pa je tudi jas- , no, da bi graditev več malih klav- ' nic bilo drobljenje investicijskih sredstev, ki so v kmetijstvu tudi ■ za druge potrebe izredno po- membna. Zaradi tega ne kaže v šmiarsiki občini graditi večjo klav- nioo.' temveč bi bilo potrebno mi- sliti na ureditev sedanjih klavni- ških kapacitet in zgraditev pri- mernih hladilnih naprav, ki bi jih pozneje lahko koristili tudi za druge potrebe. Podobn6 pot so namreč ubrali tudi v Šentjurju. Zaradi tega tudi ne moremo re- či, da se vprašanje osrednje klav- nice postavlja kot problem v tej luči, dejanski problem pa obstaja v tem, da je potrebno osrednjo klavnico čim hitreje zgraditi, in gotovo bo v korist vseh kmetij- skih organizacij na območju celj^ skega okraja, če bo ta naloiga kmalu uresničena. Iščemo grešnega kozla o žalskem zdravstvenem domu jc bilo že veliko napisanega. V zadnjem času pa je zraven vsega v kolektivu v/budilo hudo kri de- lo komisije, ki jo je izbral uorav- ni odbor in ki je pregledala iznla- cila osebnih dohodkov v zadnjem letu. Kom^cija je svoie delo skrbno ooravila in % zapisnikom uprav- nim organom no.i^snila nekatere kričeče slabosti. Tako je med 61 uslužbenci le 12 dobilo pravilno izplačane osebne dohodke, ali sa- mo 20 odstotkov. V večini prime- rov pa so nekateri mimo določil o izplačilih osebnih dohodkov in mimo ustreznih predpisov spre- jemali previsoke osebne dohodke. Na ta način je bilo v žalskem zdravstvenem domu preveč izpla- čil za osebne dohodke za skupa.j preko 600 tisoč dinarjev, ali dru- gače (če vračunamo družbene pri- spevke od osebnih dohodkov) preko milijon dinarjev. Le v treh primerih (I) pa so dobili zaposle- ni manjše osebnen dohodke kot bi jih morali dobiti. V tem primeru gre gotovo za notranjo slabost, ki jo bo potreb- no popraviti. Vendar je ob tem zaskrbljujoče dejstvo, da so čla- ni upravnega odbora, potem ko sc zvedeli, da se za zadevo zani- majo tudi občinski forumi, začeli razpravljati predvsem o tem, »KDO JE POVEDAL, DA Z NA- ŠIMI OSEBNIMI DOHODKI NE- KAJ NI V REDU?« Res je sicer, da je pravilno, če nekatere slabosti v posameznih kolektivih sami urejajo, vendar nikakor ni res, da ustrezni orga- ni o nekaterih slabostih — zlasti če te niso neznatne — ne bi smeli razpravljati. Najbolj obsojanja vredno na je, če se kolektiv na- mesto, da bi iskal poti in način, da zadevo popravi, najprej loti iskanja človeka, ki naj bi zadevo »POVEDAL« občinskim organom. Navsezadnje zadeva izveni ta- ko, kot da bi lovili čarovnico — namen (morda podzavesten) pa je prav gotovo preprečiti, da bi kdaj drugič prišle slabosti na rešeto javne obravnave. Da tako rav- nanje ni najbolj umestno, ni po- trebno ponavljati. Pripomniti pa je morda treba, da se nam \'siljuje zelo ostro vprašanje: Kdo naj bi po logiki »iskanja čarovnic« bil bolj kriv .— tisti, ki j'e delal napake ali ti- sti, ki je napake odkril po služ- beni dolžnosti. Mile Obisk pri podjetju „KGVO" na Vranskem Zodnji meseci so bili uspešni Pred kratkim smo na Vran- skem obiskali v tem kraju naj- večje podjetje — »Kovo«. Dejan- sko gre za obrtni center, ki so ga ustanovili z združitvijo osrednje- ga obrata »Kovo« z ostalimi obrt- nimi delavnicami. S tem je pod- jetje dobilo trdnejšo gospodarsko osnovo, večje možnosti za razvoj,. a tudi večje odgovornosti. Za njih je lani bilo zlasti značilno zadnje obdobje leta, ko so uspeli nado- knaditi delni zaostanek iz začetka leta in ko so z večjim prizadeva- njem uspeli ustvariti tudi znat- nejša sredstva za osebne dohod- ke. Tako so lahk6 dvignili v pov- prečju osebne dohodke kar za okoli 17 odstotkov. Še vedno pa je pri njih osred- nji problem vprašanje obratnih sredstev. Sodijo, da bi rabili za nemoteno poslovanje vsaj 70 mi- lijonov dinarjev, imajo pa komaj polovico. Razumljivo je. da je ta slabost bistveno vplivala tudi na operativno isposobnost podjetja. Istočasno pa jih sili. da se vse bolj usmerjajo na izdelovanje proizvodov, ki se hitro prelivajo v tržno proizvodnjo in pri kate- rih ni veliko polproizvodov. Ne- dovršena proizvodnja je namreč v pogc4ih primanjkovanja obrat- nih sredstev lahko izredno močna zavora za razvoj podjetja. Za podjetje »Kovo« je zlasti značilno, da je uspel navezati sti- ke za plodno kooperativno sode- lovanje z nekaterimi velikimi podjetji — na Vranskem tako iz- delujejo celo nekatere elemente za broidogradnjo. Ko so ob koncu leta analizirali dosedanje delo, so zlasti pouda- rili, da bo v letošnjem obdobju potrebno posvetiti še veliko več- jo pozornost nadaljnjemu poveča- nju proizvodnosti, za kar obsta- jajo v podjetju zlasti veMike no- tranje rezerve. Pri tem so tudi pouidarili, da je nadaljnji porast osebnih dohodkov zlasti odvisen od uspeha kolektiva na tem pod- ročju. Istočasno pa so veliko razprav- ljali tudi o perečih problemih Ob- ratnih prostorov. Zaenkrat še najbolj ustrezajo prostori usnjar- ne, a tudi ta še ni dokončno zgra- jena. Zaradi tega bo v naslednjem obdobju potrebno posvetiti temu problemu še posebno skrb. Kajti raztresenost obratov in neprimer- ni prostori za ureditev smotrne- ga in ekonomičnejšega tehnolo- škega postopka bistveno poveču- jejo tudi stroške proizvodnje, kar gotovo slabo vpliva na prizade- vanja kolektiva, da bi povečali dohodek podjetja. Vendar so na Vranskem optimistično razpolo- ženi in menijo, da bodo v nekaj letih uspehi urediti boljše pogoje . za poslovanje podjetja. —le Sneg in avtobusno postajališče Odkar imamo v Celju lokalni avtobusni promet, je tudi poveza- va z okolico mesta mnogo boljša. Ko pa je zaJDadel sneg, se je v premetu pojavila nova pomanj- ftljivost. ki se ga trdovratno drži. Na postajališču pri bolnici potniki komaj izstopajo, tako visok je sneg. ki se je nagrmadil ob robu pločnika. Kako naj tam izstopa bolnik, ki je namenjen v bolnico, in ima sla- be noge? Kako naj izstopi žena, ki pričakuje otroka? Mislim, da bi se res lahko našel kdo. ki bi ta sneg odstranil. Kaj pravite, kdo neki naj bi to bil? ZBOR FILATELISTOV Preteil<:li teden je imelo celjsko filatelistično društvo svoj redni letni občni zbor. Poleg članstva so se občnega zbora udeležili tu- di predstavniki mariborskih fila- telistov. Po poročilu predsednika so v živahni razpravi sklenili, da bodo poslali deputacijo k pred- sedniku filatelistično zveze, da bi uredili nekatere aktualne proble- me slovenskih filatelistov. Verjetno bodo v tej sezoni pri- pravili tudi filatelistično srečanje v Celovcu, sklenili pa so, da pred- lagajo filatelistični zvezi, da bi dr. Svabiča — kot znanega kom- ponista in dr. Lavriča — prizna- nega zdravnika ypodobili na znamkah. TURIZEM V PRECEPU Po uvedbi ostrejših kriterijev socialnega zavarovanja glede okrevanj in zdravljenja v poseb- nih zdraviliških zavodih, sta se znašli zdravilišči v Dobrni in Ro- gaški Slatini v precejšnjih teža- vah. Zaznamovali so hitro upa- danje domačih gostov in s tem tudi nočitev, nekoliko pa so v Ro- gaški Slatini uspeli povečati pri- liv tujih gostov. V razgovoru s tovarišem Stane- tom Cujeaem, direktorjem osred- J^jega gostinskega podjetja v Ro- gaški Slatini, smo o teh problemih zvedeli neikoliko več. Takole je pojasnil pojave v zadnjem ob- dobju: S poostrenimi kiriteriji social- nega zavarovanja se struktura turizma in obiskov v Rogaški Sla- tini bistveno menja. Da je tako. nam kažejo ti-le podatki: Med- tem ko je bilo v 1961. letu 266 tisoč nočitev, so te lani padle kar za 36 tisoč, ali na 230 tisoč noči- tev. Značilno pri tem je, da je Padec nočitev domačih gostov mnoen znat.np.iši od skuone šte- vilke, in sicer kar 43 tisoč nočitev manj. Kajti istočasno se je za okoli 8 tisoč nočitev povečal de- lež tujih gostov. Prav gotovo je ta pojav imel precejšnje posledice na poslova- nje gostinstva in tudi" na ostale terciarne panoge v Rogaški Sla- tini in bližnji okolici. Po seda- njih podatkih živi v našem kraju neposredno lod turiistične in go- stinske dejavnosti okoli 500 pre- bivalcev, toliko pa še v posredni dejavnosti. Ce si vzamemo za primerjavo strukturo delitve dohodka v go- stinstvu, lahko mimogirede tudi upoštevamio le-to za ostale de- javnosti. Kljub temu. da se je v zadnjih petih letih celotni dohodek go- stinstva na našem q[bmočju pove- čal za okoli 85 odstotkov, pa je spričo novih pogojev in predvsem zaradi povečanih družbenih ob- veznostih znatno upadel zlasti v zadnjem letu čisti dohodek. To je logično imelo za posledico hit- ro upadanje tudi sredstev za oseb- ne dohodke. Najilustrativneje nam ponazori to dejstvo ugoto- vitev, da sio se osebni dohodki gostincev na našem območju v zadnjem letu znižali od povpreč- ja 24.000 mesečno na 21.000. Zni- žanje bi bilo še znatneje, če bi kolektiv ne reagiral pravočasno na te neugodne pojave. Te številke nas prav gotovo opozarjajo na resen problem. Vendar sodim, je dejal tovariš Cujež, da bi bilo nesmiselno, če bi se ne prilagodili novim pogo- jem. Ta preprosto izražena na- loga pa zahteva velika prizade- vanja ne samo gostincev, temveč vseh prebivalcev kraja in ustrez- \ no pozornost komune in družbe i do nadaljnjega razvoja turizma i na našem območju. ^ Najprej si moramo biti na jas- f nem, da se tudi struktura ttiri- f sto v menja. Vse bolj prevladuje \ potujoči turizem, ki ga v nek tu- J rističen kraj ne vabi samo neka \ zanimivost (na primer naši kisli i vrelci), temveč ugodje in zado- i voljstvo. ^ Zaradi tega menim, da bomo \ morali v naslednjem obdobju po- \ svetiti posebno pozornost ureditvi \ krajev v okolici, nadalje urejati k bomo morali izletniške postojan- \ ke in skrbeM za razvedrilo go- i stov. Istočasno pa bo potrebno po- ^ posikrbeti. da bo ureiena trgovska \ mreža, obrt in podobno. Gre za \ res vellike naloge, ki bodo ter- i jale tudi precejšnja sredstva. Ra- K zen tega pa ostane še naprej kot f primarna naloga seveda urreditev \ sodobne ceste do Podplata. Za- ! radi tega je umljivo. da vseh p.o- ! trebnih investicijskih bremen ne k bo zmogla niti Rogaška Slatina \ niti šmarska komuna. Skratka i > potrebna nam je pomoč. Istočasno i pa menim, da se bodo vložena \ sredstva hitro obrestovala. | — mi. ' Pravočasno so se Dripravili na zimo Zimski meseci so za neka- tere gospodarske panoge močna zavora za proizvod- njo in delujejo lahko nega- tivno nasploh, če se podjetja, ki imajo sezonski značaj nanjo ne pripravijo pravo- časno. Pri tem so zlasti pri- zadeta lahko gradbena pod- jetja, kjer je delo odvisno predvsem od vremena in dobre organizacije. Letošnja »mrzla« zima pa je prav gotovo še posebno hudo breme. Vendar lahko povemo, da so se gradbena podjetja iz celjskega okraja na zimske mesece letos zlasti skrbno pripravila. Iz pre- teklih let namreč lahko po- vzamemo, da se je na zimske mesece pripravilo temeljito le celjsko veliko gradbeno podjetje »Ingrad«. medtem ko so manjša podjetja v zim- skem času le životarila. Le- tos je glede tega precej drugače. Tako so se na le- tošnje zimske mesece pili- ifravili tudi v žalskem grad- benem podjetju in v celjski »Obnovi«. Zlasti zanimiv in poučen pa je primer iz »Ob- nove«, kjer so vse leto skrb- no organizirali delovišča in tudi prilagajali sklade za uravnovešen je proizvodnje in dohodkov zaposlenih skozi vse leto. V »Obnovi« so pri organi- zaciji dela predvsem pazili na to, da so si za zimo pustili notranja dela in razne adap- tacije, ki jih je možno iz- vajati tudi v zimskem času. S primernim ogrevanjem je namreč v zaprtih prostorih možno nadaljevati z deli. medtem ko bi sicer brez teh ukrepov morali domala vsa dela v teh dneh ustaviti. Toda to ni bil edini ukrep. V kolektivu so se namreč že prej domenili, da bodo del sredstev za osebne dohodke odva^jali v poseben sklad, s katerim bodo lahko pre- mostili zimsko obdobje. Te- daj so se odločili za 5 od- stotkov. Pokazalo se je hitro, da je ta ukrep bil izredno učinkovit, kajti ko so letos zaradi hudega mraza morali ustaviti nekatera dela. de- lavci zaradi tega niso bili prizadeti. Razen tega pa so uspeli iz teh sredstev od- vojiti tudi manjši del za uspešno delo v lanskem letu. V kolektivu pravijo, da se je prizadevanje za ustvari- tev rezervnega sklada za zimske mesece zlasti ugodno pokazalo v letošnji zimi. saj bi sicer večina delavcev bila brez ustreznih osebnih do- hodkov. To pa je v preteklih letih bil tudi navadno najpo- gostejši vzrok za hudo fluk- tnacijo delovne sile, ki je bistveno vplivala na kvali- teto del in na proizvminost. S primernimi ukrepi pa je prav fluktuacija bistveno zmanjšana. Zaradi tega sodijo, da bo v naslednjem obdobju po- trebno rezervnemu skladu za zimske na pol »mrtve« mesece posvetiti še posebno p<)zornost. -le Ali nas bo še dolgo zeblo Zima je za otroke res zanimiv pojav, prijetna zima je celo za- nimiva tudi za starejše, taka zi- ma, kot letošnja, pa je le nekoli- ko prehuda. Vendar zadovoljni smo lahko, da se lahko vsaj ogrejemo v top- lih prostorih. Toda ali se lahko povsod in v vsaki družini ogreje- jo? To nas je zanimalo, ko smo poklicali telefonsko številko 32-42, se pravi upravo »Kuriva«. Tako- le so nam odgovorili: Letošnja zima je presenetila večino družin in ustanov. Tako hude zime pač nihče ni pričako- \al, navsezadnje tudi meteorologi ne. Razumljivo jc, da je povpra- ševanje po premogu zaradi mraza hitro poraslo, istočasno pa se je nekaterim ustanovam in šolam maščevala brezskrbnost v polet- nih mesecih, ko je bilo premoga v eč. No, resnici na ljubo, nekate- ri so imeli težave zaradi skladišč ali pa niso imeli potrebnih sred- stev. Tako je v teh dneh povpraše- vanje vse večje. Zraven pa sepa- racija pri laškem rudniku že ne- kaj časa zaradi mraza stoji, no in če zima ne bo popustila lahko pride do zastoja v proizvodnji še v drugih premogovnikih. Tedaj bomo res lahko govorili o krizi. Zaenkrat pa le uspevamo neka- ko zadovoljiti potrebe. Prednost imajo seveda velild potrošniki, saj bi sicer lahko omrtvili gospodar- sko dejavnost. A tudi na družine nismo pozabili. Zaradi tega skrbi- mo, da vsaj del dnevne prodaje dobijo tudi zasebniki, ki so v teh dneh navadno zadovoljni tudi z manjšimi količinami. Zanimiva je tudi ugotovitev, da so prebivalci sami začeli smotrno izkoriščati kurivo in štediti. V teh dneh prodamo okoli 200 ton premoga dnevno, kar je zelo veliko. V veliko pomoč nam je predvsem redna dobava velenj- skega lignita, čeravno zimski me- seci tudi glede lignita doslej niso bili najugodnejši. Sodimo, da se bo v naslednjih dneh vsaj nekoliko stanje popra- vilo zaradi šolskih počitnic, kajti razumljivo v teh dneh na šolah ne bodo kurili. Velika nevarnost pa je lahko podaljšanje zimskih mrzlih dni. No, tedaj bo pač potrebno uvelja- viti nekatere dodatne ukrepe. Ta- ko je zanimivo tudi dejstvo, da si nekatera gospodinjstva že po- magajo z električnim ogrevanjem. SLEDNJIČ URBANISTIČNI NACRT V letošnjem letu bo izdelan ur- banistični načrt za Slov. Konjice in bližnjo okolico. Tako bo mesto z razširitvijo industrije, obrti, tr- govine in stanovanjske izgradnje dobilo v bodoče primemo estet- sko osnovo. V. L. 0 CELJSKI TEI>NIK §TEV. 3 — 25. januarja 1963 Gamsi tudi v celjski okolici Grobo izklesana postava tršate oblike, moč, odpornost proti mrazu in izredno gibč- ne noge z mehko oblazinjeni- mi parklji, dajejo gamsu pe- čat izrazito visokogorske div- jadi. Gams je izvrsten ple- zalec, ravno tako pa mu tudi večmetrski skoki ne delajo težav. Tam, kjer visoki gozd prehaja v nizko in krivenča- sto grmovje in ruševje in kjer se beli prvo skalovje, je njegovo domovanje. Ce govorimo o domovanju gamsov, običajno najprej po- mislimo na visoke skalnate gore. Malo^komu pa je znano, da imamo to lepo visokogor- sko divjad skoraj v nepo- sredni bližini Celja. V Socki, tam kjer strmi pobočji utes- nita Hudinjo in cesto proti Vitanju v slikovito sotesko, ki jo zapirajo previsne in prepadne stene, komaj 15 ki- lometrov od Celja, imamo že gamsji revir. Ce se ozremo desno strmo navzgor, se nam odpre pogled na raztrgan svet prvih melišč, večmetr- ske skalnate in z ruševjem obrasle police. Tu se čredijo gamsi vse od Socke čez Žar- nico v Stopnice do kladivar- ne Vitanje. V tem predelu živi gams v tropih. Lovska družina Voj- nik ocenjuje, da živi na tem področju več kot 50 gamsov. Sedaj v zimskem času priže- ne borba za obstoj gamse tu- di v dolino in ni redek slu- čaj, ko jih lahko kar s pro- stim očesom opazujemo s ce- , ste. Opazoval sem gamsa več ] kot pol ure. medtem ko je ■* le-ta stal dobrih 50 metrov \ nad cesto in je zvedavo opa- \ zoval ter poslušal brnenje \ motornih vozil na cesti. Kljub temu pa zahteva lov na gamsa od lovca precej te- lesne vzdržljivosti in močne i živce. Gams je zelo previdna in hitra divjad. Le vztrajen in previden lovec bo gamsa uplenil. Včasih pade ustre- ljen gams v neprehodno ska- lovje in je spravilo takrat f mnogo težje, kot sama uple- nitev. V strmem previsju Žarnice sta lovec Laznik in lovski čuvaj Lampret uplenila zad- nje dni v mesecu decembru po napornem zalazu dva gamsa. Eden od obeh je za . roglje obvlsel visoko v ska- lovju in oba lovca sta le s skrajno požrtvovalnostjo spravila gamsa v dolino. Vznameniu požarov NEPREVIDNOST JE TERJALA TRI MILIJONE V Dobovi pri Brežicah s« v so- boto doživeli hud požar. Požar je izbruhnil v hiši Jožefe Kapinc, dogodil pa se je takole: Jožefa Kopinc je od^la za nekaj dni k znancem na obisk. Ker je bil mraz tiste dni še posebej hudo vrikskal, je naprosila sosedo, na M dan, preden se bo vrnila do- moT, zakuri v stanovanju peč na isLgo-vi*: Soseda je v dobri veri v soboto !• res storila. Cez čas pa je »panla, da se iz stanovanja Jo- žefe K»i»inc vali dim. Gasilci in sosedje »o poskušali požar poga- siti, Teadar je bilo prepozno. Hiša, ki je bila lesena, je zgorela do tal in z njo tudi vred vsa oprema. Škodo cenijo na približno tri mi- lijone dinarjev. Požar je izbruhnil, ker je peč na žagovino razneslo. POŽAR ZA DVA MILIJONA 17. januarja je na gospodar- skem poslopju Marije Pintar, ▼ Polžah 10 izbruhnil požar. Zgo- relo je gospodarsko poslopje in več orodja; škodo ocenjujejo na več kot dva milijona dinarjev. Po- žar je izbruhnil zaradi gradbenih pomanjkljivosti na gospodsirskem poslopju; štednja torej, ki se ni obrestovala. poZar v >^vinu^^ V petek je v skladišču podjetja >.Vino^ v ZidanškovI ulici izbruh- nil požar. Nesrečo so povzročile slabe dimne naprave v pisarni skladišča. Ker pa so prizadevni gasilci požar takoj lokalizirali, ni bilo večje škode. Požar pa nas je podučil, da lahko tudi slabe dim- ne naprave kaj kmalu povzročijo veliko nesrečo. OGENJ V >^AERU« Kolikšnega pomena so ročni ga- silni aparati in kako prav je, da je v kolektivu več ljudi, ki znajo z njimi ravnati, se je izkazalo v petek, 17. januarja, v skladišču tovarne »^Aero«. V skladišču so imeli železno peč; zaradi preveli- ke toplote pa se je vžgal stropni tram in izbruhnil je požar. Z roč- nimi gasilnimi aparati so v pod- jetju požar pogasili še preden so prišli gasilci. VEC MANJŠIH PROMETNIH NESREČ Bilanca prometnih nesreč v ireteklem tednu ni bila zelo tra- ična; pa vendar je bilo več pro- netnih nesreč. K sreči so bile to 'ažje nezgode, ki so jih največ- '^rat zakrivili vozniki sami, ki liso upoštevali slabe prevoznosti oest, poledice, hitrosti itd. Kljub temu, da v preteklem tednu žrtev li bilo, pa nas večje število manj- ših nezgod opozarja na kar naj- večjo previdnost na cestah. v NARODNEM DOMU V soboto, 26. januarja bo v Ce- lju .pLes društva inženirjev in tehnikov, ki ga okrajno društvo inženirjev in tehnikov prireja vsako leto. Ples bo budi tokrat v Narodnem domu in bodo zanj prodajali vstopnice že od 22. do 25. januarja od 9. do 11. ure in od 17. do 18. ure v dvorani društ- va inženirjev in tehnikov, na Ti- tovem trgu 6, 26. januarja zve- čer pa pni blagajni v Narodnem domu. Masnica na tržnici Zima je prav gotovo inte- resantna. Zanimija je za ne- katera podjetja kot so — Kurivo, prodajalne čevljev, pa tudi za celjsko tržnico, ki iz dneva v dan bolj samu- je. Tako tudi nismo mogli napisati običajnega tržnega poročila in to iz povsem eno- stavnega razloga — ker je nm tržnici suša, ali z drugimi besedami, ker ni kupcev in ne prodajalcev. Pa vendar tudi tokrat ni- smo ostali brez novic s celj- S'keoa tr^a. Na trgu smo po- tekali tor>ariša Marjana Le- sarja, ki trenutrvv opravlja poi^ovo^ske po.sZe v me-mici »■Na tržnici« in ima tudi oh tem letnem času mnogo te- žav. Tovariš Lesar je v služ- bi na tržnici že šest m?secev in nam je o preskrbi in delu mesnice povedal tole: »■Zadnje čase je pri not mnogo bolj prijetrvo. Veste, še pred meseci nam je bilo marsikdaj norodn/). k^r me- snem na tržnici ni. b'In dribre Tfreskrbljerm. Skn^nj vsak dan nam je zmaniknlo me- sa, ker smo aa morali velike koUčme proda iati m^rizam in gostiščem. Zdaj m .smo se odločili, da bomo dajali sa- mo za potrošnike in tako je v naši mesnici vedno dovolj mesa in mesnih izdelkov.-" »■In katerega mesa prodate največ?-" »■No. veliko gre v promet svinine, pa tv>di teletine. Največji naval na tržnico je ob sobotah in nedeljah. Da, mi delamo namreč tudi oh nedeljah. Mesnico zapremo samo trikrat na leto — kot to storijo na tržnici.-« »■Prej ste govorili o preskr- bi. Kako je pravzaprav s tem? Imate vedno dovolj mesa in mesnih izdelkov?-< »Ce po pravici povem, nam mnogokrat primanjkuje dro- bovine. Tako bi na primer prodali jeter tudi petkrat več, kot jih dobirru). Pa kaj ho- čete, je že tako, da morajo nekaj drobovine dobiti tudi ostale mesnice.-« »In ostale težave?-« »Začele se bodo šele s to- plejšim vremenom. Takrat bo imela tržnica in z njo vred tvdi mesnica na tržnici, ve- liko več obiskovalcev. Naše kapacitete pa so tako maj- hne! Počasi bi bilo treba za- četi misliti iM razširitev me- snice na tržnici,-« je še dodal toiKLriš Lesar. Želimo, da bi podjetje Me- snina svojo prodajalno na tržnici tudi odslej tako dob- ro oskrbovalo. Karnevalske povorke letos najbrž ne bo Olepševalno in turistično dru- štvo v Celju pripravlja tudi letos karnevalske prireditve in tako na- daljuje s tradicijo. Letošnja ma- škarada, ki bo na pustno soboto, bo tokrat že šestintrideseta. Ne- deljsko popoldne bo namenjeno za maškarade cicibančkov in pi- ^■nirjev, v ponedeljek pa bo mla- dinska maškarada. Da bi privabili kar največ do- brih mask, uvaja letos društvo še posebne denarne nagrade za naj- boljšo masko, po stari navadi pa bodo maske dobile tudi praktična darila. Predvidevajo, da bo prva nagrada znašala kar 30.000 din za sobotno maškarado, za ostale pa manj. Vsa ta leta se je celjskih maškarad udeleževalo po 50 do 100 mask. Bile so dobre in slabe, največ pa povprečnih. Večje na- grade naj bi letos predvsem vzpodbujale prebivalce, da se te- meljito pripravijo in za maskira- nje nekaj več žrtvujejo. Postrežbo na maškaradi bo iine lo društvo samo, kakor lani, ko sc bili gosti vsestransko zadovoljni. Vstopnina bo znašala tudi letos 500 in 600 din, razen tega p^rire- ditelj letos uvaja tudi ob^^^ezno konsumacijo v višini 500 din. Ce- ne bodo torej tudi letos zmerne, saj želi društvo le kriti izdatke za pri.reditev, ne pa pri tem zaslu- žiti. Na vseh prireditvah bo tudi program. Karnevalska "povorka, ki je mi- nuila leta pritegnila vsaj 20.000 gledalcev, letos najbrž ne bo. Dru- štvo je sicer bilo pripravljeno po- vorko organizirati, vendar ga pri tem druge organizacije niso ipod- prle. Za kakovostno izvedbo kar- nevalske povorke pa je sodelova- nje nujno. jv Iz lanske karnevalske povorke v Celju ei BANJE PREBIVALSTVA v času od 12. do 19. januarja 1943 je bilo rojenih 21 dečkov in 36 deklic. POROČILI SO SE: Zvonimir Ivan, Petrovič, profesor in Adela Ki.ražija, fototehnik, oba Iz Za- greba. M rko Ekselenski, knjigovodja in Vilma Marija, Božič predmetna nči- teljicn. oba iz Celja. Domin k Ograjšek, parketar iz Rup in ErlJia Fabjan, kro- i'učica iz Lopate. Mihael Bnčan, steklo- rusač in Margareta Ule, bančna usluž- benka, oba iz Celja. Anton Beškovnik, delavec iz Straže p. Strmcu in Štefani- ja Kosip, delavka iz Celja. UMRLI SO: Julija Rand, upokojenka iz Celja, stara 66 let. Antonija Brečko, gospod.nja iz Dramelj, stara 54 let. Rafael Razgor- šek, otrtk iz Lemberga. star 3 mesece. Mihael Ram.šak, poljski delavec iz Otem- ne, star 77 let. Jakob Golavšek, upo- kojenec iz Migojnic, star 72 let. Vik- torija Guzej, gospodinja iz Trnovelj, stara hi let. Marija Splajt, scc. podpi- raiika iz Kruševca, stara 77 let. Marija Plečko, upokojenka iz Vranskega, stara 79 let. Marjetica Sumer, otrok iz Trno- velj, stara 10 dni. Lunil>crt Suligoj, upokojenec iz Zagrada, star 61 let. An- ton Flego, upckojenec z Celja, star 84 let. Matevž Lapornik, upokojenec iz Zi- gona, stur 77 let. Jo/ef Korošec, dela- vec iz Celja, star 65 let. Antonija Lešer iz Migojnic si je pri padcu poškodovala hrbtenico. — I ud- vik Pukmajster iz Trnovelj pri Strm- cu je padel in si poškodoval hrbteni- co. — Pri padcu si je zlomila nogo Marija TajnSek iz Mozirj.i. — Marija Kra.inc iz Vojnika Je padla in si po- škodovala nogo. — Avtomobil je po- drl Ivana Zalokarja iz Zvodnega. Po- škodoval mu je roko in nogo. — Va- n.ia Verderber iz Celja si je p-i smu- činju poškodovala nogo. — Enoletni Danijel Teržan iz 2alca se je opekel s čajem. — Alojz Kos iz Ponrtorja pri Taboru si je pri delu poškodoval no- go. — Marijo Gauber iz Celja je njen mož z nožem zabodel v hrbet in jo težko poškodoval. 7.6^-\vl se v bolniš- nici, moža pa so zaprli. MALA KRONIKA - RIMSKE TOPLICE UMRLI SO: Gaberšck Marija, gospodinin iz ^mar- jete št. i6. stara 83 let. Lubej Marija, gospodiaja iz Smarjete št. 3, stara 74 let. Mlaker Anton, prenžitkar iz Šmar- jete Št. 4, star 97 let. MALA KRONIKA - LAŠKO POROČILI SO SE: TERŠEK Stanislar, strojni ključavni- čar, stanujoč Debro št. 40 in POZAR- SEK Erika, kuharica, stanujoča Laško št. 35?. KOKOTEC Anton, kmetovalec, stanujoč Brstovnica št. 9 in KOKOTEC Jožefa, poljedelka, stanujoča Brstovnica št. 8. OJSTERSEK Peter, delavec, sta- nujoč Laško 553 in TUŠEK Gabrijela, uslužbenka, stanujoča Laško št. 124. UMRLI SO: SELIC Jože, star 86 let, prenžitkar, stanujoč Rad(;blie št. 17. SELIC Antoa, »tar 71 let, upokojenec, stanujoč Reči- ca 180. KURNIK Frančiška, stara 72 let, stanujoča Sedraž št. 3. KOVAČ Ana roj. GORIŠEK, stara 61 let, stanujoča Brez- no št. 7. GRILJ Marija roj. ČUDEN, stara 59 let. stanujoča Udmat št. 4. KOGEJ Frančška roj. BREZOVŠEK, stara 65 let, stanujoča TraoT krib 3. RODILI SO SE: Ena deklica. Ponedeljek, 28. januar: 17.00 Celjska kronika, 17.10 Obvestkla, 17.15 Optimi- sti — zatavni zbor RTV Ljubljana, 17.25 Športni tednik, 17.35 Naši poslušalci če- stitajo in pozdravljajo, 17.43 Zabavna glasba in reklame. Torek, 29. januar: 17.00 Celjska kro- nika, 17.10 Obvest'la, 17.15 Po naši lepi deželi — slovenske narodne, 17.35 Na.ši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 17.43 Zabavna glasba in reklame. Sreda, 30. janaar: 17.00 Celjska kro- nika, 17.10 Obvestila, 17.15 V sredo na- svidenje, 17.33 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 17.45 Zabavna glasba in reklame. Četrtek, 31. januar: 17.00 Celjska kro- nika, 17.10 Obvestila, 17.15 Minute za slavne arije, 17.35 Nuši poslušalci če- stitajo in pozdravljajo, 17.45 Zabavna gLisba in reklame. Petek, 1. februar: 17.00 Celjska kro- nika, 17.10 Obvestila, 17.15 Pojeta Pla- ninski in Slovenski oktet, 17.25 V gale- riji kulturnih in zgodovinskih zanimivo- sti, 17.35 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo, 17.45 Zabavna glasba in rek- Laiiie. Sobota, 2. februar: 17.00 Celjska kro- nika, 17.10 Obvestila, 17.15 7a prijeten konec tedna, 17.35 Naši poslušalci česti- tajo in pozdravljajo, 17.45 Zabavna gla- sba in reklame. Nedelja, 3. februar: 12.00 Pogovor s poslušalci, 12.10 Obvestila, 12.13 .Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 12.23 Igramo vam za nedeljsko razpoloženje, 12.43 Pomenek o prcdosnutku nove usta- ve. Deseta parcda harmonikarjev je za nami Prav prijetna je ugotovitev, d?: v času, ko televizija zavira sode lovanje mladine v kulturnih akti- vih, praznuje Sekcija harmoni- karjev DPD Svoboda v Celju, svo- jo deseto obletnico delovanja. Prav lep jubilej je to in ne dvomno vreden zapisa. Prav gotovo lahko pripišem; zasluge za vse dosedanje uspele prireditve mladih harmonikarjev njihovemu učitelju in vodji tova- rišu Oskarju Leskovšku, ki kljub trdovratni bolezni vzgaja že pol- nih deset let nov glasbeni kader. Na deseti paradi, ki so jo prire- dili v nedeljo v Narodnem domu in v kateri je nastopilo okrog 60 mladih izvajalcev, so prikazali svoje znanje. Nastopili so v štirih zborih, solo točkah, duetu in triu. V program pa so povezali šopke domačih in narodnih pesmi, ki jih žal pri mla- dini malo kdaj slišimo, zahtev- nejše skladbe, odlomke iz oper in operet, madžarski ples itd. Ob tej priložnosti so podelili tu- di priznanja najzaslužnejšim čla- nom sekcije. Priznanja so sprejeli tudi člani odbora Sekcije harmo- nikarjev. Za zaključek so v spremljavi seksteta prijetno zapele sestrice Berghaus iz Stor. Zaključno be- sedo pa je imel instrumentalni kvintet. Da I It Med- logu Zares pravo nasprotje. Ko zunaj stiska hud mraz in potiska živo srebro vedno globlje pod ničlo, pa nam zgornji sliki izražata pravo toplo- to. Ko se zunaj stiskamo in zavijamo v debela in topla oblačila, pa v Medlogu v lepo urejenih in toplih rastlinjakih svobodno cvetoče cvetice spominjajo na pravo pomlad. Tu niso samo cvetice, saj smo — ko smo obiskali velike tople grede — srečali tam dekleta pri nabiranju radi- ča, drugi so pripravljali male sadike paradižnika in tam so še druge kulture, katere bomo kmalu srečali na celjskem trgu. ^ Morda je marsikdo po- dvomil v uspeh, posebno takrat, ko smo v jeseni videli le začeta dela. Takrat so nam povedali, da bodo imeli tam preko pet tisoč kvadratnih metrov površin pod steklom. Dejali so, da bodo skoraj ves ta veliki prostor ogrevali in da bodo tako uresničili naloge. To jim je v celoti uspelo. Poja- vijo se šc tu in tam težave, katere pa ne kaže vselej takoj grajati, ker jih bodo gotovo tudi uspešno premostili. 0 Vse tople grede in poseb- no še sedaj ta velika v Medlogu, imajo za Celje velik pomen, saj ne bo nepotrebnega izpada pri cvetlicah v zimskem času. Poglavitno pa je, da bodo zadostili čedalje večjemu povpraševanju potrošnikov po razni solati in zgodnji zelenjavi v zimskem in zgodnjem spomladanskem času. CELJSKI TEDNIK STEV. 3 — 25. januarja 1963 lx naših knjigarn Pravzaprav redkodkaj načenja- 1^0 vprašaje prodaje leposlovnih loijig in se ne vprašujemo, zakaj leži toliko tiskanih knjig iz raz- ličnih področij neprodanih na po- licah. Ali je res visoka cena edi- ni vzrok? Res je, da je prav ce- na bistven činitelj, čeprav ne edin! Nedvomno je enako važen problem prodaja sama. Ce te za- nese pot v knjigarno in želiš po- izvedeti za najnovejše delo tega ali onega sodobnega pisatelja, se ti marsikje zgodi, da moraš sam tako dolgo brskati med knjigami, da slednjič odkriješ in pokažeš prodajalcu, kaj želiš. Torej, bo nekaj držalo, da v tem grmu tiči zajec. Knjige ne znamo prodati. V glavnem so v naših jcnjigarnah prodajalci, ki bero sa- mo dnevno časopisje in je njiho- va prodaja vezana na klasične re- klame in akvitizerje, ki včasih ne znajo niti dva stavka povedati o vsebini knjige. V glavnem naroče knjige in jih po svojem okusu razporede po po- licah in v izložbah. To pa ni do- volj. Kupci so različni. Nekaterim je treba knjigo razložiti, kajti na- vsezadnje je le vsebina tista, ki jo kupujemo in ne le oblika. Nedvomno je naša družba zain- teresirana, da knjiga postane last vsakogar. In če je tako, potem bo pač treba posvečati vse več skrbi kadrom v knjigarnah in jih do- datno izobraževati. — ik Tokrat so bili najmlajši tisti, ki so razveselili svoje starše. Smelo so prikoracali na oder (čeprav šele leto ali dve hodijo v vrtec) in v zaporedju prijetnih slik iz otroškega življenja ter prikazom: kaj delajo v vrtcu, pokazali, da so že kar dobri igralci. Nikakor pa ni- so mogli premagati radovednosti pred našo kamero, vendar pa jih tudi to nI zmedlo. Njihovi zvonki glasovi in velike očke so jih tudi v zadregi reševale. Zaenkrat premalo posluha Večima gospodarskih organizacij je in še polaga vse premalo po- zornosti urejenim strokovno teh- ničnim knjižnicam ter urejenim dokumentarnim centrom, kar ni- kakor ni najboljše spcričevalo za hotenje po sistematični rasti pro- izvodnje in kakovosti ter raznoli- kosti izdelkov. Na zadnjem sim- poziju v Celju je bilo veliko go- vora o tem, a kaže, da sta doslej storila krepke korake na tem po- lju le Cinkarna v Celju in Žele- zarna v Štorah. Dandanes poraja proizvodnja nešteto vprašanj in podro/bnosti, ki so važne, a težko dositopne ta- ko mllajšim kot starejšim stro- kovnim kadrom. In prav z ure- jeno mrežo Sitrokovno tehni6n'ih knjiižnic, z zibiranjem dokumen- tacije o najrazličnejših vpraša- njih eno ali drugovrstne proiz- vodnje je možno mnogokrat pra- vočasno rešiti marsikatera vpra- šanja, predvsem v današnjem splošnem pomanjkanju časa omo- gočiti vsem takojšen pristop k problemom. Ni dvoma, da je gospodarska organizacija, ki nima knjižnice, nekako slepa za novejša dogaja- nja in prav ta ožina je najčešči vzrok neštetih zastojev v gospo- darstvu. Teorija mora odločneje poseči v našo proizvodnjo in pod- preti prakso. Šele z dokončno ureditvijo cen- tralnega tehničnega kataloga za celo Slovenijo bo ta stvar lahko zaživela in imela svoj velik po- men. Nekatere gospodarske organiza- cije so hotele začeti s tem, a kaže, da je veliko pom^anjkanje knjiiž- ničarsikega kadra. Najbolje ima to urejeno Iskra v Kranju. Seveda pa je pri tem delu nuj- na aktivna pomoč tehnične inte- ligence v podjetjih. Kajti le na ta način bo možno dosledno urediti dokumentacijo, to je razdelitev EK>datkov po določenem sistemu, ki omogoča o nekem problemu celotni pregled razpoložljive li- terature. Dokumentarni center za celjski okraj bo v študijski knjižnici in prav sedaj, na začetku leta je čas, da v sleherni gospodarski orga- nizaciji urede svoje knjižnice in prispevajo s pripravljeno doku- mentacijo k ureditvi tega pre- potrebnega pregleda. KULTURA V LUČI DINARJA Te dni je umetniški z^or Celj- skega ljudskega gledahšča na svo- ji seji razpravljal o tezah osnutka pravilnika za delitev celotnega in osebnega dohodka. O tem dokaj uspelem poizkusu uveljavljanja načela delitve dohodka po delu smo povprašali umetniškega vod- jo tovariša Bruna Hartmana. # Prav gledališke hiše so tiste, ki so najdlje čakale na uvedbo novih meril delitve dohodka. Za- nima nas, kje so vzroki tega ča- kanja? # Nič ni odveč, če povem, da so vzroki predvsem v dokaj te- žavnem ocenjevanju gledališko- umetniške dejavnosti, ki vsaj v finančnem pogledu nima nobenih ustaljenih norm. Naše delo je proizvodno, saj dajemo kulturne- mu potrošniku p>otrebno kultimio hrano, toda ali je resnično neob- hodno potrebno vsakomur (naj bi bilo), to pa kaže vsak posameznik sam s svojim aktivnim sodelo- vanjem (kot gledalec). Tako lah- ko naše najbolj kvalitetne in umetniško dovršene stvaritve do- žive finančni fiasko (to je običaj- no), medtem ko lažja dela ustvar- jajo velika sredstva. Že sam pri- mer zgovorno priča, kako težko je odločati in meriti tovrstno delo po učinku. In prav zato je svet za kulturo in prosveto šele jese- ni lanskega leta razpravljal o po- izkusnem uvajanju pravilnikov v naših poklicnih gledališčih in menil, da bo treba prav nasprot- ju med potrebami in možnostmi posvetiti največ skrbi. Vsekakor je naša osnovna zadolžitev, da v letošnjem letu preidemo iz dose- danjega načina subvencioniranja na sistem oblikovanja lastnih do- hodkov, torej laično povedano, začenjamo s prodajo kulture. 9 Kot slišimo, je dejanska eko- nomska cena kulturnih dobrin — v vašem primeru dramskih del — izredno visoka. Zato želimo, če nam objasnite, kolikšna je in ka- ko boste v novih pogojih reševali to vprašanje? ® Mimogrede lahko zaupam, da bi po naših izračunih stala vstopnica v parteru tudi do 1.500 dinarjev. Torej je doslej kulturni potrošnik, ki si ni ogledal naše predstave, puščal svojo dotacijo nedotaknjeno. Je ni izkoristil! Celotni naš proračun mora biti vezan na inkaso. Le-ta pa nika- kor ne bo izključno merilo za de- litev dohodka. Doslej so člani umetniškega zbora bili pogodbe- no vezani na ustanovo in to s predvideno noiTno 80 predstav letno. Pri tem pogodbenem kvan- tumu nismo doslej uj>oštevali kvalitete, ki pa je v bistvu osno- va za pravilna merila, obenem pa najbolj sporna zadeva ocenje- vanja, kajti prav gledališko delo je izpostavljeno tako raznovrstni kritiki. Iz dotacij, ki jih bomo še dobi- vali in iz ostalih virov bomo ustvarili sklad za nagrajevanje po pogodbah, ki jih bomo še obdr- žali. Razlika pa je, da bomo, kot kaže, tromesečno ocenjevali kva- liteto dela in jo nagrajevali iz sklada za nagrade. Le na ta na- čin bomo lahko progresivno niža- li participiranje posameznika na inkaso, ki je, a vendar ne sme biti edino merilo. Prav ta sklad bo odpravljal neravno ves je, ki nastaja v različnem finančnem uspehu prireditev, ki torej ni od- visen od kvalitete dela. # Kdo bo ocenjeval člane umetniškega zbora' 0 Dogovor je, da bi ocenjeval umetniški vodja z dvema člano- ma umetniškega zbora. Ta dva člana bi se menjavala. 0 Ali predvidevate veliko go- stovanj? 0 Gostovanja so nam zelo pri srcu, žal pa imamo z njimi obi- čajno izgubo, čeprav smo v le- tošnjem letu močno dvignili cesno gostovanj. # In vaša notranja razdelitev? # Po novem bomo uvedli tri ekonomske enote: umetniški zbor, tehnični sektor in uprava. Doho- dek bomo delili na tri enote po posebnem ključu. Seveda so t« zaenkrat začetki, ki pa bodo s stalnim spreminjanjem vendarl« našli najprikladnejšo obliko tega družbeno pomembnega akta. -K \ Šiorah se borijo s težavami VSE BOLJ JE TUDI V STORAH OBCUTNO, DA JE KLA- SIČNEMU NAČINU LJUBITELJSKE DEJAVNOSTI NA PODROČJU KULTURE ODKLENKALO. SE SO NEKATE- RE SEKCIJE DELAVNE, VENDAR JE POTREBA PO ZA- 2IVITVI KLUBA VSE BOLJ PERECA IN SAMI PRAVIJO, DA JE VSAKO ODLAŠANJE ŠKODLJIVO. .O težavah in drobnih uspehih^ nam je marsikaj povedal pred- sednik Svobode inženir Zoran Tratnik. Med drugim je tudi na- kazal dokaj čuden pojav, češ da iz vrst prosvetnih delavcev z red- kimi izjemami nihče ne sodeluje pri Svobodi. V lanskem letu je naš pev- ski zbor nazadoval. Nikakor nis- mo več uspeh, da bi pevci redno hodili na vaje, zato smo razpisali anketo, ki pa je žal slabo izpadla. Dobili smo le 14 odgovorov in še med temi nekaj zelo neresnih. Imamo izredno kvalitetnega zbo- rovodja profesorja Gruma, pev- cev pa ni. Rahlo upamo, da bomo vendarle uspeli nekaj rešiti, če- prav bo treba s slehernim čla- nom posebej govoriti. O In vaša dramska sekcija. Slišal sem, da je med najboljši- mi sekcijami Svobode? # Res je. Igranje je še vedno dovolj vabljivo. Bržčas pa imata pri tem dokajšnjo zaslugo naša požrtvovalna režiserja. Trenutno vadijo kar dvoje stvari, in sicer igro »Pokojni Cristopher Bean« pod vodstvom tovariša Vudlerja in kulturni progra:m za dan slo- venske kulture. Prepričani pa smo, da bo ta dejavnost v klub- skih vrstah še bolj zaživela. # In delo ostalih sekcij? # Takoj za dramsko sekcijo uvrščamo po dejavnosti tambu- raško — ta je najdelavnejša. Do- bro delata tudi sekciji godba na pihala in pred nedavnim ustanov- ljeni ansambel zabavne • glasbe »Eros«. Šahovska sekcija nima primernih prostorov in tako smo pravzaprav kar pri kraju. Še to: kulturni dom je slabo obiskan. Zdi se, kot da ljudje nimajo za- upanja vanj. Tako smo za novo leto pripravili silvestrovanje, a je bil izredno slab obisk. Podobno smo doživeli z mla- dinskim plesom, kjer smo dosegli največ do 15 parov. O Ali se pri vašem delu odra- ža bližina mesta? O Da. In to zaenkrat negativ- no. Sedaj pričakujemo, da bomo vsaj v klubu, ki ga bomo kmalu uredili, zadržali del ljudi in jih bolj vezali na kulturno življenje doma. Vsekakor pa moramo biti zelo gospodarni, kajti z nekaj sto- tisoči ni lahko vsega pokriti. Predstava za delavce V soboto, 19. januarja je bila v Slovenskem ljudskem gledali- šču v Celju zaključena predstava za kolektiv Cinkarne. Uprizorjena je bila Achardova komedija »Od- kritosrčna lažnivka«. Tako je bil ponovno prebit led navidezne od- tujenosti med gledališčem in de- lavci. Predstava je bila neobičaj- no sproščena, publika pa je igro zelo lepo sprejela. (Brez pretira- vanja: v pogovoru z igravci smo zvedeli, da so igrali za zares hva- ležno publiko in da jih je prav to spodbujalo k dobremu igranju.) Nasploh je vtis s te predstave tak, da se človek nikakor ne mo- re sprijazniti, da bi ne nadalje- vali s to prakso zaključenih pred- stav za tovarniške kolektive. S Cinkarno ta dogovor vsekakor drži, ogledali si bodo — po izboru — še druge uprizoritve v letošnji sezoni. ZA PREŠERNOV DAN Slednjič se je v Šoštanju prelo- mil »kulturni led« in domačini bodo za dan slovenske kulture po dolgem času pozdravili domače Svobodaše na odru. Kaže, da se bo odslej vendarle tudi v Šošta- nju začelo razgibano kulturno živ- ljenje. Na moderno zasnovani pro- slavi bo nastopalo okrog 150 pev- cev štirih pevskih zborov iz Šo- štanja in Topolšice. ALITEDOBRAVOLJADOVOLJ Kljub mrzli zimi sem s kulturno gorečnostjo šel v oddaljen kraj, da povprašam, kakšno mesto so namenili kulturi in prosveti v občin- skem statutu. Nekje na poti sem po nerodnosti izgubil kapo in vsa moja »solistična« prepričevanja me niso ubra- nila višnjevih mehurjev na ušesih. Možato sem pocedil nekaj solz in se dlje časa ogreval v predsobi, čakajoč na predsednika. Kratek stisk rok in že sva bila sredi problema. Zagra- ■bila sva vsak na svoji strani. — In tako bi želel zvedeti, kakšno vlogo ste namenili kulturi v vašem občinskem srtiatutu? — Kulturi? se je razhudil predsednik. — Več kot pre- več. Predvsem pa je jasno, da o sredstvih ne more biti govora, kajti če nam kaj os- tane (običajno vedno nekaj), ix>tem pač lahko damo ne- kaj za kulturo. — Ne vem, če je takšen mačehovskii odnos pravilen. Ljudje, ki delajo dobrovolj- no v vrstah Svobod ald pro- svetnih društev morajo ču- titi, da imajo neka gotova sredstva nad katerimi uprav- ljajo in s katerimi lahko tu- di svojo dejavnost vskladijo s potrebami. — Počasi. Saj se nikamor ne mudi. Ali veste, koliko smo izdali za kulturo. Lani smo zgradili nekaj učilnic in dvoje stranišč, na kulturnem domu smo morali popraviti streho, v tisti gorski vasici smo ikupili televizor. Ne gre kar tako. Prvo je gospodar- stvo. In še nekaj stotisočev smo dali občinski zvezi Svo- bod. Kaj pa če niič ne bi ime- li, pa bi tudi šlo. Ja, pa to še ni vse — za tri učilnice sm,o kupili novo opremo in za novo knjižnico smo izdali velika sredstva. Toda, daje- mo samo toliko, kolikor nam ostane, ko pokrijemo vse ostale potrebe. Kruh je prvi, kultura ne n^ti želodca! — Dobro! sem dejal po- puščajoče. — Povmiva se k statutu. Ali ste vsaj v njem .nakazali vire finansiranja za kulturo? — Ne bodite trdoglavi. Mar me niste razumeli. To ni možno, da bi kultura bila udeležena z določenim od- stotkom v občinskem prora- čunu. Ne rečem, da ne bo, ampak šele, ko bomo gospo- darstvo uredili. Še isva besedovala, toda najin razgovor je postal hu- do tehnični. In na poti do- mov sem poleg tesnobe oze- blin čutil tudi tesnobo spri- čo težav v tej občini in pre- mišljeval sem o tem, če ima kultura kaj opravka z za- vestjo, spoznavanjem in bolj- šo storilnostjo ali zgolj z dob- ro voljo, ki pa jo ne gre pod- cenjevati. -- J. Zanimiv intervju Letuški okoliš najboljši Medtem ko iz petih občin, ki bodo imele sektorsko dramsko revijo v Šmarju ni slišati nobe- nih glasov o kakšni dejavnosti z izjemo Štor, moramo reči, da je prav zgornje savinjski predel le- tos vodilen. Ta predel bo imel sektorsko revijo v Letušu. Tako so doslej že štiri društva iz mozirske občine prijavila dela za nastop in že imela premiere, katere si je ogledala sektorska komisija. VGornjem gradu so igrali ko- medijo V. Rabadana »Kadar se ženski jezik ne suče«, v Solčavi Goldonijevo »Krčmarico Miran- dolino«, v Rečici ob Savinji Dob- ričaninovo »Skupno stanovanje« in v Šmartnem ob Dreti zahtevno Levstik-Griinovo delo »Kastelka«. Zanimivo je vsekakor, da se letos društva v izbiri programov raz- nolika, kar ni bil slučaj lani, saj so vsa društva v mozirski občini igrala v glavnem le dvoje del. Letošnji primer in na sploh de- ja vost vaških dramskih sekcij je lahko v lep vzgled marsikateri močnejši Svobodi Kluhi v šoštanjski občini Na področju klubske dejavnosti je šoštanjska občina po material- nih pogojih takoj za celjsko, ven- darle pa moramo ugotoviti, da je žal sistematično klubsko življe- nje še zelo slabo razvito. Od 19 krajevnih odborov Socialistične zveze imajo v 14 že televizorje in v večini od teh tudi lastne pro- store. Toda le v nekaterih krajih je doslej uspelo v klubskih prosto- rih poživeli občajno mrtvilo kulturno zabavnega in ne sled- njič tudi političnega življenja. Krivda je največ na slabem delu občinske komisije za klubsko živ- ljenje, delno pa to stanje bremeni tudi okrajno komisijo, ki se je premalo poglobila v občinske ali krajevne programe klubskega de- lovanja. Zanimivo pri tem pa je to, da so klubi s sistematičnim, program- skim delom uspeli prej na pode- želju kot v obeh središčih Šaleške doline. Tako je najboljši klub v Šentilju pri Velenju, ki je postal resnično središče vasi in nosilec kulturno zabavnega izživljanja. Lepe uspehe sta v preteklem ob- dobju žela tudi kluba v Šmart- nem ob Paki in v Pes ju, medtem ko v občinskem središču niso uspeli najti primernih prostorov za tovrstno dejavnost. -ik Koristna razprava Slabi obeti spreminjajo lice Lanskoletni puljski festival je že zdavnaj utonil v pozabo, nika- kor pa ne izredno pesimistične iz- jave predstavnikov domačih pro- ducentskih hiš, ki so napovedo- vale, da bo letošnja filmska žetev ^na najslabših. Pa se je to obrnilo in že sedaj je popolnoma jasno, da bo prav filmska sezona 1962-63 doslej ena najbolj plodnih. In brž- čas v tej poplavi filmov ne bo težko izbirati za festival. Po nepopolnih podatkih bo za *^Pulo 63« konkuriralo kar 34 ce- lovečernih filmov. Med najmočnejšimi hišami bo Vsekakor podjetje »Beograd-film«, ki je nastalo pred nedavnim s spojitvijo vseh beograjskih film- skih hiš. In kot domnevajo neka- filmski kritiki bo to podjetje konkuriralo s filmom »Človek iz hrastovega gozda«, za katerega je' napisal scenarij Miča Popovič. Kot kaže, bo dokajšnje število le- ^šnjih flmov z vojno tematiko. Tako bo »Jadran-film« posnel »►Nevcsinjsko puško« v režiji Zike jj^litroviča, medtem ko bosta tudi Tanhofer in Bulajič segla po voj- '^ih motivih; prvi bo filmal »Sreč- ko pot do pekla«, Bulajič pa želi ■"^alizirati veliko vojno epopejo ""Bitka na Neretvi«. Tudi »Viba ^?|ni« bo letos presenetil s šestimi ''^mi, tako vsaj napovedujejo in •J^fd temi bo tudi za naše naj- "^^ajše posnet »Kekec II«. Kljub izredno velikemu številu ^ojnih filmov pa nam bodo po- ^"^egii tudi s sodobno tematiko. Prvega dne počitnic so prosvet- ni delavci Šoštanj ske občine imeli v Velenju posvetovanje o družbe- nem upravljanju šol in o vlogi ter avtoriteti prosvetnega delavca. Glavni del dopoldanskega posveta se je vrtel okrog financiranja šol- stva in vprašanja participacije šolskega sklada v občinskem pro- računu. Doslej je namreč obstaja- lo nekaj nejasnosti na tem pod- ročju. Tako so načeli tudi vprašanje,, kako naj bi v bodoče izgledalo to financiranje, in sicer ali bi kazalo ostati pri dosedanjem načinu od- stotka, ki se giblje v povezavi z večjimi ali manjšimi dohodki proračuna ali pa bi določili po- trebno vsoto za odkritje potreb ne oziraje se na nihanja proračuna. V razpravi so tudi spregovorili o otroku v šoli in njegovi izven- šolski zaposlitvi ter podali nekaj skrbno obdelanih podatkov, ki go- vore o tem, da je otrok tedensko najmanj okrog 50 do 55 ur zapo- slen, kar je nedvomno preveč. Razgovore o družbenem uprav- ljanju na šolah sta vodila tovariš Bernard Strmčnik in tovariš Lah iz Celja, medtem ko je o avtoriteti prosvetnega delavca predaval to- variš Pediček. ^ -J Letos bo mani predstav Tudi kino sekciji v Štorah se ne godi dosti bolje kot ostalim sekoijam Svobode. Kakorkoli pogledaš, ugotoviš to, da je obisk izredno slab. Celje je na doseg in vleče. Tu ni kaj pomoči. Lanskoletna skrb za bolj- še filme in večje število predstav je bila torej odveč. Število filmov, ki so jih predvajali, se je povečalo v primerjavi z letom 1961 za 37 — uvedli so na željo pre- bivalcev tudi predstave ob sredah (poleg sobotnih in ne- deljsluh). Predstav je bilo 218, a te so bile zasedene s povprečnim številom 150 gle- dalcev. Dobra polovica dvorane je torej bila vedno prosta in osamljena. Zaradi podražit- ve izposojevalnine in drugih sitroškov pa se je zgodilo, da kino sekcija niti ni zmogla matični Svobodi plačati na- jemnine za dvorano. Prav zato se je kino sek- cija odločila, da v letošnji sezoni ukine predstavo ob sredah in jo ponovno vpelja le, če bo to kazala stvarna potreba. S filmsko izbiro so imeli kar srečno roko, saj so imeli lepo število kvalitetnih fil- mov. Programski svet za iz- biro filmov je odigral svojo vlogo in vse kaže, da bo tu- di letos uspel dobiti dober izbor. — ik CELJSKI TEDNIK STEV. 3 — 25. januarja 1963 Razdrobljenost-resna ovira ZNAČILNO ZA SMARSKO OBCINO JE, DA JE KME- TIJSTVO POLEG TURIZMA VODILNA GOSPODARSKA PANOGA. KLJUB TEMU PA V ZADNJIH LETIH OPAŽA- JO POJAVE, KI KAŽEJO NA SLABLJENJE KMETIJST- VA. PREDVSEM ZASKBLJUJOCA STA DVA POJAVA — DROBLJENJE POSESTEV IN DELOMA UPADANJE KO- OPERATIVNEGA SODELOVANJA. Ce upoštevamo dejstvo, da je na Smarsikem okoli 95 odstotkov vse zemlje v zasebni posesti in da se tu kažejo očitni znaki kosanja in drobljenja, nam to gotovo lah- ko vsiljuje pomisleke o smotrnem kmetovanju na tem področju. Istočasno pa podatki kažejo, da so posestva zasebnikov že tako razmeroma mala in navadno ne presegajo petih hektarjev. Zaradi tega sodijo, da bo na tem •bmočju potrebno ustaviti nadalj- nje drobljenje kmetijskih pose- stev, kajti tudi živinoreja in sad- jarstvo, ki sta za to območje naj- ustreznejši kmetijski panogi, lah- ko glede na zahtevo po blagovni proizvodnji tudi v kooperativni proizvodnji bolje uspevata na večjih posestvih. Drugi pomemben ukrep je prav gotovo potreba po krepitvi druž- benega sektorja. Sodijo, da bo po spremembah organizacijsk:ih ob- lik šmarske zadruge to delo znat- no lažje, saj se bo operativno de- lo obogatilo. Težijo pa tudi, da bi kmetijski strokovnjaki delali predvsem v proizvodnih okoliših. Eden od resnejših problemov v zvezi s kmetijstvom, je tudi vprašanje polproletarcev. V šmar- ski občini — predvsem v okolici Rogaške Slatine in Mestinja živi okoli 3 tisoč prebivalcev, ki so hkrati zaposleni v industriji, tr- govini ali obrti, a hkrati tudi kmetujejo. Razumljivo je, da na način nastaja dvojna škoda. Naj- prej v gospodarski organizaciji, kjer ti ljudje ne delajo z istim elanom in odnosom do podjetja kot oni, ki nimajo zemlje — hkra- ti pa je prav njihova zemlja naj- slabše obdelana, kar je končno razumljivo. Delo v tovarni ali v podjetju jim pač vzame določen čas. Spričo velikega števila de- lavcev - kmetovalcev je ta pojav prav gotovo zaskrbljujoč. Temu problemu bodo zaradi te- ga v šmarski občini v naslednjem obdobju posvetili še posebno po- zornost, kajti gotovo je za napre- dek vsega območja v veliki meri pomemben predvseni razvoj kme- tijstva. Menijo tudi, da bo potreb- no posvetiti še .posebno pozornost vprašanju doslednega izvajanja odloka o agrominimumu, ki daje kmetovalcem velike možnosti in lahko v veliki meri tudi pripomo- re k hitrejšemu porastu narodne- ga dohodka na tem področju. Piramide hmeljevk se v Savinjski dolini vse bolj umikajo sodobn im žičnicam EDEN OD POGOJEV - ZNANSTVENA RAZISKAVA Z razvojem gospodarstva se bolj in bolj krepi zahteva po in- tenzivnejšem sodelovanju gospo- darskih organizacij z znanstveni- mi zavodi, in sicer na vseh pod- ročjih dejavnosti. V industriji je moč plodove tega sodelovanja za- slediti domala v vseh večjih ko- lektivih, in sicer enako glede po- večavanja proizvodnje, pri smotr- nem načrtovanju rekonstrukcij, glede napredovanja pri proizvod- nosti dela in podobno. Za celjsko območje pa je zlasti značilno, izredno plodno sodelo- vanje kmetijskih organizacij z osrednjim hmeljarskim inštitu- tom v Žalcu. Prav gotovo je res- nična trditev, da bi Savinjska do- lina v zadnjih letih ne zabeležila tako sunkovitega razvoja v kme- tijstvu, če bi žalski inštitut ne odigral bistvene usmerjevalne vloge. Ce si delovanje inštituta na grobo ogledamo v obdobju zad- njih petih let, lahko ugotovimo. da je imel v tem času dokaj raz- lične naloge. V začetku je spričo pomanjkanja ustreznih strokovnih kadrov bil neposredno odgovoren tudi za operativne naloge, pola- goma pa se je s krepitvijo osred- nje zadruge v Savinjski dolini in zlasti z ustanovitvijo kmetijskega kombinata lahko posvetil osnov- emu smotru — znanstvenemu de- lu in raziskavam. Ce si izberemo izmed ogromne- ga dela, ki ga je v tem času opra- vil inštitut, je prav gotovo po- trebno omeniti izredno prizade- vanje za razvoj hmeljarstva in živinoreje. Na teh področjih je . bil prav žalski inštitut nosilec na- ] prednih teženj. In končno tudi novost, ki jo uvajajo na hmeljiš- [ čih — nove betonske žičnice — so dejansko plod večletnih prouče- vanj in raziskav žalskega inštitu- ta. Zanimivo je tudi, kako koristi- jo tudi uporabo njihovih izsled- kov? Med njihovim delom se je pokazalo, da je razen intenzivne- ga proučevanja posameznih na- prednejših oblik in novitet po- trebna tudi izredno velika priza- devnost, da se ti izsledki prenese- jo v stvarnost ter da se s pravil- nimi in nazornimi prikazi pred- nosti dokaže smotrnost novih ukrepov. Za tako delo pa je ra- zen visoke izobrazbe potrebna še velika vitalnost kolektiva in od- ločnost pri uresničevanju posa- meznih zamisli. Praksa je namreč pokazala, da je le tako možno do- seči, da posamezne dobre novosti dosežejo učinek in da ne ostane- jo zgolj študija in papir v preda- lu brez prave vrednosti. In prav na tem področju je žal- ski inštitut zabeležil največje us- pehe. Dosedanje izkušnje pa so jim tudi učinkovito vodilo za na- daljnje delo, posebej še zato, ker jih v naslednjem obdobju s kre- pitvijo družbenega sektorja čaka- jo še večje naloge. 500 ha SADOVNJAKOV V konjiški občini so si že lani močno prizadevali, da bi povečali površine za lastno kmetijsko pro- izvodnjo osrednje zadruge. Do- slej je bilo razmerje med zemljo zasebnikov in zadrugo za družbe- ni sektor neugodno. Zaradi tega sodijo, da bo v naslednjem obdob- ju potrebno posvetiti skrb pred- vsem povečanju F>ovršin za nove sadne plantaže. Računajo, da bo- do uspeli v kratkem urediti za okoli 500 hektarjev sodobnih plantaž, in sicer največ v Škal- cah in v Zgornji Pristavi. Velik plantažni nasad na Skrb- niku v šmarski občini že daje slu- titi, da se podira stara miselnost. Tu so zabeležili prve uspehe v sodobni sadjarski proizvodnji. Razen tega so v šmarski občini tudi v okolici Rogatca ufedili okoLi 100 hektarjev veliko sadno plantažo, ki bo bistveno dvignila narodni dohodek tega kraja. V obeh omenjenih krajih pa pome- nijo nove plantažne površine še- le začetek 'obsežnih del na tem področju. Kajti prav za te kraje je značilno, da so klimatski po- goji, a tudi zemljišča primerna za gojitev sadja in jagodičevja. Hkrati pa velja pripomniti, da je značilno za nižinske predele, ki lahko dajo dovolj krme za raz- voj živiinoreje, da so zemljišča večinoma izčrpana in nezadostno gnojena. Strokovnjaki sodijo, da so nižinski predeli v zadnjih sto letih nepravilno lin nezadostno gnojeni in brez ustrezne nege. To dejstvo prav gotovo bistveno vpli- va na sedanje stanje živinoreje, kjer občasno opažajo tudi pod- hranjenost živine. Zanimivii so tudi podatki o upo- rabi imietnih gnojil v posamez- nih občinah celjskega okraja. Glede tega je šmarsko območje na zadnjem mestu. No, to stanje nekoliko opravičuje dejstvo, da je veliko obdelovalnih površin na strmih pkobočjih, l?:jer je obdelava in ustrezna nega otežkočena in kjer tlidi z velikimi količinami gnoja ne bi idosegli takih uspehov, kot jih lahko dosežejo v dolini. Vendar pa bo v naslednjem ob- dobju potrebno vsaj v nižinskih predelih uveljaviti težnjo po po- večanju porabe umetnih gnojil. Lansko leto j a zadruga na tem področju že zabeležila začetne uspehe, saj se naprednejši kmet- je vse bolj usmerjajo na 'blagov- no proizvodnjo, ki lahko ob pra- vilni orientaciji pomeni spremem- bo in veliko pridolbitev kmečkega prebivalstva. Zlasti močno se za- vzemajo za proizvodnjo pitanih govedi, ki so na trgu m^očno iska- no blago. —m PRESKRBA osrednja naloga PRI AGROPROMETU MENIJO, DA LETOS NE BO TEŽAV Zadnje posvetovanje stalne konference mest je opozorilo na pomembne naloge komun in pre- skrbo valnih podjetij ter na nji- hovo odgovornost glede oskrbe mest in industrijskih središč. Na tem področju je bilo zlasti lani precej britkih izkušenj. Spomnimo se samo sunkovitih nihanj cen krompirja, astronom- skih številk pri ceni fižola in po- dobno. Kako se rešiti teh neprijetnosti, je prav gotovo eno od najbolj bistvenih vprašanj. Tudi v celj- skem okraju so o "tem v zadnjih mesecih veliko razpravljali, kajti jasno se je pokazalo, da so anar- hični pojavi na trgu predvsem posledica nekoordiniranega dela. Zaradi tega se je celjsko oskr- bovalno podjetje s sadjem in ze- lenjavo ^>Agropromet« že sedaj povezalo s kmetijskimi organiza- cijami in kmetijskimi kombinati. Sklenili so podrobne pogodbe, ki zajemajo vse pomembnejše kme- tijske sezonske proizvode. Zlasti močno so se na tem področju an- gažirali žalski kmetijski kombi- nat, kombinat iz Šentjurja in celj- ska kmetijska zadruga. Slabosti dosedanjega dela so iz- virale večinoma iz razmeroma la- bilnih pogodb med oskrbovalnim podjetjem in proizvajalci. Zaradi tega so letos predvsem na pobudo gospodarske zbornice dali pose- ben poudarek trdnosti pogodb in pa nekaterim dodatnim elemen- tom, ki se zlasti pri proizvodnji sezonskih kmetijskih pridelkov bistveni. Gre v glavnem za dolo- čevanje minimalnih garantiranih cen in za ustanavljanje »fondov rizika«. Tako sodijo, da bodo s sodelo- vanjem komun lahko letos tržne prilike mnogo bolj ustaljene, oskrba industrijskih središč pa popolnejša. Pri celjskem preskr- bo valnem podjetju smo zvedeli, da sklepanje pogodb gre zelo hit- ro in celo preko pričakovanj, da pa istočasno spričo tega niso več v skrbeh za oskrbo mesta in osta- lih središč. Zlasti zadovoljive so spremembe glede prizadevanj za proizvodnjo zadostnih količin krompirja. Hkrati pa sodijo, da bo z ureditvijo toplih ogrevalnih gred v Medlogu možno oskrbova- ti Celje tudi v predsezonskih dneh s svežo povrtnino. Zanimi- va je tudi ugotovitev, da v okoli- ci Celja hitro raste zanimanje za- družnikov za proizvodnjo vrtnin, da pa se trgovina v glavnem lah- ko naslanja na povrtninski obrat na Lavi, kajti le ta je sposoben ob konkurenčnih cenah kontinu- irano preskrbovati zahtevno tr- žišče v Celju. Glede jajc so nam povedali, da jih je zaenkrat sicer zmanjkalo, da pa bodo že v kratkem dobili znatno količino za potrebe Celja. Zanimiva je tudi ugotovitev, da so kljub začetnemu odporu proti vloženim in hlajenim jajcem, vse zaloge Agroprometa pošle, čerav- no je šlo za preko milijon kosov. Sami so si uredili cesto v mali vasici Topole pri Rogaški Slatini so imeli ves čas velike težave zaradi ne- urejene ceste. Cestišče do te vasice je bUo trasirano že pred vojno, toda vselej je 23nanjkalo sredstev, da bi zamisel o ureditvi ceste ures- ničili. Tako so se prebivilci pred dvema letoma sami odločili, da si bodo s prostovoljnim delom uredili primemo cesto do Topol. Pobudniik akcije in organizator prostovoljne- ga dela je bil tovariš Anton Debelak. Pridno so delali, mladina in tudi starejši. Med njimi celo starčki. Tako je njihova cesta polagoma po- stajala stvarnost. In končno so jo tudi do konca zgradili. Skupaj so opraviOli okoli 15 tisoč prostovoljnih ur, mnogi vaščani pa so poma- gali tudi z vožnjami in gra- divom. Nova cesta do Topol je dolga .1 kilometer, je so- ' dobno urejena in je prevoz- na tudi za težja motorna vo-, žila. Sodijo, da so med pro- stovoljnim delom vgradili v nasipe ceste okoli 700 kubič- nih metrov zemlje in razne- ga gradiva. Vrhnjo plast pa so izdelali iz leša, ki so ga dobro stlačili in zravnali. Pobuda krajevnega odbo- ra v Raden^.ki vasi in pri- zadevanje tovariša Antona Debelaka je bila hvalevred- na, še bolj pa vztrajnost prebivalcev tega kraja. Mir- no lahko tudi rečemo, da je ta primer lahko v pouk mno- gim krajem, kjer bi prav tako s prizadevnostjo lahko uredili marsikatere komunal- ne probleme, ki so ponekod še bolj pereči. Žal pa le ča- kajo na pomoč. Zaradi tega je tudi primer iz Topol hva- levreden in ni slučajnost, da je ta primer predsednik okrajnega odbora Socialistič- ne zveze v Celju inženir An- drej Marine še posebej po- hvalil na občinski konferen- ci SZDL. Kajti gre. je dejal, za izredno vzpodbuden in samoiniciativen primer delo- vanja krajevne organizacije. Š3la Š8 ledno pereč problem Na zadnji konferenci krajev- nega odbora v Kozjem so se ljud- je temeljito pomenili o vseh po- membnejših problemih kraja. Med mnogimi perečimi vprašanji so sprožili tudi problem zdravst- vene postaje in nenehnega me- njavanja zdravnikov. Upajo pa, da jih sedanji zdravnik in zobo- zdravnik ne bosta kmalu zapusti- la. Zlasti še, ker bodo postajo še bolje opremili. S pomočjo kme- tijskega obrata »Bohor« bodo na- bavili tudi potreben rentgenski aparat. Istočasno so podrobno obrav- navali nujno potrebo po ureditvi šole, ki je v zelo slabem stanju. Sodijo, da bi bilo najbolje, če bi lahko gradili novo šolo. Toda to je povezano z velikimi sredstvi. Nekateri so celo predlagali, da bi namesto novega stanovanjskega bloka gradili šolo, v sedanji šoli pa bi uredili ustrezno število sta- novanj. Menijo namreč, da bi ta rešitev bila toliko bolj primerna, ker je kmetijski obrat v Kozjem že zbral znatna sredstva za nova stanovanja in bi lahko zamisel hitro uresničili. L. 33 TISOČ TON V žalski občini so lani že v za- četku leta imenovali poseben od- bor za vodenje krajevnih akcij za prostovoljno delo občanov pri urejanju nekaterih perečih komu- nalnih problemov. Delo odbora je bilo uspešno, zlasti veliko pa so k uspehu pri- pomogli krajevni odbori Sociali- stične zveze, ki so bili pobudniki posameznih akcij prostovoljnega dela. Skupaj so v žalski občmi opra- vili kar okoli 33 tisoč prostovolj- nih delovnih ur, pri čemer je so- delovalo okoli dva tisoč občanov. Zanimiva je ugotovitev, da je pri teh deUh bilo največ storjenega pri urejanju naselij. In sicer so to dosegli z zelo uspešno akcijo pod naslovom »olepšajmo svoj kraj«. Najvidnejše uspehe so za- beležili na Vranskem, v Braslov- čah, Vinski gori in v Grižah. Razen tega pa so občani iz žal- ske občine prispevali za ureditev svojih krajev kakih 7 m-il'.jonov dinarjev v denarju ali F>a gradi- vu, ki je bilo potreibno. Sodijo pa, da zraven tega vrednost opravlje- nih del presega osemnajst milijo- nov dinarjev, tako da skupaj s prispevki in gradivom , cenijo skupno vednost letošnjih prosto- voljnih del v žalski občini na pre- ko 24 milijonov dinarjev. Gre to- rej za izredno lep uspeh, ki pa je tudi po množičnosti in po širini prav gotovo na tem področju v zadnjem obdobju eden najvidnej- ših uspehov. Dosedanje izkušnje pni ureja- nju krajev s pobudo in pomočjo prebivalcev kažejo, da bo potreb- no letos na ta način urediti še mnoge probleme. Zlasti velike na- loge so si zadali na Polzeli, kjer bo občinski praznik, razen tega pa tudi v ostalih krajih — pred- vsem v Braslovčah, Preboldu in Žalcu. V teh krajih so se, da bi pospešili krajevno dejavnost, od- ločili tudi za krajevni samopri- spevek, ki bo bistveno poživel de- lo, saj bodo krajevni odbori raz- polagali z osnovnimi sredstvi. Težave vinogrodništva V celjskem okraju so po pri- j ključitvi treh občin bivšega no- vomeškega okraja dejansko trije pomembnejši predeli, kjer je raz- vito vinogradništvo; in sicer del šmarske občine, konjiški predel in Bizeljsko. V vseh treh prede- lih pa so zlasti v lanskem letu nastopale iste težave. Spričo posebnih pogojev, ki iz- virajo iz razmeroma velikih zalog vina, je bila cena novemu vinu zelo nizka, tako da v nekaterih primerih niso povrnjeni niti pro- izvodni stroški za obdelavo in go- jitev grozdja. Razumljivo je, da tak pojav lahko bistveno vpliva na nazadovanje te kmetijske pa- noge. Toda le tedaj, če se kmeto- valci usmerjajo le na gojitev ta- kih sort grozdja, ki so primerna le za vino in zanemarjajo namiz- no grozdje. V tem pa po sodbi strokovnjakov leži tudi osnovni vzrok vseh slabosti naših vino- rodnih krajev. Že bežen pogled na celjsko trž- nico v jesenskih dneh in tudi drugih krajih nam pokaže, da na trgu domala ni bilo (razen nekaj izabele) domačega grozdja. Veči- noma je prevladovalo kvalitetno grozdje iz Mačve in deloma šu- madinska črnina. In sicer kljub temu, da so na grozdju vinograd- niki iz južnih krajev iztržili ne- primerno več, kot bi lahko iztr- žili, če bi to grozdje predelali v mošt. Vprašamo se lahko: zakaj je v naših krajih tako dosledna ome- jitev le na proizvodnjo vina? Odgovor je dvojen — za prede- lavo grozdja v vino je potrebno precej manj dela in hkrati je ob tem potrebno tudi manj organi- zacijskih sposobnosti. Znano je namreč, da namizno grozdje mora biti temeljito izbrano in očiščeno, sicer le težko dosežemo zadovolji- vo ceno. Nadalje je potrebno na trgu nastopiti tudi z večjimi ko- ličinami, in podobno. Vse to pa zahteva prav v konici sezone do- datno obremenitev kmetovalcev in zadružnih poslovnih okolišev. Ra- zen tega pa je potrebno že pri ob- navljanju vinogradov paziti na primerne sorte. Tega pa smo pri razvoju vinogradništva pogrešali. Morda sezona v tem pogledu ni bila najbolj značilna — vreme je vinogradnikom nekoliko pona- gajalo in grozdje je bilo kislejše. Toda neprijetna izkušnja, ki je lahko 'pouk, pa nam vendarle ostane. Skoda bi bilo, če izkušnje ne bi upoštevali. -le Izredno ugodni pogoji za družbeno deiavnost Ko so pred leti kmetijske zadruge gradile nove hmelj- ske sušilnice in potrebne prostore za neposredno de- javnost zadruge, so povsod — zlasti po v Savinjski do- liriii — gradiiM zraven tudi prostore za družbeno dejav- nost. Tako imajo domala vsi zadružni domovi v Savinjski dolini in tudi v 'drugiih kra- jih okraja razen potrebnih sušilnic in drugih operativ- nih prostorov še dvorane za razne prireditve, klubske sobe in podobno. Tedaj so mnogi grajali ta način gradnje. Toda pokaza- lo se je kmalu, da so biiile kritike neumestne in da je bilo vredno dodati še nekaj sredstev tudi za družabne ] potrebe kmečkega prebival- 1 stva. j Se prej so namreč bili na vseh sestankih in občinskih zborih raznih krajevnih dru- štev in občinskih vodstev v ospredju predvsem problemi prostorov za prosvetno in družabno dejavnost v zim- skem obdobju, ki je za kme- tijsko prebivalstvo značilno le v zimskih mesecih. Danes teh problemov v glavnem ni več; oziroma obstojajo tam, kjer v kraju ni sodelovanja med zadružnimi obrati in po- sameznimi društvi. Novi domovi pa so ustva- nili tudi pogoje za hitrejši razmah mladinskega dela in za ustanavljanje mladinskih klubov. Na tem področju so tudi največ nared;ili v Savinj- ski dolini, saj domala ni zadružnega doma, kjer ne bi imeli klubske sobe s televi- zij sk'im sprejemniikiom in kjer se v zimskih mesecih ne bi zbirala mladina. Veliko prednost pa imajo prosvetna društva. Zlasti le- I>e uspehe je zabeležilo pro- svetno društvo v Ssmpetru i in v Preboldu. Šompetrčani iso celo organizirali! kinopred- ; stave, podobno pa so tudi v ] Mozirju in okolici. A tudi ostala društva so z novimi objekti dobila osnovo za nadaljnje delo. Vselej je pred časom bil namreč pro- blem prostorov — celo za sestanke in podobno. Teh te- žav ni več. Zlasti poučen je primer iz Braalovč, kjer ima- jo razen velike dvorane za prireditve še lepo urejeno klubsko sobo, v kateri se od- vija vsa družbena dejavnost kraja. Podobno je tudi v Petrovčah in v drugih kra- jih. Hkrati pa je res, da ne- katera neaktivna društva v novih pogojih ne morejo opravičevati svoje slabo de- lo z objektivnimi težavami, kar se je prej tudi dogajalo. Ob analizi delovanja društev zlasti v Savinjski dolini pa ugotovljajo, da se je delo društev v zadnjem obdobju bistveno izboljšalo, kar je prav gotovo posledica tudi boljših pogojev za delo, M. CELJSKI TEDNIK STEV. 3 — 25. januarja 1963 ŽEMA*DOM vDRVŽINA ReienČek - enakopraven cian družine Kako veliko različnih družin imamo! Družine z ureje- nimi razmerami, družine, kjer vladata slaba volja in pre- piri, družine s starši, ki so predani alkoholu, družine z otro- ki, družine brez njih itd. Skoraj v vseh primerih so žrtve neurejenih družinskih razmer otroci. In danes taki otroci niso več prepuščeni sami sebi. Vrsto institucij imamo, ki se bavijo z njihovo vzgojo, veliko je ljudi, ki se poklicno ukvarjajo s temi malimi zapuščenčki. V celjskem centru za socialno delo že dalj časa deluje rejniška služba, ki je zlasti v zadnjem času že dosegla nelcaj lepih uspe- hov. Pa poglejmo, kako rejniška služba deluje. V svetu se je uveljavilo več načinov rejništva in tudi v Slo- veniji so se poleg rejništva v dru- žinah, razvile rejniške kolonije. Te zajemajo večje število rejen- cev in imajo svoje dobre in slabe plati. V Celju so vse te pogoje skrbno pretehtati in se odločili za tak način rejništva, kjer aru- žine sprejmejo v svoj krog rejen- čka kot popolnoma enakopravne- ga člana. Zakaj tak način? »•Za rejništvo se navdušujemo zato, ker vemo, da tudi najbolje opremljeni zavodi majhnemu o- troku ne morejo nuditi tistega, kar lahko najde v zdravem dru- žinskem okolju. Ni namreč do- volj, da otroku materialno zago- tovimo obstoj,« so nam povedali na centru za socialno delo. »Šte- vilni strokovnjaki, posebno pa mentalno higienski, ici se inten- zivno bavijo z duševno higieno otroka, priznavajo, da je družina edina, ki je najbolj primerna, da se v njej razvijejo harmonične osebnosti: Seveda pa s tem ne trdimo, da nam domovi niso po- trebni. Razumljivo je, da je pred- vsem starejše otroke, M se ne mo- rejo več navezati na novo druži- no, bolje vključiti v domski ko- lektiv. Tu se bo navzel kolektiv- nega duha, tovariških odnosov in podobnih lastnosti, Id so za življenje v kolektivu nedvomno velikega pomena.« V celjski občini je zdaj 132 re- jencev in to v 99 družinah. Ko smo pobrskali po statistikah cen- tra za socialno delo, smo opazili, da je največ rejniških družin de- lavskih oziroma polproletarskih, nato sledijo uslužbenske, medtem ko so kmečke družine na zadnjem mestu. To pa je tudi razumljivo, saj imajo na vaseh za vzgojo otrok res bolj malo časa. Zanimi- vo je, da je največ rejniških dru- žin na področju Vojnika in Ve- lenja, medtem ko jih je v Celju malo, kljub temu, da je tu veliko pogojev zanje. »Rejništvo zahteva od rej nic nedvomno veliko požrtvovalno- sti,« je povedala tovarišica Maj- da Brenčičeva, ki na centru za socialno delo skrbi za rejništvo. »Moram reči, da bi vsega dela rejnic kar ne mogli poplačati. Ve- seli smo, da imamo v glavnem dobre rejniške družine in da vsaj s te plati nimamo prevelikih te- žav. Nekoliko drugače pa je s starši dojenčkov, zlasti pri tistih, ki so predani alkoholu, prostitu- ciji, ali so kako drugače prizade- ti. No, pa tudi to se da rešiti,-« se je nasmehnila. Rejništvo je nedvomno ena šte- vilnih plemenitih, velikih skrbi za mladi rod. Seveda lahko tudi tu še kdaj pa kdaj naletimo na koristoljubnost, k sreči pa takih primerov ni veliko in glavni na- men rejništva - da otrok v ureje- ni družini dozori v zdravo, samo- stojno osebnost — se lepo uresni- čuje. Center za socialno delo v Celju, ki vsako leto za rejnice prireja tudi enodnevne seminarje ter celjska občina, ki za rejnice izda mesečno skoraj milijon di- narjev, imata prav gotovo za to veliko zaslug. -ij SimsUa kozmetika Hladni dnevi so za nekatere že- ne prava muka. Mrzle, rdečkaste in razpokane roke in noge, nam vzamejo še zadnjo trohico dobre volje. Večina težav izvira iz sla- be cirkulacije krvi in prav lahko jih odpravimo s preprosto, toda vztrajno masažo. Masažo rok in nog lahko opra- vimo sami. Na roke in na noge nanesemo rplasit kreme in jih nato masiramo od vrhov prstov do za- pestja oziroma gležnjev. Masaža mora biti energična in nepreki- njena in je posebno važna za tiste ljudi, ki imajo ozebline. Kopeli rok in nog so drugo učinkovito zdravilo proti hladu in ozeblinam. Namočite roke in noge v toplo vodo in nato dolivaj- te vroče vode. Kopel opravite zvečer, lahko pa tudi zjutraj. Jutranje kopeli so še posebno ko- ristne, ker zavoljo pospešene cir- kulacije krvi ne boste občutili tolikšnega mrazu. Ko roke in no- ge okopate, jih namuižite z dob- ro, hranljivo kremo. Kadar se kopate, se po kopeli dobro otrite s frotirko. Ko začuti- te, da tkoža postaja topla, je to znak, da je cirkulacija krvi zelo v redu, in verjemite, 'to dejstvo bo dobro vplivalo tudi na vaše razpoloženje. In obraz? Najprej moramo ugo- toviti kako mraz sploh vpliva nanj. Zjutraj, ko odidete nu uli- co, čez čas izvlecite ogledalo in se brez usmiljenja poglejte vanj. Kaj boste videli? Stisnjene gube, rde- če in solzne oči, vijoličaste lise na obrazu in — rdeč nos. No, to- da ni še vse izgubljeno! Z redno in sistematično nego bomo vse to odpravili. Začnimo z očmi. Redno jih kopijImo v losijonu, ki ga lahko kupimo v lekarni ali dro- gerijl. Oči kopamo zjutraj in zve- čer in kmalu bo bolje. Kožo moramo pozimi dobro hrc^rutil NaUge mneserng dobro, hranljivo kremo in vtremo v ko- žo z odločnimi udarci prstov. Vprašanje šminkanja je pozimi zelo delikatno. Nedvomno žena, ki je šminkanje »strokovn/D« opra- vila, učinkuje na mrzli ulici mno- go lepše kot tista, ki je na to pozabila. Toda še vedno je bolje, da šminkanje opustimo, kot pa da šminkamo napačno. Ker mraz vpliva na kožo tako, da le-ta dobi lahen vijoličasti navdih, se mo- ramo po tej ugotovitvi ravnati tudi mi. Proč torej s šminkami z orožnimi toni in prihranimo pud- re s temnim sijajem raje za top- lejše dni! Največji prijatelj lepe polti so seveda vitamini. Tudi pozimi mo- ramo paziti na to, da je hrana dovolj bogata z vitamini. Jogurt in mleko naj bosta vsak dan na naši mizi. In še tole! Ste že kdaj opazili, da je pozi- mi vaš obraz zjutraj mnogo lepši kot dopoldne? Nikar ne bodite presenečeni, če vam povemo, da je vzrok za to skoraj vedno v napačni prehrani. Naš najobičaj- nejši jutranji obrok je bela ali črna kava. To pa prav gotovo ni dvolj za osem ur, ki nas ločijo do kosila. Naš utrujen, izžet obraz je torej posledica te delne izčrpa- nosti. Navadimo se, da bomo po- zimi odšli v službo šele, ko bomo zjutraj pojedli zajtrk, ki bo tako hranljiv in obilen, da nam ne bo težko čakati do kosila. In kmalu bc tudi naš obraz zadovoljivejši. MED DVEMA OGNJEMA Ko sta se pred dobrimi šestnaj- stimi leti -zakonca K. vselila v majhno enosobno stanovanje v bližini mesta, je bila pokojna lastnica hiše še živa. Sklenili so pogodbo, uredili zahtevane for- malnosti in življenje je teklo mir- no dalje. Zakonca K. sta hodila na delo, nikoli nista pomislila na to, da bi se nekoč utegnilo življs- nje spremeniti. In zgodilo se je. Umrla je njuna gospodinja. Po njeni smrti so se v hišo vselili novi najemniki. Na levo in desno stran njunega stanovanja so pri- šli novi mejaši. Kdo bi takrat slu- til, da bodo ti mladi ljudje nekoč prestopili mejo kulturnih odno- sov! Tragedija se je pričela takrat, ko bi v hiši moralo vladati vese- lje. Zakoncev K. nista prav nič mo- tila nova Zemljana onkraj sten njenega stanovanja, motilo pa ju je to, da sta stranki pričeh segati po njuni najemniški pravici, skratka, da so sosedje dobili na- enkrat velik »apetit« odatki pa dokazujejo, da prav ta neak- ti\most povzroča v mnogih pri- merih hitro upadanje telesnih in duševnih moči. To potrjujejo tu- di zelo pogosti primeri ljudi, ki so si sicer močno želeli upokojit- ve, ki pa so bili — ko so upoko- jitev dosegli — močno razočarani in to predvsem zavoljo občutka, da nikomur več ne koristijo. Razumljivo je, da je za srečno življenje v pokoju potrebna dob- ra materialna preskrbi j enost, ra- zumevanje v družini in predvsem ljubezen in pozornosti najbližjih. Pravijo, da žene laže prenašajo upokojitev kot možje in menda je to kar resnična trditev. Gospo- dinjska opravila vzamejo ženam večino njihovega časa, poleg tega pa se žene bavijo še s številnimi drugimi opravili, ki jih možje imenujejo včasih zapravljanje ča- sa. Več klepetajo, pišejo pisma, berejo, obiskujejo svoje prijatelji- ce itd. V pokoju pa so lahko prav za- dovoljni tisti ljudje, ki imajo kak- šnega konjička. Ko so bili še v službi, za to svojo »slabost« mar- sikdaj niso našli dovolj časa, zdaj pa je za vrtnarjenje, za ribolov, lov, čebelarstvo in podobne strasti kar nenadoma na razpolago do- volj ur. Skratka, ugotavljamo, da ni prav, če ob upokojitvi preneha vsako delo. Pokoj še zdaleč ni ko- nec življenja. Je še lepa, dolga do- ba, ko lahko koristimo okolici, našim dragim in vsej družbi. S tem pa bomo koristili tudi sebi! Dr. L. S, Iz preboldskih gostiln Tovariš uradnik, slučajno sem zavil v krčmo in ko sem videl večjo gručo opitih fan- tov, sem jih pobaral, zakaj ho- dijo v gostilno. Pa so mi nadro- bili dovolj resnih vzrokov. »Kaj pa boš počel? Po službi bi se marsikiii nrileelo. Tako oa niti nimamo rednih televizijskih oddaj, še manj kakšen ples ali katero drugo društveno dejav- nost. Saj vse spi pri nas v Pre- boldu! In še čitalnica ti postreže le s starimi časopisi in revijami. Kaj boš potem?« Tako so modrovali in kljub zapletajočim jezikom, sem ugo- tovil, da drži rek »in vino veri- tas«. Mladina v Preboldu obstoja to- da mladinska organizacija spi, enako tudi Ljudska tehnika. Či- talnica je resnično zbiralnik ča- sovno zastarelih novic, ki sodijo že v arhiv. Prav tako ljudska tehnika. Društvo je razmeroma bogato, žal pa ni tistih, ki bi do- kazali, da je tehnika »ljudska«. In mar je čudno, če se ljubi- teljsko delo mladine večkrat nki- ti z razbitimi kozarci in nalom- Ijenimi rebri? Najbrž pri tem ni vsa krivda na mladini, kajti rav- no starejši in predvsem družbene organizacije morajo dati vzgled. Toda le kdaj se bo v Preboldu jkaj premaknilo, saj to stanje ni tako mlado. J. Ancelj SMOTRNO USMERJANJE V februarju bo občinski komite ZKS v Slov. Konjicah izvedel v okviru politične šole seminar za člane Zveze komunistov iz vrst kmetiTcev in prosvetnih delav- cev. Obravnavali bodo gospodar- ske in politične naloge v občini za tekoče leto. Takšno usmerja- nje bržčas najbolje povezuje vse sile v občini za dosego zastavlje- nih nalog. NASVETI Madeže potu odpravimo tako, da jih zdrgnemo z mešanico treh delov etra, treh delov alkohola in enega dela salmiakai Zatohle obleke pošteno prezra- čimo in jih zdrgnemo z razredče- nim salmiakom. Zatohlost lahko preprečimo, če ^>oložimo med volnene izdelke iveže lesno oglje. Madeže od črnila odpravimo iz volnenega blaga takole: Madež odrgnemo z glicerinom in ga nato speremo s toplo vodo in milom. * Ali pa: kanemo na madež nekaj kapljic mleka, ki ga čez nekaj minut spet odstranimo s suho vato, nato pa blago speremo v milnici in posu- šimo. Madeže od rje odstranimo z nekaj kapljicami lojeve sveče. Da (Tfianel^en ^ zadnji številki Manekena smo J ^li tale prikupen model za ^ntka, ki je rad lepo in praktič- no oblečen. Lep moški Vse žene posvečajo več ali manj časa svoji osebni higi- eni, negi rok, obraza, las itd. Možje — vsaj večina njih — pa mislijo, da so za svoje telo storili dovolj že, če se dobro umijejo in vsako jut- ro in zvečer umijejo zobe. Pa ni prav tako! O Pri/poročamo, da tudi možje, takoj ko vstanejo, po- svetijo vsaj nekaj minuA: ju- tranji telovadbi. Samo nekaj počepov in dihalnih vaj pri odprtem oknu, pa bodo že veliko storili. O Najboljši način, da po- spešimo cirkulacijo krvi, je masaža vsega telesa s suho ščetko. To masažo lahko opravimo tudi v postelji. @ Po masaži se je treba temeljito umiti in če je le mogoče, tudi oprhati. O Vonj znoja odbija. Tu- di najgalantnejša kretnja ga ne bo zakrila in tak kavalir bo hitro izgubil simpatije pri svojih oboževalkah. Možu pa, ki temeljito skrbi za osebno higieno, se teh ne- všečnosti ni treba bati. 0 Vsakdanja masaža gla- ve ni samo preizkušeno sred- stvo proti glavobolu, temveč dobro deluje tvd.i proti iz- padanju las. # Nogavice je treba pre- obuti vsak dan, vsak dan pa tudi kopati noge in to v vodi, ki smo ji dodali malo soli. 9 Ko se mož vrne iz služ- be, naj se preobleče. Tako bo obleka dlje časa ^"zdržala«, mož pa se bo bolje odpočil. # Tudi možje naj neguje- jo svoje nohte. Kožice ni tre- ba rezati; dovolj je, če jo pri vsakem umivanju rok z bri- sačo pritisnejo nazaj. Je že res, da so to malen- kosti, drži pa tudi to, da jih izku.šeno žensko oko kaj kmalu opazi. Simbol splavarjev pod snežno odejo Citajte »CELJSKI TEDNIK« (D CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 3 — 25. januarja 1963 ZGODBE ZA VAS Nitd sam ni dobro vedel, kdaj se ga je Oiprijelo ime »Amater«. In po vsej verjetnosti bi še dan- danes živel, če ne bd nekdo pod- vomil v to resnično amaterstvo. Bil je čudovita mešanica doib- rega in p>onižnega, močnega in počasi mislečega moža. Obraz je izdajal moža, ki mu je otroštvo še vedno v krvi, njegova drža pa je bila za spoznanje upognje- na, le enkrat so se vsa vretenca zravnala, toda o tem naj govori zgodba. JI MATER Javil se je na razpis v podjetju »Tempo-eksport« in bil sprejet. Prve mesece je s tiho vztrajnost- jo urejeval arhiv, katerega se zadnja leta še miši niso več lo- tevale, ker je bil preveč zapra- šen. Ni se silil v ospredje in če- prav je bil eden najbolj vljudnih uslužbencev, je najraje čepel v mračnem arhivskem prostoru. Včasih je sanjaril o tem, kako bo analitik in kako bo odrejal kam z izvozx>m in še mnogo dru- gega. Posmehljivi obrazi nadrejenih so mu bili prijetni, saj jih je na svoji grtbi že toliko filtriral, da so mu pomenili naklonjenost. Pa se je zgodilo nekaj, kar je do je- ter globoko poseglo v . njegovo mirno življenje. Večkrat ga je povabil pomočnik računovodje v svoj avto, češ, da ga bo popeljal po dolu domov. Prijalo mu je. In nekega dne je kar začutil srh, ko se je vratar namenil s trdim obrazom proti njima in zahteval, naj izstopita. Niti ni protestiral, ko so izpod njegovega sedeža potegnili neko miniaturno specialno pripravo, ki je bila tajna posebnost pod- jetja. In čeprav je tu in tam zaupal pogled v direktorjeve oči in vča- sih rekel: saj nisem — je vendar- le dovolil, da so izlili ves žolč na njom ter ga degradirali v navad- nega uslužbenca sprejemne pisar- ne. Ndkal-vOr pa ni mogel razu- meti, zakaj ga niso predali poli- ciji. Ni znal poiskati pravih vezi med predmetom in prijateljem, le za spoznanje še bolj ukrivU. hrbet in pogled ter še vestne je opravljal službo. Mesto analitika ie ni., bilo zasMeno^.....v......^ _ . Toda nekaj ise je amaterju le posvetilo. Odslej so ga bolj tova- riško pozdravljali na upravi in vabila v družbo so 'bila bolj po- gosta. In približal se je zanj usoden dan kot železniško križišče z na- pačno postavljenimi kretnicami. Tudi njega so povabili v pisar- no komercialnega direktorja, ki je -slavil svoj rojstni dan. Zvrstile so se raznovrstne pi- jače in zdravice in ko je Amater komajda še občutil žgoče zbada- nje nelkje v želodcu ali v jetrih, je tudi nanj prišla vrsta. Besede je nasilovil sam' komercialni. — Dragi greenhom! Dolgo smo dvo- mili nad vašo spoisobnastjo, toda vaše zadnje dejanje, poudarjam, zadnje dejanje, daje silutiti, da boste vendarle sčasoma obdrgnili vašo amatersiko pamet in EK>stali naš član. Jasno pa vam mora biti, da se nahajate med samimi pnre- izkušenimi možmi. Poglejte — zakril je z rokami in pokazal na vso družbo — mi smo že vsi do- študiraM! Se vam 'kaj sveftlika, hm, dragi amater! — Ne tako visoko — je dejal Tonči — pomočnik računovodje — znan osvajalec žena — jaz mu bom lepše povedal! Krohot se je votlo lovi v ča- šah in butal v tapecirane stene. — Dragi tepček! Ali veš, kaj ti je dopolnilni študij. Hahaha! Ne! No, saj poznaš tisti pregovor: za vsakogar je zidan en kamen! To- rej. Jaz sem vodilni. 6 let dopol- nilnega študija. Naš Bine pa mi sledii s 4,5 leti. To ti je tako, kot da sem jaz polkovnik on pa ma- jor. Razumeš. In Viktor, ta pa je ptič. Pazi se ga. Največ je požrl, pa se je s pogojnim študijem iz- mazal. In naša ljuba mucika, Mal- či! Hm, (kar sama mu povej o ti- stem pranju tvojega dolgoprstne- ga in moralnega perila. Krohot in zdravice in objemi in obljube. Vse je deževalo in Amater je za trenutek zaznal, da mu je jasno, kdo mu je podtaknil tisto specialno stvarco, a to ga ni več zanimalo. Odločil se je bil, da mora tudi on nelcaj storiti, kajti kako bo drugače lahko izpolnil svoje sa- nje — vodilno mesto. 0 0 0 Nekaj se je prelomilo v Ama- terju in ko je sila dobila vzgon, ga ničesar več ni moglo zausta- viti, dokler... Se mu je odmevala zaupna be- seda komercialnega: — Revše, ali veš, kaj ti je isrtariti. Daj, izkazi se! Ne svetohlini! Saj želiš nekaj postati! Da, želel je. Toda njegova ama- terska pamet je bila res preveč amaterska. Lotil se je prvih de- janj kot da bi zvezde klatil z ne- ba. V malem bifeju se ga je osamljen napil, zmetal nekaj ko- vačev na tla in krepko obdelal natakarja, ki ga je hotel prego- voriti. Vse to je bilo nekako v njegovem načrtu. Toda, prav to dejanje je potegnilo veliko črto zaničevanja med njim in »zlaiti- mi« prijatelji v podjetju. Čutil je strašno zaničevanje, iki ga je bo- lelo in za spoznanje je nekaj ča- sa hodil še >bolj sklonjeno in po- trto. Največ žolča se je navadno zlUo v samo besedo: — Amater! V njem pa je raslo hotenje in pri- pravljal je nešteto načrtov v nesipečih nočeh, kajti želel je sto- riti neika j, kar bi mu pridobilo veljavo v očeh tovarišev. Znova se je opogumtil, vdrJ. v avto na parkirnem prostoru, se vozil z njim do večera, potem pa naravnost na polioijo, kjer se je pobahal, da je naredil prestopnik lin želi kazen. Na policiji so zmajali z glavo, nekaj povprašali, ipotem pa so ga napotili k psihiatru. Strt in ves bolan je odšel na pregled, kjer pa so žal ugotovili, da nima po- gojev za bolnišnico. In dnevi so postajali vse težji. V službi so se ga sedaj izogibali kot črno kugo. Niti posmebovali se mu ni-iso več, kot da zanje ne obstoja. In še bolj sključen je ho- dil na delo in domov. V obraz je upadel, kajti le redkokatero noč je prespal. Načrti so ga popolno- ma obsedli in nekega dne je v njegovih očeh zaplapolal droben ogenj upanja. Dejanja se je tokrat lotil teme- ljito. Celo to je zmogel, da ga ni preziranje uslužbencev nič več bolelo. Začel se je družiti z bla- gajničarko v podjetju. Bila je starejša samica in so ji pokloni velikega moža prijali. Vse je šlo kot po olju. Cez do- ber teden dni je že imel odtis in tudi ključ od velike blagajne, ka- mor so zapirali denar za plače. Dnevi ,so se odmikali, toda sedaj jih ni štel. Ostali so skorajda po- zabili nanj. Postal je zanimiv, le tu in tam jim je poslužil kot primer osla v šalah. Amater pa je tokrat priprav- ljal drzno dejanje. Izvedel je, da plačo dvignejo tri dni pred izpla- čilom. Bilo je ravno tisti mesec pred karnevalom. Lojzika je ob dvanajstih pri- peljala denar v spremstvu obo- roženega uslužbenca. In Amater je okrog druge ure uspel neopaz- no izprazniti blagajno. Bilo je vsega sikupaj okrog 5 milijonov dinarjev in to največ v bankovcih po pet tisoč. Nepopisna je bila njegova sre- ča, ko je doma razprostrl denar po tleh, ga ogledoval, se smejal, hodil po njem in znova ogledo- val. Denar sam ga tokrat ni opi- janil. Dejanje je bilo tisto, nad katerim se je navduševal. V zadnjih mesecih je temeljito, a previdno poizvedel za napake svojih nadrejenih in sedaj je uži- val, kajti takšnega podviga si nihče od »mojstrov« ni privoščil. Videl se je v družbi teh 'kot mojster mojstrov in slišal, kako se mu opravičujejo. Mislil je na vse. Ključ je od- vrgel v reko, delal je z rokavica- mi in nihče ga ni videl, ko je šel in odšel iz blagajne. Torej... Vedel pa ni, kako naj razglasi svoj uspeh. In noč je bila dolga in polna različnih občutij. Zulil je viski in se nasmihal. Nenadoma pa ga je spreletela najčudovitejša misel. Užival je ob lastnih besedah: — Amater, zdaj pa si ga resnično pihnil in nisi več amater. Nič več! Odločno je krenil k pisalni mi- zi, poiskal nekaj nad sto pisem- skih ovojev in jih začel kar na slepo pvolniti z denarjem. Preostali denar in ovoje je stla- čil v aktovko, si nadel rokavice in odšel v deževno noč. Hiše so se luščile iz vodnega za- stora in možato je stopal od vrat do vrat ter spuščal v pisemske predale polne ovoje. Ko mu jih je zmanjkalo, je denar kar s pestjo grabil in ga metal skozi ozke line. Z lahkoto je zaspal in v sanjah je videl samega sebe kot anaUti- 'ka velikega podjetja in videl se je, kako začetnikom nazdravlja ter jih imenuje amaterje. Na de- nar je čisto pozabil. Drugo jutro je prišel v službo s tako pokonč- no držo, da so vsi uslužbenci kar začudeno gledali to spremembo. »Mojstri« so popoldne imeli celo zaupno sejo o tem čudnem drža- nju. Sele tretje jutro so doumelL V hipu se je raznesla vest, da je nekdo oropal blagajniški sef. Vsi tisti, ki so imeli dopolmlni študij, so na en mah vedeli, kdo je krivec. In zazdelo se jim je, da so ga podcenjevali. Zvečer je devetkrat' pozvonilo na Amater j evih vratih. Stanoval je namreč v nedokončanem blo- ku, kjer so mu uredili mansardo. Prišli so vsi in to e>o vrstnem -re- du. Bili so v svečanih oblekah, kajti ta večer so imeli kolektiv- no zabavo. Amater jim je z radostjo in zvi- šenostjo nalival kozarce in zdelo se mu je, da je v njihovo resnost seglo globoko spoštovanje do nje- ga. In ko so napili molčečo zdravi- co, je znova bil komercialni tisti, ki je vstal in ledeno pozval Ama- terja. — Tako, dragi spretnjakovič, želinK) čistih računov. Daj, denar sem, da ga delimo bratovsko. Amater, ki se ni več čutil ama- terja in je vzravnavo ter otroško gieaal v svečano hladna lica obi- skovalcev, pa se je zasmejal. — Denar sem razdelil po hišah. To ni važno! Ampak, dokazal seni... V hipu se je znašel Tonči ob njem in ga prijel za usta. Komer- cialni pa se je počasi bližal z od-^ prtim nožem. — Govori, baraba! Ne boš se tako izmuznil. — Ostrina noža je malce zbodla napeto kožo grla. Amater se je zdi-znil. To ni ne- kaj v redu. Saj je vendar doka- zal, da je zmožen dejanja. Hotel se je izviti iz prijema, toda bil je tudi za pretep preveč amaterja in je kot takšen tudi končal. Jože Klančnik Uspel je, toda ne doma... Prejšnji petek je po dolgotraj- nem čakanju in večkratnem ro- manju scenarija slednjič le uspel Dragutin CvingI, da so mu scena- rij pantomimičnega filma odku- piU. Ponujal ga je od leta 1960 dalje. Scenarij je preromal veči- no naših filmskih hiš: »Avala- film«, »Bosna-film«, »Jadran- film« ter »Viba-film«. Medtem ko so prva tri podjetja odgovorila, češ, da je scenarij pretežak za realizacijo, je Igor Pretnar pri »Viba-filmu« hotel, da bi scenarij odkupili. Toda, potrebnih sred- stev za realizacijo ni bilo in tako je tudi iz Slovenije dobil CvingI obljubljajoč, a vendar negativen odgovor. In tako je bivši šofer »Jadran- filma« in sedanji direktor filma poslal svoj scenarij na, razpis mednarodne federacije filmskih avtorjev v Pariz pred letom dni. Pred dnevi pa je to neskončno čakanje prekinila za Cvingla iz- redno vzradoščena vest televizij- skega napovedovalca, ki je pov dal, da sta dva Jugoslovana spie- jela nagradi francoske televizije. Odnos domačih producentskih hiš je v tem primeru najzgovor- neje dokazal rek: »Nemo profeiia in patria!« SPOMINI na Prežiha ^ BUža se že sedemdeseta obletnica rojstva našega edin- stvenega pripovednika Prežihovega Voranca — Lovra Ku- harja, ki je s svojsteno epsko močjo v besedi klesal tršate, silne like slovenskega kmeta in delavca v najtrši borbi z» svoje pravice. Zveza književnikov Jugoslavije je ob njegovi smrti spo- ročila, da je umrl slovenski pisatelj — ustvaritelj nedose- gljivih književnih mojstrovin. Z njegovo smrtjo je jugoslo- vanska književnost izgubila pomembnega ustvarjalca umet- niških del, ki je s svojimi stvaritvami, kakovostjo in idejnost- jo bil med prvimi sodobnih jugoslovanskih pisateljev. JOŽE ŽUPANCiC Svojstveno za Prežiha je, da je dosegel tako priznano pisatelj- sko mesto kot samorastnik — z lastno vzgojo. V mladih letih se je fuiučil brati kar sam, največ- krat na paši, kjer je listal po edinem knjižnem zakladu staršev, in sicer po stari Mohorjevi knjigi. Vorančev oče je bil namreč na- jemnik na »gruntu-« grofa Thur- na, na hHbovski hubi. In tu je preživljai ter doraščal mladi Kuharjev Lovro; njegcKVO mesto je bilo med najemniki, de- lavci, malimi kmeti, drvarji in oglarji. Njegov stanovski tovariš pisatelj Oton Župančič je Voran- čevo (po koroškem narečju so pi- sateljevo ime »Lovro-'-' prenare- dili v »Voranca-«} življensko pot označil v kratkem takole: »Voranc je prehodil težavno pot od paše do pluga in od pluga do fužin in strojev, pot našega človeka od pastirčka do delavca, od delavca do zavednega socialista in borca za bodočnost.-« 0 0 0 Mnogo spominov me veže nanj. Segel sem v prgišče spominkov in pred mano so se razgrnile raz- vetrene kmetije po obronkih, ob vznožju katerih so samevale glo- bače. Prežihov Voranc je postal pi- satelj že s sedemnajstimi leti. O tem mi je pravil sam po osvobo- ditvi, ko sem bil urednik Državne založbe Slovenije v Ljubljani. Takrat je Lovro Kuhar večkrat prihajal v Ljubljano, saj je bil ljudski poslanec in predsednik ljudske prosvete za Slovenijo. Stalno pa je živel na svojem gorskem domu na Prežihovem vrhu pri Kotljah, v tistem pre- delu naše Koroške, ki je ostala Jugoslaviji. Tedaj je bil Lovro marljiv po- klicni pisatelj. V Ljubljano je pri- hajal zaradi organizacijskih in pisateljskih poslov, saj mu je Državna založba tiskala knjigo novel »Od Kotelj do Belih vod-«, ki je izšla med prvimi knjigami, katere je izdala takrat mlada slovenska založba. Pisatelj je sam izbral naslov te svoje zbirke, čeprav so mu neka- teri svetovali, naj bi zbirki dal kakšen drug naslov. Spominjam se, da mu je nekdo svetoval, naj zbirki da naslov »Od Kotelj do Vesele in Žalostne gore-«, ker je v tej zbirki popisana pot pisatelja Voranca, katero je prehodil po dolenjskih krajih okrog Mokrono- ga. Voranc pa je ostal pri svojem prvotnem naslovu, čeprav ima zbirka samostojno črtico »Od Mo- kronoga do Pijane gore-«. Ko je Voranc zvedel, da sem doma iz Litije, se je v pogovorih večkrat zanimal za razmere v Litiji in njeni hribovski okolici. Prav po- sebej je pritegnil njegovo pozor- nost kraj Prežganje v bližini Tre- beljevega. Vas leži v hribih oh cesti proti Ljubljani. Prežihovo pozornost je pritegnil zaradi po- dobnosti imena z njegovo doma- čo vasjo. Povprašal me je za na- stanek tega krajevnega imena in ko sem mu povedal svojo domne- vo, češ, da izvira ime od tega, da so prvi naseljenci pridobili svoj življenski prostor s tem, da so požgali gozd in ga spremenili v laz, v orano zemljo, je pritrdil moji razlagi. Dejal je, da je pre- pričan, da je prav tako nastalo ime tudi za njegov domači kraj — Prežihov vrh in prav tako njegove domačije Prežihovine. Po njej si je izbal svoje pisateljsko ime. 0 0 0 Kot mlad fant je napisal svojm prvo zgodbo. Leta 1909 je dokon- čal svojo prvo črtico »V tujino-'< in jo poslal v uredništvo celov- škega glasila Mir. To glasilo ko- roških Slovencev je bilo ustano- vljeno v Celovcu, na sedežu Mo- horjeve družbe, že leta 1882. In prav objaiKL te črtice je Vorancu dala pogum, da je s pisateljeva- njem nadaljeval. Se istega leta je natisnila njegovo črtico tudi ta- krat izredno razširjena slovenska revija »Domači prijatelj-«. To re- vijo je izdajala češka Vydrova tovarna žitne kave, urejela pa jo je slovenska pisateljica Zofka Kvedrova. Ta revija je našla pot v sleher- no slovensko družino in je bila . znana pod imenom »kofecajten- ge-«. Kupci Vydrove žitne kave so to revijo sprejemali brezplačno na dom. Tudi jaz sem jo dobival in jo prebiral že kot otrok. Svoja prva literarna dela je mladi Lovro podpisoval z različ- nimi psevdonimi. Tako je eden od psevdonimov bil tudi »Ivan VastZ«. To ime si je izposodil kar od svojega soseda. In tako se je začelo plodno pi- sateljsko obdobje Voranca, ki je kaj kmalu polnil s svojimi črtica- mi večino takratnih revij. Dopi- soval je tuii v mesečnik, ki ga je izdajal takratni socialist in za- družnik Anton Kristan. Ta je ure- jal revijo »Pod lipo-<, ki je imela podnaslov: Pogovori s slovenski- mi zadrugarji — družinski meseč- nik. Tako je bil urednik Anton Kri- stan med prvimi slovenskimi uredniki, ki je spoznal pisateljski talent svojega sotrudnika in ga bodril k nadaljnjemu knjižnemu delu. Nedvomno je to velika zasluga Antona Kristana, da je pritegnil Lovra Kuharja v poklicne vode pisateljevanja. V vasi Podgori pri Kotljah na Koroškem stoji rojstna hiša Pre- žihovega Voranca. Anekdote Bernard Shaw se je odzval prošnji in obiskal razstavo ur. Ko si je vse ogledal, ga je eden od prirediteljev zaprosil, da pove svoje mnenje o uspehu razstave in še posebno o tem, kateri iz- delki so ga najbolj navdušili. Shaw pa je hladno odgovoril: »Ne vidim, da bi ta industrija na- pravila kakšen koli napredek. Ure še sedaj ne gredo hitreje kot v letih, ko sem bil mlad!-« Devetdesetletni angleški knji- ževnik Somerset Maugham je ne- davno tega zbolel za gripo. In ko ga je po telefonu vprašala ena od njegovih številnih prijateljic, če želi sadje ali cvetlice, jo je za- vrnil, rekoč: »Za sadje je pre- pozno, za cvetlice pa še prezgo- daj.« Rekli so.. J Nikoli mi ne uspeva, da bi lahko poklepetal o politiki. Preden do- jamem, o čemu se razgovarjajo ljudje, že ti govore o nečem dru- gem. Luis Armstrong Žene se ponašajo podo'bno kot generali; kaj malo jih zanima, koliko porazov je stala ena zma- ga. Madžarski publicist Laskanje je edino dovoljeno, naj'bolj očitno podkupovanje. Za- kon nima za to zvrst predvidenih kazni. Jan Vlodek - poljski novinar Marsikaj lahko izbegnemo, sa- mo v šoli življenja ni mogoče >->za- bušavati«. Ilon Boden - nemški novinar Jaz iz vsega srca sovražim moš- ke — toda brez njih bi bilo živ- ljenje nemogoče. Ana Magnani Najhujše, kar se lahko zgodi dobremu igralcu, je to, da oboga- ti. Ta nesreča je doslej uničila nešteto igralskih karier in to z dokaj večjo efektnostjo kot alko- holizem. Robert Mitchum Ce je Francoz postavljen pred dejstvo, da izbira med ženo ali avtom, potem se razumljivo od- loči za avto, kajti do avtomobila se tudi v Franciji pride težje. Ameriški komentator Pri nas lahko nabavite čisto vse za zaročenko — samo zaročenca ne! Reklama v neki pariški trgovini — Kako?! — se je zgrozil oče mlade lepotice — vi želite razdreti zaroko z mojo hčerko, a še včeraj ste mi zatrjevali, da je žena vaših sanj?!.. — Res je, da sem to govoril — se je hitro znašel zaročenec — toda to je bilo tako dolgo, dokler se nisem prebudil. — Prav danes sem prebrala v časopisu, da je klobuk najbolj pogost vzrok plešavosti pri možeh!, je dejala gospa Spela svojemu možu. — Res, res! Klobuki, plašči, briljanti in os- tali papricirani računi... — je zavzdihnil Špelin mož. — Vaša gospa, je dejal Korenček PeteršUj- čku — ima talco male, drobne noge kot kakšna lutka. Ne verjamem, da bi obstajale na svetu manjše... — Motite se, dragi sosed! ga je zavrnil Pe- tršiljček smeje. — Njeni čeveljčki so najmanj za dve številki manjši od njenih nog. Izredno ljubosumna, mladoporočena žena je nekega jutra dejala svojemu mlademu možu preteče: — Veš ljubi, če bi me kdaj prevaral, bi sto- rila nekaj takšnega, da bi se me spominjal celo življenje! — Le kaj bi naredila? je vprašal mož smeje. — No, ubila bi te! — Mamica, danes je naš tovariš učitelj za- stavil takšno vprašanje, da niti najboljši učenci niso znali odgovoriti. — Ja, kaj pa je vprašal? — Kdo je razbil okno. Janez je srečal prijatelja, ki se je nameraval ločiti in ga je vprašal: — Kaj pa te je privedlo do tega? — Vzrok je bil zelo preprost — je odvrnil prijatelj malodušno. Žena je odkrila svoj bri- Ijantni prstan na moji desni roki. — In to naj bi bil razlog za ločitev?, se je zakrohotal Janez. — Čakaj! ga je prekinil prijatelj, saj vendar veš, da je moja desna roka, tajnica v podjetju. — Na vsak način si moraš ogledati mojo hišo. Čudovita je. Doslej je še vsakdo onemel od za- čudenja. — Kaj so resnično onemeli? — Jasno! — Prav, potem bom zagotovo pripeljal mojo ženo! CELJSKI TEDNT*?: STEV. 3 — 25. januarja 1963 KIP »KURIRJA JOVICE" za pionirle »FRANCA VRUNCa« na hudinlski osnovni šoli KEPUBL..KA PRIZNANJA so PREJELI^PIOMRSK^ ^^^^ ^^^^^ Prejšnji teden je bila v domu apndikatov v Ljubljani skupna slavnostna seja predsedstva Zve- ze prijateljev mladine, izvršnega odbora Zveze za telesno kulturo glovenije in republiškega odl>o- ra Jugoslovanskih pionirskih iger, odbora, ki je vodil akcijo >leto telesne kulture mladih«. Slavnostno zasedanje, ki sta ga' izmenično vodila tov. Olga Vipot- nik ter Janez Zemljarič. je ve- ljalo analizi minule akcije, raz- glasitvi rezultatov in sprejemu sklepa, da se prizadevanja po si- stematičnem in množičnem udej- gtvovanju pionirjev in mladine v telesni vzgoji nadaljujejo z ena- ko vnemo naprej. V ta namen bo poseben koordinacijski odbor že y kratkem izdal ponoven razpis za akcijo, hkrati pa tudi objavil nagrade za najboljše odrede in ysa tista društva, ki kakorkoli skrbijo za telesnovzgojno dejav- nost m'adine. Po vsem tem do- biva akcija na tem polju širše obeležje, saj se ne omejuje samo na pionirske odrede na šolah in terenih, marveč vključuje v svo- jo aktivnost z'asti partizanska in športna društva ter druge te- lesnovzsroine organizacije. Kakor v republiškem merilu, tako bodo tudi v okrajih in občinah usta- novljeni posebni koordinacijski odbori, ki bodo vodili nadaljnje delo na tem polju. G'avno bese- do v njih bodo morale prevzeti okrajne oziroma občinske zveze za telesno kulturo. Ocenjevanje vseh organizacij, ki bodo sode- lovale v nadaljnji akciji za raz- širitev in okrepitev telesnovzgoj- ne dejavnosti med mladino, bo zAkljvčemo 3L aTgmst« prihodnje- ga leta. Leto telesne kulture mladih, uspehi v akciji Jugoslovanskih pionirskih iger v letu so ta- ko dali pedbudo za nadaljnje is trajnejše delo. Zato lahko prvo in nadvse uspelo akcijo smatra- mo le za UTod v prihodnje pri- zadevanja. Pri vsem tem ne gre prezreti dejstva, da so prav pio- nirske igre pripomogle in pojas- nile proces vrednotenja telesne vzgoje med mladino, zlasti še med šolsko. Zato ni naključje, da se je dvignila raven kvalitete šolske telesne vzgoje in da je prav ta postala nujen element pri formiranju osebnosti mlade- ga človeka. Uspehe minule akci- je pa lahko zasledimo še v usta- nav?iaT>Tu šolskih športnih dru- štev, v gradnji številnih športMik objektov ipd. CMj koncu skupnega slavmoat- Bcga zasedanja v Ljubljani j« tekmovalna komisija razglasil« rezultate. Pri tem je sporočila, da je iz Slovenije predlagala za nagrado dva pionirska odreda ia sicer onega na osnovni šoli v Žireh ter odred »Franja Vrunča« na osnovni šoli Hudinja v Celju. Zastopniki pionirskega odreda »Franja Vrunča« so že v torek na slavnosti v Beogradu prejeli nagrado 400.000 dinarjev ter kip »kurirja Jovice«. Tako so se hu- dinjski pionirji uvrstili med naj- boljše v državi in prejeli za svo- je plodno in bogato delo najvišje možno priznanje. Republiške nagrade pa so pre- jeli naslednji pionirski odredi iz celjskega okraja: tako je odred pa osnovni šoli v Šmartnem ob Paki prejel nagrado v znesku l?tO©0 dinariev, onosni, saj med drugim kaže, kakšna so pri- zado^vanja družine. Celjski nibiči pa so se močno izka- zali tudi na tekmovanjih vseh vrst, saj so povsod, kjertkoli so nastopali, zavzemali naj- boljša mesta. Razumljivo je, da so za- radi uspešnega dela zaupali vodstvo družine tudi za na- slednje obdobje ljudem, ki so že doslej pokazali polno mero prizadevanj. Zato so člani dali ponovno zaupnico staremu odb>ru. Ta odloči- tev je hkrati porok, da bo- do celjski ribiči tudi v pri- hodnje uspešno izvrševali vse naloge. Občni zbor so izkoristili še za to, da so podelili nekaj priznanj. Nekaj so jih izro- čili že med letom, zdaj pa so znak za zaslugs v ribištvu izročili še tovarišu Milanu Kraglu, madtem ko so tova- riša Branka Tominška izbra- li za častnega člana. KDAJ SE BO URESNIČILA...? Živ-žav, tisto vrvenje, ki je ta- ko značilno za življenje na drsali- šču v celjskem mestnem parku, je že zdavnaj poleglo. Tudi zadnji vneti pristaši drsalnega športa so zapustili ledeno ploskev in zado- voljni krenili proti domu. Kako tudi ne, saj so imeli spet nekaj lepih in prijetnih ur. Nad park je legla nočna tema in mir. V teh urah je skoraj po- šasten. Toda, na drsališču še zmeraj gorijo luči. Zakaj neki? Oh, kako neumno vprašanje Samo bežen pogled pove vse. Zdaj se je začelo tisto delo, ki ga veči- na ljudi ne pozna, niti se nanj ne spomni, četudi zahteva največ na- porov, največ prizadevanj in zla- sti še dibre volje. To je delo, ki jemlje tako dragocene nočne ure, in to prav takrat, ko se mraz naj- bolj zajeda v kosti in ko misel na toplo postelj poveča utrujenost. Zdaj, ko ledena ploskev kaže vso svojo širino in dolžino, se je začelo pripravljanje novega ledu č ščanje in zlasti še polivanje. Za to delo so najbolj primerne nočne ure, saj čez dan ni časa, niti po- gojev. Navzlic mrtvilu, na drsališču n. vse utihnilo. Kaže, kakor da bi imeli sejo. Da, bila je kratka. Raz- deidi sj si dalo m že so eni pr. čistilcih snega, drugi pri lopatah in tretji pri doigi, črm cevi, ki sc zvija pj gladki plošči kakor kača m skozi kacero teče — voda. — Kako, Bertl, že spet polivaš" — Seveda, je skoraj užaljeno odvrml. Kdo naj bi sicer, če ne sami. — Pa zakaj vendar? — Zakaj? je ponovil vprašanje. Zato, da se bodo tudi jutri in na- slednje dni otroci lahko drsali in da bo mtrmalno teklo delo v na- šem društvu. — Povej mi vendar, kdaj bo konec tega težkega dela? — Takrat, ko bomo imeli umet- no drsališče. — Bo to kmalu? — Kot vse kaže, ne, pa čeorav se nam prav zdaj nudijo takšni pogoji, ki se najbrž nlk"'il' v zgo- dovini ne bodo poinovili. KomiOire- sorje bi dobili skoraj zastonj, če ne č'sto zastonj. Treba b' bilo za- gotoviti samo nekaj milijonov za nabavo cevi ter za oostavitev ozi- roma gradnjo ploskve, pa bi bila stvar v redu. Ža malo d°'narja bi diblli pomemben objekt. Vse ostalo, kot tribune in ostane ob- ^jekte bi lahko gradili v etapah, pač takrat, ko bi dobili denar. Toda, osnovo bi imeli in to takš- no; da bi lahko nemoteno delali več mesecev v letu neprekinjeno. Zaradi idealne lege bi se drsalna sezona v Celjuftagotovo podaljša- la na skoraj pet mesecev. Saj veš, kaj to pomeni. — Je gradnja umetnega drsali- šča tudi tvoja želja ob novem le- tu? — Ne samo moja, marveč tudi tvoja, in nas vseh, ki tu delamo in želja na stotme otroik, ki pri- hajajo na ta športni prostor. Kdo ve, kdaj se bo uresničila? —an Okrajno prvenstvo V VELESi.Ai.OMU IN SKOKIH Komisija za smučanje pri okrajni za i.e»eano bui.,uiu je i.a neaei,i0, 2i. i. m. razpi^aia uivrajao piveuoivo v velf.jiaioiiia (Celjsua Kuca> ler v sKuk^Lli na -^o m sM.ab.ainici v veleuja. Vtem ko se bo teKmovanje v veie^^la- loniu začelo ob 11. uri za moške, ob 12. uri pa za ženske oddelke, bodo skoki T Velenju ob 14. uri. V GLAVNEM VSE PO STAREM Na prvi seji članov novo- izvoljencc^a atletskega sveta AD Kladivar so za predsed- nika ponovno izbrali tov. Fedorja Gradišnika, za se- kretarja pa Draga Bradača. Za podpredsednika sta bila izbrana Karel Jug in inž. Mi- lan Naprudnik. Vtem ko bo tov. Jug vodil mladinsko propagandno komisijo, bo inž. Naprudnik predsednik tehnične komisije. Za pred- sednika gospodarskega od- bora pa je bil izvoljen Ivan Petauer. . •^fijatelj je bil res tam. Stal Je pri šle lil- pku in si sušil premočeno obleko. Ol čev- lužo curljala voda in se nabirala v p^Ostoj!« ie zaklical lurčok že o'l vrat ^'ej ga glej J j^y^ tičiš, da ni nikakega i« »d tebe. Stala sta si nasproti, si stiska- rolce in se zavzeto eledala. »Kai pa ti?« je ^"5^^k končno prekinil mo'k. »Pri Stanetu Sam ^"'♦^''om. Pošto prinašam zani.« »Tu tak^ tiskamo in se dolgočasimo, kadar je slur- * ^'^^orebiti se ne boš več dolgo. Nemci vy«i d" ste tu nekje.« »Slutijo?« se je za- Jurček. »Saj zato me je Stane poslal sem.« Šele sedaj se je Jurček ozrl po ostalih in videl, da sta Grega in oče zaskrbljena in mamica potrta. »Kdo ve kako jim je prišlo na nos.« je nadaljeval Ostoj. »Vojaštva je vse polno v mestu: umikajo se z juga. Kaj lahko zase- de io dolino in vsak kotiček posebej pretak- nejo. Novica ni bila prijetna, tudi Jnrčka je za- skrbelo ob njej. Še'e seda i. ko je bila Barka v nevarnosti, je čutil, koliko mu je pomenila. »Ostoj je gotovo truden, pojdimo spati« je pretrgal Belajev glas tišino. Ta večer je Jurček zaman tiščui oči sku- paj. Skrb za Barko se je kakor temna senca splazila vanj in mu dolgo ni dala spati. Jutro je navadno priietneje od večera. To je ob- čutil tudi Jurček, ki je bil naslednji dan že zgodaj na nogah. Zvedrilo se je, niti oblač- ka ni bilo videti na nebu, in tudi skrb, ki ga je težila prejšnji dan, se je umaknila upa- nju. Morda pa Barki le ne pridejo na sled ... Obetal se ie lep dan. za^o je hitro stekel po Ostoja. Odpeljal ga je k bližnjemu studen- cu, da sta j>e umila v ledeno mrzli vodi. »To je zdravo.« je rekel, škropil okoli sebe in poskakoval, da bi se ogrel. PIONIRJI NA DRSALKAH Pod pokroviteljstvom občinske- ga odbora JPI in občinske zveze prijateljev mladine je Hokejsko drsalni klub Celje izvedel v ne- deljo in ponedeljek odprto prven- stvo Celja za pionirje in pionirke v umetnem in hidrostnem drsa- nju. TekmovRnia se ie v^r-^^v, Hi^;- ciplinah udeležilo 73 mladih dr- salcev, kar je več kot zau.>JV^.ljlvo. Pionirje je na začetku tekmova- nja pozdravil oredsedr>ik občinske zveze prijateljev mladine, tovariš Karel Smauc. na koncu ob raz- delitvi diolom in nagrad, pa tu- di predsednik obč-nskega odbora JPI ter sekretar občinskega ko- miteja ZK Stane Divjak. Prireditev je leno uspela in po- kazala, da je v Celju veliko vne- tih mladih drsalcev. Rezultati. UMETNO DRSANJE. Mlajše pionirke: Edita C'iden, 2. Judi ta Strosmajer, 3. Daša Be- škovnik; starejše pionirke: 1. Ni- ves Hladin, 2. Nikica Ložar, 3. Lučka Mišic; starejše pionirke (tekmovalni razred): 1. Mirjana Košič, 2. Bredica Presinger, 3. Va- nja Segina. HITROSTNO DRSANJE. Mlaj« pionirji: 1. Niko Petelin, 2. Boris Košutnik, 3. Bojan Kerkoš; mlajše pionirke: Olga Košir, 2. Judita Strosmajer, 3. Jolanda Vrhkar; starejši pionirji: 1. Matjaž Cik, 2. Boris Skobeme, 3. Tomaž Stre- hovec; starejše pionirke: 1. Kar- men Bebar, 2. Nives Hladin, 3. Metka Kušer; starejše pionirke (tekmovalni razred): 1. Mirjana Košič, 2. Breda Presinger, 3. Sla- vica Muzga. Kdo bo prvak? Od danes, petka, 25. pa do vključno nedelje, 27, t, m. bo na drsališču v mestnem pa-ku republiško prvenstvo mladinskih moštev v hokeju na le- du. Tekmovanje bo potekalo tako, da bo vsako moštvo odigralo po eno tek- mo z vsako ekipo. Naslonili bodo: Jesenice, Olimpija iz Ljubljane, Sla- vija iz Vevč ter domači HDK Celje. Ce kdajkoli, potem so napovedi o zmagovalcu tega turnirja zelo tvega- ne in nehvaležne. Ce sodimo po ne- davnem dvoboju med mladimi hoke- jisti iz Ljubljane in Jesenic, ki se je končal z miroljubnim rezultaom 2:2, potem se zdi. da gre več ali manj za izredno izenačene ekipe. Vsak dan bosta po dve tekmi in si- cer v popoldanskih oziroma večernih vrah. Lep začetek smučorslSavinjo«, Na ta na- čin so dobili prepotrebnih 26 sob s 50 posteljami. Vse večjemu tu- rizmu pa so so odvzali tudi za- sebniki, ki so ponudili v sezon- skem času oddajo sob. Dotok tujih gostov je vedno večji in že sedaj premišljujejo o novi adaptaciji, da bi pridobili šo nadaljnjih 40 postelj. Lani jo v hotelu pronočovalo 1564 doma- čih in 261 tujih gostov. Zaveda- jo pa se. da jo tudi okolica po- membna, /.ato urejajo park. spre- hajalne stezo in razgledni stolp na starem gradu. Prav tako pa bodo obnovili gostinska podjetja v izletniških krajih v okolici, ki je za turiste izredno privlačna. Za domačine pa je pomembno, to. da so v hotelu uredili tudi obrat družbeno prehrane. Gostišče »Savinjo« prav radi ob iskujejo domačini in tuji gostje, saj so v njem dobro poštreženi CELJSKI TEDNIK STEV. 3 — 25. janiiarja 1963] Med najboljšimi v okraju Redni letni občni zbor strelske družine Rečica prti Laškem Huda | jajna, je ponovno potrdil, da so-' jji ta družina, ki jo v glavnem sestavljajo mladi rudarji, ne sa- mo med najboljše v laški občini, marveč tudi v celjskem okraju sploh. Lani so dosegli lepe rezul- tate ne samo v množičnosti, am- pak tudi v kvaliteti, saj so člani te družine z uspehom nastopali celo na republiških tekmovanjih. Lani so s prostovoljnim delom začeli graditi strelišče za malo- kalibrsko puško, katerega pa za- radi objektivnih razlogov niso končali. Zato so na zboru skleni- li, da ga bodo svojemu namenu. predali letos za prvega maja. 2e doslej so pri njegovi gradnji opra- vili okoli dvesto udarniških ur. DROBNE IZ STOR Sindikalna podružnica Železarne je v okviru rekreacijskega programa priredila v lanskem letu kar 27 eks- kurzij, katerih se je udeležilo okrog 900 članov kolektiva. Stroške prevozov je kril sindikat. Kolektiv Železarne posveča veliko skrb svojim članom, saj ima kar dva počitniška doma s 44 ležišči. Enega imajo na Svetini (za tiste, ki žele pre- živeti dopust v planinah, drugega pa na Rabu. Lani je preživelo v obeh domovih okrog 400 članov in njihovih svojcev. Podjetje je za ta domova prispevalo nad 4,5 milijone' dinarjev. Organizacija rdečega križa je v Što- rah ena najmočnejših, saj ima 923 čla- nov. Izvedli so več krvodajalskih ak- cij. Odzvalo se je 329 krvodajalcev, poleg tega se je precejšnje število požrtvovalnih tovarišev odzvalo več- kratnemu pozivu celjske bolnišnice, da so reševali življenja. V lanskem letu je ..organizacija priredila več te- čajev in nekaj zdravstvenih preda- vanj. Za uspešno delo v preteklem letu je organizator krvodajalstva in več- kratni krvodajalec tovariš Pavle Stefančič dobil za nagrado nekaj- dnevno bivanje med krvodajalci Fur- lanije in tržaškega ozemlja. J. M. TRETJINA OBČANOV RAZPRAVLJALA O USTAVI V razpravah o predosnutku zvezne in republiške ustave v konjiški občini je sodelovalo na 65 sestankih preko 3.200 članov, ki so zastavili 297 vprašanj. Naj- več vprašanj je bilo namenjeno obrti, osebni lastnini, dedovanju in davkom. Manj jih je bilo s pod- ročja industrije in delavskega sa- moupravljanja ter ostalih politič- nih in družbenih služb. Poslali pa so tudi 4 spreminje- valne predloge in dopolnitve pred- osnutka ustavnih določil. ANONIMNEMU PISCU IZ RO- GAŠKE SLATINE Prepričani smo, da so dandanes marsikje raznovrstne drobne na- pake na področju družbenega živ- ljenja, vendar pa žal za vse velja pravilo, da morajo svoje trditve podpisati, kajti le na ta način lah- ko jamčimo, da je vest o tem ali onem resnična. Ce torej želite kaj več novic iz Rogaške Slatine, se ojunačite in nam ponovno pišite, toda tokrat s podpisom. Zahvaljujemo se za Vaše sode- lovanje! Uredništvo V VODSTVU JE GOLOB Na šahovskem turnirju za osvojitev Hruee kategorije še zmeraj vodi Hu- hirt Golob, ki je v osmih kolih zbral . nsem točk. Tako obeta ta šestnajst- iPtni igralec prav lepe perspektive. TJaslednja mesta zasedajo: Musek in potrata 6, Urisek in Dečko 5 in pol, USPEHI NISO IZOSTALI Ko'je imelo šolsko športno društvo J na učiteljišču svoj ustanovni občni ' zbor, smo vsi mislili, da s tem dru- štvom ne bo nič. Ob ustanovitvi ni- smo imeli najosnovnejših rekvizitov. Na novo formirani odbor je začetne probleme spretno rešil. Delo je kmalu steklo. Jeseni je bilo nekaj razrednih In medšolskih tekem v rokometu. Ve- liko lepih uric smo preživeli na igri- šču in ob njem, ko smo spodbujali vsgk svoje predstavnike. V oktobru smo se udeležili okrajnega prvenstva v atletiki in krosa v Zalcu. Ko pa je nastopilo slabo vreme smo se morali preseliti v telovadnico, s katero pa smo imeli precej težav. Zaradi stiske v njej, smo mi prišli na vrsto šele ob sobotah popoldne. Kljub težavam smo izvedli za praznik JLA turnir v odbojki. Poskrbeli smo tudi za šahiste in priredili moštveno šahovsko prven- stvo. Sedaj vidimo, da lahko s prizadev- nim delom marsikaj dosežemo. Janez Kroflič ŽIVINOZDRAVNIŠKAJ DEŽURNA SLUŽBA ' DEŽURNI veterinar od 26. 1 do 2. 2. 1965 Uojan Koželj - veterinar ( clje — Kocenova 2/11 pri hotelu Evro-pa) Telefon št. 25-67 Veletrgovsko podjetje s tehnično železnino in kovinskim blagom »KOVINOTEHNA« uvoz —izvoz, Celje Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. POMOČNIKA GLAVNEGA DIREKTORJA Pogoji: Ekonomska — pravna fakulteta aM višja komercialna šola ter najmanj 5 let dela na vodilnih delovnih mestih. 2. SEKRTARJA PODJETJA Pogoji: Pravna fakulteta s sodniškim izpitom ter najmanj 3 leta prakse na vodilnih delovnih mestih ali višja pravna šola z najmanj 5 let prakse na vodilnih delovnih mestih. 3. KOMERCIALISTE ZA ZUNANJO TRGOVINO Pogoji: Višja strokovna šolska izobrazba s soglastnostjo za opravljanje zunanjetrgovinskih poslov in znanjem najmanj enega tujega jezika. 4. KOMERCIALISTE ŽELEZNINARSKE STROKE ZA NOTRANJO TRGOVINO Pogoji: Ekonomska šola ali trgovska šola s prakso v komer- cialnih poslih. 5. TRGOVSKE POMOČNIKE ŽELEZNINARSKE STROKE ZA DETAJLNO IN GROSISTICNO STREŽBO TER SKLADIŠČNO SLUŽBO Pogoji: Trgovska šola s prakso. 6. STENODAKTILOGRAFE Pogloji: Samostojni korespondent z Obvladanjem stenografije in strojepisja. Ostali pogoji in osebni dohodki po pravilniku podjetja. NASTOP SLUŽBE ZA VSA DELOVNA MESTA JE MOGOC TAKOJ. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih raz- merij pri Delavskem svetu ,podjetja >>AGROSERVIS« ŠEM- PETER v Savinjski dolini razpisuje zasedbo naslednjih de- lovnih mest: 1. SEFA KONSTRUKCIJE 2. SAMOSTOJNEGA KONSTRUKTERJA 3. VEC KVALIFICIRANIH STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV Pogoji: Pod 1. strojni inženir s 5-letno prakso v konstruiranju ali strojni tehnik s 15-letno prakso. Pod 2. strojni tehnik z 10-letno prakso v konstruiranju, predvsem v izdelavi orodij. Pod 3. visokokvalificirani in kvalificirani strojni klju- čavničarji. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Ponudbe poslati upravi podjetja «Agroservis« Šempeter. SMUČARSKE ŠOLE Komisija za smučanje pri okrajni zvezi za telesno kulturo bo v času zimskih počitnic izvedla ob podpori občinskih zvez za telesno kulturo vrsto smučarskih šol. Da bi ti tečaji, ki jih bodo vodili smučarski učitelji, kar- najbolje uspeli, je sekretariat okrajne zveze za telesno kulturo spre- jel sklep, da bo kril del stroškov za vse učitelje in vaditelje, ki bodo vo- dili te šole. Kot vse kaže bodo takšni tečaji skoraj v vseh občinah celjskega okraja. OBJAVE IN OGLASI KINO KINO UNION od 27. - 29. 1. 196-> »FERDI POD TU- ZVEZDAMI«, nemški film -^0 2. 196-1 »G.ANGSTERJI«, angl.. barvni WSC film KI.NO METROPOL 24. 28. 1. 1963 »ZADNJI AKORDI*, nemška barvni film 29. 1. — 2. 2. 1965 >MARATONSKA BIT- KA«, italijanski barvni film MATINEJA 27. I. 1965 »POLIKARPO«, italijanski film KINO »SVOBODA« ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI 26. in 27. 1. 1%5 >NUNA«, ameriški barv- ni CS fiilm 5(). in 51. 1. 1965 »NOC PRED TRINAJ- STIM«, bolgarski film 2. in 5. 2. 1965 »KONJENIKI«, ameriški barvni CS film GLEDALIŠČ E SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek. 25. januarja 1965 ob 19.50 uri: (alderon: SODNIK ZALAMEJSKI. Go- stovanje v -Slovenskih Konjicah. Soibota, 36. januarja 1963 ob 19. uri: Marcel Aohard: ODKRITOSRČNA LAZNIVKA. Gostovanje v Kostanje- vici. Mladiini do 16. leta neprimerno. Nedelja, 27. januarja 1965 ob 13.50 uri: Marcel Achard: ODKRITOSRČNA LAZNIVKA. Izven abonmaja. Vstopni- ce so v prodaji. Mladini do 16. I.eta neprimerno. Torek. 29. januarja 1965 ob 20. uri: Marcel Achard: ODKRITOSRČNA LAŽNIVKA. Gostovanje v Mozirju. Mladini do 16. leta neprimerno. Sobota. 2. februarja 1965 ob 19.50 uri; Marcel Achard: ODKRITOSRČNA L.AZNIVKA. Izven abonmaja. Mladini do 16. leta neprimerno. KONCERTI Sreda, 6. februar: IV. abonmajski koiicevl Basist Mlroislav Cungalovič in pianist Dušan Trbojevič iz Beograda .Nekaj prostih vstopnic je na ra/.polii;>() v glasBeni šoli Cenjene abonentc vljudno prosimo, da poravnajo zapadli obrok. PRODAM DOBBO ohranjeno kuhinjsko kredenco ugodno prodam. Rezar Ivan. Smarjeta Tiimova ul. 10, Škofja vas. PRODAM manjše posestvo 2 ha zemlje, vseh kultur z gospodarskim poslop- jiiii oddaljeno 20 minut od Rog. Sla- liiie. Prah. Tumovec 5. Rog. Slatina. PK()D.\M kuhinjsko kredenco šved- sko za kuhinjsko nišo z ultrapasoni. Macurol. Tkalska 5. Ceije. l'HOI),\M pisalni stroj in garažo dani \ najem. Oglasite se \ Celju. Celesti- iiova 6. VECJ.-V enostanovanjska hiša \ sredi- šču trga Piilštanj vsoljiva. pripravna /i\ v-akega obrtnika se pod ugodnimi inigoji proda. Avtobu«na zveza dnev- no z Zagrebom in Celjem. Ostalo se poiizve pri Antonu Kandorferju l.e- sieno. PRODAM vilo v C:€lju. Ponudibe pod šifro Mirno okolje. 1. PROSVETA! Zu dija.štvo vseh šol prirejamo v me- secu februarju enodnevne avtobusne iz- lete v Vrbo v počastitev »Prešernovega dne«. Zaključni izlet za šolsko mladino. Cena avtobusnega prevoza v obe smeri po osebi le 800 dinarjev. (Relacija: Ce- lje Vrba — Bled ~ Ljubljana — Celje). Zaključene skupinske prijave sporočajte poslovalnici Kompas — Ce- lje, tel. 25-50. 2. MEDNARODNI SMUČARSKI PO- LETI V PLANICI! (22., 25.. 24. 5. 1965). V mesecu marcu enodnevni izleti z avtobusi in posebni- mi vlaki v Planico. Vstopnice in dovo- lilnice za prevozna sredstva bodo na- prodaj v poslovalnici Kompas — Celje, Za vse informacije glede Planice se obračajte na Kompas - Celje, tel, 23-50, Uprave vseh šol! Pravočasno prijavite vašo udeležbo za ogled smučarskih po- letov z posebnim vlakom. Kompas - Celje 5. DUNAJSKI VELESEJEM! (od 10. do 17. marca 1%3). Organiziira- mo 5-dnevno avtobusno potovanje z ogledom mednarodnega velesejiria na Dunaju. Prijave v poslovalnici Kompas - Celje. i. KMETIJSKI SEJEM V VERONI! V mesecu marcu 1963 organiziranjo 4-dnevnii izlet z avtobusotn v Verono na mednarodni kmetijski sejem. Prijave v poslovalnici Kompas - Celje. 5. AŽURNA OBALA! Tradicionalni izlet v mesecu marcu 1%5. 6. TRST - BENETKE! Stalni dvodnevni avtobusni izleti za delovne kolektive. Prijave Kompas — ( <-lje, 7. VAR.ŠAVA - LENINGRAD - MO- SKVA! 8-dnevno potovanje z letalom v mar- cu 1%5, Prijave Kompas - C"elje, Pred vsakim izletom oi)jiščite turisii- čno podjetje Kompas - Celje, Organi- ziramo kolektivna poitovanja in izlete po Jugoslaviji in v inozemstvo z mo- dernimi turističnimi avtobusi, z red- nimi in posebnimi vlaki, ladjami obatiic in rečne plovbe in posebnimi letali. Komipas — Celje posreduje prodajo vseh vrst vozovnic za železniški, pomorski in letalsiki promet. Kompas posrednje \ najkrajšem času nabavo potnih listov. \ izumov ter menja tuja plačiJ.na sred- stva in sprejema depozite. Kompas Celje daje brezplačno vse prometne in turiistične informacije, pro- daja razglednice, zemljevide, spominke itd. Preiokou\ r20/18, prekajenim J, mcisoin 120/18(1 ■"eslaninj,.„ fa/an z rdečim '^'^l.lein < 2->0/450 ^femnve r(>zine Kvropa 70 J Ponedeljek. 28. 1. 1955 '""^a pečenica s kislo rvpo Hj." "'Ijem U()/24() in!! - '»'■1'kiiii'uiiu svinjskim P 120/180 ^"■bsilc- " krompirjem W in„ ' P"Mil.j s prekajenini 29. ,. ,965 ^ re^i' •"''■^''li - širokiiTii - k,ron; ^ /iibeljeoim .Sarma s smetano s slanim krompirjem 120/180 Piekajeno s kislim zeljem iili repo 140/260 Srbski pasulj s prekaj( niiii mesom 120/lNO Pena.sti zvitki s sladko sni rta no 70 Sreda, 50. 1. 1965 Kmečka pojedina 350 Pt-čenicu s kislo repo ali zeljem 140/^1 Domača krvavica s kisldm zeljem ali ropo 120/180 štajerska kisla juha z nsireziio prilogo 130 Penasti zavitki s sladko smetano "O Četrtek. 31. 1. 1963 Matevž s prekajcnjim svinjskim mesom 260 1'i.ščančeva rižota s parmezanom 22(( Gobja juha z ajdovimi žganci 150 Srbska pileča čorba 120 Srbski pasulj s prekajcnini mesom 120/18« Polnjeni krofi-flancati 40 Petek. 1. 2. 1963 Morske ribe po izbiri 220 Kalamari rižota s parntc/anoni 120 Sirovi kuhani štruklji 120 Golaževa smetanova juha - 120 Jabolčn'i zavitek 70 Cenjene goste obveščamo, da posluje naša tooilniica z jedrni in pijačami brez positrežnine z zelo ugodnimi cenami. Prvo označene cene so mišljene za male porcije. Priporočamo vam naše dopoldanske malice. Prepričajte sc o naši kvaliteti in za- dovoljni boste. Kolektiv hotela Evropa Celje PRI NAS IN PO SVETU Velika Gospodarska preobrazba Te dni je VI. kongres Enotne socialistične partije Vzhodne Nemčije v središču poziornostd. Sam Hruščov je po prihodu v Berlin hodil ob znamenitem ber- linskem zidu. Prvi sekretar CK Walter Ul- bricht se.je v referatu izrekel za politiko miroljubne koeksistence ter odpor proti dogmatizmu v mednarodnem komunističnem gi- banju. Zanimivo je to, da je VzJrodna Nemčija v slabih dveh desetletjih popolnoma spremenila bivšo nem- ško žitnioo v močno industrijsiko državo. Vzhodna Nemčija je kar za 2,5- krat manjša od Jugoslavije, ven- dar v njej živi okrog 17 milijonov prebivalcev. Glavni del te države je nižina med rekama Elbo in Odro, le na jugu in jugozahodu se dvigujejo planine. Po Jaltskem in Potsdamskem sporazumu je ta predel ostal pod sovjetsko okupacijo. Kot odgovor na osnovanje Zapadne nemŠJke republike', so Sovjeti 7. oktobra z volitvami osnovali državo, z nazivom Vzhodna Nemčija. Glavno mesto je vzhodna del Berlina z več kot milijon prebi- valci. Najviše telo v državi je zvezna sikupščina; po letu 1960 pa je predsednika republike zame- njal državni svet, tako da je ta funkcija kolektivna. Takoj po končani drugi svetov- ni vojni so z agrarno reformo od- pravili veleposestnike — to je materialno osnovo znanega pru- skega plemstva — junkerov. Le-ti so imeli ogromne površane zemlje v svojih rokah, saj so nekateri imeli po tisoč in še več hektarjev. Vso industrijo, banke, prometna sredstva in grcoLstične trgovine so nacionalizirali. V letu 1960 in 1961 pa so začeli z »izredno inten- zivno kolektiviizaoijo v kmetij- stvu, tako da je dandanes večji del kmetijske proizvodnje v za- družnem sektorju. Neveirjeten razvoj pa je napra- vila Vzhodna Nemčija v indaistti;- ji. saj je danes že štm petine ixce- bivalistva zaposlenih v industriji. Pred leti je večino izdelkov te i::e industrije, jeklo in visokokalonič- ni premog dobivala iz Zapadne Nemčije. Danes je Vzhodna Nemčija naj- večji proizvajalec lignita na sve- tu — za letno proizvodnjo 237 mi- lijonov ton. In prav na tej osnovi je močno razvUa proizvodnjo električne energije ter kemično industrijo. Metalna industrija pa se je specializirala za precizno mehaniko, optične in merilne in- strumente, tekstilne ter grafične stroje 'ipd. Glavni del izvoza je vezan na vzhodnoevropsko in- tegracijo (SEV). V tej preobrazibi je veliko vlo- go odigrala pravilna politika v šolstvu, saj je v letu 1962 šLudi- ral (po uradnih podatkih) skoraj- da vsak stoti na višjdh ali viiso- kih šolah. BELE GAZI UTRINEK Mali, beli kristali. Padajo. Usipljejo se. Nenehrio kot da jim ni konca ne kraja. Stkani so kot srebrna pajčevina in vse debelejša je odeja pahuljasto naphanih snežink. Smreka js klonila vdano pod belo težo, mali rožnati grmički so se utopili in strehe se lesketajo ter solzijo v opoldanskem slepečem soncu. Zima! Zima! Srebrna zima! In kako dobro dene človeku, ko gleda sivo modrikaste lahne sledi, ki se vijejo od hiše do hiše, nedoločno vodijo preko valovite poljane v bližnjo vas in dalje v gozd. Vsaka stopinja pušča topli odtis. Nelcatere gazi so osamljene, nego- tove in ko previdno nameriš svoje korake vanje, se ti zazdi, da občutiš utrip tistega, ki je hodil pred tabo. Dnevi so kratki. Jutra se mlečno prelivajo v dan, ki pre- zgodaj zamre v modrikastem somraku. In noči so kot varrho" materino zavetje. Toplota z mehkobo ovija misli in se lenob- no pretaka po žilah. Občutek r^skončno lepe, hladne kristal- nosti dolgih temin ždi nedoločno v nas kot srh, njegova po- doba pa je tamkaj za šipami. Prehodi iz srebrnih noči v mlečni dan so skorajda neza- znavni. Sonce nam nalije vedrine in roka se začuda lahko opre na voljo. Otroci pa so srečnejši kot kdajkoli. Drobna snežinka jim je vrednejša od vsega drugega, pa čeprav jim je včeraj, predvčerajšnjim, in koliko je bilo teh dni, priza- dejala ostro bolečino in tesnobni občutek. Snežinke pa naletavajo in nebo in gozd in poljana sta ena sama belina, v kateri se tanji drobni človek, ki je go- spodar zemlje. V uriliilKI Pred nedavnim so angleški ča- sopisi lansirali vest, ki .e hudo zaprepastila Američane, saj jim skušajo dokazati, da je njihova čudovita in nadvse budna radar- ska mreža slepa. Pred nedavnim so baje angleški bombniki »Vul- kan« (z delta krili) izvedli tajno vežJ>o z »bombardiranjem New Yorka, Washin£rtonan in drugih ameriških mest« tako, da jih ra- darska mreža ni odkrila. Ameri- čani so odlvrnili, češ, da so An- gleži ponoreli. Različne izjave o letenju v višini 19.000 metrov s hitrostjo nad tisoč kilometrov na «ro in o elektronskem sistemu, ki •filepi radarje, pa se je zmeda le še povečala. Afera, ki jo imenujejo »majhno m!>šrevanic« zaradi afere Sky- bold, o kateri so govorili kot o labodjem spevu angleške slave in moči, se je tako razrasla, da me- nijo, da je celo ugrozila celotni obrambni sistem zapadnega sve- ta. 1QCQi ponovno 130Ji osvBjaRte streSis snU Tokrat sc odpravljajo na stre- ho sveta — Mount Eve res t (8SS2 metrov) — Američani, ki doslej , na alpinističnem področju niso- pokazali nekih vidnejših uspe- hov. To bo prva ameriška od- prava na najvišji gorski vrh sveta. Ekspedicija bo štelu 19 članov pod vodstvom dr. VVilli- ama S'rya. Glavni namen ekspedicije je predvsem znanstven, tako trdi vodja odprave, ki bo v md|u odrinila na pot. Želijo dobiti vse odgovore na raznorazne reakcije človeškega organizma v posebnih življenjskih pogojih velikih višu. Najbrž jih skomina tudi slava in še kaj! Prisebnost O Švicarski inženir Ru- dolf Philip je imel eno samo veliko strast — športno le- talstvo. Za ta šport se je ogrel, ko se je spoprijateljil s Hermanom Geigerom. spe- cialnim reševalnim pilotom, ki ie doslej dobrih sto ljudi rešil gotove bele smrti v go- rah. ® Pred dnevi je inženir Rudolf Philip vzel dopust in ga izkoristil za to. da je t malem športnem avijonu sli- kal prijatelja, ki je imel na-s^ logo. -da s tuljenjem avi- jonske mašine sproži snežne plazove. i| Dan je bil len in vse je b'!o v redu. Nenadoma pa je Philip občutil, da je zašel v zračni vrtinec, ki ga je vse bolj vlekel k visokemu pla- ninskemu vrhu. Nič ni po- magalo. Planina je bila vse bližja in njene stene groz- ljive. o Padala ni imel. pa se je vendarle odločil. Ko se mu je dozdevalo, da leti t'k nad snegom, je dvignil streho pi- lotske kabine in se pognal. O Kljub hipnemu pretresu se je skobacal iz snega in ugotovil, da si je zgolj za- pestje zvinil. Bil je nepo- pisno srečen, toda dolina je jila nepojmljivo daleč, sneg pa je vedno gosteje naleta- val. Prijatelji v dolini so ga objokavali, kljub temu pa so poslali dve reševalni ekipi. O Philip pa je hotel samo eno: čimprej v dolino. Pre- bijal se je skozi sneg in me- čavo. Prvo noč si je skopal bivak pod snegom, naslednjo noč pa je imel več sreče. Privlekel se je do zapuščene koče. Se nekaj ur in tretje jutro je prispel v dolino. O Prisebnost in odločnost sta ga rešili gotove smrti. Mnogo pa govore o tem. ka- ko je možno, da so toliko opevani psi-bernardinci, ki so križali pota pogrešanega, tokrat zatajili s svojim od- ličnim vohom. ANEKDOTA Nek bogataš je pred kratkim kupil P.kasojevo sliko za bajno vsoto. Ves v sreči se je hotel iz- kazati, ko je ob neki priliki po- kazal sliko poznanemu kritiku in ga vprašal: »■Kakšna vrednost je te slike po vašem mnenju? Kritik je čez čas dejal: »■Dvesto tisoč frankov globe in še dva meseca zapora za tistega, ki vam jo je prodal.. Je res brezupno! Zadnje zatišje poizktisov atom- skih velesil pomeni dokaj ugodni položaj za dokončno sprejetje moratorija, vendar nedavne de Gaullove »grožnje«, da bo Fran- cija postala atomska velesila, ni- kaicor ne vplivajo blagodejno. In čeprav so nam poiznane ne- popisne strahote posledic atomske bombe, vendarle ni potrebna ni- kakršna brezglavost ali otopelost. Res je, da je zaenkrat zgolj javno mnenje in bojazen pred enakimi protiukrepi edino zdravilo zoper vročico svetovnega razuma. Ugotovljeno pa je, da uporaba atomskega orožja za napadeno državo še ne pomeni uničenja ali poraza. Ni je stvari, proti kateri se ne bi zmogli zaščititi. O Vemo, da ima atomska bom- ba troje različnih smrtnonosnih delovanj, in sicer: uidamii učinek ter toplotno in radioaktivno se- vanje. 0 Prvo in drugo nam je v mi- nimalnih mejah pri klasičnem orožju poznano. Radioaktivno se- vanje pa je nov način uničevanja človeškega življenja in plodnosti zemlje. @ Prvi učinek eksplozije atom- ske bombe je toplotno (ter svet- lobno) sevanje, saj vemo, da svet- loba potuje s hitrostjo 300.000 km na sekundo. Eksplozija v treh se- kundah razvije tolikšno toploto, da lahko utrpimo hude opekline celo v oddaljenosti 4.000 metrov vstran od eksplozjije. Svetlobni učinek pa z začasno oslepitvijo seže kar do 15 km, ® Kljub strahotni vročim (v prvem hipu doseže do 15.000 sto- pinj Celzijusa) pa je možno po- iskati zaščito. O Najučinkovitejša zaščita je umik v zaklonišče. Lahko pa se zaščitimo tudii na prostem in to s tem, da ležemo v jarek, za zid ali nasip. Zadostuje pa tudi, da se vržemo na tla in ne gledamo v smeri eksplozije. Karkoli ima na sebi, nas bo vsaj delno obvarova- lo žgoče vročine. Nikakor pa ne smemo z brezglavnim tekanjem ali .isikanjem primernejšega iz- gubljati čas, kajti takoj za tem se začne radioaktivno sevanje, kateremu pa čez čas sledi stra- hotni udarni učinek. Pa o tem prihodnjič! PRIREJENO PO KURTU TUCHOLSKEM Človek Človek ima običajno dvoje nog in dvoje prepričanj; eno, če mu gre dobro, in drugo, če ga kaj čr- viči. Slednje se imenuje religija. Človek spada v vrsto sesalcev in ima duševnost; prav tako pa ima domovino, da ne bi postal preveč nadut. Človek je ustvarjen najbolj na- ravno, toda to občuti kot nena- ravno in nerad govori o tem. Človek je v glavnem koristno bitje, ki rado je in pije in ima po- leg hotenja po ohranitvi svoje vr- ste še dvoje lastnosti: zelo rad dela zgago in nerad posluša dru- gega. Ce je pameten, napravi prav, kajti le redkokdaj sliši kaj \ pametnega. Človek nerad zaupa samemu se- bi, zato je iznašel zakone in pra- vila. Mar naj drugi počenja to, kar sebi ne dopuščaš, hm! Ce se želimo na človeka zanesti, je priporočljivo, da se vsedemo nanj, kajti potem smo vsaj za ta čas lahko prepričani, da ne bo zbežal. Seveda pa so še ljudje, hi se zanesejo na karakter. Človek se deli v dva dela: v moškega, ki noče preveč misliti, in žensko, ki zadnje čase vse več misli. Oba pa imata tako imeno-^ vane občutke; in če so ti v akciji, potem marsikdaj nekateri ljudje izpuhtevajo liriko. Torej, človek je rastlinojedo in mesojedo bitje, včasih pa se na polarnih vožnjah zgodi tudi to, da v sili poobeduje eksemplare svoje vrste. Vsak človek ima jetra, ledvice in pljuča ter nepogrešljivo zasta- vo. Posamezni teh štirih organov so življenjsko važni. Poznamo ljudi brez jeter, ali brez ledvice in s polovico pljuč; toda ljudi brez zastav ni. Najzanimivejše v življenju pa je to, da starejši ljudje običajno pozabijo, da so bili mladi ali pa to, da so si naložili leta na ra- mena. Enako pa se godi mladim, ki ne morejo dojeti, da lahko po- stanejo stari. Človek zelo nerad umre, kajti nikakor ni dovolj prepričan o tem, da ve, kaj bo po smrti. Ct pa je prepričan, da ve, vendarle misli, da bi bilo še kar lepo nekaj časa živeti. In to nekaj pomeni pri človeku: večno. Toda dosle) baje še nikomur ni uspelo slednje uresničiti. V glavnem je človek čudoviti bitje, ki zelo rado iztepuje pred- pražnike in preproge ter slab* muzicira in svojega psa venomer ščuva, da laja. Včasih pa to bitjt da tudi niir, toda takrat je člo- vek mrtev. Poleg ljudi pa ostajajo še faši- sti, ustaši, kluklusklanovci. Zol pa se o teh še nismo učili, kajti zoologijo se bomo učili šele pri' hodnje leto. »■Ali ste vsi prisotni? Vraga, potem predlagam, da preložimo prvf točko dnevnega reda — kritiko — za prihodnjič.« Stari običaji v nekaterih vaseh v okolici Arilja v južni Srbiji se je ohra- nil svojstven običaj, kakr-;nef^;^ ni več moč zaslediti v nobene.ni .iru- gem kraju v Jugoslaviji. Pri vsakokratnih sejmih naro- čijo nekatere družine sprevode žalosti v počastitev že zdavnaj umrlih pokojnikov. Najamejo si godbo, sami pa se uvrste v po- vorko in v spremstvu godbe ne- kajkrat obidejo sejemski prostor. Na čelu povorke hodijo možje, za njimi hodi godba, ki dgira najbolj žalostne koračnice. Sprevod pa zaključujejo žene in otroci. Zene so obleče v črnino in jadikujejo za pokojnim. Število obhodov je odvisno od plačila. Za zaključek sprevoda žalosti napi je jo zdravice v poča- stitev mrtvih in živih! NOV POMOČNIK ZA KIRURGE v Sovjetski zvezi so na polju