POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI CENA IZVODA 20 DIN LETO XVI — ŠTEV. 25 V LJUBLJANI 19. JUNIJA 1960 VELIČASTEN ZAKLJUČEK 15.000 gledalcev in 8000 nastopajočih na novem stadionu v Novem mestu — Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta tov. Aleksander Rankovič govoril na Zletu Bratstva in enotnosti VII. Zlet Broislva in enotnosti v Novem mestu Novo mesto, 19. junija. Še nikdar hi Novo mesto doživelo takega »portnega slavja, tako velike telesno Kulturne prirdeitve kot te dni. Slika dolenjske metropole je bila popol-,*}oma spremenjena. Srečavali smo ^soče in tisoče mladih obrazov, videli smo mnogo tekmovalne vneme tu gledali izredno uspel zaključni kletni nastop. K odličnemu razpoloženju na stadionu, katerega si je Namislil že pokojni inž. Bloudek, je prispevalo tudi lepo vreme, ki je hilo prirediteljem zares naklonjeno. Točno ob 15. uri se je prikazal na slavnostni tribuni pokrovitelj Zleta tov. Aleksander Rankovič, z njim pa so prišli tudi drugi ugledni gostje. med katerimi smo opazili Milen-Bie Popoviča, Borisa Kraigherja, ^ranca Leskoška, Viktorja Avblja, Jožo Vilfana, Ivana Mačka, Vido Tomšičevo, Mitjo Ribičiča, Leopolda Kreseta, Nika Belopavloviča, Stane« ta Kranjca in druge. Takoj za tem, ko so odigrali državno himno, je vsem zbranim spre- govoril podpredsednik Zveznega izvršnega sveta tov. A. Rankovič, ki je v svojern polurnem govoru predvsem poudaril velik pomen bratstva in enotnosti med vsemi jugoslovanskimi narodi, kajti prav ta zlet, katerega priča smo bili te dni, nosi tudi ta naslov. To bratstvo se je kalilo v težkih vojnih letih, izkazalo pa se je tudi v vseli fazah povojne graditve naše mlade socialistične domovine. Tov. Rankovič je sprejel tudi štafetno palico, ki so mu jo prinesli mladi zastopniki telesnokul-turnih organizacij. Ves stadion, ki je bil napolnjen do zadnjega kotička, zasedeni pa so bili tudi vsi okoliški grički, je navdušeno pozdravil izvajanja tov. Rankovica iu jab na orodju. Tisoči gledalcev pa so z obžalovanjem sprejeli odsotnost Ceraria in Trojarja, ki sta se oba poškodovala na včerajšnji akademiji. Z glavnim /letnim nastopom je šel h koncu VII. Zlet Bratstva in Enotnosti. Morda jc takoj po glavni prireditvi šc nekoliko fežko potegniti črto pod vse prireditve in jih objektivno oceniti, toda vsekakor lahko že danes zapišemo, da je bil VII. Zlet zelo velika telesno-vzgojna pa tudi politična manifestacija. Morda bi se marsikaj dalo napraviti drugače — nc rečemo boljše — toda organizatorji so vložili v vse prireditve toliko truda, da jim gre vse priznanje tako pri izvedbi tek- Lepo priznanje naši redakciji Pred nekaj dnevi sino prejeli *lato plaketo, s katero nam daje Pdbor za partizanski pohod »Ob žici okupirane Ljubljane« priznanje za sodelovanje pri tej množični Prireditvi. Mimo tega smo prejeli še bronasto plaketo za našega novinarja, ki je sodeloval pri popularizaciji te prireditve. To je v kratkem času že drugo priznanje, saj Smo pred nedavnim dobili tudi zlato plaketo Hokejske zveze Jugoslavije. Poleg medalje smo prejeli tudi J?le pismo: »Uredništvo športnega *ista Rolet«: v. Odbor za partizanski pohod »Ob ?ici okupirane Ljubljane« se zahva-ijuje za sodelovanje in pomoč pri Popularizaciji partizanskega poboja »Ob žici okupirane Ljubljane« v letu 1960 v Vašem listu in v znak Priznanja pošilja zlato spominsko plaketo. Sekretar: Jože Martinčič 1. r. Aleksander Rankovič med govorom ob današnjem nastopu v Novem mestu ob koncu njegovega govora se je razvilo vzklikanje Tito — Marko... PESTER ZLETNI NASTOP ■ ' * v*.—. Spored glavnih zletnih nastopov je bil zelo pester. Menjavale so se telovadne sestave, atletika, vaje na orodju, nastop modelarjev in tabornikov pa še tekma v poligonu. Težko je reči, katera točka je odnesla med številnimi raznovrstnimi sestavami prvo mesto. Nekateri se bodo odločili za zadnjo točko, to je simbolično vajo »Bratstvo—Enotnost«, drugi za nastop pripadnikov JLA, tretjim pa je bil morda še bolj všeč nastop mladincev z bruni ali mladink z ruticami. Nič manj zanimive niso bile ostale sestave in avtorji Smerdujeva, Rahletičcva, Biaško-vič, Dobovšek in major Ban zaslužijo vsi po vrsti polno priznanje. Za prijetno osvežitev programa so prispevali tudi atleti, ki so dosegli med drugimi tudi naslednje rezultate — 100 m moški: Gluk-(B) 11,0, Kolnik (K) 11,1, 1500 m: Važič (K) 3:54,4, Hafner (Lj) 3:55,4, Špan (Lj) 3:59,8. 110 m ovire: Brodnik (K) 15,5, Kovač (K) 16,4, Sluga (Lj) 16,4, ženske — 800 m: Slamnik (K) 2:21,8, Bela j (K) 2:25,2, Goršin (N. mesto) 2:26,8. Doseženi rezultati kaže jo, da je kvaliteta novega tekališča dovolj dobra in da bo ob primerni negi čez leto dni lahko odlična. V tekmi v poligonu, kjer rale 8-članske ekipe premagati sto težkih ovir, je biia najboljša ekipa Novega mesta pred Oguli-nom in Prijedorom. Taborniki pa so se izkazali kot pravi mojstri v postavljanju in pospravljanju šotorov. Seveda je navdušil tudi nastop telovadcev zveznega razreda, v va- movanj in nastopov, kakor tudi pri pripravi bivanja tisočih udeležencev in seveda tudi uspešni rešitvi številnih problemov z najrazličnejših področij. Zleti Bratstva in Enotnosti so s svojo Vil. izdajo v Novem mestu dokazali svojo pravico do obstoja in vsekakor bi veljalo to lepo tradicionalno prireditev, ki združuje mlado in staro iz osmih krajev, treh republik, tudi v naprej obdržati in še nadalje razširjati v vseh smereh. Tek na' 109m je bila ena najzanimivejših točk na zaključni zleini Kvalifikacije za SC ligo Le ena zmaga m tujem Z današnjo nedeljo se je začelo kvalifikacijsko tekmovanje za vstop v slovensko consko ligo. OJ vseh moštev, ki sodelujejo v tem tekmovanju, jo požel največ uspeha ljubljanski Slovan, saj si je med vsemi edini priboril zmago s 5;i — na tujem igrišču. Ostale tekme so se končale z naslednjimi rezultati: Olimp : Bela Krajina 2:0, Nafta : Tolmin 2:0, Tabor : Planika 1:0. Prihodnjo nedeljo bodo odigrane povratne tekme. TABOR (Sežana):PLANTKA (Kranj) 1:0 (1:0) Sežana, 19. juniju. V kvalifikacijski tekmi za vstop v SC ligo je domače moštvo premagalo goste iz Kranja. Rezultat bi moral biti pravzaprav drugačen, višji v korist domačinov. Domačemu moštvu je uspelo zagotoviti zmago še v prvem polčasu. Napadalec Tabora Paradi-so je v 35. minuti streljal proti vratom gostov, toda tu se je znašel branilec kranjske Planike, ki je nerodno posredoval in iako zmedel lastnega vratarja, da mu je žoga ušla v mrežo« Tudi v drugem pol- (Niflaljpvaujc na 8. strani) DRŽAVNO PRVENSTVO V JADRANJU FAFANGEL državni prvak Koper, 19. jun. Po petdnevnih borbah se je v soboto zaključilo odprto: mednarodno državno prvenstvo Jugoslavije v jadranju za jadrnice tipa »Star» Med tl tekmovalci iz Jugoslavije, Zah. Nemčije in Trsta je osvojil prvo mesto Mario Fafangel, član koprskega jadralnega kluba. S flokistom Kosminom je osvojil 42 točk. Drugi Tončilič (Mosor Trogir) 42 točk, 3. Marušič (Mornar Split) 41 točk. Po uspehu, ki ga je dosegi Fa-fangel na mednarodin regati v Trstu, ko je pustil za seboj svetovnega prvaka Italijana Straulina, je dokazal, da je naš najresnejši kandidat za olimpijske igre. Katona — i? :55,2 na 1500115 prosto . plavalnem, dvoboju med Madžarsko in Nemčijo v Berlinu sta bila dosežena nov(a evropska rekorda. Madžar Katona preplaval 1500 m prosto v času 17:55,2 s tern kot prvi Evropejec dosegel na tej progi čas pod 18 minut (stari rekord Angleža Blacka je znašal 18:05,8). Drugi rekord so dosegli plavalci Vzh. Nemčije v štafeti 4 X 100 m mešano s Časom 4:16,1, kar je za 4 desetinke sekunde boljše od dosedanjega rekorda Sovjetske zveze. Na Vzh. dva je Množičnost i@ nisilii© p@glawiliia » a 1 ©® a Potreben perspektivni plan gradnje objektov — Skupna politika je v splošno korist telesne kulture — Moderen način dela v društvih Partizan — Jeseni Kongres za telesno vzgojo v Sloveniji. so mo-vr- Novo mesto, 19. junija. Včeraj je bila na Otočcu seja izvršnega odbora Zveze Partizan Slovenije in Športne zveze Slovenije. V vrsti dogodkov, ki se odvijajo na področju slovenske telesne kulture je bila včerajšnja seja prav gotovo eden najpomembnejših dogodkov. V zadnjih tednih smo zabeležili toii-k(i' novih in izredno pomembnih sklepov, da pravzaprav komaj dohajamo velike spremembe, ki se gode v slovenski telesni kulturi. Na Otočcu so se včeraj ob 9. uri zopet zbrali člani izvršnega odbora obeh zvez, poleg njih pa še predstavniki okrajnih ivez in svetov za telesno kulturo ter še nekateri te- nik Okrajne zveze za telesno vzgo- lesnovzgpjni delavci. Referat o raz- jo Ljubljana, tov. Arrigler, pred« voju množičnosti v naših telesno-vzgojnih organizacijah je imel predsednik Zveze Partizana Slovenijo tov. Mitja Ribičič. V diskusiji pa so sodelovali: direktor Višje šole za telesno, vzgojo tov. Stepišnik, predsednik Okrajnega odbora za telesno vzgojo Nova Gorica tov. Oblak, tov. Šavorn, predsednik Kolesarske zveze Slovenije, tov. Knol, član izvršnega odbora Športne zveze Slovenije, Nagy, predsednik Teniške zveze Slovenije, tov. Kavčič, predsednik Sveta za telesno vzgojo pri OLO Ljubljana, dr. Zore, predsed- sednik Atletske zveze, Slovenije, to« variš Lavrič, predsednik Nogometne zveze Slovenije, tov. Sorič, podpredsednik Saveza sportova Hrvatske, tov. Polič, predsednik Sveta za telesno vzgojo GLO Koper, tovariš Vahter, član pripravljalnega odbora za ustanovitev Okrajne zveze za telesno vzgojo v Mariboru, dri Pavletič, član izvršnega odbora Zveze Partizan, tov. Mirtič, glavui urednik Poleta, tov. Dobrota, člau izvršnega odbora športne zveze Slovenije. Izredno plodno debato je za« (Nadaljevanje na 2. strani) y Množičnost še vedno poglavitna naloga ^Nadaljevanje s 1. strani) kljufcil predsednik Športne zveze Slovenije tov. Leopold Krese. V ZADNJEM LETU 150 NOVIH OBJEKTOV Tov. Mitja Ribičič je v svojem referatu najprej omenil problem eportnah objektov. Družba posveča veliko skrb telesnovzgojnim napravam, saj šolske telovadnice, igriŽČn ofo šolah, kopališča — zelo hitro ni sklepi o skupnem in tesnem sodelovanju koristni. Obe organizaciji sta v kratkem času rešili nekaj bistvenih vprašanj, v katerih še pred nedavnim nista prišli do popolnega soglasja. Kaže torej, da.bo to gibanje, ki ga opažamo v naši telesni kulturi, rodilo obilne sadove in pomeni novo obdobje v naši telesni vzgoji. MODERNEJŠE OBLIKE DELA zelo mtro ra- V DRUŠTVIH PARTIZANA atejo. Mreža športnih objektov j« V zadnjem času smo imeli kar vse bolj gosta, kaj so v zadnjeta 195 zletov, 164 akademij, 187 telo-letu zgradili 150 novih telesnovzgbj- vadnih nastopov, kar vse kftže, da nih naprav. v društvih Partizan marljivo dela- Seveda pa smo tudi v določeni za- jo. Res pa je, da včasih oblike dela ostalosti, ki pa je v glavnem po- v društvih Partizan niso najbolj sledica konzervativnega gledanja, posrečene. Precej se je že udoma-saj gradimo šole brez telovadnic, čila proslava raznih 50-letnic in stanovanjske bloke brez rekreacij- drugih obletnic telesnovzgojnihdru- skih prostorov, pa tudi vzdrževanje objektov v komunah še ni dokončno urejeno. Vsekakor je ena največjih nalog, da bi si postavili perspektivni plan gradnje športnih objektov, ki bi ga vnesli v petletni gospodarski načrt. vizv/jit v poučim g vzo j,/v-» oz c* j. ozvi xia.vz.JL i« . Potrebno je zagotoviti tudi sredstva Prir®cllt®J , c , zn gradnjo niza objektov, M bodo psvoboditve Ljubljane. Sedaj bomo služili kvalitetnemu športu - med lmeh jes lepo priložnost, da se bo-- - 1-------------------------- - mo prihodnje leto raje spomnili 20- --------X- _______1__i* • ______ Štev, razvijanje raznih praporov, kar vse spominja na staro miselnost. Pred davnim smo imeli celo akademijo Murnikovih vaj, ki naj bi bila odraz dela v društvih Partizan. Vendar je bila to morda stvar zgodovine, in Vsekakor neprimerna za proslavo 15-letnice olja oblike je treba zamenjati z novimi, modernejšimi. ATRAKTIVNI ŠPORT JE POTREBEN Vsekakor igra kvalitetni šport veliko vlogo' tudi pri množičnosti. Odlični dosežki športnikov mnogokrat vzpodbujajo mlade ljudi k udejstvovanju v telesni vzgoji — torej je to prav lepa vzpodbuda za množičnost. Za mladino je torej treba odpreti čim več igrišč in-ji omogočiti vrsto nastopov na najrazličnejših kvalitetnih športnih prireditvah. Na ta način bodo neposredno stopili v stik z dogodki v naši • telesni kulturi. Krepiti moramo torej vlogo mladine, vlogo mlade generacije, ki živi v svetu, ki ga sama ustvarja. Sama si urejuje svoje življenje in vse to zahteva tudi preobrazbo naše telesne vzgoje, ter nove oblike, saj družbeni pomen telesne vzgoje v naši družbi iz dneva v dan raste. Ob koncu so se dogovorili tudi o o tem, da bodo jeseni, najbrž skli- Vaja »Lestev« je vzbudila največ o dobravanja med številnimi gledalci na včerajšnji akademiji KVALIFIKACIJE ZA VSTOP V ZVEZNO ROKOMETNO LIGO KDO bo novi zvezne č!an<> lige - temi je tudi izgradnja Velega polja. ŠOLE OSNOVA ZA MNOŽIČNOST V Sloveniji imamo sedaj 1500 šol, katere obiskuje približno' 270.000 dijakov. V zadnjem času simo zabeležili približno 15.000 šolskih nastopov in okoli 4000 športnih dnevov. Vse to je pri razvoju šblsike telesne kulture velik napredek. Vendar smo že precej daleč od tistega, kar želimo. Telesna vzgoja v šoli namreč ne more biti samo predmet in mora nam biti predvsem jasno, kaj lahko Sola nudi učencem ali dijaku na letnice naše revolucije. Pri vsem tem gre za to, da moramo delati tako, da bo mladina zadovoljna, ne pa tako, da mladino samo kažejo drugim. Vse te danes že preživele V Četrtek zveCer je sekretariat RZJ doiločtil mesita, v katerih bodo igrali kvalifikacijske tekme za vstop v žensko in . „ - „ mo&ko zvezno rokometno ligo. Nas pred- cali Kongres telesne vzgoje, ki bo vsem zanima usoda Odreda, ki bo za-vsekakor najpomembnejši dogodek igral v Varaždinu. Tu se bodo poleg na tem področju v zadnjem času. najboljšega slovenskega moštva zbrali O problemih telesne vzgoje Slove- se• Sloboda — prvak Hrvaške, Partizan nije bo razpravljal tudi plenum Centralnega komiteja Ljudslce mladine Slovenije, kar nam dokazuje, da se tudi ta organizacija vse bolj trudi, da bi dala temu udejstvovanju mladine čim večji pomen. (Beograd) — drugi na prvenstvu Srbije ter Sarajevo — prvak BiH. Odred Čaka vsekakor zelo težka naloga, saj bo v dneh 24., 55. in 26. t. m. moral zastopati slovenske rokometaše v borbi z najboljšimi moštvi Iz drugih republik, prav v teh dneh moštvo Odreda ni Športniki na zletu Novo mesto, 19. junija. Vsa športna igrišča v Novem me situ, pa tudi v Črnomlju in Vidmu-Krškem so bila te -i v * . i . dna prijzorišča na j razil en e j&ih špor tnih področju telesne vzgoje. Ireba jdi tekmovanj v okviru Vil. zleta. V večini j€ naučiti predvsejn osnovnih stva- športnih panog so nastopali samo tek-rJ: plavati, teči. smučati, kolesarit: movalci iz 8 okrajev, ki se udeležujejo in podobno. Šolska telesna vzgoja zleta. Zato je bila marsikje kvaliteta sedaj nima svojega natančnega na- c"w",vv črta in premnogokrat dobivamo iz raznih šol prav neverjetna poročila o telesnovzgojni nespretnosti. Več kot nujno je torej, da vso to našo mladino tudi telesnoknlturno vzgajamo. Šola naj bo tudi inicialor za vključevanje mladine v šolsika športna društva. Seveda naj vodi ta društva mladina sama, ki naj se ukvarja s telesno vzgojo’ predvsem v prostem času. Člani teii društev naj se ©vežejo z večjimi klubi in društvi, jer borlo dobili strokovne in prak. rila. lične nasvete. Mladina naj torej sama sebe vodi. saj sama najbolj razume svoje potrebe. V SPLOŠNO KORIST SLOVENSKE TELESNE VZGOJE 'Okoli 1100 društev deluje v obeh največjih slovenskih organizacijah, ki se ukvarjajo s telesno vzgojo. V zadnjem času smo zagotovili sodelovanje obeh organizacij in popolnoma odveč bi bilo govorili, ali je tu združenje v korist cli škodo ene ali druge organizacije. Gre namreč za lo, da vse skupaj koristi splošni telesni vzgoji v Sloveniji. Že sedaj lahko opažamo, kako so bili nedav- skromna, kar pa ni motijo navdušenih športnikov, da se ne bi borili za vsako toCko, za vsak centimeter. Najbolj kvalitetne borbe smo videli v odbojki, atletiki, rokometu, nogometu in tenisu. Seveda moramo omeniti medrepubliško sroCanje igralcev namiznega tenisa Slovenije in Hrvstske. Slovensko zastopstvo Teran, TomažiC, Zajc in Plutova je zmagalo z 9:5. Danes dopoldne so sveCano razdelili nagrade in priznanja najboljšim ekipam in posameznikom. Vsi sodelujeta okraji so v dar prejeli lepe kristalne vaze. Najboljše ekipe in posamezniki pa okusne plakete, albume in druga lepa da- Košarka — Člani, finale: Karlovac : Novo mesto 65:52, mladinci: Karlovac, , mladinke: Banja Luka. Rokomet — Mani: Sirak, Članice: Novo mesto, mladinke: Rihač, mladinci: Novo mesto. Tenis — ekipno: Ogulin, posamezno: Mitič (Prijedor), mladinci ekipno: Pri-jedor, ženske posamezno: Čačič (Prije-. dor). - Streljanje v malokalibrsko puško — ekipno: Banja Luka, z vojaško puško — ekipno: Novo mesto. Tekmovanje letalskih modelov — ekipno: Sisak Balkanska štafeta z baklami po mestu — ekipno: Banja Luka. Športni ribolov — ekipno Novo mesto, posamezno: Požar (NM). Nogomet — finale: Banja Luka : Bi-haC 3:1. Ljudski mnogoboj: Novo meeto. Kegljanje — ekipno: Prijedor. Nekaj številk Rezultati — atletika, moški — 200 m: Maanik (NM) £3.7, lOOm: Samec (NM) 11.3, .višina: Marku! in (Karlovac) 185, 150C m: Macedoni (NM) 4:20.6. krogla: Penko (NM) 14.14, kopje: Spiler (NM) 57 ?>’, 4 X 16G m: Novo me-sto 45.9. ženske: £8 m: Kovačevič (Bihač) 8.3, daljina: Kovačevič (Bihač) 4.83, krogla: Bartelj (NM) 12.33, kopje: Vidmar (NM) 30.45, 300 m: Šerbec fNM) 13.3. 800 m: Goršin (NM) 2:31.9, višina: Kovačevič (Bihač) 348. Ekipno so zmagali atleti Novega mesta. Kolesarjenje — mladinci: Cermeli (B. Luka), Člani: Furač (Karlovac), ekipno: Karlovac. Namizni fčnis — člani posamezno: Tri-ganovič (B. Luka), ekipno: Banja Luks, članice posamezne: Turk (NM), ekipno B Na letošnjem Zletu Bratstva in enotnosti je sodelovalo 18 organizacij. SS V zaključnem nastopu je sodelovalo 8OG0 nastopajočih. B V štafeti Bratstva in enotnosti je teklo 6009 mladincev in mladink. V vseh tekmovanjih in predtekmovanjih so našteli 50.000 nastopajočih. Ki Na sobotni akademiji je bilo 10.009 gledalcev. Hi Pri gradnji stadiona so našteli 30.900 prostovoljnih ur. KI Zaključno prireditev sd je ogledalo 15.900 gledalcev. 10.009 GLEDALCEV NA VEČERNI AKADEMIJI Novo. mesto, 19. jun. Včeraj zvečer se je zbralo na novem stadionu v Novem mestu rekordno število gledalcev — 10.000. Med gosti smo opazili tudi pokrovitelja Zleta Bratstva in enotnosti podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Aleksandra Rankoviča, predsednika izvršnega sveta LRS Borisa Kraigherja, tov. Mitjo Ribičiča, predsednika Zveze Partizan Slovenije, tov. Leopolda Kreseta, predsednika Športne zveze Slovenije, tov. Nika Belopavloviča, predsednika OLO Novo mesto, ter mnoge druge visoke goste. Nastopajoči so prikazali spored v 16 točkah, ki so vzbudile veliko navdušenje med gledalci. Največ priznanja so seveda poželi orodni telovadci, medtem ko so nam bile zelo všeč sestave »Lestve« — v izvedbi pionirjev Pdrtizana-Maribor I, vaje s . trakovi v izvedbi mladink Partizana-Maribor I, ter vaje z obroči, ki so jih pripravile članice Partizana Gabrje. Spored je bil izpopolnjen z mnogimi folklornimi vložki, ob koncu pa se je nad Novim mestom zablester veličasten ognjemet, kakršnega še niso videli v dolenjski metropoli. najbolj vigrano in zato ne moremo računati na popolen uspeh. Ekipa Slovana, ki se je prejšnjo ne-neljo priborila naslov prvakinj Slovenije, pa bo morala odpotovati v TuzJUj kjer se bo pomerila s Tre&njevko — p rv aikom Hrvaške, S lobod o — prvake«* BiH in Tekstilcem — drugim na prvenstvu Srbije. Za razliko od svojih moškJb tovarišev pa imajo rokometašice Slovana nekoliko več možnosti, da s4 pribor® vstop v ligo. Seveda pa so vse to le ugibanja, na katere bomo dobili odgovor® že prihodnji teden. REPUBLIŠKA JUDO LIGA Presenetili? uspeh Ljubrane Ljubljana, 19. jun.. V zadnjem kolu venske judo lige sta se srečali med seboj ekipi Ljubljane in Olimpije. Ta dvoboj sieft ni bil odločujoč zaradi naslova prvaka, bil pa je zanimiv zaiadi tega, ker nastopil11 Ljubljana brez treh najboljših standurdBib tekmovalcev: Mačka, Macarola in Škrabe, fl so namreč suspendirani in zato je bila ekip*1 Ljubljane oslabljena, pa smo računali »a Ljubljana premagala Olimpijo z visoko raz-dober uspeh Olimpije. Kljub temu pa je liko 15:9. Najzaslužnejša za to zmago fcta vsekakor bila Pogačnik in šterk, ki, sta v srednji kategoriji zmagala s 7:1, medtem ko sta se zaključili lahka in težka kategorija z rezultatom 4:4. Od novincev pri Ljubljani je zlasti ugajal Bcrkopcc, ki se je dobro upiral Galetu. Razen njega pa sta bila dobro tudi Pišljar in Burnik, zadovoljil pa je Š0 Stepančič. Olimpija je nastopila, razen biča, v najboljši sestavi. Zadovoljila sta Go' le in Rajh, medtem ko sta razočarala Ocvirk in Ditrih. Srečanje je dobro vodil Ferle i2 Kamnika. Maribor, 19. jun. Danes popoldne je bil0 v Mariboru republiško ekipno prvenstvo v judu. Branik : Triglav 8:4, Maribor : TrighjV 7:5. Najboljši pri Triglavu Kučina in llost' nik, pri Mariboru pa Turk I in Turk Ji' Pri Braniku Divljak ia Zaviršck. Sodinki fi0 pred 150 gledalci opravili svoje delo d«br°' IZBIRNE TEKME ZA KEGLJAŠKO DRŽAVNO REPREZENTANCO i Klemenčičeva Skupščina ŽŠD Ljubljana Žšn Ljubljana ho imelo svoj redni letni občni zbor v sredo, dne 29. t. m. ob 18. uri v stekleni dvorani v Fražakovi ulici. Člani, prijatelji, kolektivi vabljeni. Odbor Plavalna šola na Koleziji V sredo 22. t. m. se bo začel jaa kopališču Kolezije prvi plavalni tečaj plavalne šole ŽPK Ljubljane. V šolo se lahko vpišejo vsi otroci, ki še ne znajo plavati, oni pa, ki žc znajo, bodo v naprednejši skupini svoje znanje izpopolnili. Tečaj bo trajal tri tedne in ga bodo vodili izkušeni vaditelji. Vpisovanje bo od ponedeljka 20. t. m. dalje pri blagajni kopališča. Otvoritev plavalne šole Plavalni klub »Ilirija« obvežCa, da bo pričetek letošnjega I. tečaja plavalne žole za pionirje od 7. leto starosti dalje v ponedeljek, dna n. t, na. ob 8.SO. url na kopališču Hirije. Tečaj bo trajal tri tedne. Vpisovanje je vsak dan pri blagajni kopališča. Tečaj bo razdeljen v dva dela: v začetni in nadaljevalni. Starši pohitite s prijavami, ker bomo v vsaik tečaj vpisali samo omejeno število učencev. Leto XVI Štev. 25 Stran 2 Novo mesto, mladinci posamezno: G ari 6 (B. Luka), ekipno: Nove mesto, mladinke ekipno: Novo meric. Odbojka — člani: Novo mesto : Kssrlo-vac 3:0. članice, mladinke in mladinci: 1. Novo meri©. Streljanje na glinaste jrolčfce — 3. Sl-saik, posamezno: Wo)f (Sisok). Atletski miting KLuSivarja Celje, 19. jun. Atletsko društvo Kladi var je priredilo atletski miting, na katerem so nastopili poleg domačih atletov še gostje iz Ljubljane in Maribora. Doseženo je bilo nekaj prav dobrih rezultatov. Tako je med drugimi Draga Stamejčič pretekla progo 80 m v času 11,1. Rezultati — moški ICO m ooire: Kovač (K) 15,5, 100 m: Srnovršnik (K) 11.1, 400 m: Stamejčič (Dl) 52,7, višina: Pucelj (Ol) 175, Ko-klič (K) 175, 800 m: Primožič (K) 2:05,7, disk: Simič (K) 44,67, 200 m: Srnovršnik (K) 22,8, kladivo: Vidmar (Ol) 48.75, kopje: Kapilar (K) 65.00, krogla: Simič (K) 13.43, daljina: Golner (K) 6,57: ženske — 60 m: Stamejčič (Ol) 7,8, 80 m ovire: Stamejčič (Ol) 11,1, krogla: Hudobivnik (Ol) 12.55, dirk: Hudobivnik (Ol) 41.63, 200 m: Slamnik (K) 27,4, 400 m- Silan (K) 1:04,4, višina: Roz- man in Urbančič (obe K) 145. kopje: Skornik (K) 32.'12, daljina: Pabcr (K) 4.87, mladinci disk: Vravnik (K) 47.16, 300 m: Lenarčič (Ol) 38,4, krogla: Polovic (K) 14.01. Maribor, 19. junija.. Na klubskem tekmovanju Branika v soboto na stadionu v Ljudskem vrtu, So gojenci tr&nerja Ivkoviča spet dosegli vrst© zelo dobrih rezultatov. 400 m: Fožnerič 51.3, 209 m: Gunze 23.6, Člani 69 m: Zatler 7.0, mladinci: Gunze 7.1, mladinci — kladivo: Bukovec 57.23 (najboljši letošnji rezultat v Jugoslaviji). Člani: MarkeŽ (Lj) 52.10. Pretežki pogoji z« ženske ^ Osem slovenskih kandidatov v obeh reprezentance h Ljubljana, 19. junija. V Ljubljani je bilo danes zaključeno izbirno teksnfcvanje kegljačev in kegljavk za državni reprezentanci, ki se bosta udeležili letošnjega evropskega prvenstva v Zagrebu. Znano je, da je to samo ekipno tcmovanjc in da brani pokal Vzhodna Nemčija. L....0 je b.io treba n ari reprezentanci Popovič 902. Prejšnji dan pa je doseglo sestaviti čim smotrneje ter kandidatom omogočiti kar najboljše pogoje za izbirno tekmovanje. To pa se v celoti ni zgodilo. Tehnično vodstvo ZKS J je namreč grešilo pri tem, ia je določilo prva dva izbirna nastopa za ženske v Kranju in šele tretjega v Ljubljani, medtem ko so moški tekmoval’ vse tri dni v Ljubljani na Gradisovem kegljišču. Temu primerni so bili seveda' tudi rezultati. Moški so vse tri dni, razen na koncu, ko so nekateri popu rili:, dosegli izredno dobre rezultate, ženske pa mnogo st.^bče in tako skoraj ne moremo govoriti o realni razvrstitvi posameznih tekmovalcev. Tsko sta izpariti iz reprezentance znani tekmovalki Erjavčeva iz Ljubljane ter Rozmanova iz Kranj«, medtem ko sestavljajo reprezentanco nekatere dokaj neizkušene tekmovalke. Nasprotno pa je pri moških odločala velika borbenost in želja za čim boljšimi rezultati. Vrstni red se je skoraj iz dneva v dan spreminjal, na koncu koncev so najbolje prodrli Slovenci. Vseh šest slovenskih kandidatov se je uvršalo v reprezentanco, zasedli pa so še zelo dobra mesta. Zmagal ie Starc pred Martelancem in Steržajem. Šlibar osmo mesto. Včeraj smo bili celo priča je zasedel peto, Grom sedmo, Kobal pa petim • rezultatom nad 9C0, kjer se je najbolje izkazal SmoJjanovič z 921. Sledijo mu Starc 997, Martelanc 906, Vita 904 in kar sedem tekmovalcev rezultate nad 830. Danes s© nekoliko popustila in ria bila najboljša Lukas z 866 teo: Steržaj z 882 keglji, za njima pa Starc z 879 in Kobal z 675 keglji. Tako lahko rečemo, da je tekla borba za vsak kegelj in da s © bile razlike ob koncu minimalne. Povemo naj še nekaj značiinositi, ki lahko osvetljijo položaj posameznih tekmovalcev. Erjavčeva je med .drugim nastopila precej bolna, tudi Šlibarja je ves čas tekmovanja mučil ekcem, sicer pa je bilo razpel rž e nje pri vseh nastopajočih na dokaj zadovoljivi ravni. Osem na boljših tekmovalcev in tekmovalk bo prihodnji teden na skupnem treningu v Zagrebu, nate bo prvenstvo od 28. do 20. run:}«?, po končanem prvenstvu pa bo v Ljubljani, 3 julija meddržavni dvoboj med ženskima in moškima reprezentancama Jugoslavije in Vzhodne Nemčije na Gradisovem kegljišču. Prav lahko izrazimo zadovoljstvo nad zelo dobrim unpehom s-lovensfcih kandidatov in čestitamo Starcu ter Klemenčičevi kot najboljšima tekmovalcema. Vrstni red — moški: Starc 2661, Martelanc (oba Tr) 2647, Stržaj (Ljutomer) 2649, Smolja.novič (Grmoščica) 2640, Šlibar (Jesenice) 2638, Popovič (Susedgrad; 2622, Grom (Rakek) 2617, Kobal (Branik) 23S5 itd. Zenske: Klemenčičeva (Gradis) 1228’ Kavčičeva (Tr) 1186, Buliničeva. (OTJ) 2169, Jakovčeva 1165, Pipinič (obe Bra'k sivo) 1162, Simonič (Br) 1154, E. Ert#1 1149, Kaločaj (obe DVD Zrenjanin) H47' G. S. OLIMPIJA NAJBOLJŠA Ravne, 19. junija. Na repuibliškei® odbojkarskem turnirju za ženski ki je bil v Ravnah, so odbojkaric2 Olimpije dosegle prvo mesto. Poka' zale izenačeno igro, bile borbec6 in so zmagale zaslužene. Resen na' sprotnik jim je bil Maribor, ki P3 je zasedel šele tretje mesto. senečenje na turnirju so bile Jesfi' ničanke, ki so osvojile drugo mest0: Kaže da imamo prav sedaj neka) odličnih tekmovalk v tej športni PP' nogi in bi kazalo sestaviti repub'1' ško reprezentanco, ki bi se verjetn0 dobro uveljavila. Vrstni red: 1. Olimpija 6, 2. Ješ^ niče 6, 3. Maribor 4, 4. Fužinar *’ 5. Kamnik 0. Tfckma za nogometni poka! . Fužinar (Ravne):Korofan (Prevalj®' 3:0 (0:0) Kovinar : Branik B 2:3 (1:2) Prijateljska tekma pionirje* . Fužinar (Ravne) :Koretan (Prevalj ' 0:1 (0:1) Bela jadra na morji Kraja vetra je dovoljena © Veslači ARGA na najboljši poti • Fafangel športnik in trener *'■ (V • rjamenil sem se na obisk v Koper. Ni mi bik* žal. Pogled je nndil pestro sliko. Vsepovsod jadr- Na morju veljajo stroga pravila •. C e opazujete jadranje po morju, sVem, ose premalo ljudi Pozna pravila jadranja in sploh se o {ej zvrsti športa premalo govori in piše. Prisluhni samo temu dejstvu: jadr-nic tipa Star je registriranih v svetu Približno žOOO. To je najmočnejša Organizacija, ki ima svoj sedež o Nerv Torku. Osnovna organizacija se imenuje flota, ki mora imeti naj-roanj 5 jadrnic. Tekmovanja pa se Pr.>v tako odvijajo po točni katego-rtzaciji. Regato lahko organizira flo-f.a samo za svoje člane, dalje so tu Se medflotna tekmovanja. Več flot P* tvori Distrikt. Jugoslavija je o Uistriktu, o katerem so še Švica, Zahodna Nemčija- in Avstrija. Zrnasti o tekmovanju Distrikt a pomeni vsakega jadralca že velik uspeh. Vd naših si je to čast priboril Fa-Pngel, ki je prav za to tekmooanje 7'e imel novo jadrnico Cha-Cha.t Se in še bi stal na stolpu in opa-7°oal jadrnice, toda ura je neizprosno tekla in mudilo se mi je še ® Izolo. Obupal sem. da bi lahko Vfčakal Fafangela ali vsaj predsed-Pka Lukeža, zato sem se napotil na jVlobusno posl a jo. Seveda kot na-f**č, prav tedaj ni bil predviden od-jrd nobenega avtobusa proti Izoli. rtskočil mi je na pomoč ing. Luksa f Vooim Volksmagnom in že sva hi-.Qla ob obali koprskega zaliva proti 7.yi. Prav tedaj se je nebo potem-dll° in vsula se je gosta ploha. Ja-t'a'cii ki so prao takrat tekmovali J* jugoslovansko prvenstvo, so prao 5ofoD0 občutili oso grenkobo mor-stdoživetij. Toda inž. Luksa kot f^r pomorščak se je na moje vzdi-oonje samo nasmehnil in pripornih da so to pač stvari, ki sodijo no^dralnemu športu in ki se jih "en tekmovalec ne sme ustrašiti. obisku v Izoli Pr\i°^a ie majhno mestece. Toda, če s«/® tja v opoldanskih urah, prao tn0°?0 ne boš videl veslačev na rm- Vsi so zaposleni, tako veslači Spet sem se vrnil o Koper, to pot trdno odločen, da se seznanim s Fa-fangelom. Stal je pred orati sobe o hotelu Triglav, kjer je komisija pravkar rešeoala pritožbe drugega dneva jugoslovanskega prvenstva. Kratek je bil najin razgovor, a vseeno sem zvedel tisto, kar me ie zanimalo. Fafangel je doma iz Malega Lošinja. Tu je prvikrat okusil radosti in tegobe ribiškega življenja, tu se je prvikrat tudi seznanil z jadranjem. Od takrat mu jadranje ni samo šport, ampak tudi kos življenja. Zavidljivi pa so tudi njegovi uspehi. Bil je kar petkrat državni prvak — o letih 1950 do 1955. Ponosen pa je tudi na prvo mesto v tekmovanju Districta. O nedavnem uspehu o Trstu, ko je pustil za svojimi jadri svetovnega prvaka Italijana Meropo pa mi ni hotel izraziti svojega zadovoljstva. Verjetno zato, ker se bo bržkone udeležil olimpiade in bo moral tam še enkrat potrditi svoje znanje, tako o borbi z Italijanom Meropo, kakor tudi z mnogimi drugimi znanimi jadralci. Mnogo zanimivega o Fafangetu pa sem zvedel tudi od njegovih klubskih tovarišev. Fafangel, ki je po poklicu visoko kvalificiran delavec, je prišel v Koper leta 1958. Tu je takoj prijel za delo in ves svoj prosti čas prebil o delavnici jadralnega kluba Jadran. Okoli sebe je zbral mlade jadralce' in jim dajal prve napotke za borbo z vetrom in morjem. Sedaj se resno pripravlja za olimpiado, najhujšega tekmeca ima v Ninčeviču iz Trogir a. Če hotel sodelovati na olimpiadi, moral potrditi svoje znanje še regati na Gardskem jezeru, ki prihodnji mesec in po vsej verjetnosti še na oni, ki bo organizirana o SpMtu. Prav isto čaka tudi Ninčevi-ča. Tisti, ki bo boljši, bo odšel na olimpiado. Koprčani so prepričani. AFSHGELOM da bo to F af angel, ver jel no upravičeno, saj je Fafangel pravi morski volk, tako po uspehih, kakor tudi po letih, saj bo kmalu dopolnil 50 let. niče, vse polno belib zader v koprskem zalivu. Prav v teh dneh se namreč odvija jugoslovansko prvenstvo v jadranju. Ko sem se povzpel na poveljniški stolp, sem se znašel sredi funkcionarjev, ki so opazovali manevriranje jadrnic in bili so na moč zaposlein z organizacijo regate. Vseeno pa sem zvedel marsikaj zanimivega... la o mizarski delavnici podjetja Obnova. Se ves zadihan in prašen se je ponudit, da me pospremi do trenerja Cilenška, profesorja telesne vzgoje. Sreča nama je bila naklonjena in kmalu sva ga zagledala, ko je hitel proti šoli. Prao zanimivo ie bito njegovo pripovedovanje o izolskih veslačih. Naj omenim samo mimogrede, da je bilo prao tu nekoč veslanje šport številka 1. Tu so bili doma znani veslači in celo olimpijski prvaki. Seveda pa o tistih časih Slovenci nismo imeli svojih predstavnikov o čolnih. Danes pa so spel na najboljši poti, da o tem kraju znova sežejo po najoišjih naslovih, ki si jih lahko pribori veslač. Skoda, da nisem prišel v .Izolo dan prej. Videl bi na morju 64 veslačev, seveda ne naenkrat, ker nimajo toliko čolnov, a prao toliko jih je tisti dan držalo za vesla. Nepozaben vtis sem dobil o razgovoru z vsemi, ki sem jih srečal o Izoli in ki se aktivno udejstvujejo v veslaškem športu. Psi so popolnoma predani veslanju in ni jim žal. ko morajo zarana ostajali in še pred službo sesti o čoln. Ko pa opravijo delo o tovarni ah delavnici in si privoščijo malce oddiha na domači klopi, pa se spet n večernih urah vrnejo na morje, da si naberejo čim več moči. Da, trd je veslaški šport. \ Vesla odločno režejo gladino vode DOBRA VOHA $c h,o.dii& us&&& Kaj hitro je stekel pogovor, ko smo se nedavno oglasili v lepo urejeni čolnarni KK »Soške elektrarne« ob Soči pri Novi Gorici. Sončni dnevi so kot nalašč za kajakaške treninge, ki so prav sedaj dosegli svoj višek in ni nič čudnega, če so le-ti polno obiskani ter se mora- na enem čolnu zvrstiti celo po več tekmovalcev. Vse hiti in se pripravlja, nekateri so bili že na vodi in so vadili vožnjo med vratci, zopet drugi so se ukvarjali s po-• pravilom čolnov. To je bil prvi vtis, ki je kajpada napravil naš obisk zelo prijeten in nam ni bilo težko vpraševati. Ali nam lahko na kratko opišete pot, ki vas je pripeljala do uspehov, ki vas uvrščajo med najboljše v Jugoslaviji? »Pot. po kateri smo šli, ni bila lahka. Potrebno je bilo več kot 18 let trdnega dela in prav toliko dobre volje, skromnosti in razumljivo velikega veselja. Brez vsega tega ne bi dosegli takšnih uspehov, kot smo jih sicer. Mimogrede naj povemo, da je bilo treba 10 let, da se je društvo okrepilo in doseglo uspehe, ki nas daneš uvrščajo med najboljše v Jugoslaviji. Starejšim članom so še v pa bo bo na bo dobrem spouainu časi, ko smo na Soči veslali izključna s šolskimi čolni, katere smo počasi zamenjali s pravimi F-l kajaki in to so bili istočasno tudi naši prvi tekmovalni uspehi, ki so nam v lanskem letu prinesli' primat v zveznem merilu.« Zanimajo nas vaši uspehi? »Kar se le-teh tiče, smo najbolj ponosni na lansko leto; saj nam je le-to prineslo pomembne lovorike. Trije člani našega kluba so se uvrstili v državno reprezentanco In s tem resno opozorili na nas. Bone, Mozetič in Spacal so imena, ki so se vpisala v sezname najboljših jugoslovanskih športnikov. Odveč bi bilo naštevati vse njihove rezultate doma in na tujih vodah. Dovolj je, če povemo samo nekatere najpomembnejše in ustvarili si boste povsem jasno sliko. 3S-letni strojni tehnik Miran Mozetič je nedvomno še vedno steber moštva, večkratni slovenski prvak, večno drugi na državnih prvenstvih in specialist za slalom. Njegov največji uspeh je 10. mesto na svetovnem prvenstvu — ko je bil istočasno tudi najboljši Jugoslovan — lani v Svic«. Pavel Bone, po poklicu mizar, star 28 let. Po enkrat državni prvak v spustu in slalomu. Specialist za spust. Njegov najlepši uspeh 2. mesto na svetovnem prvenstvu v spustu — lani v Franciji. Albin Spacal je najmlajši med njimi. Star je 21 let in je dijak TSS — strojni oddelek. Pred leti je bil med najboljšimi mladinci v državi, ko pa je prestopil med mojstre, se je kar hitro znašel in enkrat osvojil najvišji naslov v slalomu. Je specialist prav za to disciplino, za naj večji uspeh pa si šteje 17. mesto na lanskem svetovnem prvenstvu v Švici. Toliko torej o prvi garnituri. Ne bi bilo prav, če ne bi vsaj omenili druge trojke: Jug, Hlede in Pellegrini, ki je letos že nekajkrat zablestela. Za njimi pa so še drugi in ni odveč, če rečemo, da je kajak postal na Soči za res množičen in prav to je v Novi Gorici vsem v največji ponos.« Kaj pa načrti? »Čaka nas vrsta tekmovanj doma in po svetu. 2e to nedeljo bomo nastopili v Meranu (Italija), nato pa nas čakajo še tekme v CSR, mednarodne tekme na Bohinjki in Tacnu, državno prvenstvo in na za nas najpomembnejša prireditev — velike mednarodne tekme ob koncu julija na Soči.« Besedilo Andrej Poniž in Andrej Franko Posnetki Dušan Skerlep U9f J’ IU'Tt Ko se veter upre v jadra, gre kitro po valovih Lel,. K VI. Štev. 25 Sira« 3 CERAR in njegnvili 117.05 točk! Nerealna kategorizacija? Prejšnjo soboto in nedeljo k- bil v Beogradu dvoboj italijanskih in jugoslovanskih orodnih'teftrvadfcev, ki je bil nekakšna generalna preizkušnja naših in italijanskih telovadcev. Strokovnjaki so računali z zanesljivo zmago Italijanov, zraven pa pričakovali hudo borbo za prvo mesto med Cerarjem in najboljšimi Italijani, ki v svetovnem merilu že nekaj pomenijo. NEDAVNO JE ZVEZA ŠPORTOV JUGOSLAVIJE OBJAVILA so se vse preveC krčevito oklepali neke KATEGORIZACIJO NAJBOLJŠIH JUGOSLOVANSKIH ŠPORTNIKOV ZA LETOŠNJE LETO. V PRVI, TO JE NAJVlSJI RAZRED, JE UVRŠČENIH trenutna kategorizacija celo pri slabšili « ~ ___ „ poznavalcih športa v nekaterih točkah m ŠPORTNIKOV IN ŠPORTNIC, V DRUGEGA PA 292. samo smeh ali pa c6lo po^ova^e. Vse to vsiljuje samo eno misel — tre-atleti Bezjak, Daneua in Kristančiča, odbojkarje Sker- nutno veljavne predpise o kategorizaciji Marjanovič, Ra- binjeka, Trkuljo dn Svarčevo, telovadko je treba čimprej ponovno pregledati in Pogačnikovo, šahista Puca in Parmo, primerno popraviti. Ce bi šlo samo za one kategorije, - ______ _________ _ia to tudi po* Breskvarjevo in Horvatovo ter strelce žvižgal, toda tu gre tudi za različne-Vrbinca, Planinca, Mlinariča, Mikoliča materialne koristi kot na primer za pri- in Delorenza. znavanje športnih štipendij. Prav bi bilo, Na prvi pogled morda, niti ne opazimo, da bi posamezne športne organizacije v kako nerealna je ponekod ta kategori- svojem krogu pričele razmišljati o kate- V prvem razredu so Brodnik, Leček, Lorger, doševič, Račič, Snajder, Kolnik, Stamej- Končni obračun jc bil 566.20:565.95 Jugoslavija nekoliko milejši kot v ,_______ ..................... V korist Italijanov, kar pomeni, da Tokiu ali Moskvi. Napak bi bilo, če m yser»11«>va> kolesar Levačič, plavalce Pirca, Petra Brinovca, Kosnika, naslov športnika te ali one i so Italiiani z naivečio težavo od- bi se uspavali nad tem Cerarjevim veslaci Lašlc’ plašear' Ivankovič m Cu- Pelca, Gorsica, Drofenika, Tominskovo, bl se naibrž marsikdo na to SO nailjani Z najvecjo težavo oo IM se uspavan uuu lem Cerarjevim pin košarkarice Gec, Prelevič, Kaluše- Breskvarievo in Horvatovo ter strelce ... --- ...., nesh zmago, nekateri pa celo trdijo rezultatom, čeprav cenimo njegove vič cipruS; Radovanovič, Krvavica in :— po zaslugi pristranskih sodnikov, sposobnosti prav tako, kakor odlike Baraga, namiznoteniški igralci Markovič, V podrobnosti se ne bomo spuščali, Rusov in Japoncev. Dejstvo je, da Harangozo, Vogrinc in Hrbud, rokoborci Tta splošno lahko ocenimo ta rezultat bo moral Miro do Rima še trdo de- Horvat, Vukov in Martinovič, telovadci ___________________ ________ _ ________ _ _________________ _________________________________ kot presenetljiv, saj SO mnogi priča- lati, na olimpijskih igrah pa znanju Cerar, Billčeva in Kočiševa, nogometaši zacija. Bolj nam postane to jasnoT če gorizaciji Tn "potem predlagale Zvezi i----•• a.a-v.-------v-------------— —SJ—*- —s*-s*— i Beara. Crnkovič. Zehec. Vuka«. Roškov. pogledamo število kategoriziranih po po- športov Jugoslavije primerne spremembe. sameznih : športnih panogah. Samo ne- Večkratno spreminjanje pravilnikov sikaj primerov: atletika ima 11 tekmo- cer ni prijetna stvar, toda stanje v valeev prvega in »1 drugega razreda, kvalitetnem športu doma in po svetu plavanje 13 prvega in 72 drugega, roko- je taiko dinamično, da je takšno spre- kovali težak poraz Jugoslovanov. pridružiti še psihično zbranost, K^čak’ V ospredjn vse naše športne jav- Takšen yastop pa mn bo v borbi z ggp,^ spajič, Krstič, Sekuiarac, Antič, rsAj* s» istsusTusvaz šahisti Gligbrič, Matainovič, Ivkov, Tri- Bertok, La- “‘niTdli^meznikov na dvo. -ovič, Euderer, Djuraševič, Bc m pustu za seboj najnoijsega lian Tl, vnela vi i» . Ttnliia ie hil na Matulovič, Milic, Nedeljkoviceva in jana Menichelhja kar za tri točke! "0JU Jugosiavija . Kalija je »U na- zarevlčeva plavalcl in Waterpoiisti _ Neverjetna in prepričljiva zmaga sle dnj i: C er arj J) 11 ?.5 točk, Meni- žkettlWič, cipci, Kačič, Ježič, Nardeii, Jugoslovana! Kot smo že poročali, ekeln (It) 113.9b, Oiorgio Carmenn- Arneri, stanišič, Radonič, Dorčič, koc-je dokaj dobro ocenil Cerarja nje- eci (It) 113.90, Caklec (J) 112.80, Piet- mur, Brinovec, Kičovič in Jeger, strelca gov trener Boris Gregorka, ki ga je 1X1 Carmenuci (It) 111.55, Vicardi (It) Lončar in Cuk ter boksarja Mitrovič in na nekaterih orodjih uvrstil med 115-45, Petrovič (J) 110.90, Lekič (J) Jakovljevič, od Slovencev najdemo v najboljše tekmovalce na svetu Toda Marzola, Palmonari (oba It) 109.60, ^ogem razredu se naslednje: atletinje tudi največji optimisti niso mogli Markulin (J) 108.50, Menčik Gl šikovčevo, Skrjančevo računati s tako visoko zmago naše- 10?-55, Carnoli (It) 106.95. in Celesnikovo, met 33 drugega, odibejka 29 drugega, košarka 7 prvega in 10 drugega, nogomet. 23 prvega in 33 drugega, namizni tenis 4 prvega in 5 drugega razreda itd. Iz teh številk že vidimo, da so bili kriteriji posameznih športnih zvez pri določanju pogojev za pridobitev kategorij zelo različni. K sreči imamo pred seboj pravilnik za kategorizacijo in lahko nekatere stvari povemo tudi bolj konkretno. Primeir- minjanje nujno zlo. Lipar Marjan Gundeja in Radina, košarkarje Kandusa, Orodna telovadba na novi poti ga prvaka, ki je vse svoje proste in obvezne vaje izvajal lahkotno, elegantno in dovršeno. Cerar je v svoje vaje uvrstil najtežje prvine, s katerimi bi se lahko ponašal tudi svetovni prvak. Zato je toliko več vredna njegova končna ocena, ki pa vendarle daje nekaj misliti. Preli- t v. *etrtek i6.™*,”1- reana saja Sekre' stah smo tuje športne revije m prav- Sportne zveze slovenije) na kateri so kar ugotovili, da so imeli tudi na se eiani obeh odborov pogovorili o bodo- Japonskem in v SZ preizkusna tek- čem razvoju orodne telovadbe v Slove- movanja in tako opazili, da je na niji. Poseben odbor, ki dela v okviru primer ruski in sploh svetovni moj- »Partizana«, skrbi za razširitev orodne ster Caklin nabral na enakih orod- telovadbe po vseh krajih Slovenije. Znajdi kot naš Cerar nekaj več kot i 14 no je da razen Mira Cerarja naša orod- Tein vol in v* na telovadba se ni dosegla taksnega raz- nerjih, ki bodo opravljali funkcijo po - * ‘ . . .-1 , . voja, kot ga je nekoč imela v Sloveniji, okrajih, da bodo spoznali sodobno meji? JM) 31C M, ki ni mogel zorati 115 točk. q današnjem stanju je poročal tovariš todo treninga in poiskali pravo stimula- Ce torej vemo, da SO Japonci in Ril- Konrad Grilc in nanizal vse probleme cijo, da bo ta panoga, ki je lahko ena si najhujši tekmeci in obenem favo- te športne zvrsti, po drugi strani pa riti za zlate medalje v Rimu in če predlagal, na kakšen način bi lahko z po drugi strani ugotavljamo, da je načrtnim delom dosegli že v bližnji bo- tokrat na mednarodni tekmi Cerar [!oi;nosU lcP?e uspehe. Po njegovem mne- zbral It? točk, potem lahko upamo, ”JU ^ , ij-i ti * i m ustanoviti središča za orodno telo- da se bo Cerar vendarle potegoval vadbo v Mariboru, Celju, Zasavju itd. za medalje v nekaterih orodjih. Se- to naj bi bila osnova. Toda, če bi se kolesarja Žirovnika veslače Gabrščifca, Jamo lahko predvsem tiste jporte, ki jih Stajgarja, brata Cernjaca, Potokarja, vsestransko podpreti. Sestavili bodo poseben odbor in ožji sekretariat, za tehničnega sekretarja pa je predlagal tov. Bojana Hrovatina. Na vsak način bo treba misliti na novega trenerja in po mnenju tov. Grilca bi to nalogo lahko z uspehom opravljal kakšen strokovnjak iz Sovjetske zveze. Za splošen dvig pa je treba misliti pri naših bodočih tre- ocenj ujemo na podoben način — na primer atletiko in plavanje. Tu najdemo ogromno razliko. Pri prvem razredu je stvar še v redu, toda drugi razred pri plavalcih je omejen s tako skromnimi normami, da bi že skoraj ustrezal tretjemu razredu atletov. Nekatere športne igre so prav tako preveč radodarne s kategorijami. Nihče ne bo mogel z nikakršnimi argumenti nikogar prepričati, da je zaslužilo 29 odbojkarjev in celo 33 rokometašev drugo kategorijo, na drugi strani pa enako kategorijo samo 10 košarkarjev. Preseneča tudi ogromno število nogometašev v prvi ka-tegpriji. Res je težko primerjati tekmovalce moštvenih športov s tekmovalci v posameznih športih, toda kaže, da so s trenutno veljavnimi predpisi tekmovalci moštvenih športov v precejšnji Vsak teden športna napoved Jugoslovanske loterije Sodelujte tudi vil najbolj popularnih, prav kmalu doživela pravi preporod. Vse nadaljnje priprave in program dela pa naj člani odbora pripravijo do jeseni, ko bo občni zbor, kjer se bodo morali i strokovnjaki i športih poskušali upoštevati iste kriterije, toda menda je prav tu napaka. Zakaj bi morali dobiti isto kategorijo na primer reprezentanti nekega športa, ki so med 12 udeleženci svetovnega tisti, ki se bodo organizacijsko trudili, prvenstva dvanajsti, kot predstavniki popularizirati orodno telovadbo. Ob kon- drugega športa, ki so osvojili morda tudi cu tega sestanka pa je tov. Jaka Kvas dvanajsto mesto, toda v športu, kjer je Slavje Partizana v Ribnici Ze preteklo nedeljo je »Partizan« Ribnica skupno s svojo četo v Do-prednosti. Res je, da so pri možtvenih lenji vasi slavil svoj najlepši praznik. Dopoldne so bila športna tekmovanja med katerimi je bila zlasti zanimiva košarkarska tekma med Ljubljansko Svobodo II in domačim moštvom. Zmagala je Ribnica z 51:55. Popoldne je bila pa- " ^ ^ k« .>= —v— v.™«,,™ ____________ . ___, __ rada v kateri so sodelovali tudi ko- veda smo prepričani, da je bil kri- takšna središča pojavljala še drugod, poročal o vtisih s seje Okrajne zveze za tekmovalo dvakrat ali trikrat več držav, šarkarjk rokometaši, nogometaši, terij sojenja na dvoboju Italija : potem je potrebno vsako tako pobudo telesno vzgojo v Novi Gorici. Sestavljale! pravilnika za kategorizacijo strelci m namiznoteniški igralci. Posebno pozornost je vzbudila orodna vrsta iz Ljubljane. Posebno razveseljivo je dejstvo, da je partizanska četa dala 75 nastopajočih. Pred nastopom je spregovoril podpredsednik Partizana tov. Debeljak, ki je pojasnil, da je društvo prebrodilo krizo in se začelo razvijati. Potem je podelil diplome Partizana Jugoslavije vrsti mladink ter tov. Pakižu in tov. Kržanu. Nastopa se je udeležilo 600 nastopajočih, ki so pokazali znaten napredek pretek-tega leta. Prireditev si je ogledalu čez^OOd gledalcev. Na poti proti vrhu Iz dnevnika Marjana Keršiča-Belača od 25. maja do 2. junija Vse naše mišld so osredotočene na našo zaključno akcijo, na naskok vrhov Trisula. Danes je sreda 25. maja. Tensing nam je skuhal dober zajtrk, z Jerinom pa sva se spravila k pospravljanju šotora. Zravnal sem ponovno snežno polico, podrl šotor, ga obrnil narobe ter ga na soncu pošteno presušil. Vsa notranjost z blazino vred je bila mokra. Dela je bilo dovolj, na koncu pa me je vendarle razveselila čdsla notranjost šotora. V četrtek je bilo precej klavemo jutro. Vstali smo ob treh zjutraj in btild malo pred četrto že pripravljeni na pohod. Naložil sem si 22 kg, se navezal z Jerinom in začeli smo strmino v soju svetilk. Cez čas sem odložil 2 kg konzerv pod neko skalo. Preveč je bilo za pot. Sinoči sem ga strašno polomil, ker sem drugič v življenju vzel spalni prašek. Tokrat celo dva, ker sem upal, da bom dobro spal. Toda spal zato nisem nič bolje, celo slabše, zato pa sem mislil, da boni na tej 'poti proti višini 5700 m popolnoma omagal. Lotila se me je strahotna oslabelost. Tako še svoj živ dan nisem trpel v gorah pri nošnji nahrbtnika. Pri »Ledenem slapu« sem do kraja omagal. Morali smo počivati. Tensing je skuhal kavo^Jerin pa mi je dal dve »Ritalin« tableti. Nato sem šel proti vrhLi Sedla, tistih 300 m brez težav. Na Sedlu nas je takoj zagrnila megla. Popoldne je ves čas snežilo in veter je loputal s platnom šotora. Ne moremo nikamor ven! Kuhamo pijače in gremo zgodaj spat. Smo v taborišču III in kdo ve, kaj nam bo prinesel prihodnji dan. Petek 27. maja smo bili- na nogah ob pol sedmih. Ob devetih smo se napotili naprej proti Trisailu II. Tam smo tik pod grebenom, v zavetju snežne opasti, postavili šotor. Kunaver je nekaj filmal, sam sem se pa podvizal nazaj v taborišče II. Megla je tako gosta, da bi jo lahko rezal. K sreči sem v pristopu vso pot markiral z zastavicami, tako da sem videl od ene že naslednjo prelomnico. Kunaver je s Tensingom ostal v taborišču III, ker je hotel popoldne nabiti kline po južnem grebenu — naši začrtani poti proti vrhu. Obenem jo je hotel zavarovati z vrvmi, ki jih bo treba dokončno pritrditi na najbolj izpostavljenih mestih. Hitro sem bil v taborišču II. Z Jerinom sva si skuhala »tekoče« kosilo in potem počivala. Kaže, da ga muči glavobol in opaziti je, da mu višina 6000 m ne prija preveč. Popoldne ob 16. uri sem si ponovno naložil poln nahrbtnik: dva westona, 8 konzerv butana, kuhalnik, dva kompleta jestvin in vrečdeo z zdravili — okrog 15 kg. V eni uri in 20 minut sem bil spet v taborišču III. Šotor je bil prazen, Kunaver in Tensing sta bila v grebenu. Pristopil sem čisto pod greben in iz megle videl oba tovariša, kako sita sekala stopinje. Za trenutek se je meglena zavesa razmaknila in fotogra-fllra.1 sem v pozni popoldanski luči veličasten greben, ki se vleče z juga naravnost na 6690 m visoki, doslej še nikomur doseženi vrh. Tako imamo od vznožja do vrha kakšnih 500 m. Slo bo, bo pa precej dela na zeleno poledenelem grebenu! Dogovarjali smo se na daljavo. Počakal sem, da sta napela 60 m dolgo vrv in nato sestopila. Tensing je za sestop precej nezanesljiv. Ne vem, ali se boji globine ali pa; ne zaupa dovolj svojemu »sahibu«. Prav nič ga ne moti, če kdaj pa kdaj zdrsne in se zapelje nekaj metrov po strmini. Dogovorili smo se, kaj moram prihodnji dan spet prinesti v taborišče. Čudil sem se, da danes niso prišli za nami na Sedlo Cie, Ante in Ang Nyima. Verjetno jih je slabo vreme ponoči preplašilo in zato sploh niso šli na pot. Še pred mrakom sem bil spet v taborišču II. Z Jerinom sva si skuhala čokolado z mlekom, kar je edino mogoče uživati v višini nad 6000 m. Razumeli boste, da se ti po petih tednih konzervirana hrana upre, da začne človek hujšati in odpornost pojema. Manjka nam »konzerviranega« svežega mesa, ki je v snegu in ledu nepokvarljiv. Recimo, kislega mleka ali repe v konzervah, kompotov, vloženega sočivja kot stročji fižol, luščen grah, kisle kumarice ali gobe. Seveda vse to v pločevinasti embalaži. Uh, kaj bi dal za kos sveže pečenega kruha ali celo polento .. . Težava je s hojo v višini 6000 m. Pri hoji je 40 odstotkov manj kisika, kar se presneto dobro pozna pri dihanju. 'Običajno napravim do 30 korakov, potem moram počivati. Doslej še nisem imel bolečin v glavi in grlu, niti driske, ki pravkar muči Jerina. Šotori in spalne vreče bo tako topli, da pri minus 10 stopinj spim brez puhaste obleke. Od našega taborišča II do vrha Trisula II je v ravni črti po karti 2 km — do glavnega vrha še 2 km, skupno 4 km, po terenu najmanj 5 km poti. To bo zahtevno delo, ki nas čaka v prihodnjih dneh. V soboto 28. maja sva se z Jerinom odpravila v taborišče III. Zoran hoče na vsak način z menoj, .kar mu ne branim. Bo vstaj kot novinar TT pravilno predočil javnosti težave naše poti. Tik pred taboriščem IH se je meglena zavesa dvignila in pokazal se je strmi greben Trisula II. Fotografiral sem to lepoto. Videl sem tudi Nanda Devi, katerega zahodna stena vzbuja strah in grozo. Aleša in Tensinga sva našla v šotoru. Pritrdila sta še 60 m dolgov vrv v grebenu. Nato ju je pregnala megla in sodra. Ostalih tovarišev iz doline še ni bilo. Zato nas je začelo skrbeti. Sneg je namreč nevaren za dereze, ker se v soncu takoj zjužb in nanje se nabira nov sneg, spodnja stara podlaga pa ostane še dolgo ledena in trda. Ce me torej drug dan ne bo iz taborišča II, naj Kunaver in Tensing prideta v taborišče II, da sestopimo v dolino. V gosti megli sva z Jerinom sestopila nazaj v Sedlo. Z nočjo je spet snežilo. Nič mi ne diši, toda vem, da moram jesti, ker ob samih tekočinah ne bom zmogel vseh naporov. Nedelja 29. maja. Z Jerinom čakava novih dogodkov. Skoraj sva obupala, da ne bo tovarišev, ko so se začuli z dna globeli glasovi. Odzvala sva se in šel sem jima nasproti. Bili so zelo utrujeni, toda kljub temu je Ang Nyima začel takoj s kuhanjem. Spravili smo se v šotor in čakali na Aleša in Tensinga. Sestavili smo načrt. V grebenu lahko dela samo ena naveza, dokler se giblje v območju ozke grebenske rezi. Ta se lahko samo menja z drugo, če je prva utrujena. Ker so trenutno najbolj spočiti Ante in Cie z Ang Nyimo in ker je končni naskok obeh ali celo treh vrhov nujno potrebno še nekaj tehničnega materiala in izbrane hrane, mora trojica v bazo II. To smo mi trije, ki smo se v zadnjih treh dneh dokaj dobro aklimatizirali. S tem načrtom smo se spravili spat. Ker greva z Zoranom jutri v dolino in se bova lahko naspala dva dni, sva vzela v šotor Anteja. Pretesno je in zato to ni spanje, temveč je bolj muka. Naslednji dan sva z Jerinom sestopala v strašno vročem soncu. Ze na prvi strmini sva snela dereze. —Pri sestopu je Jerina pošteno dajalo. Zoran ni vajen gledati v globino, kar neveščega psihično hromi in mu jemlje dobršno mero poguma. Za nama sta prišla Kunaver in Tensing in okrog enajste smo srečno prišli v bazo II. Sem sta prišla še vodja Kersnik in zdravnik Robič. Naš vodja Stane se je odlično popravil. Nič več ne kašlja in spet je nared. Andrej je v bližini baze I ustrelil bajala, kozorogu podobno žival, ki je dala obilo svežega mesa. Spravili smo se nad dobro pečenko, zraven pa še na ananasov kompot. Vse popoldne je snežilo in ko se je za hip dvignila megla, smo opazili na novo pobeljeni ledenik in visoke stene nad taboriščem. Sinoči jim je lisica ukradla baralovo nogo, zato smo ji napovedali maščevanje. Popoldne čitam v šotoru Alenkina pisma in izrezek mojega dnevnika, objavljen v »Poletu«. Počivam in impregniram čevlje. Na vetrovki moram v rokavih zamenjati zapestne trakove, ki so nepraktični. Hudo je, ker se ne morem umivati. Vsak dan se neštetokrat mažem z vazelino, predvsem ustnice, ki mi doslej še niso razpokale, medtem ko imajo vsi drugi s tem velike težave. Mažejo se jih vsi z Labiosanom. Razmišljam o prihodnjih dneh. Ko bomo imeli na višini 6200 m vse, kar potrebujemo, bomo morali počakati na lepše vreme in na zdravje nas vseh šestih. Stane namreč še ni toliko okreval, da bi si lahko brez nevarnosti privoščil ponovni poskus doseči višino 6200 m. Zato bo naš vodja raje poskrbel za evakuacijo taborišča I in pravočasno naročil nosače za povratek odprave. Ker računamo, da bo s 15. junijem nastopil v tej gorski skupini monsum in ker do Gvvaldama potrebujemo pet dni, bomo morali pričeti z evakuacijo 9. do 10. junija. Do tedaj moramo z vrhom — ali brez njega sestopiti v dolino. Za vrh proti Trisulu smo pripravljeni. Debeljak, Mahkota, Kunaver, Ang Nyima, Tensing in jaz. Taborišče I bo podrl Stane s pomočjo zdravnika in Zorana ter 6 nosačev, ki nas z baze I oskrbujejo s kurjavo. Skrbi nas brezupno vreme. Vsako jutro je lepo do desete ali enajste, nato pa začne snežiti. Kakšen bo končni zaključek naše prve, za poznavalce gora morda nevarnejše poti, kot smo si mi sami v začetku zamislili, nihče od nas ne ve odgovora. Ko bodo te vesti prispele v Ljubljano, bo vse končano. Zavedamo se več kot resno začrtane poti. Dogovorili pa smo ser, kar nam je vsem jasno, da je v primeru nevarnosti zadnji greben glavnega vrha po vseh dosedanjih opazovanjih za nas manj pomemben, kakor če dosežemo vrh Trisula II in III, ki sta tehnično zelo zahtevna in doslej po človeku še neosvojena. Za nas pa pomeni to več, kot če bi dosegli katerikoli, že večkrat doseženi vrh-v teh gorah. Ce se vsi srečno vrnemo v domo'-vino, bodo barvne in črno-bele fotografije lahko pripovedovale o vsem, kar nam je pripovedovala zemlja teh vrhov na naši poti. .. Janez Gaberšek 35 lel k športa - 30 le v alletiki Letos slavi trener ŽAK Ljubljana Janez Gaberšek kar tri jubileje. Najprej življenjskega — 50 let —, potem pa še dva športna. Pred 35 leti je pričel plavati, pred 30 pa se je oklenil atletike, ki ji je ostal zvest do danes. Kot plavalec je bil tudi slovenski rekorder na 1590 prosto. Kot atlet začetnik je bil že po enem letu državni rekorder (držal je rekorde na 400 , 800 m in vseh štafetah, razen 4 X 100 m). Bil je stalni član državne reprezentance in le poškodbe so mn preprečevale nastop v dresu z državnim grbom. Najboljši rezultati: 100 m 11.2, 400 m 49.8 (rezultat ni bil priznan), 800 m 1:59.2. 2e pred 25 leti Jc opravil inštruktorski izpit in že pred vojno je pričel svojo trenersko pot* Treniral je v Splitu in na Jesenicalb po vojni pa Mladost, Enotnost, ZeleZ-ničar-Maribor in od leta 1950 ZA# Ljubljana. Za svoja največja uspeh*1 na tekmovalnem in trenerskem polj1* šteje prvič izreden tek v jugoslovanski štafeti 4 X 400 m na Balkanskih igrah v Bukarešti, ko je v brezupn) situaciji priboril zmago Jugosiavij1 in drugič svoj lasten sistem treningi ki ga je napravil na podlagi dolge' letnih izkušenj. Največja želja pa m1* je, da bi odgovorni forumi še bolj razumevali pomembnost atletike ne . samo kot osnovnega športa, ampal{ tudi kot osnove za vso telesno vzgoje in jo temu primerno podprli. K trojnemu jubileju tudi z strani prisrčne čestitke! / Prihodnji teden S Je nogometna sezona zares končana? + Borba za vstop v SC ligo Start Branika šele 3. julija T I A ¥ H A Z H A a A D M L A D C I Košarkarji so tudi letos začeli — drugo leto po vrsti — tekmovanja za pokal FLRJ. V vseh okrajih Slovenije je doslej nastopalo nad 200 članskih, ženskih in. mladinskih ekip, v četrtek pa je bila na sporedu zanimiva tekma med mladinci Olimpije in ligaškim moštvom Ljubljane. Mladinci Olimpije, ki so nas v zadnjem času že večkrat presenetili z zelo dobrimi rezultati ter lepimi zmagami, so najprej odpravili nekaj članskih moštev, med njimi tudi lanskega prvaka Slovana. To je zanje seveda prav velik uspeh in zato je vladalo za srečanje med njimi in ligaši Ljubljane še tem večje zanimanje. Na igrišču Olimpije se je torej zbralo prav lepo število gledalcev, ki so bili s svojimi simpatijami seveda na strani mladincev Olimpije. Ne zaman! Kot celota ali kot posamezniki so nas spet navdušili, saj so izvedli precejšnje število zelo uspelih akcij, tako da je bila obramba Ljubljane večkrat brez moči. Spočetka je sicer Ljubljana vodila z veliko razliko in se je ta razlika v drugem delu povečala celo na 3« točk, toda konec tekme je bil povsem drugačen. Tri minute pred koncem igre je Ljubljana vodila le še za 12 točk in s takšno razliko tudi zmagala. Ljubljančani so nastopili, razen Čretnika, v kompletni sestavi, vendar so jim nudili mladinci Olimpije tako močan odpor, da so jih večkrat celo spravili v »mat« pozicijo. K zmagi Ljubljane je precej pripomoglo tudi dejstvo, da so mladinci Olimpije v primerjavi z njenimi igralci fizično precej šibkejši. Rezultat tekme je bil 71:59 (44:2(>) v korist Ljubljane, koše pa so dosegli: za Ljubljano Zupančič 28, Eiselt 18, Brumen 9 itd , za Olimpijo pa Sok in Weibl po 12, Vaupetič 10 (er Bassin in Tomori po 8 itd. V predtekmi je ligaško moštvo Olimpije premagalo Svobodo s 96:60 (44:25). Na sliki vidimo zanimiv prizor borbe treh mladih. Na levi je Vavpetič, v sredi Senčar (Lj), na desni pa Samaluk, eden najboljših igralcev v mladinskem moštvu Olimpije. ČEPRAV SE JE ZE PRED 14 DNEVI KONČALO TEKMOVANJE V SCL IN ČEPRAV SO DANES ZADNJIKRAT ZAPISKALE PIŠČALKE NA IGRIŠČIH, KJER IGRAJO TEKME ZVEZNE NOGOMETNE LIGE, BO ZA PRIJATELJE NOGOMETA SE VEDNO OSTALO NEKAJ ZANIMIVIH SREČANJ. KVALIFIKACIJSKE BORBE, KI SO SE PRIČELE ZE DANES, BODO PRAV GOTOVO PRITEGNILE VELIKO POZORNOST PRIJATELJEV NOGOMETA. pMJUtva odličnih rezultatov Zelo dobri rezultati so bili skupna ^bačilnost večine tekmovanj I. kola ekip-ne,ga prvenstva v atletiki. Tekmovanje v ofosevnem A programu obeta letos zanimivo borbo za drugo mesto med Kla-livarjem, Mladostjo in Dinamom. Parti-je kljub slabemu startu v I. kolu ^ vedno velik favorit, Crvena zvezda ^ se je letos prijavila samo za B program. Slovenija bo imela pri moških, ko* kaže, razen Kladivarja v finalu še Ljubljano, medtem ko se bo pri žensikah nienda število naših finalistov povečalo n,a tri. Razen državnega prvaka Olimpi-— ta tudi vodi po I. kolu — in Kladi-Vai*.ia bo letos, kot kaže, uspelo tudi priboru. O tekmovanju v B programu imamo premalo podatkov, da bi si lahko 'kvarili vsaj kolikor toJiko stvarno sliko. V pravi poplavi odličnih rezultatov se re kar težko odločiti, koga bi človek da ne bi delal krivice drugim. J^kaj atletov, oziroma njihovih rezulta-tov. bomo danes predstavili s pomočjo najboljšega pripomočka — statistike. 5 TONE STANOVNIK (Svoboda) je to-rat pridružil svojemu rekordu na 3f>0 m 71 izenačenju na 400 m še nov rekord 779 4oo m, seveda zopet v treh kategori-(slovenski članski in mladinski, ju?o-^Ovanski mladinski). Od lani, ko se ie ukvarjati z atletiko, je na 400 m na’Predoval za 1.3 sekunde in s svojimi 49r sekundami je za zdaj na 14. do 16. absolutne jugoslovanske raz- ^Tstitve. BORUT INGOLIČ (Olimpija) je z •51.o za zdaj na 1. mestu v Jugoslaviji f9 leto 1960. Ta rezultat uvršča 21-let-študenta iz Ljubljane na 11. mesto najboljšimi Jugoslovani vseh časov. Sloveniji sta hitreje tekla le Vipotnik JL49.2) in Važič (1:50.8) Odtali osebni re-jmrdi Ingoliča: 400 m 50.5, 1000 m 2:27.1, 1500 m 3:49.9, 3000 m 8:46.4. ® PRANC GLUK (Branik) se je posta-1 zopet z novima osebnima rekordoma a 100 in 200 m. Sedaj je absolutna jugo-'^ovanska razvrstitev naslednja: 10.4 Lor-lo.s Jovančič in Lešek, 10.6 Pecelj. soksarske lige sta v Domu železničarjev nastopili ekipi Odreda in Ljubljane. Zanimanje za ta dvoboj ni bilo veliko, pa še tisti gledalci, ki so si prireditev ogledali, so ugotovili ogromno razliko v kvaliteti med boksarji obeh klubov. Ljubljana je podlegla Odredu s katastrofalnim izidom 2:18 in edino, seveda zares zasluženo zmago je priboril domačim Vuk II, ki se je letos na državnem »rvenstvu posameznikov uvrstil na četrto mesto. Razen ene so se vse jorbe končale s t. k. o., ene še celo 5 k. o., to pa je tudi dokaz, da so boksarji Ljubljane kondicijsko zelo slabo pripravljeni in je bila zmaga Odreda zaslužena. Ljubljana je proti verifikaciji tega srečanja vložila protest, ker trije boksarji Odreda niso bili uradno stehtani, toda ta protest je le zgolj formalnost, saj se je izkazalo, da trenutno ekipa -Ljubljane močno zaostaja za Odredom ih bi tudi to ne pripomoglo k dosti večjemu uspehu Ljubljančanov. TOKEKO MOŠKE NOGAVICE EKTRA upoštevali pri izbiri olimpijske reprezentance, mu bodo storili veliko krivico! Ob tej priložnosti naj tokrat omenimo še to, da je na tej dirki »Po Hrvatski in Sloveniji« med moštvi zmagala Hrvat-ska I in ne kot smo zapisali v prejšnji številki — Rog. V zadnjih metrih tik pred ciljem je prišlo do te spremembe in Rog je za 7 sekund zaostal in zato moral priznati zmago moštvu Hrvatske.I, tako da je vrstni red med moštvi: Hrvatska 69:17:58, Rog 69:18:05, Srbija 69:31:15, Odred I 69:49:19 itd. • K & A N J Olimpijska medalja v nevarnosti f Med vsemi jugoslovanskimi športniki menimo, da so »vaterpolisti najresnejši kandidati, da se iz Rima vrnejo z eno izmed medalij. Upi, ki jih polagamo v našo »vaterpolo reprezentanco so upravičeni, saj se naši igralci ponašajo že z dvema bronastima medaljama ter kopico zmag na najrazličnejših turnirjih in ; reprezentančnih tekmah. Doslej smo sodili takole: štirje kandidati (Madžarska, Jugo- . slaoija, SZ in Italija) si bodo razdelili tri medalje, eden pa bo pač ostal brez nje. Toda to so bili računi pred letom dni. Olimpijske priprave pa so se v vseh državah močno poostrile in glej — štirim kandidatom se je pridružil peti — Nemčija. Preteklo soboto in nedeljo so naši materpolisti prvič startali . v letošnji sezoni v meddržavni tekmi. Naš nasprotnik so bili igralci 1 Vzhodne Nemčije. Bilanca je sicer 1:1 (o prvi tekmi smo zmagali 4:1, drugo pa izgubili 1:4), loda strokovna ocena igre naših mater-polistoo nas ni zadovoljila. Prvič moramo upoštevati, da smo pretrpeli poraz od reprezentance, ki je doslej nismo šteli med kandidate za osvajanje olimpijske medalje in druga negationa ocena za naše igralce je še v tem, da smo tudi v prvi igri, ki smo jo dobili, t igrali slabše od Nemcev in le odlični vratar Mušketirooič je rešil naše igralce mnogo slabšega rezultata ali celo poraza. Med vsemi našimi reprezentanti je o obeh tekmah zadovoljil le vratar Mušketirooič. Nekoliko boljši od ostalih je bil Sardeli, ki je bil enakovreden nemškim igralcem v hitrosti, vsi ostali pa so za gosli močno zaostajali v hitrosti in vzdržljivosti, le nekoliko ' večja rutina jim je pripomogla, da so prvi dan izbojevali zmago. Dolga leta — tudi takrat, ko smo osvajali srebrne medalje — smo tožili, da smo država v vrhu svetovnega materpola z najslabšimi pogoji, da imajo naši igralci le trimesečno sezono itd. Danes imamo zimski bazen v Zagrebu, kjer je osredotočena skoraj vsa reprezentanca, v zimi smo prvič priredili celo zimsko državno prvenstvo v materpolu, kjer smo ugotovili, da so naši materpolisti tokrat že v aprilu v taki formi, kot so bili nekoč v sredini letne sezone. Danes, ko so prvič stopili v borbo za mednarodni prestiž, pa ugotavljamo, da igralci nimajo niti hitrosti niti vzdržljivosti. Zvezni kapetan se je v teh tekmah z Nemčijo odločil za tele igralce: Mušketirooič, Kačič, Cipci, Čukoas, Ježič, Arneri, Nardeli, Radonjič. To so sicer imena starti prekaljenih borcev toda tokrat niso izpolnili pričakovanj in dopisniki iz Zagreba trde, da so boljši igralci sedeli ob bazenu na klopeh. Morda bi bilo prav v takih tekmah, ko preizkušamo naše moči za olimpijsko moštvo, sestavljati ekipo z večjim pogumom, z večjim zaupanjem v mlajše moči. Z Nemci v materpolu, na olimpijskih igrah nimamo sreče. Že v Melbournu,^ ko pravzaprav niso ničesar pomenili, smo igrali z njimi neodločeno 2:2. Kaj nas čaka tokrat v Rimu, ko smo ugotovili lahko sedaj, da so v zadnjih štirih letih močno napredovali? Do Rima je sicer še dva meseca in vse se da še popraviti, zakaj v nasprotnem primeru bo v nevarnosti medalja, ki jo pričakujemo od naše materpolo reprezentance. M. P. 'f TW miVUUN\t nVU\.h Lojze Bajc njem trenutku pa se je pridružil tem standardnim reprezentantom Odredovec Bajc, na katerega člani našega strokovnega vodstva sploh niso računali. Bajc je že na dirki okrog Spodnje Avstrije, pa tudi na državnem prvenstvu in na nekaterih drugih preizkušnjah pokazal, da je letos v prav dobri formi. Zadnja kolesarska prireditev po cestah Hrvat-ske in Slovenije pa je dokazala še več. Upravičeno lahko trdimo, da je Lojze Bajc trenutno najboljši jugoslovanski kolesar, od katerega lahko pričakujemo tudi na tujih cestah več kot povprečne rezultate. Bajc je povrhu brez dvoma naš najboljši gorski kolesar, kar je prejšnjo nedeljo potrdi! na Vršiču. Pa tudi ravninska vožnja mu v zadnjem času ne dela več preglavic in, kakor sam trdi, bo prav letos v olimpijskem letu dosegel svojo življenjsko formo. V pogovoru z Odredovimi funkcionarji smo zvedeli, da se je Bajc za letošnjo sezono pripravljal tako, kot še'' nikoli doslej. Vodstvo Odreda mu je nudilo dobre pogoje za trening in Bajc je to priložnost temeljito izkoristil. Vprašujemo se, kaj bodo sklenili na Kolesarski zvezi Jugoslavije in ali bodo uvrstili Bajca med olimpijske kandidate? Ce bi selektorji pravočasno zasledovali potek priprav vseh naših najboljših tekmovalcev iz preteklosti, bi lahko pravočasno opazili Bajčevo prizadevnost in ga" tako že pred meseci vključili med olimpijske kandidate. Tako pa bodo morali sklepati danes po prvih letošnjih dirkah in ga kot novega kolesarskega tekmovalca predložili Olimpijskemu komiteju, da ga Po mladinskem državnem kegljaškem prvenstvu g|gp ' ^ ss W y fiifiiiSI ss je izpolniia želja Orža.na prvaka Ljubelj in Moiliič ♦ Novo mesto ra časinem 2.mesu Ko smo se jired dobrimi tremi tedni ob zaključku republiškega mladinskega kegljaškega prvenstva pogovarjali z letošnjim republiškim prvakom Antonom Pavškom iz Tržiča, je ta dejal, da bi bil zelo zadovoljen, če bi njegova ekipa Ljubelj iz Tržiča dosegla še na državnem prvenstvu tako lep ali še boljši uspeh, kot ga je na republiškem — drugo mesto. Nemalo smo bili presenečeni, ko smo prejeli vest iz Zagreba, kjer je bilo letošnje mladinsko državno prvenstvo, da se je podvig Tržičanov posrečil, zakaj osvojili so ekipno državno prvenstvo, na častno drugo mesto pa se je uvrstila mladinska reprezentanca O,KZ Novo mesto. To je vsekakor zares lep uspeh slovenskih mladincev in jim je zaradi tega treba izreči vse priznanje. Se več! Četudi med posamezniki Slovenci nimamo prvaka, — zmagal je Modrič z Reke — se je na častno tretje mesto uvrstil član Kranjske gore Limoošek, na peto mesto pa član Roga Škerjanc iz Ljubljane. Lahko si predstavljamo, da prvo mesto o ekipni konkurenci ni bilo lahko doseči. Borbe so bile namreč zelo ostre, tako med ekipami kot posamezniki. Slo je celo za posamezne keglje in tako je razlika med prvima dvema ekipama le 4 keglje, med prvim in tretjim pri posameznikih pa celo samo 1 keglje. Brata Anton in Marko Pavšek ter Jereb — to je trojka iz Tržiča, ki se letos ponaša z naslovom državne- ga prvaka. Njej sledijo Novomešča-ni, ki so nas ugodno presenetili že na republiškem prvenstvu. Na šestem mestu je republiški prvak Kranjska gora — ose to pa nam zagotavlja, da se bo kegljanje med mladino začelo precej širiti in tudi kvalitetno izpopolnjevati. To pa bo samo vzpodbuda našim delavcem, zakaj večina med temi mladinci je iz vrst delavske mladine! Rezultati — ekipe: Ljubelj 1195 (398,5 povpreček), OKZ Novo mesto 1191, Novogradnja (Zgb) 11??, 6. Kranjska gora 1154 itd. — Posamezniki: Modrič (Rijeka) 838, Gujič (Kukanj) 83?, Limoošek (Kr. g) 835, Briški (Rijeka) 820, Škerjanc (Rog) 811, Sole (Zgb) 809 itd. NARTA SJUA* KREMA "■ \ r , . / ./ K / I Š ROŽNA DOLINA PRVAK V četrtek in petek je bilo v Tivoliju zaključeno okrajno prvenstvo četvork v balinanju. Nastopile so prve tri ekipe iz severne ter tri iz južne skupine ljubljanskega okraja, ki so si hkrati priborile pravico naročiiinofi sodelovanja na republiškem prvenstvu. Prognoze so bile na strani Jadrana in Elektre, toda prišlo je do precejšnjih presenečenj. Igralci Rožne doline, ki v ligi niso pokazali posebnih kvalitet, so po vrsti premagali vse nasprotnike ter osvojili naslov okrajnega prvaka. Presenetljiv uspeh je pokazal tudi »Partizan« Vič in nasploh je zanimiva ugotovitev ta, da je zgornji del zaključene lestvice pripadal ekipam južne skupine. Vrstni red je naslednji: Rožna dolina 5 točk, »Partizan« Vič 4, Jadran 2, Litostroj 2, Elektra t in stiska 1. Iz 0!ympije v Rim 3000 let zgodovine Cez 2 meseca b»do v 01ympiji spet prižgali olimpijski ogenj in ga ponesli v Rim — prizorišče XVII. olimpijskih iger moderne dobe. Ob tej priložnosti se moramo vsaj bežno spomniti dosedanjih iger. Ne gre pa, da bi izpustili pravi začetek teh iger, ki sega daleč v dobo pred našim štetjem. Zgodovinskih podatkov o nastanku iger nimamo, vse skopaj je ovito v bolj ali manj prozorno tančico pravljic in legend. HERAKLEJRVI BRATJE TEČEJO Ena od teh pravljic pravi, da je bil začetnik iger Heraklej, ki je po svoji zmagi nad kraljem Augiasom priredil tekmo v teku med svojimi 4 brati in najhitrejšega odlikoval z oljkovo vejico. Dolžina proge je baje znašala 609 čevljev = 192.27 m. Se in še bi lahko pripovedovali o grških bogovih in kraljih, bolj ali manj povezanih z olimpijskimi igrami, če ne drugače, vsaj po poti pravljic. Prvi zgodovinski dokaz o olimpijskih igrah Imamo iz leta 776 pred našo ero. Tedaj je bil na sporedu le tek na dolžino enega stadiona, iger pa so se udeleževati le DorijcL Kasneje so se jim pridružila vsa grška plemena iz Grčije, pa tudi Male Azije, Egipta, Krete, Sicilije in Italije in olimpijske Igre, že tedaj organizirane vsaka 4 leta, so bile močna vez med posameznimi plemeni. Kmalu so spoznali, da je ena panoga premalo In spored so pričeli Siriti. Najprej Je bil na vrsti tek na dva stadiona) potem M M, kar Je bilo več kot 47M m. Ze leta 70« se je pojavil tudi peteroboj, sestavljen iz teka na en stadion, skoka v daljino, metanja dišita in kopja ter rokoborbe. Rokoborcem so se kmalu pridružili tudi borci s pestmi, kasneje pa še dirke z vozovi in tekme v jahanju. PRVI PROFESIONALIZEM Amaterizem naj bi bil v moderni dobi glavna značilnost olimpijskih iger. Pravzaprav čudno, saj so bili praktično že vsi starogrški olimpijci profesionalci. Vsak tekmovalec je moral dokazati ne le, da je svoboden, ampak tudi, da se je leto dni pripravljal samo na igre, kar je pomenilo, da so se jih lahko udeleževali le bogatejši. Zenske niso smele iger niti gledati In je bila določena celo smrtna kazen za prekršek tega pravila. Sicer pa so imele ženske svoje posebne olimpijske igre, kjer so tekle na 5 šestin stadiona, seveda v svojih dolgih haljah z razpuščenimi lasmi. Vse do 77. olimpijskih iger so te trajale le po en dan. Tedaj pa so se tekmovanja že tako razmahnila, da so jih morali podaljšati na tri dni, oziroma celo na 5 z vsemi slovesnostmi. Prvi dan so žrtvovali Zevsu in položili nekakšno prisego. Isti dan so izžrebali tudi nasprotnike za tekmovanje. Drugi dan so šli tekmovalci v sprevodu na stadion, kjer so se najprej pomerili klicarji in trobentači, ki so na ta način izbrali najboljše »napovedovalce« za tekmovanje. Na ta dan so tekmovali samo mladci — starostna meja je bila 20 let. Sele tretji dan so prišli na tekmovanje pravi olimpijci. Po vrsti so opravili tek na dolgo progo, tek na 1 stadion in tek na 2 stadiona, medtem ko je bil nazadnje na vrsti tek v polni bojni opremi. Za tekom so se lotili rokoborbe, kjer je zmagal tisti, ki je nasprotnika trikrat spravil na tla. Kategorij po teži niso poznali pravtako ne omejenih časov. Eden od borcev je moral ali odstopiti ali biti trikrat na tleh, da je bilo boja konec. CetrtS dan so bile na vrsti konjske dirke in pentatlon. peti dan je bil spet namenjen svečanostim. 12 OLJKOVIH VEJIC Najbolj znani klasični olimpijec je bil Leonidas z Roda, saj je bil kar na 4 igrah trojni zmagovalec — skupaj je bil torej kar 12-krat prvi v obeh kratkih tekih in tekn v bojni opremi-Velik podvig je bila tudi trikratna zaporedna zmaga v peteroboju Spartanca Filombrotosa. Zmagovalec na olimpijskih igrah je dobil samo venec, spleten iz oljkovih vejic. V sprevodu so šli v Zevsov tempelj v 01ympiji. kjer so jih oblekli v zlato in srebro in zastopstva plemen in mest so šla v sprevoda mimo njih in jih pozdravljala. Kasneje so zmagovalcem tudi dovoljevali, da so si postavili doprsni kip. S propadom Grčije pa so propadle tudi olimpijske igre. Zadnje so bile' leta 2*5. Osem let kasneje je izdal rimski cesar Teodozij odlok o ukinitvi olimpijskih iger. Klasične olimpijske igre so propadle in 1503 leta je trajalo, da je olimpijska ideja spet zaživela. PANHELENSKE IGRE Ideja nemškega telovadnega apostola Guts-Muthsa o obnovitvi iger ni našla odziva, bolj uspešen pa je bil znanstvenik Curtius, ki je tudi odkopaval ostanke nekdanje Oijrmpije. Njegova prizadevanja so našla odziv najprej seveda v Grčiji, kjer so že leta 1859 pripravili prve Panhelenske igre. Niti te, niti kasnejše 4 izdaj« teh iger pa niso imele večje športne vrednosti. Pomenile pa so pripravo terena v Grčiji in drugod po svetu. Leta 1892 je stopil francoski baron Pierre de Coubertin prvič v javnost z idejo obnovitve olimpijskih iger. Ze dve leti kasnej« je bila v Parizu konferenca, kjer so sklenili — zapomnimo si š« za moderne olimpijske igre tako pomembni dan, 23. junija 1894 " da bodo obnovili olimpijske igre z naslonitvijo na starogrške tradicije. Kmalu je bil ustanovljen Mednarodni olimpijski kotnit« in na posebno prošnjo Grkov so bile prve moderne olimpijske igc« leta 189G v Atenah. Po tisočpetstoletnem odmoru Je zopet zagorel nekdaj sveti olimpijski ogenj, ki je starim Grkom pomenil to*l mir, kajti ob olimpijskih igrah so počivate vse sovražnosti. • OLIMPIJSKE IGRE - RIM - 19 60 # OLIMPIJSKE IGRE - RIM - 1960 • OLIMPIJSKE IGRE RIM 1960 # OLIMPIJSKE IGRE - RIM - 1960 • Jolanda Balas in nzlato*' v žepu - Cilj je 1 + n ? Trii! Q Q 73o1.QiC /-kily -1 n «* ids% •? 1%.? 1 5 rv $ 4 ** T t l.VO m Ko je pred nekaj tedni Jolanda Balae v Bu'karešti preskočila 185 cm, je razkrila svoj načrt š-tiriletnih priprav za olimpijske igre v Rimu, ki ga je doslej držala v ta.jnoeti. »To je prva vstopnica v letošnjem načrtnem pripravljanju za olimpijske igre,« je razlagala Jolanda. »Ne samo da sem izboljšala svoj svetovni rekord, dosegla sem tudi že dolgo željen! cilj, da preskočim svojo višino. Na vrsti je nova ovira — 190 cm.« Na mitingu v Bukarešti je bila Ba-la-sova izredno razpoložena. Višino 185 em je preskočila v prvem skoku in ko je pozneje postavila lestvico na 190 cm, jo je le z minimalnim dotikom zrušila. V svoji bogati dolgoletni športni karieri ima Jolanda vrsto pomembnih trofej. Osemkrat je osvojila državno prven-^vo, trikrat študentsko svetovno prvenstvo In 1958. leta evropsko prvenstvo. V svoji zbirki medalj ji manjka samo ena — olimpijska. In to, pravijo strokovnjaki, ima Jolanda že »v žepu.« Morda noben olimpijski kandidat ni tako gotov za prvo mesto, kot prav Balasova v skoku v višino. Konkurence skoraj nima, saj najboljše tekmovalke zaostajajo za njo skoraj za 10 cm. Kljub temu pa je Jolanda v svojih izjavah zelo previdna. Ne bi se namreč rada zarekla: »Res imam veliko prednost, toda v pkoku v vti&ino včasfih odločajo tudi živci in ne samo noge. Najboij cenim Rusinjo Cenčik, za katero menim, da bo do olimpijskih iger lahko preskočila 180 em. Potem p« so tu še Angležinj* BignaJ, Avstralka Mason in kaj vem, kaj bodo pripeljali Američani.« Po olimpijskih igrah v Melbournu, kjer je Jolanda zasedla peto mesto, ata a trenerjem Soeterjem, sedanjim njenim soprogom, pripravila temeljit načrt priprav za Rim. Doslej se je vse odvijalo točno po programu. V letu 19M je Jolande petkrat izboljšala svetovni rekord od 178 do 188 cm. Sledilo je leto Mabl- bilizacije. Le enkrat je sicer za 1 cm Izboljšala svojo redno znamko, toda dvanajstkrat je na tekmovanjih preskočila 180 cm. Zimski trening je bil osredotočen predvsem na krepitev mišic, sklepov in celotnega organizma. Uteži so odigrale tu glavno vlogo. Jolanda pravi, da je v zimskem treningu dvignila približno 30 ton železa. Vso zimo je samo dvajsetkrat skakala v višino. Temelji'»e zimske priprave pa so se že obrestovale. Plavolasa Jolanda iz Temesvara je kandidat štev. 1 za zlato olimpijsko medaljo v Rimu. Rekordna žetev na tekališčib Evrope in Amerike Premehka igra - premalo ostrine Značilna napaka košarkarske reprezentance tako tud! izbrani košarkarski Kot Športniki v rtrugiii panogah, reprezentanti sredi priprav za leležnie olimpijske igre. Nekoč smo že poročali o tem, da bodo sodelovali na različnih mednarodnih turnirjih, kjer naj bi se reprezentanca vigravala med seboj ter pridobivala čimveč na taktiki, tehniki in kc-ndiciji. Eden taksnih turnirjev se je zaključil Prejšnjo nedeljo v Budimpešta, kjer je f^e-g Madžarske, Eslpms&e in Vzhodne Nemčije sodelovala tudi Jugoolavija. Nad izidom tega turnirja smo bili neko-iiko presenečeni, da ne rečemo razočarani. Razočarani pa bolj zaradi tega, ker so Jugoslovani v borbi za prvo mesto Proti Madžarski zaigrali nezadovoljivo in '»rej vsaj na papirju dobljeno tekmo Izgubili. V razgovoru z nekaterimi člani naže košarkarske reprezentance smo ugotovili nekaj značilnosti, M osvetljujejo trenutno stanje naše reprezentance, pa tudi nioinosti glede nastopov v nadaljnjih tok m cn> »ni ib oziroma na kvalilikacij-skem turnirju za olimpijske igre. Jugoslovani so proti Estoncem in vzhodnim Nemcem,- ki pravzaprav še zdaleč n^so bili enakovredni nasprotniki, za-'groli taktično pravilno, tudi menjave so kbe dokaj smiselne in zadovoljive. V 'grl proti Madžarom pa se je pokazalo, le-ta ni izpolnila pričakovanj pač za-radi srednjih napadalcev. Ti so proti 'J-džarrki zaigrali premehko, kar je vPMvalo tudi na ostali del petorke. Pri bralcih ni biio opaziti nobene prave v<>l'je in poraz je bil tu. V resnici pa kJ naša reprezentanca lahko z malo več-to borbenostjo in ostrino zmagala. Kaj je torej značilno? Naši košarkarski reprezentanci, predvsem pa srednjim napadalcem manjka borbenosti in ostrine. V tem je glavna slabost, ki jo bo treba vsekakor nujno odpraviti in morda vključiti v reprezentanco katerega izmed ostrejših centrov, kot je to na primer član Olimpije Dermastia. Sedanja sestava reprezentance seveda še ni popolna in bo moralo tehnično vodstvo o tem problemu dobro razmisliti. Ni pa točno to, kar trdijo nekateri, da je današnji sestav reprezentance preveč heterogen. To, da je reprezentanca sestavljena iz igralcev različnih klubov, nima na igro nobenega posebnega vpliva, zakaj ti igralci igrajo skupaj že precej časa. Cim zaigra prva peterka K orač, Djurič, Kandus, Nikolič in Daneu, teče igra gladko in normalno. Jasno pa je, da nastane razlika v igri tedaj, če v to peterko vstopi kak drugi igralec In sicer? Tehnično vodstvo reprezentance je do vseh igralcev enako objektivno, vpeljalo je trdno disciplino, med igralci pa je čutiti tovariške odnose in tudi psihično se v igri ujemajo. Občutna napaka igralcev pa je ta. da med igro pozabljajo na navodila, ki so Jih prejeli pred tekmo, ter teh navodil ne izpolnjujejo. Iz vsega tega sledi: pri nadaljnjih treningih in tekmah bo treba posvečati čimveč pozornosti ostrini in borbenosti, igralci bodo morali paziti na navodila ter izpolnjevati naloge tako, kot jih predvidi tehnično vodstvo. Do turnirja V Bologni bi morala naša reprezentanca odigrali čimveč težkih tekem, izboljšati bo treba kvaliteto treningov in potem lahko računamo na uspeh naših olimpijskih kandidatov. Vmes pa bo posegel še žreb in z njim vred športna sreča. Ekipe na turnirju v Bologni bodo razen nekaj izjem precej izenačene In zato čaka naže košarkarje prav tam najtežja naloga. Bližajoče se olimpijske igre silijo atlete vseh držav da iz dneva v dan izboljšujejo svoje rezultate, med katerimi je kopica državnih, evropskih in celo svetovnih. V brzojavnem slogu bomo našteli le najboljše: B Na mitingu v Houstonu je Charles Tddwell pretekel 100 m v času 10.1, s čemer je izenačil svetovni rekord na tej progi. Ostali boljši rezultati z ameriških tekališč: 100 m za Tidwellom Johnson, Sime in Wodhouse vsi 10.3, 800 m: Murphy 1:48.2, 1500 m San Romani 3:44.6, 110 m ovire: Calhoun 13.6, Cobb 13.7, May 13.7, 400 m ovire Davis 50.2, Howard 50.0, Southern 51.7, višina: Thomas 2.13, Faust (17 let!) 2.12, palica Bragg 4.64, Gutowski 4.64, krogla Nieder IS.07, disk Oerter 58.64, Silvester 57.01, Babka 56.77, kopje Alley 83.47, kladivo Hali 62.56, Bsgdonas 61.87 B Na atletskem mitingu v Moskvi je Viktor Bolšov preskočil 2.16 m v višino, kar je le 1 cm slabše od evropskega rekorda. Na istem tekmovanju je Barte-njev pretekel 100 m v času 10.3, v troskoku pa so trije tekmovalci preskočili 16 ro: Gorjajev 16.43, Krejer 16.39 in Mi-hajlov 16.21. Jabolko ne pade daleč od drevesa Wiltrud Urselmann drži 50 rekordov — Življenje med trgovino in bazenom lilirali! mi! iie lisinihi Velik mednarodni plavalni miting v Leipj.jgu je dal vrsto odličnih rezultatov in celo .nekaj evropskih in svetovih rekordov. Na tem tekmovanju, kjer OilmivSiski speraal BOKS 33. avgusta oh 20. — predtekmovanja ». avgusta ob 16. in 2a. — predtekmovanja 31. avgusta ob 15. in 21. — predtekmovanja 39. avgusta ob 16. in 21. — predtekmovanja 30. avgusta ob 15. in 21. — predtekmo-vamja Sl. avgusta ob 15. in 21. — predtekmovanja h. septembra ob 15. in 21. — četrt-Jlnaie 3. septembra ob 15. in 21. — četrtfinale polfinale veliki palači finale 3. septembra ob 15. in 21. 5. septembra cb 21. — finale Vsa tekmovanja športov ^ KAJAK Ni. avgusta ob 9. in i5. — predtekmovanja 37. avgusta ob 9. — repešaN; ob 15. — polfinale 29- avgusta ob 15. — Anale Vsa tekmovanja na jezeru Albano. J A D R A N JE 39. 30. 31. 1. 5. 6. 7. avgusta ob 12. — avgusta ob 12. — avgusta ob 12. — septembra ob 12. septembra ob 12. septembra ob 12. Septembra ob 12. Vsa tekmovanja ^hvu. Ce bi bile ^a. ^ 3" prva regata druga regata trfetda regata — tretja regata — četrta regata — šesta regata — sedma regata v Neapelj sike m potrebne dodatne 4., 8. in 9. sep- so bili zbrani plavalci Nemčije, Nizozemske in Anglije, so s svojimi rezultata najbolj blestele - Nizozemke. Dvakrat so izboljšale svetovne rekorde, štirikrat pa evropske. Najboljša tekmovalka je bila Ria van Vel sen, ki je na 100 m hrbtno s časom 1:11.0 za 4 desetinke popravila svetovni rekord Američanke Conejeve. Rezultati odličnih Nizozemk se vse bolj približujejo Avstralkam. Rezultati: Moški: 100 m prosto: Kroon (Niz) 57.5, 400 m prosto: Black (A) 4:28.2, \Viegland (Nem) 4:31.7, 1500 m prosto: Bachmann (Nem) 18:34.9, 200 m prsno: Henninger (Nem) 2:39.7, Mensonides (Niz) 2:41.2, 206 m metuljček: Black (Aj 2:22.7, Sy-monds (A) 2:26.7, 100 m hrbtno: Wagner (Nem) 1:03.6, Sykes (A) 1:05.3, 4 X 100 m mešano: Nemčija 4:18.8, skoki: Sperling (N) 165.11. Zenske — 100 m prosto: Gastelaars (Niz) 1:03.4, Posthumus (Niz) 1:03.6, 460 m prosto: Schimmel (Niz) 4:59.7, Rae (A) 5:01.2, 200 m prsno: Gdbel (Nem) 2:50.6, den Haan (Niz) 2:51.9, Lonsbrough (A) 2:53.1, 100 m metuljček: Lagerberg (Niz) 1:10.8, 100 m hrbtno: van Velsen (Niz) 1:11.8, Schmidt (Nem) 1:11.8, Dobber (Niz) 1:11.8, 4 X 100 m prosto: Nizozemska 4:18.2 (evr . rekord), • VX 100 m mešano: Nizozemska 4:47.3 (evr. rek.). V prvi iz-mieui van Velsen 103 m hrbtno l:ii.o (svet. rek.), 200 m metuljček: Heemskerk (Niz.) 2:34.4 (svetov, rok.), 200 m hrbtno: Dobber 2:38.2 (evr. rek.), 2P0 m prosto: Lambosr (Niz) 2:21.5 (evr. rek.). ^ Na drugi strani »železne zavese« so Zahodni Nemci priredili podoben mednarodni miting, na katerem so sodelovali Švedi in Italijani. Najboljši je bil Hans Trčger, ki je na 200 m prsno s časom 2:39.1 dosegel letos najboljši čas na svetu. Od gostov je bil najboljši Italijan Dennerlcin z dvema odličnima časoma 290 m prosto 2:07.3 in 200 m metuljček 2:19.2. Madžarski plavalci so dosegli tri nove rekorde: moški loo m hrbtno Csi-hany 1:03.9, 100 m prsno Kunsiagi 1:14.1 in ženske 100 m prosto Bajnogel 1:03.8. S solzami v očeh je stopila 18-letna Wiltrud Urselrnann na zmagovalno stopnico pri razdeljevanju nagrad ob olimpijski preizkušnji najboljših nemških plavalcev. To niso bile solze razočaranja, temveč solze sreče, kajti Wiltrud je z zadoščenjem poslušala glas napove-dovaJca, k: je javljal nov svetovni rekord na 280 m prsno v času 2:50.2. »Nisem pričakovala takega rezultata,« je pozneje razlagala Willrud. »Moj trening je usmerjen za olimpijske igre, zato sem toliko bolj presenečena, da sem že sedaj dosegla svetovni rekord.« Wiltrud so odkrili pred sedmimi leti na , nekem srednješolskem tekmovanju. Takrat je preplavala 200 m tako h'tro, da časomerilci na cilju niso verjeli svojim uram in mala Wiltrud je morala še enkrat preplavati vso progo, da so se lahko sodniki prepričali v »resničnost« trud pa je bila »obremenjena« s plavalno nadarjenostjo. Njena mati je bila namreč odlična plavalka in tako seveda jabolko m padlo daleč Od drevesa. Prisrčna 18-letna deklica iz Krefelda preživlja danes svoje mlade dni med špecerijsko trgovino in bazenom. Ce boste v Krefeldu zavili v špecerijsko trgovino prav poleg zimskega bazena, boste za pultom srečali svetovno rekorderko, ki vam bo prijazno postregla s surovim maslom, makarqni ali zavitkom čokolade. Komaj pa se vrata trgovine zapro je njena prva pot v bazen. Na srečo je prav poleg trgovine in tako jo tam najdemo vsako jutro od 7. do 8. ure in zve*-čer po 19. uri. Pri treningu je nekoliko svojeglava. Prav nič noče slišati o dviganju uteži, gimnastiki in podobnih načinih modernega treninga, ki ga uporabljajo vsi naj- njenega rezultata. Tako je seveda takoj boljši plavalci na svetu. Wiltrud trdi, zašla v vrste aktivnih plavalcev, čeprav meni sama, da .,e začela zelo pozno s treningom — »šele« z 11 leti. Mala V/il- je za uspeh potrebna le nadarjenost in te njej res ne manjka. Američani izbirajo atlete za Rim Včeraj je bil prvi dan izbirnega tekmovanja za sestavo ameriške olimpijske ekipe v atletiki. Prvi dan so bila na sporedu le izločilna tckmvoanja ▼ katerih so dosegli najboljše rezultate v metih tile tekmovalci: krogla Long 18.82, disk Cochran 57.39, kopje Allcy 80.50, kladivo Lavvlor 61.68 m. ■ V Kolnu so se posebno izkazali nemški tekači, ki so dosegli dva evropska rekorda. Karel Kaufmann je za desetinko sekunde izboljšal svoj rekord na 400 m s časom 45.7 dosegel letos najboljši rezultat na svetu. Ha