¥ i M S SC i GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA KOPER. 29. SEPTEMBRA 19G1 * POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI ★ LETO X. — ŠTEV. 40 OBČINSKI LJUDSKI ODBOR KOPER NAJEMA POSOJILO ZA PODJETJE »PRISTANIŠČE KOPER« Za nakup mehanizacije gre Naglo razvijajoče se koprsko tovorno pristanišče in nenehen porast prometa terjata od mladega podjetja Pristanišče Koper vedno več naporov za njegovo obvladovanje. To samo kaže, kako pravilne so bile napovedi, da bo naš gospodarski vzpon na vseh področjih zahteval nadaljnjo izgradnjo pristanišča, da se bo ta le začela. Razvoj okrog tega ie ovrgel vse pomisleke črnogledih pesimistov in pokazal, da še no- bena investicija ni bila tako plodno in smotrno naložena. Da bi laže odolclo vse zahtevnejšemu prometu in se približalo zmogljivosti večjih sorodnih pristanišč in podjetij, skuša Pristanišče Koper nu;no rešiti vse bolj pereči problem manipulativne mehanizacije v luki. Vsega z lastnimi sredstvi seveda ne bi zmoglo in se je zato prijavilo na konkurs za 48. natečaj Jugoslovanske investicijske banke, da bi dobilo Oi 1. do 7. oktobra praznujemo letos Teden otroka. Se prav poseben poudarek ima tudi to praznovanje, ker pada leto?, v Jubilejno 20. letu na.se ljudske vstaje in revolucije, ko lahko ie Jasno ugotovimo, kakšne neposredne pridobitve Je naš boj prinesel neposredno našim potomcem, našemu mlademu rodu. Hkrati pa Jo 3. oktobra tudi mednarodni Dan otroka, ki letos poteka pod geslom in v znamenju razvoja socialističnih služb za otroka, v znamenju preventivnega dola in zaščite dellnkventov in socialno neprilagojenih. Več o vsem tem preberite na X. strani, na sliki pa si oglejte detajl iz zdravstvenega varstva otrok v Postojni OBČINSKI LJUDSKI ODBOR KOPER JE DOLOČIL sredstva za krajevne odbore Koprski občinski ljudski odbor je namenil po svojem letošnjem družbenem planu nekaj nad devet milijonov dinarjev za razdelitev po krajevnih odborih in stanovanjskih skupnostih ter za večja komunalna dela. PIONIRJI ŠTIRIH MEST V ZAKLJUČNEM P.OJU ZA PRVAKA LRS V KOŠARKI Postojnski naraščaj veliko obeta TVD Partizan Postojna je po stvo V organizaciji komisije za košarko OZTV je bil v nedeljo v Postojni zaključni del republiškega prvenstva pionirjev v košarki. Na turnirju so nastopila prvo in «Irugoplasirana moštva s predhodnih polfinalnih turnirjev v Postojni in Murski Soboti, in sicer ljubljanska Olimpija, K K Maribor, Partizan Sežana in Partizan Postojna. Skupno se je letos borilo za naslov republiškega prvaka 1961 dvaindvajset pionirskih ekip, finalu v Postojni pa je dala še posebno obeležje udeležba dveh primorskih predstavnikov. Tekme so se začele v sončnem vremenu in po pozdravnih besedah delegata KZS Janka Prinčiča že zjutraj ob devetih in so trajale ves dan. Najprej sta se srečali vrsti Maribora in Postojne. Po rezultatu prvega polčasa (20:8) je bilo sklepati, da bodo gostje itlahka zmagali. Vendar so Po-Ktojnčani v drugem polčasu rezultat najprej izenačili na 26:26. potem pa dopustili, da so jih Mariborčani v ostrem in tipično prvenstvenem finišu prehiteli za celih devet točk. V naslednjih dveh tekmah so dosegli borbeni Sežančani častna poraza v srečanjih z Olimpijo (50:24) in Mariborom (44:25), popoldanski del turnirja, na katerem so igrala moštva 2-kral po 15 minut čiste igre vsako z vsakim, pa se je začel s srečanjem Postojna—Olimpija. Ta tekma je pomenila hkrati začetek presenečenj, ki so se potlej vrstila na tekočem traku. Ostro, hitro in v vseh pogledih uspešno so Poslojnčuni vseh 30 minut oblegali koš favorizirane PLEN U'M OO SZDL KOPER V sredo je bil v Kopru razžir-eni plenum okrajnega odbora socialistične zveze. Razpravljal je o šolstvu v okraju v novih pogojih upravljanja in delitve dohodka ter nasploh o položaju, v katerem so se šole in šolniki znašli po izidu novih predpisov o finan-siranju. Ugotovljene težave bo pomagala odstranjevati tudi Socialistična zveza delovnega ljudstva. nepričakovani zmagi nad Olimpijo (Ljubljana) osvojil prven-in pokal Košarkarske zveze Slovenije Olimpijo in dosegli čisto zmago 44:33 (27:19). proti kateri si ni mogel kaj, potem ko je s svojimi pionirji preizkušal vse registre taktičnih košarkarskih zvijač, niti stari rutiner pod koši in sedanji trener Olimpijinega podmladka Stane Fugina. Po tej zmagi Postojne je bilo kot gotovo, da bo dal turnir naslednji vrstni red: Maribor, Postojna, Olimpija in Sežana. Novo presenečenje pa je bilo na dlani že uro kasneje. Neodpočiti so pionirji Olimpije s 45:34 nepričakovano odpravili Maribor. Postalo je jasno, da bo prvo mesto osvojila Postojna, seveda če premaga Sežano, s katero še nikdar ni izgubila. Do začetka tekme se je zbralo na igrišču že kakih 700 ljudi. Cim pa sta dala sodnika znak za začetek, se je začel eldorado, v katerem je vse do zadnjih sekund kazalo, da bo zmaga pripadla Sežani. Ob huronskem spodbujanju gledalcev pa je La Cognatiju uspelo v zadnji minuti realizirati dva prosta meta, s čimer je rezultat izenačil na 30:30. V potminutnem podaljšku so Postojnčani s skrajnimi napori prebili sežansko obrambo in zmagali z rezultatom 42:40. V tej igri. ostri, borbeni, športni in vseskozi živčni, kakršne športni privrženci v Postojni še niso videli, so pionirji obeh moštev prekosili same sebe. Takšnega finala kronisti republiških pionirskih prvenstev gotovo še nikdar niso zabeležili. Za Postojno so igrali Tavčar (7). Lippai, Marinšek (4), Brunet, La Cognata, Šturm (14), Lekšan (13) in Likon (4); za Sežano pa Ceh (4), Kariž (29!), Grmek (7), Jerina, B. Spanger, M. Spanger in Guštin. Končni vrstni red turnirja: Partizan Postojna 4. ASIC Olimpija 4, KK Maribor 4 in Partizan Sežana brez točke. Za določitev vrstnega reda je veljala samo razlika v koših, dosežena v igrah med moštvi, ki so imela enako število točk, kot določajo pravila KZJ. Kvalitetne tekme nedeljskega turnirja, ki je bil po splošni sodbi odlična propaganda za nadaljnji razvoj telesne kulture v tem mestu, so dobro sodili Gabršek iz Ljubljane ter Vižin, L. Miklavčič in Baje iz Postojne. A. Miklavčič Krajevni odbori in stanovanjske skupnosti koprske občine so povsem izčrpali vsa svoja sredstva in so bili zato v kaj neugodnem položaju napram volivcem v zvezi z nujnimi komunalnimi deli. ki bi jih morali opraviti na svojem področju. Zato je občinski ljudski odbor sklenil med nje razdeliti po prehodni oceni potreb in ob upoštevanju stopnje doslej pokazane aktivnosti sredstev v skupnem znesku 5,290.000 dinarjev. Tako bodo ali so že dobili krajevni odbori naslednja sredstva: Bertoki 100 tisoč, Boršt 50 tisoč, Bezovica-Loka 200 tisoč, CrnoUče-PraproCe 80 tisoč, Črni kal 200 tisoč, Dekani 100 tisoč, Gažon 100 tisoč, Gradin 80 tisoč, Gračišče 250 tisoč, Hrvatini 200 tioč, Hrastovlje-Osp, Koštabcna, Krkavče, Pobegi-Cežarji, Pomjan, Pregara, Rižana, Škofije, Šmarje in Valdoltra po 100 tisoč, Mare-zige in Movraž po 150 tisoč, Osp-Gabrovica, Topolovec in Vanga-nel po 50 tisoč, Pridvor 80 tisoč ter Truške in Zusterna po 200 tisoč dinarjev. Razen tega pa je občina določila 3,810.000 dinarjev za finan-siranje večjih komunalnih del na področju posameznih krajevnih odborov investicijski kredit za nakup potrebne mehanizacije pristaniških storitev. Pogoj za dodelitev kredita je, da prosilec sam prispeva polovico predračunske vrednosti investicije. Podjetje Pristanišče Koper je pripravilo investicijski program za nakun mehanizacije za luko v znesku 143,300.000 din. S temi sredstvi namerava kupiti Dieslove in ročne viličarje, palete, valjčne trakove, avtodvi°ala, transportne trakove in drugo transportno mehanizacijo. Banka daje kredit na 8 let s 6 odstotnimi obrestmi. Podjetje je prosilo za kredit v znesku 70 milijonov din, ostanek (73,300.000 din) pa daje iz lastnih sredstev. Investicijski program je že odobrila ustrezna republiška komisija, medtem ko je občinski ljudski odbor Koper podjetju garant. oziroma sam najame zanj posojilo, ker je Pristanišče Koper kot podjetie še v izgradnji in ne more samo najemati kreditov. Z nabavo te mehanizacije se bo zmogljivost koprskega tovornega pristanišča dvignila letno za 40 tisoč ton prometa, se pravi, da bi s tem zrasla kar za tretjino sedanje zmogljivosti. Razen tega bi se za okrog 21,5 milijonov din relativno znižali osebni prejemki, še za toliko pa tudi materialni izdatki, ker bodo s tem odpadla draga tuja prometna sredstva in se bo izboljšal način manipuliranja z blagom. Skupaj vzeto se bo torej po teh računih investicija že povsem izplačala v okroglih štirih letih. Redkokatera gospodarska organizacija ima še takšne svetle perspektive razvoja in krepitve svoje gospodarske moči in s tem tudi moči svoje komune, kot prav Pristanišče Koper. Prav je, da mu zato v tej fazi izgradnje nudimo vso mogočo pomoč, saj se bodo vloženi napori še kako bogato povrnili že v bližnji prihodnosti. ¥isok obisk iz Tanganjike Premier Tanganjike Julius Nje-rere in člana delegacije Bove Mu-nanka in Mvimbe so obiskali Beograd, in sicer zvezni oclbor SZDL Jugoslavije, industrijo traktorjev in strojev v Rakovici in kmetijski kombinat v Beogradu. V pogovoru s sekretarjem zveznega odbora SZDLJ Krstom Popivodom ter članom Mikom Špiljakoni je h í ŠL ..) u • 'i R * &LjMk*tm ■ A., JHmH L/i / tanganjišk.i premier Njerere pojasnil sesta%'o stranke TANU, katere predsednik je, njeno vlogo v osvobodilni borbi in celotni razvoj. Pri nas pa je zvedel podrobnosti o sestavi in dolu najbolj množične organizacije SZDLJ. V poslopju ZIS v Novem Beogradu je tanganjiške goste sprejel sekretar za prosveto in kulturo Krste Crvenkovski. Pogovori so tekli o tehnični pomoči Jugoslavije Tanganjiki, zlasti kar zadeva šolanje tanganjiških študentov na naših univerzah V prijateljskem vzdušju so razpravljali tudi o možnosti gospodarskega sodelovanja. Razgovorov na ZIS s premierom Njerero in njegovimi sodelavci so se udeležili tudi podpredsednik ZIS Mijalko Todoro-vič. predsednik odbora za perspektivni plan Avdo Ilumo, predsednik komiteja za zunanjo trgovino Sergej Kraigher in sekretar ZIS za industrijo Danilo Ke- Nad pet tisoč radovednih tujih in domačih turistov Je skupaj s prebivalci Portoroža in Pirana minulo nedc.Jt radovedno sledilo pestremu programu tradicionalnega moma rskeca krsta novih gojencev Srednje pomorske šole v Piranu. Preden jih je morski očak Neptun sprejel v -ivoje varstvo, so morali sko/i pravo gusarsko torturo, o čemer preberite več na 7. strani, gornja slika pa kaže lolkidii tirni pri/.or s pohoda mornarske povorki: na portoroški pomol PREDSEDNIK TITO V KOPRU Predsednik Tito, ki je te dni na oddihu na Br onih, jc minulo sredo obiskal Koper. K'cr jc ob času, ko obisk še traja, bil naš list žc zaključen in v tiskarni, bomo o bivanju tovariša Tita med nami podrobneje poročali v naslednji številki. SKOPO ODMERJENA SREDSTVA ZA NEGOSPODARSKE NALOŽBE TUDI V IZOLI Kennedyjev govor v OZN Pred generalno skupščino OZN je predsednik ZDA John Kennedy pojasnil svoj osnutek plana za razorožitev v 6 točkah, pozval na premirje v primeru uporabe terorja, se zavzel za rešitev berlinske krize s pogajanji, ter predlagal naj bi takoj imenovali naslednika pred kratkim preminulega generalnega sekretarja Daga Hammarskjoelda. Kennedv-jev program za razorožitev predvideva v prvi vrsti sklenitev pogodbe o prepovedi atomskih poskusov, ne da bi čakali na začetek splošnih razgovorov o razorožitvi. Prepoved uporabe atomskega orožja naj velja tudi pri vzpostavitvi novih vojnih torišč v vesolju. Po Kennedyjevem predlogu naj bi se še lotili postopnega uničevanja obstoječega arzenala atomskega orožja, ki naj bi ga prilagodili za uporabo v miroljubne namene. Kennedy je dal tudi pobudo za ustanovitev posebne enote ZN, ki bi skrbela za ohranitev miru v svetu in še dejal, da je tudi »nedavna beograjska konferenca uvidela, da razorožitev ni le sovjetski ali ameriški problem, temveč splošno ljudski in je zato podprla program splošne in popolne razorožitve ob striktni mednarodni kontroli«. Ameriški predsednik je govoril kakih štirideset minut in poudaril, da bi se v prihodnjih desetih mesecih utegnila odločiti usoda človeštva za naslednjih deset tisoč let. Težavna preiskava Preiskava zaradi zločina v Ndoli, pri kateri je izgubil življenje generalni sekretar OZN Dag Hammarskjoeld, je še poseb- HAVANA: Kubansko notranje ministrstvo .ie sporočilo, da so odkrili zaroto, katere namen je bil, pripraviti atentat na premiera Fi-del Castra. V treh kubanskih provincah so zaprli 12 osumljenih oseb. KAIRO: Predsednik ZAR Ga-mal Abdel Naser je poslal predsedniku Generalne skupščine OZN Mongu Slimu in švedskemu kralju poslanici, v katerih vztraja pri tem, da naj izvedejo podrobno preiskavo v zvezi s »sumljivimi okoliščinami« ob smrti glavnega tajnika OZN Daga I-Iammar-ski.olda. DOVER: Iz Anglije so poslali v Zahodno Nemčijo prvi kontigent pripadnikov 36. britanskega polka, opremljenega s teledirigiranlmi izstrelki. Britanski predstavnik je izjavil, da je okrepitev pripisati berlinski krizi. DUNAJ: V avstrijski prestolnici je začelo minulo sredo V. redno zasedanie Mednarodne agencije za jedrsko energijo. Na zasedanju sodelujejo predstavniki 76 dežel. Jugoslovansko delegacijo vodi Vladimir Velebit, izvršni sekretar ekonomske komisije ZN za Evropo, RIM: Italijansko gibanje proti nasilju je organiziralo pred dnevi pohod »miru in bratstva«. Po poročilih italijanskega tiska se je tega pohoda v Rimu udeležilo okrog 20 tisoč ljudi. BERLIN — V vzhodnem Berlinu so aretirali večje število oseb. predvsem tujcev, ki so skušali v prtljažnikih svojih avtomobilov prepeljati v zahodni Berlin begunce, 1VASHINGTON — Skupna parlamentarna komisija ZDA je včeraj odobrila francosko-ameriškl sporazum, po katerem bodo francoske čete v Nemčiji lahko uporabljale ambriško nuklearno orožje za urjenje svojih vojakov. SEUL — Vojaško sodišče v Seulu je pred dnevi obsodilo na smrt uglednega člana južnokorejske socialistične stranke Bak Kuma, Pet drugih socialistov so obsodili na zaporne kazni od 5 do 15 let. no otežkočena zdaj, ko je umrl edini preživeli potnik s ponesrečenega letala. Predstavnik rode-zijskih oblasti v Nd.oli. je sporočil, da je bil ameriški narednik Julien •pred smrtjo dalj časa pri zavesti in da se je razgovarjal s svojo ženo, vendar o povsem družinskih problemih. Predstavnik je še poudaril, da ne more povedati ničesar o izjavah narednika Juiliena in da mora ostati vse tajno do zaključka preiskave, ki jo vodijo predstavniki Rodezije, OZN in Švedske. Te dni je prispelo v Leopoldvill letalo s posmrtnimi ostanki generalnega sekretarja Hammarkskjoelda, niso pa dali nobenih pojasnil zakaj tako dolgo odlašanje prenosa njegovega trupla. ZDA spreminjajo politiko do Nemčije Ameriško zunanje ministrstvo sicer še nadalje molči o izjavi generala Claya o obstoju dveh Nem-čij, vendar pa vse kaže, da je pričakovati veliko spremembo ameriške politike glede Nemčije. Po Clayevi izjavi je obstoj dveh Nemčij dejstvo, ki ga mora Zahodna Nemčija priznati, potrebno pa bo vzdrževanje določenih stikov z vzhodno nemškimi oblastmi glede pristopa z zahodnemu Berlinu. Bonski diplomatski krogi menijo o tej izjavi ameriškega generala, da predstavlja v bistvu sporazumno zavezniško stališče pri bodočih pogajanjih s Sovjetsko zvezo. Hruščev odgovarja Predsednik ministrskega sveta ZSSR Nikita Hruščev je poslal predsedniku FLRJ Josipu Brozu Titu odgovor na poslanico, ki so jo z beograjske konference poslali sovjetskemu premieru in predsedniku ZDA šefi držav in vlad izvenblokovskih držav. Sovjetski premier poudarja, da je sovjetska vlada pripravljena sodelovati v pogajanjih za čim hitrejšo rešitev mednarodnih vprašanj in se zavzema za sklicanje mirovne konference in sklenitev mirovne pogodbe z Nemčiio. Ob koncu odgovora je Hruščev noudaril zadovoljstvo spričo naporov, ki jih vlagajo vodilni državniki nevezanih dežel za zboljšanje mednarodnega položaja. Kljub uspešnemu izpolnjevanju družbenega plana, ki so ga v občini Izola ob 6,6 milijardah dinarjev celotnega dohodka v prvem polletju realizirali z ¡32,2 odstotka, se v postavki negospodarskih investicij poraja čedalje bolj za-skrbljajoč problem. Namreč že tako .skopo odmerjena sredstva 274 milijonov dinarjev so v dobršni meri nodrejena razumevanju podjetij ter je tudi v družbenem planu utemeljen njih izvor v raznih predvidenih prispevkih večine gospodarskih organizacij. Zal so vsi obeti ostali neizpol- Prejšnjo soboto in nedeljo je priredil občinski odbor za telesno vzgojo Nova Gorica II. pohod po poteh Goriške ironte. Udeležilo se ga je 3500 ljudi v sestavu 701 ekipe po pet članov. . V pohodu so sodelovali bivši RESNICI NA LJUBO V 37. številki našega lista smo pod naslovom »Postojnske nerodnosti« objavili prispevek našega dopisnika o napisnih tablah. Kmetijska zadruga Postojna nam je poslala glede tega naslednje pojasnilo. Kmetijsko gozdarska poslovna zveza Postojna je prešla v likvidacijo dne 15. aprila letos in še ni likvidirana. Ševedno je vpisana v register Okrožnega gospodarskega sodišča in redno posluje s strankami do dokončne redne likvidacije. Po drugi strani pa na poslopju že zdavnaj ni več napisa »Zadružna hranilnica in posojilnica Postojna«, namesto nje pa stoji napis »Hranilnica in posojilnica KZ Postojna«. Postojiiska zadruga ima namreč svojo hranilno službo, ki se zelo uspešno uveljavlja, saj je trenutno stanje hranilnih vlog v njej 3G milijonov dinarjev, kar kaže na veliko zaupanje prebivalstva tej službi in s tem seveda Kmetijski zadrugi Postojna. Res pa je, da na stavbi še ni napisne table Kmetijska zadruga Postojna. Ker ne more zadruga obesiti na zid kakršnokoli, se je dogovorila s Kmetijskim kombinatom Postojna, ki se je s svojimi poslovnimi prostori pred nedavnim prav tako vselil v to stavbo, da bosta zaradi enotnega in estetskega videza obe kmetijski gospodarski organizaciji dali skupaj izdelati podobna leva napisa, ki bosta že v najkrajšem času na svojem mestu. Uredništvo borci NOB v partizanskih uniformah, sledili so jim strelci, planinci, taborniki in drugi delovni ljudje, zlasti mladina. Pohod so razdelili v dva dela, v množičnega .in v tekmovalnega. Množičnega pohoda se je udeležilo okrog 3000 ljudi; za pionirje so določili 2 km dolgo progo, medtem ko so morali odrasli prehoditi 7 km dolgo progo. Vse proge so vodile mimo zgodovinskih. krajev, kjer so bili pred 10 leti partizanski položaji Na tekmovalnem pohodu je sodelovalo 10 ekip, ki so bile sestavljene iz vrst pripadnikov TVD Partizan, športnih društev, delavskih športnih društev, šolskih aktivov, sodelovali pa so tudi pripadniki JLA in LM. Njihova pot je bila dolga 12 km. Na 7 km dolgi poti se je med seboj pomerilo 27 ekip mladincev in 10 ekip članic raznih društev in šol. na 4 lan dolgi poti pa 32 ekip mladink. Tekmovanje je bilo dobro pripravljeno, tudi rezultati so spodbudni, saj so se tekmovalci na to. preizkušnjo dobro pripravili. Iz vrst članic so zmagale članice Učiteljišča Tolmin 34,32; 2. Delavsko športno društvo Anhovo 40,00; 3, Partizan Tolmin 40,14. Mladinci: 1. Partizan Dornberk 31,36; 2. Partizan Prvačina 34,34; 3. Osnovna šola Dornberk 34,32. Mladinke: Partizan Dornberk 23,57; 2. Osnovna šola Dornberk 24,01; 3. Partizan Bovec 25,00. •njeni in tako v tem letu niso na področju občine Izola načeli niti enega izmed številnih komunalnih problemov, bodisi obnove kanalizacije, elektrifikacije podeželja, popravila cest, obnove in novih vodovodnih gradenj itd. Od skupno 111,5 milijona ali 40,7 °/o realizirane vsote za negospodarske investicije v prvem polletju odpade na komunalno dejavnost borih 9 milijonov dinarjev, namesto predvidenih 73 milijonov dinarjev. Prvotno lepi obeti niso, prizanesli niti šolstvu v Izoli, kaj ti z gradnjo šole še sedaj nis začeli. Šele pobuda kombinata Delamaris, ki se je odločil za prispevek v višini 24 milijonov dinarjev, obeta v bližnji prihodnosti, seveda ob nadaljnjem sodelovanju in samopomoči tudi ostalih gospodarskih organizacij, končno uresničitev tega prepotrebnega načrta o gradnji nove šole. Pojav'pičlega dotoka sredstev za negospodarske naložbe s strani podjetij pa vsekakor kaže .na dvojna merila podjetij, ki v svojih družbenih planih tudi v tem letu v ničemer' niso spremenila svojih odnosov do komune kot celoti. Posledice bodo- zato v isti meri kot posameznike prizadele tudi podjetja, saj je očitno, da s tako skromnimi sredstvi, ki bremenijo pretežno občinski proračun, še lep čas ne bo mogoče izpolniti vsestransko utemeljenega in nadvse obširnega programa družbenega standarda. • M Boro Borovič ™ »arrigoni« se seli iz trsta Ker so bila pogajanja v Rimu neuspešna, :e tržaška centrala podjetja »Arrigoni« -prenehala obstajati in se v škoda prestiža Trsta in njegovega gospodarstva končno izselila iz Trsta, kljub najdolgotrajnejši sindikalni borbi, v kateri so delavci stavkali 145 dni in zasedli prostore podjetja. Sedaj so objavili zaključke doseženega sporazuma, -po katerem bodo sedež »Arrigoni j a« premestili v Ce-seno, uslužbence pa odpustili in izplačali. nova stavka Ves kolektiv ladjedelnice Felszegy stavka, da bi preprečil odpust 136 delavcev in postopno likvidacijo te m-iljske ladjedelnice. Sploh vsa lad.ie-delniška industrija v Trstu preživlja težko krizo in ji grozi -postopna opustitev proizvodnje. Opozarjajo, da bi bil potreben skupen nastop vsega tr- ŽIVAHNE RAZPRAVE Po vsem koprskem okraju so v teku živahne razprave o perspektivnem petletnem družbenem razvoju okraja in občin. Občinski odbori SZDL so na razširjenih sejah govorili o planu in njegovih značilnostih in se -izrekli tudi za marsikatero korekturo osnutka zlasti v zvezi z investicijsko politiko. Plani bodo kmalu šli v razpravo tudi na zbore volivcev, ki bodo povedali svoje pripombe, preden bo predlog sprejet na okrajnem in občinskih ljudskih odborih. Tokrat nas je vodila pot na ko-menski Kras. Za Tubljami, malo pred Gorjanskim smo zavili na levo. Na obmejnem prehodu smo naleteli na skupino delavcev Splošnega obrtnega podjetja iz Sežane. Pravkar so pospravljali malico pred novim poslopjem za carinske in obmejne organe. Poslopje je že pod streho. Manjka le še zunanji in notranji omet. Stavbo so zgradili zelo hitro, kar priča o dobri organizaciji podjetja in o pridnosti delavcev. Tako bo šel lahko dosedanji provizorij v pokoj. Skozi Gorjansko smo se odpeljali proti Ivanjemu gradu. Na križišču pa smo morali s ceste umaknili zaporo. V vasi se torej nekaj dogaja. In res. Že v začetku uasi smo naleteli na dokaj globoko traso vodovodnega jarka. Čim dalje smo rinili peš po visokih nasipih, tem globlji je bil jarek. Sonce je pripekalo kakor menda niti v avgustu ne tako. In vendar so delavci, ki jim je pot curkoma lil z obrazov, kar naprej rili v živo skalo, ki so jo bile mine dodobra zrahljale. Sredi vasi je enolično brnel kompresor. Viktor Gaber in menda še nekaj delavcev Kraškega vodovoda so bili že za prvo skupino. Njihova skrb so cevi, ki jih morajo polagati, obsipati, izolira ti, spajali itd. Pripovedovali so nam, kaj vse in kako morajo delati, pa kdo bi si vse zapomnil. Od glavnega jarka so posamezni gospodarji že kopali" manjše 'odcepke proti hišam. Priključki, o katerih so že davno sanjali, bodo razveselili gospodinje v kuhinjah in gospodarje v hlevih. Po dvoriščih, pod latniki, na katerih dozoreva črnina, čakajo tanjše cevi. Kratek posvet med nasipi in cevmi. Bo nad Ivanjim gradom tudi rezervoar? Finančno kočljivo vprašanje. Bo denarja dovolj? Kaj pa vodovod v Gornji Brani-ci? Ali naj gre tja druga skupina? Zaključek: škoda bi bilo prekinjati delo. ko gre le še za 800 metrov jarka in za rezervoar. Tako bo sčasoma, lahko dobil vodo tudi Zagrajec, ki čepi pod gričem, na katerem je nekdaj stal grad. Kmalu bo na tem griču rezervoar. V Gornjo Branico bo šla druga skupina. Z denarjem pa bo že kako. Obrazi so se zjasnili. Vaščani bodo zadovoljni, ker bo dokončano in solidno rešeno važno vprašanje in davna želja. Koliko so prispevali pri delu vaščani? Stvar se je začela pravzaprav že pri glavnem vodu med Škrbi-no in Svetem. In od tedaj so kar pridno delali Svečani. Preserci in zdaj Ivanjegrajci. Celo šola bo najbrž pomagala zasipavali jarek, zato pa bo dobila vodo. Pomagajo torej vsi, stari in mladi, pa tudi tisti, ki so sprva še omahovali. Ko bo sestavljeno končno poročilo o delu, se mu bo treba odkriti. V »Aluminiju« v Komnu kar naprej tuhtajo. In gradijo. Za delavnico, ki so jo pravkar dogradili, že raste novo skladišče. In menda še ne bo dovolj, V pogro-voru z direktorjem, računovodjo in livarjem smo zvedeli marsikaj novega o' problemih in načrtih tega mladega in obetajočega podjetja. Livarno bi bilo treba preseliti v bližino delavnic in jo modernizirati. Razmišljajo o električni peči. Livarna potrebuje še skladišče. Odlitki so kaj pestri in jih ne kaže mešati in potem spet premetavati. V delavnicah bodo montirali nove in moderne stroje. S ponosom so nam pripovedovali o trdi preizkušnji pri osvajanju tržišča doma in v inozemstvu. Pred kratkim so namreč poslali prvo pošiljko spojk za namakalne naprave v Burmo. Izdelke so sprejeli. Prihodnja pošiljka, ki jo bodo poslali v prijateljsko državo, bo še boljša. In doma? Izdelujejo okvirje za vrata, okna. kabine za bencinske črpalke itd. Nedolgo tega so jih gledali nekam pokroviteljsko. Danes pa se ne boje več konkurence, čeprav so pogoji v Komnu težji kakor drugod. V preizkušnji smo našli tudi črpalke za vino. Gostinska podjetja jih bodo vesela, z njimi vred pa tudi prijatelji pristne kapljice. Vrh tega tudi razni drugi izdelki, kot na primer deli za pisalne stroje, napajalniki za živino, stojala, itd. Kdo ve, česa vsega se bodo še domislil i? Snujejo pravo tovarno? Vse tako kaže. Ugotovili so že, da ime podjetja že ne ustreza več in da bo treba najti drugo, ki bo imelo prizvok proizvodnje in ki bo razumljivo tudi v inozemstvu. Želimo jim vso srečo! Polde Rener žaškega prebivalstva za zaščito domačega gospodarstva. smeti bodo predelovali v gnojilo V Trstu je bilo pred kratkim tridnevno vsedržavno tehniško-gospo-darsko zasedanje občinskih podjetij mestne čistoče. Med drugim so razpravljali tudi o industrijski predelavi smeti oziroma odpadkov sploh. Kar zadeva tržaško občino, se mora končno odločiti, ali naj izbere predelovanje smeti v kompost, to je v organsko gnojilo, ali pa naj smeti sežiga. Kaže, da so zmagali zagovorniki predelovanja smeti v organska gnojila, vendar pa so poudarili, da bodo ta odvisna tudi od kakovosti smeti in od možnosti prodaje komposta, ki bi ga domače kmetijstvo porabilo približno eno tretjino. zvišanje proizvodnje v železarnah ilva Vodstvo železarn ILVA -je razpravljalo s krnievnimi oblastmi o programu za zvišanje proizvodnie -litega železa od sedanjih 190 tisoč ton -na 590 tisoč ton letno. V ta namen bi morali zgraditi nov pomol, ob ¿katerem bi lahko pristajale ladje do 35 tisoč ton, pridobiti površino za železno rudo in premog, zgraditi tretjo baterijo peči za koksarno m namestiti nove naprave za ag-lomerat rude. Najvažnejši del načrtov predstavlja nova visoka peč, ki bo lahko proizvajala 400 tisoč ton litega železa na leto, vprašanje razširitve prostora železarne pa nameravajo rešiti z zasipanjem morja pred sedan-jimi napravami. Skupin bodo morali pridobiti 280 tisoč kval dratnih metrov nove površine. novo Šolsko leto Po odloku ministrstva za javno vzgojo so na Tržaškem te dni objavili koledar za šolsko leto 1961/62. ki se bo začelo v ponedeljek, 2. oktobra, in zaključilo 28. junija '1962. Zdaj je v polnem teku še vpisovanje v otroške vrtce, v osnovne in srednje šole, kar bo zaključeno 30. septembra. Zal nonekod nekateri nacionalistični ne-rtTpneži še vedno izvajajo pritisk na slovenske starše, češ da jim bo pretila nevarnost ter da bodo Izgubili službo in zaposlitev, če bodo vpisali otroke v slovensko šolo. Pri roki imaio tudi argument, da bodo • slovenski otroci, ki bodo obiskovali ita-";i"nsko šolo laže dobili službo in Imeli zagotovljeno bodočnost, ko odrastejo. Slovenski starši pa se dobro zavedajo, da je slovenska šola enakopravna italijanski, da so jo ustanovili prav za slovenske otroke in da je spričevalo te šole prav toliko vredno, kot je spričevalo italijanske. $ w $ 3 Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Rastko Bra-iiaškja. Izhaja vsak petek. Izdaja CZP Primorski tisk Koper, Uredništvo in uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 170. Posamezen izvod 20 din. — Letna naročnina 800 din, za tujino 1S00 dinarjev ali 3.5 am, dolarja. — Bančni račun (¡00-70-1-181, Rokopisov in fotografij ne vračamo. — Tisk in klišejl tiskarna CZP »Primorski tisk« OB LETOŠNJI BOGATI SADNI LETINI NA KRASU O nastalem položaju v zvezi z nestimulativnimi cenami sadj pravljal tudi Občinski ljudski odbor v Sv1 Slive in jabolka ne povzročajo skrbi samo pridelovalcem, marveč tudi kmetijski zadrugi v Sežani. Mnogo težav pa je že mimo in odkup je kljub vsem težavam vendarle stekel. Bilo pa se je bati, da se bo kje zataknilo, zakaj pridelek je letos nadpovprečno velik, »Pridelek sliv nas je letos malce presenetil,« je dejal šef lco-ercialnega oddelka ICZ »Kras« __ ežana. »Računali smo s kakimi '25 vagoni, pa se je izkazalo, da jih je najmanj dvakrat toliko.« Letina je bila dobra tudi na Krasu, vendarle tod ni veliko dreves. Kraševci so slive navadno prodajali neposredno potrošnikom, skuhali žganje, okrog dva vagona sliv pa so prodali zadrugi po 20 din za kilogram (slive, ki so namenjene za izvoz). Mnogo težji je problem v sežanskem de-' lu Brkinov, kjer je odkup še v razmahu. Cena se giblje okrog 10 dinarjev na drevesu in 15 dinarjev na domu, V Brkinih — v Pod-gradu, Barki, Vareji, Misličah in Vatovljah — je sliv več kot drugod. Zadruga sodi, da bo odkupila okrog 20 vagonov sliv za izvoz v Anglijo. Cena tem slivam, ki morajo imeti peclje in morajo ustrezati jugoslovanskemu standardu za izvoz, znaša 20 dinarjev za kilogram. Okrog 10 vagonov pa bo zadruga odkupila za omačo predelovalno industrijo 'po povprečni ceni 14 dinarjev (13 do 15 din). T? cena velja na zbir- nih bazah, Lepo vreme dopušča kamionski prevoz tudi po kozjanski cesti. Tako imajo tudi Koz-janci možnost., da slive sortirajo in jih prodajajo po 20 din za kilogram. Na odkupnih postajah je že čutiti pritisk jesenskih jabolk. Kakih 15 vagonov jih bo zadruga izvozila v Zahodno Nemčijo (v München). Približno polovico jih je že odkupila. To količino bodo porabili za industrijske namene in bo cena zanje znašala samo 5 dinarjev za kilogram. V zadrugi upajo, da bodo ilahko primaknili še en dinar. Cena sortiranih zimskih jabolk bo 15 din za prvovrstna jabolka in 12 dinarjev za drugovrstna, medtem ko se bo cen$ zimskim jabolkam povzpela na 18 oziroma 25 din za kilogram. Sodijo, da bodo odkupili zimskih jabolk okrog 35 vagonov, od tega 25 vagonov namiznih in 10 vagonov industrijskih. Cena slednjim jabolkam bo ista kakor zimskim, to ie 5 oziroma 6 dinarjev. V zadrugi so tudi zatrdili, da bodo odkupili kakih 10 vagonov jabolk za ozimnico domačim potrošnikom, če se bodo pojavile težave pri plasiranju tega pridelka. Kakšne so bile priprave na odkup sadja? Začelo se je z razgovori pri okrajni trgovinski zbornici v Kopru med zastopniki zadrug ter Delamaris Izola, Fruk-tal Ajdovščina in Fruktus Koper. Kasneje je bila tudi konferenca a in odkupu nasploh bo raz-Sežani zastopnikov kmet, zadrug gornjega območja koprskega okraja, v Sežani pa je bil še sestanek izvršnega odbora občinskega odbora SZDL. Te dni bo o odkupovanju sadja razpravljal tudi Občinski ljudski odbor Sežana. Kaže, da so na dosedanjih sestankih rešili mnoga vprašanja, vredno pa se je pogovoriti o cenah, zlasti o cenah industrijskih jabolk. Vprašanje je namreč, ali je taka cena dovolj stimulativna za razvoj sadjarstva. Polde Rener K« »m« BOT»* ««SM* j® M p'. Nova skladiščna in upravna poslopja trgovskega grosističnega podjetja Nanos v Postojni so skupaj z novim motelom bistveno spremenila zunanjo podobo spodnjega dela jamskega mesta. Pomotoma smo v zadnji številki zapisali, da imajo nova skladišča nad 500 kubičnih metrov. Zmedo je povzročil šegavi tiskarski škrat, pravilno pa bi moralo stati, da ima novo skladišče nad pet tisoč (točno: 5.200) kvadra,tnih metrov skladiščne površine IZ ANKETNIH ODGOVOROV V 18 PODJETJIH NA POSTOJNSKEM I o So S Bo Na vprašanje posebne ankete o uveljavljanju novega gospodarskega sistema, ki sta jo organizirala OK ZKS in OSS Koper, je v postojnski občini odgovorilo osemnajst gospodarskih organizacij. Od teh so v šestnajstih, ki imajo nad tri četrtine zaposlenih v občini, že ustanovili ekonomske enote. NA POSTOJNSKEM UGOTAVLJAJO O O n O Q V prvem polletju letos so v postojnski občini porabili 47 odstotkov od celokupnih planiranih investicij za tekoče leto. Gospodarstvo je izpolnilo 40 °/o, negospodarske'dejavnosti pa 62%> planiranih vlaganj. Močnejši zastoj v investiranju so v prvem oolletju zabeležili v kmetijstvu, ki je izpolnilo komaj tretjino plana, to pa predvsem na ffi W ##3 S0&U .:;■{ k -> • "IMMlilllfiinrfl'"' r'r" »'-- NOVI SILOSI V VOJVODINI V Vojvodini gradijo že od pomladi sem 24 velikanskih silosov, v katere bodo lahko spravili več kot 25,000 vagonov žita, Sedem silosov bo imelo namreč zmogljivost 1000 do 2000 vagonov, sedemnajst pa 450 do 1000 vagonov. Nekateri bodo gotovi že letos, kar bo nedvomno omililo problem si-laže čedalje večjih pridelkov žit v Vojvodini. NOVA TOVARNA CELULOZE V DRVARJU V Drvarju so pred nedavnim začeli graditi tovarno papirja in celuloze, ki bo ena najsodobnejših v dišavi. Po izdelanem predračunu bo veljala gradnja tovarne skupno z objekti družbenega standarda približno 10,5 milijarde dinarjev. Predvidevajo, da bodo z gradnjo tovarne končali do leta 1BS3, ko bi se tudi pričela poskus- • na proizvodnja. NOVI KMETIJSKI STROJI TOVARNE »ZMAJ« V zemunski tovarni strojev »Zmaj« so pričeli s serijsko izdelavo prvih domačih strojev za obiranje koruze. Poskusi so pokazali, da takšen stroj nadomešča okrog 250 obiralcev, saj je znano, da je ročno obiranje koruze zelo zamudno. Za stroje, ki jih bodo letos izdelali najmanj 30, trdijo strokovnjaki, da so glede na tehniško izvedbo za naše razmere nadvse primerni. LETOS 24 TISOČ VAGONOV SLADKORJA V tovarnah za predelavo sladkorne pese ugotavljajo, da je letošnji pridelek izredno kvaliteten, saj znaša povpreček sladkorja 17 odstotkov. Tako nekoliko manjši pridelek ne bo prav nič vplival na predvidene količine sladkorja. Strokovnjaki so namreč izračunali, da bodo 180 tisoč vagonov sladkorne pese lahko tovarne predelale v najmanj 24 tisoč vagonov sladkorja. PREPOVED PODRAŽITVE LESA Po odločbi državnega sekretariata za blagovni promet se ne smejo spremeniti prodajne cene tudi za leseno pohištvo in za drva, razen drv trdih listavcev. Predpis velja do 6. marca 1962, račun Perutninarskega zavoda Kras Pivka, ki je vložil samo 28 odstotkov ali 164 od 570 milijonov dinarjev planiranih investicij. V istem razdobju se je močno dvignil odstotek izpolnitve negospodarskih investicij predvsem na račun stanovanjske izgradnje. Za gradnjo stanovanj so v postojnski občini vložili v prvem oolletju 283 od skupnih 422 milijonov dinarjev planiranih invest!cij. (ma) Iz anketnih odgovorov je videti, da te enote zaposlujejo najrazličnejše število delavcev, kot tudi, da je njihova velikost in obsežnost pogojena v specifičnostih proizvodnih in poslovnih procesov posameznih gospodarskih organizacij. Ob snovanju ekonomskih enot so hkrati nujno upoštevali možnost obračuna in neposrednega upravljanja. V skoraj vseh anketiranih podjetjih so formalno že uveljavili načelo neposrednosti v upravljanju, cel tam, kjer so predhodno izvolili posredniške svete, ki pa nimajo več nobenih kompetenc odločanja, razen v GG Postojna. Anketa je nadalje pokazala, da večina ekonomskih enot še ne opravlja svojih družbeno-eko-nornskih funkcij in da njihovih kompetenc, kjer so jih načelno določili, še niso v celoti uzakonili, razen v KZ Pivka in Postojna, v Transavtu in Gradnjah. Delavski sveti so prenesli delne pravice odločanja na ekonomske enote v TMI, Nanosu, Oskrbi, Mestnih trgovinah in v pivškem Javor-niku. Iz tistega dela ankete, ki govori o aktivnosti ekonomskih enot, je videti, da so se zbori kolektivov enot v večini podjetij zbrali na sestanke doslej samo po enkrat, dočim so bili najbolj aktivni v TMI, Gradnjah in v obeh zadrugah, ki sta prišli v uveljavljanju novega gospodarskega sistema tudi sicer najdlje v postojnski občini. Anketa je nadalje opozorila, da večina ekonomskih enot še nima utrjenega statusa upravljanja, kot tudi, da neposredni ivprav-ljalci še ne odločajo o delitvi čistega in osebnih dohodkov. Pravilnike, ki urejajo vse te zadeve, so doslej sprejeli samo v zadrugah, medtem ko je nekaj osnut- KONČNO Z MRTVE TOČKE Te dni so začeli z obnovitvenimi deli na koprskem športnem stadionu, ki je zaradi neurejenosti že vrsto let oviral uspešnejši razvoj telesne kulture, predvsem atletike, v našem okrajnem mestu. Pobudnik akcije je občinska zveza za telesno kulturo v Kopru. Poseben odbor za gradnjo atletskih naprav je deležen tudi vse pomoči okrajne zveze za telesno vzgojo. NAŠ GOSPODARSKI KOMENTAR 0 O Problem likvidnosti naših gospodarskih organizacij ni nov in tudi ni nekaj značilnega, ker je to vprašanje tesno povezano z vsakim gospodarstvom, ki dela po načelih prostega blagovnega prometa. Pri likvidnosti v našem primeru gre za to, da imajo gospodarske organizacije pri roki dovolj sredstev za poravnavo svoje obveznosti. , Brez dvoma pa se je vprašanje likvidnosti naših gosjiodarskih organizacij zaostrilo in predstavlja danes iyroblem prve vrste, ki mu je treba posvetiti vso skrb.„Medsebojna zadolženost v gospodarstvu namreč narašča, tako da• je samo v naši republiki vsota medsebojnih terjatev in obveznosti presegla vsoto 40 milijard in trenutno še ni videti, da bi se stanje zboljšalo. To pa povzroča razne posledice, ker zastajajo med podjetji dobave, ker proizvajalci nočejo več dajati na kredit blaga in podobno', kar zopet povzroča, da tržišče ni založeno dovolj s tistimi proizvodi, po katerih je povpraševanje. Seveda to ni edini razlog in posledica, vendar zelo važen. Tako stanje je ena izmed posledic spremenjenega sistema kreditiranja in dejstva, da se gospodarstvo le postopno prilagaja novim zahtevam in pogojem. V zadnjem času tudi intervencije bank z dodatnimi sredstvi, dalje uvoz in podobno niso dovolj učinkovite in celo slabšajo položaj, Slišali smo kritiko zaradi načina dodeljevanja oziroma odobravanja dodatnih obratnih sredstev z enega mesta in kritiko zaradi uvoza proizvodov, ki jih izdelujemo doma, pa leže nedokončani v tovarnah, ker ni deviz za uvoz potrebnih surovin. Del rešitve je vsekakor v pravilnejšem reševanju omenjenih problemov. Vendar pa problema likvidnosti s tem ne bomo rešili v celoti. »Novi« zakonski predpisi predvidevajo nekatere možnosti oziroma načine, da bi se likvidnost v gospodarstvu povečala. Gre za možnost pobotanja medsebojnih terjatev in obveznosti, za asigna-cije, to je za pobotanje med tremi ali več upniki in dolžniki — tehniko o načinu tega je izdala banka pred kratkim —, dalje predvidevajo predpisi povečano možnost poslovanja, z akreditivi in končno poslovanje z menicami. Gospodarske organizacije se pa zlasti zanimajo za slednje, to je za delo z menicami posebno zato, ker zakon o kreditnih in drugih bančnih poslih predvideva možnost eskontiranja menic bo bankah. Banke naj bi m.enice »odkupile« pred njihovo zapadlostjo, kar bi omogočilo, da bi gospodarske organizacije lahko poravnale svoje obveznosti, ki so jim nastale ob podpisu menice. Brez dvoma bi predstavljalo poslovanje z menicami veliko olajšavo za gospodarstvo, posebno če bi jih bilo možno eskontirati. Toda do danes o tem še niso izšli podrobnejši predpisi ali navodila in banke zato še ne poslujejo vo tem načinu, Deloma je to razumljivo, ker je treba prej zagotoviti tudi za tak način posloimnja potrebna sredstva na način, da to ne bi pomenilo povečane emisije. Zalo tudi sistem eskontiranja menic še ni zaživel. S tem pa ni rečeno, da ne bi mogle gospodarske organizacije izkoristiti, možnosti izdaje menic med seboj in zlasti možnosti medsebojnih pobotanj in asignacij. Ugotoidjeno je, da se tega ne poslužujejo dovolj, čeprav bi jim lahko samo koristilo. S tem bi se postopno tudi dvignila njihova in splošna likvidnost. -žj- kov v razpravi v kolektivih GG, Gradenj in Nanosa. Čeprav so mnoga podjetja na Postojnskem napravila doslej odločnejše korake naprej v obračunavanju rezultatov gospodarjenja po ekonomskih enotah, ie iz vsega, kar je pokazala anketa, več kot očitno, da stoji pred kolektivi sedaj neodložljiva naloga, uzakoniti neposredno upravljanje in sestaviti prej ko mogoče osnutke pravilnikov o delitvi čistega dohodka, da se bodo zbori ekonomskih enot lahko temeljito poraz-govorili o njih in šele potem glasovali o njihovem sprejetju. (ma) RAZVESELJIVA VEST Z AVTOMOBILSKE CESTE Iz naselja Preševo v južni Srbiji, kjer dela VIII. koprska delavsko - kmečka brigada Antona Šibelje - Stjenke, so sporočili, da naši brigadirji vsestransko prekašajo svoje vrstnike ostalih brigad — tako v samem delu na trasi kot tudi v naselju, kjer dosegajo lepe .uspehe na športnem in kulturnem področju ter v tečajih. PREDAVANJE O BEOGRAJSKI KONFERENCI Preteklo soboto je krajevni odbor SZDL v Portorožu organiziral za svoje člane zanimivo predavanje o poteku in pomenu nedavne beograjske konference nevezanih držav. Predaval je član uredništva radia Koper, tovariš Miro Kocjan. Za portoroške razmere, posebno še, če se pomisli, da je turistična sezona letos še v polnem teku, je bil obisk zelo dober, kar priča o velikem interesu, ki ga je omenjena konferenca sprožila tudi med prebivalstvom tega našega letovišča. S predavanjem je krajevna organizacija pričela svoj jesenski program dela med svojim članstvom. Prihodnji teden pa bo dala članstvu v razpravo osnutek predloga za perspektivni plan razvoja občine v letih 1961/1965. MLADINA KOPRSKEGA OKRAJA DOBI SVOJE GLASILO Okrajno mladinsko vodstvo bo začelo že prihodnji mesec z izdajanjem svojega glasila oziroma mesečnega biltena, ki bo omogočil mladini v osnovnih organizacijah, da bo dopisovala o svoji problematiki. Bilten, ki ga nameravajo že prihodnje leto spremeniti v tiskano glasilo, bodo v začetku izdajali v nakladi 1500 izvodov. Okrajna trgovinska zbornica v Kopru je ustanovila posebno sekcijo za izredne slušatelje Višje komercialne šole v Mariboru. Sekcija nudi najnujnejšo pomoč svojim članom, da jim ni treba hoditi v šolo v Maribor zaradi vpisnih formalnosti, učnega gradiva, skript in podobno. Žal pa je odziv in resnost vpisanih slušateljev pomanjkljiva, ker se ne zanimajo za šolske zadeve. To se ne da reči niti za 15 letos na novo vpisanih slušateljev, še manj ipa -za krnske, 'ki sploh ne kažejo nobene resnosti. Od vsTeh lani vpisanih so samo štirje izpolnili svoje obveznosti do šolanja, vsi ostali pa so izstopili iz šole. Za zadevo l)i se morala pozanimati razen sekcije in zbornice še prav posebej tudi prizadeta trgovska in druga podjetja, v katerih delajo ti neresni ljudje. Ugotoviti bi bilo treba vzroke neodgovornosti in v oboje-sstranskem interesu omogočiti kandidatom več prostega časa za učenje. * res LJUDEH V IMAŠGH KRAJIH k ?m LJUDEH! ¥ NAŠ8H KRAJ5M Ur FKO UUDEH ¥ MAŠI H KRlAJEH k PSIH UUDEH ¥ MAŠ0M SCKAJ8H * RAZPRAVLJALA JE ZVEZA BORCEV V PIRANU Pretekli teden je bila v Piranu seja sekretariata občinskega odbora Zveze borcev, ki sta se je udeležila tudi predsednik občinskega odbora SZDL in sekretar občinskega komiteja ZKS. Na seji so govorili o stanovanjski problematiki članov Zveze borcev ter o vprašanju kvalifikacije in šolanja borcev. Po analizi občinskega odbora živi v Piranu 112 borcev v takih stanovanjih, ki bi bila nujno potrebna večjih ali manjših popravil. Po lanskoletni oceni bi potrebovali za ta popravila okrog 54 milijonov dinarjev. Med temi borci je veliko na novo doseljenih, ki so se priselili iz zdravstvenih razlogov zaradi morske klime. Sklenili so, da bodo sestavili prioritetno listo za popravila stanovanj in da bodo vsa sredstva, ki jih dobi ZB od občinskega odbora dajali za ta popravila Prav tako so se dogovorili, da bo dobila ZB v sporazumu ObLO stanovanja, ki se bodo izpraznila. Za borce, ki so zaposleni po podiet-jih, pa bo ZB stopila v stik z gospodarskimi organizacijami in se skušala dogovoriti, da bi uredili stanovanja za vse tiste borce, ki ga še nimajo. Sekretariat občinskega odbora ZB je še sklenil, da bi v vseh gospodarskih organizacijah, kjer je KAJ PRAVIJO DRUGOD TEMELJI ZA TOVARNO V LJUTOMERU Gradbeno podjetje »Gradiš« iz Ljubljane gradi ob železniški postaji v Ljutomeru novo tovarno močnih krmil. Temelji bi bili že zdavnaj zgrajeni, če ne bi graditelji naleteli na mehak teren, zaradi česar morajo nabijati opornike. Te nepredvidene težave je zakrivil Geološki zavod iz Ljubljane, ki je pri preiskovanju tal ugotovil, da ne bo potrebno utrjevanje. Težave pa imajo tudi z načrti, ki jih liublianski »Agrobiro« kljub dogovoru še ni dogotovil. Kljub temu pa računajo, da bodo ob ugodnem vremenu lahko proizvodni obrat in skladišče spravili pod streho ze do začetka prihodnjega leta. Začetek obratovala pa je predviden 1. maja. Vso uvoženo opremo in stroje imajo že prepravljene, domačo pa dobivajo v teh dneh. , . , . Vzporedno z ostalo gradnjo bodo zgradili tudi železniški tir, ki bo velikega pomena za transport, cesta do gradbišča pa je že zgrajena. Nova tovarna bo pretežno mehanizirana in bo imela letno zmogljivost 1700 vagonov krmil. Surovine so v glavnem zagotovljene, pa tudi s prodajo krmil ne bodo imeli težav. Računajo, da bo nova tovarna, ki bo predvidoma obratovala v dveh izmenah. zsoosl-ila v proizvodnji in transportu blizu 70 ljudi. Ker gradnja kljub nastalim težavam še kar hitro napreduje, so že poslali na specializacijo nekaj ljudi. ZDRUŽITEV TREII TURISTIČNIH OBJEKTOV Pristojni organi na Bledu razmišljajo o tem, da bi za tri turistične objekte — Grad, Otok in festivalno dvorano — ustanovili poseben zavod, ki bi s temi tremi objekti v celoti gospodaril. Po vsej verjetnosti bo ta zavod zaživel že ob pričetku prihodnjega leta. Zavod naj bi bil s samostojnim fi-nansiranjem, kar pa zadeva obliko zavoda, trenutno obstajajo tri variante, in sicer: to naj bi bil samostojen zavod, morda sekcija Turističnega društva ali pa zavod, ki bi skrbel tudi za vrsto turističnih dejavnosti in tako zbiral potrebna denarna sredstva. ODKUP SAPJA V SEVNICI Kmetijska zadruga v Sevnici redno odkupuje vse vrste sadja. Do sedaj je odkupila okrog 30 ton jesenskih jabolk po 15 do 20 dinarjev in 40 ton zimskih jabolk po 20 dinarjev. Pravijo. da bodo odkupili še najmanj 280 ton jabolk. Namiznih hrušk so odkupili okrog 10 ton po povprečni ceni 30 dinarjev kilogram, hrušk za predelavo 130 ton po 10 dinarjev in sliv za predelavo 10 ton po 13 dinarjev. zaposlenih več kot 10 borcev ustanovili aktive za reševanje tistih vprašanj, ki zadevajo pridobivanje kvalifikacijo in urejanje vseh zadev v zvezi z delovnim razmerjem. A, P, Portorož Š3 vedno poln Portorož bo imel letos spet rekordno turistično sezono, ^osebno kar se tiče inozemskega turizma. Kljub alarmantnim vestem o slabi zasedenosti v začetku julija (kar je vsakoletni pojav) so portoroški hoteli od srede julija dalje zasedeni tako močno, da morajo v vseh hotelih tudi še sedaj, v posezoni, postavljati vsak večer več desetin pomožnih ležišč. Med gosti je tudi letos sicer še največ Nemcev in Avstrijcev, toda na tretjem mestu so letos že Švedi., ki so s tem po številu prekosili celo sosedne Italijane, Švicarje in Francoze, ki so bili pretekla leta na lestvici pred Skandinavci. Po 25. septembru se bodo hoteli začeli polagoma prazniti, zadnje skupine inozemsk h gostov pa bodo zapustile Portorož šele' konec oktobra. Hrpeljska steklarna TOS je s svojimi renomiranimi izdelki resda prodrla tudi že v zamejstvo, posebno je cenjeno laboratorijsko steklo te tovarne in vrsta izdelkov za široko potrošnjo, vendar jim povzroča znatno gospodarsko škodo pomanjkanje kvalitetnejšega stekla za visokotermične proizvode. Sedanja lončena peč namreč ne dovoljuje dovolj visoke temperature in potreba po tako imenovani kadni peči ie iz dneva v dan bolj pereča. Pravijo, da bodo v doglednem času rešili tudi ta problem, zanj pa je seveda najbolj zainteresirana ekonomska enota talilnice, ki je v sestavi oddelka steklarna, brusilnica in Z ukinitvijo trgovine s sadjem in zelenjave »Marelica« v Izoli je naložena preskrba s tem pomembnim prehrambenim artiklom samo še trem preostalim prodajalnam, ki se tudi ne morejo pohvaliti z kdo ve kakšno ureditvijo in zmogljivostjo. Seveda bo ob povečani gneči v prodajalnah (zguba časa za potrošnike!) prišel še bolj do izraza problem asortimana, saj je razumljivo, da v skromnih skladiščih treh preostalih trgovin ne bodo mopli obračati blaga v takšnih količinah, da bi zadostili velikemu povpraševanju potrošnikov. Izolčani se seveda s takšnim stanjem ne bodo mogli sprijazniti — tem manj, ker je zmogljivost vrtnarskega obrata izolske kmetijske zadruge že danes takšna, da lahko zagotovi Izoli do-voljne količine kvalitetnega pridelka v vsakem letnem času. Zato je za problem preskrbe NAŠI NOVI KOLPORTERJI Prebivalci Jelšan in Do.lcnj pri Ilirski Bistrici zdaj lahko dobijo ali naročijo Slovenski Jadran pri Janku Surini v stari je^anski šoli, medtem ko vaščani obeh Biten j in Prema ter K'lovč list lahko kupijo poslej tudi v poslovalnici trgovskega podjetja Ilirija v Spodnji Bitnji. Prosimo vse naše bralce, da nam sporočijo, če kje dostava, prodaja in dobava Slovenskega Jadrana ne gre, ker bomo skušali v osebnem stiku zadevo ured:ti v zadovoljstvo vseh bralcev in s tem seveda tudi naše. Uprava »Slovenskega Jadrana« KOLEKTIV OBRTNEGA PODJETJA »ELEGANT« V KOPRU JE ŠE ENKRAT PLAČAL VREME cd 29. sept. do B. okt. 19C1 Sveže atlantske zračne gmote se še vodno pomikajo proti Evropi in povzročajo hladno in ponekod nestalno vreme, V tem času bodo temperature Dni''c, vreme bo nestalno in ponekod lahko pričakujemo tudi dež. Lepšega darila, kot je bila ustanovitev krojaške delavnice, si tudi Koper pred leti ni mogel želeti. Danes potreba po tej obrtni dejavnosti ni prav nič manjša, zato bi človek težko podvomil v lepo in obetajočo razvojno pot še tako skromno .začetega podjetja te stroke. In je res skromna oprema in pisano kadrovsko zastopstvo takratne »Mode« potrjevalo domnevo o začetnih težavah, toda veliko povpraševanje je bilo dovolj trdna izhodiščna točka za lepe načrte o postopni razširitvi delavnice in o povečanju njene zmogljivosti. Zal danes po štirikratni menjavi vodstva delavnice (beri upravnika 0 in enkratni reorganizaciji podjetja, ki se je 195G. leta preimenovalo v »Elegant«, kolektiv že drugič ugotavlja drago plačano spoznanje, ki ga čuti na lastni koži, da so se stare naoake ponovile in da še tako lepi načrti lahko kaij hitro skopnijo, če je vodenje podjetja naloženo eni sa- V organizaciji Ljudske univerze je bil prejšnjo sredo in četrtek v Postojni seminar, na katerem so najprej profesorji srednjih šol graduirnica. Razen te so še tri ekonomske enote in minuli torek je kolektiv steklarne TOS že razpravljal o pravilnikih o delitvi čistega in osebnega dohodka. in dan kasneje učitelji postojnskih osnovnih ter okoliških šol podrobno razpravljali o novem zakonu o finansiranju šolstva, nadalje o vlogi šolskih odborov in učiteljskih zborov, o skupnosti učencev in demokratizaciji odnosov v šoli ter o novi uredbi o položaju verskih skupnosti pri nas. Kot povedo udeleženci seminarja, je bila razprava o obravnavanih zadevah predvsem živahna med profesorji, dočim je bila udeležba na seminarju oba dneva prav dobra. (ma) TUDI LETOS V POSTOJNI V Postojni bo začela tudi letošnjo jesen z delom večerna politična šola. Kot. predvidevajo, bo trajal pouk na njej največ štiri mesece, v skupno največ devetdesetih urah naj bi s slušatelji obdelali naslednje teme: 1, Komu- Izole s sadjem in zelenjavo nedvomno najbolj zainteresirana tamkajšnja kmetijska zadruga, in če bo ostala pri obljubi, 'lahko Izolčani tudi računajo na posredovanje tega kmetijskega gospodarstva. Vodstvo KZ Izola je namreč menda že zasnovalo načrt o solidni trgovski mreži za prodajo sadja in zelenjave. Seveda z uresničitvijo tega načrta ne kaže odlašati, saj bi bil zastoj v tej pomembni trgovski mreži za tako močan industrijski center kot je Izola zelo neprijeten, Z AVTO-VLAKOM ■ v V ponedeljek okrog 3,30 se je zgodila dober kilometer pred Postojno na cesti I. reda Trst—Ljubljana huda prometna nesreča. Tržačan Aurelio Pellizer je vozil v smeri proti Postojni 22-tonski tovornjak s prikolico nisti in sodobni družbeni procesi, 2. Družbeno ekonomska graditev FLRJ, 3. Načela politične ureditve FLRJ in 4, Marksizem in naša praksa. Kot je videti, bo večerna politična šola letos prvič močno zapostavila obravnavo zgodovine ter postavila v ospredje izobraževanja komunistov aktualne probleme v svetu in družbeno-ekonom-sko problematiko socialističnega razvoja pri nas in drugod. Če bo dovolj kandidatov za večerno politično šolo z gornjega pivškega področja, bodo takšno šolo odprli tudi v Pivki. SODELUJTE v delovnih kolektivih ali v komunah pri razpravah o soc"alnih problemih in ekonomski škodi, ki jo povzroča tuberkuloza! Z MOSTU V PIVKO in z njim, iz doslej še neznanih vzrokov, trčil v železno ograjo mostu čez reko Pivko, zgrmel v njeno strugo, ki je 7 metrov pod cesto, in s kolesi v zraku zaprl tok reke. Izpod popolnoma razbitega tovornjaka so šele s pomočjo žerjava potegnili mrtvega šoferja. Ob tej nesreči prometni organi ponovno ugotavljajo, da po naših cestah česlokrat krožijo v najrazličnejših urah, in to celo ponr.či, težki av-tovlaki, ki jih upravljajo šoferji brez spremljevalca-sovozača. Zato niso redki primeri, ko vozniki sede za volanom tudi več kot deset in petnajst ur brez zamene in zaradi preutrujenosti izgubijo oblast nad volanom, Zato bi bilo prav, če bi prepovedali vožnjo šoferjem brez sovo-zača. tako kot je to urejeno v drugih državah z razvitim avtomobilskim prometom. Izol mi osebi, ki povrh vsega boluje še na samovolji, po svoje kroji kadrovsko politiko in da bi. bile posledice še bolj boleče — so organi finančne inšpekcije odkrili vrsto nerednosti tudi v finančnem poslovanju, Črni fond. netočnosti v knjigi strank "in niz drugih nepravilnosti, kar je vse povezano s sedanjim primanjkljajem, so šele letos aprila po zaslugi novo nastavljene knjigovodkinje utrle v podjetje pot. finančni inšpekciji. Zares nerazumljiv pojav, kajti k lektiv je pred leti že nekajkrat pl čal davek za svojo neodločnost in DOkril nastalo Izgubo 400 tisočakov, ki so se »izgubili« v podobnih okoliščinah in tokrat se jc 23 ljudi zopet moralo sprijazniti z nič kaj prijetnim dejstvom, da bo treba z lastnim sa-moodpovedovanjem podjetje spraviti zopet na noge. Ali bosta delavski svet in upravni odbor končno znala uveljaviti svole pravice in v bodoče tudi preprečiti podobne pojave? To je nedvomno osnovno vprašanje, ki si ga bo moral zastaviti slednji član tega sicer nadvse marljivega in sposobnega delovnega kolektiva. Pojav pa zgovorno potrjuje mnenje o politični nezrelosti večine proizvajalcev v »Elegantu«, ki so v odločilnih trenutkih. sicer v celoti prepričani v upravičenost svojih obtožb in sura-nvčonl, bili preveč mlačni in premalo enotni. To je zgovorno dokazal tudi množični sestanek, ki sta se ga aprila letos razen članov kolektiva ^Elegant« udeležila tudi zastopnik Občinskega sindikalnega sveta Koper in predstavnik ObLO Koper. Takrat sta saričo prepričljivih besed uoravnika na eni strani in premalo odločnega, oziroma utemeljenega nastopa kolektiva v tolmačenju okrnjenih pravic samoupravljavcev, oba gosta prilila olja že tako razplamtelemu požaru^ ki ga je šele pred nedavnim — prepozno! — pogasila družbena kon1 trola. Boro BOROVIC ) KRVODAJALSKA AKCIJA V POSTOJNI V dneh od 26. do 28. septembra je bila v Postojni ponovna akcija za prostovoljni odvzem krvi prebivalstvu, Tokrat so akciji nadeli geslo: »Kri, ki jo boš danes daroval, ti bo morda že jutri rešila življenje«. Ekipa za odvzem krvi je delala vse tri dni dopoldne v prostorih mestnega Otroškega vrtca, zanimanje za akcije pa je bilo med prebivalstvom in zlasti med delovnimi kolektivi tudi tokrat veliko, O podrobnih rezultatih bomo poročali pri.hodniič. ker se je akcija končala komaj včeraj. (ma) ZA BOLJŠO PRESKRBO V Kopru je zlasti pomanjkljiva ali pa le delno zadovoljuje nekatere panoge preskrba s športnimi rekviziti in potrebščinami. Tako bi bilo zlasti treba urediti prodajo športnih rekvizitov in potrebščin z najnujnejšo popravljal-nico za lovske in ribiške potrebe, ker v Koper razen Krasa, Brkinov in Slovenske Istre gravitira v tem pogledu tudi dober del hrvaškega istrskega področja. O reorganizaciji trgovske mreže b' bilo dobro, pomisliti tudi na to vprašanje in ga primerno rešiti. »JAVOR« NA TUJIH TRŽIŠČIH Kot poroča zadnja številka »Ja-vorovega lista«, glasila delovnega kolektiva lesne industrije »Javor« Pivka, dela tovarna v zadnjem času prototipe novih vrst stolov, foteljev in polfoteljev za ladijsko opremo. List med drugim tudi poroča, da je »Javor« prodal v Zahodno Nemčijo 10 tisoč zložljivih' stolov v skupni vrednosti 20 tisoč dolarjev in da so napravili nove zaključke o dobavi 40 tisoč stolov Angliji. i1* ^Sl^l Tržaški avto-vlak v skoraj suhi strugi Pivke pod mostom pri Postojni Sodobna avtomehanična delavnica, ki jo bodo v kratkem uredili v Izoli, bo nedvomno nadvse pomembna pridobitev za celotno občino, predvsem seveda za številne lastnike motornih vozil, ki so bili doslej odvisni od delavnic v sosednih občinah. V sedanji zasilni delavnici namreč že lep čas niso bili kos čedalje večjemu na- valu dokaj pisanega zastopstva vozil vseh znamk, končno pa je otvoritev lastne sodobne delavnice za popravilo vseh vrst motornih vozil tudi v interesu izolskih industrijskih podjetij, kjer so bili zaradi nekaterih popravil določenih strojev in predvsem lastnega avtoparka doslej večkrat v precejšnji zadregi, i KULTURA PROSVETA * KULTURA PftOSVETA it KULTURA PKOSVETA it KULTUBLA PROSVETA it KULTURA PROSVETA it KULTURA PK PROBLEMI ŠOLSTVA OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA o n o W ffo v w V posebno težavnem položaju je Zavod za deiektno mladino in vzgojni zavod »Elvira Vato-vec« v Strunjanu — Občine se otepajo visokih stroškov šolanja — V Zavodu je zdaj 96 gojencev, v okraju pa imamo približno 500 defektnih otrok m 2e tako Številnim problemom, ki se porajajo na področju šolstva, se je pridružilo po izvajanju novega zakona o linansiranju šolstva še posebno pereče finančno vprašanje. Najprej je prineslo Izvajanje novega zakona decentralizacije šolstva, to je prenos šol druge stopnje iz pristojnosti ¿rajnega na občinske ljudske odbo-pozneje pa se je izkazalo, da bl-o zakona ni samo decentralizacija oz. Iskanje ustanoviteljev, marveč da gre za družbeno in ekonomsko osamosvajanje šol v samostojne zavode. Toda to je dolgotrajnejši proces, ki terja čas in presega okvir šole, ter se bo morala družba kot celota še temeljito ukvarjati s šolskimi vprašanji, da bo vso stvar spravila na normalni tir. Naš zakon o linansiranju šolstva je formiral posebne sklade, v katere je zagotovil sredstva iz občinskih proračunov najmanj v višini lanskoletne realizacije ob upoštevanju vseli povečanj na ime osebnih dohodkov, poleg tega pa naj bi se stekala v sklad še druga sredstva iz raznih .naslovov. To je črka zakona, vprašanje pa je. če so ti šolski .skladi zaenkrat dovolj veliki, da zagotavljajo nemoten potek šolske dejavnosti. 2e takoj naletimo na nasprotna mnenja: občinski ljudski odbori trdijo na eni strani, da so sredstva sicer res minimalna, toda da garantirajo osnovno šolsko dejavnost, na drugi strani pa dokazujejo, da okraj ob prenosu kompetenc ni prenesel tudi vseh finančnih sredstev v šolske sklade. Druga plat zvona so šole, ki pravijo prav obratno — sredstva nezadostna in ogrožajo dejavnost — in pa okraj, ki zatrjuje, da je ^^^'edel prav vsa sredstva. Na vsa ta nasprotujoča si vprašanja ni točnega odgovora in vse tako kaže, da ima vsak svoj prav, čeprav se mogoče to sliši nekoliko nelogično. Toda vsi znaki kažejo, da je še največ resnice v trditvi šol, ker so sredstva, s katerimi razpolagajo, zares nezadovoljiva in je danes finančno vprašanje najbolj kritično. V posebno težavnem položaju se je znašel v letošnjem šolskem letu Zavod za defektno mladino in vzgojni zavod »Elvira Vatovec« v Strunjanu. Po podatkih, ki smo jih dobili od upravnika Zavoda prof. Joahima Debernardija in odgovornih ljudi pri piranskem občinskem ljudskem odboru, kaže, da je stanje sicer kritično, vendar na najboljši poti začasne rešitve. ObLO v Piranu se je ob izvajanju novega zakona o linansiranju šolstva postavil na stališče, da je dolžan skrbeti samo za obvezne šole in je zato samo te tudi vkliučil v sklad, drugih pa ne. Tako je ob prenosu z okraja na občino priznal Piran Zavodu »Elvira Vatovec« le 4 milijone od 16, ki so jih imeli v proračunu (od tega 12 milijonov samo za plače), obenem pa je občina potrdila povišanje oskrbnega dne od 17 na 39 tisoč dinarjev mesečno (natančneje: 738 din za internat in 482 din za šolo dnevno na učenca). Ob zaključku preteklega šolskega leta, ko je poslal Zavod 0:une raznim občinam, je nastal eplah, ker so ugotavljali, da tega ne morejo plačevati. Tako je sežanska občina takoj potegnila iz Zavoda svojih 18 gojencev, kajti celoletni proračun socialnega skrbstva občine ni znesel toliko, kot bi morali plačati za de- .V," Scenarist Vitomil Zupan in režiser Nikola Tanhofer sta priredila za fitm- « potrebe Andersonovo pravljico |,JE V DE2JU. Snov je modernima in predstavljena v današnji čas. P^ežiser pravi, da je osnovna misel njegovega filma obsežena v nasvetu: »Ljudje, ne zahtevajte preveč!« Zanimivo je, da je to film brez izrazite glavne vloge. Po obsegu največjo vlogo ima Irena Prosen, ki se kot nekoliko boječa plavolaska spremeni v domišljiji junaka v neukrotljivo in histerično zvezdnico. Nastopata še Tatjana Beljakova in Mila Dimitri-jevič (na sliki), Antun Vrdoljak, Mia Oremovič, Antun Nalis in drugi. fektne otroke Zavodu »Elvira Vatovec«. Letos tudi Koper grozi, da bo vzel otroke iz Zavoda in osnoval pri Osnovni šoli v Kopru poseben oddelek za defektne. Toda to še ni nič dokončnega. Posledica vsega tega je, da je zdaj v Zavodu 96 otrok (iz Kopra 31, iz Pirana 13, iz Sežane 3, iz Ilirske Bistrice 13, iz Izole 22, iz Postojne in Hrpelj po 4, iz Ajdovščine 3 in iz Gorice, Maribora in Trsta po 1) in da so štiri sobe popolnoma prazne. Kapaciteta Zavoda je večja in če bi bil polno zaseden, bi bila tudi cena oskrbnega dne manjša. Vprašanje ostaja še bolj odprto, če pomislimo, da imamo v okraju po približnih izračunih okoli 500 defektnih otrok. Drugi izračun je spet, koliko bo stal družbo še dolga leta otrok, ki je ostal defekten za vse življenje, ali za normalno življenje usposobljen človek, ki bo lahko družbi doprinašal s svojim delom. Samo dva primera izmed številnih: ko je deklica prišla k njim, ni znala ne govoriti, ne hoditi in ni, imela pojma o najosnovnejših higienskih navadah. Končala je v njihovi šoli 7 razredov in se zaposlila kot delavka v Mehanoteh-niki. Delala je na tekočem traku, znatno presegala normo in zaslužila povprečno 32 tisoč na mesec. Podobno je bilo z nekim fantom, ki je zdaj vajenec pri Stilu, kjer se odlikuje pri delu in z dobrim uspehom končuje vajensko šolo. Koliko pa bi stali ti ljudje družbo, če bi ostali vse življenje v breme socialnemu skrbstvu? Zavod »Elvira Vatovec« bi moral dobiti nekaj sredstev tudi od Zavoda za socialno zavarovanje iz Kopra, to se pravi za tiste otroke, katerih starši so socialno zavarovani. Višino svojega prispevka določa Zavod za socialno zavarovanje razen po socialnih razmerah staršev tudi po stopnji otrokove defektnosti, toda za to hoče imeti kategorizacijo in evidentiranje otrok na Podlagi testiranja, ki ga lahko opravi posebna komisija. V okrajnem merilu se je sestala taka komisija, pa ji niso priznali kompetence in zdaj čakajo komisiio iz Ljubljane. Upajmo, da bo potem vsaj ta stvar urejena. Razen s finančnimi pa se bori Zavod »Elvira Vatovec« tudi s kadrovskimi vprašanji, kar je seveda v tesni zvezi. Primanjkujejo jim razredniki, vzgojitelji in de-fektologi. Za trenutno nemoteno delovanje izplačuje zdaj ObLO Piran osebju Zavoda plače »na upanje«, vendar pa so tu še drugi izdatki v zvezi z začetkom šole. Omenili smo že, da so na občini mnenja, da so dolžni skrbeti samo za obvezne šole in pravijo, da smatrajo, da zavodi kot je »Elvira Vatovec« in za gluho mladino sodijo mod socialne ustanove. Trdijo še, da je imel okraj zagotovljeno v svojem proračunu za tiste šole, ki jih je prevzel ObLO Piran z uveljavitvijo novega zakona (Pomorska srednja šola, Ribiška šola ter zavoda »Elvira Vatovec« in za gluho mladino) 69 milijonov, občina pa bi lahko pri idealni izpolnitvi svojega družbenega plana odvedla v šolski sklad le 41,5 milijona, že po proračunih šol pa bi potrebovali 45,7 milijonov. In tako se je zgodilo, da je dobil Zavod za gluho mladino v Portorožu le 5 milijonov in Zavod »Elvira Vatovec« pa 4 milijone. Obenem zvračajo na občini del krivde tudi na Zavod »Elvire Vatovec«, ker ni pravočasno poskrbel za testiranje otrok, kar bi zagotovilo finančno pomoč Zavoda za socialno zavarovanje. Toda tudi ko bo urejena trenutna najbolj pereča zadrega okrog financ, bo to le začasna rešitev. Gre še za veliko otrok, ki bi bili potrebni šolanja v Zavodu. Zdenka Lovec ZAKLJUČENA PREDSEZONA SG V TRSTU Od 20. avgusta do 19. septembra je gostovalo SG iz Trsta po raznih krajih na .Tržaškem. Tako so uprizorili Lukeževo dramo Prgišče zemlje, Nušičevo komedijo Dr, Goljevo otroško igro Sneguljčico in Kalmanovo opereto Cardaška kneginja v Trebeah. v Nabrežini, v Velikem Repnu, v Standrežu, medtem ko so v .ljubljanski drami gostovali z Javorškovlmi Manevri. V načrtu so imeli tudi gostovanje v Ronkah, kar so žal preprečili elementi, ki jim ni do mirnega sožitja s Slovenci. Novo sezono bo začelo SG v tržaškem avditoriju, in sicer 14, oktobra. SIMPOZIJ UMETNIH ZGODOVINARJEV Umetnostno zgodovinsko društvo za Slovenijo prireja letos drugi simpozij slovenskih umetnostnih zgodovinarjev pod geslom »Problem renesanse na slovenskem«. Simpozij bo v Slovenj Gradcu od 3. do 10. oktobra. III. KONGRES JUGOSLOVANSKIH SLAVISTOV V Ljubljani je te dni končal z delom III, kongres zveze slavističnih društev Jugoslavije. Po obsegu je bil kongres zelo bogat, saj se je na njem zvrstilo 00 predavanj in referatov, pri katerih so sodelovali slavisti iz vseh naših republik. Udeleženci kongresa so delali še v treh sekcijah in sicer literarno-zgodovinski, lingvistični in pedagoški. Med kongresne prireditve sodi tudi razstava del slovenskih slavistov. Med kongresom so še pred Narodno in Univerzitetno knjižnico v Ljubljani odkrili spomenike profesorjem dr, Francetu Kidriču, dr. Rajku Nahtigalu in dr. Franu Ra-movžu. Spomeniki so delo kiparja Borisa Kalina. KONGRES KNJIŽEVNIKOV JUGOSLAVIJE Letos so Imeli jugoslovanski književniki svoj kongres v Sarajevu. Med najvažnejšimi sklepi kongresa je pooblastilo novemu upravnemu odboru, da pošlje resolucijo, v kateri zahtevajo književniki socialistične Jugoslavije dokončno in splošno razorožitev 'in prepoved vseh poskusov z atomskim orožjem. Kongres je še sklenil, da bodo naši književniki še 'btUj razvijali svoje delo na vseh področjih dejavnosti v duhu socialistične demokracije in splošnih teženj našega družbenega razvoja. Za novega predsednika uprave so izvolili Blaža Koneslcega, za člane pa med drugimi tudi Mateja Bora, Antona Ingoliča, Mitjo Mejaka, Draga Sego in Josipa Vidmarja. AMERIŠKO SLIKARSTVO V JUGOSLAVIJI Komisija za kulturne zveze s tujino In ameriško veleposlaništvo v Beogradu sta organizirala razstavo ameriških slikarjev, abstraktnih ekspre-sionistov ali, kot jih 'imenujejo, slikarjev akcije, Razstava je trenutno v umetniškem paviljonu na Kalemegdanu v Beogradu, pozneje pa bo obiskala še nekaj večjih krajev v naši državi. Razstava bo omogočila jugoslovanskim obiskovalcem, da spoznajo 04 predstavnikov sodobnega ameriškega slikarstva. NOVOSTI V SISTEMU ŠTIPENDIRANJA Z letošnjim, šolskim letom bodo uvedli v sistem štipendiranja nekatere novosti. Študenti, ki bodo prejemali materialno pomoč od skupnosti, bodo morali zadovoljiti nekatere pogoje natečaja, Štipendija bo v obliki posojila, ki ga bodo študenti ob zaključku študija vračali. S tem bo odpadla tudi vsaka omejitev glede višine štipendije, ki jih dajejo gospodarske organizacije in podjetja in bo odprlo širše možnosti za osposabljanje strokovnjakov na srednjilh, visokih in višjih šolah, ker bodo materialni pogoji ugodnejši. V Jolšanah pri Ilirski Bistrici imajo popolno osemletko. Šolarji hodijo k pouku v novo šolsko poslopje sredi vasi, le zadnji, osmi razred gostuje še vedno v starem šolskem poslopju poleg pošte ob glavni cesti, v osmem razredu je vsega osem učcncev. In zanimivo: prav vsi so iz bližnje vasi Novokra-čine, iz Jelšan pa letos ni nobenega v zadnjem razredu. Izmed osmih Je sedem na sliki pred staro šolo, kjer se stara jablana šibi pod obilnimi plodovi. Vsi se pridno učijo, niso pa se še odločili, kam jih bodo zanesle nadaljnje priprave na življenjsko pot Razstava piranskega mestnega arhiva V spodnjih prostorih piranskega muzeja bo v času od 3. do 10. oktobra (po notrebi pa še dalj) odprta zanimiva razstava »Piran skozi stoletja«. Obiskovalci bodo imeli redko priložnost, seznaniti se podrobneje z najzanimivejšimi oziroma najdragocenejšimi primerki piranskega mestnega arhiva, ki vsebuje v celoti ves arhiv vsega tisočletja, odkar je Piran dobil pravice mesta; tu so stari pergamenti, mirovne pogodbe, izjava o »prostovoljni« predaji Pirana Benetkam, vicedomske in druge oblastvene knjige in nad 10.000 testamentov, skratka arhiv, ki predstavlja izredno bogastvo ne samo za zgodovinarje lin ljubitelje starin, temveč tudi za Piran sam, saj so v teh dokumentih dokazi o njegovi pestri preteklosti. Druga mesta si prizadevajo dobiti z raznih podstrešij in privatnih arhivov stare dokumente in plačujejo zanje bajne vsote; Piran pa je — kakor znano — edini med istrskimi mesti ohranil svoj arhiv; patriotizmu Pirančanov gre zahvala, da ni bil tudi ta piranski zaklad med preteklo vojno odnesen v neznano, kot se je to zgodilo' z arhivi drugih istrskih mest. Razstava bo odprta pravzaprav že 2. oktobra, vendar bo ta dan dostopna samo povabljencem-udeležencem letošnjega kongresa arhivarjev, ki bo konec tega tedna na Bledu, v nedeljo pa bo- Režlser Jožo Babič je po »Veselici« odšel v Zagreb, kjer je režiral za Jadran-fllm po scenariju Radivoja Lole Djukiea komorno psihološko dramo SPOPAD NA PARALELAH. Rekel je, da ga je »pritegnila vsebina scenarija, ker nudi priložnost za intimen obračun s predsodki«. Komisija, ki je določala filme za puljski festival, je ta Bablčev film izločila, večina filmske kritike pa s tem ni soglašala in je bila mnenja, da bi film zaslužil, da ga predvajajo v konkurenci. Glavne vloge igrajo Jelena Jo-vanovie in Miča Orlovič ter Boris Kralj (na sliki). l'o svojem iskanju in režiserjevem prizadevanju je film izrazilo sodobna tema, čeprav obravnava večno staro zgodbo o neutemeljeni in izmišljeni ljubosumnosti. do prišli za dva dni na izlet še k našemu morju (nastanjeni bodo v hotelu »Central« v Portorožu), V PORTOROŽU SNEMAJO NOV FILM V portoroških ateljejih »Film-servisa« je v teku snemanje notranjih scen za italijanski film »Vojna se nadaljuje«. Snemanje bo trajalo predvidoma osem tednov. Med vidnejšimi igralci, ki se zaradi snemanja mudijo te dni v Portorožu, so Giovanna Ralli, Folco Luli (ki je pred tremi leti že snemal v Portorožu) in Ameri-kanec Jack Palance, od domačih igralcev pa Miha Baloh. Jule DVE PREDSTAVI RECANOV V POSTOJNI V nedeljo je gostovalo v Kulturnem domu v Postojni Pionirsko gledališče z Reke in ob desetih ter dvanajstih uprizorilo otroško opero v štirih dejanjih Branka Mihaljeviča »Zeko, Zriko i Janje«. Obe predstavi si je ogledalo veliko število otrok in odraslih, gostovanje pa je organiziral Dom JLA Postojna. TONE SELIŠKAR: Ljudje z rdečim cvetom. Izdala Dolenjska založba.. To knjigo je izdala založba v počastitev dvajsete obletnice vstaje. Knjiga je zbirka partizanskih črtic, od katerih je prva nastala v času velike nemške ofenzive leta 1943. Ostale je pisatelj napisal lcot načelnik propagandnega odseka XVIII. divizije, nekaj pa jih je napisal tudi po vojni. Pisatelj ;je v njih prikazal nekaj lastnih doživljajev in so veren izraz usodnih časov ter naših ljudi v dneh, ko so ljudje z rdečim cvetom in z orožjem kovali lepšo prihodnost. ANTON RAMOVŽ: Geološki izleti po ljubljanski okolici. Izdala Mladinska založba. Namen knjižnice je, da bi nam pomagala brati geološko zgodovino ljubljanske okolice. Z razumljivo in preprosto besedo nas vodi na priljubljene izlete Ljubljančanov in nam kaže kraje v različnih geoloških dobah, ko so nastale kamenine, na katerih stoji Ljubljana in njena bližnja okolica. FRAN MILCiriSKI: Butalci. Te dni je izšla v knjižnici Sinjega galeba in v založbi Mladinske knjige klasično delo slovenskega humorja — Butalci. Zgodbe o burkastih Butalcih je prl-občeval pisatelj po raznih časopisih, po vojni pa jih je založba izdala v knjigi, vendar je zbirka zgodb o Bu-taloih že zdavnaj pošla. Čeprav je čas satiri že obrusil ost in so se razmere spremenile, je vendar v pričujočih zgodbicah ostal dobrodušen humor in svežina domislic, ki sproščajo smeh. Ilustracije v knjigi so povzete po prejšnji izdaji lin jih je narisal akademski slikar France Podrekar, HERODOT: Zgodbe. Izdala Mladinska knjiga. Pred leti se nam je He-rodot predstavil tudi v slovenščini. Njegove zgodbe je imenitno prevedel dr. Anton Sovre. Za knjižnico Kondor pa jih je sedaj priredil Jože Kastelic. Izvirni obseg teksta je skrajšal na tistih mestih, ki motijo enotnost pripovedovanja ali pa pomenijo le filološko in zgodovinsko zanimivo podrobnost. Herodot — oče zgodovine, kakor mu tudi pravijo, je imel to srečo, da je živel v času. ko je antična Grčija preživela naj-burnejše čase svoje zgodovine. V zgodbah nam pripoveduje med drugim o vojni med .Perzljci dn Grki, o Skitih, o Egiptu itd. PSRT1TO' COKUNISTA D ' ITA U i A \ I92S- ŠTIRJE VETERANI Obujajo Preteklo nedeljo ob osmih zjutraj so gusarji na juriš zavzeli Portorož. Izkrcali so se s svoje barke ob novem pomolu, potem pa krenili po glavnih ulicah, da so med presenečenimi turisti vzbudili zanimanje za obisk dogodka dneva —pomorskega krsta v Piranu, Kakor vsako leto, so gojenci Pomorske srednje šole v Piranu tudi letos' zadnjo nedeljo v septembru priredili sedaj že res tradicionalni krst pomorščakov, ki pomeni zadnjo bridko preizkuš- njo novincev ob začetku njihovega dozorevanja v pomorščake. Letos jih je 65, oblečenih v ža-kljevino, moralo vleči topove, prenašati morsko božanstvo Neptuna in gusarsko blagajno, zraven pa prenašati vrsto ponižanj in sekiranj s strani gusarjev — v pirate, napoleonske oficirje in podobne pestre noše maskirane ■ gojence višjih letnikov PSŠ. Iz Portoroža je gusarska ladja cdplula v Piran, kjer se je ob pomolih zbrala večtisočglava množica. Skozi gosti špalir so gusarji. TESSERAOI fifcONOSOIMEHTO riIftBGÏAtfc . 47 v ' . .. ïnscztllo alla It ^ "F,darna in rajoni v Kooru, Izoli, iranu in v Škofijah), v oddelku za vzdrževanje in gradnje, ob katerem je ključavničarska delavnica ter številni monterji ter centralna služba v Kopru. Zadeva okrog preskrbe z vodo torej ni tako enostavna, če povemo, da je v zadnjem razdobju uredil kolektiv -Rižanskega vodovoda; med številnimi obnovitvenimi deli tudi štiri nova črpališča, kar je močno dvignilo potrošnjo elektrike, se boste ob odprtem vodovodnem izlivku gotovo zamislili. Ko ste se te dni hudo razburjali zaradi nepričakovanega ¡ povišanja cene vode«, je bil zopet inkasant tarča ponekod celo hudo nečednih očitkov. Da, k običajni tarifi 20 din za kubični meter do porabljenih treh kubičnih metrov vode, ali k 100 dinarjem za vsak nadaljnji kubični meter, ste morali primakniti v obalnih občinah od 5 do 10 dinarjev za vsak meter porabljene vode. Ker pojasnila inkasantov marsikje niso zalegla, še danes večina potrošnikov ne ve. da gre zgolj za prispevek (velia tudi za gospodarske organizacije in ustanove z izjemo mlekarskih podjetij, pekarn, pralnic, javnih kopališč itd.), ki so ga določili občinski ljudski odbori za namenski sklad za urejevanje in vzdrževanje kanalizacije. »Rižanski vodovod« odvaja te pristojbi-e do zadnjega dinarja »avtorjem« te nove dajatve. No. potrošnike bo bolj zanimalo dejstvo, da kolektiv ¡Rižanskega vodovoda-: doslej še ni Domišljal na višjo vodarino, vendar je ta obljuba, da tega tudi v bodoče ni pričakovati, zaradi temeljite reorganizacije naše ekonomike ter sploh novega položaja gospodarskih organizacij, povezana z za- res odgovornimi ekonomskimi či-nitelji in ne nazadnje moralnimi normami, ki obvezujejo usluž-nostno podjetje s tako življenjsko pomembnim artiklom z nalogami, kot. najbolj smotrna ureditev organizacije noslovanja, pravičen sistem delitve dohodkov itd. Odgovor je preprost: ekonomske enote »Rižanskega vodovoda« — pogon in vodarna z rajoni. EE za vzdrževanje in gradnje in enota centralna služba — prebole-vajo še vedno otroško bolezen začetnega snovanja naprednejših oblik gospodarjenja in upravljanja. Preživel točkovni sistem, norme in podobno naj bi nadomestili z uvedbo obračunskih enot, kol nekakšno predhodnico samostojnih ekonomskih enot z vsemi, že preizkušenimi in utrjenimi postavkami široko zasnovanega upravljanja in gospodarjenja. Sicer so v nodjetiu že izoblikovali vrsto stimulativnih pogojev za merjenje individualnega učinka dela, kar se posebno pozna v prizadevanjih za odpravo puščanj (zguba vode), saj so prav po zaslugi te stimulativne postavke znižali puščanja od prejšnjih 48 na 20 odstotkov. Zato je toliko bolj pomemben pomislek, ali je zares potrebno na poti k demokratizaciji in v prizadevanjih za kar najbolj neposredno gospodarjenje napraviti uslugo manj demokratičnemu in manj neposrednemu gospodarjenju z razbijanjem podjetja na vrsto manjših obračunskih enot. za katere izkušnje kažejo, da so v večini primerov samo priveski ekonomskih enot in postavljajo člane teh majhnih enot v neenakopraven položaj z osnovnimi enotami, pri katerih jih po na- vadi zastopajo samo izvoljeni predstavniški organi, namesto da bi bili sami neposredno udeleženi v upravljanju. Ob tem se velja zamisliti celotnemu kolektivu — tembolj, da bo tudi v bodoče še bolj mislil na interese potrošnikov, da bo znal upoštevali poseben položaj komunalnih podjetij, da bo lahko rešil vprašanje sedanjega uravnilov-skega sistema delitve premij oziroma akontacij na premije in podobno. Da, potem bodo tudi potrošniki ob izlivkih zadovoljni, ker bodo napovedi o ustaljeni ceni vode tudi res držale. Boro Borovič Težki kamioni hropejo v klanec zadnji pogled nad Kostelcein, odkoder se potnikom nudi 5c na prostrane morske vode PEREČE VPRAŠANJE V SKLOPU NAŠEGA NAGLEGA GOSPODA RSKEGA RAZVOJA Ali bolje: naše ceste so že danes tako tesne, da med osebnim In tovornim prometom že dolgo ni več takšnega sožitja, kot smo ga bili navajeni še pred nedavnim. Gostota osebnega prometa je pravzaprav potisnila ta problem v ospredje In če lahko verjamemo našim statlstlčarjem, se bo že v naslednjih letih podilo po sorazmerno skromnem cestnem ožilju vsaj še enkrat toliko motoriziranih ■ nomadov-. Tudi ne gre oporekati izredne skrbi za prirastek tovornih vozil našim transportnim podjetjem, da ne omenjamo specifičnih pogojev na Koprskem, ki je s pristaniščem brez železniške povezave z zaledjem že danes ena najbolj zavozlanih pre-tovornih točk v državi. Temu rapidnemu vzponu osebnega in tovornega cestnega prometa pa žal še tako optimistične napovedi o vzporednem večanju zmogljivosti naših cest ne morejo biti protiutež, zato primerjanje teh dveh činiteljev vsaj v naslednjih letih ne nakazuje ustrezne rešitve. Razumljivo Je, da je najteže vskla-ditl osebni in tovorni promet ob ta- OB ZDRUŽITVI KINEMATOGRAFSKIH PODJETIJ V katerem grmu leži zajec? Veliko govorimo in pišemo o koristnem združevanju javnih služb in tudi posameznih gospodarskih dejavnosti na našem obalnem področju, ker so s tem zaradi skupne problematike prihranjena vsem trem obalnim občinam znatna sredstva ob uspešnejšem reševanju posameznih problemov in vprašanj. Tako je bila te dni dokončno urejena In potrjena tudi združitev dveh sicer majhnih, toda za razvedrilo delovnih ljudi na obnll kal pomembnih gospodarskih organizacij: koprskega kinematografskega podjetja Globus In izolske Obrti za predvajanje filmov Zvezda. ■Je tudi razumljivo, saj bo poslej upravno osebje enega podjetja brez težav lahko opravljalo posle, lu sta jih prej urejali dve upravi — prihranek je torej na dlani. Pri tem pa se nam vsiljuje vprašanje: zakaj se ni hkrati združilo tudi piransko sorodno podjetje. Kaj so tam ozke lokallslič- ne težnje ljudi lz uprave lahko nad interesi skupnosti? Posebej še, če vemo, da so tudi najvišji funkcionarji in odgovorni ljudje piranske občine uvideli takšno korist in so se na preliminarnih razgovorih odločno Izrekli zanjo. Cc vsi razlogi odločno govorijo za združitev v korist vse skupnosti, se zdaj upravičeno sprašujemo, kateri prikriti vzroki so odločilno vplivali na ohranitev statusa quo in menimo, da bi na to vprašanje že morali dati pristojni in odgovorni organi javnosti svoj odgovor. .lasno Je namreč eno: združitev te vrste dejavnosti v obalnih občinah nima nobenegn monopolskega namena, ker je vsaka konkurenca izključena, marveč lahko vodi samo k iz-!>c] išanju programov in znižanju cen kino vstopnicam, ureditvi kino dvu-ran in podobnim pridobitvam. Je vsako vztrajanje na pozicijah samo škodljivo za skupnost. ko imenovanih konicah, torej ob sobotah in nedeljah, ko so ceste, posebno te. ki peljejo k morju, vsaj trikrat tako obremenjene kot običajno. Razlika v hitrosti osebnih in tovornih vozil seveda najbolj zaostruje problem — tembolj, ker so domala vse avtomobilske ceste pri nas neprimerno trasiranc (številni ovinki in nepreglednost) In tudi znatno preozke, kar seveda otežkoča tudi izogibanje in prehitevanje. Zato niso redki primeri, da se za počasi vozečim avtovlakom, ki zaseda domala polovico cestišča, nagnetejo dolge' kolone osebnih vozil. Nestrp-nežl, ki se jim zdi takšna polževa vožnja nevzdržna, se seveda poskušajo za vsako ceno prebiti »na čisto-, zato prehitevajo tudi v pogojih, ki največkrat niso sprejemljivi niti za osnovno varnost na cesti. V številnih tujih državah, kjer se je ta problem pojavil že pred leti (Nemčija. Italija itd.), so glavne pro-motne i.lle ob dneh, kot so sobote, nedelje ali drugi prazniki, enostavno zaprte za ves tovorni promet, kolikor seveda s posebnim odlokom za določene vrste tovora ni določeno drugače. Podoben ukrep so pred nedavnim sprejeli tudi v Avstriji, ki se glede stanja cest in gostote cestnega omrežja lahko primerja z nami. Vendar tudi v Avstriji zaenkrat lz gospodarskih razlogov tolerirajo ta ukrep. To je tembolj razumljivo, ker se podobno kot pri nas tudi v Avstriji ne morejo pohvaliti s posebnimi tovornimi potmi, ki so jih v razvitih deželah gradili vzporedno z osrednjim cestnim ožiljem. ljajo prizadevanja prometnih organov. Sicer pa vzemimo za primer podjetje Intereuropo, ki ima dnevno okrog G0 do 80 kamionov in avtovla-kov samo na medkrajevnih progah. Tako so pri tem podjetju na primer izračunali, da bi samo en izgubljen dan v tednu pomenil za podjetje mesečno 20 milijonov nlJjo realizacijo. Povsem nesprejemljiv pa bi bil ukrep o morebitni prepovedi tovornih prevozov v sedanjih pogojih za vrsto kampanjskih prevozov, ki so povezani z neprekinjenim iztovarjanjem. da ne omenjamo posebej prevozov pokvarljivega blaga. Skratka — transDOrtna podjetja vztrajajo na stališču, da so njihovi prevozi povsem odvisni od naročnikov. ne pa od podjetja samega. SIcer pa trdijo, da bi lahko za nekaj časa bilo dovolj pomoči že to, če bi bili šoferji tovornjakov bolj disciplinirani. Očitno torej za zdaj še ni moč računati na odpravo problema, toda obojestranska pripravljenost za postopno vsklajevanje osebnega ln tovornega prometa bo nedvomno prej ali slej odločilno vplivala na njegovo rešitev. REŠITEV Naloga, I,E Nt TAKO 1'ltEPKOSTA zat (t lokallstienih kako v naslednjih letih v-kladiU ritem tovornega in osebnega prometa, ali bolje — kako prilagoditi prvega drugemu, ni prav nič preprosta. Predvsem pogojuje vsak tak ukrep vrsta okoliščin, ki bi lahko hudo oškodovale naše gospodarstvo. Ta trditev je še posebno aktualna za naš okraj, kjer Je podaljšanje morske poti v notranjost v celoti naloženo kamlonskem u transportu. Za naša transportna podjetja, predvsem za Slavnik in Intereuropo, bi pomenila krnitev sedanjih možnosti prevozov hud udarec, čeprav tudi v teh podjetjih z razumevanjem sprem- Jugoslovanski Rdeči križ poziva na sodelovanje v boju proti tuberkulozi vse svoje aktiviste in vse naše družbenopolitične organe, kajti tuberkuloza je izredno pereč zdravstveni in socialni problem! ŽE DVA MILIJONA DIN ŠKODE ZARADI NEODGOVORNOSTI lir Množična Ribiško društvo Postojna je v zadnjem tednu doživelo kar dve nesreči zaradi množične zastrupitve rib in rakov. Prva nesreča se je zgodila v soboto 10. t. m., ko so iz obrata Živinorejskega kombinata v Hraščah spustili v reko Pivko gnojnico, da je na razdalji dveh kilometrov uničila več sto kilogramov klenov. ščuk, mren in rakov. Zveplov amoni- Tako jc »gusarska« ladja priplula v nedeljo v Portorož jak, ki je bil v gnojnici, je največ škode napravil rakom; ocenjena je na poldrugi milijon dinarjev. Pivški raki, to so plemeniti jelševci, ki so v glavnem namenjeni za izvoz, in teh letno nalovijo na območju postojnskega ribiškega društva do 2,5 tone, so v tem najboljšem rakovem revirju v Sloveniji skoraj popolnoma uničeni. Uničena jc tudi planktonska hrana in nastala je nevarnost obolenj šc zdravih rakov v niž'ih predelih reke. Ribiči sedaj čakajo, da se bo voda očistila in nato bodo morali naseliti nove rake vse do sotočja Pivke in Na-nošice, če hočejo čez dobrih pet let doseči takšen stalež rakov, kot jc bil v začetku septembra. Ta primer množične zastrupitve rib in rakov ponovno kaže na neupoštevanje zakona o zaščiti čistoče voda in zakona o sladkovodnem športnem ribištvu, skratka na neodgovoren odnos tistih gospodarskih organizacij, ki spuščajo strupene odpadne vode neposredno v reke, posebno pa še v Pivko, ki slovi po obilnem ribjem in tudi v tujini znanem rakovem bogastvu. Najmanj pol milijona dinarjev škode pa je tej ribiški družini povzročila minuli ponedeljek še avtomobilska nesreča v Postojni, ko so se iz razbitega tržaškega tovornjaka razlile po Pivki velike količine nafte, motornega olja in baterijske kisline. Ta goriva so zastrupila skoraj pol tone rib in rakov ter njihovega zaroda, kajti postojnskim ribičem je kljub hitri intervenciji uspelo potegniti iz zastrupljene Pivke le manjše količine rib, ki so jih takoj prenesli v bližnje zdrave vode. S. Ribič S tradicionalnega mornarskega krsta gojencev Pomorske srednje šole v Piranu minulo nedeljo: gusarji neso v povorkl po Portorožu svojega zaščitnika Neptuna Kdor je s takšnim ali drugačnim vozilom nenadoma naletel na nepričakovano oviro na cesti, ve, kako je lahko takšna ovira nerodna. Vsaj nerodna. Zakaj, lahko polomiš vozilo, lahko pa tudi sebe in še koga drugega. Vsekakor neprijetnost, ki ji lahko večkrat uideš le za las. Ovire na cesti so lahko kaj različne, pa vzemimo samo eno: kanal. Kanal, ki sameva na vsej dolžini ceste. Ne prej ni nobenega ne pozneje. Na tega edinega pa lahko naletiš s kar čedno brzino in . . . Je ostal od naliva? Morda. Čeprav se s prijatelji nismo videli že lop čas In bi .si zato gotovo imeli kal povedati, se je pogovor kar hočeš nočeš zavrtel okoli ceste. Na nekaterih odsekih pod vrhom, so dejali, je še grša, pravi jarek. Od naliva? Verjetno, a ne samo zato. Že dolgo, so ml pripovedovali, okrajna cestna uprava ne skrbi več zanjo. Cestar pa ne more napraviti kdo ve kaj, če nima dobrega gramoza. Res je tudi. da so ga začasno dodelili na odsek med Stjakom in Vrabčamt. Ljudje to razumejo, toda kaj bo počel, ko se bo spet vrnil na svoj odsek z golo lopato? Lansko leto (ali še prej?) je upra-va preskrbela gramoz od Raše do vasi Ravnje. Naproj voznik ni hotel peljati, ker je bilo cestišče že tedaj preveč razdrapano. Kakšno je šele od takrat? Zares bi ne bilo napak, če bi se kdo od Okrajne cestne uprave Koper odpravil na ta teren ln si na lastne oči ogledal položaj. Glede cestarjev pa bi bilo tudi prav. če to že ni sklenjeno, da bi uprava takoj namestila stalnega cestarja na odsek okrajne ceste Vrabče—St.lak, tistega pa, ki je bil začasno dodeljen za pomoč pri gradnji nove ceste, takoj poslala na njegov odsek proti Raši in mu navozila gramoz, ker bo sicer prepozno, da bi preprečili nemajhno škodo. -er CZP PRIMORSKI TISK proda po sklepu delavskega sveta naslednja osnovna sredstva: 1. POLTOVORNI ZAPRT AVTO (furgon) znamke Mercedes v dobrem voznem stanju; in 2. KOMBINIRANI OSEBNI PET SEDEŽNI IN POLTOVORNI AVTOMOBIL znamke Škoda v dobrem voznem stanju. Voz'li sta dobro ohranjeni. Prodajamo ju socialističnemu sektorju, le v kolikor ne bo interesentov med gospodarskimi organizacijami ali družbenimi organi, bosta prodani najboljšemu zasebnemu ponudniku. Vozili si lahko interesenti ogledajo pri upravi podjetja, kjer dobijo tudi vsa potrebna pojasnila. Pismene ponudbe je vložiti do 15. oktobra 1961 na naslov: Časopisno založniško podjetje Primorski tisk, Koper, Muzejski trg 7. }i$>md pozor! — pozor! »ALASKA« Š. HAVERIC Trst, ul. s. La2za.r0 13/1. nad., tel. 35g58, se priporoča turistom, ki obiskujejo Trst. Nudi Vam po tovarniških cenah: tekstil, moške in ženske plašče iz najld-na, terital krila, bunde, volnene In bombažne pletene jopice, perilo, najlon nogavice in drugo. VELIKO INDUSTRIJSKO PODJETJE išče za svoje predstavništvo v Kopru TRGOVSKI LOKAL (s pristopom za kamion), V poštev pride prostor za adaptacijo. — Istočasno iščemo USLUŽBENKO za delo v predstavništvu z znanjem italijanske korespondence. — Ponudbe pod šifro: Predstavništvo. MELBROSIN • preparat cvetnega prahu in matičnega mlečka (GELEE ROYALE), garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod MELBRO-COOP (Zavod za čebelarstvo — Kalnik) dobite v vseh lekarn ali. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemofarmaciji«. ZA JESEN IN ZIMO DOBITE NAJCENEJE V »MAGAZZINI ALLA STAZIONE«, Trst, Ulica Celimi št. 2, ooleg železniške postaje, veliko izbiro konfekcijskih izdelkov. Odjemalci s pro-pustnico imajo poseben popust. INTER TEXTIL, Trst, ulica S. Nicolo št. 30, nudi bogato izbiro vsakovrstnih tkanin, vse vrste dežnih plaščev »Super Nylon«, vetrnih jopičev, bund, raznovrstnih pletenin. TEKSIL za krila in izgotovljena krila TERITAL, odeje, perilo za ženske, ženske in moške volnene puloverje, srajce, kravate, nogavice, dežnike itd. po najnižjih dnevnih cenah, ZAHVALA Zdravnici v Tomosovi ambulanti dr. Malijevi ter primariju piranske bolnišnice dr. Černiču se iskreno zahvaljujeva za ugotovitev pravilne diagnoze oziroma za uspešno opravljeno operacijo, ki je rešila življenje najinemu sinu. Zahvala velja tudi osebju bolnišnice. Ela in Lado Vug a, Koper. Srebrničeva 9 Stanovanjska skupnost Izola sprejme v službo GRADBENEGA TEHNIKA s petletno prakso ali VK zidarja z večletno prakso. Nastop službe takoj ali do dogovoru. Plača po pravilniku o plačah. ZAHVALA Vsem, ki so dali vence in cvetlice in ki so spremljali na zadnji poti našega dragega sina in brata TONČKA KOCJANČIČA iz Ilrastovelj št. 35 se iskreno zahvaljujemo. Še posebej se zahvaljujemo direktorju »Slavnika« Viktorju Ropretu in šefu tovornega prometa Milanu Kovaču kakor tudi celotnemu kolektivu podjetja. Mama, bratje in sestri z družinami NEDELJA, 1. oktobra: 8,00 Domače novice — 8,05 Kmetijska oddaja: »Nagrajevanje po učinku v koprski KZ — Aktualna beležka — Izkušnje drugih« — 8,20 Za dobro jutro vam bodo zapeli in zaigrali . . . — 9,00 Naša reportaža: »Koktail s pomorščaki« — 9,15 Zabavni zvoki — 9,45 Poie Mary Ford — 13,30 Sosedni kraji in ljudje — 14,00 Glasba po željah — 15,00 Poročila — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,15 Poje ženski oktet — 15,30 Igrajo veliki zabavni orkestri. PONEDELJEK, 2. oktobra: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,30 Poročila — 7,25 Glasba za dobro jutro — 13,30 Poročila — 13,40 Odlomki iz oper — 14,30 Ponedeljkov športni pregled — 14,40 Tri skladbe Alberta Ketelbeya — 15,00 Poročila — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Slovenske narodne pesmi. TOREK, 3. oktobra: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,30 Poročila — 7,35 Glasba za dobro jutro — 13,30 Poročila — 13,40 V zabavnem ritmu — 14,00 S popevkami doma in na tujem — 14,30 Scla in življenje: »Bogati plodovi šolske zadruge« — 14,50 otroške skladbe igra septet »Lesjak« — 15,00 Poročila — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Venček polk. SREDA, 4. oktobra: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave. — 7,30 Poročila — 7,35 Glasba za dobro jutro — 13,30 Poročila — 13,40 Mali ansambli igrajo za vas — 14,00 Narodne pesmi in plesi iz raznih krajev — 14,30 Kulturni obzornik: »Delo šolskih odborov« — 14,40 Parada plošč — 15,00 Poročila — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Poje oktet iz Pirana, Četrtek, s. oktobra; 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,30 Poročila — 7,35 Glasba za dobro jutro — 13,30 Poročila — 13,40 Igra orkester Frank Pourcel in saksofonist Guy Lafitte — 14,00 Glasba po željah — 14,30 Melodije za prijetno popoldne — 15,00 Poročila — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Slovenske narodne — 10,00 Turistična oddaja — 18,30 Veliki zabavni orkestri. PETEK, C. oktobra: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,30 Poročila — 7,35 Glasba za dobro jutro — 13,30 Poročila — i.>,40 Igrajo orkestri in ansambli — 14,00 Operetne melodije — 14,30 Domače aktualnosti — 14,40 Poje zbor DJLA liz Beograda — 15,00 Poročila — 15,10 Zabavna glasba, vmes rekla- Dragi tovariš urednik, tudi v Strunjanu je že čas po-sezone, toda ker bo prihodnje leto ob naši strunjanski obali zopet: huda gneča (in to nedvomno iz leta v leto večja), se domačini obračamo na vas v zadevi, ki jo lahko brez nadaljnjega označimo za »omejitev življenjskega prostora«. Tistega namreč ob morju, kjer smo številni Strunjančani in okoličani svoj čas v poletnih mesecih iskali zatočišče pred, vročim soncem. Počitniški domovi nam- KOPER: 29. in 30. septembra ter 1, oktobra francoski CS film ŠTIRI STO UDARCEV; 2. in 3, oktobra sovjetski barvni film VOHUN: 4, in 5. oktobra sovjetski dokumentarni film SERGEJ EISENSTEIN. IZOLA: 29. septembra jugoslovanski .film V SOBOTO ZVEČER; 30. septembra in 1, oktobra jugoslovanski film PARTIZANSKE ZGODBE; 2, in 3, oktobra sovjetski dokumentarni film SERGEJ EISENSTEIN; 4. in 5. oktobra italijanski film PEKEL V MESTU. ŠKOFIJE: 30- septembra sovjetski dokumentarni film SERGEJ EISENSTEIN: 1. oktobra jugoslovanski CS film PRVI MESCAN MALEGA MESTA; 5. oktobra sovjetski barvni film VOHUN. ŠMARJE: 30. septembra jugoslovanski CS film PRVI MESCAN MALEGA MESTA: 1. oktobra sovjetski dokumentarni film SERGEJ EISENSTEIN; 4. oktobra sovjetski barvni film VOHUN. SEŽANA: 30. septembra in 1. oktobra jugoslovanski CS film OSMA VRATA: 3. in 4. oktobra francosko-italljanski CS film BEATRICE CENCI; 5. in 0. oktobra nemški film PRFOKS. POSTOJNA: 1. oktobra ameriški CS film ZBOGOM OROŽJE; 3. in 4. oktobra ameriški barvni film PUSTOLOVŠČINE TOMA SA\VERJA; 5. in G. oktobra ameriški film SREČA PRIDE OB DEVETIH, PIVKA: 30. septembra in 1, oktobra sovjetski barvni film NEBO KLICE; 4. oktobra italijanski film SIROMAŠNE, TODA LEPE. PRESTRANEK: 1. oktobra ameriški barvni VV film GORA. Komisija za uslužbenske zadeve ObLO Koper razpisuje naslednja DELOVNA MESTA: 1. referenta za plan, 2. referenta za splošne zadeve. 3. inšpektorja dela, 4. blagajnika, 5. referenta za odmero kmečke dohodnine, 6. referenta za izdajo davčnih potrdil, 7. pisarniško moč v glavni pisarni. Pogoji: a) za delovno mesto pod 1. višja ali srednja strokovna izobrazba; b) za delovna mesta od 2. do 5. srednja strokovna izobrazba; c) za delovno mesto pod 6. srednja ali nižja strok, izobrazba; d) za delovno mesto pod 7. nižja strokovna izobrazba. Pravilno kolkovane prošnje z opisom dosedanjega službovanja in življenjepisom predložite Občinskemu ljudskemu odboru Koper v 15 dneh po objavi tega razpisa. —o — RAZPIS Komisija za uslužbenske zadeve pri ObLO Postojna 'razpisuje na podlagi 21. in 164. ■člena zakona o javnih uslužbencih delovno mesto ŠOFERJA D KATEGORIJE za prevoz šolskega avtobusa Plača po uredbi. — Pravilno kolkovane prošnje z dokumenti o Strokovnosti pošljite komisiji za uslužbenske zadeve Občinskega ljudskega odbora Postojna v 15 dneh po objavi. —o — RAZPIS Splošno obrtno podjetje v Sežani razpisuje za dne 6. oktobra 1961 ob 9. uri JAVNO LICITACIJO za prodajo stanovanjske .stavbe z vsemi pritiklinami v vasi Skopo. Interesenti se nai prijavijo ob določeni uri na uoravi podjetja. Splošno obrtno podjetje Sežana —o — RAZPIS Tovarna pohištva »Stil« v Kopru razpisuje delovni mesti: FINANČNEGA KNJIGOVODJE Pogoj: dokončana ekomska srednja šola ali nižja šola s petletno prakso v knjigovodstvu — in mesto FAKTURISTA Z ZNANJEM STROJEPISJA OBVESTILO ' Šolski center kovinarske stroke v Kopru obvešča kandidate, ki so vložili prošnje za vpis v pripravljalni tečaj za vpis na II. stopnjo srednje tehniške šole, da se pre-davnja začnejo 2. oktobra 1961 ob 16. uri, —o — OPOZORILO Vsi lastniki in uporabniki cestnih motornih in priklopnih vozil, ki še niso zamenjali evidenčnih tablic in prometnih dovoljenj za leto 1961, ne glede na to, ali uporabljajo vozila ali ne, se morajo takoj, najkasneje pa do 20, oktobra 1961, zglasiti pri pristojnem oddelku za finance — odseku za dohodke občinskega ljudskega odbora, da poravnajo taksne prispevke iz tar, št. 61 taksnega zakona, ker bodo sicer morali plačati še kazen v smislu V. opombe k tar. št. 61 taksnega zakona. Oddelek za finance OLO Koper reč, ki jih je v našem okolišu čedalje več, ograjujejo izbrane kopališke prostore s sicer nevidnimi ograjami, ki jim pravimo v izbranem jeziku tudi »Vstop strogo prepovedan«. Tako se je letos zadeva okrog kopališkega prostora na strunjan-skem polotoku hudo zaostrila — kajti za domačine praktično ni bilo več obale, ki ne bi bila v tej ali oni ljubosumno zavarovani »coni«. Seveda smo se morali zatekati v oddaljene kotičke proti Piranu in Izoli. Ali ni to očitna diskriminacija, tovariš urednik, in rad boš potrdil, da je toliko bolj boleča, ker smo domačini sami podprli prizadevanje kolektivov iz notranjosti, da so si lahko v našem obalnem kraju čimnrej uredili svoje počitniške domove. Viktorija Rebek Tovariš urednik! Dne 5. avgusta tega leta sem ob 7.45 potovala iz Kopra s Slav-nikovim avtobusom v Ljubljano, Ker sem imela s seboj 4 mesece starega sinčka, sem pri blagajni prosila za rezervacijo, vendar so mi jo odklonili, češ da je na avtobusu posebno mesto rezervirano ■za matere z otroki. Toda ko sem vstopila v avtobus, je bilo to mesto zasedeno. Prosila sem sprevodnika, naj sprazni zame tisto mesto, ki je rezervirano za matere in otroke. Odgovoril mi je, da ne more pomagati, ker so vsi sedeži že zasedeni. Tako sem stala v avtobusu z otrokom v naročju in se vedno bolj pomikala nazaj po avtobusu. Šele nekje na sredini je opazil moj nerodni položaj neki fant in mi odstopil svoj sedež. Zanima me tole vprašanje: ali pri blagajni ne vedo, da v avtobusih ni posebnih sedežev, ki bi bili rezervirani za matere z otroki, ali pa je bil sprevodnik preveč »komot«, da bi se utegnil zmeniti za težave matere z otrokom. Zdi se mi potrebno, da bi se pri »Slavniku« sporazumeli o tem, ali so v avtobusih sedeži za matere z otroki, in če niso, naj bi vplivali na sprevodnike, nai bi bili v takšnih primerih vsaj bolj obzirni do mater. Roža Fortuna Mladina se zabava Dom JLA v Postojni, ki je tudi sicer pobudnik številnih kulturnih in zabavnih prireditev v mestu, je uredil na svojem dvorišču novo betonsko ploščad za nlese in novo razsvetljavo. V nedeljo je bilo zunaj otvoritveno družabno popoldne, na katero je Dom povabil postojnsko mladino. BELA KRAJINA je 16. septembra prispela na Reko, kjer razklada tovor BIHAC je 23. septembra zapustila Ancono in odplula proti Dubrovniku BLED je na poti iz Genove proti Solunu, Benetkam in Reki, kamor prispe 13. oktobra BOHINJ je 15. septembra priplul v New York, kjer manipulira s tovorom, potem pa bo krenil proti severnim pristaniščem ZDA na zahodni obali BOVEC raztovarja na Reki DUBROVNIK je 19. septembra prispel v Monfaleone (Tržič), kjer raztovarja tovor GORANKA je 21. septembra preplula Panamski kanal in krenila proti Sredozemlju GORENJSKA je 21. septembra vrgla sidro v Karačiju, kjer manipulira z blagom KOROTAN je 24. septembra priplul v Hong Kong, nato bo krenil proti Japonski LJUBLJANA je 24. septembra prispela iz Sibenika v Zdanov MARTIN KRPAN je prispel 23. septembra iz Sfaxa v Solun PIRAN je 18, septembra priplul v Jo-kohamo in bo nato nadaljeval pot proti ZDA POHORJE je 20. septembra priplulo v Emden, kjer razklada tovor ROG je 28. septembra prispel iz Džakarte v Cuddalore TRBOVLJE je 18, septembra priplul v San Francisko in bo nato nadaljeval pot proti zahodni obali ZDA ZELENGORA je 26. septembra odplula iz Leningrada proti Italiji GELÉE ROYALE — MATIČNI MLEČEK, garantirano znanstveno stabiliziran — proizvod Zavoda za čebelarstvo, dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo,, naj ga nabavijo pri »Kemofarmaciji« v Ljubljani. NEPTUNOV KRST (Nadaljevanje s 7. strani) podrobnosti in komentiral razne scene, ki bi sledile, Nujno bi bilo treba uvesti tudi mikrofon na splavu, da publika sliši, kakšno ime dobi posamezen novinec in kakšne izjave daje v smrtnem strahu pred goltanjerri vode. Če bi bila konferansa še v tujih jezikih, bi to1 lahko bila prvorazredna turistična prireditev. saj je že tako pritegnila na stotine turistov, pri čemer so inozemski turisti prišli na svoj račun samo kar zadeva opazovanja in fotografiranja. Lahko pa bi bil obisk še večji, če bi na letakih, ki so opozarjali na prireditev, bilo vsaj kratko pojasnilo tudi v kakšnem druge; *" jeziku. Morda bi za prihodnja 1 ta kazalo tiskati v tujih jezikih majhne »programe«, ki bi vabili na prireditev in istočasno na kratko pojasnjevali njen pomen, potek in kdo izvaja. Take programe bi celo bilo mogoče prodajati in če bi bili opremljeni z lepo fotografijo iz preteklih krstov, bi vsak gledalec prav rad odrinil tistih nekaj kovačev, kar bi organizatorjem pripomoglo h kritju stroškov, Končno bi se vso stvar dalo napraviti še boli turistično na ta način, da bi se po končanem krstu ali šele pozneje, proti večeru, priredilo v »organizaciji« gusarjev na kakšnem (Drimerno aran-žiranem, z ribiškimi mrežami, ladijskimi svetilkami, sodčki itd.) piranskem trgu javni ples, na katerem bi gusarji pekli ribe na gradeli in prašičke in kozličke na ražnju in podobno in bi se vse razvilo v pravo gusarsko veseli^ Jule Lenassi OBUJAJO SPOMINE NA BOJ (Nadaljevanje s 7. strani) njem ugotavljali, da ood pepelom tli močna iskra upora, ki se bo razplamtela v upor, ko bo prišel čas. Kakšen vpliv je imela celica, doka-zuie tudi naslednji dogodek: člana celice sta šla na obisk v Popetre. Za njima je šlo več 'mladincev, ki so oba radovedno opazovali. Ko so malo oddihali, je eden izmed mladincev nenadoma vprašal: »Ali sta vidva tista, ki vpisujeta za komuniste?« Zgovoren dokaz, kako je v letih fašističnega terorja tudi mladina .iskala poti in priložnosti, da bi se vključila v protifašistične vrste. Zadnje mesece leta 192B pa se je fašistom in kve9turinom po neprevidnosti nekega člana posrečilo, da so zasledili delovanje te organizaoije. Sledile so aretacije »na debelo« in koprski zapori so takrat sprejeli nad 70 novih jetnikov. Med temi je bil tudi član celice Ernest Vatovec. Nekaterim članom celice pa se je posrečilo zbežati v Jugoslavijo. Med temi je bil tudi Peter Primožič. V Ljubljani jim je tovariš Ivan Regent oskrbel potovanje v Pariz, kjer je Primožič ostal 19 mesecev, nakar je odpotoval v Belgijo, kjer je polnih 17 let delal v nekem rudniku. Leta 1947 se je po več kot 18 letih vrnil domov. Svoja najboljša leta je zaradi predanosti stvari delavskega razreda preživel v temnih rovih belgijskega rudnika! Tovariš Vatovec pa je' skupaj z dvanajstimi drugimi tovariši »poromal na božjo pot v Rim«, kamor so takrat peljale vse poti naših političnih zapornikov. Pred posebnim sodiščem je bilo na procesu, ki je trajal tri dni. obsojenih 11 obtožencev skupno na 88 let zapora! Vatovec je dobil 4 leta strogega zapora. m drugem procesu leta 1934 pa znova še 12 let zapora. Devet obtr^ žencev ie bilo obsojenih na 55 1 zapora, medtem ko je Ernest Vato' vec-Amedej dobil še 3 leta internacije. Uspehi delovanja te eehce so se pokazali že v času španske državljanske vojne. Iz Cezarjev sta bila prostovoljca v internacionalnih brigadah dva tovariša: Nazarij Primožič in Benedik Bertok. Benedik je bil kasneje borec v Rdeči armadi v Sovjetski zvezi. Ko je oboroženi upor zajel tudi Slovensko Istro, se je prebivalstvo vasi Cežarji stoodstotno priključilo borbi za svobodo. Se pred razpadom fašistične Italije je odšel v partizane Kallst Zidarič, ki je padel dne 27. januarja 1944 v Cerknem ob napadu na Partijsko šolo. Njegova sestra Irma pa je bila skupno z Ro-zalijo Bordon prva kurirlca še pred zlomom fašizma. Iz te vasi je bila tudi v Dekanih ustreljena partizanska učiteljica Elvira Vatovec. Naj zapišem še to, da je celica vodila točen pregled nad vsemi tistimi mladinci, ki so morali na odsluženje vojaškega roka v italijansko vojsko. Pred odhodom k vojakom je vsakemu zase dajala navodila, kako naj se zadrži kot vojak v tuji vojski. Prav tako je skrbela, da so ti mla-dinoi na skrivaj prejemali list »Delo« tudi v kraje, kjer so služili vojaški rok. Vsakokrat ko je kdo priš na dopust, je ob povratku odnesel ^ seboj pismo s poročili o delovanj t. celiee, da ga Je potem oddal na pošti kje v srednji ali južni Italiji. Ta pošta je bila naslovljena na center organizacije v Parizu. Tako so italijanski kvesturi zmešali štrene, da ni mogla zaslediti odpošiljatelja pisma, če je pismo le prišlo v njene roke. Štirje veterani protifašističnega gibanja iz Cezarjev lahko s ponosom gledajo na svoje takratno in kasnejše delovanje. P. A. OGAREV TELESNA VZGOJA-^ ŠPORT-fr ŠAH^TilLESINlA VZGOJA iSr ŠPORT k ŠAH k TELES VZGOJAiSrŠ? NOGOMET uu © TOr V četrtem kolu na derby srečanju v Sežani med NK Taborom in Delamarisom ni šlo brez incidenta. Nek gledalec je bil bržkone nezadovoljen s sodnikovo odločitvijo in je hotel z njim fizično obračunati. Le hitra intervencija rediteljev je preprečila hujši spopad. V Postojni ni bil sodnik dorasel svoji nalogi. Domača enajstorica tudi po četrtem fcplu še ni dosegla zmage in je ko zdrknila na zadnje mesto v Tabeli. NK Tomos se je po tej ILIRIJA (Ljubljana : IL. BISTRICA G8:GG (2G:25) Igralci iz Ilirske Bistrice so zaigrali borbeno in požrtvovalno. Moštvi sta biili povsem izenačeni. Medtem ko so bili domači v prvem polčasu v rahli premoči, se je tekma v regularnem času končala neodločeno — 61:01. V podaljšku 5 minut Bistričani niso znali izrabiti svoje premoči. Z nepremišljenim podajanjem so izgubljali žogo in končno izgubili tudi zmago. Srečanje se je končalo z rezultatom G8:GG. V gostujočem moštvu so se najbolj odlikovali Rajko Grlj (25 košev), Prosen (19 košev) in borbeni Znidaršič. D. P. Igrali so 75. minuto. Postojn-čani so stalno napadali in nevarno ogrožali nasprotnikova vrata, protinapadu je dobil žogo Val-vit, napravil nekaj korakov in ?lreljal nizko proti sredini gola. Vratar je žogo ujel, toda na veliko presenečenje se mu je izmuznila iz rok in se zakotalila prek linije gola. Sodnik je gol priznal, čeprav je bila tekma dve minuti prekinjena zaradi pojasnjevanja. Igra se je pričela zelo živčno. Domači so si želeli prvo zmago, Koprčani pa so se bali prvega poraza. Prvi so se znašli domači in prek Žagarja že v 12. minuti dosegli prvi gol. Veselje pa je bilo kratkotrajno. Že dve minuti zatem je Škerjanc izenačil. Napadi domačih so postajili vedno bolj nevarni. V 33. minuti je Čekič z nizkim strelom ukani! vratarja Faventa. Postojnčani so še dalje napadali, vendar brez uspeha. V enem redkih protinapadov je bil Skerjanc spet uspešen in postavil rezultat polčasa 2:2. V drugem delu igre so Postojnčani spet prevzeli iniciativo, vendar so bili napadalci pred golom sila nespretni. Precej zrelih možnosti'so zastreljali, V 75. minuti je padel eol, ki smo ga že omenili. Od tedaj dalje je imel Tomos precej možnosti, da bi rezultat še povečal. Poglavje zase je bil sodnik. Ker sodnika, ki bi moral soditi to tekmo, ni bilo, sta se oba kluba ze-dinila za sodnika Condro. Grobo igro je že v kali zatrl, vendar pa te oškodoval domače za enajstme-ovko, goste pa za dve. Kazalo da se boji dosojati enajstmetrovke, Pri domačih je bil najboljši Kali anac, pri gostih pa Skerjanc, Vi-žintin, Sker in najboljši igralec na tekmi — Bertok. V predtekmi za okrajno mla- é zmagi znašel na čelu tabele ter ima lepe možnosti za osvojitev naslova jesenskega prvaka. V Piranu bi prišlo kmalu do presenečenja, saj so domači izenačili šele nekaj minut pred koncem tekme. Videti je, da je Jadran iz Dekanov res moštvo presenečenj. V Ilirski Bistrici so domači slavili prvo zmago v prvenstvu in izdatno napolnili mrežo gostov iz Pivke. —• Po četrtem kolu je stanje na lestvici takšno (v tabeli nista vračunani tekma NK Jadran—NK Tomcs (igrali bodo 8. oktobra) in nedokončana tekma med NK De-lamaris in NK Sidro): Za las je manjkalo, pa bi Jadran pripravil veliko presenečenje, saj so domačini izenačili šele pet minut pred koncem tekme. Igra je bila zanimiva in enakopravna. Prvi gol je dosegel Milič iz gneče pred golom. Domači bi lahko izenačili v 27. minuti, ko dinsko prvenstvo je NK Tomos premagal NK Postojno z rezultatom 4:3 (2:1). Med zmagovalci sta ugajala Černač in Miklavčič. 1. Tomos 3 3 0 0 15:4 6 2, Sidro 3 2 1 0 12:2 5 3, Delamaris o o 2 1 0 10:4 5 4. Tabor 4 1 2 1 11:10 4 5. Jadran 3 1 1 1 3:3 3 6, 11. Bistrica 4 1 0 3 8:20 2 7. Pivka 4 1 0 3 1:13 2 8. Postojna 4 0 .1 3 7:11 1 V petem kolu so na sporedu naslednja srečanja: NK Delamaris—NK II. Bistrica NK Jadran—NK Tabor NK Tomos—NK Sidro NK Pivka—NK Postojna je sodnik prisodil najstrožjo kazen. Slabo streljano žogo je vratar Zadnik ubranil. Zadnji gol na tekmi je bil leo. Visoko streljana žoga je priletela v paraboli ter obtičala v gornjem kotu. Vratar je bil brez moči. Tekmo je dobro sodil Bertok. Pri domačih je bil najboljši srednji krilec, pri gostih pa vratar Zadnik in Dellaglade, Ostala rezultata: NK Tabor—NK Delamaris 2:2 NK II. Bistrica—NK Pivka 5:0 Naročajte, berite in širite »Slovenski Jadran« Postojnsko nogometno moštvo je zdrknilo na zadnje mesto, čeprav mu sprva ni tako zelo slabo kazalo. Vse kaže, da bodo morali Postojnčani krepko pljuniti v roke in na novo zastaviti ureditev športnih razmer v svoji metropoli, če hočejo, da se bo nogomet spet uveljavil — pristašev ima dovolj športni dnevi, ki jih prireja podjetje Gradiš, so postali že tradicionalni in se jih udeleže vsi obrati, ki so raztreseni po Sloveniji. Vsako leto organizirajo prireditev na drugem gradbišču. Letos so priredili športni dan v Ankaranu. Tekmovanja so se pričela v soboto, 23. t. m., in so se končala v nedeljo, 24. t. m. Tekmovali so v nogometu, odbojki, kegljanju, streljanju, namiznem tenisu, balinanju. športnem ribolovu in šahu. Nastopilo je sedem moštev. Za zmagovalce so pripravili 11 pokalov, od katerih je bil eden prehodni. Namenjen je bil tisti ekipi, ki bi zmagala v največ disciplinah. Prehodni pokal si je letos osvojil kolektiv centralnih obratov Gradisa v Ljubljani. Športnega dne so se udeležili tudi športniki Gradisa iz Kopra. V odbojki so zasedli 3. mesto, .v športnem ribolovu 1. mesto, v balinanju pa so se uvrstili na tretje mesto. Pri tem pa je treba poudariti tudi velikodušnost TVD »Partizan« iz Kopra, ki je za ta tekmovanja odstopilo svoja igrišča. B. P. ®ft% Med .športnimi panogami dobiva tudi ženski rokomet vedno več pristašic. Gornja slika kaže prizor z nedeljskega srečanja v Kopru, ko je odlična vratarka Kranjčank zaustavila prodoren napad domačink Ob lepem in sončnem vremenu so priredili koprski gimnazijci prvi športni dan v letošnjem šolskem letu. Na programu so imeli •razredna tekmovanja v plavanju, Pomerili so se v malem portiču v Zusterni. Čeprav so prevladovali plavalci in plavalke Plavalnega kluba iz Kopra in Pirana, je bilo opaziti dobre in nadarjene plavalce tudi med posamezniki, ki so dosegli dobre rezultate tudi brez posebnih treningov. Naj omenimo le Igorja Tiča, ki že dve leti ne trenira in je. vendar pripomogel k zmagi svojega moštva, V skupnem plasmanu je zasedel prvo mesto IV. razred. V tekmovanju deklet pa je bil najboljši I, razred. Najbolj se je odlikovala Katja Koršič, ki je do- ODBOJKA segla rezultate republiškega pomena,. Rezultati Moški 90 metrov prsno: 1. Ples-ničar III. r. 1:18,6; 2. Lešnik III. r. 1:24,2; 3, Kranjc IV. r. 1:24,3. • Ženske 60 metrov prsno: 1. Mo-škon III. r. 0:53,8; 2. Gorup II. r. 0:59,0; 3. Mesaric I. r, 1:00,2. Moški 60 metrov metuljček: 1. Plesničar III. r. 0:47,1; 2. Klanj-šček IV. r. 0:54, 7; 3. Kranjc IV. r. 0:58,7. Moški 90 metrov prosto: 1. Tič IV. r. 1:04,1; 2. Hiršman I. r. 1:05,5; 3, Vergles IV. r. 1:08,2. Ženske 60 m prosto: 1. Koršič I, r. 0:44,9; 2. Mesaric I. r. 0:56,1; 3. Rotner III. r. 0:59,0, Moški 60 metrov hrbtno: 1. Tič I. republiška liga za članice — zahodna skupina. V ligi članic so v nedeljo odigrali predzadnje kolo jesenskega dela. Po končanem spomladanskem delu lige je bila Sežana na tretjem mestu, čeprav je izgubila eno samo tekmo, V jesenskem delu smo pričakovali, da bodo Sežančanke popravile svoje mesto na lestvici, ker so imele srečanja z močnejšimi nasprotniki na domačem igrišču. Jesenski del pa se ni pričel tako, kot smo želeli, zadovoljuje le tekma s Kamnikom, k! se je končala z zma- &>v •t: g • I p! a :: ~ 1 I K ......i ........ >' v >\ /k Zmagoslavno košarkarsko moštvo Pojlojnčanov go Sežane 3:2 (15:13, 15:8, 9:15, 1B:18 in 15:8), Kamnik je v spomladanskem delu lige osvojil prvo mesto. Sežančanke so igrale na domačem igrišču in vodile že z 2:0, a so si zmago priborile šele v petem setu, Kamnik In Novo mesto sta veljala za najmočnejša nasprotnika Sežane in je bilo pričakovati, da bo zasedla prvo mesto tista ekipa, ki bo dosegla največ točk Iz medsebojnega obračuna, vendar si je Sežana zapravila možnosti za osvojitev prvega mesta s slabo igro proti Jesenicam (3:0) in v nedeljo s Triglavom iz Kranja, ki je na dnu lestvice. Srečanje s Triglavom se je končalo s 3:2 za Triglav. V nedeljo, 1. oktobra, bodo igrale Sežančanke na domačem igrišču zadnjo tekmo jesenskega dela lige proti vodeči ekipi iz Novega mesta. Kljub slabi igri v jesenskem delu so si Sežančanke zagotovile 3. mesto v skupini. Tako dober plasman pa pred pričetkom tekmovanja nismo pričakovali. Le zaporedne zmage Sežane so nas razvaclile, da smo bili pozneje ob vsaki izgubljeni tekmi razočarani. Rezultati VTI. kola: Sežana : Kamnik 3:2, Novo mesto : Triglav 3:0, VIII, kolo: Triglav (Kranj) : Sežana 3:2. Lestvica po VII, kolu: NOVO MESTO 7 G 1 20:9 12 KAMNIK 7 4 3 17:12 8 SEŽANA G 4 2 12:14 8 JESENICE 6 1 5 10:15 2 TRIGLAV G 1 5 7:15 2 Ekipa Novega mesta si je z odlično set diferenco in izgubo Sežane v VIII. kolu že zagotovila prvo mesto. II. republiška liga za člane — zahodna skupina. Kakor Sežančanke so Imeli tudi člani Izole slab dan. Na domačem igrišču so izgubili srečanje s Črnučami s 3:1, čeprav so v prvem setu visoko porazili Črnuče s 15:5. V dru- gem setu je kapetan domače ekipe naredil nerazumljivo zamenjavo igralcev, kar je imelo za posledico izgubo drugega seta in nato še ostalih setov. Pripomniti moramo še to, da sta bila igralca, ki sta vigrana in redno trenirata v rezervi, slabši od njih pa so bili na igrišču. Za preostale tekme bo vsekakor potrebno gledati, da bodo igrali tisti igralci, ki redno trenirajo. ker se bo le tako dvignila disciplina na treningih. Igralce, ki ne hodijo na trening, je potrebno 'izključiti, ne pa na njih graditi igro. Rezultati 10. kola: Triglav : Tegrad 1:3, Kropa : Ži- IV. r. 0:47,9; 2. Vergles IV, r. 0:48,5; 3. Titi I. r. 0:52,6. Ženske 60 m hrbtno: 1. Koršič I. r. 0:47,7; 2. Kramarič I. r. 1:04,0; 3. Crnica II. r. 1:08,0. Moški 3 X 60 metrov mešano: 'l. IV. r. 2:23,7 (Martine, Kranjc, Klanjšček), Ženske 3 X 30 metrov mešano: 1. I. r. 1:05,3 (Koršič, Kraljevič, Mesaric). ■Moški 4 X 60 metrov prosto: 1. IV. razred 2:20,0 (Vergles, Rebec, Klanjšček, Tič). Po tekmovanju v plavanju so se pomerili moški v waterpolu. Zmagala je ekipa IV. razreda. Pokazali so zelo lepo igro. Kot graditelj igre se je najbolj odlikoval Igor Polajnar, kot najboljši strelec pa Ernest Vergles. Končni vrstni red: 1. mesto IV. r. 2 2 0 13:2 4 2. mesto III. r. 2 11 8:4 2 3. mesto I. r. 2 1 1 8:8 2 4. mesto II. r. 2 0 0 2:17 0 rovnica 3:0. Črnuče Trebnje : Izola 3:1. Lestvica po 10. kolu: Olimpija 3:2, TEGR.AD 10 10 0 30:2 20 OLIMPIJA 10 8 2 2G;10 IG KROPA 10 7 3 23:14 14 ŽIROVNICA 10 5 5 17:18 10 CRNUCE 10 a 5 17:19 10 IZOLA 10 3 7 11:25 6 TREBNJE 10 1 9 10:25 2 TRIGLAV 10 1 9 10:25 2 Do konca tekmovanja so še tri ko- la. v katerih se bo Izola pomerila z ekipami z vrha tabele na tujih igriščih, Zato ne pričakujemo več nobene zmage Izoleatiov, vendar jim bo 6 točk zadostovalo za obstoj v ligi. OKRAJNA LIGA V nedeljo je bilo na sjjoredu zadnje kolo jesenskega dela spodnje skupine. Jelšane so na domačem igrišču slavile zmago proti vodeči Izoli s 3:0. Zaradi odstopa Tomosa je bila ekipa Kopra prosta. Po zadnjem kolu še vedno vodi Izola II. pred Koprom in Jelšanaml. Drugo mesto bo odločila tekma med Koprom in Jelšanaml, ki bo ponovljena 8. oktobra t. 1. Istega dne bo turnir gornje skupine v Prestranku, kjer se bodo pomerile ekipe TVD Partizan Prestranek, Pivka, Postojna in športni aktiv Elcktro-Sežana. KOŠARKA ZMAGA ALi PORAZ? V predzadnjem kolu prvenstva v okrajni košarkarski ligi sta bili na sporedu dve tekmi: Piran— Ilirska Bistrica B in Kooer—Sežana, Medtem ko so prvo tekmo na prošnj.o Partizana iz Pirana odložili na poznejši termin, je Partizan iz Sežane gostoval v soboto v Kopru in srečanje izgubil z 51:39 (28:19), Ker je v moštvu Konra igral tudi Tomič, ki ga niso prijavili v zapisnik, je Sežana vložila po tekmi protest z zahtevo, da se odigrana tekma verificira z rezultatom 20:0 p, f. njeno korist. Protest bo med . tednom reševala Komisija za košarko pri OZTV. ki se bo v svoji odločitvi gotovo držala strogih pravil KZJ. (ma) * * * Postojnski športni drobiž Balinarski klub Železničar Postojna, ki se ponaša z enim najbolj obiskanih rekreativnih središč z dvemi balinišči in igriščem za odbojko, bo svoj park v prihodnje še izpopolnil in dokončno uredil s prispevki članstva in dotacijo delovnega kolektiva ŽTP. Klub je porabil samo za nabavo balinarskih krogel nad 200.000 din. •> i'. •'•24'* Prirodie aesreče Razen Turkov so bili naši ljudje v preteklosti tudi žrtve hudih naravnih nesreč. 3. februarja 1304 je zapadlo po vsej Tolminski toliko snega, da je lomil drevje In podiral pod seboj še tako trdne hiše. S pobočij so grmeli plazovi, ki so pokopali pod seboj veliko ljudi in živine (podobno kakor leta 1952). V juliju leta 1309 so prišli v Istro velikanski roji kobilic. Kamor so prišle kobilico, so uničile ves pridelek, Pšenlčna stebla so pozobale prav do zemlje, Roji kobilic so se nato dvignili in odleteli na Goriško, od tam pa proti Kobaridu in Tolminu. Praznoverni ljudje so prirejali procesije, da bi odvrnili to nadlogo. Leta 1337 so bile pri nas velikanske povodnji, že naslednjega leta pa so spet grozile kobilice. Zelo žalostno je bilo leta 1348, ko je bil 25, januarja hud potres. Njegovi sunki so bili tako močni, da so se podirala tudi trdna poslopja ln stolpi. Se dve leti potem se ni zemlja povsem umirila in se je skoraj brez prestanka stresala. V pomladi istega leta pa je prišla k nam še hujša nadlogo — kuga. Iz Azije so jo zanesli v Evropo. Kogar je napadla, je počrnel po vsem telesu in že v treh dneh umrl. Najhuje je menda divjala v Italiji, kjer je pomrlo skoraj dve tretjini prebivalstva. Nekateri obmorski kraji so postali skoraj povsem prazni. Tudi v letih 1445, 1-149 in 14G7 je razsajala kuga po Furlaniji, zlasti v Čedadu. K'Jjub znani hladnokrvnosti konservativnih Angležev in celo njihovih tolerantnih policajev pa je Anglija te dni nekako prestopila svoje hladne okvire in se razburjala na dveh frontah. Del jih je javno kljub prepovedi policije demonstriral proti jedrskim poskusom in jedrskemu oboroževanju nasploh, drugi del pa je te demonstracije obsojal in podžigal policaje, naj jim napravijo konec. Tako se je pripetilo, da so policaji na eni sami demonstraciji aretirali in zaprli nad 1300 oseb, ki so na Trafalgar Squarcju posedli po tleh in tako zavrli ves promet v znamenju protesta proti atomskim bombam — Ti Jn tvoji poskusi samomora: Le poglej, kolikšen je račun za plin! Lars Schmidt je te dni v Stockholmu v Oskarjevem gledališču začel predvajati novo glasbeno komedijo, na katero gala premiero je priletela iz Pariza tudi Schmidtova žena'Ingrid Bcrgman (na sliki) 29. septembra 1961 • ZADNJA STRAN» LETO X. — ST. 40 Rudniki na Tolmieista V 10. stoletju so začeli v Trenti kopati železovo rudo, vendar ni moglo trentarsko železo nikdar tekmovati s kranjskim ali koroškim Kljub temu so si mnogi močno prizadevali, da bi rudarsko dejavnost oživili. Napravili so cesto in z njo je divja Trenta oživela. Kmalu so bile železne palice iz Trente znane po vseh primorskih kovačijah. Prvi rudarji in delavci so bili ujetniki in vojaški begunci Iz laških Tirolov, Slednjič pa so morali kopanje rude povsem opustiti. Rudarski kramp so morali zamenjati s pastirsko palico. Tudi trentarski duhovnik Luenperger (1721—1781) je postal v pravem pomenu besede pastir. Po njegovi smrti je ostala Trenta 77 let brez duhovnika. Leta 1684 so zasledili železovo rudo tudi v Kobaridu, vendar nI prišlo nikomur na um. da bi jo začel kopati. Grof Sonthleri je Imel drugačne načrte. V drugI polovici 17. stoletja je hotel zgraditi papirnico in predilnico za volno v Logu pri Bovcu, toda obe podjetji sta mu spodleteli. Leta 1772 so pa ustanovili v Tribuši tovarno za steklenice iz črnega stekla, da bi v njih razpošiljali špansko vino. Ob koncu 17. stoletja so našli v Tribuši srebro. Nekateri podjetniki so se lotili kopanja rude, vendar pa so kopanje povsem opustili v času francoske vojne. V drugI polovici 18. stoletja so naleteli nad Orehkom pri Cerknem na svinec. Tod so začeli lota 1787 Nemci kopati rudo, rudnik pa so opustili, ko se je pozneje rov zasul, Na tuje priseljence še danes spominja ime vasi, ki mu pravijo »Na Nemcih«, in številni nemški priimki on-dotnih prebivalcev. '¿oiVJllo vsoi Detajl s tradicionalnega mornarskega krsta mladih gojenccv Srednje pomorske šole v Piranu minulo nedeljo, ko so grozoviti gusarji pripravili svojim mladim tovarišem strahotne preizkušnje vzdržljivosti In poguma, preden so jim priznali, da se smelo kot enakovredni priključiti njihovim vrstam. Strah vzbujajoče mučilne naprave, prisilno tunkanje in globoki požirki morske vode in šdkja so dodobra v mladih kandidatih utrdile misel, kako težavno bo pač življenje pomorščaka — čeprav so tisti res hudi časi že zdavnaj minuli in se mladim pomorcem naše socialistične dežele smehljajo čisto drugačni delovni pogoji in življenje na ladjah POVOJ ZAUSTAVLJA KRI Na mednarodnem kongresu zdravnikov v Dubli-nu so prikazali tudi nov kirurgični povoj, ki takoj zaustavi krvavenje, ko ga položijo na ramo. To iznajdbo označujeio kot enega najpomembnejših odkritij in napredkov na tem področju. ELEKTRONSKA BLAGAJNA Na največjih postajah moskovske Dodzemne železnice so postavili elektronske blaganje. Fotocelice kontrolirajo, če potniki vržejo v blagaino kovanec za pet kopejk. Če bi nekdo poskus.V, ne da bi vrgel kovanec v blagajno, na peron, bi ga zaustavile železne rešetke, ki jih sproži elektronska naprava pri vhodu. "... * \ «Te Švicarska industrija ur je našli za elegantne žene spet novo privlačnost: dragocen in hkrati praktičen nakit v obliki prstana, ki je hkrati urica. Na gornji sliki je videti prstan, ko je zaprt na roki, dolnja pa kaže, kako se urica uporablja. Seveda je verjetno cena za zdaj še preveč slana, da bi si lahko ta nakit privoščile tudi naše ženske, v kolikor ga ne bi urarska industrija začela serijsko izdelovati tudi v cenejši izvedbi »Ah. ne — prav jaz!« je vzkliknila Ani ta Coivart iz ZDA, ko so jo te dni mornariški letalci na svoj vsakoletni praznik izvolili za svojo Miss. Izvolitev vsakoletne kraljice je star privilegij mornariških letalcev za njihov praznik MOLK JE ZLATO Bivši predsednik Brazilije Janio Quadros, ki je dal pred kratkim ostavko, je prispel v London, Na letališču ga je pričakala množica novinarjev. Na vsak način so hoteli vedeti, kaj misli o dogodkih v Braziliji. Quadros jim je odvrnil: »Svoji domovini bom napravil, največjo uslugo z molkom«. To je bilo vse. Pogled na Tolmin, metropolo zgornjega Posočja in sedež občinskega ljudskega odbora za to področje prav tja do trentarskih planin in izvira Soče Ljubkovanje bikove glave na gornji sliki, posneti v Pomoni v ZDA, ni tako čisto brez osnove, saj je bila žival dolgoletni prvak na vseh živinorejskih razstavah in je svojemu lastniku prinesla lepe nagrade — najlepšo pa te dni, ko je 15-letnega lepotca med biki prodal za nad 35 milijonov dinarjev VASILIJ ARDAMATSKI a« VOHUNSKI ROMAN IZ II. SVETOVNE VOJNE Dementjov se je podpisal v ladijsko knjigo in šel v pristanišče. Hungel se mu je porogljivo nasmehnil: »Kapetan, ste našli nalezljivo bolho?« »Ladijsko sklad:šče je v redu,« je odvrnil Dementjov in se obrnil h kapitanu »Aelite«. »Poskrbita, da bo ventilacija dobra.« »Velja,« je zamrmral kapitan in pogledal na uro... »Cas je ...« Hungel in Dementjov sta se napotila proti kontrolnemu vhodu. Polkovnik se je opravičeval. »Veste, vsak od nas opravlja svoj posel. Čemu hi vtikali v tuje delo?« »Vendar bi morali predvideti vse, da bi bila življenja naših vojakov čim bolj varna.« »Tedaj bi bilo treba najprej preprečiti napade ruskega letalstva.« Polkovniku je bil všeč Dementjovov molk. Vprašal ga je: »Kapetan, ste bili na fronti?« »Začel sem v Franciji in odslej brez predaha,« mu je odvrnil Dementjov. »Čudno, da vam fronta ni ubila dlakocepstva. Alf sploh razumete, kaj se dogaja?« »Zdaj je vojna in dolžni smo, da napravimo vse za zmago,« je rekel Dementjov. Polkovnik ga je strme pogledal, vzdihnil in ni spregovoril n"ti besedicc več. Vojaki so kot sivozelen hudournik planili v pristanišče. Rohneli so motorji, grmeli tanki in težki goseni-čarji, ki so vlekli topove. Dementjov je skupaj s polkovnikom stal poleg kontrolnega vhoda in poročnik je bil prepričan, da sta stara znanca. »Kdaj bo odšel naslednji transport?« je vprašal Dementjov polkovnika. »Ne vem,« je odgovoril polkovnik oklevajoče. »Morda nocoj.« »Kapitanov pomočnik mi je rekel, da je organizaci, slaba.« »Res?« Polkovnik si je tri otečene dlani. »Dejal je, da bi lahko vkrcali pet ladij hkrati,« je rekel Dementjov. »General Troter pa je mišljenja, da je treba vkrca-^ ati samo po eno ladjo,« je rekel polkovnik tiho. »Morali bi mu sporočiti mišljenje pomorcev. »To bo težko izvedljivo, kapetan. General Troter se je že včeraj odpeljal z letalom v Berlin.« »Kdo pa je tukaj njegov namestn"k?« Polkovnik je molčal. »Kdaj naj se javim, da pregledam naslednji transport?« je vprašal Dementjov vljudno. »Takole okrog polnoči,« je odvrnil polkovnik in se okrenil k poročniku. »Na svidenje, polkovnik!« Hungel je malomarno salutiral, ne da bi pogledal De-mentjova in ne da bi prekinil razgovor s poročnkom. XIII Tri dni in tri noči je Dementjov pregledoval vsako zasidrano ladjo, bil pri njihovih odhodih in nemudoma odpoš ljal radiograme svojemu poveljstvu. In tako ladje niso prihajale v svoje luke. Ruska torpedna letala so strmoglavila nanje na odprtem morju; na njihovih kur-sih so se pojavljala tako točno, da si nemška komanda ni mogla kaj, da ne bi pomislila na to, da sprejema sovjetsko letalstvo od nekega točne podatke o gibanju vsake ladje. Iz Berlina je prišel zaupen ukaz, naj ukrenejo nujne in stroge previdnostne ukrepe. Dementjov je pričakoval, da bodo Nemce ti dogodki vznemirili, toda proti temu je bil brez moči. Upal je, da se Nemci v takšni zmedi ne bodo lotili iskanja radijske postaje. Najvažneje je bilo čakati in pazno motriti položaj v pristanišču, in se v primeru, da bi se kaj zgodilo, za nekaj neobhodno odločiti. Pozno ponoči je pristala italijanska transportna lad| »Venezia«. To velikansko ladjo je b:lo v temni noči težko videti. Vse naokrog je bilo prepovedano prižigati luči, pa najsi je bila tudi vžigalica. Polkovnik Hungel je bil sila razburjen. Ko je prešel v pristanišče, Dementjov še ni vedel, kaj se je zgodilo. Pripetilo se je tole: Brž ko se je »Venezia« zasidrala, se je Hungel povzpel na komandni most. Tedaj pa so se ladji približali trije nosači z zaboji. Ko so prišli do ladje, so začeli zlagoma metati zaboje na palubo. Kapitanov namestnik jim je hotel to preprečiti, mahoma pa je vstal iz teme oficir v usnjenem plašču. Pahnil je namestnika vstran in rekel: »Jaz delam po ukazu ministra Reicha Himmlerja. Kdor se mi bo upiral, ga bom na mestu ustrelil!« Kapitanov namestnik je stekel na most, poiskal polkovnika Ilungla in mu povedal o sporu z gcstapovccrc. »Razen mene ne more tukaj nihče ukazovati!« "je vzkipel Hungel in šel v pristan'šče. Zaboje so še vedno natovarjali. Hungel je stopil k vojakom. »Nehajte z natovarjanjem!« je kriknil, v tem trenutku pa sc je pred njim pojavil Brandt. »S kom imam čast?« je vprašal Hungel. »Brandt! Gcstapo! Kdo ste vi?« »Polkovnik Hungel. Jaz sem odgovoren za vkrca-vanja.« JA »Kot nalašč.« Brandtov glas je zvenel porogljivo. »T^^ pomeni, da ste za to pošiljko odgovorni vi. Ta tovor po-š'lja in sprejema gestapo.« Polkovnik jc molčal. To sc jc zgodilo nocoj in Hungel sc ni mogel odločiti, ali naj pokliče stražarje, da bi raztovarjali zaboje in nagnali gcstapovca, ki ni pokazal nikakršnih dokumentov, ali ne.