340
Politični pregled.
Celjska gimnazija. — Toliko je sedaj gotovo, da se letos ne osnujejo slovenske paralelke v Celji. Ce se osnujejo drugo leto. to je pa odvisno od tega,   kako se letos   politične
v
razmere zasučejo. Ce bodo Slovenci vladi potrebni, dobimo slovensko gimnazijo v Celji, drugače pa ne. Listi, ki imajo zvezo z vlado, pišejo, da se slovenska gimnazija dovoli, ako bode za to potreba in ne boie imela namena poslovenjevanja. Vlada bode lahko torej storila, kakor bode ji ugajalo Nemsko-narodni listi so odločno proti temu, da bi se Slovencem kaj dovolijo, naj bi se Nemcem tudi kaj druzega dalo. V Celji pa morda sodijo nekoliko drugače Najbrž bi dovolili slovensko gimnazijo, ako se jim dovoli ob jednem osnova nižje realke, po kateri že dolgo hrepene in je tudi potrebna. Nekateri politični vodje k večjemu bi imeli pomisleke, ker bi nemška spodnja gimnazija zgubila mnogo učencev, ko bi se osnovala realka in bi se utegnilo pokazati, da je odvisna.
Koroško. — Pri dopolnilni volitvi za državni zbor na gorenjem Koroškem je izvoljen krščanski socijalist Peitler s 77 glasovi. Nemškonarodni kandidat je dobil le 69 glasov. Zmago so odločili Slovenci. Po nemških listih je zaradi tega poraza velik krik. Dne 27. oziroma 29. sta na Koroškem dve dopolnilni volitvi za deželni zbor. Agitacije torej ne bodo nič ponehale.
Staro- in Mladočehi. — Vedno pogosteji se slišijo na Češkem glasovi, da naj bi se zjedinili Staro- in Mladočehi v boji   proti vladi in koaliciji.    Želeti je,   da bi se   to kmalu
v
uresničilo. Zjedinjeni Cehi bi pač kaj dosegli, tako pa ne.
Nemški nacijonalci in liberalci. — Mej nemškimi liberalci in nacijonalci je sedaj najhuša borba. Liberalci so že potrti, ker s^ že boje,   da jih pri bodočih volitvah popolnoma
v
izpodrinejo. Ce pa propade liberalna stranka, propade pa tudi koalicija in sedanja vlada.   Židje se pa tega boje   zaradi vre-
v
jenja valute. Ce ne bode liberalni finančni minister več valute vrejal, židje pri njej ne napravijo več toliko dobička, kakor bi ga sicer.
Nemčija, Francija in Rusija. — Nemčija, imenoma cesar Viljem II, si mnogo prizadeva pridobiti Francijo za svojo zaveznico in jo odvrniti od Rusije. To svojo željo je izjavil Viljem II posebno s svojo brzojavko povodom Carno-tove smrti, s pomiloščenjem francoskih častnikov i. dr. Seveda pri vsem tem pa, da bi postali Francija in Nemčija prijateljici, bi se morala pred vsem Francija za zmirom odpovedati Alzaciji in Loreni. Kakor povsod, kažejo i tu Nemci svojo   prevzetnost.    Prijateljstva   hočejo sami,   a zahtevajo od
341
nasprotnika, da jim ta odjenja, mesto obratno. Če hočeš ti imeti moje prijateljstvo, ne zmes za to še od mene kaj zahtevati. Narobe pač je pametno. Da pa Francija ne bo šla na te limanice, to jevtč kakor gotovo. Da tudi prijateljska zveza mej Francijo in Busijo ni pojenjala in se vedno krepi, pokazal je zopet pohod neke francoske ladije v ruski luki v Ba-tumu. Ondi se je zopet sklepalo pobratimstvo mej francoskimi in ruskimi mornarji Popevala se je ruska narodna himna in marsilka. Euski in francoski mornarji nevedoČi, kako bi drug drugemu najbolje pokazali svoje prijateljstvo so si zamenjavali Čepice in suknje, se objemali in drug drugemu napivali. Ta prijateljski sestanek Francozov in Eusov je sicer malenkosten a pomemben.
Srbija. — Cujejo se dan za dnevom nečuvene reči iz Srbije. Poroča se o krizi Nikolajevičega ministerstva, da zasede Milan zopet prestol, da se izda nova ustava in druge ednake stvari. Dne 22. t. m je praznoval Milan svoj 401etni rojstni dan. Za ta dan se je z gotovostjo pričakovalo, da se mladi kralj Aleksander odpove prestolu, in da Milan zasede prestol To se ni zgodilo, a govori se, da je posredoval pri tem mogočen upliv, ki je odvrnil Milana od tega nepremišljenega koraka — Poroča se, da je ministerski predsednik Nikolajevih prisegel, da ubije Milana in potem sebe, če bi ta skušal ovreči sedanje ministerstvo. Take in ednake reči se slišijo o Srbiji. Vse je verojetno za Srbijo, o tem nas uči skušnja, da ondi znajo svet iznenaditi. Vlada srbska vse te vesti pre-klicuje in pravi, da so vse izmišljene, da ni niti o tej niti o onej pičice resnice, in da le sovražniki prestola in vlade črnijo Srbijo pred svetom Naj bo že tako ali tako, na vsem je vkljub tisočerim preklicem vlade vendar nekaj resnice, kajti kjer vlada Milan, ondi je vse mogoče. V Srbiji je pa resničen vladar Milan, ministerstvo in kralj Aleksander nimata nič govoriti, vse se godi, kakor veleva nasiljenec Milan, ki bi postavno niti v Srbiji stanovati ne smel in dokler bo imel ta sebičnež prvo besedo ondi, sme svet biti pripravljen na vsa-kojako iznenađenja od ontod.
Bolgarija. — Odlični politik in prognanec bolgarski, Cankov, ki je bival zadnji čas na Euskem in tudi užival rusko penzijo, prišel je minole dni na Dunaj in od tu izdal na bolgarski narod proglas, v katerem priznava Koburžana in svetuje Bolgariji, da naj v mirju in ljubezni do Eusije živi. Vkljub temu pa, da se je Cankov izjavil za Koburžana, mu je bolgarska vlada dala vendar, da mu povratefc v Bolgarijo ni dovoljen. Izjavil pa se je menda Cankov, da se vse edno povrne v Bolgarijo, če ga tudi zaprejo, sej je navajen vsega.