'MESSENGER" — GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI
LETNIK XXII., ŠTEV. 10-11
Registered for posting as a periodica] — Category "A"
OKTOBER-NOVEMBER, 1978
Published by:
Slovenian Association, Melbourne P.O. Box 185 — Eltham, Vic., 3095
Telephone:
Melbourne: 437 1226 Editor: Marijan Peršič
Set up and printed by:
Polyprint Pty. Ltd.
Price — cena:
50c.
Annual subscription — letno:
S 6.00
Svečana otvoritev
Nedelja 15. oktobra je v zgodovini S.D.M. zabeležena z velikimi številkami. Naše društvo je v pičlih petih letih zgradilo in dovršilo 24. letne sanje v resničnost, "Krstili smo svoj dom".
Najprej s pričetkom ob 12.30 se je v dvorani vršila sv. maša, ki jo je opravil pater Bazilij. Nabito polno dvorano so napolnile številne narodne noše. Zemljišče in prostori so bili polni do zadnjega kotička.
Po maši je bilo nekaj časa do odkritja spominske plošče, zato so se navzoči okrepčali in pokramljali, medtem ko smo čakali uradne goste. Vreme je bilo ves čas odlično in že zjutraj isti dan je bilo videti, da se nam ni treba bati dežja, ki bi povzročil nekaj nevšečnosti.
Toplo pričakovani in sprejeti gostje so bili: Minister za vseljevanje in etnične zadeve G. M.J.R. MacKellar, senator Miša Lajevic, zvezni poslanec G. Falconer M.H.R., predsednik Eltham-! ske občine, G. R. Marshall, pokrajin-j ski direktor ministrstva za vseljevanje I in elnične zadeve G. White, G. Race
Matthews bivši poslanec za okraj El-thama, vsi predsedniki društev v Vieto-riji in predsedniki ali predstavniki društev drugih delov Avstralije.
Prišel je čas, ko smo se počasi napotili k vhodu na zemljišče, kjer sta na vratih zgrajenih v obliki kozolca bili dve spominski plošči (ena v slovenskem in druga v angleškem jeziku) pokriti s prelepo temno rdečo žametno zaveso. Pred odkritjem te zavese sta Suzi in Jožek Prosenak deklamirala pesmico, ki je bila sestavljena prav za otvoritev našega doma. V kratkem govoru je predsednik G. Stanko Prosenak pozdravil vse navzoče, ter zaprosil ministra MacKellar, da uradno odkrije plošči in proglasi Slovensko in Kulturno Središče — odprto.
Vse to je bilo v nekaj minutah opravljeno in S.D.M. je dobil pečat uradne otvoritve svojih prostorov. Nato je minister MacKellar odprl velika vhodna vrata, skozi katera smo se podali v dvorano, kjer nas je čakala akademija in razdelitev nagrad.
Akademija
GALBALLYREPORT
I Pred meseci je takozvana Galballi-! jeva komisija objavila zaključke svojih i preiskav o potrebah naseljencev. Med I drugim ta "Galballijev report" nasve-■ tuje federalni vladi Avstralije naj svoje Idenarne vire namenjene za socialne in »vzgojne potrebe imigrantov preusmeri liz svojih uradov na etnične organizacije. To je utemeljeno z dejstvom, da [imajo etnične organizacije neposreden I slik z novonaseljenci in so jim razmere lin potrebe bolj poznane.
I Sedaj so višji uradniki Ministerstva I2a Immigraeijo in Etnične zadeve obi-Iskali Melbourne, Adelaide in Perth, da Ise dogovore o uporabi dodatnih $50 ■milijonov, ki so namenjeni za pomoč lemigrantom v naslednjih treh letih. ■Posvetovali so se z deželnimi uradniki In voditelji etničnih skupin, kako ure-Isničiti priporočila Gallbalijevega Ireporta, ki so med drugim:
I* razvoj novih programov za naselitev emigrantov.
1 uporaba vladinih denarnih sredstev za učenje Angleščine kot drugega jezika.
1 zaposlitev* posebej usposobljenih etničnih delavcev za otroke in ostarele.
1 vistosmerjenje in racionaliziranje zveznih in deželnih uradov za emigrante.
Novo bolniško zavarovanje
Od 1. novembra je v moči nov sistem bolniškega zavarovanja. Po tem sistemu, ki je povzročil v javnosti novo zmešnjavo, bodo vladno priznani bolniški fondi plačevali vladne bolnike podpore onim ki nimajo privatnega zavarovanja. Te bolniške podpore, bodo pokrile 40% uradno priznanih zdravniških računov s tem, da bo najvišja vsota, ki jo bo moral plačati posameznik $20. To pomeni, da bodo oni, ki so bili doslej zavarovani preko Medibank Standard dobivali manjše podpore, seveda pa jim zato ne bo treba plačevati bolniškega dodatka pri taksi.
Ministrstvo za zdravstvo je izdalo posebno knjižco, v kateri bo nadrobno opisan nov sistem.
V dvorani se je po naslovilnem nagovoru predsednika g. Stanka Prosenaka, in nagovora urednika "Vestnika", G. Marijana Peršiča, pričel kulturni program, ki se je vršil ostali del popoldneva in je vseboval: plese naših pridnih mladincev, ki so se za to slavnost naučili kar sedem plesov iz RAZLIČNIH KRAJER Slovenije in jih tako lepo odplesali v dveh različnih narodnih nošah. Najmlajši so zaplesali in zapeli nekaj otroških pesmi, kvartet Zvon, ki je res vreden pohvale za tako čudovito harmonijo, je zapel slovensko narodno "En' ptiček je priletel".
Kvartet Drava je zapel in zaigral "Meni ni za bogatijo", Irena in Marijan Lončar sta recitirala sonet F. Prešerna "Vrbi" (v slovenskem in angleškem jeziku). Bila je podana tudi deklamacija Milcta Klopčič, "Mary se predstavi", za zaključek programa pa je ansambel "Planinka" zaigral in zapel dve pesmi "Pil sem ga ženkica" in "Sončna brda".
Nato so sledili govori vseh uglednih gostov, ki so se zvrstili od ministra MacKellaro, do predsednikov društev iz Melbourna, Sydneya in Kanberre.
Sledile so podaritve pokalov vsem zasluženim športašom in pokali za najboljša in najlepša peciva, ki so bila prodana na dražbi že prejšnjo soboto 8 okt.
Pokale je delil sam minister MacKellar in kot prvo je bilo na vrsti balinanje, kjer si je S.D.M. osvojilo dva prva meta in omogočilo, da se sedaj oba pokala svetita v skrinjici
društvenih prostorov. Naše iskerene častitke vsem tekmovalcem, najbolj pa ženski in moški ekipi S.D.M. Podrobnejše podatke si oglejte v tabeli balinanja.
Po končani podelitvi pokalov je naš predsednik G. Stanko Prosenak bil deležen majhne pozornosti saj je ob tej priliki obhajal svoj rojstni dan, oba z ženo pa 17 — letni jubilej poroke. Še enkrat naj častitamo!
Družabni večer seje nadaljeval z plesom ob glasbi ansambla Sava, kateri se je pred nekaj tedni vrnil z obiska po domovini, in je ta večer prvič po vrnitvi zabaval goste. Naučili so se toliko novih pesmi in nabavili nove instrumente, da jih je sedaj še večje veselje poslušati. Počitnice, ki so jih imeli so bile res zaslužene, sedaj pa jih zopet čaka mnogo dela. Ansamblu naše priznanje! Dvorana je bila zopet nebrojno polna in je bilo včasih še težko plesato, a že na obrazih prisotnih je bilo videti, da kljub temu, če je kdo včasih komu stopil na prst, dobra volja ni izginila. Bilo je res veliko obiskovalcev in se vsem prav iz srca zahvaljujemo za obisk ter polno pomoč in podporo ob slavni otvoritvi Slovenskega in Kulturnega Središča. Pri tako veliki udeležbi, naj omenim, je včasih , ne namerno, naj pozabljeno ali izpuščeno, zato maj sc v imenu odbora oprostim, če smo koga izpustili, kajti še daleč ni bilo namerno narejeno, le vedno smo stremeli za tem, da bodo vsi obiskovalci odnesli dober prijateljski vtis.
ETNIČNI RADIO
IZHODNA TAKSA
Od 24. oktobra dalje mora vsaka, preko 18 let stara oseba, ki odpotuje iz Avstralije plačati Izhodno takso (Departure Tax).
Taksa se plača v obliki taksne znamke, katero je treba pritrditi na desni gornji kot vozovnice. Te znamke prodajajo na letališčih, na uradih Ministerstva za vseljevanje in etnične zadeve, na uradih Ministerstva za zunanje zadeve itd.
Podrobne informacije o tem se dobe pri potovalnih agencijah.
Slovensko javnost v Melbournu je neprijetno zadela novica, da je našiin društvom odvzet čas na slovenski radijski uri postaje 3EA. Motivi, ki so ravnateljstvo postaje privedli do te odločitve so nam nerazumljivi, saj je ureditev ure bila v vsestransko zadovoljstvo vseh sodelujočih in je odražala želje naše skupnosti. Ravnatelj sam jt zastopnikom društev zatrdil, da ni imel glede naše ure nobenih pritožb. Zakaj je potem potrebno ukiniti nekaj kar je teklo brez problemov že več kot dve leti je pač veliko vprašanje. Se večje vprašanje pa je koga izven slovenske skupnosti bode v nos lepo sodelovanje in
uspehi, s katerimi se lahko ponašamo v Viktoriji.
Naša društva in cela naša skupnost bodo morali napeti vse sile ako bomo hoteli, da se naše želje vpoštevajo pri sestavi slovenskega programa, ki je namenjen nam Slovencem in ne drugim!
Denar za balinanje
Federalni minister za sport Mr. Groom je naznanil, da bo vlada dodelila Balinarski federaciji Avstralije $17.750 za pomoč pri pripravi tekmovanja za svetovno prvenstvo v Avstraliji.
SPREMEMBE V
VATIKANU
Iz Vatikana sta v poslednjih treh mesecih prišla kar dva presenečenja.
Papež Janez Pavel I., ki je bil izvoljen po smrti Pavla VI. je nenadoma umrl; komaj dober mesec po izvolitvi. "Smehljajoči se papež"— obelezba, ki jo je dobil s svojim smehljajem v pičlih nekaj tednih, je bil poklican s tega sveta prav v času, ko je dosegel višek v hierarhiji rimokatoliške cerkve. To je cilj za keterim stremi prav verjetno večina duhovske gosposke. Pokojni Janez Pavel je ta cilj dosegel ko je stopil z mesta beneškega patriarha na Petrov prestol. Toda pota, ki so nam usojena so nerazumljiva. Skoraj bi tudi v tem primeru veljale besede nedavno zapisane v "Mislih". Čudna igra je človekovo življenje; težko ga je razumeti, do dna mu ni mogoče videti nikoli..."
Drugo presenečenje iz Vatikana je izvolitev kardinala in škofa iz starodavne poljske prestolnice Krakova za novega papeža. Po več kot 400 letih prvi rimski škof in papež, ki ni italijanskega pokolenja.
Po prvem presenečenju so seveda novinarji in komentatorji pričeli z ugibanji kakšni so pogledi novega duhovnega poglavarja vseh rimokatolikov. Ali je levo od centra? Desno od centra? Na sami sredini? Ugibanja ki potiskajo organizacijo in hierarhijo cerkve na raven politično strankarskih struktur!
Edini znak, ki ga je dosedaj pokazal novi papež o svojih pogledih je ta, da si je izbral ime Janez Pavel II. S tem je simbolično nakazal, da se strinja s potjo opreznih sprememb in razrahlanja cerkvenih predpisov, kot sta jih pričela papeža Janez in Pavel z ozirom na prilagoditev današnjemu razvoju družbe.
Iskustva in primeri, ki jih je novi papež moral videti in doživeti v vojnem času ter pod komunističnim ražimom so gotovo zapustili tudi vtise na njegove poglede. Zato bo morda prav čas njegovega pastirjevanja doprinesel k temu, da se bo rimska cerkev še bolj približala ljudstvu ter vskdanjim in dejanskim potrebam človeka. Morda bo prav pod slovanskim papežem še bolj uspešno nadaljevala z razrahljanjem posvetnih predpisov in zunanjih formalnosti ter dala še večji povdarek temu kar je krščanstvu vseh vrst najvažnejše: Razumevanje in sočustvovanje do sočloveka v smislu zapovedi: Ljubi svojega bližnjega!
Nesreča
Slovenske slavnosti v Elthamu je nekoliko zagrenila vest o avtomobilski nesreči, ki se je pripetila naši sodelavki iz Sydneya ge. Danici Petrič in njeni družinici. Na potu, da sa udeleže naših slovesnosti na week-end 14/15 oktobra so v bližini Seyniourja imeli težko nesrečo pri kateri je bil njih avto popolnoma razbit in je velika sreča, da so sami ostali pri življenju. Namesto v Melbourne so morali v bolnišnico. Sedaj so že zopet vsi doma in želimo jim čimprejšnje popolno okrevanje.
NA HRIBU OB YARRI
Veliko priprav za svečano otvoritev Slovenskega in Kulturnega Središča v Elthamu je za nami tako hitro, kot so za nami lepi tremutki, pa čeprav je zanje, pred tem veliko organiziranja in seveda neprestanih skrbi, da bo vse lepo poteklo.
ZGODOVINA NA FILMU
Kot omenjeno po radiu, časopisju in vabilih, se je otvoritev vršila kar dva "week-end-a", z začetnim dnevom 7. oktobra, ko so se v dvorani S.D.M. prikazovali filmi kulture, zabav, dela in vodstva Slovenskega Društva Melbourne. 24 let je dolga doba, kar se tiče obstoja društva in se je do danes naredilo marsikaj, kar je še danes na filmu, ter bo za vedno dragocena zgodovina društva.
Prikazovanje teh filmov je na vsak način vredno pohvale, saj smo na njih videli celo zgodovino društva, od prvega skupnega izleta, do iger, plesov, nastopov, prvega doma v Carltonu, obisk naših rojakov iz domovine, ter do kupčije zemlje, na kateri smo si do danes postavili naš dom.
Velika zasluga za prikazovanje teh filmov gre G. Pavle Česniku, G. Maksu Hartmanu in G. ljubo Pirna-tu, ki so razne filme povezali v en dolg trak. Tudi mladinci so doprinesli svoj delež in so v njihovem dokaj komedijskem filmu prikazali življenje in udej-stvovanje mladincev S.D.M., ter nadaljevanje po stopinjah svojih staršev. Naj omenim, da je ta film bil ozvočen, za snemanje in sodelovanje pa gre zahvala predsedniku mladinske sekcije Andreju Fistriču in njegovim filmskim režiserjem Robertu Ogrizek, Rexu Gre-gorič in Kevinu Hervatin.
PRVI "WEEK-END"
V nedeljo 8. oktobra je bilo precej videti na bogati razstavi, katera je vsebovala raznovrstna ročna dela, narodne izdelke, peciva, slovenska vina, tisk — zgodovina Vestnika, knjige, kultura, fotografije, lovska razstava in dela naših pridnih učencev slovenske šole. Kar dober pašnik za oči obiskovalcev, katerih ta dan ni primanjkovalo.
Ves dan so se na igrišču vršile tekme med mladino vseh društev v Melbournu. Tekme, v katerih so se mladinci borili za pokale, so se vrstile od odbojke balinanja, vlečenje vrvi, tek-movanje v bilijardu, košarke in razne otroške igrfe. Čeprav naši mla-in razne otroške igre. Čeprav naši mladinci niso eni najboljših športašev, priznati moram, da so si dobili nekaj priznanj, kar gre zahvala tudi vsem navijačem, ki so se zanje tako navdušeno borili. Največja zahvala gre mladincem slovenskih društev Planica, Geelong in Jadran za njihovo sodelovanje pri vseh omenjenih igrah.
Ob istem času so si vsi navzoči lahko ogledali Lovsko razstavo, ki je bila še za tako izbirčnega obiskovalca dovolj slikovita in domišljeno prikazana. Ne samo, da so nagačene živali krasile celo steno odra, tudi umetni lovec je bil z puško postavljen, da čuva ves ta živalski vrt.
Neketeri, z menoj na čelu, so mislili, da je bil to starešina Lovske in Ribiške Družine G. Janez Zemljič, v zelo zmanjšanem obsegu.
Šolski krožek Slovenske dopolnilne šole se je na razstvai lepo izkazal s slikami nalogami, nareki, spisi in krasnim peskovnikom — motiv El-thamskega središča, — delo in zamisel ubogljivih učencev pod vodstvom učiteljice Ge. Dragice Gelt.
NEPOZABNI "WEEK-END"
Prva dva dneva otvoritvene svečanosti sta počasi prišla h koncu, s tem pa se je bilo treba pripraviti na zadnja dva, do katerih smo imeli dober teden.
Vse je tako hitro preteklo in v soboto 14. oktobra so se na zemljišču že zgodaj pojavili prvi gostje — balinarji. Balinarske tekme so se vršile ves dan in si je ženska ekipa S.D.M. priborila 1. mesto, med tem ko se je moška ekipa potila pri tako napetih igrah. Res so se moški borili proti šestim ekipam svojih soigralcev, medtem ko so se ženske pomerile z tremi skupinami soigralk.
Vse od lh do 5h popldan pa se je vršil Vaški sejem z stojnicami pri katerih so si obiskovalci lahko kupili razne
POTNIŠKA AGENCIJA
IZKUŠNJE MNOGO POMENIJO
Tour World je edina potniška agencija v Avstraliji, ki ima usložbeno profesionalno osebje z mnogoletnimi izkušnjami pri potovanjih. Kadar iščete strokovno zanesljiv nasvet ga boste našli samo pri osebah s takimi kvalifikacijami.
Tukaj navajamo samo nekaj zadev pri katerih vam lahko pomagamo:
•	Kako prištedite denar kadar potujete.
•	Potovanje v Evropo.
•	Prekinitev potovanja v mestih, katera hočete obiskati.
•	Dovoz sorodnikov v Avstralijo.
•	Priprava vseh potrebnih dokumentov.
•	Počitnice na Daljnem vzhodu ali na otokih Pacifika.
Telefonirajte gospodu Kosti Pavloviču pri Tour World International ali pa na zasebni telefon 26 5689. S štirinajstimi leti izkušenj pri potovanju Vam bo znal odgovoriti.
TOUR WORLD INTERNATIONAL
153 Collins St., Melbourne Tel. 63 4833 (V bližini Ton n Hall-ai
QANTAS
IATA
JAT
"VESTNIK" JE NEODVISNO GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI.
Lastnik je Slovensko Društvo Melbourne
Uredniško-upravni odbor:
Jana Gajšek, Darko Hribcrnik, Marijan Peršič, Werner Rcmšnik, Božo Lončar, Helena Golenko, Stanko Penca, Robert Ogrizek, Anita Žele.
Rokopisov ne vračamo
Letno predplačilo $6.00 Cena številki 50c.
spominke na otvoritev centra. Leseni krožniki s sliko doma in datumom otvoritve so bili ročno izdelani, tudi majolke so imele sliko doma in datum otvoritve. Na razpolago so bili spominski robčki, avbe, Kekcovi klobuki, prtički, — vse ročno izdelano, poleg tega knjige, plošče, spominske značke, in še in še zanimivosti, ki so krasile te stojnice.
Vaški sejem je vseboval veliko ročnih del naših pridnih članic žensk kot upokojenske sekcije. Lovci so v svojem šotoru razkazovali prelepe nagačene ptice in živali, katere so bile tudi naprodaj. V drugi stojnici je G. Majcen z ženo in hčerko privabil goste, da so kupili lectova srca.
Ves čas je bila kuhinja na razpolago vsem lačnim želodcem in zaradi številne udeleženosti so se na prostem pekle razne vrste mesa — za sluga naših lovcev.
Proti večeru, ko se je pričelo temniti, so se tekme končale in dvorana se je napolnila za ples s kvartetom Drava.
Ta tako dobro obiskan ples se je zaključil kmalu po 10. uri, kajti pred nami je bilo še mnogo priprav za naslednji dan. Predno so nekateri mirno legli v posteljo je do najbolj pomembnega dne bilo samo še nekaj uric, s tem pa zadnjo minutne priprave in končno dan katerega smo že vsi nestrpno čakali.
NOV UREDNIŠKI ODBOR
Da se urejevanje in upravljanje "Vestnika" postavi na bolj efektivno bazo je bil sestavljen nov uredniški odbor. Ta odbor je bil potrjen od glavnega odbora S.D.M. in se seveda lahko ob vsakem času tudi spremeni ali poveča.
Za vsebinsko urejevanje bodo skrbeli: Jana Gajšek, Darko Hribernik in Božo Lončar. Za razpošiljanje in vzdrževanje naslovov Verner Remšnik in Helena Golenko; knjigovodstvo pa bodo upravljali Stanko Penca, Robert Ogrizek in Anita Žele. Odgovorni urednik je Marijan Peršič.
Uredništvo si bo poiskalo redne dopisnike v vseh odsekih S.D.M. in tudi pri drugih organizacijah. Vsi dopisi bodo morali prispeti v uredništvo najmanj do 15. vsakega meseca. K sodelovanju in dopisovanju pa je vabljen prav vsak rojak.
N
Na levi od zgoraj navzdol:
1.	Dela naših pridnih ženskih rok. Razstavo je pripravila ga. Milena Brgoc, ki sedi ob kolovratu.
Poleg sta se ga. Marija Prosenak in g. Jože Brgoč.
2.	Številke "Vestnika". vse od prve pred 23 leti ter redke slovenske knjige je bil oddelek razstave
s katero je sodelovalo uredništvo "Vestnika' .
3.	Člani Lovske družine S.D.M. so se slikali pred razstavo nagačenih živali, s katero so dali
celotni dvorani še bolj pester ton.
4.	Mladinci S.D.M. na Festivalu naše mladine vlečejo vrv, medtem ko ostali presojajo kdo bo
zmagal.
Na desni od zgoraj navzdol:
5.	Eden od nekdanjih predsednikov S.D.M. g. Vergilij Gomizelj v prijetni družbi občuduje
krasno izdelane gobeline.
6.	Tudi razstava slovenskih vinskih izdelkov je privabila mnogo občudovanja.
7.	Dogodki iz življenja S.D.M. so bili prikazani v fotografijah, katere jc aranžiral g. Božo
Lončar, povečal pa Fotografski atelje Mikec.
Na levi od zgoraj navzdol:
8.	Različni odseki S.D.M. so pripravili stojnice kol včasih na naših sejmih. Mladinski odsek jc prodajal plošče, kasete in "Kekcove klobuke", Upokojenci ročna dela, Ženska sekcija pa
pokrivala za narodne noše, robčke, kravate in majolke, vse s psominskimi motivi.
9.	Marsikatero dekle je dobilo lectov srček, katere je prekrasno izdelal in prodajal g. Majcen
z družino.
10.	Mnogo kupcev je imela stojnica lovcev, ki so prodajali nagačeno divjačino in lesene krožnike,
katere je mojstrsko okrasil z motivi našega doma g. Viktor lampe.
11. Mladinci S.D.M. so upravičeno veseli, saj so zmagali v balinanju s mladinci "Jadrana". Na desni od zgoraj navzdol:
12. Ženske ekipe v meddruštvenem balinarskem tekmovanju na novo izdelanih stezah.
13.	Na štirih stezah naenkrat so se merile spretnosti balinarjev slovenskih društev s širom
Avstralije.
14.	Ražnji so se neprenehoma vrteli kar dva dni in še je zmanjkalo pečenja.
Na levi od zgoraj navzdol:
15.	"To je moja soproga" pravi predsednik S.D.M. g. S. Prosenak ministru za Emigracijo g. MacKellar ju. Zraven pa stoje predsednik Slovenske zveze iz Geelonga g. Ivan Bole, predsednik slovensko avslralskega društva iz Canberre, g.Kovačič ter senator g. Miša Lajovic.
16.	Ob prihodu so se gostje vpisali v spominsko knjigo, naša dekleta pa so jim ponudila kruh in
sol.
17.	Minister MacKellar ju pravkar odkril spominsko ploščo na vhodu.
18.	Ob sprejemu gostov: od leve podpredsednik S.D.M. g. Jože Golenko, odbornik g. Miro Ogrizek in tajnik g. Peter Mandelj. Malo naprej stoji predsednik "Planice-Springvale"
g. Matija Cimerman.
19.	Mladinci S.D.M. izvajajo slovenske narodne plese.
20.	Nastop novega kvarteta "Zvon".
21.	Nabito polna dvorana med nastopom.
22.	Kdo bo zmagal jc težko reči. Imeti obe nogi v vreči ni šala, še posebno če se tekmuje.
23.	Najmlajši tekmujejo v igri "Three-legged race". Uporabljati tri noge je malo težko, a vseeno
je zmagovalec že pri cilju.
24.	In kaj naj sklepamo iz tega? Resen pogovor med predsednikom Mladinske sekcije Andrejoin
Fistričem in Reksom Gregoričem.
25.	Tekmovanje v balinanju med S.D. "Jadranom in S.D.M.".
26.	Predno se bomo pomerile v "Košarki".
27.	Mladinci S.D.M. so bili lako energični, da bi pri odbojki skočili kar čez mrežo za žogo. Toda
vendar so bili poraženi od mladincev "Planice".
PUT IViHO
VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA
SLOVENIJA TRAVEL CENTRE
72 SMITH STREET, COLLINGWOOD, VIC., 3066 Telefon : 419-1584 in 419-2163
Rešujemo vse potovalne probleme za obisk domovine ali drugih delov sveta. Naša brezplačna usluga: za obisk svojcev iz domovine Vam izpolnimo prošnjo ter jo brez Vaših potov oddamo emigracijskemu uradu. Z nami se morete pogovoriti v domačem jeziku glede raznih potovalnih informacij, glede rezervacij, potnih listov in viz. Obrnite se na nas po telefonu, pismeno ali z osebnim obiskom naše pisarne. Za rezervacijo vozne karte pridemo po želji tudi na dom. Redni poleti v domovino štirikrat na teden!
PUTNIK — SLOVENIJA TRAVEL CENTRE Ivan Gregorich
(že od leta 1952 v Avstraliji na uslugo vsem, ki žele potovati) Po urah:
Paul Nikolich, Nada Nakova, 48 Pender Street, Thornbury, Vic. 3071 — Tel. 44 6733 Ivan Gregorich, 1044 Doncaster Road, East Doncaster, Vic. 3109 — Tel. 842 1755
Nagrade a najlepše in najokusnejše pecivo so prejele:
Nagrade za najlepše izdelano pecivo:
1.	Ga. Viktorija Gajšek
2.	Ga. Terezija Hojnik
3.	Ga. Angela Baligač
Nagrade za najokusnejše pecivo:
1.	Ga. Magda Hribernik (Magda je za pecivo prejela $100, ki jih je poklonila S.D.M. Hvala, Magda)
2.	Ga. Marija Špilar
3.	Ga. Terezija Brumen
Nagrade za drobno pecivo:
1.	Ga. Magdalena Tomšič
2.	Ga. Marija Hofman
3.	Ga. Marija Mertik
Nagrade za najlepše izdelano pecivo — MLADINA
1.	Gdč. Andreja Vučko
2.	Gdč. Danica Majcen
3.	Gdč......in ..... Barat
Nagrade za najokusnejše pecivo — MLADINA
1.	Gdč. Dorothy Dolenc
2.	Ga. Suzi Adamič
3.	Gdč. Jenny Špilar
Nagrade za športna tekmovanja med mladinci društev, so naslednja:
BALINANJE — Dekleta
1.	S.D. Jadran
2.	S.D. Geelong
BALINANJE — Fantje
1.	S.D.M.
2.	S.D. Jadran
BILM ARD — Fantje
Posamezno
1.	S.D. Planica
2.	S.D.M.
BILIJARD — Fantje
Partnerji
1.	S.D. Planica
2.	S.D. Geelong
ODBOJKA — Volleyball Dekleta in Fantje
1.	S.D. Planica
2.	S.D.M.
NETBALL — Dekleta
1.	S.D. Planica
2.	S.D. Jadran
VLEČENJE VRVI — Fantje
1.	S.D. Jadran
2.	S.D.M.
VLEČENJE VRVI — Dekleta
1.	S.D. Jadran
2.	S.D.M.
V sklopu otvoritvenega programa je gledališki odsek S.D.M., v ponedeljek 9, Okt. predvajal burko pod naslovom "ČARODEJNA BRIVNICA".
Burka je pripovedovala kako je naš mejni sosed Italijan hotel prevariti Slovenca, a se je Slovenec ob pravem času predramil in pošteno namikastil nezaupljivega soseda. Tehničnemu mojstru G. Darku Hribernik hvala za natačno delo pri snemanju, igralski skupini pa še v naprej veliko poguma.
Pobuda za to radijsko burko je bila sedaj pokojne Ge. Elke Persie , ki na žalost ni dočakala čuti te igre, kot mnoga ostala dela, katera so njena zasluga.
Naše misli so z vami ga. Elka.
Jana
DISCO DANCE
Rock'n Roll je sedaj nadomestil Disco ples, ki se pojavlja v plesnih lokalih in nasploh vsepovsod, tudi v filmih.
Mladinska sekcija S.D.M. se j odločila, da tudi oni namesto Rock'n Roll plesa organizirajo "DISCO NIGHT". V soboto 28. oktobra je mladinska sekcija najela napovedovalca, ki je prišel v Eltham s svojimi pripravami. Kar dva magnetofona in mnogo plošč je omogočilo, da je glasbe za ples bilo neprenehoma. In čeprav je bil ples samo ob igranju plošč, ljub temu je privabil mnogo mladincev. Posebno veseli smo bili mladencev S. D. Planica, ki so se udeležili v velikem številu.
Dvorana je bila v tem slučaju okrašena z različnimi motivi osvetljave, ki so se barvasto pretekale po stenah dvorane.
Za spremembo je tokrat bilo pravo veselje videti da so se fantje okorajžili in plesali cel večer, več kot po navadi na mladinskih ali drugih plesih. No, morda pa je ta ples dobra privlačnost, da se bodo tudi fantje opogumili in ne vedno stali ob strani.
Ples je bil nadvse uspešen in so tam bili zbrani najboljši plesalci,kateri so bili nagrajeni. Vsem naše častitke!
Ženska sekcija je v kuhinji nudila na razpolago raznovrstno hrano. Mladinska sek-sija se našim mamican zahvaljuje za njihovo pomoč, ki so jo nudile na tem mladinskem Disco plesu.
REZULTATI BALINANJA
OB ČASU OTVORITVE SLOVENSKEGA KULTURNEGA IN RAZVEDRILNEGA SREDIŠČA V ELTHAMU OKTOBRA, 1978.
ŽENSKE
1.	S.D.M.
2.	S.D. Jadran
3.	S.D. Triglav
4.	S.D. Planica
	Igranih	/ma^anih	Zgubljenih	s\z
S.D.M.	3	3	0	33
S.D. Jadran	3	2	i	23
S.D. Triglav	3	1	2	22
S.D. Planica	3	0	3	14
MOŠKI
1.	S.D.M.
2.	S.D. Planica
3.	S.D. Jadran
4.	S.D. Karantanija
5.	S.D. Geelong
6.	S.D. Triglav
7.	S.D. Sydney
	Igranih	Zma^anih	Zgubljeni	h Tra!
S.D.M.	6	5	1	55
S.D. Planica	6	5	1	55
S.D. Jadran	6	4	2	53
S.D.Karantanija 6		3	3	4f
S.D. Geelong	6	2	4	41
S.D. Triglav	6	2	4	2f
S.D. Sydney	6	0	6	i:
				
TISKARNA
POLYPRINT
(Vic) Pty. Ltd.
1 DODS ST., BRUNSWICK, 3056 Tel. 387 6922
se priporoča Slovencem in slovet skim podjetjem za razna večja a manjSa tiskarska dela.
ROJAKI ŽELITE PRISTNIH KRANJSKIH, ALI SLOVENSKIH PLANINSKIH KLOBAS IN DOMAČEGA PREKAJENEGA MESA . . .
OBRNITE SE NA SLOVENSKO PODJETJE
JOHN HOJNIK SMALLGOODS
PTY. LTD.
209-215 St. George's Road, North Fitzroy, 3068 Tel. 48 6656 — 48 8757
Postrežem boste v domačem jeziku
400 let Lipice
V	ZNAMENJU BELEGA KONJA
V	maju leta 1980 bodo minila točno štiri stoletja od tedaj, ko je Fran Jurko prvi upravnik cesarsko — kraljeve kobilarne Lipica sporočil ustanovitelju nadvojvodi Karlu, da je vse pripravljeno za sprejem prvih konj. Porume-neli papirji iz starih arhivov nam še povedo, da je kobilarna res pričela delovati že leta 1580.
V	teh 400 letih so v Lipici uspeli vzrediti plemenitega konja, ki je postal znan po vsem svetu. Nihčbe ne ve, koliko je kobilarn lipicancev po svetu. Samo v Jugoslaviji so štiri (vključujoč tudi Lipico. Lipicanec je konj srednje velikosti, skromen, vztrajen, z živim inteligentnim pogledom,s posebno dostojanstveno držo in hojo. Po mnenju Gustava Raua (kije slovel kot eden izmed največjih konjerejskih strokovnjakov je lipicanec naj plemenitejša pasma• konj na svetu.
Dunajski dvor se za ustanovitev kobilarne Lipica ni odločit po naključju. Že od rimskih časov so konji iz tega kraja sloveli po svoji moči, hitrosti in vzdržljivosti. Vse potrjuje domneve, da so odločilno vlogo pri nas tanku in oblikovanju lipicanske pasme konj imeli kraško podnebje, trdna tla in druge kraške razmere.
SELITVE
Lipiška kobilarna se je v svoji dolgi zgodovini velikokrat selila. Tako se je leta 1809 že tretjič selila pred Napoleonovimi četami. Kobilarna je 6 let ostala v bližini zname madžarske kobilarne Mesoehegyes. Sprememba tal in podnebja je v zelo kratkem času skorajda pogubno vplivala na konje, saj so se že začeli kazati znaki degeneracije.
Bito je nekaj razmišljanj in poskusov, da bi kobilarno preselili, toda negativne izkušnje s selitvami so dokončno prepričale cesarja Franca Jožeta, da se je odloči! za pospešen razvoj
ETNIČNIM ORGANIZACIJAM $400.000
V naslednjih treh letih bodo etnične organizacije Avstralije dobile $400.000 podpore od zvezne vlade. Vse to v smislu priporočil Galballijeve preiskave, katere zaključke je vlada v celoti sprejela.
Sledeče organizacije bodo dobivale v naslednji treh letih po $15.000 za plače socialnih delavcev.
Grška pravoslavna škofija v Zapadni Avstraliji, Portugalski klub (W.A.), Italijanski dobrodelni odbor (QLD), Katoliški dobrodelni družinski urad (TAS), Grška pravoslavna Škofija v Južni Avstraliji, Indokinska begunska organizacija (NSW) Španski latin-sko-ameriški dobrodelni urad (Vic), Avstralsko lebanonsko društvo (Vic).
Dosedaj je vlada dodelila pomoč 59 etničnim organizacijam V naslednjih pa bo pomagala še nadaljnim štiridesetim.
Društva lahko zaprosijo za pomoč pri Regional Director of Department of Immigration and Ethnic Affairs.
Lipice. Svoje hude čase je Lipica doživljala zlasti v drugi svetovni vojni, velika nevarnost za njen obstoj je bila leta 1960, ko je Lipica prenehala biti državna kobilarna. Lipica je pričela razprodajati svoje črede, številne plemenske živali so dali v zakol. Na osebno posredovanje predsednika Tita so prenehali z razprodajo živine.
"Svojo perspektivo danes vidimo predvsem v vključevanju v turistično dejavnost, " meni Andrej Franetič, direktor kobilarne Lipica. "Jahanje, nekoč privilegij aristokracije in bogatih, pridobiva vedno več ljubiteljev in postaja bolj množično. Samo lani ie Lipico obiskalo 150 tisoč ljudi 100 tisoč pa si je ogledalo dresurno solo. Leta 1968 smo imeli 4000 jahalnih ur, lani pa že petkrat več. ' '
200 KONJ
Lipica danes zaposluje petdeset ljudi, ima pa približno 200 konj. Kakšnih dvajset jih vsako leto prodajo v tujino. Cene konj so različne. Za večino dobijo od 60.000 do 100.000 din. Za plemenitejšega žrebca J če bi ga prodali pa bi lahko dobili tudi nekajkrat več. Toliko, kolikor stane kak dražji avtomobil!
Sloves belega konja in ene najstarejših kobilarn na svetu pritegne številne obiskovalce in ljubitelje jahanja. Računajo tudi na domače goste, saj je ura jahanja v sezoni med 80 in 200 dinarjev, izven sezone pa tudi za polovico niža.
V Lipici so se že pričeli pripravljati na proslavo 400 — letnice kobilarne. Pričakujejo, da se bodo v Lipici zbrali tudi znana jahalna šola z Dunaja. Priredili bodo tudi več turnirjev in tekmovanj, ki se ga bodo udeležili vrhunski tekmovalci iz vse Evrope.
Vse leto 1980 bo v Lipici potekalo v znamenju plemenitega belega konja, ki je dvignil Lipico v vrsto najbolj slavnih kobilarn na svetu.
STE PORAVNALI ČLANARINO?
Milan Sedmak iz Doncastra
se priporoča za
POPRAVILO
vseh vrst
★	RADIO APARATOV,
★	TRANSISTORJEV,
★	ZVOČNIKOV in
★	MAGNETOFONOV.
Telefonirajte po delovnih urah na
859-6350
(Melbourne)
ČITATELJEM IN NAROČNIKOM
Vsa Jeta od samega pričetka "Vestnika" je S.D.M. nosilo finančno breme publikacije tega našega edinstvenega glasu Slovencev Avstralije. Včasih je bilo to breme izredno težko, vendar smo do sedaj še vedno uspeli obdržati naš "Vestnik" pri življenju. Saj je vsak odbor S.D.M. bil prepričan, da nam je "Vestnik" potreben in je bistven del delovanja S.D.M. že skozi celih 23 let.
Čeprav vemo, da vsebinsko in tehnično še davno ni na taki ravni kot bi želeli, smo v danih okoliščinah ponosni na to, da ga vzdržujemo že vso to dolgo dobo sami brez kakršnekoli zunanje pomoči. S.D.M., naročniki in oglaševalci so bili dosedaj edini vir vseh dohodkov. Želimo, da tako tudi ostane, kajti le na tak način bomo ostali tudi vsebinsko neodvisni.
Seveda pa je treba od časa do časa pregledati "Vestnikov" finančni položaj in najti pota za zmanjšanje bremena, ki ga nosi S.D.M.
Stalno višanje cen ima tudi vpliv na stroške pri "Vestniku". Cena tiskanja in poštnina so se v zadnjih letih občutno podražili a naročnina za "Vestnik" je že dolgo dobo nespremenjena. Zato je Upravni odbor S.D.M. na predlog novega uredniškega odbora "Vestnika" odobril sledeče nove cene, ki bodo stopile na veljavo s prihodnjo številko: Cena posamezne številke bo 50c Letna naročnina pa $6.00 Tudi za oglašanje so uvedene nove cene in sicer: Cela stran	$80.00
' Pol strani	50.00
Četrtina strani	30.00
Osmina strani	16.00
Šestnajstina strani	10.00
Za male oglase pa bo stal 1 cm enega stolpca $2.00 Za reklame, ki se bodo naročile za eno leto v naprej se bo odračunalo 10% popusta, za naročila 6 mesecev v naprej pa 5% popusta. Nadejamo se, da bodo vsi naši čitatelji in naročniki razumeli, da smo v to zvišanje cen prisiljeni radi stalnega manjšanja vrednosti denarja ter seveda tudi maloštevilne naklade. Prosimo vse naše prijatelje, da nas še nadalje podpirajo tudi s tem, da širijo število naročnikov ter, da nas priporoče za oglašanje.
Proslava 29. oktobra v Sydneyu
Slovenci v Sydneyu so letos zopet proslavili obletnico slovenske samostojnosti s koktajl večerom v sydney-skem Hiltonu v soboto 28. oktobra.
Vabilo na proslavo je bilo zelo ukusno, okrašeno s knežnjim kamnom in tremi zvezdami ter citatom iz Prešernove Zdravice v slovenščini in angleščini.
Na proslavi sta na vhodu mladenka (gdc. Eva Žigon) in mladenič (g. Marko Konda) v narodni noši pripenjala damam rdeče nageljne.
Slavnostni del je vodil g. Alfred Brežnik, ki je potem, ko je ga. Marija Umbrazunas odigrala na klavir avstralsko in slovensko narodno himno, pozval navzoče na napitnici kraljici in slo-venskemu# narodu.
V svojem nagovoru je najprej pozdravil g. senatorja Miša Lajovica, ki je predstavljal avstralskega minister-skega predsednika. Nato je prebral pozdravno brzojavko in opravičilo ministra za šolstvo, g. Erica Bedforda.
Kot steber slovenstva v Sydneyu je pozdravil g. patra Valerijana Jenka, nato omenil predsednika Slovenskega Narodnega Društva Sydney g. Jožeta Ježa s soprogo, presednika Slovenskega Akademskeg Društva Sydney dr. Marka Cobyja s soprogo, prestavnika Slovencev iz Canberre g. Cvetka Faleža s soprogo, načelnika državnih sobotnih šol za narodne jezike g. Tonyja Stronga s soprogo in poimenoma tudi vse predstavnike drugih narodnostnih skupin.
Besedo je nato povzel g. senator Miša Lajovic, ki je med drugim podal nekaj zelo zanimivih in poučnih izvlečkov iz svojega polurnega govora o Slovencih, ki gaje imel nekaj dni prej v avstralskem senatu. Prisotni so njegova izvajanja pozdravili z navdušenim ploskanjem.
V zadnji točki programa ja g. Vladimir Menart govoril o pomenu 29. oktobra za Slovence v Avstraliji in v svetu.
Predstavljamo slovensko slikarsko in pleskarsko podjetje
SUNSHINE PAINTING SERVICE
PTY. LTD.
62-64 MONASH STREET, SUNSHINE, 3020 Tel. 311 1040, 311 8343
Lastnika : Jakob in Jim Korošec Svoji k svojim !