ES LO V E NIA LIBRE BUENOS AIKiSS 7. avgusta 1969 Težave ob itretjem svetu9 „Dana zgodovinska izkušnja in obstoječi položaj institucionaliziranega nasilja in brezvestnega zatiranja, ne kaže resničnega in učinkovitega izhoda, ki ne bi uporabil oboroženega boja naroda, ki teži k popolni osvoboditvi in vzpostavitvi resničnega socializma.“ Gornji stavek, ki bi lahko spadal v najboljše kodekse levičarskih revolucionarnih struj, je objavil v drugi polovici julija neki buenosaireški večernik, med zaključki zborovanja argentinskih duhovnikov tkim. tretjega sveta, ki je bilo v Colonia Caroya v Cordobi. Ta citat, in drugi njemu zelo podobni, so razburili duhove. Dvignilo se je toliko prahu, da nihče ni jasno videl za kaj gre. šele beseda buenosaireškega koadjutor-ja msgr. Aramburuja, in izjava skupine duhovnikov tretjega svet so postavile stvari na pravo mesto. Pa malo po~ Í glejmo razvoj. Struja duhovnikov, ki se imenujejo „Duhovniki tretjega sveta“ je nastala pred leti v Brazilu, zlasti ob delu bra-I zilskega škofa Dom Helder Cámara. Kmalu se je razširila na sosednje držali ve bi končno po vsem nerazvitem svetu. Tudi tu v Argentini je mnogo duhovnikov, ki pripadajo tej struji. Njihov namen je študij in reše- vanje socialnih problemov vernikov in ljudi nasploh. S socialnim delom se ti duhovniki približajo ljudem, da z zboljšanjem tvamih razmer, lažje širijo med ; njimi Kristusov nauk. Je pa pri njih, kot povsod, mnogo skrajnežev, ki ne poznajo mere, in tudi takih, ki pod pretvezo „tretjesvetstva“ prehajajo že na popolnoma politično polje, zlasti na levem področju. V to strujo se udinjajo tudi razni laiki, med katerimi pa je, kakor se včasih pokaže, tudi nekaj levičarske infiltracije. Ta struja in njena ideologija je sama po sebi nekaj pozitivnega, v kolikor predstavlja resničen interes do človeka in njegove časne in večne sreče. Je sicer zelo osovražena v raznih konzervativnih krogih zaradi svojega socialnega poudarka. Vendar, dokler ostaja v mejah krščanske etike, dotlej je iskren izraz širjenja Kristusovega evangelija. Sredi maja so imeli argentinski duhovniki tretjega sveta (nad 80) svoje zborovanje v Colonia Caroya v Cordobi. Proti koncu julija objavljeni „zaključki“ te konference so izzveneli v tako revolucionarnem in prevratnem duhu, da so bili upravičeno vznemirjeni vsi katoliški krogi. V takojšnjem odzivu so predstavniki istih duhovnikov, ki naj bi bili dokument podpisali, zanikali verodostojnost objavljene tvarine, zlasti tiste, ki govori o oboroženem boju, socializmu, delitvi hierarhije in raznih teoloških vidikih procesa. „Hočejo nas zapeljati in vplesti v psihološko kampanjo, da bi nas onesposobili“, je zatrjeval eden izmed duhovnikov. Buenosaireški koadjutor, nadškof A-ramburu je, v dokončno razjasnitev položaja, objavil zadevno izjavo. Poleg zatrditve, da je ves dokument poneverjen, analizira njegovo vsebino, ter, točko za točko, odgovarja na trditve. Zelo jasen je, ko govori o socializmu. „Izkoriščanje liberalnega kapitalizma ne opravičuje enostavne vpeljave kolektivističnega in totalitarističnega socializma in še najmanj marksizma.“ Kar se tiče nasilja, je papež Pavel VI. v Bogotá poudaril, da ,,ni krščansko ne evangeljsko“. Mons. Aramburu se ustavi še ob „delitvi hierarhije“: ,,To bi bila temeljna in nekrščanska ločitev“, ter opozarja na svetopisemsko prerokovanje: „.Udaril bom pastirja, da se razkrope ovce“. Po našem mnenju tiči prav v tem celotna uganka: Odkor je prišel udarec? Kje je časopis dobil lažni tekst? Kdo je dal objaviti izmišljene zaključke? Položaj se je sicer razjasnil in harmonija vlada med hierarhijo in duhovniki. A kaj bo, če bi se ti dogodki ponavljali? Zaključek je, da se v ozadju gibljejo komunistične sile in liberalni interesi. Obojim je mnogo do tega, da bi razvpili „revolucionarnost“ duhovnikov tretjega sveta, in povzročili prelom med njimi in hierarhijo. S tem bi največjo škodo utrpela Cerkev sama. Hierarhija bi bila izolirana, te duhovniške skupine pa po- ROMENI S® NAVDUŠEN® SPREJEM NSXDNA Moskva je nezadovoljna Kakor smo že poročali v prejšnji številki, je Nixon izkoristil svoj obisk v Tajlandiji za kratek skok v bližnji Saigon. Tam je imel razgovore z južno-vietnamskim predsednikom Van Thieu-jem in drugimi južnovietnamskimi političnimi osebnostmi o vietnamski vojni. Nixon je poudaril, da dalje, kakor sca šla ZDA in Vietnam v mirovnih ponudbah komunistom, ne moreta iti. Odslej naprej ima zakljtočno odgovornost za mir ali nadaljevanje vojne Severni Vietnam. Nixon in Van Thieu sta tudi govorila o umiku 25000 ameriških vojakov iz Južnega Vietnama, ki bo izvršen do konca tega meseca. Glede nadaljnjih u-mikov ameriškega vojaštva sta oba predsednika ugotovila, da bodo odvisni od nadaljnjega razvoja položaja. Nixon se je iz Saigona odpeljal na bližnjo severnoameriško vojaško postojanko na bojišču, kjer je odlikoval nekatere vojake, se z njimi razgovarjal in ugotovil, da je morala ameriškega vojaštva v Vietnama na višini. V Parizu je med Nixonovim obiskom v Saigonu komunistična delegacija dala Izjavo, da bo mir v Vietnamu odvisen od popolnega umika severnoameriških vojaških oddelkov iz Vietnama. „'Naš cilj je popoln umik ameriških čet iz Vietnama“, je pribil komunistični govornik. Iz Vietnama je Nixon odletel v Indijo, kjer ga je pozdravila indijska predsednica Indira Ghandi. Ta je prišla na dan s staro indijsko bojaznijo pakistanske nevarnosti in zahtevala od Nixona, naj doseže, da ZDA ne bodo več pošiljala orožja Pakistanu. Prav tako se Indija boji rdeče Kitajske, ima pa tudi težke probleme s prehrano svojega prebivalstva in sploh s problemom ohranitve države kot take. Po mnogih indijskih pokrajinah zlasti komunistični agitatorji sejejo ideje o odcepitvi ter se Indija spreminja v silno nestabilno državo. V Pakistanu, ki je bila Nixonova zadnja postaja v Aziji, je Nixon poslušal pritožbe proti Indiji in tudi proti rdeči Kitajski, ugotovil pa je, da so razmere v tej državi bolj urejene, kakor v Indiji. Tudi pakistanski politični voditelji, ki so imeli razgovore z Nixonom, so se predvsem zanimali za Nixonovo novo politično strategijo v Aziji, po kateri bodo morale posamezne azijske države same skrbeti za svojo varnost pred kitajsko ali sovjetsko komunistično nevarnostjo. ZDA jim bodo pomagale, toda samo z materialom in gospodarsko pomočjo, ne nameravajo pa več pošiljati svojega vojaštva na to področje. Iz Pakistana je Nixon odletel v Bukarešto, romunsko prestolnico, kjer ga je z navdušenjem pričakalo na ulicah nad en milijon ljudi. Romunski komunistični predsednik Ceaucescu ga je pozdravil z vsemi častmi svoje vlade. Nixon je v Bukarešti izjavil, da ZDA želijo vzpostaviti z vsemi državami, ne glede na njihovo ideološko ali politično stališče, normalne odnose za zagotovitev svetovnega miru. „Pripravljeni smo odgovoriti na napore sleherne države, ki hoče imeti z nami normalne odnose. Smo prožni v metodah, s katerimi je treba iskati in graditi mir,“ je zaključil Nixon. Ceaucescu je v splošno zadovoljstvo romunskega prebivalstva, ki se vsa leta po drugi svetovni vojni ozira na Zapad v strahu pred Sovjetsko zvezo, poudaril, da Romunija priznava Severni Ameriki zasluge za širjenje civilizacije in napredka. Povedal pa mu je tudi, da Romunija vztraja, kakor druge komunistične države, na zahtevi po popolnem ameriškem umiku iz Vietnama. Sovjetsko časopisje in tisk sovjetskih satelitov, razen jugoslovanski in romunski, je o Nixonovem obisku v Romuniji poročal na kratko. Sovjetska Pravda je objavila uvodnik, v katerem opozarja sovjetske satelite na „novo nevarnost ameriškega imperializma“. V uvodi Pravda omenja zrahljane odnose med Moskvo in njenimi sateliti in piše: „Formacija nove vrste mednarodnih odnosov in razvoj bratske zveze sociali stičnih držav je tudi leglo nesporazumov, ki lahko nastanejo med njimi. To' da te težave, smatrajo komunisti, ne smejo zlomiti enotne fronte socialističnih držav v boju proti imperializmu," poziva Pravda. Beograjski: časopisje je pjsalo, da ..verjetno Romunija ne bo edina socialistična država, ki jo bo obiskal Nixon.“ Pred Nixonoyim potovanjem so v Beogradu razširili govorice, da bo Nixon vključil v svoj program tudi obisk v Beogradu. Ostalo satelitsko časopisje je na kratko poročalo o Nixonovem obisku v Romuniji in se tolažilo z ugotavlja njem, da „Ceaucescu ni odstopil od svoje začrtane politične linije med svojimi razgovori z Nixonom.“ Ob vračanju v ZDA se je Nixon za hip ustavil v Angliji, kjer je imel enourni razgovor z Wilsonom, ter sta oba predsednika ugotovila, da se v pogledih na svetovni razvoj v Aziji, Afriki in v sovjetskem bloku popolnoma strinjata. Nixon je ob vrnitvi v ZDA na wa-shingtonskem letališču izjavil, da je bila ena od glavnih stvari, ki jo je ugotovil med svojim potovanjem, dejstvo, da ljudje tako v Aziji kakor v Vzhodni Ena 11* j s< e exensa Los nuevos dirigentes del partido Comunista checoslovaco están de acuerdo con el Kremlin en el sentido, que sus predecesores del régimen de Dubček,violaron el acuerdo de Bratislava. Un artículo editorial, aparecido en “Rude Pravo” asevera que si el gobierno checoslovaco hubiera cumplido los puntos acordados, la invasión no se hubiera producido. La aparición de este artículo, que como tantos otros en la prensa checoslovaca, trata de justificar la brutal invasión soviética, marca el fin de un largo y triste proceso: el de la sojuzgación de un pueblo. Con un gobierno títere, con incontables patriotas presos, con la prensa amordazada, Checoslovaquia ha reingresado definitivamente en la órbita moscovita. Žalostno opravičevanje Novi češkoslovaški voditelji soglašajo z Moskvo, da so prejšnji voditelji z Dubcexom na čelu prelomili Bratislavsko pogodbo. V uvodniku, ki ga je objavil list Rude Pravo, je podana trditev, da če bi bila češkoslovaška vlada izpolnila svoje obveznosti po tej pogodbi, bi sovjeti ne zasedli države. Objava tega članka, ki skuša opravičiti, kakor tudi mnogih drugih, brutalno sovjetsko invazijo, zaključuje dolg in žalosten proces: podjarmljenje na-roda^Z lutkami na vladi, neštetimi rodoljubi zaprtimi, s potlačenim tiskom se je Češkoslovaška dokončno povrnila v sovjetsko sfero. I Z TEDNA T I D C Rumor, bivši italijanski predsednik, ma mesecema sta bili v komisijo vklju- ni mogel sestaviti nove italijanske vlade. Zato je podal ostavko ter je državni predsednik Saragat poveril to nalogo predsedniku senata Amintore Fanfani-ju. Tudi ta si te naloge ni ipal izvesti ter je zadevo spet predal v roke Ru-morju, ki je končno sestavil manjšinsko demokrščansko vlado s padamentariio podporo socialistov. Anatol Kuznecov, sovjetdri pisatelj, je zaprosil za politični azil v Angliji. Istočasno je objavil, da izstcija iz sovjetske komunistične partije in pisal pismo sovjetski vladi, v katerem jo prosi, naj ne preganja njegove žeie in sina ter njegovih sorodnikov; v drugem pismu, ki ga je poslal sovjetski pisateljski zvezi, pa sporoča, da prepoveduje nadaljnje razširjanje knjig, ki so v ZSSR izšle pod njegovim imenom, ker „nobena ni izšla takšna, i .ršno sem v originalu napisal.“ V britanskem časopisju namerava Kuznecov objaviti več ob-tožilnih člankov proti sovjetskemu režimu. Izjavil je: „Po dolgem, resnem premisleku sem prišel do popolne odklonitve marksizma-leninizmi.“ — Take ali podobne izjave nista rikdar dala Kocbek ali Djilas. ZDA in ZSSR sta vkljičili v 17 člansko komisijo, ki neprestaio zaseda v Ženevi, še nadaljnjih šest iržav: Nizozemsko, Madžarsko, Jugoslivijo, Pakistan, Maroko in Argentino. Pred dve- čeni tudi Japonska in Mongolija, tako da ta komisija trenutno šteje 25 članov. Norodom Sihaniuk, državni predsed-sednik Kambodže od leta I960 dalje, je objavil, da bo odstopil in prepustil položaj regentskemu svetu. Država naj dobi vlado, ki bo sama skrbela za varnost ter gospodarski napredek prebivalstva, je izjavil Szhaniuk. Michel Debré, francoski obrambni minister, je izjavil, da bo Francija v svoji zuranji politiki sledila smernicam, ki jih jo dal bivši predsednik De Gaulle. Izjava je povzročila razburjenje v Parizu in veliko vprašanj v Londonu Ir» Washingtonu vsled tega, ker je dal izjavo o zunanji politiki obrambni minister. Debré je tudi izjavil, da „mnoge e -tiske prestolnice že stoletja sanjaj ' pju francoskega vpliva v EU 11 »v an, : obrambni minister je predlagal, naj bi Arabci priznali reko Jordan za stalno mejo med Izraelom in arabskim svetom. Izrael pa bi tudi za stalno obdržal področje Gaze in sirijsko ozemlje Golan. Med Arabci njegov predlog seveda ni naletel na odobravanje. 'Stalni letalski in tankovski ter vojaški spojadi vzdolž sueškega prekopa se med Izraelom in Egiptom nadaljujejo, prav tako letalski boji med Sirijo in Izraelom. ■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■i Iz življenja in dogajanja Zopet poizkusi udan Argentini Evropi stremijo za mirom. Pavel VI. za pravice črnega kontinenta Ni dosegel premirja med Biafro in Nigerijo Papež Pavel VI. je imel v Kampali, glavnem mestu Ugande, govor, v katerem je poudaril, da bodo svetovne velesile morale prenehati z novim kolonializmom v nerazvitih deželah, prav tako pa mora prenehati tudi rasna diskriminacija, kjer še obstaja; nasprotniki, ki so v vojnem stanju, pa naj sedejo za zeleno mizo in se tam razgovore o svojih sporih. Pavel VI. je poudarjal, da imajo afriški narodi pravico do svobode pred kakršnim koli zatiranjem, bodisi gospodarskim ali političnim ali rasnim, ter pozval svetovne velesile, naj prenehajo tisnjene v nevarne skrajnosti. Izid bi bil porazen pod vsakim vidikom. Ob tem dogodku le še dve misli: Edinost in iskren razgovor je bistvene važnosti v vsaki ustanovi, tudi v Cerkvi, le po njih se razne struje povežejo k teženju po skupnem cilju v ozračju jasnosti idej. — Dialog (v tem primeru med duhovniki tretjega svet in raznimi levimi skupinami) bi bil možen le, kadar bi obe strani delovali odkrito; v nasprotnem primeru pride vedno, kot tu, do izrabljanja in kočno do onesposobitve tistega, ki sodeluje iskreno. T. M. s „podtalno vojno“, ki jo bojujejo na afriškem kontinentu za svoj vpliv. Opazovalci menijo, da je Pavel VI. tu mislil predvsem na Moskvo in Peking, ki vsiljujeta svojo komunistično doktrino nerazvitim afriškim narodom. Pozval je Afrikance, naj storijo vse. da bodo čim prej iz svojih vrst vzgojili svoje voditelje z zdravim pogledom na svet. Pavel VI je z žalostjo ugotovil, da ni mogel doseči, da bi Nigerija in Bia-fra ustavili državljanjsko vojno, vendar je pripravljen storiti vse, da bi se to zgodilo v najkrajšem času. „Kajti Afrika je že prešla stare čase in je zrela za novo dobo,“ je zaključil Pavel VI. svoj govor v ugandskem parlamentu. Pavel VI. je v Kampali govoril posebej z nigerijskim in posebej z bia-friškim delegatom. O vsebini njegovih razgovorov ni bilo z nobene strani, po predhodnem zadevnem dogovoru, izdano nobeno poročilo. Po vrnitvi v Vatikan je Pavel VI. izjavil, da smatra, da njegovi napori za končanje vojne v Nigeriji niso bili zaman. Ugotovil je tudi, da je afriško prebivalstvo „dobro, ponižno in vljudno“ in da se afriška Cerkev lepo razvija. Bo pa treba še vedno pošiljati misijonarje na afriški kontinent. Pretekli teden je bila Argentina zopet priča poizkusa državnega udara, ki ga pa, zaradi majhnega cosega nekateri imenujejo državni uda: „a cas-sette“. V četrtek 31. julija v jutranjih urah se je manjša skupina polastila kordobskega radija LV3, ter razglasila uporniški proglas, istočasno sta vodje upora, bivši brigadir Oliva ii advokat Beveraggi Allende šla k šeiu policije ter zahtevala, da jima predi vodstvo. Potek dogodkov označujejo »pazovalci kot višek mirnosti in humorja Šef policije polkovnik Romanutti ji je najprej povabil na kavo, nato pa, ko je videl, da je stvar resna, dal ,gostoma“ na izbiro tri možnosti: da ga onadva zapreta kot ujetnika, da on iju zapre, ali pa da odideta v dveh minutah. Upornika sta izbrala to zadnjo možnost in jo hitro popihala, čez malo časa so ju, kot vse ostale, prijeli in zaprli. Vseh skupaj je bilo točno 11, „ravno prav za nogometno ekipo“, kot ironizira neki buenosaireški tednik. Poleg vesele strani tega dogodka, je treba malo točneje pogledati, kakšno je ozadje. Opazovalci menijo, da je ta skupina del večje mreže, ki je pripravljala upor proti sedanji vladi in jo je vodil gen. Labanca, katerega so odstavili, kot smo že poročali. V Cordobi se nahajajoči prevratniki so računali, da se jim bodo pridružili vsi člani te organizacije, ki so še v svobodi, nekateri s poveljstvom v vojski sami, zlasti pa so mislili na široko podporo ljudstva. To bi bilo sicer možno, če upoštevamo, da je Cordoba vedno bila najbolj upoma provinca; a to pot je strel zgrešil, oziroma zadel v prazno. Vendar tudi v primeru vičje vstaje, ta ne bi imela nobenih izgledov uspeha. Sploh je bila vsa stvar giozno naivno pripravljena. Medtem pa se je predsednik države gen. Ongania mudil na kratkih počitnicah na argentinskem jugu. Kljub tem dogodkom, kakor tudi raznim novicam (neutemeljenim) o nekih nemirih v vojski, je mimo preživel odmerjeno dobo in se pred dnevi zopet vrnil v Buenos Aires. Rezultat vsega: Argentinska Revolucija gre mimo svojo pot, počasi (morda prepočasi) svojim ciljem naproti. Od guvernerjev do sindikalistov Konferenca guvernerjev vseh provinc v Buenos Airesu ni, kljub pričakovanju, prinesla nič novega. V sklopu zborovanja so bile sicer dane razne norme o bodočem delovanju, a se niso tikale morebitnih sprememb v vladni ideologiji „soudeležbe“ niti tako težko pričakovane „socialne dobe“. Kot iz-gleda, bo to dvoje še nekoliko počakalo. Na drugem prizorišču, na gremial-nem področju, pa je vladni delegat Valentin Suarez dosegel uspeh in se končno nastanil v poslopju glavne delavske konfederacije. Ker dalj časa ni bilo izgleda, da bi lahko to storil mirnim potom, je zagrozil, da bo odstopil, na kar bi vlada imenovala drugega, manj obzirnega. Tega so se sindikalisti zbali in tako organizirali „predajo“ poslopja. Pet minut prej, preden je Siuarez prišel, pretekli torek 29. julija, do vrat CGT, so sindikalisti zapustili poslopje pri stranskih vratih. Od tu naprej, upajo opazovalci, se bo delo normalizacije na sindikalnem polju mnogo bolj hitro in uspešno nadaljevalo. NEMIR V SVETU Na 19. kongresu „Cerkve v stiski“ so bili zastopani tudi Slovenci. Nemir v svetu je bila vsebina 19. kongresa „Cerkve v stiski“, ki je bil ad 23. do 27. julija letos v Koenigsteinu v Nemčiji. Bilo je nad 400 udeležencev .z 27 narodov. Kot vse zadnje kongrese je tudi tega vodil škof Kindermann, pomožni škof iz Hildesheima. Poleg vrste katoliških hierarhov so bili tudi pravoslavni in evangelijski, zastopniki nemških in avstrijskih škofij, opaziti je bilo vrsto redovnic in redovnikov, zastopnike društev kot Pax Romana. Slovenci so bili štirje. Papežev pozdrav in blagoslov je spo- j ročjl kard. Villot; lepo pismo je napisal kardinal Confalonieri. Zapadno nemško državo je zastopal podpredsednik skupščine dr. R. Jäger. Posebej je pozdravil kongres kard. Suenens. Dr. O. Kimminich iz Regensburga je imel uvodno predavanje o vzrokih nemira v svetu. Vkljub silnemu napredku v znanosti in tehniki, je izjavil, živi človeštvo v strahu pred uničevalno vojno. Društvo narodov, ki je hotelo uvesti sistem kolektivne varnosti, je odpovedalo zaradi trenja med dvema velesilama. Za vse sisteme velja spremenljivost; tako za industrijsko kulturo, za gospodarstvo, za državo in vsa druga združevanja. Težave v prilagoditvi vodijo pri posameznikih do živčnih težav, pri družbi do uničenja institucij. In zadnji vzrok nemira je pomanjkanje prilagoditve celotnega mednarodnega sistema. Iz teh misli je izšel naslednji predavatelj prof. dr. W. de Vries iz Rima, ki je govoril o svobodi vesti in svobodi religije. Svoboda v religiji ne pomeni tolerance, ker je vprašanje resnice treba uskladiti s svobodo. Potrebno je uresničiti naravno pravo, ki zaradi spoštovanja človekove \)sebnosti pusti svobodo tudi zmoti. „Človek, ki je zapadel zmoti, ne preneha biti človek in ne izgubi svoje osebnosti“ (Pacem in terris). Svoboda tudi pomeni zaupanje v moč resnice, Cerkev pokaže mjlepše na evangeljsko resnico z zaupanem vanjo. Vatikanski koncil je pokazal, da je zvestoba 'resnici združljiva s svobodo. Kako je s težnjo po svobodi v komunističnih državah, je bilo Väslednje predavanje v petek 25. julija.'Govoril je drl Karl Ströhm iz Münchna.' Poka-~al j*, -/.lasti na primerih sovjetske- Rusije,: da ni mogoče uničiti težnje po svobodi. Podobno poročilo je podal že v lanskem Zborniku Svob. -Slovenije dr. T! ‘Debeljak. Jl*k Popoldan so podajali h:'.ro9 stanju vere in Cerkve v j , .. ¿h, za' Ukrajino, - Rusije--^ - -tsfe.- Poročila so: bila zarirnivaV vet so podajala podatke prav do zadnjih dni. Zvečer v petek je bila ona lepa pobožnost, ko narodi molijo zase in za vse druge narode. Obenem se pa pri-žgo luči za vsak narod posebej. Kakor je preprosto, gane molitev, ki prosi za konec trpljenja in za versko svobodo. Prejšnji večer je bila skupna ekumenska pobožnost, ko so bili v skupni molitvi pred oltarjem zastopniki katoliške, pravoslavne in evangeljskih cerkva. Skupno petje in skupna molitev je poudarila skupnost krščanskih verstev.. Sobota pa je bila posvečena Daljnemu vzhodu. Dr. Kuo Heng-yu iz Berlina je govoril o kitajski revoluciji in Mao Tse-tungu. Podal je zgodovinski razvoj in sedanje stanje po številu naj-večjega naroda na svetu. Tudi popoldan je bil še posvečen Kitajski. Tako je govoril o človeških pravicah v sedanji ljudski republiki Kitajski dr. E. Kroker, o situaciji glede religije in verstev tr)i dr. J. Wangwen. Končno 'pa je Mark Traboini podal še poročilo o verskem stanju v Albaniji, ki je evropski satelit Kitajske. Razvila se je zanimiva debata, ki se je dotaknila tudi stanja albanske manjšine v Jugoslaviji. Večerni program je odpadel, ker je povabljena ukrajinska grupa iz Bonna odpovedala svoj prihod. Pripomniti moramo, da je vse dneve bilo zelo vroče in je redno toplomer kazal nad 30 stopinj. V neddjo zjutraj je bila vzhodna liturgija, Dri kateri je pel bizantinski zbor iz Nkozemske, ki že vsa leta prihaja na longrese. Da je liturgija privlačna, je znamenje tudi to, da je bila Cerkev pj>lna. Vodil je ukrajinski škof 'Planton ¿prnyljak. Zakljuiek kongresa je bil potem spet v dvorani, kjer je prelat Hanssler iz Bad Godesberga povedal, kako naj kristjani ,‘sftrbe, da bo čim manj nemira v svetu in kaj naj k temu doprinaša. naša veva. ^ nemir prav zato, ker je v svetu. Pomaga ji 'Kristusom evangelij, ki govori o nemiru, kristjan pa nima razloga za strah, saj je .Kristus svet premagal!“ Počastitev sv. Cirila in Metoda vri Nemcih Predstavnik Slovencev dr. Metod Turnšek je daroval regensburškemu škofu slovenske umetnine Starodavni Regensburg ob Donavi, ki poleg Salzburga, Passaua in Frei-singa zavzema častno vlogo pri pokristjanjenju Bavarcev in sosednjih narodov, je v nedeljo 6. julija, na dan pred godom sv. Cirila in Metoda, slovesno proslavil 1.100-letnico smrti sv. Cirila Solunskega, čigar smrt (14 februarja) so najprej nad vse slovesno proslavili v Rimu. Sedanji regensburški škof dr. Rudolf Graber, ki mu je v nemškem epi-sk opatu poverjen referat za pravoslavje in je vodja ekumenične komisije, je za proslavo izbral poletni cirilmetodij-ski praznik. Na proslavo ie povabil tudi voditelje odn. zastopnike vzhodnih cerkva, nekatere vzhodne katoliške škofe in cirilmetodijske kulturne delavce iz Avstrije. Svečane proslave, ki je bila najprej v stolnici, nato pa v škofijskem dvorcu, so se poleg prominentnih domačih gostov udeležili: škof. msgr. Pichler iz Banje Luke kot hrvatski zastopnik; do- ■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■«•■•■■■■■■■■■■■■■■a1 Pokliči prijatelja, ali ni morda česa storil, in če je storil, da ne bo zopet storil! Pokliči prijatelja, ali ni česa rekel, in če je rekel, da ne bo ponovil! Pokliči prijatelja, — zakaj večkrat je le obrekovanje; zato ne zaupaj vsaki govorici ! Sveto pismo, Sirah XIX, 13 ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a*■■■■■■■■■■■■■■•«■■■■■•< cent bogoslovne fakultete v Sofiji in zastopnik bolgarskega patriarha Ki-rila, prof. Živanov; bivši dekan pravoslavne bogoslovne fakultete v Beogradu prof. dr. Dimitrijevič; docent na dunajski univerzi dr. Zagiba (Slovak) ter s Koroškega pisatelj dr. Metod Turnšek. Mogočno zvonjenje regensburških stolnih zvonov je vabilo vernike v veličastno stolnico. Pred vhodom se je zbralo nad 200 regensburških „Stolnih vrabčkov“ (Domspatzen), ki so v lepih mi-nistrantovskih oblačilih in s krasnim petjem sprejeli v stolnico svojega škofa in goste. Med slovesno mašo, ki jo je daroval regensburški nadpastir v latinščini, je škof dr. Graber imel lep nagovor v počastitev sv. Cirila — Konstantina in ga prikazal kot velikega svetnika in izrednega moža v zgodovini katoliške cerkve. Med sv. mašo so si katoliški vzhodni (pravoslavni) zastopniki izmenjali z objemom poljub miru in prijateljstva. Po sv. maši je zadonela po vsej cerkvi mogočna zahyalna pesem v nemščini. Nato je bila v škofijskem dvorcu za izbrance intimna slovesnost, ko je regensburški škof znova sprejel osebno drage goste in se jim zahvalil za udeležbo na proslavi. Tudi gostje so izrekli tople besede za tako lepo prireditev in izročili škofu dr. Rudolfu Graberju in stolnemu kapitlju svoja darila. Bolgarski zastopnik je podaril knjigo bolgarskih cerkvenih fresk, slovenski zastopnik, dr. Metod Turnšek, pa je poklonil tri velike podobe sv. Cirila in Metoda ter škofa Slomška, ustanovitelja bratovščine sv. Cirila in Metoda za cerkveno zedinjenje. Slovenske umetnine Slavka Pengova, Staneta Kregarja in Toneta Kralja so bile vsem na moč všeč. !■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Zanemarjanje zasebnega kmeta in pretiran luksus V zadnji razpravi zveznega gospodarskega zbora o gibanjih v gospodarstvu so meseca julija razpravljali o nestabilnosti gospodarstva. Med govorniki je bil tudi slovenski poslanec Anton Petkovšek, ki je med drugim izvajal dobesedno tole: „Vprašam se na primer, ali je danes — po toliko letih —j še potrebno, da dežela, ki ima tako bpgate možnosti za kmetijstvo, uvaža danes maslo., jutri meso, danes ima preveč mesa, pa ga ne izvaža, čez nekaj let pa ga mora spet uvažati. Ko človek prebira časopise za tri leta nazaj, dobi vtis, da v Jugoslaviji sploh nimaijio rodovitne zemlje. Kratko malo dobi človek vtis nekakšne zarote, iz kateie je mogoče razbrati, da smo nemara, na področju kmetijstva gledali na ra|t družbenega kmetijstva, smo pa nemara konservi-rali za 20 let zasebnega kmeta, ki tako glede na številčnost kot' glede na obseg zemlje ni dal toliko, kolikor bi .Tudi, katoliška- Cerkev čuti rnnp-p.i: saj ni bjliVihog^čs skoraj nikjer —t5«- prebrati, kakšni so njegovi uspehi v I. Kunstelj tem času. Zame je ta del kmetijstva velikanska rezerva v vseh evropskih državah, ne samo pri nas. In menim, da prav te rezerve nismo aktivirali in iz ukrepov in politike ne morem ugotoviti, ali jo sploh hočemo aktivirati. Druga, morda nekoliko važnejša stvar je vprašanje, kako zmanjšati neekonomsko trošenje denarja pri delu prebivalstva. Nedvomno lahko dandanes ugotovimo, da imamo praktično hipertrofijo počitniških hišic, luksuznih avtomobilov, in še drugih stvari, ki so, če to primerjamo s prebivalstvom nekaterih zahodnih držav, dosti številnejše in po tem, koliko pride take potrošnje na del prebivalstva, bolj poudar -jeneA---------- •— ----:------------- Kakor da »imamo morja r. 19. kongres „Cerkve v stiski“, ki je ¡zasedal od 23. do 27. julija v König- steinu je sprejel sledečo resolucij o: STRAH vznemirja človeštvo v atomski dobi zaradi globalne napetosti med velikimi bloki. STRAH ni konstruktiven činitelj. Zato smo esi poklicani, da doprine-semo vsak svoj delež, da ga preženemo. Za rešitev miru je brezpogojno potrebno IEDNARODNÖ SODELOVANJE, katerega nujna predpostavka je duhovna svoboda na obeh straneh, če ne bo vzajemne opore na s vrt ovni ravni, mnogih vprašanj, kot npr- stiske dežel, ki so v razvejiti stopnji, ne bo mogoče rešiti. Tudi skorajšnja uresničitev evropske skupnosti je pogoj za rešitev perečih vprašanj. Nemir nastane povsod tam, kjer so človeški pravice prikrajšane, kjer prezirajo samoodločbo narodov in kjer ne priznajo od Stvarnika danega človeškega dostojanstva. Z veliko žalostjo ugotavlja kongres, da je ve rdi a svoboda v mnogih deželah še vedno zatirana. Z veseljem pokaže kongres na dejstvo, da je Ctrkev zlasti v zadnjih desetletjih postala zagovornik vseh zatiranih, svobode in človeškega dostojanstva. Cerkev pa bo mogla s tem večjo verodostojnostjo zahtevati versko svobodo in priznanje človeškega dostojanstva, čimbolj bo sama jemala resno versko svobodo in čloreško dostojanstvo v smislu II. vatikanskega koncila. Kongres smatra nemir mladine za upravičeno skrb, če izhaja iz neugodja nad krivičnim stanjem in ga vodi čut soodgovornosti. Mi kristjani imamo nalogo svet spremeniti, toda ne s silo, ampak z vplivom brez sile. Za kristjana ni nobeno stanje brezupno. Povsod po svetu raste hrepenenje po miru. Nemir pa bo povsem izkoreninjen in premagan, če bomo v vsakem človeku spoštovali božjo podobo in se bomo sami zavedali polne ogovornosti pred Bogom. Ob poslanskih vprašanjih na zadnjem zasedanju zveznega gospodarskega zbora je poslanec dr. Franc Sunčič sprožil vprašanje odškodnine, ki jo plačuje Italija za ribolov v našem obal-neiri morju. Že pred leti so republiški organi SR Slovenije predlagali zveznim organom, naj bi spremenili zakon o u-porabi odškodnine za gospodarski ribolov v obalnem morju, ker je v tem predpisu omenjeno vprašanje nepravično u-rejeno. Določeno je namreč, da sta od odškodnine, ki jo plačuje Italija, upravičeni le SR črna gora in SR Hrvat-ska, Slovenija pa je izpadla, čeprav ima tudi ona delček morja. Po brezuspešnih intervencijah so republiški organi letos ponovno predlagali zveznim organom petjem spremili v stolnico svojega škofa njih treh letih so izplačane odškodnin«; znašale več kot 61 milijonov novih dinarjev. Naše podjetje „Delamaris“ iz Izole, ki ima 13% ribiških ladij od skupnega števila vseh ribiških ladij v Jugoslaviji in njen ulov znaša 10—11% celotnega jugoslovanskega morskega ri bolova, pa ni moglo dobiti nobenih kreditov iz teh sredstev, čeprav bi bilo do njih upravičeno vsaj v višini razmerja; svojega deleža ribiškega ladjevja in u-lova v merilu celotne Jugoslavije. Tako torej piše Delo. Pri tem pa nič ne vpraša, kje so Kardelj, Ribičič in drugi slovenski komunisti, ki imajo v Jugoslaviji veliko besedo, in zakaj ne branijo slovenskih interesov. Ali ne vidijo številnih krivic, ki jih trpe Slovenci na raznih področjih: pri pomorskem prometu, kjer imajo hrvatske pomorske družbe vse najboljše pomorske proge takorekoč v zakupu: enako je z letalskim prometom. Devizna politika je taka, da daje Sloveniji polovico manj kot bi morala dobiti. Pri gradnji cest in železnic Slovenija sploh na vrsto ne pride in če kaj naredi, mora napraviti z lastnimi sredstvi. Ni čudno, da so doma vedno glasnejše zahteve po politič ni in gospodarski samostojnosti sloven ske republike. - Mati — nikarI število rojstev v «Sloveniji pada. Siplav ni le uradno dovoljen, ampak ga propagirajo in celo poveličujejo. Zato je tudi velik del javnosti mnenja, da je vsako nezaželeno nosečnost zaključiti s splavom. Vsi ugovori so brezuspešni. Morda bi bil učinkovit način, kot je izražen v pesmi, ki je izšla v celovškem mesečniku Družina in dom pod šifro CK. Takole se glasi Tako bi rad sonce zagledal in zvezde, jezera, slapove... nabral bi ti šopek cvetic in tebi jih, mati, podaril. Mati — nikar! Tako bi rad videl ljubeč tvoj obraz, ki nežno se sklanja nad mano... varno bi stisnil se k tebi in šepnil: „Mamica — hvala! Ti Bi mi dala-življenje in — sebe in zvezde, jezera, slapove.^. K sebi me stisni, tesno me objemi, da me kdo ne ukrade...!“ Bogastvo in revščina po svetu BRALI SMO ,2Ve vemo, kaj hi radi“ Moč in vpliv Zveze komunistov nista danes sama po sebi in vnaprej. Možno ju je uresničiti tedaj, če je Zveza komunistov zmožna v procesu lastnega nenehnega presnavljanja povezovati teorijo s prakso in hotenji naprednih delovnih ljudi ter na tej podlagi bogatiti in razvijati teoretično misel in vsakodnevno prakso. Dokler občutka te usod- ne povezanosti ni, tudi ni zaželenega učinka akcij komunistov. Zato se nam dogaja, da marsikdaj ne vemo, kaj bi radi. čedalje jasneje je le spoznanje, da z veliko in velikimi besedami ne moremo vedno tudi opravičiti skromnih dejanj. F. Mirtič: Teorije in praksa, Ljubljana, 1969, št. 5. Mednarodna banka za obnovo in napredek v Washingtonu je tudi letos — kot že prešnja leta •—■ izdala svetovni atlas z najnovejšimi podatki o številu prebivalstva in o narodnem dohodku v posameznih državah. Tako vidimo, da ponekod prebivalstvo počasi narašča, drugod hitreje, in moremo govoriti o tako imenovani „demografski eksploziji“. Posebno zanimivi pa so podatki o narodnem dohodku. Glede števila prebivalstva so zanimivi naslednji podatki: Šest držav je na svetu, ki imajo nad 100 milijonov prebivalcev in sicer imajo: Kitajska 710, Indija 498, Sovjetija 233, Združene države 196, Pakistan 117 in Indonezija 107 milijonov prebivalcev. Po podatkih tega atlasa ima Argentina 22,691.000 prebivalcev, Jugoslavija pa 19.735.0*00 Navedene so samo države, ki imajo nad milijon prebivalcev. Od teh je deset držav, ki imajo manj prebivalcev kot jih ima Slovenija. Narodni dohodek, porazdeljen na prebivalce pa da naslednjo sliko. Ako bi ves narodni dohodek enega leta razdelili enakomerno med vse prebivalce v državi, bi prišlo na enega prebivalca: v Združenih državah 3520, v Kuvajtu 3410, na Švedskem 2270, v Švici 2250, v Kanadi 2240 dolarjev. To so edine države na svetu, kjer znaša narodni dohodek nad 2000 dolarjev na o-sebo. V vseh ostalih državah je narodni dohodek manjši, ponekod kar neverjetno majhen. V 24 državah je narodni dohodek manjši od 100 dolarjev na prebivalca. V Indiji pride npr. na prebivalca letno samo 90 dolarjev, enako v Pakistanu; v novih afriških in azijskih državah pa je narodni dohodek od 80 do 40 dolarjev na prebivalca. V Argentini pride 780 dolarjev na prebivalca, v Jugoslaviji pa 510 dolarjev, v Sovjetiji 890, v Zahodni Nemčiji 1700, v Vzhod ni pa 1220 dolarjev. Svetovno povprečje je 300 dolarjev. Atlas ugotavlja, da živita dve tretjini prebivalcev na svetu v revščini. Majhen narodni dohodek in še ta nepravično razdeljen med prebivalce zahteva nujne in temeljne reforme ter pomoč bogatih držav revnim, da si ustvarijo večji narodni dohodek in s tem možnost za večji zaslužek. „Molči! Rodil se še nisi in že mi kričiš! (Nekoč sem sanjala o tebi, o tvojih ročicah, in modrih očeh...) A sedaj — grem, da kirurški te nož zabode, zakolje... - za bedni užitek noči!“ Nebo! Ne daj! da jaz bi bil poleg ta strašni trenutek, ko se bo srečala mati s temi očmi, ki niso nikoli videle sonca! Sodobni češki humor Domoljuben Čeh, še ves ogorčen zaradi sovjetske invazije, je moral po nujnih opravkih v Moskvo. Rusi so ga zelo prijazno sprejeli. Čehu se je zdelo dobrikanje neiskreno. Povedal jim je: „Kar pustite me! Mislite si, kako bi se vi počutili, če bi Čehi vdrli v Moskvo, aretirali vašo vlado in...“ Prekinil ga je Rus: ,,0, imeli bi vas za največje dobrotnike!“ Tuj časnikar je vprašal Čeha v Pragi: „Kako vi Čehi nagovarjate ruske vojake? Ali jim pravite bratje ali samo prijatelji?“ „Pravimo jim bratje, kajpak. Prijatelje si izbiramo sami.“ Vprašali so Čeha, če se mu zdi Češkoslovaška res normalizirana, kot trdi Kremelj. „Res, res,“ je rekel Čeh. „Pa kako je prišlo do normalizacije?“ „Jako preprosto. Dubčeka niso odstranili do kraja. Dub je padel, čeka je ostala.“ (Dub je v češčini hrast (dob), čeka [ je tajna sovjetska policija.) LJUBLJANA.— Orkester slovenske filharmonije je gostoval 7. julija na Danskem v Köbenhavnu pod vodstvom dirigenta Boga Leskovica. Orkester je nastopil v skoro polni koncertni dvorani, ki sprejme okrog 1900 poslušalcev. Ljubljanski filharmoniki so izvajali dela Ive Malca, Bele Bartoka in Antonina Dvoraka. MARIBOR.— Od 6. do 11. julija je bilo v Mariboru že šesto srečanje pisateljev alpskih dežel. Letos se ga je udeležilo okrog 140 pisateljev in Italije, Švice Zah. Nemčije, Francije, Avstrije in Jugoslavije. Kot gosta sta se srečanja udeležila tudi dva pisatelja iz ÖSSR. Srečanje je pripravil pododbor društva slovenskih pisateljev v Mariboru. Uvodni pozdrav je imel ravnatelj umetnostne galerije prof. Branko Rudolf. Republiški izvršni svet je predstavljal dr. Vladimir Vračič. V imenu Društva slovenskih pisateljev je pozdravil udeležence Ciril Kosmač, v imenu Slovenske Akademije znanosti ir umetnosti pa dr. Bratko Kreft. Od gc-fftov je v imenu italijanskih pisateljev pozdravil srečanje Hugo Fasolo iz Benetk, za avstrijske pisatelje pa je govoril dr. Herman Kuprian iz Insbrucka. Posebno toplo je bil pozdravljen Pierin Ratti iz Švice, ki je spregovoril kot zastopnik pisateljev, ki še pišejo v re-toromanskem jeziku. Prvi dan sta imela predavanje dr. Anton Slodnjak in prof. Mira Medved in sicer: ^Slovenska lrteralura in ropska literatura“, ter „Pokrajina v slovenski literaturi devetnajstega stoletja“. S koreferatom sta nastopila Nikolaj Dutsch (ZRN) in dr. Erick Prunč (Avstrija). Razgovor je vodil Jaro Dolar. Ob tej priložnosti je bila v viteški dvorani razstava „Tisoč knjig, založbe Obzorja“. ■Sedmega julija je bil v novo odprti dvorani .Filmskega gledališča v Mariboru simpozij, na katerem so sodelovali: dr. Hermann Holzmann iz Avstrije, Mirko Šoštarič (Slovenija), dr. Boris Kuhar (Slovenija), dr. Pierin Ratti iz -Švice,Jtoref er enti: Jakob Streit (Švica), Arthur Miller (Švica), dr. Herbert Schindler (ZRN). Ta dan je razgovor vodil Bruno Hartman, ravnatelj Študijske knjižnice v Mariboru. Teme so1 bile v glavnem posvečene etnografskim problemom dežel, iz katerih so . bili govorniki. Tretjega dne srečanja je bil zaključni del ponovno v obliki simpozija. Govorili so o problematiki moderne lirike (dr. Hans Berger, Avstrija). Predavanje z isto temo je imel tudi dr. France Bernik, seveda s slovenskimi primeri. Dr. W alter* Zitzcnbachcr iz Gradca je govoril o vrednotenju moderne lirike, Branko Rudolf o problemu moderne umetnosti, Helga Leitner iz Avstrije o položaju pisatelja danes, Paul Wimmer z Dunaja o umetnosti ali artistiki, Jean Charles Lombard (Francija) pa je govoril o somraku in lažni umetnosti. Diskusijski vodja je bil zopet Jaro Dolar. Vsi referati so bili že pred začetkom srečanja prevedeni v slovenščino oz. nemščino, ker sta bila glavna jezika tega srečanja, KOPER.— Obalna turistična zveza iz Kopra je letos v dneh od 22. do 24. julija organizirala že deseti Folklorni festival. Geslo letošnjega festivala je bilo „človek — zemlja ■— ples“. Na otvoritvenem večeru so nastopile izvirne slovenske skupine z večerom slovenskih ljudskih pesmi in plesov. Tri indvajsetega je imel v Izoli koncert SKUD VLADO TASEVSKI iz Skopja, v Portorožu pa se je občinstvu predstavila akademska folklorna skupina FRRANCE MAROLT iz Ljubljane. V naslednjih dneh so pa nastopali tudi ansambli iz Beograda, Zagreba in Skopja. Od 22. do 26 julija pa je bila v koprski galeriji razstava originalnih narodnih noš iz Jugoslavije. LJUBLJANA.— Govejega mesa primanjkuje in to sredi turistične sezone. Lani mesa ni primanjkovalo in tudi ni bilo predrago. Letošnje primanjkovanje je posledica nesmiselnega gospodarjenja, ker so lani poklali 90 odstotkov mladih telet. Letos je v družbenih hlevih le na vsakem osmem stojišču po ena žival. V kmečkih hlevih je pa tudi premalo živine. Kljub temu se je v prvih štirih mesecih letošnjega leta izvoz živine iz Jugoslavije dvignil na 422 milijonov Novih dinarjev,nasproti 276 milijonov kolikor je znašal ta izvoz v istem obdobju lanskega leta. Izvoz je sicer v maju zastal, toda brezglavna politika se maščuje že sedaj in se bo še nekaj časa. MARIBOR.— Letošnji pridelek sadja bo povprečen. Za odkup kmečkega sadja še ni preskrbljeno. „Povrtnina“, ki je sklenila pogodbe za več kot 350 vagonov sadja bo poizkušala najti kupce v drugih krajih države. Za prodajo v svojih prodajalnah ne rabi več kot 100 vagonov. Agrokombinat Maribor pa bo večino letošnjega pridelka sadja vskla-diščil v novi. hladilnici in ga bo dal na trg spomladi, ko ga navadno začne primanjkovati. Cene bodo letos ostale v glavnem nespremenjene. Za kilogram prvovrstnih jabolk bodo sadjarji dooili 1.20 din. __________ LJUBLJANA,— Znova bolniški razredi? Tak je naslov člankom, ki jih je objavil sredi julija v Ljubljani primarij dr. Tone Žel, ki nastopa odločno proti samoplačinskim ordinacijam. Dr. Žel vidi nevarnost, da je to začetek različnih razredov (boljša nega, hrana, ležišče in podobno), ker bodo samoplačniške ordinacije v ljubljanski klinični bolnici začeli posnemati tudi drugi zavodi. Poudarja, da je bilo treba skoraj eno generacijo, da je uspelo pri velikem delu bolnikov odstraniti nezaupanje do sedanje oblike obveznega zdravstvenega zavarovanja. Sprašuje se, če z ozirom na dejstvo, da dajatve za sedanje obvezno zavarovanje v razmerju z dohodki niso nizke, sploh obstaja moralna pravica postaviti zavarovanca pred izbiro med statusom prostovoljnega zdravnika in statusom klasičnega zavarovanca izkoriščajoč njegovo zadrego spričo nezadostnosti zdravstva. Svetnik Alojziji Košmerlj — sedemdesetletnik Da takega jubilanta potolažimo, navadno zapišemo, da 70 let ne kaže. Zanj to v resnici velja. Rojen je bil 25. julija 1899 v Sodražici, po končani gimnaziji je vstopil kot dosluženi vojak prve svetovne vojne v ljubljansko bogoslovje, bil 29. junija 1922 posvečen v duhovnika. Služboval je kot kaplan v Št. Rupertu, Trebelnem, pri sv. Petru v Ljubljani, nato kot stolni vikar ter 1. 1937 postal župnik pri sv. Petru v Ljubljani. L. 1945 se je umaknil z drugimi begunci na Koroško, živel nekaj tednov v taborišču Monigo s slovenskimi begunci, katerim je bil 3 tedne dušni pastir, odšel na Tirolsko v Meran, odkoder je 1. 1948 prišel v Argentino, postal spiritual v slovenskem bogoslovju v San Luisu za eno leto in pol, od tam prišel za hišnega duhovnika k bratom kršč. šol v Floridi, kjer je še danes. Dosti je napisati o njem, omenimo le nekatere strani: Njegova naravna darovitost ga je podpirala, da je odlično končal svoje študije in potem prav s to sposobnostjo opravljal težke in odgovorne službe kot kaplan in nazadnje župnik največje župnije v škofiji. Pre- daval je teologom cerkv. govorništvo, bil gimnazijski profesor in več let stolni pridigar ter zlasti v izseljenstvu točen verski pisatelj kot sodelavee Duhovnega življenja in predavatelj na duhovniških sestankih ter večkratni voditelj duhovnih vaj. Prizadevnost, ki je redko sestra sposobnosti, je pokazal do danes v svojem delovanju. Kaj je opravil kot dušni pastir doma na farah in poleg tega še toliko drugega, kar mu je naložil škof ali sobratje, kar ni strogo spadalo k njegovi službi. On je to točno in dobro o-pravil. Redki so sobratje duhovniki, ki bi tako redno študirali tudi v teh letih v izseljenstvu, on to stori in z veseljem, zato je posebej v teološki literaturi resno razgledan. Zvestoba do Cerkve in svojega škofa, ga je nagibala, da je v letih slovenske revolucije z jasno besedo o nevarnosti in zločestosti brezbožnega komunizma oblikoval duše svojih faranov in posebej moških v Ljubljani na mesečnih duhovnih obnovah Preroda. Tak je ostal do danes. Zvest je ostal svojemu slovenskemu narodu, katerega življenje v izseljenstvu spremlja in podpira z Vsak teden ena VEČERJA Srečko Kosovel Skleda krompirja v oblici; kadi se; še mala molitev, potem pa se vzame in jej. In molk. In okoli družina. Na steni je veliki molek, spomin na očeta. In fant vzame jopo in gre na vas. Ostali molijo. Kras. vso ljubeznijo in modrostjo, saj poleg pisanja še danes rad pridiga stalno pri pobožnosti sv. ur v okolišu Carapachay ter spoveduje in z obiski tolaži slov. družine, posebej tudi bolnike. On je med tistimi duhovniki, ki od svojih dohodkov redno in veliko daruje za skup-, ne slovenske potrebe. Ko mu čestitamo k njegovemu jubileju, se mu iskerno zahvalimo za delo, ki ga je opravil za Cerkev in slovenski narod ter mu želimo po božji volji zdravja in življenja še dolgo! SLOVENCI V t Ignacij Petje. Na svoj godovni dan 31. julija t. 1. je umrl v Transradiu zadet od kapi v 74. letu starosti g. Ignacij Petje. V domovini je bil šolski nadzornik in agilen član Slomškove družbe. Po odhodu v begunstvo je v taboriščih Servigiiano in Senigalia poučeval na taboriščnem učiteljišču, njegova soproga Helena pa na osnovni šoli. Pogreb je bil v soboto, 2. avgusta, po sv. maši v Transradiu na pokopališče Villegas. Pogrebne molitte je opravil g. dr. Starc, ki je tudi spregovoril ob grobu poslovilne besede. Naj počiva v miru, njegovi ženi ge. Heleni pa naše iskreno sožalje. Opozarjamo rojake na koncert, Ki bo v ponedeljek, 18. t. m. ob 19 v dvorani Teatro Presldente Alvear, Corrientes 1659. Ob spremljavi simfoničnega orkestra in pdd vodstvom dirigenta M. D. šijanca jjo med drugim izvajana tudi Mozartova maša štev. 14 v 0-duru, pri kateri sodeluje tudi naš pevski zbor Gallus. Koncert prireja ravnateljstvo za kulturo mestne občine Buenos Aires in je vstop prosi' Umrli so. Ljubljana; Leopoldina Zadnik r. Porenta, upok.; Janko Možina 88 L; tvan Slobec up.; Marija Pogačnik r. Lipovšek 90 L; Gizela Veie-pič r. Vester 94 L; Marjan Bizovičar, ekonomist; dr. Avgust Korbar, zdravnik v p.; Matija Prestol-, žel. up.; Janez Kropar, lip.. 69 1.; Anton Kovač, up.; Tomaž Ulaga, prof. v p.; Jože Kos, prof. bibliotekar; Francka Grum r. Vrbinc, Bizovik; Ivan Lipah, Zg. Kašelj; Franc Avšič, Polje; Ivana Lukančič r. Porenta, Sp. Kašelj; inž. Jože Gorjanec,- Piran; Ciril Planinc, rud. up.; Jože Letnik, šef kontr. meril v p., Maribor; Ivanka Krhna, Vipava; Miha štiftar, up, Domžale; Marija Avksilija — Ivanka Oblak, uršulinka, Varaždin; Rudolf ,Vahčič, župnik pri Sv. Benediktu v Slov. Gor.; Marija Juvančič r. Knap, Rakek; inž. Janez Cerk, Borovnica; Antonija Jarc r. Mavsar, Brezovica; Alojz Jordan, up., Polje; Janez Cirman, Medho. ARGENTINI SLVENSKA VAS Marija Petek roj. Bevc — 8-i-letnica V nedeljo, 10. avgusta bo v Slovenski vasi obhajala svojo 80-letnica ga. Malija Petek. Ob tej priliki se bo v cerkvi Marije Kraljice daroval). zahvalna služba božja, katero bo darbval njen sin, rev. Janez Petek CM, vikar v Slovenski vasi. Pri tej sv. maši in po njej na veselem kosilu se bo zbralo pet njenih otrok, ki žive v Argentini in sicer poleg že o-menjenega sina Janeza še: Marija vdova Urbanija, Ani vdova Krajnik, Pavla poročena Zazula s svojim možem in Loj^ ze s svojo žene Mimi roj. Kopač ter enajst vnukov in vnukinj. (Slavljenka je imela v svojem zakonu -petnajst * otrok, enkrat "celo trojčke. V domovini ima hčerk,o Ivank;- ter sina Franceta. Tudi tam se ve c babičL nega jubileja osern. vnukov. ečndstl pa prosijo zanjo ostali njeni sinovi in hčere, umrli v zgodnji mladosti, osem po številu. Iz povedanega sledi, da slavljenka ni imela lahkega življenja, 4,ko gremo še dalje v njeno mladost, zvemo, da ji je v zgodnji mladosti umrla mama. Ko se je njen oče drugič poroči, ji je pot kazala od doma, kar je sino utrdilo njen značaj, ker si je pač (d mladosti morala sama služiti svoj krut. Ko se je poročila s posestnikom Janezim Petkom v Rafolče na Gorenjskem, je na eni strani našla njegovo posestvomočno zadolženo, na drugi strani pa e skoraj v istem času izbruhnila prva vojna, med katero je morala sama vodii in reševati grunt, ker je bil mož vpoklican. S svojimi sposobnostmi je pravv tem času napravila pravi čudež, saj nrž, ko seje vrnil iz vojske, ni mogel ve-jeti, da je grunt prost dolgov in da je mladi družini dana v povojnem časi _ tudi vsa možnost gospodarskega razvija. Tudi v' novem položaju je slavljenih razvijala vse svoje sposobnosti, da .e vzgajala svoje otroke v pristnem kršianskem in slovenskem duhu, poleg tegž pa jih je tudi gospodarsko in strokovno usposabljala za časno in večno življenje. Danes slavljenka lahko s ponosom gleda na svoje življenjske uspehe. -Skupaj z njenimi sorodniki ji častita k osemdesetletnici vsa Slovenska vas in naš list se jim pridružuje. Želimo ji iz vsega srca, da bi med nami preživela še mnogo srečnih let. Vestnik S&O - SFZ Športni dnevi 2. avgusta so se prjČele tekme v odbojki za dekleta in fante v -San Martinu. Tekme so pokapale sledeče rezultate: za SFZ: Slov. ras 2 Morón 0, Ramos Mejía 2 Adrogue 1, -San Martin 2 Morón 0, Sjov. va¿ 2 Adrogué 0, .San Martin 2 Ramos Jíejía 0; za SDO: San Martin 2 Morón 0, Slov. vas 0 Ramos Mejía 2, San Jusío 2 orón 1, San Martin 2 Slov. vas 0, San Justo 2 Ramos Mejía 0, 10. avgusta ne bo tekmovanj v odbojki za dekleia, ker jé mladinski dan v Carapachayu. PO ŠPORTNEM SVETU ,"e ne bo v Mehiko? Po dveh z banovine, razih n0gometne reprežen-kja univerza za Argentino precej veliko -.ra. leifeži. ji. bo posrečilo u- vrstiti v finalni ^ . za svetovno prvenstvo. V prvi V 7- v 11,- Pazu je Bolivija premagala 'ca' 2 entino s 3:1, prejšnjo nedeljo pa jo je v Limi perujska skipa odpravila z 1:0. Argentina, ki je veljala za velikega favorita v 10. skupini, se je znašla na dnu, in ji le velika sreča more pomagati k uvrstitvi, Premagati mora doma oba nasprotnika, a niti Bolvija niti Peru ne smeta-doseči več kot dve točki. V Trstu je bi, v začetku julija veslaški šesteroboj «ladinskih reprezetanc Julijske krajine, Benečije, Slovenije, Istre, Koroške in Dunaja. ¡Slovenska ekipa je nastopila na regati v Barkoy-ljah nekaj ur po slovenskem veslaškem prvenstvu v Izoli in se je uvrstila na 4. mesto, prvi pa so bili veslači Istre. Slovenski rekord v plavanju na 100 metrov prosto ima že cele vrsto let Kocmur iz Kranja s 57,2. Šjortni poznavalci pravijo, da ga bo obdržal vsaj še letos, ker ni trenutno v Sloveniji novih hitrih plavalcev, ki bi ogrožali v letošnji plavalni sezoni Kocmurjev čas na 100 metrov. Lojze Novak: Most svobode Kulturni odsek Našega doma v -San ustu je v nedeljo, 27. julija ob petih lopoldne priredil v svoji dvorani spo-ninsko proslavo junakom, padlim v loju za svobodo slovenske domovine, z laslovom „Junakom v spomin ob 24-etnici.“ Spored je obsegal dva dela: ipominski govor in uprizoritev izvir-lega dramskega speva v treh delih .Mosta svobode“, ki ga je za to pro-lavo napisal pisatelj Lojze Novak, in e bil zdaj prvič uprizorjen. Spominski govor je govornik dr. rože Krivec v jasni in kleni besedi je-Irnato in miselno skladno z Novakovim delom pesniško zasnoval in lepo joudaril vzvišeno poslanstvo slovenskega zdomskega pesnika. Krstil je ta ve-:er za „Večer svobode“. Vse tisto gren-co in žalostno v težkih dneh pred 24 eti, ko so tisoči podali za svobodo, izgineva v pozabo..., toda nad tvarni-ni stvarmi, ki so zapisane trohnobi,-ilešči tista vzvišena vrednota, za ka-;ero so takrat umirale množice; svobo-la, v kateri življenje posameznika po-neni res pravo in polno življenje, brez lje pa ne pomeni nič. Iz nje rastó vse Iruge vrednote: samostojno in neodvis-io mišljenje, odločanje, delovanje posameznikov in skupnosti, naj bo ta že Iružina ali narod. Iz zvestobe svobodi n njenih vrednot poganjajo korenine /sega, kar smo; v njej je naša vera, laše slovenstvo, je še polno vrlin in astnosti življenja, ki nam dajejo mesto med svobodnimi ljudmi dobre volje in medsebojne ljubezni. Zvestoba do svobode je našim junakom svetila do zadnjih trenutkov in prav v tem so zrasli v junake, v nikoli premagane bojevnike za svobodo. In kako je z našo zvestobo, ki naj nas veže na naše mrtve junake? Danes se majejo že celo marsikateri -od tistih, ki so pred 24 leti pokopavali naše junake, omahujejo tisti, ki so doslej hodili vštric z nami in so bila njih usta še pred kratkim polna slavospevov o trdnosti načel in zvestobe... A vsaka doba rodi klene in suhe klase; prvi rodijo nov sad in zažive v nove dni, a pleve raztrosi veter. Nekoč je pesnik O. Župančič klical pesnikom, da bi peli spodbudo partizanskim borcem, zdaj pa ti verzi veljajo tudi nam. Pesem svobodnega slovenskega pesnika naj prinaša tolažbo trpečemu narodu in mu vžigajo upanje v vstajenje svobode,- razkropljenim bratom po svetu pa vzdržuje slovenske narodne vrednote, materin jezik. Po govoru dr. J. Krivca je igrav-ska družina pod vodstvom režiserja Ivana Ovna uprizorila Lojzeta Novaka dramski spev v treh delih „Most svobode“. Nastopajo v njem le tri osebe: Pesnik, Antikrist in Duhovnik. Vsebina dela je približno tale: Pesnik-begunee, ki zaradi prezira komunističnih samodržcev ni mogel objaviti svojih del, ta dela sežge. Zaradi neizpolnjenega poslanstva, kj mu ga je Bog kot pesniku določil, ga začne peči vest, da zbere pepel sežganih del v culo in jo nosi prek vseh celin sveta in se končno ustavi v argentinski pampi. Hoče jo ponesti čez most svobode v slovensko domovino, v -Marijino svetišče na Brezjah, da bi s tem dokazal, da je hotel izpolniti svoje poslanstvo pesnika, čeprav se je v trenutku obupa odločil za upepelitev svojega pesniškega dela. A preden stopi na most svobode, se ga loti izkušnjavec (Antikrist) in ga skuša pregovoriti, naj opusti poveličevanje duha, nadnaravnih vrednot, ker od tega nima nobene tvarne koristi, in naj raje slavi tiste, ki služijo oprijemljivim vrednotam. Oblastniki, ki zavračajo nadnaravne vrednote, mu bodo radi pustili objavljati dela, napisana po njihovih vodilih in ga bodo nagradHi. s slavo in zlatom. Toda pesnik zavrača skušnjavca in ga podi od sebe. Naposled se onemogel zgrudi. V prividu sliši glasove, ki ga spodbujajo k zvestobi nadčasovnim načelom, vidi prihajati duhovnika z odsekanimi rokami, ki je pred 24 leti blagoslavljal umirajoče junake in zdaj blagoslavlja tudi njega, prav tako junaka, vztrajajočega v boju za svobodo, ki je končno tudi omahnil v njem, mu da odvezo, nato pa ga — že v nadnaravnem svetu — popelje čez most svobode v kraj, kjer počivajo trupla junakov, v svet nečasja, poveličanja. Tu kakor v preroškem vidu gledata bataljone nepremaganih junakov v zmagoslavnem kriku in s pesmijo svobode, ožarjene z njenim večnim žarom korakati proti prestolnemu mestu Slovenije, na Grad, pred spomenik junakov. Ni to kaka realistična igra, temveč le dramski spev, kot je označeno že pod naslovom dela, in kolkor je pri tem potrebne zunanje igre, jo podaja v glavnem le dvogovor mec pesnikom in Antikristom in deloma ned pesnikom in duhovnikom. Je torej bolj statičnega značaja in bi bil primeren za kantato. V glavnem gre tu za notranji boj pesnika, kar je v taki igri _ težka naloga igravca. (Dramatsko napetost bi povečalo, če bi pesiik že vidno omahoval pred mikom vabljivih obljub Antikristovih in morda še kakih dveh oseb — ene, ki bi ga podpirala v zvestobi načelom, in druge ki bi mik skušnjave še ojačila, pa H ga prva opomnila, da bi njegova drugačna odločitve pomenila izdajstvo. Tendar nočemo posegati v avtorjevo snovanje.) Ko pesnik vzdrži pred vabami skušnjavca in, čeprav telesno omahne, ostane zvest svojemu težkemu poslanstvu, doseže svoje notranje očiščeiije in odre- j šenje. Plača dolg svojega pesniškega! poklica, a drugače, kot ga je hotel že omenjeni poet: „Veš, poet, svoj dolg? Nimaš nič besed? — Kaj zapiraš se v molk? -— Vrzi pesem v svet...“ Delo je pisano v lepih in_ sočnin verzih, polnih prave poezije.^ Zdi se pa_, da je imel avtor premalo časa, da bi delo še bolj strnil in izpopolnil, da _ bi vloga pesnikovega poslanstva v Pesniku bila jasnejša. A to bo gotovo še storil. Težko vlogo Pesnika je z velikim pogumom in razumevanjem odigral Janez Perharič, ki je imel pač levji delež v igri. Zaradi velikega napora (dopoldne je moral že preigrati svojo vlogo v generalki!) je mogel pri predstavi res kar naravno odigrati utrujenega pesniškega popotnika, ki nazadnje fizično omahne. Antikrista je pre- pričljivo podal Toni Kovač in Franci Draksler je z mirno in slovesno zadržanostjo igral vlogo Duhovnika. Tudi „glas“ Rudija Brasa je bil lep in ustrezen. Posebnost vse igre je bila v tem, da so vse besedilo igravcev in glasbeno spremljavo že pred predstavo posneli na zvočni trak in ga -oddajali med predstavo. S tem je bilo besedilo primerno ojačeno in ga je moglo občinstvo do zadnje vrste slišati in razumeti. Se-i veda so istočasno z besedilom na traku ; govorili tudi igravci, kar pri taki (nerealistični) igri ni nič motilo, tudi če je kdo od igravcev spregovoril za hip i prezgodaj, še manj pa, če ga je pozneje ujel. Sceno je napravil Tone Oblak. Bila je lepa, simbolično razdeljena na dve polovici, na argentinsko pampo in slovensko pokrajino (Rog), obe pa je vezal leseni „most svobode“. Tudi svetlobni efekti (Branko Kovač) so bili izvrstni. Režijo je imel v rokah Ivan Oven, ki je pokazal, da zna tudi razmeroma nelahko pesniško delo dostojno postaviti na oder. Dvorana je bila polna občinstva iz San Justa in od drugod, kar priča, da naši ljudje znajo ceniti pisateljsko ustvarjanje svojega rojaka, ki je obenem tudi vnet vodja kulturnega odseka Našega doma. Če bi ne bila to spominska * proslava padlih junakov, bi avtor gotovo doživel navdušeno odobravanje in bi prejel zasluženi šopek za svoj odrski prvenec. Vsekakor je treba z veseljem pozdraviti krst novega in lepega dela, ki ga je naš prek-murski rojak Lojze Novak z globoko pieteto poklonil junakom, padlim za slovensko svobodo pred 24 leti, J, V. ■ V O B O D M A SLOVENIJA Buenos Aires, 7. 8. 1969 - No. 32 OBVESTILA Sobota, 9. avgusta 1969: Prosvetni večer v Slomškovem domu ob 20. O lepotah naše štajerske in raznih predelov Evrope bo govoril g. L. Erjavec. Ob glasbeni spremljavi bo kazal barvne slike. V Sair Justu ob 21 družabni večer „Astronavti na Luni“ Sestanek SKAD-a točno ob 19. O vplivu evropske zgodovine na slovensko sedanjost predava g. Ruda Jurčec. Nedelja, 10. avgusta 1969: V Adrogué ob 15 roditeljski sestanek v Rozmanovem zavodu. Mladinski dan v Carapachayu. Redni sestanek naraščajnic iz Morona po sv. maši na Pristavi. Na Pristavi imajo ob 11 fantje in dekleta SDO in SFZ skupni sestanek. Vabljeni tudi drugi fantje in dekleta. Petek, 15. avgusta 1969: SDO in SFZ Ramos Mejía vabi mladino na družabni večer ob prihodu men-doške mladine. Sodelujejo bratje Plesničarji. Misijonsko igro Indijski siroti vpri-zori misijonski krožek v Slovenski vasi na Marijin praznik ob 16. Prijatelji misijonov lepo vabljeni! čisti dobiček je namenjen v pomoč našemu misijonarju č. g. Buhu na Madagaskarju. Sobota, 16. avgusta 1969: v Slovenski hiši igra St. Majcena Matere ob 20. Režira M. Willenpart. J Slovenski hranili« predava ob 20 80 g. Marko Kremžar : Južna Amerika — odkod in kam? Mu-.ijte.si-o igro indijski siroti pono-y‘ «nsijodski krožek v Slovenski vasi ob 20.^ čisti dobiček je namenjen v pomoč našemu misijonarju č. g. Buhu na Madagaskarju. VI. knlturrii večer SKA ob 8 zvečer v "jyi”r)i dvorani 'Slovenske hiše bo po-' , L-O-letnjci smrti francoskega 1 Hektorja Berlioza z repro- i s ' ;r o glasbo njegove Fantastične nmfoniie in odlomki iz dragih zname-r,t,v ri-bdb. Večer s komentarji Niko-i ir re črnika je pripravil glasb, odsek. Ponedeljek, 18. avguita 1968: Koncert v dvorani Teatro Pte. Alvear Corrientes 1659, ob 19. Ob spremljavi simfoničnega orkestra in pod vodstvom o.mgeiVa M D. šijanca bo med drugim izv-jana tudi Mozartova maša štev 14 v C-duru, pri kateri sodeluje tudi slovenski pevski zbor Gallus. Koncert prireja ravnateljstvo za kulturo mestne občine v Buenos Airesu in je vstop prost. četrtek, 21. avgusta 1969: V Dnmu v San Martinu ob 18 sesta-*ena Mati s predavan iVm