Angltfki hatoUčani la hatolftke $oie. Lansko leto so angleški katoličani obhajali stoletnlco svojega političnega in družabnega osvobojenja, ki se je bilo s posebnim zakonom izvršilo leta 1829. Pred letom 1829 katoličani na Angleškem niso imeli ne aktivne ne pasivne volilne pravice (niso smell voliti niti voljeni biti). Izključeni so bili od uradBiŠkih služb in od namestitev v vojski in mornaricl. Zakoni, sklenjeni po katoliškem obredu, so bili neveljavni in duhovnik, pred katerim so bili sklenjeni, je bil kaznovan z zaporom ali a pregnanstvom. Prepovedane so tudl bile ustanove za vzdrževanje duhovščine in službe božje. Denar takih ustanov je bil kratkomalo zaplenjen in nikdar več vrnjen. Leto 1829 jo angleškim katoličanom prineslo rešitev iz tega nevrednega položaja nesvobode, utesnitve, odvisnosti, neenakopravnostl in podrejenosti. Zato ni čuda, da so katoličani stoletnico tega velepomembnega dogodka svečano in radostno praznovall. Z letom osvoboditve počenja doba velikega napredka angleškega katolicizma, ki je naraŠčal od leta do leta ter zlasti zadnja leta storil na vseh poljih velike korakt; n% potu naprej. Dočim je leta 1923 bilo na Angleškem 1,965.782 katoličanov, jih je ieta 1929 bilo 2,174.673. Javnih cerkva in kapel je 2205, v duše3krbju zaposlenih duhovnikov pa 4349. Napredek angleškega katollcizma se posebno kaže v napredovanju katoliških zasebnih šol, ki so največja sila angleških katoličanov, pa tudi njihova največia skrb. Leta 1929 je število katoliških zasebnih šol naraslo za 62 Sol, Stevilo učencev na teh šolah pa je naraslo za 2867 šolarjev. Preteklo leto je bilo na Angleškem 1832 katoliških šol, ki jih je obiskovalo 482.000 učencev. — Preosnova šolstva na Angleškem, kl ga namerava sedanja delavska vlada, pa Je povzročila veliko nevarnost ne samo za napredek, marvefi tudi za obstoj katoliškega šolstva. AngleSki prosvetni mlnlster Trevelyan je namreč v parlamentu predložil načrt zakona, po katerem naj bi se število učencev po poedinih razredih skrfcilo, zato pa bi se dolžnost šolskega Obiska podaljšala do dovršenega petnajstega leta. S tem bi se kajpada stroSki za vzdrževanje šol jako povečali. Za t* Tetje stroške je za javne šole prcdviden državni prispevek G0 odstolkov. Zasebne šole, torej tudi katoližke. da bi morale same nositi te pove&ane stroške. Povečanje stroškov za zaaebne katoliške šole bi znaSalo 4 milijone funtov, po nažem preko ene milijarde dinarjev. Tudl to bl morall angleSkl katoličanl poleg vseh prejSnjlh izdatkov za vzdrževanje zasebcih šol plafiatl iz lastnega žepa. To pa je takšna obremenltev ljudi katoliške vere, da je ne morejo več zmagovati. 2e prejšnji stroški so blli veliki, ki so od katollčanov zahtevall veliko požrtvovalnost in radodarnost, povečanje teh stroškov pa bi bilo pretežko za ramena katoliškega prebivalstva. Pa tudi nepravično bi bilo to breme, ker katoličani plačujejo v obliki državnih davkov in samoupravnih doklad stroške za vzdrževanje javnlh šol, katerih pa se nočejo posluževatl, k«r se v njih vršl brezkonfesionalna verska vzgoja (vzgoja na podlagi nobenega veroizpovedanja, vzgoja brez cerkve). Zato katoličani upravičeno zahtevajo, da vlada z vsemi šolaml enako postopa ter da vsem daje enak prispevek za po» večane stroške. V imenu katoličanov so to zahtevo v angleški javnosti postavili ter jo odločno branijo katoliški škofje, njim je tudl sledilo društvo katoliških učiteljev. Kaj pa delavska vlada? Kakor so ra*mere sedaj, se ni nadejati, da bi katoliške zasebne žole za povečane strošk« dobile državni prispev.ek, brezkonfesl« onalne občinske šole pa ga bodo dobila. V tem se kaže slabo prikrita namera katoliške šole oškodovati ter jih čim najbolj omejiti, ker ne bodo zmožna nositi same povečanje vzdrževalnih stroškov. To je stara želja svobodomiselnih krogov, ki jih tudi v delavski stranki ne manjka, čeprav se pri zad,njih volitvah o tem ni govorilo. Bližnjft bodočnost bo pokazala, ali bode delavska vlada izvedla1 ta napad na katoHško šolstvo. Liverpulski nadškof Downey je pred tem javno posvaril Maodonaldovo vlado ter jo resno opomnil, da je najmanj 70 poslancev delavsk« stranke odvisnih od katoliških g]asor. Angleški katoličani stoje pazljivo in ne» ustrašeno na braniku za katoliške §oi«.