Chtzelrerkflnfspreie ВМ 0.13 Veeteg md ScbrifUeitung: Kl&guKurt, Btma&rokrlmg IS, Poatfacii 116 / Beougspm« (4ai говтвш sttUbar) вшпаШсћ RM 1.— fr«t Haue (еШвсћИеЖсА KM 0.30 ZusteHgebAhr Abbeetellungeo der Zeitusg Mr den Baetate^«ndeB UxMtat wwdea nor atfariftUdi and mr Ma 36. dae Iwfeodec H«nata angenommen K#. 4в. Kratabmy, den 24. Junl 4. Јаћгднпк Preynana nevarnost poiodnji iz Vzhoda ^ liganhki borbi se poraja noia Evropa - Ob začetku četrtega leta vojne proti boljševizmu Krainburg, 23. junija. Na pragu četrtega leta vojne s Sovjetsko zvezo si lahko napravimo popolnejšo sliko tako o našem vzhodnem nasprotniku kakor 0 predzgddovini vojne z boljševiki. Ko so dne 22. junija 1941. zjutraj ob 3,05 uri počile na obeh straneh prve granate in se je začela trda borba na Vzhodu, smo vedeli le malo o moči našega sovražnika in o metodi njegovega boja. Z vojnim pohodom proti Finaki v zimi 1940-41, so kremeljski mogotci pofikušali varati svet o pravi visokosti svo-je oborožitve in se delali, kakor da boljše-viski sistem ni napredoval ne glede vojsko- glede vojne tehnike. Sicer so se luad bili skozi 20 let obdali s kitajskim zi-d,o*n, da ne bi navzven pronicala nobena vest o delu sovjetske oboroževalne industrije. Preden se je vnela vojna z vojnim poho-djMn proti Poljski, je bilo FUhrerjevi držav-ni^ modrosti uspelo, da je nevtraliziral velikana na Vzhodu s paktom s Sovjetsko zve-p° ® ''^napadanju, da je imel po porazu гмЈвЈсв proste roke na Zapadu. Sicer se je Bile nasprotna stran tudi popolnoma uštela, 1 ^ da si bo Nemčija najprej po-lomna zobe na poljskem in da ne bo več im^e moči, izvesti uspešno ofenzivo na Zapadu. Ce je bila Anglija s svojo zadrževalno poutilco izza dogovorov v Munchnu o eu-detskonemških ozemljih zavlačevala vojno, da bi dopolnila oborožitev, je poskušal Statin s pogodbo o nenapadanju z Veliko-nemškiim Reichom na eni strani pridobiti čase za zadnje oboroževalne naloge, na drugi »trani pa je hotel videti, da bi nemška oborožena sila oslabela, da bi v primernem trenutku lahko brez težav opravil. Po neštevil-nih objavah listin urada za zunanje zadeve in po odkritjih v zunanjih ministrstvih po-raž^ih nasprotnikov vidimo danes popol- . d« so se židje v Moskvi, Luu- ,22* ^®®hingtoinu v temelju popolnoma vofc 1 ta se dala Churchill in Roose- I! M za voljni orodji židovsrtva pro- Nem«ji. Cilj plutokratov in boljševikov je oil m je-Uničenje nemškega naroda v nje-go*« substanci. V to svrho jim je bilo treba '• vojne, ki jim da zdaj več opravka kakor so bili pričakovali. Boj, h kateremu so pred sedaj tremi leti nastopili nemška oborožena sila in ž njo njeni zavezniki, je bil najtrši, kar se jih je kdaj "ilo na tleh evropske celine, da, vsega sveta Nemška oborožena sila je bila opra-J'ila vojne pohode na Poljskem, Norveškem, Nizozemskem, v Belgiji, Franciji, Jugosla-in Grčiji. Vse te pa so glede svoje tr-dote Zasenčile često nečloveške zahteve, ki јЉ je stavila vojna na Vzhodu do hrabrosti in žilavosti vsakega posameznega vojaka. Stoprav na Vzhodu se je oblikoval obraz vojaka te vojne. Ce je bilo vodstvo moglo takoj v začetku zasesti velike prostore in če jt pripeljalo milijone boljševiških vojakov v nemško ujetništvo ter jih s tem izločilo za nadaljnja leta, je moralo med prvo hudo zimo vzeti fronto zopet nazaj. Po zo-petnem nevzdržno napredujočem pohodu 63 hrvatskih duhovnikov umorjenih Lastno poročilo vM. Krainburg, 23. junija. Najmočnejše orožje komunistov je bilo vedno laž, njihov najboljši zaveznik naivnost tistih, ki so jih oni prevarlll. To vedo zelo dobro in upodabljajo laž z neprekosljivo drznostjo. Pred nedavnim je javila Moskva, da stoji katoM&ka cerkev na Hrvatskem na strani Ti-tOTlh banditov in z njimi sodeluje. To lažni-Vo poročilo je povzročilo v nacionalnih hr-^»tskih krogih največje, ogorčenje. Klerikal-tisk opozarja, da je bilo po uradnih na-^®dbah umorjenih na Hrvatskem 63 duhovnikov po tolpah OF in da so te oropale In zažgale veliko cerkva in samostanov, med te-**1 »lavno Marijino cerkev v Ramačtitu, ka-je romalo številno romarjev. Hrvatski ketollSkl metropolit dr. Stepinec je pred ne-®evnim izjavil, da katoliška cerkev nikakor "" more priznavati sovjetskega sistema, ker Ho ugrabit! kmetu njegovo zem- jj ' 'okodelcu njegovo hišico, meščanu po-it^" Pridobljeno imovino In vsemu člov^ bine v'^Sovo dušo. Ta sistem uničuje- rod-tuTL !• podlaga vsakega naroda, kakor ■rev,^5''\®'ni državni red. v tem ^ Hrvatov sosednih držel vidijo kmvmnt P^^RGru posebno пагогпо lažnivost l,T.„. Vsak pameten človek pa mora itVhv^i !f3''no nujno zaključiti: če se mo-— In njihovi pokorni učenci -voditelji OF_v „„'primeru t ' nesram-1 s® lažejo pač tudi v vseh drugih eeprav »■ jim laž na da vedno ta-«• »lahka dokaiatl. je bila naposled pridobljena velika baza de-fertzive, katere pomen je še le danes dokazan v popolnem obsegu. Od 6. junija 1944. naprej ve vsak Evropejec, zakaj so bile umaknjene fronte na Vzhodu. Plutokrati in boljševiki, torej židje v Moskvi, Londonu in Washingtonu, so smatrali, da je prišel trenutek, da bi lahko v vojni na dveh frontah zadali, kakor so menila, Nemčiji smrtni sunek. Tomi ji in Yankeji so bili na povelje Moskve nfianani v invazijo. Ti naj i-:Vvv- e ob obalah Atlan'.ika, ker Stalin noče preplaviti samo Nemčije, ampak^ tudi države svojih zaveznikov. Po treh letih vojne na Vzhodu pa nam postanejo jasne druge reči, ki jih začetku vojne 1939. leta še nismo mogli vedeti. Cim bolj smo oddaljeni od izhodišča, tem večje postanejo perspektive, pod katerimi moramo opazovati to velikansko borbo. Leta 1939. ni šlo za deželico Danzig — naši sovražniki so to že ponovno priznali — ampak šlo je za življenjsko zahtevo nemškega naroda. Danes pač lahko rečemo, da Nemčija že leta 1939, ni prevzela boja nase . samo za sebe, ampak za ves evropski kontinent. Maloumna francoska politika po hegemoniji se je kar kmalu raztreščila pod udarci vojnega pohoda proti Franciji. Anglija niti trenutka ni oklevala, da je svojo dosedanjo zaveznico, ki je žrtvovala toliko krvi, brezvestno pustila na cedilu, da, jo celo oropala in se naposled bojevala ž njo. Angleško politično načelo »balance of power«, uravnovesenja sil, je zgubilo svojo veljavo v trenutku, ko se je Anglija zapisala boljševizmu in s tem pomagala utirati pot v Evropo sili, ki ni želela samo pogina Srednje Fvrope in njene najmočnejše sile, namreč Nemčije, ampak ki stremi tudi za tem, da zagospoduje vsemu svetu. Ce ne bi Nemčije in njeni zavezniki premagali boljševizma, bi morala Anglija plačati Izdajstvo Evrope s svojim lastnim poginom, pri čemer mu računa ne bi predložil njegov bivši nasprotnik, ampak veliki razvajeni zaveznik. Ne, perspektiva 1944. 1., dopušča samo ta sklep ali zmaga Nemčija in s tem Evropa, ali pa zmaga boljševizem in s tem aziatska stepa, kruti despotizem moderne dobe, Stalin, Nad-Džingiskhan 20. stoletj.4. Zmaga plutokrat- ■ skih sil se danes že ne da več zamisliti. Z zmago stepe pa bi bi! hkrati nagrajen židovski cilj, da iztrebi vse, kar ni židovskega, ali pa nod vrže vse najstrašnejši židovski diktaturi kar jih je kdajkoH vladalo na »vetu. Daleč segajočemu cilju boljševizma stoji nasproti ravno tako veliki konstruktivni cilj mladih narodov Evrope in Vzhodne Azije. ■ Nemčija noče uničenja naše celine in njene dvetisočletne kulture, ampak hoče njen napredek. prepričani smo, da gospod Bog ni ustvaril tega sveta, da bi ga nekega dne zopet uničil ▼ krvavem peklu, ampak da ga je ustanovil, da da človeku mesto delovanja, v katerem se lahko razvijajo njegove moči in se vzgajajo za veliko občestvo. Boljševizem mora, ker zanika vse konstruktivne ideje, propovedovati brezboštvo. Samo po-l'lična pretkanost ga je tačas napotila, da se izdaja za »zaščitnika krščanstva«. Občestvo vseh evropskih narodov, kakor ga je hotel Bog, pa se bo izoblikovalo od sredine sem,od Velikonemškega Reicha, ki noče ustanoviti svetovnega proletariata, kakor boljševiki, ai; svetovnega gospostva borze, kakor plutokrati, ampak hoče izoblikovati Evropo, v kateri bodo zavzeli vsi narodi mesto, ki jim gre. Pod udarci s kladivom te vojne se poraja ta nova Evropa, to novo evropsko občestvo. Vzvišenosti tega cilja ustreza neiz- Način, kako angleški glasovi reagirajo na uporabo tega orožja v ostalem dokazuje, da je udarec zadel. In res se to kar naravnost lahko zaključi iz prvih komentarjev, ki jih je angleško časopisje prineslo o dogodkih s precejšnjo zakasnitvijo. To stališče so zavzeli verjetno tako pozno zato, ker je bil« y londonskih uradnih krogih velika zmešnjava. Kar se tiče vsebine samih komentarjev, se brez pretiravanja lahko pove, da še nikoli od začetka vojne niso pokazali tako stopnjo nezmožnosti in onemogle jeze, kar se da raz^bratl vsaj med vrsticami. V nedelio najhujii napadi Ne samo nevtralci ne smejo več poročati, tudi londonska obveščevalna služba sama je opustila v ponedeljek, da bi najmanj omenila, ali so bili v noči novi napadi ali n«. Po amerikanskih poročilih se je napad raz-strelkov v nedeljo z vso silo nadaljeval. Deloma hočejo bagatelizirati nadaljevanje akcije z izrazom »sporadično bombardiranje«. United Press ve povedati, da gre za najhujše napade, od kar so Nemci začeli uporabljati tajno orožje. V nekih okrajih so sledili izstrelki tako pogosto, da so prihajali drug tik za drugim. Komaj je prestalo bobnenje prvega, se je približal Če drugi. Neko drugo poročilo amerlkanske agencije poroča iz Londona, »Južna Anglija ima praktično od četrtka naprej neprestano zračni alarm«, ker »letala brez pilotov« prihajajo dan in noč. Se cel6 leta 1940. se niso tako zapovrstjo ponavljali alarmi dan in noč .., razstrelka prideta navadno po dva z daljšimi ali krajšimi presledki.« Uničevalni učinek »ogromen« Amerlkanska poročila omenjajo spet ne kaj kolikor mogoče nedolžnih primerov o zadetkih in eksplozijah razstrelkov; s tem naštevanjem naj se napravi vtis, kakor da gre za relativno omejen učinek. Ce nevtralne države, ki so navajene, da jih London stalno obsipava s poročili, sedaj berejo samo še amerlkanska poročila; »Neprekinjen veletok meteorskih bombf, ako so nasprotno temu angleška poročila o tej zadevi hipoma izostala in je še celo utihnil uradni stroj za demantlje, se to pač ne more oceniti kot znak popolnega angleškega samoza dovoljstv« nad dosedanjim potekom nem-ikega vinemirjevalnega ognja. Boljševizem zadavi male narode prosjaa trdota te vojne. Kar je velikega, potrebuje dolge dobe, preden se uveljavi, in težke borbe, preden so izločene naspro ne sile. Tem bolj bleščeče bo pa potem svstilo preko vseh bodočih časov. Možje pa, ki so s svojo krvjo priborili ta vzvišeni eilj, so junaki te velike nove dobe. Tako prestopamo v četrto leto boja z boljševizmom z neupogljivim prepričanjem, da stojita pravica in božja volja na naši strani. Dolga je še pot, preden bomo dospeli do c:lja, za katerim korakamo. Nekega dne pa bodo oznanjale zmagoslavne fanfare zmigo evropskih narodov in Fiihrer vseh Evropejcev bo pozval kontinent na veliko obnovo. Friedrich Horitmann Onemogla jeza v Angliji Britanci prikrivajo resnico - Glasovi DSA: Neprekinjen tok meteorski!; bomb ženeva, 23. junija. Na podlagi poročil, ki lo do sedaj prispela iz Londona o učinku novega nemškega tajnega orožja, pride »Genier Zeitung« do zaključka, da j« učinek vsekakor precejenji in da daleč presega vse, kar se je doslej pojavilo na tem polju. V vojaškem kakor moralnem oziru podčrta ta uspkh ie dejstva, de očitno v Veliki Britaniji nimajo obrambnih sredstev proti temu orožju. Bo tudi težko najti tako sredstvo. Neko poročilo United Pressa iz Londona poroča mnogo več s tem, da prizna, da je uničevalni učinek novega nemškega orožja »ogromen«. Poročevalna pisarna nadaljuje s poročilom, kako so se v nedeljo popoldne pojavili nad Južno Anglijo in obalskem o-zemlju »roboti«, ki so bljuvali iz sebe ogenj. Ko je ogenj ugasnil, se je pojavil velik oblak dima in istočasno se je letalo spustilo proti zemlji. Inozemstvo o nemškem tajnem orožju Pod naslovom: »Bombe nad Anglijo« objavljajo »Basler Nachrichten« uvodni članek o novem nemškem tajnem orožju, v katerem )e napisano: Od 15. junija dalje udarjajo v velikem številu bombe na angleško zemljo. Nemci so uporabili novo tajno orožje. Prišel je dan povračila, ki je bil nemškemu narodu že dolgo obljubljen in zagrožen Angliji. Berlinski dopisnik lista ugotavlja, da je povračilno orožje v Berlinu v središču vojnih (dogajanj. Najbolj pa vzbuja pozornost to, da vojaški krogi namigavajo, da obstajajo Se druga nemška orožja. Tudi drugi berlinski dopisniki velikih švicarskih dnevnikov izčrpno poročajo o prvi uporabi nemških »dinamitnih meteorjev«. Dopisnik »Tribune de Geneve« je dal svojim izvajanjem geslo: »Ura povračila je odbila«. K neprestani uporabi nemških »dinamitnih meteorjev« je napisano v uvodnem članku »Nippon Times«; moralno vzeta je ta uporaba pravično povračilo za zračni teror. Od začetka vojne so bile nemške iznajdbe izredno važne in je popolnoma mogoče, da se v njih zazre ključ do zmage. 200.000 beguncev iz Sovjetske unije Budimpešta, 23. junija. Skozi "zliodno Ogrsko potujejo sedaj ogromne množice, približno 200.000 Rusov in Ukrajincev, pa tudi ukrajinskih Nemcev. Preseljenci so zbežali pred boljševiki in čez Karpate prišli v Sed-mograško. Transport je pod skupnim nadzorstvom ogrskih in nemških vojaških oblasti. Na določenih mestih so taborišča, kjer se begunci na svoji poti v Generalgou-vemement začasno nastanijo in zdravstveno nadzorujejo. Begunci vozijo s seboj na kmet-skih vozovih vso svojo uborno premičnino in imajo s seboj tudi vso živino. Z živili jih oskrbujejo na ogrskem ozemlju skupno ogrske in nemiUca vojaik« oblasti. Sovražno mostišče vztiodno od Orne še bo)} zožMie Kakor je Oberkommando der. Wehrnaacht dne 21. junija objavilo, je bilo v Normandiji sovražno mostišče vzhodno od Ome že bolj zoženo. Sovražni napadi zapadno od Tillyja so bili razbiti in je bilo pri tem odstrelje ilh 15 oklopnjakov. Nasprotnikovi napadi severno od Valognesa so se izjalovili. Proti južni fronti trdnjave Cherbourg je sovražnik po-tipal s slabejšimi silami, ki so bile odbite. Zažganih je bilo več oiklopnih izvidni&kih vozov. Vznemirjevalno obstreljevanje Londona se je nadaljevalo. Bojna letala so ponoči pogodila z bombami sovražna zbirališča ladij pred normensko obalo. Od 6. junija so zračno orožje, vojna mornarica ter baterije vojske in pomorske obalne baterije potopile pred normandijsko obalo v Rokavskem prelivu, ne vštevši šo-'-raine zgube po zadetkih min, dve križarki, 14 rušilcev, k brze čolne, 27 tovornih in prevoznih ladij s skupno 167.400 brt in 12 ladij za izkrcanje oklopnjakov s 18.300 brt. Z bombami, torpedi in zadetki topov so bili poškodovani: tri težke križarke, tri druge kri-žarke, 21 rušilcev, devet brzih čolnov, 53 trgovskih in prevoznih ladij - 278.000 bH, dve vozili za izkrcanje s 4.000 brt in en par-nik srednje velikosti. Še dalje močni boji v Italiji Kakor je javilo Oberkommando der Wehr-macht dne 20. junija, so bili boji v Normandiji za sovražnika posebno zgubonosnl. Na široki fronti je v prostoru Tilly—Livry večkrat poskušal z močnimi silami pehote in oklopnjakov predreti našo fronto. Vsi napadi so se izjalovili. Jugozahodno od Tillyja smo pri tem popolnoma razbili nek sovražni bataljon in ujeli štab bataljona. Na rfierbo-urškem polotoku sp niso vršili nobeni veču boji. Sovražnik je samo s- silami oklopnja-ških izvidnikov potipal proti bližnji fronti trdnjave Cherbourg. V Srednji Italiji so tudi včeraj trajali močni napadi sovražnika, ne da bi se mu posrečilo doseči predor, v katerega je upal.. Posebno srdito je besnel boj v prostoru pri Perugiji, kjer je sovražnik sunil v več napadnih skupinah, obstoječih iz močnih sil pehote in oklopnjakov, proti na-ii fronti. Nasprotni napadi naših čet lo u«ta-vili sovražne napade. Tolovajske zgube v Južni Albaniji Berlin, 23. junija. V 1800 m visokem, z močnim bukovim gozdom pokritem gorovju, ki se vleče od Ohridskega jezera do jadranslce obale, o pričele istočasno, ko se je na zapadu začela Invazija, nemške planinske čete večjo akcijo proti tolovajem. 2e v prvih treh dneh je bilo 431 partizanov vbitih, 163 pa vjetih. stran i. — Atev. 49. RARAWANKEK BOTE Sobota, m. junija 1944. Razgovor dr, Dietridia z „Neue ZUridicr Zeitung" Orožje pravične povrnmive, ki pogodi Zapretena Je uporaba nadailnjlli, še inočne]$lh bolnih sredstev, dokler Angllla :e pride do spoznanja Zttrieh, 23. junija. »Neut Zttriehar Zeltuag« objavlja na prvi strani avojt torkova U-daja laAioilv Intarvju, ki ga ja Imat mak barllaiki laitopnik i Iteiehapraiiaehaiom dr, Dieirl«hom o uporabi aovaga namškaga orožja prott AagUit. Objava ivlearakega Uita Ima »ladeSa beaadilo: Vprašanje: Na dlani je, d« vibuj« uporaba novega orožja, ki ga nemško vrhovno poveljstvo označuje kot novovrstno razstrelivo proti Angliji, daleč po svetu veliko pozornost In da svet veliko razpravlja o njegovem pomenu. Vtem ko na nemški strani označujejo novo orožjt kot izredno učinkovito, Anglell to oiporavajo. Odgovori Dva udaltltnca ita, ki popolnoma točno potnata učlntk teh novih nemiklh raxitrtliv. Prvič po orožju neposredno prizadeti, kar občutijo njegov učinek vsak dan in vsako uro na lastnem telesu, In drugič tisti, ki ga uporabljajo, ker so le ti preizkusili njegov učinek v večletnem iskanju In ga točno ugotovili. Ca utemeljuje notranji minister Morrison v Angliji striktno prepoved slehernih priobčil o dejanskem učinku tega oroija s opozorilom, da bi se s tem Nemcem Izdala vojaška skrivnost, se že tej utemeljitvi pozna, da t svojo prepovedjo noče, da bi bill Nemci v nejasnosti glede učinka, ki ga pač to davno poznajo, ampak da hoče angleškemu narodu prikrivati res-nioo In svetovno javnost varati glede učinka tega orožja. Vprašanj ti Na angleški strani zatrjujejo, da v Angliji !• več let poznajo sllčno oroije, da ga pa iz humanitarnih razlogov niso razvijali in uporabljali. Odgovori Vsak človek ve, da se ravno AngloU niso nikoli obotavljali; brezobzirno uporabiti oroij«, ki so ga smatrali za učinkovito, če jim ja bilo na razpolago. Ml Nemci se čudimo, da se šele sedaj vzbuja zanimanje širših krogov inozemstva za vprašanje človeškega zračnega vojskovanja. Čudimo se temu, da se to zgodi šele v tem hipu, ko je prizadeta Anglija, in ne že pred dvema letoma, ko so Britanci uvrstili v svoja »vojaška« bojna sredstva losiorne kanl-str«, aH ko te začeli imenovati svoje raz. strelne bombe na nemška masta značilna kot »rušllct stanovanjskih blokov«. Ko se končne tudi št Anglo-Amtrikanci začtll s tem, streljati iz svojih letal na kmete na polju, je bilo na svetu It št malo ljudi, ki so se spraševali, če ni ta način vojskovanja tak, da diskrlminira vso britansko in severnoameriško nacijo. Mi Nemci vstkakor ne moremo razumttl, da bi naj gltdt zračne vojnt obstajala na svttu dvojna morala in dvojno človtštvoi tna nasproti Angltitm in Amt-rikanctm, druga pa proti nam Nemcem. Vprašanj ei V Angliji pa izjavljajo, da je bombardiranje nemških mest in vasi po Britancih in Amerikanclh kljub vsem »gubam civilnega prebivalstva strategičnega značaja, vttm ko at novo ntmško orožje sploh ne uporablja na vojaška cilje, ampak se mora smatrati kot gole teroristično orožje. Odgovor: Vi sami ste videli vojaško nesmiselna in barbarska razdejanja v me-stih, kakor Berlin, Hamburg, Kflln, MUnehen. Frankfurt, Aachen ltd. la ste sami lahko presodili, če predstavljajo njihovi stanovanjski predeli in kulturna mesta, ki se jih brez pomisleka uničili z bombnimi preprogami, vojaški cilji. Ali hočejo temu nasproti v Angliji osporavati in niso 11 angleški časopisi že več mesecev pred prlčetkom invazije sami poročali, de sta vsa Južna Anglija in London naravnost natrpana s četami In voj- nim mattrialom in da tvorita pravcati vojni arzenall Potemtakem pač ne more biti nobenega dvoma o tem, da je bombardtranje takega ozemlj^a z razstrelivi absolutno voja-ika nujnost. Ce je s tem hkrati zvtzana tudi povrnitev za vsa tista dejanja, ki so jih An-glo-Amerikanci zagrešili nasproti nemškemu prebivalstvu, bo moral vsak pravično misltči človtk na avetu sprtjttl tak dejanski stan. Vprašanje: V Angliji zatrjujejo, da novo orožje nima nobenega vojaškega značaja, ktr nt dopušča nobtntga mtrjtntga učinka. Odgovor; Nova nemška razstreliva pogodijo oilj najmaai v isti meri, kot aealtškt bombt, ki so bilt brez razgleda a« ti« od-vritpt nad gostimi plastmi oblakov 1% vi-šint 10.000 mttrov. Cltdt sigurnosti Anglt-iev in Amtrikanetv pri mtr|tn|u v cili, ki •i jo IcRtllo Angltii In Amerikanei вг1 Unjn bomb, razpolagajo pač Ivlcarfl ■ kla-■iCnlm primerom v Ichailhauiau- Vprašanje: Ali mi lahko še kaj več povetta o nadaljnjam poteku povraHvel Odgovori Na Icdam vam pač nobena ckrivnosti, ča vam povem, da se bo Se dalje izlival Ttlaiok razitraliv in ognianih zab« liav proti vojaškemu cilju Južni Angliji in •ieer, kar vam lahke aagotavljam, s uporabo nadaljnjih. Se moinejSih bojnih sredstev dotlej, dokler Anglija na prida do spoznanja, da )t po B|a| propagirano zračno taro-riitlčno vofikovania samo »bumarang« (vračajoč se kij), ki zadene na straSen način Britanijo samo. Za to se naj angleški narod zahvali pri moSab, kakor lo Churchill, Van-■itard in vsi drugi, ki so proklamirali iztrebljenje nemškega naroda z vsemi sredstvi za angleški vojni cilj. V Nemčiji nasproti angleškemu narodu niio nikoli imeli takih namenov. Na* boj ne valja angleškemu narodu, ampak tiitlm, fcl lo pognali v to vojno Anglijo in »vat. Veliki London izza 160 nr obsireljevan i21vahen topniški ogeni na Vzbodu - Va odreda britanskih bombnikov uničena Obarkommando dar Wahraiaoht je dn# 22. junija objavUoi V Normandiji amo racblU rasne tovraini-kove napade na naš obkoljevalni obroč vzhodno od Orne. Proti suhozemtkl Irontl trdnjave Cherbourg je potlpal sovrašnlk z močnejšimi Izvidnllklml silami, ki so bile zavrnjene. Pri bojih na oherbourškem polotoku se je posebno odlikoval poveljnik 243. pehotne divizije Generalleutnant Heilmleh s svojo divizijo. Padal je pri teh bojih Junaške smrti dne 17. junija, Prostor Velikega Londona leži sedaj 2e 160 ur z majhnim presledkom pod našim vznamirjevtlnim ognjem, Zrtčno orožje je i bojnimi In bombnimi letali poseglo v bojo na tleh In v pretekli noči s težkimi bojnimi letali pogodilo z bombami ladje pred mostiščem. Zaradi vleoklh tgub, ki jih je utrpel nasprotnik včeraj v Srednji Italiji In ki so ga prisilile k več pregrupacljam, je prešel sovražnik šel* popoldne s težiščem na obeh straneh Trazimenskega jezera z močnimi el-laml v napad. Naše čete so zno/a razbile vee napadne vale In obdržale svoje položaje. Odstrelili smo 23 sovražnih oklopnjakov. Na morju "pri Piomblnu je pomorsko protiletalska topništvo seetrelilo oeem sovraittib lovskih- bombnikov. Na Vzhodu (0 It ob obojestranskem živahnem topniškem delovanju izjalovili krajevni napadi Sovjetov severozahodno od Vitebska. Močan odrad težkih nemških bojnih letal je izvršil v pretekli noči strnjen napad na bollševiško letališče Poltavo. 30 sovražnih letal Je bilo uničenih na tleh. V letaliških napravah in skladiščih gonilne snovi so naatall v%čji površinski požari. Zaščitna vozila vojna mornarice, ki so bila poslana za obrambo pred poskušenim sovražnim Izkrcanjem na (inskl otok Piisaari, so z obstreljevanjem zažgala vse sovražnikova vozila za Izkrcanje in neko strežno ladjo. Druqm zaščitna vozila so v zalivu pri Narvi ponovno ob*trelj«vtl« »ovratn* min»ke aku-pine in jih prisilila, da so •• vrnil*. Me6n* skupine severaoamerlikih bombnikov to včeraj naperile terori«4i6*n napad na državno glavno mesto. Naitale #o ftlcode na poslopjih in človeške nrube zlasti v sta-novanlFkih predelih. Sile zračne obrambe so zbUe 67 iovrainlh letal, mtd njimi 52 Itiri-motornih bombnikov. Skupina britanskih bombnikov Je v pretekli noči napadla kraje v ozemlju ob Rheinu na Westfalskem. Nočni letalci In protiletalsko topništvo zračnega oroija so sestrelili 62 Itirlmotornlh bombnikov. Uničili so a tem nad '/» skupine, ki je prllttela. Ntkaj britanskih letal je razen tega odvrglo bombe na obmestje Berlina. Pri obrambi lovražnih terorističnih bombnikov st jt v zadnjih dnth posebno odlikovala v prostoru pri Hamburgu uporabljena divizij« protllttaltkega topništva. v kratkem bo v Btogrtdn pričela obratovati nova veltmlekarna % dnevno kapaciteto 60.000 do 70.000 litrov mleka. To velemlekar-no so na iniciativo nemSke vojaške uprave pričeli graditi leta 1942. Strojne naprave za paittrlzTranjc, hlajenje, polnjenje steklenic in centrifuge Je dobavila Nemčija. To bo prva ▼•lamlakarna na Balkanu. _ Skrbela bo pr&dvsem za oskrbo Beograda s presnim mltkom, pozneje pa bo Iz presežkov izdelovala tudi maslo in sir. V kratkem bodo tudi v Banatu zgrajene štiri velemlekarne, ki pa bodo Izdelovale surovo maslo. V teku je tudi obsežna akcija za zboljšanje pasme v Srbiji, kjer so uredili številne zbiralnice za mleko, medtem ko so doslej 70% mleka doma predelali v maslo in sir. Poleg omtnjtnih ptt vtltmlekarn lo bilt zgrajtnt manjit mltkamt v Sabcu, Valjtvu, Cačku In Zajt-čarju. Za te mlekarne potrebne stroje so ao-bavllt ntmikt, nlzoztmskt In lukstmburikt tvrdkt. Nadalje so uredili 17 večjih postaj za posnemanje mleka in $4 postaj za zblra-njt mltka. I Ne miš ne tič I Ljubljanski tednik »Slovenski Dom* posname ч uvodnika »Goriškega i/eta« pod naslovoat »Hrednje linije ni* haded' = nje, po njegovem prepričanju tudi z* i ljubljansko pokrajino veljavne resnice, I ki jih tudi mi priobčujemo tistim Co- i renjcem, ki bi radi še vedno naprej al»* i pomikili. Navedeni uvodnik pravi med I drugim; I »Na Goriškem smo pred pol stoletja I poznali politični pojem »slogaštvo*, ki I naj bi na videz pomenil, da bi se лјо- I rali vsi Slovenci strniti, v resnici pa je i bilo to geslo le zelo reven plaič za oseb' I ne koristi nekaterih, ki so hoteli biti po = vsej sili in proti volji ljudstva voditelji, = dasi jih nihče ni poznal, rsfen tedaj, ia-I dar so mu prišli rubit v hlev ia na I domačijo ... I Naši časi so tako zaostreni, da t* I nihče noče briti s skrhano britvijo in I nihče noče v boj t nenabrušenim 6a/o- = netom. Zato seveda kaka »srednja linijske I — posebno še na Goriškem — nima srni- I sla. Tukaj morai le povedati, ali si moi = ali si baba, v sredi ne boš plaval in ta» I jil, kaj si! Kdor govori dandanes o i »srednji liniji« na GoriSkem {in drugod I pri nas, op. uredn.), zavestno laie, ker i simpatizira z onimi v gozdovih, toda nje^ = gova udobna postelj mu ne dopušča, da I bi ae ločil od nje. Toliko možatosti i tudi nima, da bi se priključil sploSnemu I prebujajočemu se gibanju, ki ga zlasti I predstavljajo vrste domobrancev ht i terega glavni glasnik na GoriSkem je I »CoriSki list«. i Zato so ti gospodje itnaili neko ■»artd* I njo linijo*. Ako natančno pregledamo^ = to skupino, ki si domiSlja, da res pomeni § nekaj »političnega«, spoznamo, da so to I večni karieristi in Špekulanti, ki se zna- 1 jo sliniti na več strani; ki utegnejo do- I biti tudi kakšne koristi za svoje iepe tu i ali tam; utegnejo mežikati z levim oje-I som na desno in z desnim na levo, samo I odkritosti nimajo ... I Ml pa vemo, da v sedanji borbi dveh I avetav srednje linije ni in da more sla- I ilti taka označba samo. za nedeljsko I kravato posameznim bojazljivim gospo* i dom, ki bi se radi naredili na levo atraa i lepe, na desno atran pa uiene ia dosto-I ianstvene.M riiinmiiimiimmiiiimiiMiiiiiimimiimiiiiimiiniiiMmmmiintiniin Središče tolovalev razbito Berlin, 23. junije. Naka nemška loveka dl« vislja le T teh dneh v Grčiji po večurnlh pohodih nenadoma napadla oakitovalno #r#» dišfie komunističnih tolp v vzhodnem dŠIu' peleponežkega polotoka ter ga uničila. Nem> ške čete lo pri tem lajele velike količin« živilskih potrebščin, pegenskega goriva ter orožja vseh vrst. Nadalje je bila raplenjen* neka tiskarna ter popolnoma urejena telefonska centrala. Ob priliki tega podviga Je razen tega potopile letalatvo več čolnov, ■ katerimi se ekulali tbežatf tolovaji. Verle* und Drack: NS.-Gauviria« nt^ .—r-ir -i KRmttn OmbH. Kiafenfurt.. — verlmufMter:! Dr. BintI — H Horetm n vmun. cviasouturii — v • n - HatintJahriftlelter: Mednch nnn 7,nriii»lt l«t Anu^ljcnlietp Mr 1 rllltle. ^2.си1л4л pjteishaaa. ■ MODNEGA SVETNIK« FINDV06LA Kriminalna novela. Spisal Ггапг Helnrlch Ampak pravega vzroka, iak!a| je bil da. nea povabil urednika, dvorni svetnik dobro premišljeno ni isdal. Niti takrat ne, ko je ravno ta virok atal med vrati, le korektno priklonil pred dvornim svetnikom in a »poljubim roko, Finerl«, Izročil šopek hčerki dvornega svetnika. Gerlander je počasi vstal, cel6 poudarjeno počasi. In al ogledal novega gosta. Ta se mu nI posebno dopadel. Preveč je poliian, si je mislil, ko so mu ga predstavili: Drugi se je hladno priklonili »pl- Borleben«. Ce bi bil Gerlander pogledal kvišku, bi bil opazil v obrazu dvornega svetnika nekaj takega kot razočaranje. Razočaranje zaradi tega, ker pri Gerlanderju nI bilo videti, da bi poznal no-vodošleca. »Veite Gerlander, to je Fritz, sin zdrav, stvenega svetnika Borlebna, ki je moj stari prijatelj. Skoda, da se ni vrgel po avojem očetu. Hočem reči, da mu ni podoben. Ali ste že zopet pohajkovali včeraj. Vidi se vam, da ste akrokanl, moj dragi. Potem pa pride sem in dvori Finer!.,.« Plnerl je zardela, nevoljno odmignila z roke In zginila. »Orem samo, da prinesem žga nja«, je rekla. Zabavo je vodil sedaj samo ao-spod pl. Borleben, kar je dobro opravil. 2al je ostal Gerlander precej malobesedsn In se poslovil čez pol ure. »Službe je služba«, )• rekel, in dvorni svetnik ni kazal volje, da bi ga zadržal. Same Finerl ga je spremljala ven m bilt v resniol žalostna, ker j« tako Utro odltL Otrlandtr nt bil prttlrtno itntlmtatalni narava. Zunaj jt s ptetje zamahnil v zrak In гаСч! »ч^'тЧ. N o Pintrl, ampak o dvornem sv«.niku Flndvoglu Ni ga .aiumel. Na eni strani ga da atari Ilajak nadzirati in zašle- duje njegove pr*|ln}» tivljenje, na drugi strani p« mu razodeva hkrati službene skrivnosti, ki jih morda še nI vedel noben drug človek. Noben človek? Tu )e prišlo Gerlanderju nekaj na misel. Z urnimi koraki jo je ubral proti kavarni »Pri lerebioi«. Tam je komiaar Tunstein navadno zauiival svojo popoldansko kavoi Bil (e tudi v resnici tam, in kmalu )e razvila zabava med njima. Moj Bog, kot reporter se je človek naučil vprašati, In tako m čudno, da je gospod dr. Tunstein nekaj iz-blebetal. Pravilno povedano: zabavljal. Vse. kakor je Gerlander pri te| priliki zvedel, da se je gospa dvornega svetnika umorila za radi tega, ker so jo izsiljevalci spravili na beraSko palico. In sicer zato, ker je njen pokojni goepod soprog Imel nezakonskega o. troka. Moj Bog stare dvorne svetnice so občutljive v tem ozlru in raje plačajo, kot bi jih takle Indlvlduum pripravil v sramoto. Se bolj sumljivo je bilo to, kar je Gerlander nadalje zvedeli namreč, da je bila po njeni smrti dvignjena polica, glaseča se na »pri-našalca«. Baron r., ki si ]e bil pri jahanju po praterju zlomil tilnik, je bil tudi zavaro van, In, kar je vzbujalo največjo pozornost, tudi v korist »prlnašalca«. Prav tako je bil zavarovan na »prlnašalca« župnik Mucken-huber, ki ga je bila v tuonišču zadela kap. Gerlander je postal zelo malobeseden, ko je vse to slišal, in napravil Iz tega svoje zaključke. lahno je zažvižgal, vstal In odšel » kratkim pozdravom. Taksno teslol si je mislil Tunstein. N1 slutil, da je bil v tem hipu sprožil kriminalno pojasnilo. Gerhard je zamišljeno stopal do svojega stanovanja, si slekel obleko, smuknil v lahno oatlnlran kroj delavca, si posadil čepico na glavo in vstopil v mestno železnico. Zunaj ob pasu je šel v nek vinotoč, si sam prinesel četrt vina, ae postavil i njim k nekemu v|. sokemu sodu In se oziral naokrog. Tu pa tam mu je kateri prikimal, a« kar j# on pritane potlpal za rob čepico In prav malo ga |e mo •ilo, če ga le kdo v rahli vinjenosti tu na tam tikal Dvorni svetnik Pindvogel bi se bil zgro zil, če bi bil videl, komu je vse stiskal uma* zane roke. Rumeni ženščlnl Mltzl je celč dopustil, da je srknila Iz njegovega kozarca. Napravila pa je tako krepak požlrek, da nI bilo več nobenega ostanka v kozarcu. To je Erika Gerlanderja zelo razveselilo, Kajti četudi sicer nI bil preveč občutljiv za rumeno Mltzl pa ne bi rad pil. Končno je prišel mož, na katerega je čakal. Josef Hin-tringer imenovan »Sepavec«, Na njem je bilo vse sivo. Obraz, nekoč bela srajca, oči in redki lasje. Vlekel je nogo za seboj in se zanikrno naslonil na Isti sod kakor Gerlander. Pazljiv opazovalec bi lahko videl, da Je nehote udaril s petami skupaj, kakor da bi bil poskušal stati v »Pozoru«. »Pazite«! |e siknil Gerlander ostro. Tu se je Sepavec zavedal, se čim neokretneje vedel, sprejel podzemeljsko denar in se splazil k točilnici za dve novi četrtlnki. Gerlander je med tem kombiniral- Torej prvič: dvorni svetnik mu je bil rekel, da bo rega Spitz#. Druglči Tunstein mu je bil pripovedoval o zavarovalnih policah, iretjic, šepavec, ki je bil prej nekoč vojak pri nje-gov! jurlšni stotnljl, mu je bil priznal, da e zdrknil v neko zadevo, ki mu postaja prenevarna Poročal mu je bil, oa sicer nima nobenega drugega opravka, kakor da ponese pisma k določeni gospodi, gre k njim po odgovor in le-tega izroči nekemu neznanemu »kavalirju«. Pri tem se mu je, ker Ima vendar »bistro glavo« čudno zdelo, da je od gospode, kateri |e prinesel pisma, vsakih par tednov eden nenadoma umrl. Tu se mu je začelo vrteti v glavi. SIcer sam nI več nepopisan Ust, ampak pri velikih stvareh — ne, pri takih ne bi hotel sodelovati. Gerlander ga je moral dolgo pregovarjati, da je vztrajal pri stvari. Z instinktom reporterja je namreč zavohal nekaj, kar bi se dalo Izkoristiti. Uepehov nI bilo nikoli preveč. Konkurenca bo od zavisti počila, če bo mogel on kot prvi in povrh še Kot povzročit'" odkri' v večemlku strivrosi mnogih samomorov. Ravno je premišljeval o tem, ko je šepa vec zopet prUel k njegovi mizi, »Torej«, ga ]e presenetil, »jkdai boš šel zopet k stare- mu Spltzu?« Oni ga je začudeito pogledal. »K staremu Spltzu? Ne, to je čisto mlad g^ spod. Mlajši od vas, gospod PO' njo besedo je ravno še pogoltnil, kajti liudl* so že gledali tja. Glas malega šepavca }e bil namreč ravno v narobe razmerju z vellkoet-jo njegovega telesa- V zadregi •• J* skal po glavi in zato nI opazil, da je bil v tem trenutku Gerlanderjev pogled ravno tako razočaran kakor pogled dvornega svetnika Flndvogla danes popoldne, ko )* predstavil Borlebna Gerlanderju. Toda ta sekunda preplašenja je bila tudi pri Gerlanderju zelo kratka, potem pa je začel spraševati šepavca. »Kakšen pa je na oči, ta mož?« Sepavec se je popraska! za ušesi in menili »Veste, čleto natančno ga prav za prav ni« sem videl. Velik, Imeniten gospod je, Ima kratko, plavo kozjo brado in nosi monokel. Srečal sem ga prav za prav vedno le, če a# je zmračilo, In večinoma ml je samo i voza dal zavitek ter naročil, na katerem cestnem križišču mu naj Izročim odgovor. Jeteš Marija, ob pol devetih vendar pride 1« Ta opazka mu je seveda neopaieno ušla. zato je bil precej oziovoljen na Gerlanderja, ko ga je ta vprašal za kraj In čas. Nato pa je vendar postal dostopen In menili »Kaj pm m! plačate, če vam to povem*« Takoj nato pa si )e držal roko pred ust« in zelo poparjeno gledal okoli, kajti videl )#, da ga je Gerlander pogledal tako ko svoje dni v vojni, če ni takoj ubogal. »Hintrlnger, misli! sem, da ava bila volna tovariša. In to bi lahko vedeli, da pri poročniku Gerlanderju nI nič z Izsiljevanjem.« »Prosim lepo, oprostite,ampak saj veste иЛ In tu je bil Gerlander že zopet čisto do-brlčlna, dal prinesti še dve četrt vina in ttle« nil šepavcu oel6 d*setak т roko. Temu ae I# obras rastegnil- »Na mene en lahko lan*« че4#.* »Upajmo«, |e rekel Gerlander suho. Ko at# Izpila svoje vino, sta nato obs zapuatila vi-narno. (Dal)« piibedailH WL 9тЛ WH. KAKAWAVKEW ВОТС шт* *. — Ifr. 49. Geheimwafie traf Londoner Borse wie ein Blitz Die feindliche Agitation spricht jetzt von gewaltigen Gegenerfindungen B«rn, 13. Juni. United Ргсв meldet aus Lon-Азп, die neue Form der deutrschen Lufwngriffe g«-gfn Sudengland habe der Londoner Effektenborse viel zu denken gegeben. Die Aktienkurse seien in der sdionsten Aufwartsbewegung begriffen. Taglich seien melir als 8000 Absdiliiss« getatigt ■worden, als wie ein Blitz aus htiterem Himmel HiobsbotsAaft iiber Чт»н 4. — Atw. 4в. KARAWANRKN ВОТГ Robota. 24. Jnnlja Tajna okrog »neizrrpnih rezerv« Soijelov Dejstva, ki lih lahko čitamo v sodobnih sovjetskih časopisih гН. Kralaburg, 23. junije. Vsak, ki rezmil-Huje o dogodkih na vzhodni fronti, se seveda vpraša; od kod In kako dobijo Sovjeti kolotalne rezerve, ki jim omogočajo, da svoje po nemški oboroženi sili razbite čete vedno in vedno zopet dopolnjujejo? Marsikateri naivnež bi kar kmalu zaključil, da razpolaga Sovjeteka Rusija v resnici s kar neizčrpnimi rezervami In da je zaradi tega nI moči premagati. Tajna okrog teh »neizčrpnih rezerv« pa se prav kmalu pojasni, kakor je to tud! slučaj z drugimi sovjetskimi skrivnostmi, če pazljivo čitamo sovjetske časopise, in sicer ne bombastične izjave in članke, ki so namenjeni inozemstvu, ampak posamezne vesti, večinoma iz sovjetske province. , Pred nami leil nekaj sovjetskih časopisov od aprila t. 1., ki so v tem pogledu Izredno zanimivi.'Moskovska »Pravd«« ooroča med drugim, da je pred nedavnim 115.000 žena dokončalo kratkodobne tečaje za vodjo kolhoza. Ker pa je bilo po sovjetskih ur'irth navedbah tik pred vojno v vsej Sovjetski Rusiji okrog 250.000 kolhozov, sledi Iz te vesti, da bodo sedaj žene voditeljice skoraj polovice vseh kolhozov. In to očitno dokazu!«, da so bili mobilizirani vsi po ženah nadomeščeni predstojniki kolhozov, med katerimi je bilo tudi mnogo starih mož. Ista »Pravda« in drugi sovjetski časopisi poročajo nadalje, da se »zaradi odličnega dela sovjetskih zdravnikov« vrne 70 odstotkov ranjenih na fronto. Ker pa nobeno »odlično delo« zdravnikov ne more vrniti invalidu noge, roke ali očesa, dokazuje ta vest sovjetskega časopisa samo, da pošiljajo v Rdeči armadi na fronto tudi take ranjene, ki bi jih vsaka druga oborožena sila oprostila vojne službe tudi v etapi. To okolnost dokazujejo sicer v zadnjem čam tudi vsi sovjetski ujetniki. Nadalje najdemo v »Pravdi« kratko beležko pod naslovom »Upokojeni tkalci se vračajo v obrate«. Iz te beležke zvemo, da je v tovarni »Rdeči tkalec« zopet ; ovzel sodrug Dimitrijev svoje prejšnje delo, ki ga je bil opravljal že 53 let In ki je bil potem upokojen. Koliko je pač potem star sodrug bmitrijev in zakaj ]• moral povzeti svoje prejšnje delo? Iz ▼ Kazahttanu (v Srednji Aziji) Izhajajočega časopisa »Kazahstanki (.lonlr« zvemo, da dela v rudnikih Kazahstana na stotin# mladostnih, ki so »prostovoljno« zapustili l|u(j-pke I« srednje šole, da so lahko delali v rovih. Ct pogledamo dalje, pa vidimo, kako se opravlja to »prostovoljno delo« šolskih otrok. Komunistični časopis pripoveduje, da delajo vsi otroci — rudarji in prenašale! tovorov — pod strogim nadzorstvom speciel-no v to svrho poslanih komsomolcev (komunistične mladine), ki »lene trdo primejo, da ne zaoetajajo za onimi, ki jim prednjačijo«. Na ta način se otrokom ne samo posreči, da izvršbo delo, ki je preračunano za odfasle delavče, ampak da odrasle delavce prekosijo. Dva učenca Kolja Sukov in Vanja Se-mičastni delata v tem t*mpu v rudnikih že skozi pet mesecev. Radio Habarovsk (v Vzhodni Aziji) je pred nedavnim vzkliknil; »Zgledujte se pri otro-klh, kt so dali svoje igrače na stran in delali T tvornicah »Amurstroj«. Torej otroci T Starosti. T kateri le sicer še zabavajo z igračami, delajo sedaj r tvornicah sovjetske težke Industrijel In seveda velja tudi za nje Stahanovov sistem nadprodukclje. Tako poroča moskovski časopis »Trud«, da je v kovinskih tvornicah »Klrov« neka skupina konsomolcev pod vodstvom U letnega Se-reša Uglova 129 odstotno dovršila februarski nxftrt: v neki drugi tovarni le skuolna mladostnih delavk sklenila, dovršiti četrt-letko 200 odstotno, čeprav je bilo število delavcev v tej tovarni znižano za 20 odstotkov. Samo na sebi ni nič čudnega, če uporabljajo sovje'sH komunisti brez usmiljenja tudi mlados'r« otrcks in žene za težka dela in jih na tak nmčin popolnoma oslabe, ker jih spravijo predčasno v grob. Ne sicer iz človečnosti, «mpak zaradi lastne koristi bolj-ševiki žen in otrok ne bi uporabljali v voj-novažnih obratih, če bi imeli v to zadostno število odraslih moških delavcev. Dejstvo, da to vendar store, dokazuje torej, da so tudi v vojnovažnih tvornicah že poiskali in mobilizirali moške delavce. Znano je, da mobilizirajo Sovjeti in pošiljajo na prvo frontno linijo tudi kaznjence. tako kriminalne kakor tudi politične, tor«) »narodne sovražnike«. Torej odgovorni vodje kolhozov, delavci vojnovažnih industrijskih tvornic. komaj o-zdraveli ranjenci, invalidi, kaznjenci in cel6 »narodni sovražniki« — to »o torij današnje rezerve Rdeče armade. Razume se samo ob sebi, da morejo biti take rezerve samo naj-zadnje. In če bo tudi teh rfezerv tnkrat konec— in na to ne bo treba predolgo čakati, — takrat mora nastopiti neizbežna in kon-čnoveljavna katastrofa. Vodje komunistični države vedo to, delajo pa kakor vsak židovski kramar, ki stoji pred konkurzom, da zatrjuje svojim upnikom do zadnjega hipa, da se njegovi posli odvijajo odlično in potem naenkrat vzame ponoči ostanek svojega blaga ter zgine z njim. Na tak proslaJkl način bodo prevarlH tudi komunls^fnl vodje sovjetske Rusije nekoč — in ta dan ni več tako daleč — vse tiste, ki te od njih dado voditi za nos. Takrat pa bo že prepozno za njihove pristaše in zaveznike, da bi ie lahko kaj popravili. Br^ni naiiofa bilka izmed isrli l(«rell|xklli liilk Naskok na prve položaje - Do žrtvovanja samega sebe la narod In dom Helsinki, 23. junija. Spet besni bitka pri Summi. Tam, kjer je v zimski vojni ena sov-jeiska divizija za drugo brezuspešno napadala finske položaje, tudi sedaj divja z vso silo sovražni naval. Mirno in hladnokrvno stoje Finci v najbolj krvavi vseh bitk, ki se je kdaj bila na karelijski zemeljski ožini. Živčnost prvih dni se je zgubila, naloga vsakogar, ki se tukaj bojuje na finski strani, je popolnoma jasna. Tudi tu gre za to, da se naval zadrži, ali se bojujejo z največjo bojno voljo, kakor da bi šlo za odločitev^ Vsaka ura, ki se tukaj pridobi, oslabi sovražnika in ojača lastno glavno bojno črto. Ne gre danes za to ali ono postojanko, za to aH ono mesto, gre sploh za bodočnost in obstoj finskega naroda. Vsak mož, ki st nepretrgoma bojuje v težkih obrambnih bojih, to ve in je odločen, da st bo predano žrtvoval za narod in dom. Med tem hite iz Wiborga in severnega dela karelijske ožine vlaki beguncev. Povsod v glavnih krajih so pripravljena sprejemna taborišča in prehranjevallšča. Tisoči lot (finske nudil je) skrbe za tiste rojake, ki so že nekateri med njimi v tretjič zgubili svoj dom in gredo sedaj nasproti neznani bodočnosti. Oni so se, čeprav težkega srca, navadili te usode, oni vedo, da se bo vse zgodilo, da bi se jim ta usoda olajšala in imajo tolažbo, da niso prlmorani iti v tujino, temveč da je njih lastni narod pripravljen kakor v časih zimske vojne, da bo z njimi deli: zadnji košček kruha. In v vsakem izmed njih je živo upanje, da se bodo kmalu spet vrnili v domovino, v Karelijo. Angleški fasnikarfi o Josipa Brozn-Tiln „Paziti moramo na Rusiio" - „Vo]na ustvar|a čudne zavezniiie" Beograd, 23. junija. Reuterjev poročevalec pri komuniitlčnih tolpah na Balkanu John Talbot, ki (O ga pred kratkim pri nekem podvigu nemških padalskih lovcev ujeli skupno z nekim britanskim in ameriškim novinarjem, je podal svoje vtise o bivanju pri tolpah. Poročilo o tem navaja naslednje podrobnosti: »Sem smo prispeli pred tremi tedni, na razpolago so nam dali neko prazno hišo in ves čas smo bili v bližini štaba. Nikoli nismo bili pri tolpah samih in nikoli se nismo podali v gozdove. S Titom sem imel intervju. Iz varnostnih razlogov iivi v neki. skalni votHni, kjer šmo ga obKk'all.* >Td mKlvTmr vprašanja sploh ni odgovoril ter je napravil par bedastih dovtipov. Za maršala bi si že predstavljal moža drugačnega kova. Nemški napad je priŠ^el za nas nepričakovano. Ko se Je pričelo bombardiranje, smo zb,eiali iz hiše v nek Jarek in kmalu nato so nas ujeli. Bilo Je hudo, končno pa smo 1; prepričali nemške vojake, da nismo komunisti, temveč analoameriški novinarji. Neka skupina padalskih lovcev nas Je vzela s seboj. Z nami so ravnali dobro. DaK so nam cigarete in prepečenec. Majhni dogodki, ki so nam osvetlil te može, so potrjevali, da je bilo naše dosedanje mnenje o oddelkih Ц popolnoma napačno. Videl sem, kako so vojaki rešili nekaj žena in otrok, ki so bili zaradi nenadno orlč'sle bitke v nevarno^^t: Ић mirili in tolažili. Priznati moram, da >o naia poro-čila o -četah sama »propaganda«. Pri nekem protinapadu banditov so se borili možje proti tolovajski premoči odločno, hrabro in vztrajno. Daleko močnejšega sovražnika so hrabro odbili.« Na pripombo nekega nemškega novinarja,, naj vendar enkrat Angleži in Amurikanci pomislijo, kaj bi bilo, če bi boljševiki premagali Nemčijo in sploh Evropo, in če morda mislijo, da bi boljševizem prizanesel njihovemu otoku, Je odgovoril Reuterjev vojni dopisnik in vkomtzgnll: »War такм strange alHea« (votna ustvarja čudne saves nike). Njegov tovariš, britanski vojni foto-gras Slade, pa Je dejal z vzdihom polnih skrbi: »We must watssh Russia« (Na Rusijo moramo paziti). OF-arski banditl novačilo otroke in miadostne Lastno poročilo tH. Kralaburg, 23. junija. Očitno v namenu, da bi Izenačili nekoliko velike z gub# ljudi, ki so Jih imeli v zadnjem času, poskušajo OF-arski banditl novačiti otroke in mladostne. Tako sta dne 12. junija t. 1. dva ban-dita prisilno novačila in odvedla nekega 15 letnerra učenca. Kdaj zamre življenje? Pripomočki, s katerimi naj prebijejo hladnejšo Utno dobo, so za »mrzlokrvne« in »toplokrvne* živali različni. Dočim imajo prve akorai vedno nekako iste telesno temperaturo kakor njih okolica imajo toplokrvne živali (ptice in sesalci) poleti in pozimi isto temperaturo 35 do 41 stopinj Celzija. To pa pomeni naslednje: Kemični procesi, ki vzdržujejo življenjski proces, so odvisni od temperature kakor ostali kemični procesi. Temperatur# okolja vplivajo torej tudi na življenjska dogajanji mrzlokrvnlh živali. Ta odvisnost od temperatur pa Ji od vrste dogajanja različna. Pri žabah utripa na pr. src# pri 20 stop. C 24 krat na minuto, prt 15 stop. 16 krat. pri 10 stopinj 10 krat, pri O stopinj pa samo š# dvakrat do štirikrat. Pri mnogih živalih prihaja splošna presnova ob prenizkih temperaturah It ravnotežja, k»r so poedinl procesi v njih organizmu odvisni različno od temperature. Procesi, ki telo zastrupljajo, se v padajoči temperaturi, na pr. mnogo bolj opočamljo, nego tisti procesi, ki ustvarjajo neke škodljive snovi. Tedaj se telo takšne živali samo »zastruplja« in če traja prenizka temperatura dovolj dolgo, žival po^ne. Mrzlokrvne živali naših krajev prenesejo skoraj VS# temperature do ledlšča. Kritična postan# stvar pogostoma šele tedaj, če se prične T organizmu tvoriti led. Toda tudi majhno zamrznjene živali tu In tam prenesejo. Tako pogine mišica žabe šele tedaj, če zaledeni 40 odstotkov njene vode. Cim bolj koncentrirane pa so telesne tekočin^ kmkšne živali, tem nižje leži zanje ledlšče. Za žabjo milico J# ta točka nekoliko desetink stopi-nje pod ničlo, pri nekaterih žuželkah pa tudi 5 'stopinj pod nieio. Žutr""-" pomaga pri tem ttxll pojav »preohlajene« vod#. To 1# H-sta voda ki meri v resnici manj nego O stopinj, pa se vseeno ne spremeni v led, t« Je nič ne strese aH če ne vržemo vanjo m**ha*pa koička lodu, ki bi rabU pot#m kot kristalizacijsko »redllCe za spremembo preohlajene vode v led. V takšnem primeru voda z veliko brzino zmrzne. V naravi nastopa ta pojav nestanovitnega stanja preohlajene vode posebno tam, kjer lo zelo majhne količine vode zaprte v brezvodne plašče, tako da slana ali sneg ne moreta učinkovati kot krlstalizacijska Jedra. To se pa dogaja baš pri žuželkah, ki so kakor njih jajčeca obdana s tenkim oklepom Iz ki-tina. Kltin vodo zavrača In je pogostoma prevlečen ie z zelo tenko voščeno plastjo. Žuželka z velikostjo komarja ima komaj deset kubičnih milimetrov prostornine, jajce metulja je še stokrat manjše. In te neznatne količine so le delno vodne, a vodni del je poleg tega preprežen s staničniml kožicami In beljakovinami. Tako je zelo težko, da bi se mogla v njem stvoritl kakšna krlstalizacijska točka za led. Sedaj tudi razumemo, zakaj morejo takšne živalce prenesti tudi temperaturo 20 stop. pod ničlo, ne da bi poginile. Poskusi v laboratorijih so dokazali, da je v.resnici tvorba ledu v življenjsko važnih delih organizma nevarna Živalim, ne pa mraz sam na sebi. Poznamo še manjša bitja, iniuzorije, amo-be, bakterije. Ta se lah'co c.ld izsuie. Tvorijo tako svane »ciste« ali »trote«, ki vsebujejo le zelo malo vode. Takšne tvorbe je mogoče spraviti v temperaturo tekočega zraka (okrog 190 stopinj pod ničlo), pa zažive potem v sobni temperaturi znova. To je naj-boljSi dokaz za trditev, da novzroča zmrznje nje vode v organizmu smrt. Kajti mikroorganizmi, ki ne žive v obliki trosov ali cist, temveč v polnem življenjskem delovanju in viebujejo torej tudi razmeroma mnogo vod# v nižji temperaturi poqlneje. Doslej smo govQ«i'i samo o mrzlovodnih bitjih. Na prav taVo presenetljiv način pa morejo prebiti ptice zimo. Tu zacluiijo ob- čudovanje predvsem male pevke. Večji sesalci ne kažejo v t#m pogledu toliko posebnega. Sme in lajcl se pr#«tradajo s travo in skorjo akozl zimo. Zveri lovijo mlii In manjše živali, miši, hrčki in veverice se umaknejo v svoja gnezda. In se preživljajo od svojih zalog. Med sesalci lo zanimivi Ježi in netopirji, ker za zimo prenehajo biti toplokrvni. Imajo sposobnoat, da svojo presnovo tako zavrejo, da jim pade telesna top-^plota tudi na 3 stop. C, >'.:o da izgubljajo v tem času le malo življenjskih energij. C# dobimo takšnega netopirja, ga občutimo popolnoma mrzlega. In če se zbudi, #e prične tresti: njegove mišice telo tedaj kurijo. Malim pticam se godi pozimi *" sebno slabo. Dočlm Je znašala v poletnem času razlika med njihovo telesno In vnanjo temperaturo kakšnih 15 do 20 stopinj, te poveča po-zimi na razliko petdesetih do šestdesetih stopinj. To pa pomeni, da je Izgub, toplote v tem času, ko je malo »kuriva«, to Je hrane, tudi primerno večja. Eden izmed čudežev narave je, da mora majhna pevka, ki tehta komaj 15 gramov, držati svoj# t#lo v dolgi zimski noči, torej približno šestnajst ur, na temperaturi 41 stopinj, medtem ko meri zrak okrog nje tudi 20 stopinj pod ničlo. To Je mogoče samo zavoljo tega, ker J# njeno perje izboren toplotni Izolator. Čudno J# tudi to, da more ptička v kratkih urah zimskega dne najti toliko hrane, da JI more potem vzdrževati vso noč visoko telesno temperaturo. Prezlmujoča žuželka in ptica pevka, ki o-staja čez zimo pri nas, sta dva ekatrama, k, kažata, na kako razlite# načine dos#ga narava isto, namreč ohranitev tvojih bittj. Ka-tarl način J# »pametnejši#, o t#m J# odveč razpravljati. Niti kraljičkl, niti metulji niso doslej pri nas izumrli zavoljo zimskega mraza. Vaščani s strojnicami poliošeni Bukarešta, 23. junija. Iz zadnjih poročil beguncev, ki jih imajo v Bukarešti iz Bulcovi-ne in Besarabije, se vidi, da je sovjetski teroristični režim proti tamošnjencu prebivalstvu zavzel nepomljive oblike. Soglasno se izjavlja, da je končano razdobje, ko so Sovjeti radi agitacije prizanašali vsaj nekim • delom prebivalstva. Sovjetski komisarji uporabljajo sredstva, ki povsem zasenčijo drastične mere, ki so jih uporabljali v času zasedbe. Domače prebivalstvo Cernovic in tU: di iz bukovinskih vasi je bilo brezizjemno •brez razlike narodnosti in vere izgnano iz domov. Sovjeti so jih najprej pripeljali v občino Dbrneit, kjer so jih zbirali in potem v velikih transportih odpeljali v notranjost USSR. Prebivalci vasi Golobac in Burla, ki so se zoperstavili, da bi šli v Dornešt, so bili zgnanl na polje, postavljeni v Stlrikotnik in s strojnicami postreljeni. Vasi Margine, Bo-sancea in Chitu so bile požgane. Na mesto domačega prebivalstva Bukovine in Besarabije *0 privedli v romunska mesta in vasi ljudi iz notranjoati USSR, med njimi številne Mongole. OF-arski banditl - bojujoči se brezbožneži Lastno poročilo tH. Kralaburg, 23. junija. OF-arski banditl' vedno bolj odvržejo krinko »narodnih osvoboditeljev« in se razgalijo kot pravi mednarodni brezbožni komunisti. Z vsemi silami streme za tem, da bi »došli in prekosili« ruske komuniste. Dne 9. junija zvečer je po-•kuiala neka tolpa OF razstreliti samostan v Adergassu, Kr. Krainburg. Samostansko poslopje je bilo precej poškodovano. V Sovjetski Rusiji je od začetka boljševiške revolucije obstajala pod vodstvom Žida Gubel-manna velika poluradna organizacija »boju-jočih se brezbožnežev«. V zadnjem času je Stalin, da bi si pridobil simpatije ruskega naroda, (seveda le na videz, kakor Je bil to tlučaj s kominterno In drugimi organizacijami) razpustil to organizacijo. Mednarodni Hrvat Tito-Broz, polžid Kidrič in drugi vodje OF pa ne sms^trajo za potrebno, da bi kakorkoli vodili računa o čustvih katoliškega prebivalstva na Gorenjskem. Nedič srbsiiemu narodu B#lgrad. 23. junija. Ministrski predsednik general Nedič je govoril v soboto zvečer po radiju srbskemu narodu ter je ponovno z zelo ostrimi besedami napadel tako vodjo boljševiSkih tolp Josipa Broza-Tlta kakor tudi angloameriške »prijatelje« in »zaveznike«. Srbi vidijo sedaj, tako je izjavil Nedič, da je via vojna le veletrgovina Angležev in Amerlkancev s človeškimi življenji in človeško krvjo. Srbi dobro vedo, da žele ži-dovsko-plutokratski krogi v Londonu in Was-htngtonu kakor tudi rdeča Moskva še nove srbske krvi. Na strani Josipa Broza-Tita so le mednarodni Izvrienci. »Srbi niso komunisti, pač pa so narodnjnler, pravo^TavnY in narodno zavedni. Zaradi tega se Srbi tudi niso priključili Titu, temveč so se v velikih množicah dvignili proti njemu.« Nato je omenil imenovanje Subašiča za ministrskega predsednika in ga je označil za sokrivca nesreče, ki je zadela srbski narod. Tudi tega se zaveda narod prav dobro, je izjavil ministrski predsednik, da je kralj Peter ie dalj časa oropan lastne volje. On dobro ve, da Je bil kralj prisiljen izdati pro-klamacljo. Nazadnje Je dejal: »Srbski narod noče nobene Jugoslavije, kakršno mu ponujata Tito in Subašič. Srbski narod se hoče združiti v svoji srbski domovini. Zato je proti vsem Subašičem, Brozom in ostalim mednarodnim izvržencem, ki so v službi boljševizma.« Ali že veste ...? ... da so v srednjem veku poleg običajnega denarja kovali tudi tako zvane kolajne, kt Imajo deloma danes ogromno ljubiteljsko vrednost? Tako so plačali zbiralci za posebno dobro ohranjene »Gnadenpfenige« nič manj kakor 12.000 Mark. ... da dobavlja nemška poštna časopisna služba v Berlinu mesečno 65 milijonom naročnikov časopise? Radi tega ima »poslovni promet« s 48IX) poštnimi uradi v vsej državi. ... da Je bilo ie v ' prvem letu vojn# 1в70./71. leta razposlanih deset milijonov nemških vojnopoštnih dopisnic? ... da Je bil najbolj čuden bankovec na svetu bankovec za 20 mark, narejen leta 19U, po nekem oddelku avstrilskih čet, ki so zasedle tedanjo nemško posest v Bismark-kovem otočju, iz koščka ovojnega papirja in zmesi mazila za čevlje in rdečila? ... da so se na starorimskih Aovcih ukvarjali večkrat tudi t visoko politiko? Tako Je ohranjen denar (starorimski kovanec), ki Ima poleg slike Bruta tudi sliko čepice svobode med dvema bodaloma, namlgavanje na umor Julija Caezarja. ... da je v Nemčiji približno še 10.000 gra< dov, ki Jih oskrbuje »delovno združenje pri-jat#ij#v gradov«?. ...da )# pri Berchteegadnu največja lesena dvorana, ki rabi za prirejanje gledaliških Iger* V njej Je prostora za 3500 ljudi. ...da se s pomočjo hidravlične stiskalnice navadna voda tmhko uoorabi kot ra*etrel'"'o, ki obvlada tudi najmočnejše obzidje? ... da Je prvi nemški zakon o patentih izdelal znani veleindustrijalec Werner Siemens? cNfM«. op«t« C. KRONFUSS Hlugenlurt, šahnhotstrahe " #1# W rtlttnt yomlttai latddott««' Sobota 34. jiinHa lfti4. KARAW\NKI!:N B0TI! Rt7*an 5. — fttgy. 4ff. IVov poraz komnnislov v Tržišin Komunisti so v Tržišču za eno uro gospostva žrtvovali 150 ljudi Ljubljanski Slovenec piše: že pri komunističnih napadih na Trebnje in Mirno peč se je l>okazalo, da so komunistične tolpe v razsulu. Komunisti jih za »llo držijo skupaj samo še tako, da jim ne pustijo miru In počitka, am-f>ak jih jSenejo Iz kraja v kraj, c hriba v hrib — in tako — Iz enega poraza v nov poraz. Ko so bile komunistične tolpe poražene in razpršene pri Trebnjem in pri Mirni peči, so *e лекај dni kasneje zbrale in poizkusile svojo srečo v Tržišču. Komunisti so namreč zavohali, da je domobrans'ka posadka šibkejša In je bilo upati na uspeh. Vse od velike noči, ko жо domobranci zasedli Tržišče, ni bilo tod nlkaklh resnejših bojev. Ljudje v okolici so že skoraj pozabili na komuniste. Nedeljo za nedeljo so v trumah prihajali na zborovanja, ki so jih prirejali trži-škl fantje po vaseh daleč naokoli. Vse to komunistom ni šlo v račun, posebno še, ker so se tudi tisti, ki so preje komunistom pomagali, pričeli odločno odvračati od komunizma, ko so videli pozitivno In neseblCno delo domobrancev. Komunisti so se zato namenili Tržišče napasti. Vse, kar je ostalo živega od napadov na Trebnje In Mlino peč, se je pričelo počasi pomikati proti Tržišču »кирт1о z b*do-Ijevo artllerijo. Med potjo so s silo pobrali Se vse moške, kar jih je ostalo doma In se niso pravočasno poskrili. Postojanko je držala četa domobrancev In Nemci z dvema oklopnikoma. Malo pred napadom je odšla naša manjša izvidnica v okolico In naletela na dva komunista. Takoj po Itlicu >stoj« sta se oba zrušila pod streli brzostrelke. Skoraj Istočasno je prišla komunistična izvidnica v bližino našega dobro maskl-ranega bunkerja. Oglasila se je težka Breda in trije »tovariši« so plačali svojo predrznost z življenjem. Padli so Štirje, ostali so se takoj umaknili. Napad #e pričenja. Okrog 4. ure zjutraj so komunl/itl prlčeU močno obstreljevati z artllerijo vlšj« ležeči položaj pri 6t. Juriju. Padlo je mnogo topovskih granat, ki so po večini zadevale cerkev, tako da je vsa razrušena. Dolgo se je tu držal en domobranski vod In odbijal komuniste ki se po pobočju silili navzgor. Komunistov je pri Št. Juriju padlo nad 20. Močno je razredčil njihove viete naš minomet, ki je neprestano bruhal mine v dolino. Takoj nato je vdrla v St. Jurij vsa masa komunistov. Ne oziraje se na točo krogel, ki so jih pošiljali naši fantje tja Iz nižjih položajev, 80 neumorno stikali za plenom. Da bi jim ohladil prevročo roparsko kri, je zapeljal na pobočje nemški oklopnjak in eipal iz vsega razpoložljivega orožja smrt v strnjene gruče komunistov. Padali so drug za drugim. Zelo redki so ušli »trahotaim curkom metalca ognja. Poeoben domohranfikl bataljon prodira prott Tržišču. že ponoči je odšel poseben domobranski bataljon proti Tržišču. Med potjo je naletel na ove komunistični »brigadir, ki sta Imeli zavrniti vsako pomoč iz Novega mesta. Po kratkem boju je bila kcrtnuniatlčna zaseda pregnana. — Ko so komunisti v Tržišču začutili, da jim za hrbtom postaja vroče, so na vsak način hoteli Izsiliti odločitev. Pritisnili so proti našim položajem, a so bill krvavo odbiti. Neprestano so regljale naše strojnice. Ker se je napad vrSll čez dan, je bil teren dobro viden in napadajoči so drveli ▼ neizogibno smrt. Štirje lahki mlnometl so nepretrgoma slpall mine na komuniste, ki so napadli. Mine niso zadevale v prazno. Okrog 10. ure dopoldne so komunistični funkcionarji po#lalI v napad vw razpoložljive tolpe. Na veem področju je vladal pritisk. Naši fantje 80 krepko odbijali vsak poskus vdora v postojanko. Izgleda, da se komunisti niso ozirali na številne padle, katerih — proti svoji navadi — niso več vlačili z bojlSča. Dano je bilo povelje, naj ae pripravijo za izpad. S poslednjimi naboji so potem res okrog 12.30 naredili izpad proti nemški meji in prišli z vsem orožjem v Sevnico. Nepričakovan »prejem. Komunisti so pijani zmagoslavja pridrveli v Tržišče. Razlegali so se klici: »živel Tito, zmaga je naSa!« Niso pa opazili da je v postojanki ostal že nemdki oklopnik. Večja gruča mu je izza hiše pridrvela ravno nasproti. Curki umetnega ognja so tu opravili svoje pogubonosno delo. Ves čas, ko se je oklopnik pomikal i« Tržišča proti nemški meji, je uničeval vse, kar se mu je v brezglavnem navdušenju približalo. Zopet je obležalo na desetine komunistov. Takoj po zasedbi so komunisti v naglici zažgali župnišče in Malusovo hišo, kjer je bilo naše poveljstvo. Prebivalstvo je pred komunisti zbežalo na nemško stran. Drago so plačali eno uro »vladanja« Posebni domobranski bataljon se je potem, ko je razpršil varovalne zasede dveh brigad postojanki hitro približeval. O Litije pa je prav tako prodiral na pomoč poseben drugi domobranski bataljon. Eno uro po izpadu iz postojanke je poseben bataljon Tržišče zopet zasedel. Četa domobrancev, ki je preje držala postojanko v Tržišču, je danes zopet na svojih položajih. — Celokupno je padlo pri napadu na Tržišče do izpada preko 150 komunistov. Komunisti, ki znajo na papirju tako brž »likvidirati« domobranske postojanke drugo za drugo, se v reenici v bojih ne obnesejo. Tolpa ostane tolpa, pa čeprav se imenuje »bataljon«, »divizija« ali »korpus«. In s temi tolpami znajo domobranci povsod na kratko in temeljito obračunati. Kot v Trebnjem in Mirni peči je sedaj tudi v Tržišču že popolnoma redno življenje in domobranci bodo zopet nadaljevali s svojeim borbenim, pa tudi propagandnim in protikomunističnlm delom. čudna živalska prijateljstYa! Večina žival! »misli« le na svojo korist. »Druga« žival je bodisi sovražnik ali plen, ki ga je treba vlovitl, v drugih primerih je zopet nadležen tekmec, ki odjemlje hrano in bitje, ki »e zanj ni treba dalje brigati. Le malo je izjem za to pravilo, a so potem bolj nenavadne: Zgodi se včasl, da se združijo popolnoma različna bitja, da se medsebojno podpirajo. V tropskih vodovjih živi majhna riba lokvanj, ki si je izbrala nenavadno stanovanje: najdemo jo namreč vedno samo med iztegnjenimi lovkami morske veternice, ki je, kakor znano, mesojedka. Te lovke izločajo neki strup in pečejo kakor koprive. A vendar se drži omenjena ribica najrajši na ustih ali v bližini ust ts živali, ki ji ne stori nič hudega in ki se v njenem okrilju počuti najbolj varno. Ce ribica zapusti to varno zavetišče, tedaj postane običajno kaj kmalu plen svojih Številnih sovražnikov. Po cVugi strani pa se riba veternica izkazuje zelo hvaležno za njeno zaščito: v akvariju so lahko opazovali, kako lovi koščke mesa, ki plavajo v vodi in Jih prinaša svoji tovarišicl, pa jo z njimi naravnost pita. Seveda si je ribica odtrgala zase nekaj tega mesa, toda glavni del prepušča vendarle svoji zaščitnici. »Priia-teljstvo. med obema živalima je tako veliko da ribica ne pobegne, če vzameš veternico IZ vode, temveč se da £e sama ujeti. o podobnih primerih poročajo tudi iz Severnega morja. Med lovkami velikih morskih klobukov plavajo skoraj vedno mlade ribe, ki si iščejo pod velikim klobukom var-nega zavetja. O »hvaležnosti« pa v teh pri-merih ni baš mogoče govoriti, kajti tu in tam se celd dogaja, da obgrizujejo mlade ribe cel6 svoj morski klobuk. Dosti bolj čudna je življenjska zgodba grenčaka, male ribe, ki je sklenila prijateljstvo z veliko školjko. Kadar »e hoče samice te ribe iznebiti svojih jajčec, si poišče takšno školjko, ki leži kakor školjke sploh z malo odprtimi lupinami na dnu in si ustvarja z neprestanim gibanjem tisočev drobnih dlačic vodni tok, ki zalaga njene škrge stalno s ivežo vodo. Ko je grenčakova samica našla primerno školjko, iztegne svojo dolgo cevko za izleganje jajčec skozi razpor med školjkinimi lupinami v notranjost školjke. Jajca padajo v škbljklne škrge in se razvijajo tam v popolnoma varnem zavetju, kamor ne more noben sovražnik, v neprestanem dotoku sveže vode. Školjka ne trpi za- Cul Franciie za pripadnosi k Evropi Naloge Francozov v novi Evropi - Pravo obličje invazije Paril, 33. junija. Ni čudno, ako francoiko prtbivalstvo vedno bolj (pozna, da to lo-vrainlkl Nemčije tudi lovrainiki Francije, torej da evropsko misli. Res je, bili so vedno francoski krogi, ki so bili za sodelovanje z Nemčijo. Danes pa si je na jasnem vsa Francija o em, kako ji j koristilo, ko je v zadnjih Štirih letih uživala vojni oddih, ki pa se je sedaj za prebivalstvo Normandije končal. Ni nobenega dvoma več, da so Francozi začeli razmišljati, kam v bodoče spadajo zemljepisno in zgodovinsko. Najhitreje se vrli ta proces razmišljanja pri tistih, ki live v Normandiji ali imajo tam svojce. Ker Francoz |e pač najbolj dostopen tistemu, kar s«m opazi. V zgodovini ene in iste vojne je pač brez primera, da pride prebivalttvo premagane države polagoma preko lastnih razočaranj in napačnih postopkov do svojega prepričanja, ki ga ima tuji opazovalec te davno, a je to za domačina bilo zelo težko. Bombe, opustoSenja, nepopisna predrznost Angležev in Amerikancev invazljske armade, so dali povod temu duievnemu razvitku in ta se sedaj usodno nadaljuje. Francija in Francozi bodo ob koncu te vojne imeli mnogo zgub življenj in bogastva, ali tisti, ki bodo dočakali kraj, bodo narodnostno ie prvi francoski Evropejci. V toliko bodo angleško-»"»erlkanske Invazljske čete nehote, da proti 'vojemu namenu, pri^o. .logle k uresničenju zgodovinske usode. Angleži In Severoeme-rlkancl hočejo priti kot zavojevalci. Proti svoji volji pa obnavljajo vsled svojega vpa-o* v francosko ozemlje, ki je spet pod zasedbo nemških po premirju dolofitnlh Čet preživele neka) let brei vojne, vojna doga-)«n)a na francoskem ohmfcCju in s tem po irjujejo pravilnost nemškega opozorila, ki •o g» Francozi preje težko slišali, da nam- reč Severoamerikancl ne prihajajo kot »osvoboditelji« Francozov, ampak kot napadalci Evrope. Zavezniški bratci med sebo] Prej je imel Badogllo navado, da je dodal svojemu podpisu ponosno in popolno napisan naslov Maresclallo (maršal). Po izdaji in pod vtisom ravnanja, ki ga je doletelo, se je njegov maršalski ponos skrčil k skromnemu dodatku imena »maresc.« in danes samo še skromen »M« pripoveduje o pretekli slavi. — Tako pismo, podpisano »Badogllo M« je prispelo k Sovjetom !n prevajalec je btez pomoči listal v italijanskem besednjaku, kaj bi ta mlsterioznl >M« pač pomenil. Končno je mislil, da je našel primerno besedo in njegov prevod se je zaključil z »Badogllo, Ma-rtonetta« (Badogllo, lutka). Britanski diplomat vprašan, kaj misli o obnašanju Amerikancev in Sovjetov nasproti Angležem, Je resignirano odgovoril: »Kar Roosevelt zahteva, moramo storiti. Kar pa Stalin hoče, moramo samo trpeti. Amerikanski diplomat je povedal svoje mnenje o Stalinu sledeče; »Stalin razume, da proletarsko poželi in plutokratsko zahteva.« Ko se je Roosevelt nastanil v Teheranu, je izjavil njegov osebni sluga predstojniku hotela, da je pisalna miza v predsednikovi delovni sobi premajhna. Predsednik je vse svoje »donkeys« (osle) prinesel s seboj. (Male figure oslov, ki jih Roosevelt vedno ima ibraae na svoji pisalni mizi In ki Jih smatra za trečonnsne živali). Predstojnik, ki morda nI popolnoma obvladal amerlkan-ske angleščine, je stavil nasprotno vprašanj*: »Za koliko oseb gre v tem primeru?« voljo tega nobene škode, pač pa ima riba od tega veliko korist. Ta »otroška soba« malih grenčakov, pa je tudi drugače vzorna. V Isti sobi dorašča namreč tudi školjkin zarod, ki pa spočetka seveda ni dosti podoben svojim staršem. Ribjim in školjkin zarod si tu ne delata nobene napote, kajti prostor v škrgah je razdeljen po natančnem načrtu med obe vrsti mladih živali: škrge, ki ležijo bolj znotraj, so rezervirane za bodoče grenčake, vnanje pa za bodoče školjke. Samica grenčaka odloži običajno le nekoliko jajc v školjko, dogaja se pa, da se odrsti po več grenčaklnj zapored v isto školjko. Ko mlade ribice toliko odrasejo, da lahko splavajo na prosto, se razmerje med obojnimi, tako različnimi bitji še ne neha. Kakor da bi se hotele ribe oddolžiti za gostoljubnost, vzamejo nekoliko ličink školjke s seboj in jih prenašajo po vodi. A to ni vse. V tem času jim cel6 dovoljujejo, da sekajo mlade školjke njihove soke in živijo brezskrbno, zajedalsko življenje. To traja dotlej, da se ličinke same spustijo s svojih gostiteljic, da bi na dnu ribnika zrasle v samostojne školjke. To Je eden najbolj čudnih primerov živalskih prijateljev, kar jih poznamo, Mal« gospodarsk« novice Izkaz Hrvatske državne banke zaznamuje ob koncu maja obtok bankovcev v višini 61.6 milijarde kun nasproti 57.1 milijarde kun sredi aprila in 43.6 milijarde kun ob koncu lanskega leta. — Sedaj so prišli na Hrvatskem v promet novi bankovci po 5000 kun. Izdaja teh bankovcev je bila potrebna, ker Je plačilni promet z bankovci po 1000 kun pri večjih zneskih zelo težaven. — Na Hrvatskem se je zadnjih letih zelo razvila proizvodnja serumov za pobijanje živalskih kužnih bolezni. Državna tvornica v Zagrebu izdela sedaj na leto 2500 litrov seruma proti svinjski kugi in enako količino seruma proti svinjski rdečitl. .Časopis »Sttdosl-Echo« piše, da so bolgarski vrtnarji lani poslali domov iz Nemčije nad 15 milijonov mark svojih prihrankov. V nemških krajih tvorijo priseljeni bolgarski vrtnarji patriarhalne skupine. Vodja ali gaz-da skupine ima vso oblast, člani pa niso navadni uslužbenci, temveč delničarji pri dohodkih vrtnarskega podjetja. Mesečno dobivajo predujme na obračun In razdelitev dohodka, ki se napravi ob koncu sezone, ki traja od pomladi do pozne jeseni ter Je polna vnetega in trdega vzajemnega dela. Bolgarska vrtnarska srenja ima vzajemno urejene vse nabave, preskrbo članov in tudi vnovčevanje pridelkov. V enem poletju si prištedi bolgarski vrtnar po 3000 do 4000 mark. S tem prihrankom se pred zimo vrne domov, zgodaj spomladi pa je spet pri svojem gazdl, ki ostane navadno tudi čez zimo v Nemčiji. Grško podnebje |e posebno ugodno za čebelarstvo. Grški med slovi po svetu zaradi odlične kakovosti. L. 1933. so v Grčiji pridobili 3,521.200 kilogramov medu v vrednosti 70 milijonov drahem in 287.500 kg voska v vrednosti 24 milijonov drahem. L. 1938. Je Grčija izvozila 48.247 kg medu v vrednosti 1,659.701 drahem, naslednje leto pa 60.614 kg medu v vrednosti 2,417.419 drahem. V Grčiji bi se čebelarstvo lahko razširilo v toliki meri, da bi dalo 50.000 stotov medu in 500 stolov voska. Kakor javljalo Is Pekinga, so našli na Severnem Kitajskem velika ležišča gline, ki jih nameravajo takoj Izkoriščati. Ta ležišča so vsebovala doslej 15 do 27 odstotkov kremenčeve kisline In 70 odstotkov aluminija. Ta ležišča so pač najbogatejša na svetu. Svetovni pridelek lanu, pri katerem pa nI vštet pridelek Rusije, se je precej povečal. Leta 1942./43.. Je dal približno 37.8 milijona metrskih stotov, prejšnje leto 33.1 milijona meterskih stotov, v povprečju let od 1935. do 1940. pa samo 27.2 milijona metrskih stotov. Pridelovanje se torej precej pospešuje že od začetka vojne. Od zadnjega pridelka, ki pa še ni točno ocenjen, pride največ na Združene države Severne Amerike, kjer se je pridelek v enem letu povečal od 9.7 na 14.4 milijonov metrskih stotov ali za blizu 50%. Južna Amerika je pridelala zfdnjlč 16.2 milijonov prejšnje leto pa 16.7 milljoiov metrskih stotov. Ves pridelek Evrope se j* povečal od dveh ne dva in pol milijona metrskih atolov, pri Čemer ima znaten dele* Nemčija. V Evropi so se nasadi lanu tudi letos precej razširili in v zadnjih dveh letih se je dvignil tudi povprečni hektarski pridelek. ( ZRCALO ČASA ) Več področij Zapadne Anatolije trpi hudo zaradi nalivov in poplav. Železniška proga Carigrad—Ankara je bila začasno prekinjena. Mesto Bravdur je večidel poplavljeno. 50 stanovanjskih hiš se je zrušilo. Prebivalstvo je imelo zgube. Geslo »Z Nemčijo in Evropo bomo v te] vojni zmagali«, je izdal vodja zveze (lam-skih nacionalistov dr. Ellas na Flamce. On je med drugim izjavil: Plutokracija in Zidov-stvo sta nastopila v odločilni bitki za kontinent. Ako bi prišlo najhujše, potem bomo ml Flamci ostali mož beseda, ponosni, da bomo z Nemčijo in Evropo v bitki zmagali. Sovjetski teroristični letalci so napadli bolnišnico severnega norveškega mesta Vardve. S krovnim orožjem so obstreljevali poslopje. S tem je bila ta bolnišnica že tretjič napadena po terorističnih letalcih, čeprav je jasno označena z znakom »Rdečega križa«. ' Po nekem obvestilu iz arabskega vira so našli pri Ramallah v Palestini novo skladišče orožja. Bilo je last tako zvane judoske osvobodilne armade. V skladišču so bili 4 veliki topovi, 1 mal top, 47 letalcev granat, več sto ročnih granat in velika množina mu-nicije. Ogrski pisatelj in gledališki ravnatelj Jo-hann Vaszary je dobil ovoj pisem, ki so bila zastrupljena s klorom in ki so pri prejemniku povzročila težke pojave zastrupitve. Pisma so bila podpisana od »ogrskega osvobodilnega komiteja«, za katerim stoje židovski zločinci. Pri nekem kanadskem stotniku, ki so ga Nemci ujeli severno od Caena, so našli be-ležnico, v kateri si je častnik dobesedno zapisoval povelja svoje divizije. Med drugim je zapisano tam sledeče povelje: »Civilni begunci, ki so na poti, naj se postrele ali povozijo.« List angleške delavske stranke (Labour Party) »Daily Herald« silno napada ministra za vojno prevozništvo lorda Leathersa, češ. da vodi svoje ministrstvo izključno v službi velekapltala, kar daje neprijetno progno-zozo za čas po vojni. Opozicija v egiptovskem parlamentu kakor tudi opozicija izven parlamenta proti politiki Nahas paše postaja vsak dan večja. Opozicija zahteva takojšnjo pojasnitev. kaj je napram Angliji z vprašanjem Sudana In Sueškega prekopa in zahteva dalje, naj čete zapadnih sil takoj po vojni izpraznijo egiptovsko ozemlje In Sudan. Daljnostrelne baterije vojne mornarice so v noči na torek zažgale v Rokavskem pre-livu več ladij nekega proti zapadu plove-čega sovražnega konvoja. Pri napadu odredov nemških bojnih letalcev v noči od 18. na 19. junij, v katerem Ise je že poročalo, so bili po zaključnih poročilih potopljeni dve nadaljnji trgovski ladji z 18.000 brt in en rušilec. Razen tega so bili težko poškodovani nek drugi rušilec, ena petrolejska ladja r'B.000 in ena tovoma jad-j a z 7.000 brt. V ladnjem času se uporabljajo v boju dan na dan italijanske enote čet republikansko-fašistične armade. Tudi nove formacije italijanskih frontnih pomočnic odhajajo iz raznih mest na službo v operacijskem ozemlju. V ženskem bataljonu »Italija« je zastopanih mnogo begunk iz Sicilije in Južne Italije. Kakor poroča severnoameriška poročeval-na agencija »United Express« od poveljstva severnoameriških čet v N mandiji. Je objavil poveljnik severnoameriških bojnih sli General Bradley, da so do polnoči 16. Junija znašale zgube severnoameriške armade na francoskem bojišču 1" 883 mož. Kakor običajno, je to samo delno "rlznanje. Islandski parlament je pod pritiskom tujerodnih elementov proklamiral v soboto Islandijo za »svobodno, neodvisno republiko«. Za prvega predsednika je bil izvoljen M. Bjonson, ki je zadnja tri leta fungiral kot regent. Komunistične tolp« so zgubile samo na ozemlju Srbije v maju 3341 mrtvih In 600 ujetnikov in prlbežnikov. ■Mnogo let bo ie minilo, prec^en bo v zgodovini Izrečena končna sodba zgodovine o Rooseveltu kot vojnem predsedniku«, izjavlja ^»New-Yorker Dally News«. Toda Roosevelt že ima odlikovanje, ki mu ga noben zgodovinar ne bo mogel osporavatl: Na vsem svetu noben človek nI porabil toliko denarja kakor Roosevelt, ker državni dolgovi Ze-dinjenih severoamerlkanskih držav znašajo že 260 milijard dolarjev. Prvi general, ki je vodil v Franciji v boj severnoamerikanske padalske čete, je bil, zavit v svoj padobran, pokopan. Ubit Je bil, ko je tovorna Jadrnica zadela v neko drevo. Kot uspeh svojega bivanja v Sovjetski zvezi je predsednik amerikanske trgovske zbornice Eric Johnson objavil: Sovjetska zveza želi, da kupi po vojni od Zedinjenih severo-amerlšklh držav ogromne količine orožja in zahteva zato dolgoročne kredite mnogih milijard do 25 let. Kakšna bi bila po zaveznikih objavljena »osvoboditev Evrope«, si lahko predstavljamo, ako beremo poročilo o štirinajstih na Angleškem za umor in posilstvo na smrt obsojenih severoameriških vojakih, je Izjavil govornik japonske vlade v Tokiu Okasakl. Zaščitne bojne sile vojne mornarice so potopile dne 19. in 20. junija v Finskem morskem zalivu v trdih pomorskih in zračnih bitkah pet sovjetskih brzih čolnov, poškodovala šest drugih, od katerih je en del začel goreti, in sestrelile devet sovražnih letal. Pr! terorističnih napadih severnoameriških bombnikov v torek predpoldan so sile naše zračne obrambe uničile 50 sovražnih letal, med temi 49 štlrimotomih bombnikov. Nadaljnjih 23 Stirimotornih bombnikov je moralo po napadih naših lovcev in rušilcev zasilno pristati na švedskem ozemlju. Мтл S. — #tev. 49. KAKAWAWKEW BOTE Sobota, M >mlj* Ж4, Zadnji (as je, da se spametujejo vH. Krainburg, 23. junija. Fiihrer v knjigi »Mein Kampf« (moja borba) nazorno opisu-)и ljudi, ki iz čiste kasnoglavnosti hvaležno vse sprejmejo, kar je drugi že premislil, v skromni domnevi, da se je že ta pošteno potrudil. Ti ljudje, tako pravi Fiihrer, ne morejo ali nočejo, da bi to, kar jim je bilo po-nudeno, sami poskusili, tako da temelji celokupno njihovo razmerje z vsemi dnevnimi problemi na zunanjem vplivanju drugih. In če dobe svoja pojasnila od lopovov in laž-Bikov, potem spravijo svoj narod v največjo nesrečo. Tako je tudi s pripadniki banditske OF na Gorenjskem. Manjši del je iz komunistov in plačancev Sovjetov in plutokratov, ki hočejo namenoma radi osebne koristi uničiti svoj narod; večji del pa je iz kasnoglavih, ki z lahkoto nanje vplivajo komunisti in tuji plačanci, ker se ne potrudijo, da bi stvar sami kritično preskusili, in vse sprejmejo kot ne-omejno resnico, kar jim drugi s poudarkom pripovedujejo, posebno če je to po njihovi želji. Tudi če je to pripovedovanje nejasno in zapleteno, se jim to ne zdi sumljivo, temveč jim imponira vsaka tajnost kot dokaz, da je zadeva resna in važna. Zgodi se, da tudi ti ljudje včasih dvomijo, če se dela OF »osvoboditeljev« jasno razlikujejo od njihovih izjav in obljub; ali hitro opuste vsak dvom, ker si domišljujejo, da tako ne morejo več nazaj s poti, ki so jo nastopili, ker jih državna oblast tako ali tako smatra za nelojalne. Ta zadnja skrb odpade, ker je bil objavljen odlok o amnestiji, ki ga je bil izdal Chef der Zivilverwaltung Dr. Rainer dne 1 maja t 1., ki zagotavlja življenje in prostost cel6 aktivnim članom tolp, če prostovoljno zapu-ste tolpe OF. Je torej sedaj pravi trenutek za vsakega, da to popravi, kar je svoj čas zamudil, namreč da pošteno in brez strahu pomisli, ali je pošteno in primemo, da pomaga narodu sovražni organizaciji OF, ali Naš oiwmin gled? zračne zaščite; Sovražnikov teror zlomimo s hrabrostjo in zvestobo ni njegova sveta dolžnost proti narodu, da svoje dosedanje prepričanje In narodu škodljivo Vnašanje temeljito spremeni. In to je mogoče tudi zadnji trenutek, ker ima potrpežljivost nemških oblasti tudi svoje meje. Da bi prišel do prayega prepričanja, naj vsak premisli samo sledeča vprašanja :n naj vestno in trezno na nje odgovori: Po čem naj sredi svetovne vojne streme pripadniki malega naroda? Odgovor je jasen: da svoj narod ohranijo — narod in ne kakšno umetno državno tvorbo. To je posebno v primeru slovenskega naroda jasnol Ta narod ni imel svoje države. Njegova dežela je preje pripadala Avstriji, pozneje Jugoslaviji. Danes se bojevati za obnovitev ene ali druge teh držav je prava nesmisel, ker vsi drugi narodi, ki so nekdaj pripadali k tem državam, njihove obnovitve sploh ne želijo. Tako nočejo ne Hrvati ne Srbi, da bi živeli v skupni državi. Bilo bi smešno, če bi mali slovenski narod skušal, da bi ta dva naroda, katerih medsebojno sovraštvo se je tako surovo pokazalo leta 19'... primoral v novo Jugoslavijo. Kako pa naj se mali narod ▼ času svetovne vojne ohrani? Prav gotovo ne tako, da se bojuje z orožjem proti velesilam, temveč da se nasloni na eno teh sil. No, na katero velesilo naj se nasloni slovenski narod, da bi si zagotovil svoj obstoj in narodni značaj? Sedaj se med seboj bojujejo na eni strani Nemčija in njeni zavezniki, na drugi strani pa plutokratske države — Angleška in Zedinjene severnoameriške države ter komunistična zveza sovjetskih socialističnih republik. Je pa splošno znano ne iz poročil »lašistične propagande«, temveč iz avtentičnih pojasnil anglo-anjerikanskih državnikov in posebno vodij OF, da so plutokratske velesile prepustile Balkan Sovjetski uniji. Torej je sloveixsken. i narodu dano na voljo, da se nasloni ali na Nemčijo ali na Sovjetsko unijo. Katera teh držav garantira slovenskemu narodu nedotakljivost narodnega življenja in premoženja? Nemčija je že popolnoma jasno pokazala, da nima namena, da bi slovenski narod raznarodila in germanizirala: Pod nemško upravo se Slovenci lahko neovirano priznajo k svoji narodnosti in veri in lahko ohranijo narodni način življenja in premoženje. Kar se tiče Sovjetska unije, primeri Poljske in baltskih držav dovolj dokazujejo, da gre komunistični vladi za to, da uniči vero, narodnost in blagostanje malih narodov, da bi jih stopila v brezlično mednarodno proletarsko maso. To tudi ni fašistična ■ ropaganda: v letih 1939 — 1941, ko še ni bilo plutokratsko-boljševiške zveze, so o tem dnevno poročali angleški, francoski in drugi časopisi, in ta poročila so bila večkrat ponatisnjena v slovenskih časopisih. Je pa nepotrebno sklicevati se na primere Poljske in baltskih držav. Na Balkanu in cel6 v slovenski zemlji so v zadnjih letih tu pa tam nastale kratko trajne krajevne sovjetske republike, ki jih Д, i*fi Ti'"« s'voril in UDravl'al. Mnocti ljudje ki so poskusili vse blagodati sovjetskega režima na lastni koži, še žive .n pripovedujejo, kako je bilo tam vse, kar je bilo narodno in versko, iztrebljeno in miroljubno prebivalstvo oropano vsega imetja. Seda; pravijo včasih Titov! sodelavci, da bi bilo v slovenski sovjetski republiki drugače. To so svoje dni govorili tudi v Poljski in bait skih državah, v užlčkl sovjetski republik* itd. In povsod so ogoljufali prebivalstvo! Ali je mogoče verjeti komu, ki se je dvaj setkrat zlagal, da bo enalndvajsetič ostal ■toi beseda. Ta enostavna in obče razumljiva razmišljanja nam nedvoumno dokazujejo, da se ob današnjih prilikah slovenski narod edinole more ohraniti, ako se brezpogojno in odkrito postavimo na stran Nemčije in s tem nove Evrope. So pa še drugi nagibi: Samo bližnja Nemčija, ki ni bila opustošena, in ne daljnja v svojih najbogatejših pokrajinah opustošena Sovjetska unija, bo sposobna, da bo slovenskemu narodu po vojni gospodarsko pomagala in mu dobavljala potrebno blago. In potem najvažnejše: samo Nemčija in ne zavezniška koalicija bo v tej vojni zmagala. Kdor o tem dvomi, naj pazljivo zasleduje potek bombastično objavljene in skrbno pripravljene zavezniške invazije. Ako pa je stvar taka, ali ni grozen in nepopustljiv zločin, pomagati banditski OF, ki zabranjuje slovenskemu narodu, da bi šel pravo in edino pot rešitve, ki brezplodno preliva kri njegovih sinov in bo popolnoma uničila njegovo blagostanje? Zares, ne samo vsak Slovenec, ki gre v gore, temveč vsaka marka, ki se podari OF, je sunek z bodalom v srce Slovenstva. Bodoča pokoljenja slovenskega naroda, ki bodo morala trpeti posledice te »osvobodilne politike«, bodo vse člane in pomagače OF po pravici preklela. Skrajni čas je že, dvanajsta ura bije, da si vse to premislite. Slovenski narod je premajhen in preslab, da bi dalj časa mogel prenesti tako puščanje krvi in gospodarsko uničevanje. Odlok o amnestiji Chefa Živil-verwaltunge nudi, mogoče zadnjič priliko, da se vsi tisti, ki so zašli, zapuste pogubo-nosno pot in se vrnejo v resnično službo svojega naroda. Banditi OF uničujejo cerkveno premoženje Lastno poročilo vH. Stein, 23. junija. Kljub vsem obljubam, da se bojujejo samo za »osvoboditev naroda«, posnemajo banditi OF v vsem ruske boljše-vike. Kakor ti, se tudi oni bojujejo trdovratno proti cerkvi, medtem ko morijo duhovne in uničujejo cerkveno premoženje. V noči na 3. junij so banditi zažgali žup-nišče v Salogu, Kreis Stein. To brezsmiselno barbarsko dejanje se ne more drugače razumeti kakor po slepem sovraštvu do vere in cerkve. Obsojeni lianditi in bandilslii pomagati vH. Badmannscloirf, 23. junija. Pri zasedanju Politische Strafkammer v Vigaun dne 16. junija se je zagovarjalo 10 obtožencev. 29 letni Lorenz S o d 1 a (tolovajsko ime Janko), strojni ključavničar pri KIG v ABlingu, je bil trdovraten komunist in aktiven bandit. Kot tajnik celice komunistične stranke je »obdeloval« t. j. razkrajal prebivalstvo Wochei-nertala. Ko so ga ujeli, so našli pri njem puško, italijansko ročno granato in veliko množino municije. Bil je obsojen na smrt. 43 letni Alois K e r t s c h, zaposlen v tovarni olja Sibret v Treithofu pri Krainburgu, je vneto pomagal banditom. Z njimi se je sestajal in jim je dobavil za 25 strelov municije za puško in za 30 strelov municije-Mpi. Obsojen je bil na 15 let ječe. 44 letni letni kmet iz Jauchen Josef U r b a-n i a je prepustil banditom v svoji hiši stan in je skril njihov radijski aparat. Obsojen je bil na 10 let ječe. 48 letna kmetica iz St. Valentin pri Mo-rautsch Katharina Wrchowetz in njena 25 letna hči Stefania sta bili radi shranjevanja banditskih stvari kaznovani vsaka z 8 let ječe. 19 letna domača pomočnica iz Stein Maria W i d m a je imela pri banditih brata in je bila z njim v stikih. Nosila mu je perilo, cigarete in kruh. Kaznovana je bila z 3 leti ječe. 22 letna Angela S u p p i n iz Zirklach je tudi imela stike z banditi in po njenem nalogu je prinesla Maria Widma svojemu bratu omenjene stvari in ji je tudi pokazala pot do ban-ditskega taborišča. Bila je za to obsojena na ' 4 leta ječe. 22 letna Maria Kleptschitsch iz Krain-kurga je vršila za bandite kurirsko službo. Ker je pa to delala samo radi lahkomiselnosti, je dobila 2 leti ječe. Iz teh sodb je razvidno, kako vestno in točno preišče Politische Strafkammer vsak posamezni primer, pri vsakem obtožencu oceni nagibe, ki so ga dovedli do kazenskega dejanja in preudari vse olajšalne okolnosti. Če je kazen večkrat trda, ne smemo pri tem pozabiti, da so dotični trdovratni in nevarni zločini,- ki se niao pregrešili samo proti državi, temveč tudi proti svojim rojakom, družini in potomstvu s tem, da so pomagali najhujšemu sovražniku vsake narodnosti — mednarodnemu komunizmu — pri njegovem uničujočem delu. Aus dem Kreise Radmannsdorf vH Veldes. (^Sedaj udari Nemčija«.) O tej zelo aktualni snovi je govoril v Veldesu dne 19. junija na javnem zborovanju, ki ga je priredila Ortsgruppe der NSDAP, Gaured-ner Fg. Hans Oberdorfer. Govornilc je__ prepričevalno razpravljal o sedanjem' atadfju vojne in opozoril tudi na barbarske oblike vojskovanja, ki jih uporabljajo Anglo-Amerikan-ci," na neštete teroristične zračne napade na mirna nemška mesta In vasi, ki niso mogli imeti nobenega drugega namena, kakor uničiti nemSko prebivalstvo, in ki se sedaj povraču-jejo, dalje na nadčloveško zmogljivost, potrpežljivost In vero Nemcev v končno zmago. Sedaj udari Nemčija in zmaga se bliža nevzdržno. Velika kinska dvorana je bila nabito polna. Poslušalci so se zahvalili govorniku za lepo In stvarno predavanje in viharno odobravali, ko je izrazil svojo neomajno vero v kon-čnoveljavno zmago Nemčije. Bresiach. (Pojav meteorja.) Dne 16. jiuiija ob 23.52 uri so v Bresiach na Gorenjskem opazovali jugozahodno neko od Vzhoda proti zapadu v kotu 45 stopinj padajočo zvezdo. Med padcem ве je zvezda preobrazila v svetlo zeleno kroglo, ki je zatem obledela in zginila. Kreft Krainburg Krainburg. (Pokopaliemo Pgn. L o 11 e Lining.) V sredo popoldne je bil pogreb umrle Parteigenosstn Lotte Lllling. Pri odprtem grobu je govorila Krelsfrauenschaftslei-terin Fischer; opisala je življenjsko pot tova-rišice in ocenila njeno življenje, ki se je« od mladih nog izkazalo v boju na meji dežele. Krelsleiter dr. Pflegerl se je v prisrčnih besedah spomnil pokojne In je položil na njen grob venec. Pri žalni svečanosti so sodelovali mla- deniči in dekleta učiteljišča v Krainburgu. Hc^ligenkreiiz. V mesecu maju 1944 je pri tukajšnjem Standesamtu zabeleženih 45 rojstev in 23 smrtnih primerov. Uspeli zbirke tkanin v Krainburgu Kreisbeauftragte za zbiranje tkanin so izvedli zbirko tkanin v Krainburgu. Vod fanfar mladeničev učiteljišča je preskrbel za živo propagando in je prišel z drugimi tovariši učiteljišča po pripravljene tkanine, da jih je oddal pri nabiralnici, kjer sta bila dnevno zaposlena dva Blockleiterja. Zaradi uvidevnosti prebivalstva za dobro stvar In dobre volje darovalcev so bili nabrani večinoma odpadki blaga, ki nastanejo pri predelavi oblek, okvarjeni deli oblačil, ostanki sukna itd. Oddanih je bilo 800 kg, lep uspeh za dragoceno prizadevanje. Po zadovoljivem uspehu je prebivalstvo Krainburga spet pokazalo, da je tudi njemu delo v domovini postalo delo fronte. Vsem sodelavcem, posebno tistim, ki so pokazali za zbirko pravi smisel, mladini, ki je z veseljem zbirala in ki je našla najbolj oddaljen kotiček, naj bo izrečena najlepša hvala. Kreis Stein VH. stein. (»Narodni osvoboditelji« so popolnoma izropali rokodelca.) V Radomle, Kr. Stein, je neka tolpa OF dne 9. junija t. 1. izvršila roparski napad na nekega kovača. Bandltje so mu ugrabili vse, razen ene govedi, kolesa in šivalnega stroja, tudi vse kovaško orodje, tako da ubogi kovač ne more več Izvrševati rokodelstva. Tako skrbe »osvoboditelji naroda« pri OF za interese dclavcev. Naš športni kotiček Lahka atletika Pred nedavnim »o bili v Klagenfur-tu na KAC igrišču pod Športnim vod-stvmii Gaufachwarta za lahko atletiko, Pg. Willi Raderja lahkoatletske večerne tekme. Izvedba je bila v rokah Klagenfurter-Athletik-Sport-Cluba. Udeležba kakor tudi uspehi — kakor se vidi v sledečem — Izvrstni. Je upravičeno upanje da se bodo po vedno se obnavljajočih tekmah uspehi naših lahkih atletov in atletinj še bolj povečali. Omembe vredna je udeležba prednjaških vret HJ. in BdM., ki bodo gotove tudi v bodočnosti pod vodstvom našega Gaufachwarta pokazali prav dobre uspehe. Troboj; tek 100 m — skok v daljavo — met krogle. 73 udeležencev. Uspehi: 1. Johann Klin ar (Afilinger Sport-Turn-gemelnschaft z 1952,2 točke, 2. Herbert Schmautzer (DTB-Klagenfurt) z 1814.9 točk. 3. Schumacher (-Junkerschule) z 1655,5 točk. 4. Entsberger (W-Junker-schule) z 1543,1 točke 5. Nickel (i^^-Jun-'.terschulel z 1471 točko 6. Lenart ({^-Jun kcrsrhule) z 1464.4 točke. HJ-razred. Drobne novice iz bolev proti komunizmu Kakor poročajo v »Slovencu«, domobiancl na vseh koncih preganjajo' komunistične tolpe. Tako na Notranjskem, Dolenjskem in v Beli Krajini. Komunisti so skušali motiti do» mobrance samo na Rakeku. Toda po nekaj neuspelih papadih na domobranske postojanke so domobranci prešli v protinapad in zapodili komuniste proti Cerknici in Staremu trgu. Vso pot so puščali komunisti za seboj krvave sledove, kajti domobranci so jim bili tesno za petami. — Iz Novega mesta hodijo domobracl neprestano na pohode, tako da komunisti nimajo nikoli miru, da bi se mogli v kaki vasi odpočiti in se znebiti uši. Pri Sela-šumberku je prišlo do hujše borbe, v kateri so komunisti zgubili 41 mrtvih, ki so jih domobranci pokopali. Nič manjše nI bilo število padlih, ki eo jih komunisti odvlekli s seboj. — V Hrušici so bili večji oddelki komunističnih tolp. V naglem nočnem pohodu se jim je približal poseben domobranski bataljon. V poznih jutra^ njih urah je prišlo do stika. Komunisti so se spustili v beg. Seveda so jih domobranci zasledovali globoko v Gorjance. Komunistične zgube so bile zelo občutne. — Eden najlepših uspehov, ki so jih domobranci dosegli v okolici Ribnice, je bil ta, da so uničili komuni^ stično »komando mesta Sodražice«. Ob tej pri* liki so bili uničeni vsi komunistični arhlvU Čeprav so v maju iz Suhe Krajine prišle V okolico Sv. Gregorja in Sodražice dvakrat večje komunistične tolpe, so ribniški domobranci stalno nadzirali vse to ozemlje. Z nenadnimi napadi se je njihovim patrolam posrečilo pognati v beg tudi večje komunistične edinica. Komunisti poraženi tudi pri Slivnici Dne 31. maja je odšel poseben bataljon iz Logatca, da pregleda in očisti ozemlje okoli Begunj in Cerknice. Na komuniste je naletel šele na Slivnici. Domobranci so ponoiči zasedU Slivnico, niso pa bili obveščeni, da se na nekaj višjem hribu v neposredni bližini nahaja, komunistična »brigada«. Ponoči so komunisti pričeli napadati domobrance, pa so slabo naleteli. Domobranci so večkrat pregnali komuniste iz njihovih položajev in jim zadali znata« zgube. Vendar je komunistwi stalno prihajala pomoč, tako da je njihovo število naraslo o(J 30 na 350. V tem so domobranci začeli ob« sipavatl komunistične položaje ■ težkimi mi* nometalci in komunisti so se v neredu umak« niH. V teku borbe so komunisti doživeli več neprijetnih presenečenj. Tako so se štirje komunistični kurirji na kolesih odpeljali na ротоб proti Begunjam. Tam so padli v zasedo, ki jo je držal poseben domobranski vod. Vsi kurirji so bili pobiti, pošto so pa zaplenili domobranci. V borbi sami pa je k domobranskemu poveljniku skozi grmovje pritekel komunistični kurir. Strumno je pozdravil in ves zasopel povedal, da njihova četa takoj potrebuje ojače* nje , ker so jih »beli« že skoraj obkolili. Ke mu je komandant povedal, da je padel v roka »belim«, je kurir proatoduSno Izjavil: >Bom pft katr pri vaa aKt&l.« Komianlstl eo imgll"^ii» cejšnje zgube. Na me.stu so pustili 16 pađlil^ dva pa so domobranci ujeli. svetu 1. Unterkoller (St. Veit/Glan) z 2622 toćk 2.-O a e e n b г i n k -Junkerschu- le) ž 1774.8 točk, 3. Brocken (HJ.-^^-Jun-kerschule) z 1697.2 točke, 4. Lugger Ш.-KAC Klagenfui-t z 1679.2 točke. BdM.-razred; posamezne tekme. Tek 100 m; 1. Brlinster (St. Velt/Glan) z 13.4 eek., 2. Schlnegger (St. Velt/Glan) z 13.9 Skok v daljavo: 1. Schlnegger (St. Velt -Glan) z 4.58 m, 2. Brliimter (St. Velt/Glan) z 4.20 m. Uspehi Unteihdnerja (HJ.) in Brlinster iBDM.) — oba iz St. Veit/Glan — me morajo označiti kot izvrstni. Nogomet v nedeljo, 11. junija je bila nogometna tekma med mastvl oddelka protiletalskega topništva Wart in naraščajem Krainburg in Wart. Kralnburžanl so bili Igralsko in tehnično boljši in so zmagali proti telesno nadmočnemu moštvu piotlletalskega topništva Wart z 6:4 (4:1). Sodnik je vodil Igro brezprlkomo. Kljub hudemu dežju je bilo mnogo navdušenih gledalcev, ki so prišli k tej z napetostjo pričakovani revanžnl Igri. New Vork Herald plie, da bi »realistični eve« tovalcl amerikanske vlade« hoteli dati Churw chillu razumeti, naj se amerikansko zaveznic štvo z Anglijo In USSR v nobenem primeru ne smatra po amerikanskem pojmovanju kot zagotovilo za obstoj britanskega emplra- Ame^ rika se ne bojuje za obstoj imperija in bo« dočnost Indije. — Jasneje tudi mi tega ne bi mogli povedati. Ker so Se zadnje čase množili primeri, da so inozemski židje tajno prestopili romunsko mejo, je romunska vlada, da bi zadržala t# nezaželene prestopke meje, uvedla smrtno ka« zen za vse Žide, ki jih zasačijo pri prepov*« danem vstopu na romunsko ozemlje. RazAtava »Kampfrantn SUdoet« (jugovzhod« no bojišče) v Wienu je dobila nenavaden plen, novo ogledno reč: z lavorlkami okrašeno mar« šalsko uniformo poglavarja tolp In pobeglega kaznjenca Joeefa Broza alias Tita. Največje nasprotje k temu sijajnemu maršalskemni oblan čilu so bile oguljene uniforme banditov, ht spremljajo Tita. Poleg tega so naposled Izstavljene tudi zastave angleškega in amerW kanskega zveznega štaba pri Titu. a Ust »Evening News« da bo Angllj* počasi izumrla, če se bo število rojstev Se na* dalje tako zmanjševalo kot doslej. Anglija, ki ima danes 4fl milijonov prebivalcev, ne pre« more več otrok, kakor jih je imela Anglija v letu 1876., ko je bilo prebivalstva le 24 milijonov. Ob času bur№e vojne — torej ob pri« četku tega stoletja — je imela Anglija en In pol milijona ljudi več kot dane«, kljub temu, da je bilo takratno število prebivalstva manj. Se kot danes. Najslabše pa je to, da eo tema krive predvsem vedno slabše socialne razmere. Ce se ne bo posrečilo preprečiti brezmejne samoljubnostl, ki se sedaj v Angliji vedno bolj in bolj razširja, ni računati na zboljšanje položaja. — Tako izumira plutokratekl narod, čigar socialne ustanove ne morejo pomagati malemu človeku. Naši vojaki pozdravljajo domovino z Vzhoda pozdravljajo svoje rojak«; Gefret« ter Crcsnik Josef iz Strassau, Gefrelter Bom« bAk Johann Iz Straeeau, Gefrelter Raunlk Aa« ton iz ABlIng, Gren. Parr Frenko iz Gorl««raloh*runnreebtiiwen AnBeIe«renn«lten, Der Leiter d«r GaiireehteberatuneeeteUe: Dr. Baeaam. " Lehrliegsprttfungen Hcrbst 1944 Di* Gmwirtechaftskammer Kamten hSlt im Laufe dee Mo-natje September 1П44 die nacheten retrelm&fliaen Lehraibeohlufl-PrUfuiuren ab. Za điMen РгЦГцп(№п b&ben web bi* l^nmtena 10. JoU 1944 aneomelden: 1. GewerWiohe nnd kaufmannUche Lehrlinge and АпЈвтИвде, deren T«Ftra»Iiehe Lelinedt bi« »pSteetene 81. Oktober 1944 •ndet. 3. ММппИеђф eewerblioh« Lehriiiure dee Jahrgan#^ 1927 oder gjtGr. dercn Tertriellche 8ViJKhri«re Lehraeit bia •piitMtem "I- Ottober 1945 ЕЦ Bkde Keht. »ieiehe nit fflr mšnnliehe and welbliche kaufmSnnache Lebr-"ruNi mit nieht eekiiniter dreljHhrieer Lelirzeit. Torzeitiee Zulawime wir PrUtim« braucht nieht mi erioieen, wenn Lehrbetrieb oder Berufseehule nnter Hlnwele auf Leluruneen in der Lehraeit der Zulaeeuns anedrUek-iioh wlderBDrechen. eind mittele der rortteecbriebenen fiir etlSj®" Gauwirteonaftslcammer KHrrten. Deiemat in Klwtnfnrt. BabiibofatraBe HI. »iruw- (^2.902) Шц Qanwlrtaebaftakammer RInitni. KifsesonderzDteilung in der 64. Zuteiiuflosperlode Dag Liondesernahrungsamt Kfirnten *ibt fUr den Helche-gau Kamten und ale Referat Emahrung- imd Landwirtechaft des CdZ fUr die besetzten Gebiete KKmtena und Kralna be-kajimt: So wie ta der es. Zutellungeperiođe, erhalten die Inhaber vem R«lclisfettkarten aller Altersgruppen elnachllefilich der Selhetvereor^er auch In der 64. Zutellungsperiode eine Kase-Bonderzutellimg von 62,6 Gramm Kase. FUr die Ausgabe gel-ten die gleichen Beetlmmuagen, wle sle Ilir die Auagabe der Ka^eeooderxuteilung^ in der 63. Zutellimgaperiode galten. Kiajejiiurt den l^. Junl 1944. LandfaemMhnmgwmt K&mten. Gilltlgkelt von Brotkartenabsdinitten Landesernfihrungsamt K&rnten glbt fUr den Relchs-e^U Kftmten und ftls Referat Emahrung und Landwirtechaft CdZ fUr die beseteten Gebiete K&mtena und Kralns be- kaaat: In der M. tmd 85. Zutellungeperlode, das 1st In der Zelt vom 26. e. bia 20. 8. 1944, berochtlgen die belden GroB-absohnitte A und B der Reichabrotkarte B nieht zum Bezug voo zusammen 1000 Gramm Weizenbrot oder 750 Gramm ^eieenmehl, eondem zum Bezug der gleichen Menge Roggen-ei'zeugrniwe. Die Kleinverteiier und Bftclter rechnen diese Ab-schnitte zueunmen mit den R-Abscbnitten der Relchebrot-karte A ab Klaffenfurt. den 1в. JuBi 1944. L«nde«emahrung8amt K&mten. ZAHVAUk Ob prebrldkl In nenadni Izgubi naSe druih. lajnlce sme prejeli toliko izrazov »oCutja, dii ne moremo vsakomur posebej zahvaliti. Zato bodi tem potom izrečena vrnem In vsukomur, P^Mboo njenim itaooveklm tovarliem za po-'чсјцц vtneo, naša najprifrdnejte sahvtl«. KrtlBb^rf. 23. junije. 1W4. Gojralovl. Offiiier In der Luftwaffe! Widitiger Meld«termia fUr Offizi€rbew«rber Der Reicheininieter der Luftfihrt und OberbefehteluJxr der Luftwaffe ruft die flieeerfreuijieen deiitschen Junjren der Ge-biirt«lahreantre Т7 und 1928 mir freiwillieen Meldunjt al« Offi-Eierbewerher der Luftwtffe luf- Pttr den OeburtsjahrnaBU 1927 bestcht Meldeeeblue am 30, Juni 1944. Den FreiwUlinren de* Jthr-pances 1928 wird in Ihrem cijjenen Intereeee empfolilen, eich ebenfalle ietzt um ihre Binetellune »le Offli!erhewerb«r der Luft- waffe 8U bemUhen. damit die оНпипмв<чп8В» Einbenifun* ziir eattune ceetehert ist. Aktlye Offiziere etfiUen eewHJilten Wafferurattimff ein; Fliesrertruppe. Flakartillerie. Laftnachrichtentroppe, FaU- echirmtruDpe, Panzerdivision Hermj — -----— zierkorpe nn«zirkskommando. Niihere Auskunft erteilen auBerdem die Nachwg^lwwfflzier* der Luftwaffe alle Wehrbeiiritekoiiimandoe sowie fttf Saj)it9teoffizier« der luetandiee Luftsraoarzt. Der Reinheminl«ter dar liuftfahrt und ObeAefehlehabar der Luftwaffe General ftlr Nacbwttcije Luftwaffe. Kreis-HanshallDBgssdinle Kraioburg Rolzbaue S fhinter dem Arbeiteaint). Berufs-raolieeliule. Daneri ein Sahaliabr. Aaablldnne fflr d*n Hauefranenberuf nnd hauawirteshafUichen Anat^tidienat. (Die AbacbluBorllfune кмв ф1п balhea rflicbtiahr eraetcen). Oloboko potrti Javljamo tužno vest, da Je nepričakovano preminula naia ljubljena iopro-(a, hčerka, aeetra, ilnaha In svakinja, gospa Johanna Gogala roL Knlovar Pokopali amo Jo и. junija na pokopallKe v Kralnlburru Žalujoči »oprog Leo In oetalo soroditvo. АцввРвкопгеп. Werke|iUeh*n. Gemeiii«ch*ft»kflchen. КјпНегвИг-ten bei der N8V.I mr eflndinewphwMter ond wr Kranken-echweiter. Antriehmebedliiiraaeem 18. M« jj. LebeMiabi': Klu«en Vplkeecbiile Oder Witr Kl«eeen Heuptschnle oder vier Klsseen Oberechule: sebr ant« Kenntni*«« In der deutecoen Sprache! Zu-»»bSrlekeit siw HJ erwOnecht AnsbildOBffkMtan: SebolzebOhn^i mjnatlleii RM 7 80. Koet-battr«(r monBtlicb KM It — (Mittae^en) Aprnelduneeii ttelleh bW sam 30 Jani. Binschreibgebahr BM 2.-. Miteubrineen find- tetxtee SebuImRue. Naobwew^ der bl?u!:hto SohJTle" Scbttlerbeechreibun* durcb die euletzt 4 ^an*l^T?hS'"p5J" nnd Rechnen м den RM 2.—. Paoiw aad Bleletlft mitbrj««*' PrttfuneewbUbr aqawlrtlee Scbfllerinnen; Hedmsrebahr ii^eeriifen. monttllch RM 4o—. KoetbeitrM Annbildaneebelhllfen fOr Famnien mit mindestens vier Kin-derti Oder Witwen. Inbeeriffen mind die Schnleebilhren. die eanze Heimeebtthr. #in Lehnnittelbeitrae and FaJirtk'jsten. Die Scballeitane. Okralna gospodinjska šola Kralnborg baraka 3 (za borzo dela), PokUcaa atrokovna Sola. Trajanje: Boo Solako leto. IzobrazuJe za poklio gospodinje in gospodinjsko ^užbo v zavodih. (Zavrtal iapit more nadomestiti polovico obvezne delovne alužbe). Ob ustrezanju pogojev nadaljnja Izobrazba za voditeljice gospodinjstev v večjih gospodlnjakih obratih, v mladinskih domovih, dljaftklh domovih, tujakih pensionih, zdraviliščih, ljudekih, obratnih in skupnih kuhinjah, otroških vrtcih, pri NSV; za »e*tre v dečjih zavodih in bt^nllke meatre. Pogoji za »prejem: 16. do 16. starostno leto; 8 razredov ijudake ali štiri razredi meščanske šole ali gimnazije; Dobi« znanje nenuftkega jezika. Pripadnost k HJ zaželena. Btroiki izobraŽevanja: ftoleka pristojbina mesečno RM 7,80. Prispevek za hrano mesečno RM 15.— (kosilo). Prijavlja ee vsak dan do 30. Junija. Vpisnina RSI 2.—. 5 seboj je prlneatl: Zadnje iolako izpričevalo, dokaz o arij-skem pokolenju do starih atarlev, dokazilo o nemškem državljanstvu, HJ-dokazllo, lastnoročno spisani potek življenja; popis učenca pošlje šola, katero Je učenka nazadnje obiskovala. Sprejemni izpiti 1% nemščine in računstva se vrSe v torek, 4. julija ob 13. utl, — S seboj Je prinesti papir in svinčnik. Pristojbina RM 2___ Dijaški dom za zunanje učenke: Pristojbina za. domova* nje (stanovanje In oakrba) mesečno rm 45.—. stroški za prehrano #0 vključeni. Podpore za izobraževanje za družine z vsaj štirimi otroci ali vdove. Vključene v tem so šolske pristojbine, popolna pristojbina za domovanje, prlepevek za učila in stroški vožnje. Vodstv o šole. ZAHVAL4 v nenadomestljivi »g\M drmgag* »oprogra, mkrbnega očeta, ljubljene** ilna 1д brata Johanna Demschar eevljaxekeg* mojstra^ M vsem darovalcem cvetja in veem, ki eo z nami aoAiatvovail ta fa spremili na njegovi zadnji pott prav lepo zahvaljujem. Posebno zahvalo Izrekam duhovščini, g. Paul Obere-deru, njegovim atanovaklna tovarišem in ga-■llcem. — Priporočam ga v blag apomin in molitev. Wart, ▼ juniju 1944 Calnjoto drailiM In oetaJo sorodstvo. OerousJ ^ _ desWibarsyartoil Mondits El, WOI vn» hcut« zug#" teilt wird, hot #(n Schrfbergdrtntr pOnktIid) und zuverifisslg im Roh. m#n geintf Abiieferungipflidit fOr UM pbg#8#b#m. Wii woibn им die wr Muh# donkbar trweisea und |ed## Ei nwr donn venvemdem, w«nn e# wirkiid) 9«brouiht wird. Went) wir e* ertt fai 0(tmn4c€ *inleg#m, donn hoit #* sichl Sdtaffcnbe fraucn fat IDaffenfchmiebcn fdilofl'ern, fchioctflen, bohren, drehem, ftfifen, montleren — fi« ftnS gefchlchU fitlferinnen Im ftcbelticlnfa^ bet Rultung. Dohtim abet oerfocgen fie nodi Ihren fiaushalt. Dabei id ђепко (ht tfichtiget fjelfet. SenQgenb lange eingemetdile IDfifdie uiicb out butm-aellampft unb bann nut hut; ;um Redien gebcadit.OhneRetb-unb But|l> otbeit tolcb fo bie IDafdie fauber. Da* lOafdipuloec teidit oue, ble lOSfdit lotcb gefdiont unb man fdilogt ju-gleidi Aohlenhlau tin Smnippdien. OSRAMLAMPEN^ Alle;.Kilt, der w»«»»rfeete Uni-ver*slkleb«toff. iet durcb eetna VorzUie echon alleemein be-team iteworilen. Wae eich aber noch nicht so henimeesprocben hat ist difle; Die verlaBliche una auch warmwaseerbostiln-ciee Klebung von Glas. Porzel-Ian Marmor- Bakellt uew^ wird erreieht dureh einen Anetrich Wider Mfiterialteile mit ..Allee-Kitt Dieser Anetrich mnS nanji »iniee Minuten antrock-nen Hieraaf brauchen Sie dann mir mehr eine Stell« be-etreiehen Sie mflseen dann aber eofort beld« Telle test zusam-mendrOclien wobei Si# bM<^-ten тПмпп daQ die Bruohran-der einander eenaa anzuelei-Chen sind Noch eparsamer and finfecher iet die Klebune von 'apier bei SchnittmosterbSsren od. (onetiiren Baetelarbeiten. dde beeondere sorzeam ausitefflhrt werden mfissen. Da beetrei-chen Slo dio Klebseite dee auf-zuklebenden PapienetUckee dunn mit ..AI1«i-Kltt" und lewn danfl sofort diesen Teil auf die andere. noch tmckene Papier-unterlesre.' Dadnrđh wird eine eaub^rm wasserfeate Klebune erreioht. ohne rtaB Ireendwelche Kl«b«Pttren sichtbar Meiben. — Achten tuch Sie belm Kwaf etet« anf die Schutzmarke .. AJlee-Kitt' Brwahnenswert Uf по<Љ. daS der Geruch des ..AIIee-Kitt lie eehr anjtenehm •mpfnnden wird. (20,771> Sekretarin fUr den kaufmannl-echen Letter einea Bauvmter-nehmens baldmogllchst ge-sucht. Elnsatz Im Krs. Tem-plln. Bewerbungen mit den Ublichen Unterlagen erbeten unt. C. K. 2095 an BAV, Berlin SW 68, An der Jerusalemer Klrohe 2. TUchtlge Buctoalterln, mit Durchschrelbeverfahren ver-tr*ut (keine Anfangerln), fUr Bauuntemehmen baldmogliehst geaucht. Elnsatz im Krs. Tem-plln. BewerbuDgen mit den Ublichen Unterlagen erbeten unt. C. L. 2096 an BAV, Berlin BW 68, An der Jerusalemer Klrche 2. Der Heiehsminhitor fur Ru-stung und Krlegeproduktion Chef . der Traneportetobeiteu Speer, Berlin NW 40, Alsen-straBe Nr. 4, Telefon: 11-65-81, sucht: Kraftfahrer und Kraft-fahranlernlinge. Elnsntz Im Reich und den besetz-ten Gebie-ten. Mel dung Uber das zuetiln-dige Arbelteamt. 01# Kohlenklauer-eard* Metn rr«und, Dir Ml * hitrmlt и lait ~ die KohlenkliuetKatde ta|t — nrateckt nicht ile DIch zu uni' firetii — drum 1«8 Dia drlDceni tor Шг warnen — ipar Kohlt, Lictt uod Arzenei — dann Isfi mit Ihrtr Mactit Torbel. — FlUilit Ш je-niBdhaltHch Dleh wohl — dana. Preund, ipar aucb dat CHINOSOL dock wenn erkrankt Dela Nacbbar lat — so daS »udi Da fctUhrdet bW — dami ist es Zeit, dann schOti Dicb weU — imd luiglc tntv mit -------SOL. CaiNOSO Dar Erfolg ladtr Mehrialslung wird noch geiieigert durdi haushallen« d«n Verbreuch dererzeugten GOter. Wann daatulb niamand metv kau*. ali er braucht, dann werdan nidi* wanlga alias, sondam alia genug erheltan. — Oias gilt abanso (Or OARMOL, das audi hakta in steigendem Meija hargestallt wird. MRMOL-WERK ■ШШМИШ WIEN MEDOPHARM Arzneimittel sInd treu* НвИ«г Ihrer Gesundhttti Medophorm-Arznelmlttel ilnd nur In Apothaken erhaltlich. MEDOPHARM Phormoz«utlid)« PrAporat* Gesellschaft ffi.b.K M0nd\an8 krankhelt' j#d#r Kronk« (ABt ekm Ukk# m der KampFfront d«r Heimo# offen. Der Wiile zur schnello# Oesundung 1# rejm« nem4ka družina v Krainburgu. Ponudbe na K. B. Krainburg: pod štev. 3472—1. Iščem mesto gospodinje k samostojnemu gospodu ali vdovcu. Varčna in dobra gospodinja in kuharica. Nadaljnji dopisi pismeno. Naslov v upravi K. B. Klagenfurt. 5722-2 Kuharico in dve kuhinjski pomočnici eprejmemo takoj v aameko kuhinjo. Ponudbe na K. B. Krainburg poPoeten«. 3456—1 Sobo. kuhinjo in vrt dam v najem brezplačno majhni d rutini, ki bi pazila na liišo. Dopise na K. Bote Krainburg pod >Iiep kraj«. 3493—3 Prijazna trgovska družina v letoviečnem kraju išče za go-i^Kxlbijstvo po možnosti samostojno moč. Brandt, Gmunden am Traunsee (Salzkammei-gut). Theatergasse. 5721-1 Prodam I>ve in pol leti starega, mirnega in lepega vola prodam. — Snedir, OrelMMde 8, P. Krainburg. 3474—6 Srednje industrijsko podjetje v Krainburgu rabi več zdravih In p<4?olnoma sposobnih Werk-achutzmanner (obratnih stražnikov). Dopise na K. B. Krain-pod št. 5724-1. б prašičkov po 9 tednov starih — kakor tudi kravo s teletom (dobra mlekarica) prodam. — Ober Femlg št. 22, P. Zirklach. 3473—6 ^rejmem čevljarskega vajenca in pomočnika. Pranz Mi-IdauteclMtsch, St. Veit 'Sawe 69. ' 3445—1 Prodam konja^ 2 leti starega. Woditz 94 bei Stein. 3470—6 Dam v rejo kravo mlekarico in delavnega vV dobrem stanju« ne. K. B. KJa-genfurt. 568—7 Kupim takoj dobro ohranjen kliavtr ali planino. Cenjene ponudbe na K. B. Krainburg pod >G. J. 30< 3603-7. Kupim ali vzamem v najem električni stroj za stepanje jajčnega beljaka (Schoee-schlagmaschine). Ponudbe na Strandhotel Aschgan Egg, P. Drobollach am Faakereee. 5696—7 Siđitspiete AB^etAeine KUnitreuluiiid U m. b. H. Zvvcigstelle Sudost ASeUNG 33., 24., 25., 26. VI. Die Wirtin zum weiBen RoBi JufMtdlicb« uater 14 Ja&ren nicHt zugelueee! 2в., 2®. VI. Serenade FUr Jugendiiche nicM auf«laM«n! KIUINBURG 2в., »i., 26., 2». n. Oefahrlicher Friihling Jufendlicbe untor liJahren r^bt zugelasaen! 27., 28., 29. VI. Du bist meln Gliick FUr Jugendliche zugelassen! LAAK 28., 24., 25. VI. ZMiue Senz FUr JiugenđUche zug^aMeu! 37., 98., 29. VI. Kora Terry F&r JugendUche aicht lugelusen! RADMANNSDORF 2S.. 34., ®6. VI. Dm Ferienldnđ FOr Jugmdiiche zugelaaaen! 27., 28., M. VI. Premiere der Butterfly Fttr Jtigeodliche nicht ziigelp.M.sp; ' VELDES 33., 24., 3S. rr. Liebeeipremiere FUr Jugendliohe nicht zugeirsbfnl 28., 29. VI. Ich klage an FUi' Jugendlicite nicht Bugela##ea! NEUMARKTL 24., 26. VI. Ich Tertraue Dir meine Frau am Fur Jugenđliche nicht zugelaseen! 28.. 29. VI. Gewitter im Mai Fur Jug«ndliche zugela««n! STEIN 20.. 34., 25., 26 VT. Lache Bajazzo! Fur Jugendliche nicht zugeiamee&' 27., 28., 29. VI. Links der Isar, rechte der Spree FUr Jugendliche nicht augelassen! ST. VEIT 24., 25. VI. Der Schritt vom Wegje FUr Jugendliche nicht augels.^ei! LITTAI 24., 25. TI. Damals FUr .Jugendlich« nicht :ugela##en! 28., 29. VI. Ihr er»tee Erlebnie FUr Jugendliche nicht suf:elawett! ШЕбв 24., 25. n. Dir gehort mein Herz FUr Jugendliche eugelasscn: SCHWARZENBACH 24.. 25. VI. Der EdelweilJkftnijt f'tlr Jugendliche sugelaewn! Za Jedem Him (Me Dentache Wochenm hmii: H%(n&spa\k€tMe НхаМиц to! Jiwainbm^ GenebmiKt* D#v*»em-Bamk mit JVaupt«*vei||«Tiha sreča. . 3478—21 Menjam 18 letna blondinka želi znanja z mladim športnikom vesele narave. Slika zaželena. Zenitcv ni izključena. Dopise na K. B. Krainburg pod „Prva ljubezen" številka 3431-21. Nov damfki guml-plaw in eno damsko obleko, svetle barve zamenjam za šivalni stroj. Razliko doplačam. Ponudbe na K. Bote Krainburg pod 3475—15. Čez hribe doline gre moje srce, osamljeno išče, družice za se. Če imaš ljutječe, preprosto srce, le skrbno zaupaj ga v moje roke. Dopise, po možnosti s sliko, na K. B. Krainburg pod »Planinski svet«. 3454—21 Menjam staro, dobro gitaro za ohranjeno svetlo sivo obleko, vel. 162 cm; eventuelno hlače. Ponudbe na K. B. Krainburg pod »Hitro«. 3484—15 Vola nad 600 kg težkega dam. za 300 do 400 kg težkega. Razlika se izraTOa po dogovoru. Naslov pri K. B, Krainburg pod »prima vol«. 3488—15 Sesalnik za prah (125 Wj se menja proti 3 ali 4 cevnemu radiu. Dopisi pod „joo" na K, B. Klagenfurt. Koncem mesteca hišca stoji, v njej deklica samotno sedi. V vročem poletju se jI želja zbudi, da si možička ljubeznivga dobi. — Goepodje do 50 let prednost. Vdovci niso izključeni. Slika zaželena. Cenjene ponudbe na K. B. Krainburg pod ■>Išče Te sreča . ..« 3455—21 Slamoreznico na motorni pogon, ki sama odvaža rezanico, zamenjam za težko motorno mlatilni-co. Razliko doplačam. Alois Jenko, Ob. Fcrnig z6, P. ZirklaA, bei Krainburg. 3441-15 Ločenec brez zadržka, di*žavni uslužbenec v %)ittalu ob Mill-stattersee želi znanja z dekletom ali ločenko (ne po lastni krivdi) staro 20—25 let. Samske — prednost! Ponudbe na K. B. Krl^. pod »Srečna bodočnost«. Slika zaželjena. 3457—21 Ki-avo 7, drugim teletom, dobro mlekarico, dam za kravo, ki bo čez 1 mesec teletila. Naslov pri K. B Krainburg pod 3504-15. Obrtnik — srednjih let — ki ima namen ustanoviti lastno podjetje, želi radi pomanjkanja znanja spoznati gospodično, dobrega in mirnega značaja, ki ima veselje do lastnega doma, v svrho poznejše ženitve. Le resne ponudbe na K. B Krainburg pod „Lepa bodočnost" 3424-21. Dekle, vajeno vseh kmečkih del in gospodinjstva, želi resnega znanja z gospodom, starim do 35 let. Slika zaželena. Dopise na K. B. Krainburg pod »■Zvesta ljubezen«, št. 5723-21. Dam električni kuhalnik ali električni likalnlk za dobro 0-hranjene gramofonske plošče. Ponudbe na K. B.. Krainburg pod »Plošče« 3511-15. Enovprežni voz za samca z gumijastimi kolesi zamenjam za dobro ohranjeno moško kolo. Razlika se plača v gotovini. Frohlich Johann, Mitter Feich-ting 8, P. Safnitz. 3508-15 Skoro novo omaro za obleko zamenjam za dobro ohranjen otroški športni voBlćek. Naelov rrrl K. B. Кгћ^, pod S4Mirno življenje«. 3501—21 Gospodična, srednjih let, želi znanja z gospodom od 30 do 36 let. ženitev ni izključena. Prednost imajo železničarji. Slika zaželena. Dopise pod Šifro »Cvetoča pomlad« na K. B. Klagenfurt. . 5720—21 45 letni gozdni delavec dobrega sroa, želi v svrho ženitve znanja z dečvo, vdovo aH pošteno ločenko brez otrok. Starost 30 do 40 let. Predice In Šivilje prednost. Zaželena čed-noet In zdravje. Kordisch Kari, Diex Nr. e, Veikermarkt. Kii-rnten. 3477—21 Z mlajšo, duševno osamljeno vdovo ali ločenko iščem resnega poznanstva. Dopise s sliko pod »Usoda« na K. B. Klagen-fu.rt. 571»—21 Katera vdova do 50 let s pokojnino In brez otrok bi se odločila za skupno gospodinjstvo z vdovcem brez otrok, posest-mikom In železničarjem v pokoju, ki je dobro situlran. Slika zaželena. Ostalo po dogovoru. Le resne ponudbe na K. Bote Krainburg pod »Srečna jesen«. 3448—21 V ljubezni razoilararil mladenki nudim utehe In mirnega zavetja. Dopise s sliko pod »Ume-vanje na K. Bote Klagenfurt. 57ie—2П Kelim dopisovati z Oorenjko v tujini. Dopise pod ^Golica« na K B KlHgpnfurt št 5717—21 . Osamljena — Želim fem potom dopisovanja z značajnim, Inte-ligemtmim gospodom od 25 let dalje v svrho event, ženil ve po dogovoru. Cenjene ponudbe na K. B. Krainburg pod »TTllcama lutam«. 3479 21 Izgubljeno V Woch. Feistritz je bila v decembru 1943 zgubljena denarnica v kateri je bila Kennkar-ta«, izdana od Krele Rad-macmsdorfa št. 3>2.870 in razne železniške legitimacije. Pošten najditelj se naproša, da najdeno denarnico In legitimacije vi ne proti dobri nagradi naslovniku. 8492—22 železničar srednje starosti ži 11 spoznati gospodično od 20 do 80 let starosti. Vdove bre/. otrok niso Izključene. Takojšnja že-nitev. Dopise na K. B. Krhg. pod »Ljubko srce«. 345(2—21 Krainbnrgi Aiit 25. tluni: Dr. Kuri Petritoch, Krainburg, Veldeaer StraBe Nr. 14; Femruf Nr. 170. V #redo дороШпе »em v Kmln-burgti od lekarn« Jung'schaffe* do vrh Jelenovega klanca »fni' Wla denarnico z malo vsoto denarja, Bezii^schein za copate na ime FUreder Maria, Dorfem, fleischkarte in druge listine. Najditelj naj najdeno vme proti nagradi na K. B. Krainburg. 3466—га Nagrada! Dne 13. junija je bil okoli 10. ure dopoldne zgubljen ali ukraden mal usnjen kov6eg s prevleko raz postreš6kovega vozička na potu od kolodvora v Krainbiu^g^ii do »Ountmiwer-ke«. Pošten najditelj ali kdor o tem kaj ve, dobi dobro nagrado. Naslov se izve v uredništvu K. Bote Krainburg. _3467—aa V četrtek 15. junija popoldne sem od Felsendorf (Cirče) če« Am Hang (Klane) do Falken-dorf (Primskovo) Seelandstr. 107 zgubil otroški suknjič, rjavo črtaet. Najditelj naj ga odda na SeeltndstraBe 107 ali na K. B. Krainburg. 3483—28 V sredo 24. V. sem od Drage ch) Save zgubila dve pismi. Poštenega najditelja prosim, naj jih odda proti nagradi na ime, naslovljeno na pismih. 348T—M Zgubljena Je bila žensku svi-lena ruta na Am Hang 132. 3489—212 Dne 9. junija sem pozabila V vlaku, ki vozi ob 13. uri im RatNchach-Matten proti ABHn-gn, denarnico z Bezugscheinom za čevlje na ime Joeefina Ko-zole in eno verižico, ki mi j# drag spomin. Oseba, ki jo je našla je bila opažena (kakor sem zvedela kasneje), zato prosim, da najdene stvari vme na žel. postajo Ratschach-Matten, proti nagradi. 3458—22 Ustnico (Brieftaeche) e Keim-karto na ime Joeef Schlh itd. sem zgubil v Krainburgu жЖ okolici. Najditelja prosim., da isto vme т >Gummiwerke< Krainburg. 3463—22 Dne 19. VI. so mi bile vzete, pri trafikanti! Kosmatecb vse žhikke karte na ime Maria-Moteohnik. Oseba, ki si je karte prisvojila, je na sum« in м poziva, da jih v izogib posledic vme na naslov ki je na kartah, ' 3494—22 Kennkarto In Izkaznico o4 »Votkebunda« sem zgubila dn« 19. 6. na ceoti od Ober Feich- ••■•III«- WOHMltat.- - • naj Isti odda na naslov Kenn-karte аИ pa na K. B. Krainburg proti nagradi. 3606-22 v lirgfo^lnl A^initsch v Kniln-iMirfru sem 7,)cubtla Kl(4derkap- to n& Ime Maria Graschltsch. Najditelja ali cmega, ki je kar« to pomotoma vzel. prosim, da jo vrne na naslov Kleiderkarte proti primerni nagradi. 349»—22 _Razno_ Кгојамка dela dum na dom v bliv^.njo okolktn Krainburga. — AUgemeine Schneiderei &horn, Krainburg. 3476—53 V nedeljo pop. 18. Junija mi je nekdo tanwnjal »trenctacoatc plašč v gostilni Petertin v Krulnburga. Da ne bo neljubih posledic, pozivam doti6nika, da trenchcoat proti dvigu svojega odda na K. B. Krainburg. 3502-23 Od danes naprej zopet repasiramo Bocavice in negujemo noge. Fif. Licnt!, Schuhheus, Krtinburg. 3+34-1) flntlldier Sfflintagsilienst Krainbnrgi Aiit 25. tluni: Dr. Kuri Petritoch, Krainburg, Veldeaer StraBe Nr. 14; Femruf Nr. 170. klebkrdftig шиС haltbor XUVffT. Dm VerbondpTloster LEUKOPLAST