V e s t n i k. Cesar Franc Jožefova ustanova za učiteljske sirote na Kranjskem: G. Kecelj Alojzij, učitelj v Ljubljani za 1897. in 1898. 1. 7*20 gld.; g. Diinnik Jakob, učitelj v Ljubljani za 1897. in 1898. 1. 7-20 g_d.; g. Punčah Simon, nadučitelj v Slavini, za 1896. 1. 3*60 gld.,- g. Verbič Fran, učitelj v Slavini, za 1896. 1. 2-40 grld.; g. Svitoslav Knific, učitelj na Trsteniku, za 1896. 1. 2*40 gld. Učiteljski konvikt: G. Saje Janez, nadučitelj v Št. Jerneji 2 K; sl. posojilnica v Črnomlji 20 K; gdč. Avgusta Mattanovič, učiteljica v Postojini, je nabrala Bza piruhe" pri tamošnjih prijateljih učiteljev, 11 Kj č. g. Ivan Lovšin, kaplan v Kočevji, 2 K; č. g. Ivan Zupančič, župnik v Banjaloki, 1 1L; g. Tomo Jelenc, učitelj v Banjaloki, 1 Kj g. Svitoslav Knific, učitelj na Trsteniku, 1 K 20 h; g. Hrabroslav Cvar, nabral v veseli družbi v Loškem potoku 2 K 40 h; g. Bernard Andoljšek, učitelj v Dragi, nabral v družbi učiteljskih prijateljev 11 K 20 h. Usposobljenostni izpiti za ljudske in meščanske šole se začno v Ljubljani dne 4. vel. travna t. 1. Odlikovanje. Nadučitelj pri Stari Cerkvi na Kočevskem g. Jožel Erker je dobil povodom umirovljenja srebrni zaslužni križec s krono. Služboval je v Stari Gerkvi 52 let f M. Mehtildis Šušteršič je urnrla dne 9. t. m. v samostanu v Škofji Loki. Blaga pokojnica je službovala pred nekaj leti kot učiteljica v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Slovela je kot izvrstna učiteljica. Izprašana je bila tudi za meščanske šole. Malo učiteljic poznamo, ki bi bile tako priljubljene med učiteljstvom, kakor je bila blaga pokojnica. In to po vsej pravici, kajti ona je bila res koleginja v pravem pomenu besede. Slovensko učiteljstvo jo ohrani gotovo v blagem spoininu. N. v m. p ! Potrjena šolska knjig-a, Visoko c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje je z razpisom z dne 5. sušca letos št. 4515 dovolilo, da se srne knjiga: Ivan Vrhovec, Zgodovinske povesti za meščanske šole III. stopnja. Tisk Blasnikovih naslednikov Ljubljana, 1893. Cena vezanemu izvodu 50 kr. s šolskim letom 1896/97 počenši rabiti kot učna knjiga pri zgodovinskein pouku v VIII. razredu mestne dekliške osernrazrednice. Noye cerkvene pesmi. 1.) ,Pange lingua et IV. Hymni ad processionem in festo Ss. Corpoiis Christi" ad IV. voces inaequales. Auctore Ign. Hladnik. Gena 30 kr. — 2.) ,Ave". Sedemnajst Marijinih pesini za mešani zbor, samospeve in spremljavo orgelj. Zložil Ign. Hladnik. Cena 70 kr. Kdor kupi oba dela, jih dobi za 85 kr. pri skladatelju v Novemmestu. Dolenjsko. Orglavcem bodo te pesmi dobrodošle, zato jih prav toplo priporoeamo. ,,Knjiži)ica za mladino". — Naznanili smo, da so dobile vse posojilnice ono prošnjo, katero smo ponatisnili tudi mi in prosili učiteljstvo, naj porabi svoj upliv; enako prošnjo so dobila tudi vsa glavna županstva. — Doslej so se odzvali: Županstvo v Mirnu pri Gorici 10 gld.; posojilnica v Žalcu 21 gld , posojilnica v Crnoinlji 30 gld. Vivant sequens! Šolsko nadzorstvo t Gorici. — Naučno ministerstvo na Dunaju je imenovalo gosp. cesarskega svetovalca Fr. Vodopivca nadzornikom za slovenske Ijudske šole v obsežju goriškega niesta in okrajnega glavarstva goriškega, a prof. Culota nadzornikom za italijanske Ijudske šole v Gorici in goriškem pol. okraju. V goriškem pol. okraju je edini Ločnik, ki ima italijansko Ijudsko šolo in to je doslej nadzoroval (s podružnico v Podgori) g. Vodopivec, dočiin je prof. Gulot nadzoroval vse ljudske šole v Gorici in tudi .Slogine" zavode. Odslej bj nadzoroval slovenske ljudske šole tudi v Gorici Slovenec! Tako je prav! Knjižnica za mladino. Učiteljsko društvo za celjski in laški okraj se je dne 2. svečana t. 1. posvetovalo, kako se naj BKnj. za ml." podpira. Na predlog g. predsednika A. Brezovnika se ustanovi pri društvu književni odsek, čegar določbe so: § 1. Namen ,književnega odseka" je vsestranska duševna podpora od ^Zveze slov. učit. društev" ustanovljene ^Knjižnice za mladino". § 2. Svoj namen doseza s tem, da se vsak v njega odsek podpisani zaveže prirediti mesečno vsaj eno navadno pisno polo izvirnega ali poslovenjenega gradiva za natis. § 3. Ta obveza velja vsikdar le za jedno koledarsko leto, v katerem se je dotični podpisal. § 4. Honorar razdeljuje se pri vsakoletnem glavnern zboru učiteljskega društva in sicer tako, da dobi lO°/o učiteljsko društvo za celjski in laski okraj, 2O°/o dobrodelna ustanova našega društva. 7O°/o pa pisatelj v razmeiji svojib prispevkov. § 5. Denar oskrbuje društveni blagajnik, toda ločeno od rednih društvenih računov. § 6. V kateri namen in kako (glavnico ali le vsakoletne obresti) naj se porabi ,.dohrodelna ustanova", to določi društvo. Porabiti se sine le, kadar znaša najmanj 100 K. § 7. Ustanova se sme pred, nego je dosegla v § 6 določeni znesek, porabiti le: a) ako ,,Knjižnica za mladino" preneha izhajati in se drugo slično podjetje ne ustanovi; b) ako preneha učit. društvo za celjski in laški okraj; c) v posebnih izvanrednih slučajih, ako društvo z 2/3 glasov sklene. § 8. ^Književni odsek" voli odbor, sestoječ iz treh udov, ki ima nalogo, došle spise piegledovati, uredili in za tisk prirediti. Knjižnica za mladino. ,Soči" se piše: Slab grnoten uspeh pri .Knjižnici za mladino" nie je res iznenadil. Jaz tudi rneniin — kakor g. izdajatelj — da sestavki, ki jih je prinesla do zdaj, niso toliko slabi. Ali se pa piše: kader ali kedar, spolnuje ali spolnjuje, višji ali viši, iz kratka ali s kratka, igravec ali igralec itd., to je vendar vsejedno naposled, ker oboje je dobro. Zakaj bi ne pustili naši strogi cenzorji v takib rečeb nialo prostosti? Kakor nekdaj Janežič, bi tudi jaz ne bil za železno enakost. Ponavljam: Glejte bolj na skladnjo in posebno na jezikov duh sestavka, ne pa na take mušice. — Priznavatn tudi, da bi bilo bolje, če bi bili izvirni spisi; ali tudi dobrih prestav ni zametovati. Kar se tiče materijalnfga, reči se inora, da je naš naroden davek obilen. Ali nekateri bi se vendar inogli žrtvovati tudi tu. Vzeinimo n. pr. našo duhovščino. Štel sem nekdaj, da je pii Mohorski družbi čez 1300 dubovnikov, če se ne varain. A pri tej ^Knjižnjici" le — 24. Omeniti pa inuiain, da v doposlaneta izkazu ni povsod oinenjen staa naročnika; torej možno, da jih je več naroJenih na ta zbornik. Vsekako bi jih bilo lahko več pii tr.kern povzetju — za inladino. In tako razmeino tudi iz diugih stanov. Morda bi bilo dobro, če bi g. izdajalelj večkrat pripoiočal v javnosti to podjetje ter pošiljal na ogled nekaterim. Upajmo, da se naše občinstvo s časom bolj ogreje za to BKnjižnico* in jej zagotovi obstanek. Duhovnik. Maturitetne nalogo. Na neki angleški girnnaziji se je dala abiturijentom naslednja maturitetna naloga: Kake pravice iina poslanska zbornica in kake perska zbornica? Kaj pouieni armensko vprasanje za Angleško? Katere so pravice krone in pravice naroda? — Ko bi pri nas kak abiturijent znal na taka vprašanja odgovoriti, dobil bi: Sitten — niinderentsprechend. Dvojezične srednje šole. Vladni listi poročajo, da še na Ceškem vpeljejo dvojezične srednje šole; to bi bil po njih mnenju začetek spravi rnej Gehi in Neinci. Ge so res dvojezične srednje šole tako dobro sredstvo za sprave mej narodnostimi, zakaj jih vladna glasila ne priporočajo tudi za Štajersko, Koroško in Primorsko. Šolstvo na Koroškem. Koro?ki poslanec Dobernig se je pri razpravi proračuna učnega rninisterstva pritoževal, da se brani pisati učiteljem v politične liste. Mož je kot urednik »Freie Stinimen" najbrž vsled tega ranogo dopisnikov zgubil. Nadalje se je jezil, da se Kranjci vtikajo v koroške šolske razmere. On vladi ne zaupa, ker poslovenjuje, kakor je Taaffejeva in ne brani šolskib oblastev proti slovenskiin napadom. Odgovarjal rnu je slovenski poslanec Klun. Govornik je navajal, da so šolske razmere na Koroškem neznosne. Jeden podučitelj se je ustrelil iz strahu pred deželnim šolskim nadzornikom, jeden učitelj je pa streljal na deželnega šolskega nadzornika in bil zaradi tega obsojen na trimesečno ječo, čemur se je pa s tem odtegnil, da se je obesil. Govornik je zahteval, naj vlada pošlje nepristranskega komisarja na Koroško, da se bode prepričal, kakšne so tainošnje razmere in priporoča, da razdeli deželno šolsko nadzorstvo, da ne bode nadzoroval jeden nadzornik ljudskib in srednjih šol. Višja gimnazija v Št. Pavlu. V Št. Pavlu na Koroškern mislijo nižjo girnnazijo oo. benediktincev razširiti v višjo. Prihodnje leto otvori se peti razred. Da se dobe potrebni profesorji, prepuste benediktinci stolice na celovškem semenišču jezuitom. Dva otroka sta zg*orela dne 23. svečana v Št. Jakobu ob Krki na Koroškem. Mati je pustila dečka sama doma. Otroka sta, igrajoč se s klinčki, užgala kočo na samem stoječo. Predno so ljudje prihiteli, sta otroka že zgorela. Jeden je imel sedetn, drugi pa tri leta. Učiteljsko društvo za celjski in laški okraj imenovalo je svojega zaslužnega predsednika g. Anton Brezovnik-a, častnim članom. Dne 1. t. m. izročila se mu je krasna diploma z nagovorom v kateiem so se posebno povdarjale njegove zasluge za učiteljski stan v teku 20 let kar učiteljuje. Koroški dcžclni šolski svet je uravnal po sklepu deželnega zbora plače učiteljem tako, da dobi 83 učiteljev po 700, 111 po 600, 222 po 540 in 139 po 480 gld. letne plače. Pameten ukaz ministra Crautscha. Učni minister je poslal vsem srednješolskim ravnateljstvom in deželnim šolskim oblastvom neki ukaz, v katerem določa, da se ne smejo prevee prorninjati šolske knjige pri novih natisih, tako da so potem starejši natisi nerabljivi. Prernembe v tekstu naj se omeje le na najpotrebnejše. — Ta ukaz je bil potreben, kur sedaj so nekateri izdajatelji knjig jih pri vsaki izdaji toliko predelali, da učenci prejšnjih izdaj rabiti niso mogli, da se je le več knjig razprodalo. Posebno pri jezikoslovnih predmetih, kjer o kakem naglem napredku znanosti ni govora, je tako preminjevanje bilo povsem neopravičeno. Latinske in grške slovnice, ki so se rabile pred dvajsetiini leti še niso prav nič zgubile na svoji vrednosti, a vendar so upeljali popolnoina nove izdaje, ki prejšnjim skoro nič podobne niso. Krmljenje ptičev po šolali. Saksonska vlada je naročila učiteljein, da imajo po ziini posipati ptičein pred šolo. Otroci se bodo s tem privadili ljubiti ptice, posebno se bodo otroci za ptiče zanimali, ako se bode jim naročilo, da vsakdo po svoji zmožnosti prinese donesek za nakup knne ptičem. Vlada se nadeja s tem mnogo koristi kmetijstvu, ker se bodo obranili mnogi koristni ptiči. Učitelji berači. V Malagi so zaprli 8 učiteljev iz bližnjega mesta Belez, ker so na cesti prosjačili. Učitelji, kateri že dalje časa niso več prejeli nobene plače, zaprli so svoje šole ter se beračujoč klatili po deželi. Guverner jim je obljubil, da dobe svojo plačo, ob jednein jim pa tudi zažugal, da jih da zapreti v beračnico, ako jih še kdaj zasačijo pri beračenju. Pomadjarjevanje nemških šol na Ogrerskem. ^Ostdeutsche Rundschau" toži, da neinštvo v Požunu močno nazaduje. To mesto je že popolnoma zapalo madjarizmu. Pred nekateriini leti se je v katoliških Ijudskih šolah uvela madjarščina kot izključni učni jezik. Na stotine in stotine otrok, ki doma ne slišijo besede madjarski, se tako le bega in trapi. Zatnan so učitelji temu ugovarjali, na višjih mestili so se poprijeli posebne pedagogike. Neki šolski nadzornik se je izrazil, če tudi jedna generacija pogine, da bode le bodoča madjarska. Protestantske šole se nekoliko bolje ustavljajo. Tudi ni glavni nainen ljudskošolskega pouka dati otroku določeno mero za življenje potrebnega znanja, temveč le pioblematično nauoenje tujega jezika. — Mi k temu nimamo druzega pristaviti, kakor da so Madjari se pedagogike učili pri naših Nemcih. Na Koroškern se popolnoma jednako rnučijo slovenski otroci z nemščino, kakor se v Požunu nemški z madjarščino, a ,,O.stdeutsche Rundscliau" se nad tem ne izpodtika. f Bantan Janez, nadučitelj v Loškem potoku je dne 13. t. m. po kratki a mučni bolezni umil. N. v m. p.!