Ptuj, petek, =« 31. marca 2006 letnik LIX • št. 25 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT (1,17 €) _ Natisnjenih: -r^ 12.000 izvodov


KULTURNO ŠPORTNA DVORANA BUKOVCI
«nknéfl 1 a«M41a J.MUÍ nK 'lA mi
OTVORITEV ORFEJGKOVE GOSTILNE
M ZABAVNO HUMORISTIČNI PRIREDITVI BODO NASTOPlU:
-	VESELE STJ^ERKE ZUTKODOBRIČ
-AnsJTRK -ŠPELA
-Ans. BRATOV GAŠPERIČ
-MA^ANZfiOlVC
-7MLADIHÍZMARK0VCEV
-	VAŠKI PEVCI IN GODCI KDD Bnkord -LUKA IN PEPI
PralrroihjintspiiiciMeNatorlenimMlaidu-Bokoni, Gosdln Ubck - Stefncl, Špic nurket
Stran 8
Po mestni občini	Po naših občinah	Po naših občinah
Ptuj • Statistika	Zavrč • Zazidalni	Ptuj • Gradijo
eno, vandali	načrt julija, prve	ceste za
drugo	gradnje jeseni?	razvoj Ptuja
Stran 3	Stran 4
Po naših občinah Gorišnica • Kje se
je na zadnji seji še iskrilo
Stran 9
Hajdina • Policija pripravila posvet na temo Nasilje v družini
Ne zatiskajmo si oči!
Nasilja v družini naj bi bilo vedno več tudi v naši družbi, so na nedavnem posvetu v občini Hajdini opozorili tisti, ki se s to obliko problematike srečujejo skorajda vsak dan in imajo opravka s hudimi kršitvami in še hujšimi kršitelji. Žal je prijav dosti premalo in družba si pred družinskim nasiljem, ki zelo močno prizadene tudi otroke, še zmeraj zatiska oči, so menili nekateri razpravljavci. Očitno še zmeraj tabu tema je na posvet zvabila le kakih deset občanov, zbrane pa je pozdravil hajdinski župan Radoslav Simonič.
Policijska postaja Ptuj in vodja policijskega okoliša Hajdina Igor Levstik sta k tokratni razpravi in sodelovanju povabila socialno delavko na OŠ Hajdina Ireno Vodušek, socialno delavko Jelko Ljubec iz Centra za socialno delo Ptuj (CSD), ki opravlja dela na področju varstva družine, otrok in odraslih, ter Aleksandra Thalerja iz sektorja uniformirane PU Maribor in Simono Lilek iz sektorja kriminalistične policije s področja mladoletnega prestopništva.
Voduškova je med drugim opozorila, da družinsko nasilje srečujemo na več področjih, še najbolj pa ga je čutiti v obliki ustrahovanja, čustvene stiske v družini in fizičnega obračunavanja. Opozorila je, da tudi na hajdinski šoli že zaznavajo tovrstne primere in si pred njimi nikakor ne želijo zatiskati oči, če pa začutijo,
Uvodnik
da so težave vse večje, potem se temeljito lotijo reševanja problema. Žal pa mora preteči dosti preveč časa do končne obsodbe, kar je slabo, je še dodala Voduškova.
Posebej pomembno vlogo v primerih, ko pride do odkritja družinskega nasilja, pa lahko odigra Center za socialno delo, je poudarila Jelka Ljubec, ob tem pa omenila še več pristopov, ki se jih stroka lahko poslužuje, čeprav pa je v primeru uporabe ukrepa približevanja CSD dolžna odreagirati. In kadar obstaja sum nasilja, najsi bo družinskega, na Centru za socialno delo skličejo krizni tim, je še dodala Jelka Ljubec, potem naredijo oceno ogroženosti, postavijo smernice in izdelajo načrt dela, in tovrstnih primerov ni malo, je še bilo razbrati iz razprave predstavnice CSD.
En okvirček
Če mi kaj ni jasno, je definitivno to, da moram pisati ta okvirček besed tu točno tiste dni, ko mi najbolj ni. To, da mi najbolj ni, ne pomeni nujno, da sem tako zelo lena (včasih tudi, priznam), ampak to, da ni kaj, o čemer bi se splačalo pisati, pocukrano ali zasoljeno.
Ko mi tečejo že zadnje kaplje vode v grlo, pa zadnje minutke roka za oddajo teksta, je treba nekaj nacoprati. In, evo, prešine me odrešilna misel! Kdo pa sploh bere take okvirčke, skrite nekje na dnu druge strani? Juhu, razen naše uboge lektorice, ki mora prežvečiti prav vsako spisano čečkarijo, sem prepričana, da samo vsak petsto-ti bralec, ki si gre mazat prste s svežo tiskarsko barvo našega časopisa. In veste, kako odrešilna miselje lahko to?! To namrečpomeni, da si lahko privoščim napisati vse, kar mi pade na pamet ali pa mimo nje, ker tako ni važno. Tistih nekaj, ki to berejo, tako nimajo kaj bolj pametnega početi in se verjetno spuščajo v branje tega le zato, ker jim je dolgčas. Ostali pa so tako takšni, ki pogledajo slikice in rešijo križanko, malo bolj zavzeti pa morda res preberejo še članke, posebno tiste, ki s svojo vsebino dvigujejo prah na domačem in sosedovem dvorišču.
Sicer pa, vsega se tako ne da stlačiti v en okvirček, zato ima časopis zadaj še toliko strani. Tisti, ki imate bolj malo časa, ker vedno veliko in pametno delate, se zato hitro spravite listat naprej, drugim pa priporočam, da vzamete Tednik s seboj na kakšno osončeno teraso pred gostiščem, kjer vam bo, če že ne za branje, služil vsaj za dobro krinko, da boste lažje vlekli na ušesa vse tračarije. Sezona se namreč začenja. Dovolj pošteno?!
Simona Meznarič
Klic v sili in policija se bo odzvala v okviru svojih pristojnosti
Sicer pa je dobro poznati pristojnosti policije v takih primerih, ki ima po novem tudi to »moč«, da kršitelja lahko odstrani za 48 ur in s tem pridobi na času, kasneje pa o njegovem nadaljnjem pridržanju presoja preiskovalni sodnik. Da pa so prav kršitelji največkrat tisti, ki se premalo zavedajo, kako lahko policija sploh ukrepa, je opozoril Aleksander Thaler in dodal, da se je ukrep o prepovedi približevanja, ki ga je policija dobila med novimi pooblastili v letu 2004, pokazal kot izredno učinkovit. Thaler je še menil, da se je potrebno zavedati, da je nasilja še veliko več, ob tem pa spomnil, da imajo vse žrtve, ki se čutijo ogrožene, to možnost, da to prijavijo policiji. Ob vsem pa se je potrebno še zavedati, da smo ljudje zelo različni, je še menil Thaler, in različni ljud-
je imajo tudi različen prag tolerance, kar je potrebno upoštevati.
Nekaj statističnih podatkov o zaznanih kaznivih dejanjih z elementi družinskega nasilja, samo v letu 2005 so jih
ptujski policisti obravnavali 62, pa je na Hajdini predstavil pomočnik komandirja Janko Fistravec. Spomnil je, da je bilo 8 kaznivih dejanj lani storjenih v konkretno hujši obliki nasilništva, in dodal,
da so vsa dejanja preiskali in v mnogih primerih so uporabili tudi ukrep o prepovedi približevanja. Po mnenju Fi-stravca je to zdaj najmilejša oblika ukrepanja policije, z debato, kot je bila ta na Hajdini, pa je Fistravec mnenja, da ljudi lahko samo še vzpodbuja, da se poslužujejo prijav in tako delno pomagajo preprečevati družinsko nasilje.
In ne pozabimo, da so številne raziskave pokazale, da otroci zaradi nasilja v družini trpijo veliko škodo, zato potrebujejo pomoč, da prebolijo, se ponovno najdejo. Nasilje v družini in nad otrokom je naš skupen problem, zato je lahko naša pomoč več kot dobrodošla. In ne pozabimo, da imajo otroci pravico do mirnega in srečnega življenja.
TM
Razprave o aktualni problematiki so se dotaknili mnogi strokovnjaki, a žal je bilo tistih, ki bi temu z zanimanjem prisluhnili, tokrat na Hajdini zelo malo.
G. Radgona • 19. sejem gradbeništva in gradbenih materialov
Gradbišče novih priložnosti - sejem Megra 2006
Sejem Megra, 19. mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov, bo od 4. do 8. aprila 2006 v Gornji Radgoni ponujal vse, kar potrebujemo za gradnjo, vzdrževanje in posodabljanje domov ter poslovnih objektov.
Na razstavnem prizorišču družbe Pomurski sejem v Gornji Radgoni so specializirani sejem gradbeništva in gradbenih materialov prvič pripravili leta 1981. Takrat je Pomurski sejem prvič po daljšem premoru organiziral specializirani sejem, na katerem se je predstavilo slovensko gradbeništvo in industrija gradbenih materialov, jugoslovanska ponudba gradbeništva ter ponudniki gradbene mehanizacije iz celega sveta. "Sejem si je v 25 letih pridobil sloves tradicionalnega srečanja, na katerem se predstavljajo gradbena podjetja, projektantske in inženirske organizacije, industrija gradbenega materiala in konstrukcij, gradbena mehanizacija in oprema ter obrtni-
ška in inštalaterska podjetja. Sooblikujejo ga strokovne institucije, ki pokrivajo področje gradbeništva, arhitekture, industrije gradbenih materialov, energetike in opreme iz Slovenije in drugih držav. Tradicionalno ga spremljajo številne obsejemske dejavnosti, kot so podelitve priznanj za največje dosežke s področja gradbeništva, tekmovanje gradbenih šol v poklicnih spretnostih, številni strokovni posveti in okrogle mize z aktualno gradbeniško problematiko," je v sporočilu za javnost zapisal predstavnik družbe Pomurski sejem Miran Mate.
Na letošnjem, že 19. sejmu Megra, ki bo od torka, 4., do sobote, 8. aprila, se bo na 18.000 kvadratnih metrih
razstavnih površin predstavilo 455 razstavljavcev iz Avstralije, Avstrije, Belgije, Francije, Hrvaške, Italije, Japonske, Nemčije, Nizozemske, Nove Zelandije, Slovaške, Slovenije, Švedske, Švice, Velike Britanije in Združenih držav Amerike. Poudarki letošnje prireditve, ki nosi slogan Gradbišče novih priložnosti - sejem Megra 2006, so stanovanjska gradnja, zaključna dela v gradbeništvu ter notranja oprema, sanacije, posodabljanje in vzdrževanje objektov. Poleg njih bodo dobro zastopani tudi planiranje in projektiranje, visoke in inženirske gradnje, gradbeni elementi, osnovni gradbeni materiali, gradbena mehanizacija, oprema in orodja v gradbeništvu, stavb-
no pohištvo, izolacije, transportna sredstva in oprema, varstvo okolja, strokovna literatura, informatika ter metode za zagotavljanje in kontrolo kakovosti. Ena izmed novosti na letošnjem sejmu bo poligon za predstavitev gradbene mehanizacije pri zemeljskih delih, nalaganju gramoza in drugih specialnih opravilih. Poleg komercialnih razstavljavcev, državnih in strokovnih institucij bo letošnja Megra predstavila prejemnike znaka kakovosti v graditeljstvu ter gradbeno šolstvo Slovenije, sejem pa bo spremljalo pestro dnevno dogajanje ter 16 pomembnih strokovnih, poslovnih in protokolarnih dogodkov.
Miha Šoštarič
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednili je nasledniki Ptujskega tednilia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralmk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralmk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec
(02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63€] (za naročnike 120 [0,50€]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17€]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29€], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84€]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: TM
Ptuj • Z 39. seje sveta MO Ptuj
Statistika eno, vandali drugo
V manj kot štirih urah so ptujski mestni svetniki oddelali 39. sejo, ki je bila 29. marca, s 17 točkami dnevnega reda. Najbolj zagreti so tako še lahko ujeli sredino tekmo ptujske Drave, ki se je končala z remijem. Sklic seje s 16 točkami so dopolnili s sprejemom končnega poročila energetske zasnove MO Ptuj.
Danes bo ptujski župan dr. Štefan Čelan sprejel ptujskega boksarja Dejana Zavca, ki je v Berlinu dosegel novo sijajno zmago. Svetniki so njegovim uspehom zaploskali. Ko bi le lahko večkrat zaploskali tudi kakšnim svojim uspehom! Ko imajo priložnost za razpravo, se je ne lotijo. Poslovno poročilo LTO Ptuj za leto 2005 je že takšno, da bi morali nekaj reči o njem. V letu 2004, ko se je že vedelo, da bo prejšnji direktor moral oditi, se je dogajalo podobno. Rdeče številke so zahtevale pripravo sanacijskega programa, ki je sicer ugledal luč sveta, a o njem niso nikoli razpravljali. Zdajšnji sanacijski program ni pravšnji, ker išče izhod za pokrivanje izgube v glavnem s sredstvi MO Ptuj. Tudi v ugotovitvah, kaj je povzročilo izgube v prejšnjih letih, se razhajajo; nekateri trdijo, da MO Ptuj zavodu, ki je njeno dete, pokrivanja materialnih stroškov ni zagotovila v takšni višini kot drugim zavodom. Novi direktor je toliko »kriv«, ker ni prevzemal »čistega« zavoda. Do konca aprila je novi rok za pripravo sanacijskega programa, ki ne bo temeljil na izključni sanaciji s sredstvi MO Ptuj, četudi se lahko pokaže, da MO Ptuj morda pa le ni v celoti pokrivala svojih obveznosti iz naslova materialnih stroškov.
»Kot župan predlagam pripravo zelo temeljitega programa rešitev, ki bo seveda povezan z iskanjem finančnih virov tudi izven proračuna MO Ptuj. Sedanji predlog sanacije je povezan z izključnim pokrivanjem izgube iz naslova delovanja preteklih let s strani MO Ptuj. To pa zame kot župana zanesljivo ni sprejemljivo. Kar se tiče osnovnih materialnih stroškov, ki so povezani z osnovnim delovanjem zavoda, jih
zanesljivo pokrivamo na enak način, kot to počnemo pri ostalih zavodih. Raznih »želja« po materialnih stroških, ki jih imajo številnih zavodi, pa ne pokrivamo nikomur, in tudi LTO Ptuj,« pa je trenutni odgovor ptujskega župana dr. Štefana Čelana v zvezi s stanjem v LTO Ptuj, ki ji nekateri že kopljejo grob, pa še niso dokončno pokopali GIZ-a Po-etovio Vivat.
Številke o izgubah LTO Ptuj v preteklih letih so različne, gibljejo se med 16 in 21 milijonov tolarjev. Lani je izguba dosegla pet milijonov tolarjev, za vsa leta nazaj pa naj bi znašala 16 milijonov tolarjev, kažejo podatki LTO; govorice so drugačne.
Lani je MO Ptuj v 40 odstotkih pokrivala materialne stroške. V letu 2005 je LTO Ptuj pričel uvajati nov način dela, ki je usmerjen k povečanju lastnih prihodkov iz projektnega dela, prihodkov in prireditev. Maja bodo ptujski mestni svetniki, potem ko bodo videli sanacijski program in imeli jasnejšo sliko o razmerah v zavodu, lahko povedali, kako naprej s svojo turistično organizacijo, ki naj bi v prvi vrsti odpravila vrzeli v organiziraniranosti turizma turstičnega območja Ptuj, Haloze in Slovenske gorice. V sredo pa bi lahko razpravljali vsaj o poročilu o letošnjem kurentovanju, če je bila sanacija prehud zalogaj, in o tem, kako potekajo dela pri urejanju novega prostora TIC-a v nekdanji Ljutomerski hiši na Slovenskem trgu 5. Vsi dosedanji roki, do katerih so ga obljubljali, so že zdavnaj potekli. Zdaj se govori, da pa se bo to v resnici zgodilo do konca aprila. Neurejeni pogoji dela, od prostorov, kadrov pa do financ, so tudi poglavitni razlogi, zakaj LTO-ju ne gre tako, kot bi moralo.
Foto: Črtomir Goznik
Bodo na Marofu še letos začeli graditi?
Zupan ni »selil« OS dr. Ljudevita Pivka iz mesta
Za ustanoviteljstvo OŠ dr. Ljudevita Pivka se je odločilo 12 občin na Ptujskem, občine Sv. Andraž, Trnovska vas in Podlehnik bodo s šolo sodelovale pogodbeno. S tem, ko se ustanoviteljsko širi, bo šola tudi lažje zagotavljala materialne pogoje za svoje delo.
Že nekaj časa pa šola resno opozarja na vse probleme, ki spremljajo njeno delo. Stavba, v kateri domuje, za delo z otroki s posebnimi potrebami že zdaleč več ne ustreza. Tudi ti otroci si zaslužijo najmanj take pogoje za delo kot vsi drugi. Vodstvo šole se je odločilo, da bodo vso to problematiko predstavili na okrogli mizi, da bo lažje poiskati trajnejšo rešitev, ki bo zadovoljila vse.
Ptujskemu županu naj bi
se zareklo, ko je ob neki priložnosti dejal, da šola s prilagojenim programom na sodi v mestno občino; to njegovo izjavo so ptujski Socialni demokrati ostro obsodili. »Začudeni in zgroženi smo nad njegovo izjavo, saj smo pričakovali od moža na takšni funkciji veliko več razumevanja in pripravljenosti za reševanje različnih situacij,« je med drugim v izjavi za javnost zapisal podpredsednik Socialnih demokratov Ptuj Dejan Levanič, tudi mestni svetnik, ki je župana na seji v sredo seznanil z vsebino izjave. Župan je tej izjavi oporekal, povedal je, da je samo sledil predlogom vodstva šole, ki že nekaj časa opozarja na neprimernost stavbe, v kateri biva šola, in možnostim za rešitev, ki se ponujajo v nekaterih zunanjih šolah.
Na Bregu bodo zgradili novi Zvonček
Ptujski mestni svetniki so na 39. seji razpravljali tudi o izvajanju in dopolnitvi sklenjene pogodbe med MO Ptuj in MČ Jezero, vezano na Gajke, in tudi potrdili sklep o novogradnji vrtca Zvonček na Bregu. Zdajšnja stavba, stara več kot 50 let, je dotrajana in funkcionalno ne služi več potrebam in zahtevam vzgojno-varstvene dejavnosti. Novi vrtec bo montažni, tudi zato, ker v tem primeru lahko MO Ptuj računa na 30-odstotni sofinancerski delež ministrstva. Želje so, da bi bil zgrajen že do prvega septembra letos. To bo zelo težko, ker v tem trenutku proračun MO Ptuj za te namene nima
denarja, le 8,5 milijona tolarjev je letošnja postavka za te namene. Stroški celotne investicije s projektno dokumentacijo, rušitvenimi deli, notranjo opremo in zunanjo ureditvijo naj bi po oceni projektanta znašali okrog 152 milijonov tolarjev. Novi vrtec bo omogočal izvajanje vzgojno-varstvene dejavnosti v treh oddelkih, zdajšnji ima dva. Nekateri bi sicer želeli imeti novi vrtec ob šoli, kar pa je stroka ovrgla.
Poročilo Policijske postaje Ptuj o trendih varnostnih pojavov v MO Ptuj v letu 2005 je predstavil komandir Darko Najvirt. Trendi za MO Ptuj se izboljšujejo, na drugi strani pa je Ptuj ob koncih tedna pogosto razbit, vandalizem je postal že stalnica. Trendi so v pozitivni smeri, morda pa se ne naredi več tam, kjer do problematike prihaja, vendar bi po navedbah komandirja Najvirta to vprašanje moralo leteti še tudi na katero drugo osebo v MO Ptuj, policija ni edina. Staro Mestno pokopališče, kjer je prejšnji konec tedna divjala skupina ljudi, je problem morda tudi zato, ker je čezenj speljana peš pot. Da bi uvedli t. i. stražarsko službo, ni možno, koncept dela policije je v državi Sloveniji tako naravnan, da to ni nikjer mogoče.
Kup stvari, ki pa se dogajajo v mestu, v poročilu o delu policijske postaje za leto 2005 statistično ni obdelanih, je opozoril Peter Pribožič (NSi). Prepričan je, da bi se z večjo kontrolo kritičnih točk, ki se dogajajo vsak konec tedna, dalo več narediti; podobno so menili tudi drugi svetniki. Poti divjanja so bolj ali manj znane. Ptujski župan dr. Šte-
fan Čelan je prepričan, da se bo dalo nekaj vandalizma »zbiti« tudi z uresničevanjem projekta Samostojna policijska postaja, ki omogoča umik od utečenega dela. Ta se bo izvajal v šestih slovenskih občinah, omogočal bo sprejem lastnega plana aktivnosti in uporabo individualnih prijemov. O tem, kdo bo skrbel za pospravljanje posledic vandalizma v nedeljo zjutraj, da se ne bodo turisti po nepotrebnem »naslajali« ob dodatnih »lepotah« najstarejšega mesta v Sloveniji, kjer bi po nekaterih raziskavah ljudje še najraje živeli, ker je najboljše mesto in kjer je varno živeti, pa ni bilo govora. Tako drugi o nas, Ptujčani imamo svojo sliko, ki je kritična; morda tudi zato, ker ne živimo s tem mestom tako, kot bi morali.
Nadžupnijski urad sv. Jurija na Ptuju si že skoraj tri leta prizadeva prodati zemljišča na Marofu, kjer je Mestna občina Ptuj prvotno nameravala graditi novo osnovno šolo in športne objekte. Kupca imajo, vendar ta zemljišč ne želi kupiti, dokler ne bo rešeno vprašanje spremembe njene namembnosti. Neuradno naj bi Tuš na teh zemljiščih zgradil sodoben trgovski center. Zakonsko se sprememba ne more zgoditi pred junijem 2007, potencialni investitor in prodajalec pa želita posel opraviti čim prej: v nadžup-niji nujno potrebujejo denar, mudi pa se tudi investitorju, zato MO Ptuj sedaj išče rešitev v okviru ministrstva za okolje in prostor.
O knjižnici Ivana Potrča Ptuj in še čem iz Mestne hiše pa več v torkovem Štajerskem tedniku.
Zavrč • Kaj prinaša nova obrtna cona
Zazidalni načrt julija, prve gradnje jeseni?
V občini Zavrč so že februarja 2003 sprejeli odlok o dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje celotne občine Zavrč, v katerem so 2,21 ha veliko območje (P24-P1) namenili za gospodarski coni za obrtne in poslovne dejavnosti. Te dni pospešeno pripravljajo zazidalni načrt, gradnjo pa bi lahko začeli že jeseni.
Kot je povedal Marjan Ber-lič, univ. dipl. ing. arh., sicer direktor podjetja Umarh, ki za Občino Zavrč pripravlja lokacijske načrte za omenjeno obrtno cono, leži to območje vzhodno od naselja Zavrč in južno od ceste k mejnemu prehodu, oziroma južno od mejnega prehoda Zavrč. Celotno območje leži na več parcelah, vse v k. o. Zavrč, nagnjeno je proti severovzhodu in se razprostira na 22.100 kvadratnih metrih.
Celotno območje lokacijskega načrta obrtne cone Zavrč je namenjeno razvoju petih dejavnosti, ki naj bi se po predvidenem projektu odvijale na 13 parcelah. Za trgovsko dejavnost bodo na voljo predvidoma štiri parcele, za proizvodne obrti orodjarstva, mizarske in krojaške dejavnosti bodo na voljo tudi štiri parcele, za poslovno skladiščno dejavnost pa predvidoma pet parcel. Vsaka od parcel je večja od 1000 in manjša od 1700 kvadratnih metrov.
Na območju obrtne cone bodo uredili vso prometno komunalno infrastrukturo, zgrajene bodo priključne in interne prometnice, vse komunalne fekalne odplake pa bodo zbirale v javnem kanalizacijskem omrežju ter odvajale v skupno čistilno napravo naselja Zavrč - severni del območja. Vso vodovodno omrežje bo navezano na obstoječe vodovodno omrežje tega območja.
Foto: M. Ozmec
Marjan Berlič iz Umarha je prepričan, da bo zazidalni načrt za OC Zavrč lahko sprejet že julija.
ni medsebojni vplivi z obrtno cono. Zaradi potreb mejnega prehoda oziroma njegovega območja, ki sega po glavni cesti R-I-228 Ptuj-Varaždin, ne bo izvedljiv cestni priključek prek prvotno predvidenega območja, ampak bo obrtna cona priključena na cesto R-III-691 Zavrč-glavna cesta R-I-228. Sicer pa bodo glede na zahteve predlagali večfazni potek komunalnega opremljanja.
Župan občine Zavrč Miran Vuk, je zatrdil, da so lastniki zemljišč na območju, ki je
predvideno za gradnjo obrtne cone, v dosedanjih pogovorih s predstavniki občine izrazili pripravljenost za prodajo teh zemljišč. Intenzivno pa potekajo tudi dogovori s predstavniki državnih organov, saj naj bi del zemljišč odkupila država za potrebe mejnega prehoda, del zemljišča je pripravljena odkupiti Občina, večji del zemljišč pa bodo morali financirati bodoči lastniki, oziroma obrtniki in drugi zainteresirani, ki bodo na območju obrtne cone želeli zgraditi svoj lokal ali proiz-
vodni obrat.
Občina Zavrč je za izvedbo obsežnega projekta obrtne cone že uspela pridobiti tudi nekaj nepovratnih sredstev iz Evropskih in državnih skladov, v skladu s terminskim planom predvidevajo, da bo zazidalni načrt za projekt obrtne cone sprejet v juliju; če ne bo zapletov ali nepredvidenega podaljšanja raziskovalnega dela arheologov, pa računajo, da bodo gradnjo infrastrukture in prvih objektov v obrtni coni lahko pričeli že jeseni.
M. Ozmec
Zbiranje in odstranjevanje komunalnih odpadkov z območja obrtne cone bo urejeno na privzet način v občini, medtem ko bo za tehnološke odplake moral regulirati vsak udeleženec obrtne cone, oziroma individualno in skladno s predpisi.
Zaradi opredeljenih namembnosti na območju industrijske cone ne smejo biti prisotni niti se ne bodo smeli skladiščiti nobeni nevarni odpadki. Glede na dejstvo, da so razmere na področju teleko-
munikacijske infrastrukture na tem območju Haloz razmeroma slabe, bo Telekom Slovenije podal predloge za potrebne ureditve za njihovo izboljšanje, zaradi velike verjetnosti arheoloških najdb, pa bo potrebno sondiranje terena na osnovi identifikacijskih sond, ki jih bo opravil Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Po potrebi pa bodo določeni še nadaljnji ukrepi.
Glede na bližino mednarodnega mejnega prehoda Zavrč bodo posebej definirani mož-
Ustanovili zavod GEB: Na pobudo skupine strokovnjakov, ki se intenzivno ukvarjajo s pridobivanjem sredstev Evropskih skladov za projekte na območju Ptuja in širše okolice, so v Ptuju pred kratkim ustanovili neprofitni zavod za družbeno prostorski razvoj GEB. Njegov direktor je Marjan Berlič, univ. dipl. ing. arh., sedež pa ima v Ulici 5. prekomorske brigade 7 v Ptuju.
Foto: M. Ozmec
Takšen pa je pogled na OC Zavrč na papirju; s programsko vsebino 13 parcel, ki se razprostirajo na dobrih 22 hektarjih zemljišč v neposredni bližini mejnega prehoda.
Videm • 10 let občinskega odbora DeSUS
V ospredju lokalne volitve
Z redno letno konferenco in krajšim kulturnim programom so pred dobrim tednom v Tržcu proslavili 10-letnico delovanja občinskega odbora DeSUS Videm.
Predsednik občinskega odbora DeSUS Videm Franc Kirbiš je pred meseci gostil vodjo poslanske skupine Franca Žnidaršiča in predsednika pokrajinskega odbora Milana Čurina.
Med gosti smo srečali predsednika pokrajinskega odbora Ptuj - Ormož Milana Čurina, videmskega župana Friderika Bračiča in predstavnike občinskih odborov iz Ptuja, Kidričevega in Maj-šperka, presenetljivo pa se je delovno-družabnega srečanja udeležilo blizu 200 članov od skupaj 213. O dosedanjem 10-letnem delu, za stranko dokaj uspešnem, še posebej na lokalni ravni, saj imajo v občinskem svetu dva člana, je na srečanju govoril predsednik Franc Kirbiš, bolj znan kot videmski župan v prejšnjih dveh mandatih. Spomnil je, da so na sejah upravnega odbora v zadnjem času veliko usklajevali statutarna pravila, ki so sicer že usklajena s pravili stranke DeSUS in s tem so že seznanili tudi vse svoje
člane, je še dodal Kirbiš. Dejal je, da se bodo v letošnjem letu največ ukvarjali s pripravami na lokalne volitve, kjer pa stranka znova dokaj resno znova razmišlja o svojem kandidatu za župana in znana naj bi bila tri imena. Kirbiš je še poudaril, da v bodoče stranka želi imeti več vpliva na odločanje o ključnih zadevah in načrtih v videmski občini, v strankarske vrste pa pridobiti še več članov vseh generacij in doseči število 300. Trudili se bodo še za večjo prepoznavnost stranke, želijo pa več sodelovanja na lokalni ravni, še posebej z občinskimi odbori političnih strank, je še dodal Kirbiš.
DeSUS pa se mora še okrepiti, je menil Milan Čurin, narediti več na prepoznavnosti in preprosto gojiti prijatelj-
stvo v svojih vrstah. Opozoril je, da je velika skrb stranke, da bdi nad upokojenskimi prejemniki, ki v večini primerov niso ravno veliki, omenil je še sodelovanje stranke pri odločanju o zdravstvenem zavarovanju, in pa spomnil, da so s tem, ko je pokojnina postala ustavna pravica, v stranki dosegli izredno veliko.
Videmski župan Bračič, ki mu je prav občinski odbor DeSUS pred skoraj štirimi leti dal vso podporo na lokalnih volitvah, pa je obljubil, da se bo v prihodnje tudi sam zavzel za več sodelovanja med političnimi strankami v občini, generacijo upokojencev pa označil za tisto generacijo na lokalni ravni, ki ji je potrebno pripisati še več veljave in spoštovanja.
Lenart • Javna tribuna Socialnih demokratov
Slovencev nas je premalo, da bi izključevali eden drugega
Člani občinskega odbora Socialnih demokratov Lenart so pred kratkim pripravili javno tribuno, na kateri so govorili o predvidenih reformah. Po zaključku smo tudi predsedniku Borutu Pahorju zastavili nekaj vprašanj.
Borut Pahor
Izjava za javnost
Izključeni in/ali spregledani!
Otroci s posebnimi potrebami so člani naše demokratične družbe, zato ne smejo biti diskriminirani pri vključevanju v širše socialno okolje- Izključeni otroci so ovirani pri zadovoljevanju potrebe po varnosti, po sprejetju in povezanosti, pa tudi pri potrebi po uveljavljanju. Izključenost je socialni in hkrati psihološki problem, zato je tem otrokom potrebno pomagati pri vključevanju in s tem k njihovi osebnostni in socialni integraciji, ne pa da jih potiskamo nazaj na rob družbe, kjer so bili še pred nekaj desetletji skriti kot družbena sramota in breme.
»Socialni demokrati Ptuj ostro obsojamo besede ptujskega župana Štefana Čela-na, da šola s prilagojenim
programom ne sodi v mestno občino,« je povedal Dejan Levanič, podpredsednik SD Ptuj in nadaljeval: »Začudeni in zgroženi smo nad njegovo izjavo, saj smo pričakovali od moža na takšni funkciji veliko več razumevanja in pripravljenosti za reševanje različnih situacij.«
Danes si odgovorne osebe, še posebej na takšnih položajih, ne smejo dovoliti diskriminatornih izjav v javnosti. Ravno nasprotno, zavedati se morajo svoje odgovornosti in poslanstva, da vodijo mesto v prid vsem občankam in občanom in da zaradi različnosti nekaterih ljudi ne vlečejo potez, ki so v nasprotju s temeljnimi človekovimi pravicami.
V občini Ptuj živimo različni ljudje. Revni in bogati, izobraženi in manj izobraženi, različni glede na sposobnost in različni tudi po
duševni zrelosti in razvitosti. Če pa želimo ljudi vključevati, jih motivirati, nas ne sme motiti njihova različnost, ampak moramo biti pozorni le na dejstvo, da imajo vsi Ptujčani pravico do polnega družbenega življenja. Županu Čelanu bi morala njegova vest narekovati, da je treba poskrbeti za vse ljudi. Otroci, ki obiskujejo šolo s prilagojenim programom, si zaslužijo enake pogoje kot drugi. Zaslužijo si srečno otroštvo.
Ne smemo priti do točke, ko se bomo vprašali, kdo nas ovira ali koga bomo naslednjega izključili iz sredine. Socialni demokrati Ptuj zato sprašujemo župana: »Gospod Čelan, kaj je vzrok tej odločitvi? Ali pa otroke meče-te iz centra mesta zgolj zato, da boste objekt prilagodili nekim drugim interesom?«
Dejan Levanič, podpredsednik Socialnih demokratov Ptuj
Na vprašanje, kako je zadovoljen z javno tribuno, je dejal: »Prijetno sem presenečen, saj so ljudje govorili o vprašanjih, ki zadevajo prihodnost Lenarta in tudi Slovenije. Če primerjam take javne tribune izpred nekaj let, je velika sprememba v pričakovanjih in ambicijah ljudi. To me navdaja z optimizmom. Mislim, da je dovolj jadikovanja v socialni demokraciji, in sicer zaradi, po našem mnenju, slabe politike župana. Župan Lenarta ima takšno politiko, kot jo ima in je bil zanjo izvoljen ter je zanjo odgovoren. Če s to politiko nismo zadovoljni, smo dolžni postaviti alternativo, tako bomo verodostojni pri ljudeh. Ljudem moramo povedati, zakaj in v čem smo drugačni od župana in ljudje se bodo odločili. Tukaj sem danes čutil to pripravljenost in sem tudi obljubil, če se bodo odločili za resen politični nastop, bom tukaj pomagal, kolikor bom le lahko.«
Člani stranke so danes opozarjali na lokalne težave. Kaj lahko konkretno naredi stranka pri reševanju teh težav?
»Zdi se, kot da nimamo podpore v okoljih, kot je Lenart, se pravi v okoljih, ki so socialno siromašnejša, na periferiji razvoja, na podeželju, kjer je večina prebivalstva versko opredeljena. To ni res. V zadnjih letih imamo velike uspehe v takih okoljih, celo zmage naših županskih kandidatov proti županskim kandidatom NSi in SDS. Zato ni res, da bi morala biti naša stranka stranka obrobja. Če imamo dobrega kandidata in dober program, lahko tudi zmagamo. To so danes ljudje dobro razumeli. Lokalne težave so težave tako dolgo, dokler se ne postavi alternativa. Zdi se mi škoda izgubljati čas in energijo samo v komentarjih dela župana in njegove uprave. Mislim, da je treba, zlasti v luči prihajajočih volitev, povedati, kdo je naš kandidat za župana in kakšna bo njena nova politika in ljudje se bodo odločili.«
Kakšen je odnos stranke do vere?
»Mi nismo proti verskim skupnostim in si želimo sožitja v državi. Seveda pa si želimo laične države, kar je ustavno načelo. Naše politično poslanstvo ni to, da porinemo Cerkev na obrobje. Cerkev mora priti v sredino družbenega življenja, ne sme pa biti politični reprezen-tant.«
Kako ocenjujete vladne
reforme, dobili ste mandat za pogovore o partnerstvo za razvoj?
»Kljub temu da smo opozicijska stranka, sodelujemo konstruktivno v naporih slovenske politike zato, da razbremenimo gospodarstvo. Tako bo to postalo bolj konkurenčno, ker se zavedamo, da brez konkurenčnega gospodarstva ne bo zdravih osnov za socialno državo. Boril se bom za čim večji vpliv opozicijskih strank pri odločitvah glede reform.«
Dejali ste, da mora vlada prevzeti odgovornost za učinke reformnega paketa. Zakaj?
»Vlada je odgovorna za vladanje in pri reformah želimo sodelovati. Vlada bo pač od naših predlogov vzela tisto, kar bo menila, da je prav in za tisti del bomo mi prevzeli odgovornost. Za ukrepe, ki jih bo vlada izvajala mimo našega soglasja, bo pač morala prevzeti vso odgovornost."
Zakaj nasprotujete uvedbi enotne davčne stopnje?
»Če bo vlada predlog za uvedbo enotne davčne stopnje poslala v parlament, bomo mi, ne glede na to, da bomo podpisniki sporazuma, jasno povedali, da odgovornosti za posledice, ki jih prinaša enotna davčna stopnja, ne prevzemamo. Upam, da bomo uspeli predsednika Janšo in njegove koalicijske partnerje prepričati, da je uvedba enotne davčne stopnje nekoristna za Slovenijo. Mi je za razliko od nekaterih drugih držav v srednji Evropi ne potrebujemo. Dosežemo lahko približno enake cilje, ki si jih je zadala vlada s spremembo davčnega sistema, tudi z uveljavitvijo t. i. Krajnčevega modela. Se pravi s poenostavitvijo davčnega sistema, ne z njegovo spremembo. Mislim, da je to tista pot, ki je prava.«
Zakaj menite, da se je vlada reform lotila napačno?
»Po moje je vlada podcenila strah pred reformami. To je sedaj tudi Janša zelo dobro spoznal in vidi, da se je treba veliko več pogovarjati o potrebnosti reform, da bi ljudje sprevideli, da Slovenija brez reform jutri ne more biti bistveno bolj razvita. Kaže se tudi potreba po obnovitvi socialnega dialoga. Brez tega, da boste imeli sindikate za sabo, boste težko izpeljali tako pomembne reforme. Sindikatov ne boste imeli vedno za sabo, ampak vsaj v strateških odločitvah jih morate imeti. Zato se je treba boriti tudi za
naklonjenost sindikatov do reform.«
Dejali ste tudi, da vidite pri ljudeh določeno mero nezaupanja v Janševo vlado. Zakaj?
»Janševe vlade ne podpiramo. Odkrito sem spregovoril o tem, da nekateri ne zaupajo Janši osebno kot predsedniku vlade in me rotijo, naj ne grem v ta sporazum, ker pač nimajo zaupanja. Janša je nenazadnje izvoljen od ljudi za predsednika vlade in to je treba spoštovati in tudi neko apriorno nezaupanje v ljudi vam v bistvu oži prostor za neko partnerstvo. Če ne zaupate nikomur, ostanete sami. Vsak od nas je nepopoln, tudi Janša je nepopoln, tudi jaz sem nepopoln. Vsak od nas ima neke napake, vendar jih moramo preseči, če verjamemo v partnerstvo. Jaz v partnerstvo verjamem.«
Pravite, da vaša stranka pridobiva. Ali verjamete v zmago Socialnih demokratov na naslednjih volitvah in kdo so možni vaši partnerji v vladi, v kolikor boste zmagali na volitvah?
»To je prezgodaj izrečena misel. V zmago verjamem pod dvema pojema, ki jih sedaj še ni. Prvič, da sestavimo bistveno bolj kakovostno ekipo, ki bo tudi gospodarsko bolj kredibilna, kot je danes ekipa vodstva Socialnih demokratov, in da imamo eno zelo jasno vizijo, kaj bomo kot vodilna stranka spremenili, če pridemo na oblast. Na teh dveh pogojih delamo, zaenkrat še nista izpolnjena, zato tudi danes ne morem reči, bomo zmagali. Imamo možnost, da se bistveno boljše izkažemo na naslednjih volitvah. Z ocenami, ali bomo zmagali ali ne, pa še moramo malo počakati. Kar se tiče partnerstva, moram reči, da vedno naše člane, ki me svarijo pred različnimi partnerji, spravljam v zadrego, ko jih vprašam, kdo nam potem sploh ostane za sodelovanje na oblasti. Hočem reči, da je v politiki veliko zamer, veliko konfliktov, veliko slabih občutkov, ampak brez partnerstva se ne da delati. Ne smete biti naivni, ampak morate biti do neke mere odprti za preseganje teh zamer in za iskanje partnerstev, v katera verjamem. Zame je edini pravi kriterij za iskanje partnerjev sorodnost programskih stremljenj. Slovencev nas je premalo, da bi v osnovi izključevali eden drugega.«
Zmago Šalamun
Ptuj • Otvoritev razstave arhitekturno urbanistične delavnice
Kakšna naj bi bila nova Puhova cesta?
Minuli ponedeljek so ob 13. uri v prostorih bivše davčne uprave v Mestni hiši na Ptuju odprli razstavo ob zaključku arhitekturno urbanistične delavnice z naslovom Redefinicija območja ob Puhovi cesti na Ptuju. Šlo je za projekt, ki so ga na prošnjo župana mestne občine Ptuj, pod mentorstvom profesorja Petra Gabrijelčiča, pripravili študentje Fakultete za arhitekturo iz Ljubljane ter študentje iz Italije, ki so na študentski izmenjavi v Ljubljani.
Foto: Dženana Bečirovič
Štefan Čelan in Peter Gabrijelčič na otvoritvi razstave
Podravje • 16. ocenjevanje vin
Zaradi pomembnosti, ki jo bo imela Puhova cesta z novim mostom čez Dravo na Ptuju, saj bo šlo za južno mestno vpadnico in sočasno južno mestno obvoznico, je predlog, ki ga ponuja omenjena urbanistična delavnica, vsekakor zelo zanimiv. Po besedah mestnega arhitekta Gabrijelčiča bo Puhova cesta v prostoru vzpostavila povsem nova razmerja in odprla nove prostorske možnosti. »Predstavljala bo prvi stik obiskovalca z mestom in mestnimi ambienti, zato mora Ptuj to mestno vpadnico oblikovati kot bulvar, ki ga obdajajo javne trgovske in poslovne površine, pred katerimi so široke parkovno urejene parkirne površine,« poudarja Gabrijelčič. Glede na to, da bo nova cesta med bolj obremenjenimi, so jo študentje v svojem predlogu načrtovali kot široko, razširjeno dvo-
Vinogradniki in kletarji so v ocenjevanje poslali skupno 115 vzorcev, ocenjevalna komisija pa jih je ocenila 99. Ostali so bili zaradi napak v kletarjenju izločeni: »Med napakami je bil zlasti vonj po H2SO, vonj po t. i. česnovem bekseru in napake v vretju,« je pojasnil Edvard Hojnik.
Ostale vzorce je potem ocenjevala 14-članska komisija, ki so jo sestavljali enologi iz Ljutomera, Ptuja, Ormoža, Maribora in Ljubljane, vodil jih je mag. Anton Vodovnik, podpredsednica komisije pa je bila Lidija Ruška. Kot pravijo organizatorji, so bili z odzivom vinogradnikov nadvse
zadovoljni, sploh zaradi šibke lanske letine, ki jo je dodobra zdesetkalo slabo vreme s točo in pozebo, kar je v nadaljevanju zahtevalo izjemno pretanjeno, zahtevno in kvalitetno kletarjenje. »Vina so zelo počasi dozorevala, saj je bila zima dolga in mrzla, tako da se bodo lanska vina v pravem okusu pokazala še v tem obdobju. Nasploh pa so vina, ne glede na vse, večinoma odlično donegovana, saj je povprečje ocene normalnih trgatev 17,75 točke, pri predi-katih, teh je bilo dvanajst, pa je povprečje kar 18,80. Skupno povprečje vseh ocenjenih vzorcev tako znaša 17,89, kar
je slaba desetinka manj, kot velja za letnik 2004,« še pravi Hojnik, ki tudi meni, da je to glede na razmere več kot zadovoljivo. Vinogradniki, ki so sodelovali s svojimi vzorci, prihajajo z vseh koncev Spodnjega Podravja, tako s Haloz kot s Slovenskih goric in ostalih vinorodnih leg.
Posebnost letošnjega leta sta po Hojnikovem prepričanju izjemno kvalitetna vzorca vina modre frankinje in lepo skletarjena kraljevina, ki sta za ta vinorodni okoliš zelo redki sorti in se redko pojavljata na ocenjevanjih.
Sicer pa je strokovna komisija izbrala in dodelila na-
pasovnico s tremi krožišči, širokimi pločniki s prehodi za pešce in urejenimi kolesarskimi stezami.
Med zelo zanimivimi predlogi, ki so jih predstavili, je tudi ideja o izgradnji trgov-sko-zabaviščnega centra na Puhovi cesti. S takšnim projektom bi po mnenju sodelujočih na delavnici dosegli, da ne bi šlo zgolj za sivo ekonomsko, proizvodno cono, ampak enakovreden del mesta. Pamela, Liguori, Stefania Gruosso, Raffaele Silveri, Bojana Četina, Ana Praprotnik, Gregor Redenšek, Mateja Pet-rič in Matej Rozman so študentje, ki so na projektu delali približno tri mesece. Po besedah Ane Praprotnik, ene izmed sodelujočih na omenjeni delavnici, je šlo za dokaj zahteven projekt. »Delo smo si razdelili, nekaj študentov je delalo analizo, jaz sem delala prereze, tuji študentje pa so
naredili zrcalni projekt. Ko smo pričeli ta projekt, smo bili precej skeptični, a smo s končnim rezultatom našega dela zelo zadovoljni,« še dodaja Praprotnikova.
Kot zelo zanimiv in uporaben koncept je projekt ocenil tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki se je strinjal, da je na Puhovi cesti potrebno razmišljati o multifunkcionalno-sti prostora.
Zaključki delavnice so vsekakor odprli nove možnosti, izkazalo pa se je, da bi varianta, ki so jo naredili študentje, zelo dobro funkcionirala tudi v prostoru. Za vse tiste, ki jih zanimajo ideje mestnega arhitekta prof. Petra Gabrijelči-ča in mladih upov slovenske arhitekture glede Puhove ceste na Ptuju, bo razstava na ogled v Mestni hiši vse do ponedeljka, 3. aprila.
Dženana Bećirović
Dohodnina 2006
Dva šampiona in pet prvakov
Pretekli teden je Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze (DVSH) pripravilo že tradicionalno, 16. po vrsti, ocenjevanje vin, ki je potekalo v dvorani ptujskega minoritskega samostana.
Starševski in otroški dodatki, preživnine, štipendije ^
14-članska strokovna komisija je letos ocenjevala 99 vzorcev vin in na koncu razglasila dva šampiona ter pet prvakov vin posameznih sort.
slova dveh šampionov ter petih prvakov sort: »Naslovi se po pravilu ne dodeljujejo v kategorijah tistih sort, kjer je prijavljenih manj kot pet vzorcev, teh pa je bilo letos kar nekaj. Letos je bilo največ vzorcev med laškimi rizlingi (21), v sorti renskih rizlingov je bilo devet vzorcev, sovinjo-nov je bilo 16, rumenih muškatov 14, šiponov pa je bilo šest.«
Naslov šampiona sta si tako letos priborila Edvard Hojnik za laški rizling - suhi jagodni izbor - v kategoriji vin posebne kakovosti ter Božidar in Bernardka Potočnik za rumeni muškat v kategoriji vin rednih trgatev.
Naslovi prvakov posameznih sort pa so razdeljeni tako: prvak med šiponi je vino Alojza Vesenjaka iz Gorišni-ce, Viktor in Angela Munda s Polenšaka sta prvaka med laškimi rizlingi, vzorec Franca Ambroža iz Markovcev je prvak med renskimi rizlingi, med sovinjoni je naslov prvaka dobilo vino kmetije As Arnečič s Cirkulan, med rumenimi muškati pa je naslov prvaka dobilo vino Božidarja in Bernardke Potočnik iz Maribora.
Slovesna podelitev priznanj bo naslednji petek, 7. aprila, v avditoriju minorit-skega samostana, kjer bodo letos organizatorji podali tudi mnenje o vzrokih za izločitev posameznih vzorcev in svetovali, kako se izogniti napakam v kletarjenju.
SM
Prav vseh dohodkov prebivalstva država vendarle ni obdavčila. Tako velja, da so nekateri dohodki oproščeni plačila dohodnine. Zakon o dohodnini (Ur. l. RS, 70/05-UPB2, 115/05) določa, da se dohodki, ki so navedeni v 20. 100. in 101. členu, ne vpisujejo v dohodninsko napoved. Teh dohodkov je precej, zato o vsakem posebej ne bomo govorili, so pa zelo jasno zapisani v omenjenih členih zakona. Seznam teh dohodkov je mogoče najti tudi na spletnih straneh davčne uprave.
Gre namreč za različne denarne pomoči, subvencije, doživljenjske mesečne rente, premoženje, ki je bilo vrnjeno v procesu denacionalizacije, zamudne obresti, odškodnine osebam, ki so bile okužene z virusom HIV, odškodnine žrtev vojnega in povojnega nasilja, starševske dodatke, otroške dodatke, preživnine, rejnine, varstvene dodatke k pokojninam, štipendije, prejemke za regresirano študentsko prehrano, enkratne solidarnostne pomoči, veteranske dodatke itd. Pri tem naj omenim, da so v zakonu točno navedeni pogoji, kdaj je takšen dohodek neobdavčljiv. Zato je pomembno, da si davčni zavezanci natančno preberete te tri člene in se tako prepričate, kdaj so ti dohodki oproščeni plačila dohodnine, saj zadeve ne smemo posploševati in oprostitve ne veljajo v vseh primerih.
Zraven dohodkov, ki so po
20., 100. in 101. členu Zakona o dohodnini oproščeni plačila dohodnine, pa z dohodnino niso obdavčeni (Davčna uprava RS):
•	dediščine in volila (razen tistih, ki jih fizična oseba prejme v zvezi z opravljanjem dejavnosti iz 33. člena tega zakona),
•	darila, prejeta od fizične osebe, ki ni delodajalec prejemnika (ali z delodajalcem povezana oseba) ali delodajalec osebe, povezane s prejemnikom (razen daril, ki jih fizična oseba prejme v zvezi z opravljanjem dejavnosti iz 33. člena tega zakona),
•	dobitki od iger na srečo po zakonu, ki ureja igre na srečo,
•	izplačila, ki jih prejme fizična oseba na podlagi zavarovanja ob bolezni, poškodbi ali invalidnosti, kadar ga zakon, ki ureja zavarovalništvo, ne določa kot obvezno zavarovanje,
•	izplačila na podlagi zavarovanja za škodo, povzročeno na osebnem premoženju, in za škodo v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kakor je določeno v 57. členu Zakona o dohodnini,
•	sredstva ali dobički, ki jih pridobi fizična oseba na podlagi prenosov sredstev med svojim podjetjem, v katerem samostojno opravlja dejavnost, in svojim gospodinjstvom ali na podlagi prenehanja opravljanja dejavnosti.
Mitja Petek, univ. dipl. ekon.
Foto: SM
Gorišnica, Dornava, Markovci • Čakajo na mnenje inštituta
Kje bi bil sedež nove SOU?
Županske glave v treh občinah - Dornavi, Gorišnici in Markovcih - zelo resno razmišljajo o ustanovitvi še ene, manjše skupne občinske uprave.
O tem je bilo prvič slišati že lansko jesen na enem od županskih kolegijev, ko je na to možnost opozoril do-rnavski župan Franc Šegula. Ostali župani so bili takrat tiho, presenečeno se je oglasil le ptujski, Štefan Čelan, ki je takšno idejo označil kot neracionalno in predlagal, da je bolje, če posamezne službe, skoncentrirane v ptujski Mestni hiši, razmestijo po ostalih občinah. Od takrat o triobčinski SOU ni bilo slišati kaj veliko, očitno pa zadeva ne stoji čisto pri miru. Sicer, kot je bilo razumeti zainteresirane tri župane, naj bi takšna SOU opravljala vse naloge razen prostorskega planiranja, ki naj bi še naprej ostalo v rokah ptujske uprave.
Dornavski župan Franc Šegula je o tej nameri na eni izmed preteklih sej že obvestil svetnike, župan Goriš-nice Jožef Kokot pa je o tem spregovoril na zadnji seji: »Po zbranih informacijah v Ljubljani podpirajo takšne manjše občinske uprave. Inštitut za lokalno samoupravo bo za naš predlog pripravil oceno oziroma vrednostno analizo projekta. Kot je znano, država sofinancira delovanje SOU s 50 odstotki.« Na takšno razmišljanje se je precej skeptično odzval svetnik Slavko Visenjak: »Ne rečem, da to ni pametno, vendar me res zanima, kako to dejansko
Visenjakov ocvirek:
»Kolegi, če že gremo v ustanovitev nove SOU, potem predlagam, da jo naredimo skupaj z novo občino Cirkulane in takoj na začetku nekaj 'pri-šparamo'
nja takšnih manjših uprav; recimo SOU za haloške občine s svojimi specifičnimi težava-
mi, pa SOU za slovenskogo-riške občine itd. In današnja velika spodnjepodravska
SOU s sedežem na Ptuju bi ostala sama sebi namen ^
SM
praktično izvesti! Bojim pa se tudi, da državni delež sofinanciranja ne bo ravno velik! Ta igra je zelo nevarna!«
Župan Kokot pa se ni pustil omajati: »Počakali bomo na analizo, in če bo ta za naš projekt ugodna, se bomo potem lotili vsega potrebnega. Tako že vemo, da je delo SOU potrebno plačevati, in s tega vidika je vseeno, komu!«
Nadaljnji pogovor se je nato odvrtel v smeri bodoče državne politike regionalizacije, ki bo zmanjševala vlogo in samostojnost občin, kar bo nujno vodilo k takšnemu ali drugačnemu povezovanju in zakaj torej ne bi tega storili že prej. Pravih argumentov za triobčinsko SOU in proti njej ni bilo slišati, razen tega pač, da za takšno skupno institucijo vključene občine izpolnjujejo zahtevane kriterije (od 10 do 12 tisoč prebivalcev) in da bi nekatere skupne službe, zlasti inšpekcijske, gotovo delovale bolj učinkovito kot sedaj. V okviru takšne SOU pa naj bi se že v začetku ustanovil skupen režijski obrat, ki bi skrbel predvsem za sprotne sanacije ter urejanje cest.
Prav tako, kot je posebej opozoril direktor gorišni-ške občinske uprave Matevž Cestnik, zaradi skupne SOU ne bi nihče v vseh treh občinskih upravah ostal brez službe: »Gre za določena dela in naloge, za katere v naših upravah tako nimamo zaposlenih in smo na teh področjih »podhranjeni«. S tega vidika je vsak strah odveč in tu ne vidim nobene težave. Res pa je, da se lahko pojavi velika težava drugje - kje naj bi bil sedež te naše SOU?!«
No ja, vsa zadeva je lahko še zelo zanimiva, če bo prešla z besed v dejanja. Zlasti bo zanimivo spremljati to, kar je nakazal Cestnik; kako se bodo župani oz. občine, ki se vse po vrsti ponašajo z novimi občinskimi stavbami (v Dornavi jo letos končujejo) dogovorili o naslovu sedeža nove SOU in na katere naslove bodo razmestili sedeže vseh vključenih služb, ki jih načrtujejo _
Druga stvar pa je, kako bi morebitna realizacija omenjene SOU vplivala na ostale občine. Čisto lahko bi se namreč sprožil plaz ustanavlja-
Če bo nova triobčinska Skupna občinska uprava res ustanovljena, bo prvo sedež - morda v novi občinski stavbi v Gorišnici?
Foto: SM
vprašanje, kje bo imela
Gorišnica • N.Si predstavila kandidata za župana in ustanovila podmladek
Županski kandidat je Janko Šuman
Kot kaže, se je predvolilna kampanja za letošnje jesenske lokalne volitve začela tudi uradno. Vsaj v gorišniški stranki N.Si, ki je ta teden na rednem občnem zboru že predstavila svojega kandidata za župana - Janka Šumana.
Nekaj časa je bilo sicer precej slišati o tem, da naj bi se kot županska kandidatka v volilni bolj spustila besedno ostra svetnica Zalika Obran, a se je letošnji kandidaturi odrekla, bo pa menda še kandidirala za svetnico.
Janko Šuman, ki je bil izvoljen tudi za predsednika OO N.Si Gorišnica, si je kot kandidat za župana zastavil zelo širok program: »Najprej moram reči, da je bila moja odločitev kar težka. Na pobudo stranke in tudi zaradi lastne želje po napredku občine pa sem se vendarle odločil za ta korak. Zavedam se, da je Go-rišnica zelo moderna občina in da mora na tej poti vztrajati še naprej. Kot župan bi si prizadeval za razvoj in napredek na vseh področjih, predvsem pa je treba urediti več zazidalnih parcel in tako pritegniti mlade družine, sicer so tudi moderne šole in vrtci
narejeni zastonj. Želim tudi racionalizirati poslovanje občine; urediti dokumentacijo za subvencije v kmetijstvo, poskrbeti je treba za kulturo in dati več možnosti gledališkemu ustvarjanju, zmanjšati brezposelnost v občini, vpeljati nove programe, tudi v turizmu. Posebno skrb pa je potrebno nameniti še programom za mlade, jim omogočiti športno rekreacijo in zabavo brez droge in alkohola, prav tako pa zagotoviti razvoj in napredek gasilstva,« je svoj pogled na županovanje predstavil Janko Šuman. Kaj od vsega tega pa naj bi imelo prednost, saj je vsak občinski proračun pač omejen (če se ob tem ne upošteva še volja svetnikov, ki pravzaprav odločajo), pa Šuman še ni želel ali hotel povedati: »Čemu bo treba dati prednost, zdaj ne morem reči, to bo pokazal čas!«
»Pričakujem kar nekaj težav z delitveno bilanco!«
Kot morebitni prvi župan
»manjše« občine Gorišnica pa bi se gotovo moral spopasti z delitveno bilanco, saj je znano, da se z novim letom občina tudi uradno razdeli: »Na tem področju, kar se tiče
Foto: SM
Županski kandidat N.Si v Gorišnici Janko Šuman: »Moj program je res zelo širok, čemu bomo dali prednost, pa bo pokazal čas!«
Foto: SM
Prva predsednica OO N.Si -Mlada Slovenija Melita Kelenc: »Naša prva naloga bo gotovo podpora kandidatu za župana in pomoč pri organizaciji volitev!«
delitvene bilance, pa res pričakujem kar veliko težav. Gotovo bo potrebno temeljito delo in ta naloga ne bo enostavna. Upam pa, da se bo s pogovori in s strpnim delom lahko vse uredilo v dobro obeh strani in da bomo s Cir-kulanami lepo sodelovali.«
Prav tako ostaja skrivnost finančni vložek stranke za začeto volilno kampanjo, bo pa pri njej precejšnjo vlogo igral novoustanovljeni podmladek - OO Gorišnica N.Si Mlada Slovenija. Za prvo predsednico je bila izvoljena Melita Kelenc, sicer tudi predsednica nadzornega odbora vseslovenskega podmladka N.Si: »Poudariti moram, da smo ustanovili trenutno največji OO Mlade Slovenije v naši državi, na kar smo posebej ponosni. Imamo 30 članov takoj ob ustanovitvi. Naša prva naloga bo gotovo podpora kandidatu za župana in po-
moč pri organizaciji volitev. Navsezadnje je naš član Marko Žiher tudi vodja volilnega štaba za gospoda Šumana. Poleg tega bomo v kratkem organizirali nekaj zanimivih okroglih miz za mlade in njihove starše, pripravljamo pa tudi že binkoštni spust po Dravi, ki bo športno-družab-na prireditev.«
V gorišniškem odboru N.Si so torej že startali, in to med prvimi. Poleg kandidata za župana pa si bodo, kot je bilo med drugim slišati na občnem zboru, prizadevali še povečati svoje članstvo in preko tega zagotoviti čim večjo volilno bazo za svoje svetnike v novem občinskem svetu. Sicer je pa slišati, da bo v Gorišnici letos jeseni kar vroče, saj naj bi bilo kandidatov cel kup, podobno pa menda velja tudi za novo bodočo občino Cirkulane.
Ptuj • Pogovor z direktorjem Cestnega podjetja Ptuj Ferdom Veingerlom
»Ponosni, da gradimo ceste za razvoj Ptuja«
Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji je lani 29. aprila objavila mednarodni javni razpis za gradnjo glavne ceste Hajdina (Dražen-ci)-PtuJ. Ta v okviru prve gradben etape poleg gradnje glavne ceste zajema še gradnjo južne mestne vpadnice in povezovalne ceste.
Na javni razpis so prispele štiri ponudbe, 15. junija 2005 je bila kot najugodnješa skladno s pogoji razpisa izbrana ponudba v skupnem nastopu Cestnega podjetja Ptuj, d. d., in Ceste Varaždin, d. d., v vrednosti 3,3 milijarde tolarjev. Glavna cesta Hjadina (Draženci)-Ptuj od priključka na gavno cesto do Ormoške ceste je dolga 4 km, povzovalna cesta od Zagrebške do krožišča na južni mestni vpadnici pa 1 km. Na celotni trasi so štiri krožišča, poleg Puhovega mostu čez Dravo še trije manjši mostovi in nadvoz. »Ponosni smo, da gradimo ceste za razvoj Ptuja. To je naš največji posel v zgodovini družbe, ki posluje kot samostojno podjetje od leta 1989,« je uvodoma za Štajerski tednik povedal direktor Ferdo Veingerl.
Št. tednik: Gospod Veingerl, najprej, kako je prišlo do odločitve, da konkurirate za ta dela?
F. Veingerl: »Glede te odločitve, bi lahko rekel, da je posledica razvojne strategije družbe. Družba se je nenehno dograjevala s ciljem postati gospodarsko stabilna družba, da ob osnovni dejavnosti vzdrževanja in varstva cest in cestnih objektov izvaja tudi dela pri gradnjah in rekonstrukcijah cest, cestnih objektov, prav tako pa tudi na na ostalih objektih nizkih gradenj. V preteklosti smo pridobili določene resurse za izvajanje teh del. V gramoznici Pleterje imamo koncesijo za izkoriščanje gramoznih agregatov, sofinancirali smo izgradnjo asfaltne baze v Ki-
dričevem, kjer smo največji solastnik. Ustvarjeni so bili neki pogoji, da smo lahko zadeve premaknili naprej. Odločili smo se, da konkuriramo na projektu hitre ceste, na odseku Hajdina-Draženci-Ptuj, etapa 1 (sklop 1 in 2), ki vključuje izvedbo priključne ceste hitre ceste Ptuj-Ormož na bodočo avtocesto Dražen-ci-Fram in južno vpadnico mesta Ptuja z novim mostom čez Dravo.«
Št. tednik: Kako je potekal postopek izbire?
F. Veingerl: »V Cestnem podjetju smo najprej proučili projekt. Ugotovili smo, da gre za obseg del, ki ga zmoremo opraviti v predpisani kvaliteti in predpisanih rokih. Na tako velikih projektih doslej še nismo samostojno sodelovali. Za sodelovanje pa je bilo potrebno imeti reference. Ker jih nismo imeli, smo iskali partnerja, našli smo ga v družbi Cesta Varaždin, s katero smo v posameznih projektih na območju Spodnjega Podravja v preteklih letih že uspešno sodelovali. Na javnem razpisu, ki ga je objavila Družba za avtoceste Republike Slovenije, smo konkurirali s skupno ponudbo. Bili smo najugodnejši. Postopek izbire je bil odvisen od zagotavljanja virov za izvedbo tega projekta, viri so zagotovljeni s poroštvom vlade Republike Slovenije glede kreditnih aranžmajev, ki jih sklepa DARS kot investitor. Projekt hitre ceste pa je bilo potrebno tudi vključiti v vladni program in program DARS-a za izgradnjo v tem obdobju. V tem delu so se
zelo potrudili naši poslanci, predvsem pa Miroslav Luci in Branko Marinič. Po zagotovitvi virov je prišla odločba, da smo izbrani kot najugodnejši ponudnik. Na odločbo so se konkurenčne firme pritožile, SCT, ki je pred tem konkuriral že za gradnjo mostu, kjer je uspel. Zadeva je bila predana revizijski komisiji, ki je po pregledu dokončno odločila. Cel postopek je trajal od junija do konca novembra lani, pogodbe smo sklepali decembra 2005. V posel pa smo bili uvedeni tik pred koncem lanskega leta, natančneje 28. decembra.«
Projekt priključne ceste izvajajo ptujska gradbena podjetja
Št. tednik: Kaj se v tem trenutku dogaja na gradbišču?
F. Veingerl: »Takoj po uvedbi v delo je bilo naprej potrebno opraviti nekatera nujna dela, ki so bila zajeta v našem obsegu del v območju gradnje Puhovega mostu. Pred novim letom in v prvih dneh januarja smo izvajali dela pri prestavitvi kanalizacije na levem bregu Drave (levobrežnega kolektorja). Delo je potekalo v izrednih razmerah, požrtovalnosti naših delavcev gre zahvala, da smo ga uspešno izvedli. Delali so v izrednem mrazu, podtalnici, izpod gladine vode tudi do dva metra. Že kmalu so se našim delavcem priključili tudi podizvajalci, ker je
Foto: Črtomir Goznik
Ferdo Veingerl, direktor Cestnega podjetja Ptuj: »Na javnem razpisu za gradnjo glavne ceste Hajdina (Draženci)-Ptuj je bila naša ponudba v skupnem nastopu s Cesto Varaždin najugodnejša.«
bilo potrebno prestaviti tudi električni vod. Električnih jamborov že nekaj časa ni več. Po premostitveni zagat-nici, ki poteka čez ustje Drave, se vidi, kje so kabli sedaj položeni. Šele po prestavitvi kanalizacije in električnega voda so se lahko pričela dela na izgradnji priključne ceste. Cestno podjetje Ptuj je vodilni partner v tem projektu, Cesta Varaždin je partner. Vrednost našega in partnerskega dela z davkom vred je okrog 3,3 milijarde tolarjev, od tega je neto vrednost okrog 2 milijardi 750 milijonov tolarjev. Dela na ostali infrastrukturi, vodovod, elektrika, kanalizacija, plinovod, znašajo okoli milijardo 200 milijonov tolarjev, ostali del smo si partnersko razdelili v dogovorjenem razmerju. Cestno podjetje Ptuj izvaja na trasi dela v skupni vrednosti okrog ene milijarde tolar-
jev. Vodilni partner opravlja ključno vlogo koordinacije in je tudi tisti, ki mora preko po-dizvajalcev ali drugih soizva-jalcev zagotavljati kvaliteto in roke, ki so postavljeni dokaj ostro. Pričakujemo, da bomo najmanj 90 odstotkov del izvedli še v letošnjem letu. Dela naj bi zaključili v aprilu 2007. To ni odvisno samo od nas, temveč tudi od graditeljev mostu. Spodbudno je, da projekt priključne ceste izvaja ptujsko gradbeništvo. K sodelovanju smo povabili vsa tista podjetja, ki na območju Ptuja izvajajo gradbena in infrastrukturna dela. Naši po-dizvajalci so Elektro Maribor, enota Ptuj, Komunalno podjetje Ptuj, Vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj, Gradis - Gradnje Ptuj. V preteklosti smo že večkrat dokazali, da znamo in zmoremo realizirati tudi takšne projekte. Trenutni rezultati na sami trasi
kažejo, da bomo izpolnili zaupanje v kvaliteti in rokih.«
Št. tednik: Na katerem delu pa ste začeli delati?
F. Veingerl: »S partnerjem, Cesto Varaždin, smo si delo razdelili. Podizvajalce smo vključili takoj, saj kot sem že povedal, je bilo potrebno zaradi gradnje mostu najprej prestaviti infrastrukturo. Zemeljska dela smo pričeli na trasi glavne ceste, ki pelje iz Ptuja proti Podlehniku, odcepa glavne ceste, ki je na haj-dinski strani dolga okrog 690 metrov, na ptujski strani, kjer se nadaljuje z južno vpadnico mesta, pa je dolga 390 metrov. Dela na cesti Dražen-ci-Ptuj so opravljena skoraj v celoti, tako da že prehajamo v območje južne vpadnice. Gradis Gradnje je že pričel delati na nadvozu Suha veja in na mostu Studenčnica. Cesta Varaždin opravlja dela na levem bregu, ki vključuje krožišče na Ormoški cesti do mostu in izgradnjo povezovalne ceste od Zagrebške ceste nazaj na most.«
Št. tednik: Je pričakovati kakšne zaplete pri gradnji?
F. Veingerl: »Glede na to, da je trasa dokaj »čista«, kot temu pravimo gradbeniki, da dobro sodelujemo z arheologi, ki so hitro in učinkovito opravili svoj posel, da živimo s sosedi na tem območju in da se da marsikaj pogovoriti, nekih bistvenih zapletov ne pričakujemo. Ves čas naše delo kvalitetno nadzoruje družba DDC, sprotno pa ga spremlja tudi naročnik, ki doslej ni imel pripomb.«
MG
Foto: Črtomir Goznik
Dela na cesti Draženci-Ptuj so skoraj v celoti opravljena.
^atni
řS '
\ / «a«, .«řO
tenzor
Akcija: VARNI DOMA
Zakaj bi Živeli V Strahu? Û
Pripravili smo vamigemno ponudbo VARNI DOMA:
Sistem za odkrivanjeinjavljanjevloma ter sistem zgodnjega odknvanjainjavljanja požara.
Paket sestavlja:
Alarmna centrala DSC PC 1565, tipkovnica, javljalnik Bravo 2.01 DSC, zunanja sirena z bliskavico, optični javljalniki (5x protivlomni in 4x protipožarni).
498,70 C
1119.509,30 Sn
' (cena s popustom)
Dodatne Informacije pcriSČIte na spletnih straneh «

.iiiHij^ti/^iiTr II
Vse cene vsebujte DDV. Izračun cen je narqen ob predpostavki, daje izvajalec inštalaterskih in montažnih del podjele Tenzor d.o.o. Montaža in ožičenje nista zajeta v ceno. Za izračun cen v evrih je uporabljen centralni paritetni tečaj, kije bil določen ob vstopu Republike Slovenije v ERM n (1 € - 239,64 SIT). Akcija velja do konca maja 2006 oziroma do odprodaje zalog.
Tenzor, d.o.o., družba za tehnično varovanje.
Mariborska c. 13, Ptuj | tel.: 02 / 78 80110, e-pošta: tenzor@tenzor.si
Gorišnica • Kje se je na zadnji seji še iskrilo
Iščejo se nepremičnine, gradbena in uporabna dovoljenja ^
Da se bo v Gorišnici pred uradno »ločitvijo« še pralo umazano perilo, smo že zapisali, čeprav nekateri prepričano trdijo, da ni kaj oprati. Vendar vse očitno nikakor ni čisto.
m^ m
Tako je med zadnjo sejo prišlo na dan tudi vprašanje, kako je z nepremičninami v občinski lasti. Komisija za popis drobnega inventarja in osnovnih sredstev je sicer svoje delo opravila zelo dobro in poročilo predstavila tudi svetnikom, toda eno je inventar, drugo pa nepremičnine. O slednjih ni bilo slišati niti besede, podžupana Jožeta Klinca pa je vseeno zanimalo, kako je s temi zadevami: »Katera komisija pa je zadolžena za pregled in popis objektov ter zemljišč? Ali takšen popis sploh obstaja, kdo ga je dolžan pripraviti in ali ga je možno dobiti na vpogled? Mislim, da bi to zanima-
lo vse nas in tega vprašanja ne postavljam zaradi pričakovane delitvene bilance. To isto vprašanje sem postavil že lani, pa odgovora do letos še nisem dobil!« Župan Jožef Kokot je dal vedeti, da to ni sporno in da bodo zahtevani popis nepremičninskega občinskega imetja pripravili do naslednje seje.
Kje je gradbeno dovoljenje za cirkulanski vrtec in kje uporabno za šolo?
S tem pa se problematika
Gorišniški občinski svet ni podprl razcepitve osnovnošolskega zavoda, za šolo v Cirkulanah, kjer je sedež zavoda, pa ne najdejo uporabnega dovoljenja ^
Svetniki občine Gorišnica so na zadnji seji potrdili koncesijski akt o pogojih izbire novega zbiratelja odpadkov ter sprejeli nov cenik za odvoz slednjih, po katerem se bodo cene določale glede na število članov posameznega gospodinjstva. Prav tako so sprejeli odlok o ustanovitvi šole Ljudevita Pivka, potrdili zaključni račun občine, se strinjali s 5 % povišanjem cen v vrtcu in dali pozitivno mnenje k imenovanju ravnatelja domače osnovne šole.
nepremičnin še ni zaključila. Ob igrišču v centru Gorišni-ce je namreč v denaciona-lizacijskem postopku tudi parcela v centru Cirkulan, ki morda sama po sebi niti ne bi bila tako strašno pomembna, če ne bi predstavljala tudi edinega fizičnega dostopa do še dveh občinskih parcel. Kot je bilo slišati, naj bi bil bodoči lastnik pripravljen parcelo prodati oz. sprejeti določeno
odškodnino in ne zahteva vrnitve v naravi. Seveda pa to pomeni, da mora občina zanjo plačati - v vsakem primeru. »Velika škoda bi bila izgubiti to parcelo, na vsak način jo moramo obdržati,« je menil cirkulanski svetnik Anton Kokot, župan pa je bil, vsaj uradno, podobnega mnenja: »Poskušali bomo, da ostane v lasti občine, ne vem pa še, na kakšen način bomo
Tržec • Peta kvintoniada
Od salame do kvintona in nazaj
V trževskem gasilskem domu je bilo v nedeljo popoldne spet veselo in malo tudi dišeče: po domačih salamah in vinih, tistih z brajd.
PGD Tržec je namreč pripravilo že peti tradicionalni izbor šampiona vin z domačih brajd ter šampiona, bolj prav bi bilo zapisati šampion-ke, domačih salam. Ocenjevanje je potekalo čisto resno;
ocenjevalno komisijo je vodil Edi Hojnik, člani pa so prihajali iz vrst Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze. »Letos se lahko pohvalimo z veliko udeležbo, saj med vini še nikoli nismo dobili toliko
vzorcev kot letos. Bilo jih je kar 45, od tega 16 kvintonov, 20 vzorcev mešanega vina, štirje gemaji, dve izabeli in trije vzorci šmarnice. V ocenjevanje pa je prišlo tudi 12 domačih salam,« je povedal
»Oooooooooooopa, na zdravje!«
Miroslav Hliš.
Po oceni ocenjevalne komisije so bili zmagovalci naslednji: med kvintoni je najboljšega pridelal Edi Skela iz Jurovcev, za mešana vina si je prvo mesto prislužil Rudolf Tušek iz Tržca, za gemaj Stanko Vegan, za Izabelo Ivan Pre-volšek iz Tržca in za najboljšo šmarnico Sonja Novak, prav tako iz Tržca.
S salamami je bilo pa nekoliko težje in komisija se je na koncu odločila, da je najboljša suha domača salama tista, ki jo je prinesel Daniel Hliš iz Lancove vasi, vse ostale pa so dobile »srebrno« priznanje.
Ne glede na ocene je očitno šlo v slast vse, kar so domačini prinesli, saj se je pozno popoldne na krožnikih komaj še svetil kakšen košček salame, v steklenicah pa so pozvanjali zadnji požirki domačih vin. Za ostale dobrote so poskrbele še članice aktiva kmečkih žena in deklet iz Lancove vasi ter Vidma, za dogajanju primerno muziko pa pevci iz Jurovcev in ljudski godci Etnografskega društva Tržec.
SM
to dosegli. Morda bomo podali ugovor na odločbo!« Za ohranitev parcele se je zavzel tudi Klinc, češ da je potrebna tudi zaradi otroškega vrtca v neposredni bližini. Po izrisu lege posameznih parcel, ki so jih svetniki dobili na mizo, pa se Slavku Visenjaku ni zdelo vse v redu, saj parcelizacija naj ne bi ustrezala dejanskemu stanju in lastništvu, pokazalo pa se je še nekaj zanimivega; namreč da cirkulanski vrtec nima gradbenega dovoljenja in, kot je dejal župan, ga še vedno aktivno iščejo ^ Ni kaj, prav zanimiva odkritja. Nekaj podobnega velja tudi za cirkulansko šolo, kjer so vsi skupaj ugotovili, da jim manjka uporabno dovoljenje in da ga »iščejo« ^
Završka zahteva s političnim ozadjem?
Sicer pa je pri vprašanju cirkulanske šole počilo čisto drugje. Občina Zavrč je namreč na gorišniški občinski svet naslovila prošnjo o soglasju za razdružitev skupnega zavoda v dva popolnoma samostojna zavoda. Ne boj, prava besedna vojna se je razvila med svetniki z ene in druge strani občine. Slišati je bilo veliko, polena so padala tako z ene kot z druge strani: Cirkulančani so dokazovali, da šola oz. obe šoli (v Zavr-ču in Cirkulanah) že zaradi boljše organizacije pouka in rentabilnejšega poslovanja morata ostali enoten zavod in da so razcepitev pripravljeni podpreti le, če bo ministrstvo z analizo dokazalo, da je razdelitev pametna in ne bo škodovala nikomur. Prej pa svojega soglasja k takemu aktu pač ne bodo dali in konec. Gorišničani pa spet niso videli razloga, zakaj se zavod ne bi razdelil na dvoje, češ da to v praksi ne pomeni nič, saj bo delo teklo enako kot doslej in da tudi enooddelčne šole dandanes čisto normalno poslujejo. Jasno je bilo, da je vse skupaj zgolj politična zadeva, ki se je sprožila po uspešnem referendumu za odcepitev Cirkulan, koliko in kakšne pa so lahko ali pa tudi ne posledice za šolo, pa ni mogel nihče točno napovedati. Župan je zahteval glasovanje o tem, da naj občina podpre zavr-ški predlog o razcepitvi, saj naj to ne bi bilo odločujoče, ker bo tako ali tako na koncu odločilo pristojno ministrstvo, svetniki pa so se dajali še naprej. Visenjak je Cirku-lančane ob tem opomnil še na nekaj: »Bodite previdni v Cirkulanah in si ne delajte že na začetku težav s svojo sosednjo občino! Če si želijo svoj zavod, jim to dovolite, saj
tudi mi nismo vam onemogočali, da izrazite svojo voljo po svoji občini! Vi pa zdaj tega ne dovoljujete Zavrču!«
Kdo bi (lahko) koga in zakaj ga ni ^
To je dvignilo na noge Branka Majhna: »Jaz za tako odločitvijo ne bom stal! Dobili smo le pisno željo po odcepitvi, nič drugega! Nobenega mnenja ali strokovne podlage! In kar se tiče naše bodoče cirkulanske občine: ko je vlada prosila za pozitivno mnenje od Občine Gorišnica, ga ni dobila! Niste ga dali! Zdaj bi ga pa radi dali kar tako, na lepe oči, za našo šolo!« Pridružil se mu je tudi Klinc, ki je povedal, da je bilo vse v redu, dokler je obstajala »velika« občina Gorišnica, zdaj pa ne več in da enačenje razcepitve zavoda ali občine nikakor ne gre dajati na isti imenovalec: »Če bodo na ministrstvu rekli, da je razdružitev pametna in da nima nobenih negativnih posledic, potem bomo to sprejeli in potrdili!« Potem je bilo še slišati drobtine iz vaških debat o tem, da se že govori, čigava podružnica bo kasneje cirku-lanska šola, ali bo spadala pod gorišniško ali pod markovsko šolo _ Tako je debata tekla še naprej, dokler končno niso prišli do jasne ugotovitve, da so vsi cirkulanski svetniki absolutno proti, gorišniški pa za razdružitev, in ker je slednjih v občinskem svetu več, jih pač lahko preglasujejo, ne glede na njihovo voljo. No, tu se je pa ustavilo. »Nisem za to, da zdaj, v tem primeru, na silo preglasujemo kolege iz Cirkulan. Nikoli se nismo šli takih iger na silo, če že ne moremo najti kompromisa!« Takšno razmišljanje je potem podprl tudi Visenjak ter predlagal, da naj se zadeva odloži za določen čas. Župan pa je vseeno zahteval glasovanje; češ da je zadeve treba rešiti letos. In bilo je glasovanje. Izid pa v prid Cirkulanam, saj so predlog o razdružitvi podprli le štirje svetniki, osem jih je bilo proti, štirje pa so se vzdržali.
Župan Kokot je ob takšnem rezultatu izustil le: »Nič ne bom rekel!« In resnično je potem tudi ob vprašanjih in pobudah cirkulanskih svetnikov ostal zelo redkobeseden, saj je glede projekta izgradnje novega vrtca in sanacije uničenih cest povedal le, da projekt teče, sanacije bodo izvršene, ko bo vreme to dovoljevalo, kar se tiče novih asfaltiranj, pa je vse predvideno v planu oz. proračunu.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Ormož • Čas druge svetovne vojne v Ormožu
Ura spomina
»27. marca 1941 zvečer so se Ormožani in okoličani zbrali v nabito polni dvorani Kulturnega doma v znak protesta proti pristopu Jugoslavije k silam osi,« smo slišali natanko 64 let kasneje v prav tako nabito polni dvorani ormoškega gradu, kjer so dijakinji ormoške gimnazije Tina Kirič in Annemarie Prapotnik ter študentka pravne fakultete Katja Hebar pod vodstvom mentorice Zdenke Kresnik v uri spomina obudile zgodovinske dogodke.
Mlade raziskovalke so se z zgodovino Ormoža skupaj s svojo mentorico pričele ukvarjati že lani na poletnem taboru, ki je potekal v organizaciji Rdečega križa Ormož. V letošnjem letu pa so se intenzivno posvetile času druge svetovne vojne.
Najprej so v zanimivem besedilu in prezentaciji nanizale zgodovinska dejstva o času, ki je v vojno vihro potegnil kar 61 držav. Popisale so razmere v takratni Jugoslaviji in Sloveniji, nato pa so se omejile na lokalno zgodovino. V Ormožu se je menda že lep čas pred vojno čutilo, da se pripravlja huda ura. V vsakdanjem življenju je bilo
to opazno na zalogah živil, ki so se krčile, narasle so njihove cene in oktobra 1939 so v Ormožu ustanovili odbor za pobijanje draginje. Ta je določil maksimalne cene tudi v gostinskih obratih. V Mestni grabi so uredili javno zaklonišče pred napadi z zraka. Naraslo je tudi število ormoških Nemcev, saj je ormoški Kul-turbund štel 542 članov, ki so do leta 1941 opravljali vlogo pete kolone. Njihov vodja je bil dr. Brodar, sestajali pa so se v kulturni dvorani Avgusta Kreutza. Tam so razpredali, kako bodo prevzeli oblast in sestavljali sezname zavednih Slovencev. Člani Kulturbunda so bili trgovci, posestniki in
tudi intelektualci. Ljudi so v pogovorih navajali na nepremišljene izjave in vzpodbujali učenje nemškega jezika.
Na 27. marca 1941 zvečer so se v prosvetnem domu zbrali vsi Slovenci, ki so bili proti širjenju nemškega vpliva, ne glede na svetovni nazor. Zbranim so spregovorili Alojz Tomšič, upravitelj šole, Anton Hrovat, župan in pri-marij bolnišnice, ter Martin Skoliber. Protesti zoper pridružitev paktu so se iz dvorane prenesli na ulice. Kot je znano, pa so v Ormož že 8. aprila vkorakali nemški vojaki, ki so jih člani Kulturbun-da pričakali z izobešenimi zastavami, cvetjem, žganjem in
Tina Kirič, Annemarie Prapotnik in Katja Hebar so pripravile uro spomina z naslovom Čas druge svetovne vojne v Ormožu.
značilnimi pozdravi Heil Hitler. Nova oblast je hitro uvedla policijsko uro in ukazala oddati orožje, že v noči s 16. na 17. april pa so sledile prve aretacije zavednih Slovencev. Mlade raziskovalke so predstavile tudi lokalno nemško oblast, ki se je ugnezdila v hišo št. 75, na današnjem Ke-renčičevem trgu 4, in se osredotočile predvsem na pripo-
Svetinje • V cerkvi Vseh svetih promocija druge zgoščenke
Zrelo klasje spet obrodilo
Posamezni člani društva Zrelo klasje so začeli organizirano nastopati že pred skoraj petdesetimi leti, šele v januarju lani pa so ustanovili samostojno pevsko društvo Zrelo klasje. Društvo ima okrog 20 članov. Aktivnih pevcev pa je osem - Marija Pongračič, Katarina Ivanuša, Rozalija Kukec, Pavla Prapotnik, Anica Puklavec, Marjan Rajh, Božena Tomšič in Dominik Pongračič, ki je mentor skupine.
Skupina Zrelo klasje poje pristne ljudske pesmi iz okolice Ormoža, ohranjajo pa tudi tradicionalno izdelovanje rož iz papirja, z venci iz zimzelena ob posebnih priložnostih okrasijo cerkve in kapelice, izdelujejo pa tudi venčke iz klasja in travniških rož. Minulo soboto so predstavili svojo že drugo zgoščenko z naslovom Ljubljena slovenska hiša. Gre za ljudsko pesem, ki se je vsem priljubila, ko so jo peli na gostovanju v Berlinu. Ob
zbiranju predlogov za naslov zgoščenke so člani društva predlagali vsak svoj naslov in največ se jih je strinjalo z Ljubljena slovenska hiša. Zato so na zgoščenko morali posneti istoimensko pesem, ki je sicer ljudska, vendar je že ponarodela. Notni zapis naj bi naredil nek orglar. Na zgoščenki je 20 pesmi.
Večina društev se sooča z denarnimi težavami ob izdaji zgoščenk, tudi pri tej skupini ni bilo nič drugače. »Če imaš
trden cilj, ga boš gotovo dosegel. Ob ustanovitvi društva nismo imeli prebite pare, iz lastnih žepov smo dali denar za registracijo. Ko smo se odločali za prvo zgoščenko z naslovom Zrelo klasje, nisem verjela, da bomo uspeli zbrati denar. Kljub črni gospodarski situaciji na ormoškem pa nam je prvič in tudi drugič uspelo zbrati dovolj sponzor-skega denarja,« je povedala predsednica društva Marija Pongračič. Društvo si je ob
vedi še živečih prič takratnih dogodkov. Zmaga Nardin, Milan Grivec, Ljubomira Sko-liber in Slavica Šumak so povedali vsak svojo zgodbo, ki priča o velikih žrtvah, ki jih je zahteval čas druge svetovne vojne in osebnih tragedijah, ki so zaznamovale posameznike, družine in ves narod.
Proti koncu predstavitve so raziskovalke ormoške zgodovine predstavile še vse spomenike v spomin druge svetovne vojne in poimenovanja ulic, ki se nanašajo na čas druge svetovne vojne.
Spominska ura Čas druge svetovne vojne v Ormožu je bila skupen projekt odbora za delo z mladimi pri OO ZB NOB Maribor, ZB NOB Maribor, Območnega združenja ZB NOB Ormož, Muzeja Ormož in Muzeja NO Maribor. Zanimiv večer popotovanja v zgodovino Ormoža in njegovih prebivalcev pa je le prvi iz serije, saj če bodo avtorice držale besedo, bodo letos raziskale čas druge svetovne vojne na širšem ormoškem območju.
vki
Foto: zasebni arhiv
Utrinek z nastopa ob predstavitvi druge zgoščenke
ustanovitvi zadalo za cilj, da bodo izdali pesmarico in pesmi potem tudi posneli na zgoščenke. To jim tudi uspeva, lani so izdali pesmarico z naslovom Šopek z okrog 100 pesmimi, del kulture, ki bo služil zanamcem. Obe zgoščenki so izdali v marcu in pravijo, da je velik zalogaj naučiti se toliko pesmi v enem letu. Za prihodnje leto prav tako načrtujejo zgoščenko, vendar ne prav v začetku leta. V prihodnosti se bodo tudi intenzivneje posvetili iskanju harmonikarja, ki jih bo spremljal.
Za aktivnimi pevci skupine Zrelo klasje sta tudi dva samostojna koncerta v Berlinu, v Sloveniji pa samostojnega koncerta doslej še niso imeli, saj so nenehno finančno omejeni. Ker nimajo svojih prostorov, kjer bi lahko nastopili, so samostojni nastopi vedno povezani s stroški najema dvorane. Zato so vezani na gostoljubje drugih. Nastopov jim ne manjka, saj se radi odzovejo povabilom, doslej jih je bilo že čez 50. Vadijo pa v prostorih obrtne zbornice Ormož, ki jih je prijazno vzela pod streho.
Na predstavitvenem koncertu so zapeli izbor pesmi primeren za ambient svetinj-ske cerkve. Kot gostje so nastopili Fantje s Preske in skupina Porini pa počini.
vki
Ivanjkovci • Dela še za več članov
Ob 1. maju na Svetinje
Turistično društvo Ivanjkovci ima 135 članov, prizadevajo pa si, da bi k sodelovanju pritegnili čim več gospodinjstev v krajevni skupnosti. Pri izvajanju lanskoletnih aktivnosti pa je največkrat sodelovalo okoli 20 članov.
V lanskem letu so bili pri svojem delovanju zelo aktivni in tudi uspešni, saj so izvedli prireditev Praznik trgatve, ki je prispevala k promociji kraja, bistveno pa so pripomogli tudi k promoviranju novonastalega kraja Svetinje, je povedal predsednik Franc Polič. Izdelana je bila tudi spletna stran društva www. td-ivanjkovci.info, ki je bila v pomoč pri promociji prireditve, sicer pa služi predstavitvi turistične ponudbe kraja in obveščanju krajanov in gostov o prireditvah. Na njej je že objavljenih veliko turističnih informacij, v prihodnje pa jo nameravajo prevesti tudi v tuje jezike. Začeli so tudi urejati turistično pot iz Ivanjkovcev do Svetinj (črna pot). S pomočjo javnih del je bila pot očiščena, nadaljnjo ureditev pa načrtujejo za letošnje leto. Pripravili so tudi predavanje na temo Pravni vidiki poslovanja društev, ki se ga je udeležilo 33 udeležencev iz 13 društev. Začeli so tudi pripravljati popis in
pregled vseh turističnih zanimivosti v kraju.
Društvo se financira iz članarine, iz sredstev občinskega proračuna (513.157,45 SIT), največ pa so jim v minulem letu prinesle reklame prireditve Praznik trgatve (okrog 4 milijone).
Po programu dela za letošnje leto nameravajo enako zagnano nadaljevati. Prvič bodo organizirali prvomajsko srečanje na Svetinjah, ki naj bi bilo namenjeno po-hodništvu in druženju družin, prijateljev in znancev. Za pohodnike in kolesarje bodo pripravili pestro ponudbo in jih z glavnih poti preusmerili na pravo podeželje. Tudi letos bodo pripravili praznik trgatve, na začetku črne poti v Ivanjkovcih želijo urediti info točko. Razpisati nameravajo tekmovanje za najlepše urejeno naselje v KS Ivanjkovci, v sodelovanju z osnovno šolo Ivanjkovci spodbuditi zanimanje otrok za delovanje v turističnem krožku, organizirali pa bodo tudi vaške igre.
vki
Foto: vki
Ptuj • Konrad Mahorič - življenje, predano šoferstvu in gasilstvu
Več kot tri milijone kilometrov
brez prometnih nesreč in kazni
Konrad Mahorič je rojen Ptujčan, sicer sin "šoferske" družine, saj je tako kot njegov oče vse življenje posvetil poklicnemu šoferstvu in gasilstvu. Čeprav je v 40 letih prevozil prek 3 milijone kilometrov, je eden redkih, ki do upokojitve ni povzročil nobene prometne nesreče in ne kazni.
Povod za tale pogovor je bila nedavna letna skupščina Združenja šoferjev in avto-mehanikov Ptuj, na kateri so Konrada Mahoriča, ki je član tega združenja že od leta 1953, svečano proglasili za častnega člana ZŠAM Slovenije; častno člansko knjižico mu je izročil sam sekretar združenja Zlatko Zaletel. Že takrat sva se zapletla v zanimiv pogovor o šoferstvu nekoč in danes in si obljubila, da se kmalu spet slišiva.
Ko sem ga pred kratkim obiskal v bloku na Volkmer-jevi 5 v Ptuju, kjer živi z ženo Terezijo, se je pravkar vrnil iz sprehoda in se hudoval nad objestnimi vandali, ki so med okoli 50 spomeniki na bližnjem starem Mestnem pokopališču oskrunili tudi grob njegovih staršev.
Ko pogledaš po stanovanju, na stare fotografije, na številna priznanja in diplome, ti je takoj jasno, da je vse njegovo življenje posvečeno šoferstvu in gasilstvu, četudi ga ne bi poznal.
»Dejansko je vse moje življenje tesno povezano z avtomobili že od rane mladosti, pravzaprav od rojstva, saj je bil moj oče po poklicu avto-mehanik in poklicni voznik, kar je bilo za tiste čase redkost.«
Kje pa ste bili rojeni, kje ste živeli v mladosti?
»Rojen sem bil leta 1928 tukaj na Ptuju, kjer so živeli moji starši, v tem čudovitem mestu sem preživel tudi vso svojo mladost, pravzaprav kar vse svoje življenje, saj sem tukaj tudi sedaj na jesen življenja.«
Kakšni so spomini na mladost, v katero šolo ste hodili?
»Uh, spomini so lepi, a žal neponovljivi. V osnovno, takrat še deško šolo, sem hodil tukaj v Ptuju, takrat je bila v stavbi, v kateri je sedaj šola dr. Ljudevita Pivka. Ko je leta 1941 izbruhnila vojna, sem nekaj časa hodil še v nemško šolo, leta 1942 pa sem stopil po očetovih stopinjah in se šel učit za mehanika. Kot vajenec sem začel pri mojstru Janezu Kodermanu na Bregu. Njegove delavnice pa so bile tam, kjer je sedaj Dominkov servis.«
Kaj pa po vojni?
»Ko sem se izučil za mehanika, sem bil takoj po vojni leta 1945 mobiliziran v komando mesta Ptuj kot kurir, dve leti pozneje sem med prvimi opravil vozniški izpit in se zaposlil pri Okrajni cestni upravi v Ptuju. Leta 1949 sem se poročil in še isto jesen moral k vojakom. Ker sem imel vozniški izpit, so me dodelili v avtokomando, v takratni
rekrutni center za vojaške šoferje v Skopju.«
Se spomnite prvih avtomobilov, ki ste jih vozili, kakšne znamke so bili?
»To so bili najprej opel blitz, vmes tudi kakšen ford ali mercedes, v vojski pa sem vozil wanderje in đejmse, to so bila zelo vzdržljiva, skoraj neuničljiva terenska vozila, rekli smo jim džipi, sicer so bili požeruhi goriva, a z njimi si se lahko peljal, kamor si hotel, v suhem ali mokrem.«
In potem, ko ste se vrnili od vojakov?
»Kot vsak mladi mož sem si takoj poiskal službo in se zaposlil kot poklicni voznik v Okrajnem ljudskem odboru, v službo me je vzel takratni tajnik Alojz Frangež. Čeprav je bilo za tiste čase biti šofer nekaj posebnega, danes bi rekel morda prestižnega, sam vzel poklic zelo resno in ga ves čas opravljal predvsem zelo profesionalno.«
Se spomnite pomembnih ljudi, ki ste jih vozili?
»Oh, ogromno jih je bilo, v tistih prvih časih sem recimo vozil predsednika okraja Tramška, po letu 1954, ko so ukinili okraje, pa recimo Lojzko Stropnik, pozneje pa tudi vse predsednike skupščine občine Ptuj, zadnji je bil Gorazd Žmavc, leta 1987 upokojil.«
Kam ste največ vozili, v katere kraje?
»Največ seveda po Sloveniji, najpogostejše so bile relacije Ptuj-Ljubljana, razne občinske funkcionarje sem skoraj vsak dan vozil v prestolnico, kar včasih ni bilo tako enostavno kot danes. Ceste so bile makadamske, prašne in zelo vijugaste, tako da si do Ljubljane vozil dobre 4 ure.«
Ste se vmes tudi kaj ustavili in odpočili?
»Na poti do Ljubljane obi-
Foto: M. Ozmec
Kljub 77 letom Konrad še vedno rad sede za volan svojega pola.
čajno ne, ker se je vedno zelo mudilo na kakšen sestanek ali sejo, nazaj grede pa sem najraje ustavil pri takratni "šoferski mamici" na Vranskem, ker so imeli odlične in vedno sveže postrvi, direktno iz potoka. Veliko pa sem vozil tudi po nekdanji Jugoslaviji, največ v Srbijo, v Beograd in Arandjelovac, pogosto pa sem vozil tudi razne delegacije Ptuja na obiske delovnih brigad po vsej Jugoslaviji.«
Ste imeli kakšno prometno nesrečo?
»Ne boste verjeli, celih 40 letih, kar sem bil poklicni šofer, nisem imel nobene prometne nesreče, na moji zadnji vožnji, to je bilo leta 1978, ko sem imel odločbo o pokojnini že v žepu, pa
sem med potjo v Ajdovščino nekoliko prepozno zagledal pred seboj stoječo kolono vozil. Močno sem zavrl, a kljub temu nekoliko trčil v vozilo pred menoj, sicer ni bil nobeden poškodovan, na službenem kombiju pa je počilo vetrobransko steklo.«
Ste se kot voznik držali vseh predpisov?
»Kako bi pa sicer lahko bil poklicni voznik? To je velika odgovornost, kot voznik si odgovoren za varnost potnikov v avtomobilu, to je tvoj kruh in povsem logično se mi zdi, da se predpisov držiš. Meni v vseh 40 letih poklica in tudi drugače ni bilo treba plačati še nobene kazni.«
Vas na poklic šoferja vežejo kakšni posebni spo-
Konrad med obujanjem spominov v sedanjem stanovanju na Volkmerjevi
Foto: M. Ozmec
mini?
»Nikoli ne bom pozabil dneva, ko nas je na Ptuju obiskal predsednik Tito, bilo je leta 1969 na ptujskem gradu, ko sem vozil takratnega predsednika skupščine občine Ptuj Franja Rebernaka. V veliko čast mi je bilo, da sem bil zelo blizu Tita, manj kot pol metra je bilo, tako da sem vohal njegov vonj in pozneje tudi njegovo cigaro. To je bilo zame nepozabno doživetje, saj smo Tita imeli vsi zelo radi, zelo smo ga spoštovali, ker je bil dober tudi za male ljudi. Pokažite mi danes človeka, politika, ki bi kaj veljal, vsi se ženejo le zase in za svojo korist, za male ljudi pa jim ni mar.«
Sicer pa ste vse življenje tudi predan gasilec, mar ne?
»Kot šofer sem bil ves čas v pripravljenosti, noč in dan sem moral biti na voljo, tudi za potrebe vojaštva in tedanje JLA, seveda pa tudi kot voznik gasilskega avtomobila in pozneje strojni referent. Vse od leta 1953 sem aktiven član PGD Ptuj, od takrat sem tudi član ZŠAM Ptuj, leta 1955 pa sem postal še član AMD Ptuj in Aerokluba Ptuj.«
So tudi v gasilstvu nekoč in danes tako velike razlike?
»He, he, he, skoraj neprimerljive, a tudi v gasilstvo me je potegnil moj oče, saj sem še kot otrok pogosto zahajal z njim v gasilski dom. Včasih smo imeli ptujski gasilci slab vozni park, vozila smo sami predelovali, z bratom Tonetom sva stare iztrošene avto-
mobile tudi sama popravljala in vzdrževala, pogosto tudi celo noč. Tudi denarja ni bilo, zato sem včasih moral natočiti gorivo tudi s svojimi prihranki, kajti vozilo je moralo biti vedno pripravljeno za morebitno intervencijo.«
Kljub vsemu pa vam človek lahko iz obraza prebere, da vam je bilo v življenju lepo, mar ne?
»Čeprav sem vse življenje živel skromno, lahko sedaj na pragu 78. leta rečem, da nam je bilo vedno lepo, manj zahtevni smo bili in v službi smo se vedno razumeli, nikoli se nismo kregali. To človeku veliko pomeni, to pomeni, da je zadovoljen. Danes pa slišim, da ni tako, vsi pozabljajo na človeški odnos tudi do malega človeka ... «
Za svoje humano delo in aktivnosti na različnih področjih je Konrad Mahorič prejel številna priznanja in odlikovanja. Leta 1975 je prejel državno odlikovanje red dela s srebrnim vencem, leta 1984 pa je prejel celo red zaslug za narod s srebrno zvezdo. Kljub temu pa mu je po svoje posebej pri srcu priznanje Sekretariata za notranje zadeve, ki ga je prejel kot večleten uspešen in vzoren voznik ter tovariš. In čeprav se počasi približuje osmemu križu, še vedno rad sede za volan svojega pola in se z ženo Terezijo popelje do sina Slavka v Brstju, kjer se poveselita ob sedaj že odraslih vnukih Rebeki in Slaviju.
M. Ozmec
Voličina • Podpisali ekoUstino
Kdor naravo rad ima, z njo lepo ravna
V petek, 24. marca, so učenci in učitelji OŠ Voličina pripravili proslavo ob materinskem dnevu in svečanem podpisu ekolistine, ki je potekala v kulturnem domu Voličina.
V kulturnem programu so nastopili učenci osnovne šole. Zbrane je pozdravil in materam čestital ob prazniku ravnatelj OŠ Voličina Anton Goznik in spregovoril o nekajletnih pripravah na dvig eko zastave. Spregovoril pa je tudi o pripravah na praznovanje 250-letnice šolstva v Voličini, ki ga bodo proslavili prihodnje leto. Ob tej priložnosti bodo v Voliči-ni izdali zbornik, v katerem bo zbrana zgodovina kraja in šole. Poudaril je, da je šolska stavba premajhna in upa, da bodo prihodnje leto položili temeljni kamen za gradnjo prizidka k osnovni šoli. Slovesnosti se je udeležila tudi direktorica podjetja Letnik-Saubermacher Mojca Letnik, ki je poudarila, da je
Ekolistino so podpisali (z desne): župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin, direktorica podjetja Let-nik-Saubermacher Mojca Letnik, predsednica KS Voličina Ana Šuster, ravnatelj OŠ Voličina Anton Goznik, predstavnica staršev Jelka Pulko, predstavnica učencev Natalija Ploj in koordinatorka Eko projekta na OŠ Voličina Regina Harl.
Utrinek iz eko modne revije
beseda ekologija velikokrat zlorabljena, saj se velikokrat ne zavedamo njenega pravega pomena in je pohvalila učence OŠ Voličina, ki so v preteklem šolskem letu zbrali 4.610 kg odpadnega papirja in tako ohranili 78 mladih dreves. Eko listino so podpisali župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin, direktorica podjetja Letnik-Sa-ubermacher Mojca Letnik, predsednica KS Voličina Ana Šuster, ravnatelj OŠ Vo-ličina Anton Goznik, predstavnica staršev Jelka Pulko, predstavnica učencev Na-
talija Ploj in koordinatorka eko projekta na OŠ Voličina Regina Harl.
Po podpisu eko listine so predstavili tudi eko geslo šole, ki se glasi »Kdor naravo rad ima, z njo lepo ravna«. Predstavili so tudi eko znak šole, ob koncu prireditve pa je otroški pevski zbor osnovne šole zapel še eko himno šole. Po končani slovesnosti je bila v prostorih šole na ogled razstava izdelkov, ki so nastali v okviru projekta Ekošola kot način življenja.
Zmago Šalamun
Maribor • Forum mladih ob svetovnem dnevu vode
Je naša voda zares tudi pitna?
22. marca, na svetovni dan vode, so se v Univerzitetni knjižnici v Mariboru srečali učenci in dijaki šol Armalovega sklada, ki ga je leta 2004 ustanovila Mariborska livarna z namenom vzpodbujati razmišljanje in dejavnosti mladih na temo čiste pitne vode.
Na drugem razpisu so izbrane šole v letošnjem šolskem letu izvedle veliko različnih aktivnosti in raziskav o stanju pitne vode v njihovi okolici in odnosu ljudi do nje.
Del svojih aktivnosti so šole prikazale tudi na letošnjem srečanju. Osrednja tema foruma z naslovom »Je naša pitna voda zares tudi pitna?« je obsegala stanje, ogroženost in
Predstavniki šol so predstavili aktivnosti na temo zdrave pitne vode.
prihodnost čiste pitne vode v Sloveniji.
Skupna misel vseh sodelujočih v debati je bila, da je kakovost naših voda odvisna predvsem od naše ozaveščenosti in ekološke osveščenosti. Mladi so tudi dokazali, da jim ni vseeno, kakšno vodo pijemo.
Vsem šolam Armalovega sklada je Mariborska livarna podarila sanitarne armature Vivaqua, ki imajo vgrajen poseben filter za čiščenje vode, v kateri so nitrati in nitriti, kar kakovost pitne vode ne samo zmanjšuje, ampak jo velikokrat tudi zastrupi in naredi popolnoma nepitno. Vsebnost mnogih strupenih snovi v vodi je posledica škropljenja in intenzivne kmetijske predelave, zato je na mnogih področjih v Sloveniji kakovost vode zelo nizka. Filtri, ki so jih v Mariborski
livarni vgradili v moderno sanitarno armaturo, so zelo učinkoviti in v svojih bivalnih okoljih lahko kar sami poskrbimo, da bomo pili zdravo pitno vodo.
Na Forumu je predsednik uprave Mariborske livarne Branko Žerdoner dejal, da pomeni ustanovitev Armalovega sklada dolgoročno sponzorsko akcijo, ki temelji na resnih opozorilih o kakovosti pitne vode in skrbi za naše zdravje.
Predstavniki šol in njihovi mentorji iz Šolskega centra Velenje, Gimnazije Kočevje, Gimnazije Ljubljana Šiška ter osnovnih šol Polzela, Marije Vere iz Kamnika, Puconci, Toneta Tomšiča iz Knežaka, Ivanjkovci in Beltinci so številnim poslušalcem predstavili aktivnosti na temo zdrave pitne vode, ki jih izvajajo med šolskim letom.
Fl
Tednikova knjigarnica
Usoda knjig je zapisana v zvezdah
2. april - mednarodni dan knjig za otroke
Mednarodna zveza za mladinsko književnost - IBBY - je leta 1967 razglasila praznik knjig za otroke na rojstni dan danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena-Letošnji praznični dan zaznamuje sekcija IBBY iz Slovaške, avtor besedila je Jan Uličian-sky, plakat pa je delo slovaškega ilustratorja Petra Čisarika.
Preberite torej poslanico 2006 ob dnevu knjig za otroke:
Odrasli pogosto sprašujejo- Kaj bi se zgodilo s knjigami, če bi jih otroci nehali brati. Morda bi jim odgovorili takole:
»Naložili bi jih na velikanske vesoljske ladje in jih poslali med zvezde!«
Uf!
Knjige so res kot zvezde na nočnem nebu. Toliko jih je, da jih ne moremo prešteti in pogosto so tako daleč od nas, da si ne drznemo seči po njih. A predstavljajte si, kako temno bi bilo, če bi nekega dne vse knjige, ti kometi vesolja naših misli, ugasnile in prenehale oddajati tisto brezmejno moč človeškega znanja in domišljije ..
Ojej!
Pravite, da otroci takšne znanstvene fantastike ne razumejo? Prav, pa se vrnimo na Zemljo in mi dovolite, da prikličem v spomin knjige svojega otroštva. Nanje se tako ali tako spomnim vsakič, ko uzrem na nebu veliki voz, saj so se prve knjige pripeljale k meni prav na vozu . No, ne ravno k meni; najprej so sepri-peljale k mami. Bilo je med vojno.
Nekega dne je stala ob cesti in mimo nje je pridrdral voz, zvrhano naložen s knjigami, vlekla pa ga je cela vrsta konj. Voznik je mami povedal, da so knjige iz mestne knjižnice in jih pelje nekam na varno, sicer bi jih uničili.
Takrat je bila mama še punčka, brala pa je tako rada, da soji oči ob pogledu na množico knjig zažare-le kot zvezde. Do tistega dne je videla na vozovih zgolj travo, slamo ali pa gnoj. Zanjo je bil voz, poln knjig, kot iz pravljice. Tako je le stežka zbrala pogum in vprašala:
»Bi lahko dali kakšno knjigo meni? Toliko jih imate, prosim, samo eno!«
Možak se ji je nasmehnil, ji prikimal, skočil z voza, odprl stranico in rekel:
»Vzameš jih lahko toliko, kolikor jih bo obležalo na poti!«
Knjige so glasno padale na prašno cesto, tisti čudni voz pa je kmalu izginil za ovinkom. Mama je pobrala knjige in srce ji je od razburjenja divje bilo. Ko je z njih spihala prah, je med njimi čisto po naključju našla zbrana dela Hansa Christiana Andersena. Vpetih zvezkih različnih barv ni bilo niti ene ilustracije, toda mami so vseeno na čudežni način razsvetlili tiste noči, ki se jih je tako bala. Med tisto vojno je namreč izgubila svojo mamo. Ko pa je ob večerih brala pravljice, ji je bila vsaka kot žarek upanja in s tiho podobo v srcu, naslikano s priprtimi vekami, je lahko mirno zaspala, vsaj za nekaj časa .
Leta so minevala in vse tiste knjige so postale moje: z mano gredo po vseh prašnih poteh mojega življenja . Se sprašujete, o kakšnem prahu govorim?
Ah!
Morda o zvezdnem prahu, ki leže na naše oči, kadar v temni noči sede beremo. Če dejansko beremo knjigo. Kajti kot knjiga nam je lahko marsikaj: človeški obraz, gube na dlaneh ali pa zvezde .
Zvezde so knjige nočnega neba in kot takšne razsvetljujejo temo.
Kadar se sprašujem, ali je vredno napisati še eno, se zazrem v nebo in si prigovarjam, da je brez meja ter da je na njem vendarle dovolj prostora še za eno malo zvezdico.
Naj vam bodo knjige vsaj malo usodne!
Liljana Klemenčič
Foto: ZS
Foto: ZS
Foto: Fl
Sv. Tomaž • Letni koncert
Pojemo, plešemo, igramo
Na OŠ Tomaž pri Ormožu so minuli konec tedna pripravili letni koncert, na katerem so se predstavile vse kulturne skupine, ki delujejo na šoli.
Večer so pričeli pevci zbora vrtca in prvega razreda, ki pojejo pod vodstvom Zlatke Ka-učič. Z razigranimi otroškimi pesmicami je nastopil otroški pevski zbor pod vodstvom Mateje Munda, za nastop razpoloženi pa so bili tudi pevci mladinskega zbora pod vodstvom Darje Žganec Horvat. To pa še niso bili vsi zbori, ki
jih premore tomaževska šola. Že nekaj časa namreč deluje tudi zbor strokovnih delavcev šole, ki so se že nekajkrat predstavili javnosti, delujejo pa pod vodstvom Darje Žga-nec Horvat.
Tudi plesa ni manjkalo. Nastopili so folkloristi vrtca in prvega razreda ter mlajša folklorna skupina, ki jih je na na-
stop pripravila Katarina Pon-drk. Nastopila je tudi starejša folklorna skupina, ki jo vodi Jožica Rep, in skupina plesa, ki se je predstavil s spletom družabnih plesov, ki so se jih naučili pod vodstvom Mateje Munda. Program je pripravila Jožica Rakuša, povezovali pa so ga učenci. Tudi sceno so pripravili sami pri likovnem
krožku, ki ga vodi Zdenka Šafarič. Brez glasbene spremljave je težko plesati, zato so plesalce s harmonikarsko spremljali Milan Cajnko, Damjan Klemenčič, Božo Hebar in Aleš Trunk, zbore pa sta s klavirjem spremljala Darja Žganec Horvat in Go-razd Premoša.
vki
Na letnem koncertu so se predstavile vse kulturne skupine, ki delujejo na šoli.
Veržej • Po več letih le uspeli pripraviti sklep o ustanovitvi OŠ Veržej
Sedaj se čaka le še podpis ministra
Občina Veržej je bila ustanovljena leta 1998, vse od takrat, ko so se odcepili od občine Ljutomer, pa potekajo prizadevanja članov občinskega sveta na čelu z županom Dragom Legnom, kateremu se sedaj izteka drugi mandat, za ureditev ustanoviteljskih pravic v zvezi z Vzgojno-izobraževalnim zavodom (VIZ) Veržej.
Konec leta 1997 sta Republika Slovenija in Občina Ljutomer sklenili pogodbo o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda VIZ Veržej, in sicer za opravljanje javne službe na področju vzgoje in varstva predšolskih otrok s pripravo na vključitev v osnovno šolo, osnovnošolskega izobraževanja ter vzgo-
je in izobraževanja otrok z motnjami vedenja in osebnosti, na podlagi programov, ki jih določi minister za šolstvo in šport. Občina Veržej si je vsa ta leta prizadevala, da se pristopi k razdružitvi premoženja soustanoviteljev VIZ Veržej in se obenem zagotovi premoženje za delovanje pravnega naslednika - javnega
zavoda Osnovna šola Ver-žej. Ministrstvo za šolstvo in šport je precej časa odlašalo s pripravo potrebnih aktov, po zadnjem obisku ministra Milana Zvera konec novembra lansko leto pa so le pristopili k pripravi predloga tripar-titne pogodbe o razdelitvi premoženja in sklepa o ustanovitvi javnega vzgojno-izob-
Osnovna šola Veržej bo končno pričela delovati kot samostojni javni zavod.
Foto: Miha Soštarič
raževalnega zavoda, ki se bo potem, ko ga bo podpisal minister Zver, imenoval Osnovna šola Veržej. "Končno smo pred uresničitvijo projekta, za katerega smo porabili kar nekaj let. Sedaj bodo naši otroci po osnovnošolskem izobraževanju nadaljevali šolanje s štampiljko OŠ Veržej v spričevalu," je povedal župan občine Veržej Drago Legen. Doslej so namreč po koncu osnovnošolskega izobraževanja otroci v zaključnem spričevalu imeli štampiljko Vzgojno-izobraževalnega zavoda Veržej, čeprav niso bili vzgojno problematični. S podpisom pogodbe o razdružitvi premoženja ter potrjenim sklepom o ustanovitvi Osnovne šole Veržej bodo dokončno tudi lahko pristopili k adaptaciji obstoječih stavb in nakupu prepotrebne opreme. Ministrstvo za šolstvo in šport bo tako od podpisa ministra Zvera naprej v celoti prevzelo financiranje doma za vzgojo problematičnih otrok, občina Veržej bo skrbela za vrtce, v razmerju 50 : 50 pa si bosta ministrstvo in občina delila osnovno šolo, ki jo obiskujejo tako domači otroci kot tudi otroci iz omenjenega doma.
Miha Šoštarič
Od tod in tam
Ormož • Družina naj živi skupaj!
Osrednja prireditev ob materinskem dnevu je bila na ormoškem v nedeljo popoldne v domu kulture. Ta se je spet izkazal premajhen za vse, ki so si želeli ogledati nastop svojih otrok. Prireditev je potekala pod geslom Družina - trudimo se živeti skupaj! In takšna je bila tudi sporočilnost, družina mora držati skupaj v dobrih in slabih časih, praznik pa je primeren trenutek za zahvalo staršem, starim staršem in vsem, ki se trudijo držati ožjo in širšo družino skupaj. V pestrem programu so nastopili otroci iz skupinice Zajčkov Vrtca Ormož, učenci Osnovne šole Ormož in Glasbene šole Ormož, dijaki Gimnazije Ormož, Plesna skupina BBT, učenci iz Glasbenega studia Klavdija in Band Kick. Prireditev je organizirala Koalicija Slovenija, občinska odbora N.Si in SDS.
vki
Sv. Trojica • Ob materinskem dnevu
V nedeljo, 26. marca, so na podružnici Marije sedem žalosti pri pozni maši pripravili slavnostno akademijo v čast matere Božje in vseh mater. Mašo je daroval župnik p. Alojz Klemenčič, ki je z orglami spremljal tudi zborček in ljudsko petje. V bogatem programu so sodelovali veroukarji, Franči-škovi otroci, člani likovne delavnice in mladinska skupina Jonatan pod vodstvom p. Janeza Ferleža. V lepem programu je sodelovala tudi glasbena šola iz Ptuja s triom violin, učiteljico Andrejo ter učenkama Saro in Vido. Ob zaključku slavnostne akademije so otroci materam razdelili darila in cvet. Za darilca je poskrbela likovna delavnica z mladim voditeljem Damijanom. Delavnice se je udeležilo veliko število otrok, v pomoč pa sta priskočili tudi mami Suzana in Lidija. Praznično nedeljo so pričeli v cerkvi, se nato zadržali v prijetnem klepetu pred cerkvijo in jo v lepem vzdušju zaključili na svojih domovih pri skupnih družinskih kosilih, saj je družina še redko zbrana skupaj, ker so starši obremenjeni z delom, otroci pa z različnimi dejavnostmi.
Zdenka Golub
Sv. Tomaž • Nagelj za mami
Pri Svetem Tomažu so KD Fran Ksaver Meško, Krajevna skupnost in Prleški kvintet na čast mater pripravili bogat kulturni program s številnimi nastopajočimi: recitatorji, pevci in ansambli. Govornika župnik Stanko Matjašec in predsednik KS Mirko Cvetko sta poudarila pomen ženske nekoč in danes. V nadaljevanju so nastopili pevke Cerkvenega otroškega zbora, ki ga vodi dijakinja ormoške gimnazije Jasmina Dovnik, pevke Urška Belšak, Lana Drobec, Nuša, Meta Ivanuša in Ana Petrena, recitatorki Sandra Novak in Anja Majcen, prvič se je širšemu občinstvu predstavil harmonikar Danijel Kosi, po daljšem času pa smo na odru lahko uživali v petju Moškega kvarteta od Svetega Tomaža, ki ga vodi Stanko Pšak. Za nostalgični ton prireditve so poskrbele Ljudske pevke. Povabilu se je odzval tudi ansambel Zlati dečki, ki je presenetil z akapelapetjem. Z veselimi vižamipa so občinstvo razgreli člani Prleškega kvinteta (na fotografiji). Celotno prireditev je spremljala diaprojekcija mladega fotografa Marka Vihra. Glasbeniki so med koncertom vsem ženam in dekletom razdelili nageljčke. Po zaključku prireditve so organizatorji ob pomoči sponzorjev za gledalce in nastopajoče pripravili še manjšo pogostitev.
Z. Š.
Foto: vki
Foto: ZG
Ormož • Za ljudi v stiski
Osamljenost in nerazumevanje drugačnosti
V času potrošništva smo prepričani, da lahko kupimo vse. Vendar nakup zdravila še ne prinese zdravja in plačan seks ne ljubezni. Zato je vedno več ljudi osamljenih in telefoni za klic v stiski zvonijo nepretrgoma.
V Ormožu že nekaj let deluje društvo Čriček, ki združuje okrog 20 članov, ki so pripravljeni žrtvovati košček svojega prostega časa in sebe, da svetujejo ljudem v stiski, bolnim, psihično trpečim. Njihova glavna naloga je poslušanje. Skozi to so spoznali, da je najhujša stiska današnjega dne v Sloveniji osamljenost in nerazumevanje drugačnosti, pravi predsednik društva Jovica Popov. »Kakršnakoli drugačnost je hud problem, sosedje se izogibajo drugačnih, ti se potem rajši izognejo stikom s svetom, ki jih ne sprejema in postanejo vse bolj izolirani. Pogosto je njihov edini izhod klic na SOS telefon. Pogosto klicatelji aplicirajo svoje težave, ki jih ne znajo rešiti, na druge ljudi in niti ne vedo, da so v resnici sami takšni. Vedno pogosteje se zgodi, da kličejo starši, ki jih skrbi za njihove otroke, ki so v krempljih droge. Starši ne vedo, kako ukrepati, zato pogosto napačno ravnajo in problem je nato še večji.« Popov je prepričan, da obstaja velika potreba organizirati delavnice za starše, ne glede na to, ali so njihovi otroci zasvojeni ali ne, da bi znali prepoznati simptome zasvojenosti, da bi otrokom znali nameniti čas in poiskati potrebno voljo. »Danes pa velja bolj prepričanje, da je dovolj, če otrokom potisnemo v roke denar, da nam dajo mir in se lahko posvetimo karieri. Pri otrocih je pomembno ugotoviti, kako razmišljajo, pri tem je treba vedeti, da je pri zasvojencu razmišljanje drugačno od normalnega, tisto, kar je za njih logično, ni nujno tudi za ostali svet. Da te sprejmejo, pa moraš razmišljati kot oni, in šele ko si sprejet, lahko začneš ukrepati.«
Nihče nikogar ne posluša
Prostovoljci iz Ormoža de-žurajo na telefonski številki 08 02 23 vsako soboto, druge dneve v tednu pa prostovoljci iz drugih koncev Slovenije. »Večina klicateljev je zadovoljna že, da jih nekdo posluša. V vsakdanjem življenju so navajeni, da jih ne posluša nihče, ne prijatelji, ne družina. Ljudje nimajo časa za nikogar, kljub temu pa hočejo, da imajo drugi ljudje čas za njih. Torej: za vas nima časa, ampak pričakuje, da ga imate vi za njega. Včasih se mi zdijo ljudje kot berači. Pričakujejo, da jim daš kot kruh toplo besedo. Potrebujejo čustva, razumevanje, potrditev, da so enakovredni, da so ljudje.«
Jovica Popov, predsednik društva Čriček: »Ljudje so vedno bolj osamljeni in telefon je pogosto edini njihov pogovorni partner.«
Lani je Čriček sprejel za 13 milijonov tolarjev klicev in s tem za 3 milijone prekoračil sponzorirano brezplačno številko. Težava je v tem, ker večina ljudi kliče z mobilnih telefonov na stacionarni telefon in ti klici so dragi. Zato se bodo letos morali pri klicih vsakodnevnih klicateljev omejiti na 5 do 10 minut, da bodo lahko več časa namenili tistim, ki imajo zares tehtne probleme. Saj ne, da jih vsakodnevni klicatelji ne bi imeli, vendar ti kličejo kronično, vsak dan, da povedo, kaj počnejo, kaj kuhajo, kaj se jim je zgodilo, telefon v stiski je njihov edini pogovorni partner. Druga skupina pa so ljudje v kriznih situacijah in potrebujejo pogosto več pozornost. Popov pravi, da se je večkrat pogovarjal z ljudmi, ki so bili na tem, da naredijo samomor. »Takrat je treba dobro paziti, kaj govoriš, lahko pretehta ena ali druga stran. So primeri, ko ljudi dejansko pripelješ tako daleč, da se odločijo za življenje, in to je dober občutek. So pa takšni pogovori ekstremno težki. Človeka je treba najprej umiriti, da neha jokati ali vpiti in je sploh sposoben povedati, kaj se je zgodilo, kaj je njegov problem. V takšnih trenutkih mora biti prostovoljec izjemno skon-centriran in voditi situacijo. Treba se je uspešno pogajati, saj indirektno odločaš o tem, kaj se bo zgodilo, včasih o življenju ali smrti.«
Prostovoljci so nestrokov-
na pomoč, vendar pogosto edini, ki jim človek v stiski dovoli do sebe. Odnos, ki ga vzpostavita, je anonimen in ni zavezujoč. Prostovoljec lahko postane vsak, ki ima najmanj srednješolsko izobrazbo in uspešno opravi usposabljanje za tovrstno pomoč. Klicatelje pogosto poskušajo prepričati, da se oglasijo pri
kom, ki jim lahko strokovno pomaga ali pa jih napotijo na urade, ki so pristojni in zmožni rešiti njihove probleme ali lajšati težave. Prostovoljci so na telefonu dežurni po štiri ure in pravijo, da so potem, ko ljudje na njih preložijo svoja bremena, izžeti. Pomoč na SOS telefonih iščejo tako mladi kot tudi starejši, enako so zastopani moški in ženske. Klicatelji so iz vse Slovenije, povsod so prisotne težave in živijo ljudje v stiski. Pri delu je treba imeti mirne živce, saj je tudi histerično puber-tetnico, ki se ji ruši svet, ker jo je zapustil fant, treba vzeti skrajno resno, čeprav zdrava pamet govori, da to gotovo ni konec sveta. Včasih je treba imeti tudi bujno domišljijo, da človek na koncu pogovora začuti prijateljstvo in toplino. »Ko enkrat predreš lupino, je bistveno, da poveš ljudem, da so vredni, da štejejo, da so ljudje, da jim vrneš samozau-panje in samospoštovanje.«
Dela na takšnem telefonu na zmore in ne vzdrži vsak. Tudi Popov je priznal, da je že večkrat pomislil, da bi nehal, ker za trenutek ni več videl smisla. »Potem pa se ti spet zgodi en takšen primer, ko si zares koristen, ko nekomu pomagaš, potem pa nadaljuješ.« Prostovoljcev zato vedno primanjkuje, če imate občutek, da ste lahko svojim soljudem v oporo, da jim lahko kaj daste, vas pričakujejo v društvu Čriček.
vki
Ptuj • S Comeniusom v Torinu
Nove prijateljske vezi
Osnovna šola Mladika je že peto leto vključena v mednarodni projekt Comenius. Vanj so vključene šole iz devetih evropskih držav: Finske, Nemčije, Estonije, Poljske, Španije, Italije, Madžarske, Avstrije in Slovenije.
V okviru projekta poteka vsako leto mednarodni razred - internacional classroom, ki je bil letos izpeljan v italijanskem mestu Torino od 5. do 12. marca na osnovni šoli Michelle Lessona. Mednarodnega razreda se je udeležilo 5 učencev iz vsake države v spremstvu učiteljev. Vsaka država se je v Torinu predstavila kot šola in mesto, iz katerega prihaja. Ptuj in Slovenijo so promovirali učenci tretjega, četrtega in petega razreda OŠ Mladika: Ela Peklar, Luka Vaupotič, Domen Lisjak, Ivana Djakovič in Aljaž Vaupotič v spremstvu učiteljice Melite Vidovič in Silve Forštnarič.
Cel teden so potekale na šoli in izven nje najrazličnejše
aktivnosti: glasbene, likovne in športne delavnice; ogled kulturno-zgodovinskih znamenitosti mesta Torina in okolice. V okviru aktivnosti so učenci pokazali svoje znanje tujega jezika, kreativnost, ustvarjalnost ter inovativnost skozi izbrane metode dela v t. i. učenju v krogu (Learning circle). Dejavnosti, ki so jih učenci izvajali na srečanju, so zajemale predvsem spodbujanje učencev h komunikaciji, vzpostavljanje novih prijateljskih vezi, spoznavanje kultur drugih evropskih držav, večjo samostojnost ter osebnostno rast.
Doživeli smo naporen, a nepozaben teden!
Melita Vidovič, Silva Forštnarič
Od tod in tam
Hajdoše • Občni zbor KD Valentina Žumra
Foto: Črtomir Goznik
10. marca so se na občnem zboru v prostorih gasilskega društva Hajdoše sestali člani KD Valentina Žumra Hajdoše. Društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1999, je zelo dejavno. Članov s plačano članarino je 63, so med drugim ugotovili na občnem zboru. Med najbolj aktivnimi člani so pevke Gmajnarice, ki so pred kratkim posnele svoj drugi CD in kaseto, svoj drugi CD in kaseto so posneli tudi Štajerski frajtonar-ji. Gmajnarice so lani imele okrog 30 nastopov, fraj-tonarji 23. Osrednja društvena prireditev je Štajerska frajtonarica, ki je že tradiconalna in ena od prireditev, s katero se društvo vsako leto vključuje v občinsko praznovanje, je na kratko povzel delo društva med enim in drugim občnim zborom predsednik društva Valentina Žumra Alfonz Strnad (na fotografiji). Prvič so jo izvedli oktobra leta 2000. Tudi za letos načrtujejo bogato kulturno dogajanje, januarski koncert na ptujskem gradu, ki je že tradicionalen, so tudi letos uspešno izvedli. Gmajnarice bodo svoj drugi CD in kaseto javno predstavile maja, junija bodo novi CD in kaseto predstavili Štajerski frajtonarji. Svoje člane bodo tako kot doslej tudi letos popeljali na izlet. Med letom pa se bodo zvrstili številni nastopi članov oziroma sekcij na najrazličnejših prireditvah. Z ubranimi glasbenimi in pevskimi nastopi bodo razveseljevali vse, ki sta jim pri srcu domača pesem in glasba.
MG
Gorišnica • Koncert v spomin Ivanu Petku
Kulturno društvo Mala vas je marca organiziralo koncert ljudskih pesmi in glasbe v spomin svojemu preminulemu članu Ivanu Petku. Povabilu na že tradicionalno prireditev so se odzvale številne skupine, ki so obiskovalcem pripravile prijeten nedeljski popoldan. Med nastopajočimi so bili: ljudske pevke Pušeljc iz Mozirja, ljudski pevci iz Pragerskega, pevci vasi KD Mala vas, trio Vetrnica Mala vas, pevke upokojenke DPD Svoboda Ptuj, mešani pevski zbor iz Velike Nedelje, gorički Lajkoši, varaždinski tamburaši, ljudski pevci in godci »Porini pa počini« z Miklavža pri Ormožu, seveda pa tudi tokrat ni manjkal vnuk Ivana Petka Nejc Vajda, kije zaigral na violino.
SM
Ljutomer • Ta konec tedna dva sejma
V	prleški prestolnici, ki ima bogato zgodovino prirejanja sejmov, bosta ta konec tedna dva sejma. Zeleni Ljutomera bodo to soboto, 1. aprila, med 7. in 12. uro na Glavnem trgu v Ljutomeru pripravili tradicionalni sejem sadik, na katerem bodo priznani drevesničarji ob strokovnem svetovanju ponudili sadno drevje po znižanih cenah, vsako leto pa naprodaj sadike ponudijo tudi številni Ljutomerčani in okoličani.
V	organizaciji Prleškega društva za ohranjanje tehnične kulturne dediščine Johann Janez Puch iz Ljutomera pa se bo to nedeljo od 8. ure naprej odvijal na parkirišču pred društvenimi prostori na Prešernovi 25 v Ljutomeru prvi sejem rabljene opreme. Za vse udeležence so pripravili brezplačni prostor, poleg rabljenih delov za stare avtomobile in motorna kolesa pa bo mogoče kupiti, prodati ali zamenjati tudi dele, predmete in opremo, kije ljudje več ne potrebujejo.
MŠ
Foto: vki
Foto: SM
Rokomet
Ptujčanke končale na 8. mestu
Stran 16
Atletika
Krušič tretji v metu diska in suvanju krogle Stran 16
Kickboks
Ptujčanom in Ormoža-nom 5 prvih mest
Stran 17
Strelstvo
Najboljša na vrhu tudi tokrat
Stran 17
Boks
Lepo je navijati za Dejana Zavca
Stran 20
Sandi Mertelj
»Priložnost bomo seveda z veseljem izkoristili« Stran 19
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
Piše: Jože Mohorič
Lahko Drava zadrži ta nivo igre?
Vsi, ki kot navijači ali novinarji spremljamo nogometaše Drave, smo s precejšnjo mero strahu pričakovali srečanje Drava - Domžale; igre ptujske ekipe v zadnjih dveh krogih niso vlivale zaupanja. Toda zgodilo se je po starem pregovoru, da po dežju posije sonce in Ptujčani so bili po prikazanem bližje celotnemu izkupičku kot gostje točki, čeprav so jo v sodnikovem podaljšku uspeli osvojiti. Sedaj je bistveno vprašanje, ali lahko Drava v takšnem ritmu nadaljuje. Naslednji nasprotnik bo v soboto celjski Publikum, z njimi pa je Drava doslej tradicionalno prikazala dobro igro.
Gorica je tudi s pomočjo Drave tako ušla Domžalčanom za 3 točke, spet pa je v polno zadelMiran Burgič. Ponavlja se tudi staro pravilo, da vijolice cvetijo spomladi; Mariborčani so dosegli že tretjo spomladansko zmago (Drava, Primorje, Bela krajina). Kljub skromni igralski zasedbi, uspeva trenerju Durišiču iz te ekipe večkrat potegniti maksimum. Rudar preseneča še naprej, tokrat je prvi uspel odščipniti točki prerojeni ekipi Kopra. To je dokaz več, da z Velenjčani spomladi ni šale in samo maksimalni pristop brez podcenjevanja lahko privede do uspeha. Nekdanji reprezentant Zoran Pavlovič uspešno poveljuje mladim nogometašem Rudarja, v ekipi Kopra pa še vedno zelo uspešno nastopata njegova kolega iz reprezentance Mladen Rudonja in Amir Karič. Še en dokaz več, da nogometašev ne smemo deliti na mlade in stare, ampak na dobre in slabe. Še en slovenski reprezentant se je uspešno vrnil na igrišča po dolgotrajni in težki poškodbi - Fabijan Cipot. S svojo prisotnostjo je uspel prekiniti negativno rezultatsko serijo Prekmurcev; z doseženim zadetkom pa je dokazal, da je poškodba že preteklost. Takšne osvežitve so dobrodošle za vsako ekipo, zato v vrstah Drave nestrpno pričakujemo vrnitev Aljaža Zajca in Aleša Čeha (slednji je v sredo že igral 10 minut).
tednik
iPodulajk i
na wáounm ii
RADIOPTUJ
Mo-a/Uetcc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
liga a.	)
1. SNL
REZULTATI 22. KROGA: Drava - Domžale 1:1 (0:0), Bela krajina - Maribor
Pivovarna Laško 0:1 (0:0), Nafta -		Primorje 2:0 (0:0),. HIT Gorica - CMC Publi-				
kum 2:0 (0:0), Rudar Velenje ■	- Koper 2:2 (0:1)					
1. HIT GORICA	22	13	6	3	47:18	45
2. DOMŽALE	22	11	9	2	49:19	42
3. MARIBOR PIVO. LAŠKO	22	10	5	7	30:22	35
4. NAFTA	22	10	2	10	30:29	32
5. KOPER	22	9	4	9	29:31	31
6. PRIMORJE	22	9	3	10	32:31	30
7. CMC PUBLIKUM	22	9	3	10	25:31	30
8. DRAVA	22	8	4	10	23:32	28
9. BELA KRAJINA	22	5	7	10	18:36	22
10. RUDAR VELENJE	22	2	5	15	16:50	11
LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV
17 zadetkov: Miran Burgič (Gorica); 14 zadetkov: Ermin Rakovič (Domžale): 12 zadetkov: Valter Birsa (Gorica); 11 zadetkov: Dražen Žeželj (Primorje); 10 zadetkov: Jože Benko (Nafta), Viktor Trenevski (Drava). STRELCI ZA DRAVO: 10 zadetkov: Viktor Trenevski (Drava); 4 zadetke: Gennaro Chietti; 2 zadetka: Matej Miljatovič, Jaka Štromajer; 1 zadetek: Vladimir Sladojevič, Robert Težački, Rok Kronaveter, Aleš Čeh (vsi Drava).
Rozman in Veselic proti Ukrajini
Nogometna prvenstva v vseh ligah potekajo s polno paro, tudi reprezentančne selekcije imajo natrpan spored priprav in tekem. Tako se morata v nedeljo po odigranih ligaških tekmah selektorju reprezentance U-19 javiti dva mlada nogometaša Aluminija, in sicer vratar Matjaž Rozman in napadalec Uroš Veselič, ki bosta v kadru slovenske reprezentance U-19 za ponedeljkovo in sredino prijateljsko srečanje z reprezentanco Ukrajine. Srečanji naj bi bili odigrani v Sežani.
Danilo Klajnšek
Nogomet • 1. SNL - Simobil Vodafone - 22. krog
Sodnik odnesel dve točki Dravi
Drava - Domžale 1:1 (0:0)
STRELCA: 1:0 Trenevski (57.), 1:1 Matič (90.)
DRAVA: Dabanovič, Berko, Lunder, Šterbal, Emeršič, Go-rinšek, Tisnikar, Kronaveter (od 80. Čeh), Trenevski, Štromajer (od 30. Kelenc), Chietti (od 60. Prejac). Trener: Milko Đurovski.
Sreča je v sredo obrnila hrbet nogometašem Drave, saj so pokazali najboljšo igro v spomladanskem delu prvenstva, vendar tudi to ni bilo dovolj, da bi premagali Domžale. Pri točki gostujoče ekipe je imel prste vmes tudi sodnik Peter Šart, saj ni dosodil očitne najstrožje kazni domačinom, hkrati pa je spregledal nameren ter izredno grob prekršek Iliča za drugi rumeni karton, kar bi bila avtomatska izključitev za tega občasnega reprezentanta.
Pristop in borbenost domače ekipe je bila tokrat na zavidljivi ravni in željo po zmagi so kazali vseh devetdeset minut. V začetnem delu so sicer Domžalčani kontrolirali potek igre, vendar je aktivni Tisnikar kar nekajkrat lepo prodrl po levem boku. Tekla je 20. minuta, ko je Tisnikar prodrl v kazenski prostor, njegov pred-ložek pa je zadel Kavtičnika v roko, vendar je očitno igranje z roko sodnik Šart spregledal. Ta sporna situacija je dala domačim še dodatnega poleta,
Foto: Črtomir Goznik
Sebastjan Berko (Drava, beli dres) in Zlatan Ljubijankič (Domžale) v boju za žogo
vendar poizkusi Trenevskega in Chiettija niso bili natančni. V polju je domača ekipa dobro pokrivala goste in igrala zelo disciplinirano. Gostje so imeli edino pravo priložnost malo pred iztekom polčasa. V 41. minuti se je sam pred vratarjem Dabanovičem znašel Karape-trovič, a je njegov diagonalen strel končal v vratnici.
V drugem polčasu je Drava igrala še ofenzivneje in Domžale so bile v podrejenem položaju. Mladi Kelenc je bil najaktivnejši igralec drugih 45 minut in je tudi prisilil vratarja Nemca v veliko napako v
57. minuti. Vratar je nespretno izbil žogo v polje direktno do Trenevskega, ki je še enkrat dokazal svoje velemojstrstvo, ko je z razdalje 35 metrov z izjemnim strelom zadel prazna vrata. Takoj po zadetku so domači dobili krila in so nanizali nekaj lepih organiziranih napadov, saj so imeli tudi več prostora, potem ko so se Domžalčani bolj odprli. Pravo potezo je trener Đurovski naredil, ko je Kelencu dal priložnost v napadu, saj je ta nekaj minut po zadetku poskrbel za naslednje navdušenje na stadionu. Preigral je namreč
Foto: Črtomir Goznik
Andraž Kirm in De Souza (Domžale, rumeni dres) sta budno pazila na Viktorja Trenevskega, a je ta vseeno uspel premagati vratarja Dejana Nemca. Kdo iz ptujske ekipe se mu bo prvi pridružil pri doseganju zadetkov?
vso obrambo Domžal, vendar je njegov silovit strel z desne strani končal le v vratnici. Proti koncu so domačini prepustili pobudo gostom, sami pa so čakali na svoje priložnosti iz protinapadov. Domžalčani so zadnjih petnajst minut igrali celo s štirimi napadalci, a si izrazitejših priložnosti niso pripravili, saj so večinoma le preskakovali igro z dolgimi žogami, ki so jih dobro razčiščevali domači obrambni igralci. Proti koncu tekme se je napetost povečevala in tako je v sodnikovem podaljšku Nike-zič izsili prekršek. Iz približno dvajsetih metrov je Matič streljal po tleh in izid izenačil.
Gledano skozi vso tekmo je bila Drava boljši tekmec in Domžale se lahko zahvalijo za ugoden rezultat predvsem sodniku Šartu. Veseli pa dejstvo, da so Ptujčani igrali veliko bolje kot na prejšnjih srečanjih in da se v ekipo počasi vrača tudi Aleš Čeh, ki je dobil ob koncu tekme tudi svojo priložnost. Sedaj je pravi čas, da Drava samo še malo nadgradi igro, da se odpre napadalcem in nato bodo prav gotovo prišli tudi boljši rezultati.
Milko Đurovski (trener Drave): »Na tej tekmi smo dokazali, da znamo igrati nogomet. Z igro svoje ekipe sem zadovoljen. Nisem pa zadovoljen s sojenjem, ki je bilo katastrofalno. Sodnik Šart je očitno samo čakal, da bodo Domžalčani zadeli in bo lahko odpiskal konec tekme.«
David Breznik
Rokomet • 1. A SRL, 1. B SRL (m)
Ptujcanke končale na 8. mestu, bo Ormo-žanom uspel podvig proti Celjanom?
1. A SRL ŽENSKE
REZULTATI 20. KROGA: Celeia Žalec - Mercator Tenzor Ptuj 32:31 (14:15), Europrodukt Brežice - Inna Dolgun 22:26 (9:14), Loka kava KSI - Celjske mesnine 21:21 (12:11), Olimpija -Burja Škofije 44:17 (23:8), Polje Maks - Krim Mercator 21:37 (9:20), Kočevje Anubis - Izola 30:23 (12:7).
1.	KRIM MERCATOR 22 22 0 0 44
2.	INNA DOLGUN 22 16 2 4 34
3.	CELJSKE MESNINE 22 14 3 5 31
4.	OLIMPIJA	22 15 1 6 31
5.	CELEIA ŽALEC 22 13 0 9 26
6.	LOKA KAVA KSI 22 10 4 8 24
7.	KOČEVJE ANUBIS 22 11 1 10 23
8.	MERC. TENZOR PTUJ 22 9 2 11 20
9.	EURO. BREŽICE 22 6 2 14 14
10.	IZOLA	22 3 2 17 8
11.	POLJE MAKS 22 3 1 18 7
12.	BURJA ŠKOFIJE 22 1 0 21 2
Celeia Žalec - Mercator Tenzor Ptuj 32:31 (14:15)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Rajšič (20 obramb), Šijanec 1, Majcen, Prapotnik, Ciora 5 (2), Ramšak, Strmšek 6, Lazarev 1, Potočnjak 10, Brumen, Murko 3, Jaušovec, Kelenc, Raškovič, Derčar 4. Trener: Mišo Toplak.
Rokometašice Mercatorja Tenzorja iz Ptuja so s porazom v Žalcu proti ekipi Celeie zaključile tekmovanje v sezoni 2005/06 ter tako osvojile končno osmo mesto. Tudi na tokratnem gostovanju Ptuj-čanke niso imele sreče, igrale so dobro, se pošteno borile in prvi del igre tudi odločile v svojo korist.
Tudi v drugem polčasu ni bilo nič drugače. Strelsko je bila izjemno razpoložena Sanja Potočnjak, ki je iz igre dosegla deset zadetkov, odlično pa je branila tudi vratarka Darka Rajšič, ki je zbrala dvajset obramb. Vse skupaj pa je bilo premalo. Ptujske trgovke so osem minut pred koncem
Foto: Črtomir Goznik
Sanja Potočnjak (MT Ptuj) je v Žalcu dosegla iz Igre 10 zadetkov.
imele vodstvo 26:30 ter bile blizu zmage v Žalcu. Žal pa so naredile v samem zaključku preveč napak in možnost, da bi se z zmago poslovile od letošnjega, vsaj za njih neuspešnega prvenstva, je splavala po vodi.
Danilo Klajnšek
1. A SRL MOŠKI
Jutri v Ormožu gostuje ekipa Celja Pivovarne Laško, ki je v svoji bogati zgodovini postala 13-kratni državni, 11-kratni pokalni prvak Slovenije in enkrat evropski prvak (2004). Glede na rezultate drugega dela prvenstva bosta meče med seboj prekrižali po osvojenih točkah najuspešnejši ekipi tega dela. Celjani so zbrali enajst, Ormožani skupaj s Trimom deset točk. Zadnje predstave »jeruzalem-čkov« so na obraze resnih rokometnih zaljubljencev v Ormožu spet vrnile nasmeh in veselje do rokometa, tistim
največjim kritikom pa zaprle usta. Po zmagi v Novem mestu mi je eden izmed ormoških navijačev dejal: »Pravljice še ni konec. Ponosen sem na naše rokometaše, ki so jih že vsi odpisali. Spet jih je užitek gledati.« In v teh besedah navijača je vsa resnica. Vinarji spet igrajo enega lepših rokometov v Sloveniji in gledalci naše dežele lahko ob obisku Prapotniko-vega »letečega cirkusa« uživajo v igri. Tako je ob gostovanju Celja rokometni spektakel že zagotovljen. Glede na zanimanje pred samim srečanjem bo dvorana na Hardeku spet premajhna. Poleg rokometa-šev Jeruzalema in Celja bodo derbi 22. kroga oplemenitili še domači navijači in njihovi prijatelji Florijani iz Celja, ki v Ormož prihajajo z dvema avtobusoma. Da bo »noro« v Ormožu, da čutiti tudi datum - 1. april. In če še verjamete v čudeže, potem ste v soboto ob 19. uri vabljeni na Hardek.
1. B DRL
Krog v 1. B-ligi, ki je pred nami, bi lahko bil prelomnica za ekipi iz našega področja. Velika Nedelja gostuje v Sežani in bi z zmago bila korak pred uvrstitvijo v elitno rokometno druščino. Toda pozor: Mitol podobno kot Velika Nedelja potrebuje zmago. Ob zmagi Nedeljčanov bi le-ti pomagali k zagotovitvi obstanka tudi sosedom iz Gorišnice, ki bodo gostili premagljivo Izolo. Po nepotrebnem porazu v Cerkljah je samozavest roko-metašev Gorišnice spet nekoliko načeta, vendar ob pomoči publike in srčne borbenosti bo prišel tudi uspeh. Omeniti moramo še eno tekmo, ki bi znala skrojiti prvenstvo. V Krškem bo gostoval nepriljubljen rival iz Dobove. Ob zmagi Šerbca &com. je Velika Nedelja z zmago v Sežani 1. A-ligaš. Držimo pesti.
UK
Atletika • Zimsko DP v metih
KrušiC tretji v metu diska in suvanju krogle
Letošnja podaljšana zima je botrovala k zamiku zimskega državnega prvenstva v metih, tako da so se lahko najboljši slovenski metalci pomerili šele preteklo nedeljo v Brežicah. Kot je že običajno, se atleti v metalnih disciplinah (suvanje krogle, met diska, met kopja in met kladiva) srečajo na odprtem ob koncu zimske sezone, za razliko od tekačev in skakalcev, ki pozimi nastopajo v dvoranah. Atletski klub Keor Ptuj je na tekmovanju uspešno zastopal Matej Kru-šič, ki je v kategoriji mlajših mladincev osvojil dve bronasti kolajni.
V metu diska, težkega kilogram in pol, je z rezultatom 41,84 metra postavil tudi osebni rekord, kar je zelo obetavno za začetek sezone. Pri tem je potrebno spomniti, da letošnja zima z dolgotrajno snežno odejo ni omogočala optimalne priprave na prostem, zato se je
Matej Krušič, AK Keor Ptuj
Krušič večinoma pripravljal v dvorani. Podobno velja tudi za suvanje krogle, ki jo je v Brežicah sunil 14,22 metra, le nekaj centimetrov manj od najboljšega osebnega dosežka. Kot zanimivost dodajmo, da državni rekord v tej disciplini in starostni kategoriji še vedno drži Ptujčan Dejan Dokl z 18,55 metra. Krušič trenira pod strokovnim vodstvom Goraz-da Rajherja, v poletni sezoni ima cilj, da se v metu diska približa 44-metrski znamki, v suvanju krogle pa želi preseči 15 metrov.
Teden dni pred tem je Maribor gostil državno prvenstvo v krosu, med Ptujčani se je najbolje odrezal Rok Panikvar, ki je med mladinci na 6000 metrov dolgi progi zasedel deveto mesto. Pri puncah sta nastopili tudi Sabina Rajh in Špela Zorli.
UE
Rokomet • Ines Cerne - Mlač
»
Pričakovali smo več
«
V 1. slovenski ženski rokometni ligi bo peterica moštev nadaljevala prvenstvo, in sicer v končnici za naslov prvaka, oziroma za eno finalno mesto, kjer bodo merile moči z ekipo evropskega Krima Mercatorja, ter za vstopnice evropskih pokalov. Vsa preostala moštva pa bodo enostavno šla na dopust. Komu služi takšno prvenstvo, če dobro vemo, da tudi igralke v preostalih klubih niso vse amaterke, pogodbe pa so letne. Toda vsemu temu navkljub je za nas najbolj pomembno to, kaj se je in se bo dogajalo z rokometašicami ŽRK Merca-tor Tenzor Ptuj.
K pogovoru smo povabili novo športno direktorico kluba Ines Černe - Mlač. To je ob Marti Bon, nekdanji slovenski ženski selektorki, drugo žensko ime na tako visokem položaju. Že samo imenovanje pomeni, da so v ptujskem ženskem rokometnem klubu še bolj zavihali rokave. »Nakopičenih je veliko stvari, vendar jih bomo v kratkem razrešili. Igralke so po sredinem srečanju na počitnicah, uprava kluba in jaz pa se bomo orientirali na nove pridobitve, ki bodo ustrezale koncepciji in zahtevam trenerja Miša Toplaka. Za nas je bila ta sezona neuspešna, saj je bil cilj uvrstitev v končnico. Nič drugega nam ne preostane, kot da pozabimo to sezono in se maksimalno pripravimo na naslednjo.«
Ekipa je pred prvenstvom dobila nekaj okrepitev, a je kljub temu manjkalo nekaj pomembnih stvari, igra nikakor ni stekla, kot bi si želeli. »O minuli sezoni bomo opravili analizo s trenerji, strinjala pa bi se z vašo oceno. Od nekaterih igralk se je pričakovalo več, vendar bi po tridesetih letih spremljanja rokometa dejala, da smo lahko opazili predvsem pomanjkanje srčnosti v igri. Vse je bilo preveč lagodno, zato sem sedaj jaz tukaj, da skupaj to popravimo. V ta klub je vloženih veliko sredstev in dela, vse skupaj se mora odražati na igrišču. Zdi se, da v ekipi ni prave povezanosti in dogovarjanja. Ko se tekme
Foto: Črtomir Goznik
Ines Cerne - Mlač, nova športna direktorica ŽRK MT Ptuj
lomijo, potem pride do izraza srčnost, pristop, motivacija, ki so nas prevečkrat odnesli.«
V klubu je veliko deklet, ki prizadevno vadijo. Zaradi prevelikega števila predvsem mladih igralk je bila ustanovljena in v tekmovanje vključena druga ekipa. »Moram reči, da imamo mini rokomet dobro pokrit, saj delamo po šolah, nato pa se bo iz teh igralk naredila selekcija, ki bo vadila v klubu. V drugi ekipi vidim nekaj talentiranih igralk, ki bi že morale vaditi s prvo ekipo. Ni vse krivda strokovnih delavcev, ampak tudi igralk, ki to jemljejo po liniji najmanjšega odpora,« je dejala Ines.
O Krimu, ki praktično kroji usodo in vrstni red v 1. ligi, in o tujkah v slovenskem ženskem rokometu pa je Ines dejala naslednje: »Vsi vemo, da se vse odloča v Ljubljani. Če bi v klubih več priložnosti dobile mlade slovenske rokometaši-ce, potem ne bi bilo potrebnih toliko tujk v slovenskem rokometu, tudi v reprezentanci. Mladim moraš dati priložnost, sicer lahko hitro pride do krize. Najbolj pomembno za nas pa je, da v našem domačem klubu dobro zastavimo delo, v kar ne dvomim, in da s kombinacijo naših igralk in primernih okrepitev najdemo pravo formulo uspeha. Ljudje na Ptuju imajo radi rokomet in potrudili se bomo, da bo tako tudi v prihodnje.«
Danilo Klajnšek
Rokomet • 1. B SRL, 2. SRL
1. B SRL ŽENSKE
Ptuj - Škofja Loka 23:25 (12:12)
PTUJ: Žvegla, Leben, Cizerl 5, Sok 5, Zorli 6, Štemerger
1,	Manuela Ozmec 2, Manja Ozmec 1, Gregorec, Notes-berg, Senjor, Verbančič. Trener: Milan Baklan.
Mlade ptujske rokometaši-ce so proti Škofji Loki zamudile priložnost za prvo zmago v tem prvenstvu. Rezultat je bil nazadnje izenačen pri 16:16, nato pa so gostje iz Škofje Loke izkoristile nekaj napak Ptujčank v napadu in si priigrale zmago.
Danilo Klajnšek
2.	SRL VZHOD MOŠKI
REZULTATI 5. KROGA: Grča Kočevje - Drava Ptuj 30:20, Radovljica
-	Aleš Praznik 29:22, Mark Olimpija
-	Arcont Radgona 27:32. V tem krogu je bila prosta ekipa Chio Kranj.
1.	GRČA KOČEVJE	3	3	0	0	16
2.	CHIO KRANJ	2	2	0	0	11
3.	RADOVLJICA	4	3	1	0	9
4.	MARK OLIMPIJA	5	2	0	3	9
5.	ARCONT RADGONA 5	2	1	2	8
6.	ALEŠ PRAZNIK	5	1	0	4	8
7.	DRAVA PTUJ	4	0	0	4	3
Grča Kočevje - Drava Ptuj 30:20 (16:10)
DRAVA PTUJ: Belšak 4, Pre-dikaka 2, M. Bračič 7, Štager 6, Oprešnik 1, Skaza, Štumber-ger, Kotar, G. Bračič. Trener: Miran Muhič.
V prvih petnajstih minutah so domači rokometaši prišli do prednosti sedmih zadetkov (8:1) in praktično je takrat padla odločitev o zmagovalcu, saj so Ptujčani imeli premalo igralcev, da bi lahko vzdržali visoki ritem domače ekipe. V drugem polčasu so domačini samo še povečali svojo prednost.
Danilo Klajnšek
Odbojka • 1. DOL (ž), polfinale končnice
Malo možnosti za finale
TPV Novo mesto -Benedikt 3:0 (16, 15, 7)
BENEDIKT: Bernjak, Rajšp, J. Borko, T. Borko, Fekonja, Vr-bančič, Kutsay, Klasinc, Jureš, Hauptman, Veit.
V prvi polfinalni tekmi končnice državnega prven-
stva so odbojkarice Benedikta doživele pričakovan poraz proti favorizirani ekipi iz Novega mesta. V neizenačeni tekmi so gostiteljice potrebovale manj kot uro ter opravile polovico dela za uvrstitev v finale. Benedičanke so bile v vseh elementih odbojkarske igre nadigrane, nekatere varovanke Dušana Jesenka pa
so tokrat zaigrale povsem pod svojimi sposobnostmi. Druga tekma bo odigrana jutri, v soboto, s pričetkom ob 19. uri v Benediktu, glede na prikazano na prvi tekmi pa so Novo-meščanke favoritinje in bi si z zmago že priigrale nastop v velikem finalu.
MŠ
Jutri še sklepno dejanje
Ptujske odbojkarice, ki so si v drugem delu nadele ime Pomaranča bar, nadaljujejo izvrstne predstave in zmagoviti niz. Minulo soboto so v zadnjem dvoboju sezone pred svojimi gledalci brez težav premagale Kočevje, njihova nepremagljivost pa traja že od 22. oktobra, ko so z 2:3 klonile v Zrečah proti Cometu. To je bil dvoboj tretjega kroga, od takrat naprej pa Ptujčanke ne poznajo poraza. V zadnjem dvoboju tega dolgega prvenstva čaka ptujsko ekipo jutri še gostovanje v Kamniku. Lepo bi bilo sezono skleniti še z eno zmago, kljub temu da odboj-
karice kamniškega Brolinea potrebujejo zmago, saj so še vedno v igri za končno drugo mesto. Tekma se bo pričela ob 17.30, takoj po dvoboju pa se bodo pričele nove skrbi, predvsem za vodstvo novega prvoligaša s Ptuja. Potrebno bo zagotoviti denar in dokaj kvalitetno ekipo še okrepiti, saj verjetno nima smisla plesati v prvoligaški konkurenci le eno sezono.
V derbiju 21., predzadnjega kroga v drugi ligi za odbojkar-je je Svit v Slovenski Bistrici brez težav premagal Brezovico ter bo prvenstvo končal na tretjem mestu. Znova je namreč zmagal tudi Logatec,
ki ima tako še naprej tri točke prednosti pred Bistričani, vendar je bil v obeh medsebojnih dvobojih boljši od Svita. Logatec bo tako poleg prvaka v drugi ligi Triglava naslednjo sezono nastopal v prvi ligi, Bistričani pa lahko le upajo, da bo Odbojkarska zveza Slovenije spremenila tekmovalni sistem in se bodo kot tretji uvrstili v prvoligaško konkurenco. Res škoda, da so si v prvem delu sezone od-bojkarji Svita privoščili toliko spodrsljajev, saj bi se drugače že po eni sezoni igranja med drugoligaši vrnili med najboljše slovenske ekipe. V zadnjem krogu bo Svit jutri, v soboto, ob 19. uri pričel tekmo v Žirovnici.
Miha Šoštarič
Kikboks • Državno prvenstvo v Novi Gorici
Ptujcanom in Ormožanom skupaj 5 prvih mest
v nedeljo je v Novi Gorici potekal 1. turnir državnega prvenstva v kikboksu v disciplini semi kontakt za vse starostne kategorije. V športni dvorani v Izoli se je zbralo več kot 100 tekmovalcev iz 16 slovenskih klubov, med njimi tudi tekmovalci Kluba borilnih veščin Ptuj in Ormož. Tekmovalci iz Ptuja in Ormoža so odlično nastopali, saj so Ptuj-čani osvojili dve prvi mesti, štiri druga mesta in pet tretjih mest. Ormožani pa so osvojili tri prva mesta, dve drugi mesti in eno tretje mesto.
Ekipa KBV iz Ptuja je nastopila zelo pomlajena, saj so nekateri tekmovalci končali aktivno športno pot. Prav tako ekipa iz Ormoža temelji predvsem na mladih in posledično temu lahko pričakujemo na Ptuju in v Ormožu v naslednjih letih spet kvalitetne ali vrhunske rezultate med člani. Vztrajno in načrtno delo z vsemi selekcijami pa se obrestuje, saj mladi tekmovalci nadalju-
Ekipa Ptuja
Foto: Franc Slodnjak
jejo kontinuiteto uspehov in so v Novi Gorici odlično nastopali.
Rezultati:
Ptuj:
1. Adriana Korez, mladinke do 55 kg
1.	Sabina Kolednik, članice do 55 kg
2.	Gašper Mlakar, dečki do 135 cm 2. Tilen Abraham, dečki do 145 cm 2. Filip Janžekovič, mladinci do 48 kg 2. Izidor Janžekovič, mladinci do 71 kg
Ekipa Ormoža
Foto: Franc Slodnjak
3. Gregor Avguštin, dečki do 155 cm 3. Bernard Veršič, mladinci do 56 kg 3. Boštjan Zelko, mladinci do 56 kg 3. Matic Raušl Bedenik, mladinci do 63 kg
3. Denis Šamprl, člani do 57 kg Ormož:
1. Nuša Štefančič, deklice -145 cm 1. Dejan Govedič, dečki +165 cm
1.	Matjaž Kaluža, člani -57 kg
2.	Sonja Vuletič, članica -55 kg
2.	Florjan Kuharič, mladinci -63 kg
3.	Jaka Štefančič, mladinci -71 kg Ekipo Ptuja so na tekmovanju vodila trenerja Dušan Pavlica in Vladimir Sitar, pomagal pa je tudi Aleksander Kolednik, ki ni nastopal zaradi poškodbe. Ormožane pa sta vodila Milan in Danilo Ko-rotaj. Na tekmovanju so sodili tudi sodniki Tončka Kaluža iz Ormoža ter Franc Slodnjak in Edvard Štegar iz Ptuja.
Naslednje tekmovanje za državno prvenstvo bo 1. aprila v Kranju, kjer bo potekal 1. turnir državnega prvenstva v light kontaktu.
Franc Slodnjak
Strelstvo • Mednarodna First liga
Najboljša na vrhu tudi tokrat
V	nedeljo, 19. marca, je pri hrvaškem organizatorju, SD Alzas iz Čakovca, potekal še zadnji, šesti turnir mednarodne First lige, kjer je že tretjič letos slavil juršinski mladinec Simon Simonič, ki je dosegel 574 krogov in premagal svojega največjega konkurenta Aleksandra Ciglariča, ŠSK Coal Petišovci, s 571 krogi na 2. mestu in njegovega klubskega kolega Mirana Miholiča na 3. mestu. Juršin-ski strelci Rok Pučko, Mirko Moleh in Dušan Kranjc so dosegli 558, 555 ter 537 krogov ter osvojili 8., 9. in 18. mesto. Nastopila sta še strelca SD Jože Kerenčič iz Miklavža pri Ormožu, Peter Kaučič in Bojan Mir, ki sta dosegla 517 in 505 krogov ter osvojila 21. in 24. mesto.
V	ekipnem seštevku so v šestem krogu slavili strelci ŠSK Coal Petišovci s 1695 krogi pred SD Juršinci s 1687 krogi na 2. mestu in domačini SD Alzas iz Čakovca s 1650 kro-
Foto: Simeon Gonc
Simon Simonič, SD Juršinci
gi na 3. mestu.
V skupnem seštevku posameznikov je skupno zmago slavil Aleksander Ciglarič, ki je dosegel 2877 krogov, kar pomeni v povprečju neverjetnih 575,4 kroga na turnir! Na drugem mestu je z majhnim zaostankom 11 krogov pristal Simon Simonič, ki je v
povprečju dosegal 573,2 kroga na turnir, pred Madžarom Ferencem Nemethom, članom PLE Zalaegerszeg I, ki je dosegel 2833 krogov oziroma v povprečju 566,6 kroga na turnir. Mlajši mladinec Rok Pučko je osvojil odlično 9. mesto s povprečnim rezultatom 557,2 kroga na turnir, Mirko Moleh je zasedel 12. mesto s povprečnimi 554 krogi na turnir, 22. mesto Peter Kaučič s povprečnimi 514 krogi na turnir in 25. mesto Bojan Mir s povprečnimi 506,8 kroga na turnir.
V skupnem seštevku ekip so na zmagovalnem odru stale iste ekipe kot v šestem krogu, kar pomeni, da so slavili Pre-kmurci z 58 točkami pred Juršinčani s 54 točkami na 2. mestu in Hrvati s 40 točkami na 3. mestu. Strelci iz Miklavža pri Ormožu so dosegli 18 točk in v svoji krstni sezoni mednarodne First lige tekmovanje zaključili na 7. mestu.
Simeon Gonc
Šolski šport, šport mladih
Področno tekmovanje v košarki za mlajše dečke in deklice
Osnovna šola Poljčane je 22. marca organizirala in izvedla področno tekmovanje v košarki za mlajše dečke in mlajše deklice. Pri mlajših dečkih so sodelovale ekipe OŠ Poljčane, OŠ dr. Franja Žgeča Dornava in OŠ Majšperk, pri mlajših deklicah pa ekipi OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica in OŠ Ljudski vrt Ptuj. Skupaj je sodelovalo 36 dečkov in 24 deklic. Ekipe je vodilo 5 športnih pedagogov, kot zapisnikarji, merilci časov in vodenje semaforja pa so pomagali štirje učenci.
Rezultati: mlajši dečki: OŠ Poljčane - OŠ dr. Franja Žgeča Dornava 19:36, OŠ dr. Franja Žgeča Dornava - OŠ Majšperk 20:21, OŠ Majšperk - OŠ Poljčane 29:21.
Vrstni red: 1. OŠ Majšperk, 2. OŠ dr. Franja Žgeča Dornava, 3. OŠ Poljčane.
V	nadaljnje tekmovanje se uvrstita prvouvrščeni ekipi.
Mlajše deklice: OŠ Ljudski vrt - OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica 11:9.
Obe ekipi se uvrstita v nadaljnje tekmovanje.
Miran Voglar, vodja tekmovanja
Osnovnošolci Ormoža v finalu
V	telovadnici OŠ Ormož na Hardeku je potekal polfinalni rokometni turnir za starejše fante, kjer so poleg gostiteljev nastopali še OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici, OŠ Šmartno pri Litiji in OŠ N. H. Rajka Dol pri Hrastniku. Največ so s tremi zmagami pokazali Ormožani, ki bodo s trenerjem Sašom Prapotni-kom v finalu poskušali osvojiti eno od odličij. V finale so se uvrstili še osnovnošolci iz
Košarkarji OŠ Majšperk
Ajdovščine, Slovenj Gradca in Škofje Loke. Na polfinalnem turnirju je bil Ormožan Rok Klemenčič proglašen za najboljšega igralca.
Rad igram nogomet
Ormožani drugi v državi
Slovenske Konjice so gostile v sodelovanju z NZS in Zavodom za šport RS finalni turnir Rad igram nogomet v starostni kategoriji U-8. V zelo vzorno pripravljeni prireditvi so sodelovale naslednje ekipe: OŠ Zalog Ljubljana, NK Rudar Velenje, NK Jadran Dekani in NK Ormož. Mladi Ormožani so po odličnih predstavah klonili šele v velikem finalu, kjer so morali priznati premoč velenjskim knapom, ki so zasluženo osvojili naslov držav-
nih prvakov. Naslov državnih podprvakov so za Ormožane osvojili: Rene Plavec, Miha Kolmančič, Domen Školiber, Aleks Vizjak, Klemen Zlatnik, Matjaž Pleh, Marko Kralj, Jan Vočanec, Tilen Kosi, Uroš Tušek, Dani Graber trener Smiljan Cener in pomočnik trenerja Jani Špur.
Rezultati A-ekip: Ormož A - Zalog A 7:1, Ormož A - Rudar Velenje A 5:5, Ormož A - Jadran Dekani A 6:1
finale A-ekip: Ormož A
-	Rudar Velenje A 2:8 Rezultati B-ekip: Ormož B
-	Zalog B 1:3, Ormož B - Rudar Velenje B 2:6, Ormož B
-	Jadran Dekani B 3:2
za tretje mesto B-ekip: Ormož B - Zalog B 7:4
Uroš Krstič
Foto: NK Ormož
NK Ormož U-8
Nogomet • Sandi Mertelj, trener NK Hajdina
Priložnost bomo seveda z veseljem Izkoristili
Trener članskega moštva NK Hajdina Sandi Mertel, sicer jesenskega prvaka v 1. ligi mNZ Ptuj, je strnil nekaj misli za naš časopis, hkrati pa je postregel tudi z marsikatero zanimivostjo.
Glede na to, da ste še relativno mladi za »trenerski poklic«, kako je sploh prišlo do odločitve o prenehanju aktivnega igranja?
»Odločitev o prenehanju aktivnega igranja nogometa vsekakor ni bila lahka, vendar pa je dejstvo, da je do te odločitve moralo priti. Vzrokov je bilo zagotovo več, od pomanjkanja dodatnega motiva v teh mojih letih, preko razočaranja glede nekaterih trenerskih metod, pa vse do nerazumljivega interesa nekaterih lokalnih nogometnih zanesenjakov. No, vsekakor pa sem imel to srečo, da sem lahko še naprej ostal v nogometu, kaj kmalu sem namreč prejel ponudbo s strani NK Hajdina za vodenje članskega moštva. Pobuda je bila izražena s strani dveh najpomembnejših ljudi v tem klubu (Branko Kokol, Leon Mesarič), ki pa sem jo po tehtnem razmisleku tudi sprejel.«
Kakšna je vaša ocena dosežkov NK Hajdina v jesenskem delu prvenstva?
»Prepričan sem, da je za nami zelo uspešna sezona, saj smo prepričljivo osvojili prvo me-
Kegljanje
Foto: CG
NK Hajdina, jesenski prvaki 1. lige MNZ Ptuj (Sandi Merteij je tretji z desne v srednji vrsti)
sto v 1. MNL Ptuj s kar precejšnjo prednostjo pred najbližjim zasledovalcem (8 točk). Posebej pa veseli dejstvo, da nam je uspelo zbrati kar 31 točk v 11 krogih, zabeležili smo torej kar 10 zmag in le en remi. V pokalnem tekmovanju smo prišli do četrtfinala, kjer smo, sicer prepričljivo, izgubili proti ekipi Aluminija, kar pa je bil tudi edini poraz v letošnjih tekmah (izgubili nismo namreč tudi nobene izmed šestih prijateljskih tekem). Zato je ta sezona zelo uspešna, ki pa jo bo seveda težko ponoviti še kdaj.«
Kaj pa igralski kader? A se je med zimskim prestop-
nim rokom kaj spremenil?
»Glede igralskega kadra ni popolnoma nič novega, vsi igralci so ostali, na drugi strani pa tudi ni bilo potrebe po iskanju dodatnih okrepitev. Trenutni medsebojni odnosi v ekipi so namreč na visokem nivoju, zato tudi ni priporočljivo, da bi se v igralskem kadru zgodile kakšne spremembe. Bomo pa zagotovo v priprave članskega moštva vključili tri domače perspektivne mladince. Predvsem moramo biti realni in strpni, saj se lahko v nogometu stvari hitro menjajo. Vsekakor je naš cilj, da ohranimo ta trenutni nivo rezultatov,
Za napredovanje manjka le še točka
Predzadnji krog v 3. slovenski kegljaški ligi za moške -vzhodna skupina - je bil uspešen za ptujske kegljače. Dravaši so v izredno pomembni tekmi proti Lokomotivi prišli do zmage ter si na strežaj odprli pot do svojega končnega cilja - uvrstitve v 2. ligo. Po porazu v Ravnah na Koroškem proti direktnemu konkurentu za 1. mesto so imeli pred tem krogom samo točko prednosti. Na »pomoč« pa so jim priskočili sami Korošci, ki so doma osvojili le točko. Tako Ptujčanom za napredovanje v višji rang tekmovanje zadostuje samo točka iz Žalca.
Svojo vrednost pa so pokazale tudi kegljavke Drave, ki so brez večjih težav, kot ekspresni vlak, odpravile ekipo Komcela in tako nanizale tretjo zaporedno zmago.
2.SKLVZHOD ŽENSKE
REZULTATI 13. KROGA: Drava -Komcel 7:1, Miroteks III - Šoštanj 3:5, Impol - Nafta 6:2. V tem krogu je bila prosta ekipa Fužinarja.
1.	IMPOL	12 10	0 2	20
2.	ŠOŠTANJ	11 7	1 3	15
3.	FUŽINAR	11 6	0 5	12
4.	NAFTA	11 5	1 5	11
5.	DRAVA	11 4	0 7	8
6.	KOMCEL	11 3	0 8	6
7.	MIROTEKS III.	11 3	0 8	6
Nogomet • 1. SML, 1. SKL, U-14
1. SLOV. MLADINSKA LIGA
REZULTATI 18. KROGA: CMC Publikum - Aluminij 0:1, Koper - Britof 0:1, Svoboda - Factor 1:2, Mura 05 - Maribor 0:2, Bilje Primorje - Rudar Velenje 5:1, Triglav - Železničar 4:1, HIT Gorica - Domžale 4:1
1. TRIGLAV	18 14	1	3	46:17	43
2. MARIBOR	18 13	3	2	45:18	42
3. HIT GORICA	17 12	3	2	48:23	38
4. KOPER	18 11	2	5	47:30	35
5. BRITOF	18 11	1	6	41:34	34
6. CMC PUBLIKUM 18 10		2	6	47:26	32
7. ALUMINIJ	18 7	4	7	26:27	25
8. RUDAR (V)	18 7	1	10	29:47	22
9. FACTOR	18 6	3	9	29:37	21
10. ŽELEZNIČAR	17 5	4	8	18:25	19
11. SVOBODA	18 5	0	13	23:34	15
12. DOMŽALE	18 4	3	11	28:44	15
13. B. PRIMORJE	18 3	4	11	17:45	13
14. MURA 05	18 1	2	15	17:56	5
CMC Publikum -Aluminij 0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 Medved (78) ALUMINIJ: Rozman, Fruk, Lah (Jus), Jevšinek, Tišma, Medved, Tement (Gorani), Ljatifi, Breg, Marinič, Rampre. Trener: Bojan Špehonja.
1. SLOVENSKA KADETSKA LIGA
REZULTATI 18. KROGA: CMC Publikum - Aluminij 1:0, Koper - Britof 2:0, Svoboda - Factor 1:0, Mura 05 - Maribor 1:3, Bilje Primorje - Rudar Velenje 3:1, Triglav - Železničar 4:1, HIT Gorica - Domžale 1:1.
1.	MARIBOR 18 15 3 0 54:10 48
2.	TRIGLAV 18 12 3 3 47:23 39
3.	SVOBODA 18 11 3 4 30:16 36
4.	HIT GORICA 17 10 3 4 29:14 33
5.	CMC PUBLIKUM 18 9 5 4 32:20 32
6.	DOMŽALE 18 8 6 4 30:16 30
7.	RUDAR (V) 18 7 4 7 21:28 25
8.	KOPER 18 7 3 8 28:25 24
9.	FACTOR 18 6 5 7 27:22 23
10.	ŽELEZNIČAR 17 6 1 10 24:33 19
11.	B. PRIMORJE 18 4 3 11 22:44 15
vendar pa se z osvojitvijo naslova trenutno še ne obremenjujemo. Če se nam bo pa ponudila priložnost, jo bomo pa seveda z veseljem izkoristili.
Razlika do konkurentov je sicer res velika (8 točk in več), vendar pa prvenstvo zagotovo še ni odločeno. Pred nami je še 11 tekem, razlika pa lahko ob kakšni naši negativni seriji rezultatov kaj hitro skopni. Po mojem so pravi konkurenti le trije, to so ekipe Vidma, Go-rišnice in Skorbe, ostale ekipe pa bodo vsekakor še mešale »štrene« pri vrhu prvenstvene lestvice.«
Danilo Klajnšek
Drava - Komcel 7:1 (2899 - 2723)
DRAVA: Fridl 522, Krušič 496, Kolar 350, Drevenšek 122, Plajnšek 466, Bombek 471, Kozoderc 472.
Impol - Nafta 6:2 (3099 - 3004)
IMPOL: Duh 507, Adamič 480, Lam-preht 497, Pečovnik 553, Kunčič 529, Veber 533.
3. SKL VZHOD - MOŠKI
REZULTATI 17. KROGA: Drava
-	Lokomotiva 6:2, Impol - Piramida 6:2, Krško - Radenska 5:3, Interokno
-	Žalec Petrol 2:6, Fužinar - Agroruše 4:4
1. DRAVA	17	12	1	4	25
2. FUŽINAR	17	11	1	5	23
3. AGRORUŠE	17	8	2	7	18
4. KRŠKO	17	9	0	8	18
5. IMPOL	17	8	1	8	17
6. LOKOMOTIVA	17	8	1	8	17
7. ŽALEC PETROL	17	8	0	9	16
8. RADENSKA	17	7	1	9	15
9. PIRAMIDA	17	6	0	11	12
10. INTEROKNO	17	4	1	12	9
Drava - Lokomotiva 6:2 (3123 - 3007)
DRAVA: J. Podgoršek 579, Arnuš 513, Dremelj 504, Čuš 226, Čeh 264, M. Podgoršek 533, Zorman 513.
Impol - Piramida 6:2 (3169 - 3055)
IMPOL: Novak 522, Kusič 533, I. Kunčič 596, M. Dobnikar 534, S. Kunčič 232, Šmanjak 244, S. Dobnikar 506.
Danilo Klajnšek
12.	ALUMINIJ 18 2 4 12 10:31 10
13.	MURA 05 18 2 4 12 13:41 10
14.	BRITOF 18 1 3 14 12:56 6
CMC Publikum
-	Aluminij 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Rep (16) ALUMINIJ: Lipovac, Miha Lešnik, Hojski, Medved, Kušar, Kovač (Šešo), Rotman (Justinek), Miha Lešnik, Mez-narič, Milec, Krajnc. Trener: Simon Vidovič.
U-14 VZHOD
REZULTATI 17. KROGA: NŠ Drava Poli - Aluminij 2:1, Le cog Sportif - Ar-cont Radgona 5:4, Koroška Dravograd
-	Kovinar Montavar - Miklavž 7:0, Nafta - Get Power Šampion 1:1, CMC Publikum - Rudar Velenje 3:0, Mura 05 - Maribor 1:1, Bistrica - Železničar 2:1
1.	MARIBOR 17 14 2 1 83:13 44
2.	GET POWER 16 14 2 0 78:8 44
3.	CMC PUBLIKUM 16 11 2 3 46:16 35
4. ALUMINIJ 17 10		1 6	40:21	31
5. NŠ POLI DRAVA 17	9	4 4	45:31	31
6. LE COG SPORTIF 16	8	3 5	49:38	27
7. MURA 05 17	7	2 8	37:29	23
8. K. DRAVOGRAD 17	7	0 10	23:44	21
9. BISTRICA 17	7	0 10	23:44	21
10. RUDAR (V) 16	6	1 9	33:40	19
11. ŽELEZNIČAR 17	5	2 10	28:41	17
12. NAFTA 17	4	1 12	37:56	13
13. A. RADGONA 17	4	1 12	19:43	13
14. KOVINAR M. 17	0	1 16	5:116	1
NS Poli Drava -Aluminij 2:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Bogdan (23), 1:1 Ku-rež (46), 2:1 Ostroško (56)
NŠ DRAVA POLI: Kocen, Čuš (Ostroško), Rebernišek (Roškar), Fekonja, Serdinšek, Krajnc, Vinkovič, Ljubec, Bogdan, Fijan (Majcen), Matjašič (Horvat). Trener: Miran Ljubec.
ALUMINIJ: Zajc, Rogina (Pislak), Trantura, Mlakar, Gojčič, Tominc, Petek, Šket, Kurež, Jazbec (Čeh), Hajšek. Trener: Primož Gorše.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 23. KROGA - sobota, 18.00: CMC Publikum - Drava, Maribor Pivovarna Laško - Nafta; sobota, 16.30: Domžale - Bela krajina, Koper
-	HIT Gorica, Primorje - Rudar Velenje.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 17. KROGA - nedelja, 16.00: Aluminij - Krško, Dravinja Duol
-	Factor, Supernova Triglav - Tinex Šenčur, Koroška Dravograd - Livar, Svoboda - Zagorje
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 16. KROGA - sobota, 16.00: Zavrč - Mura 05, Paloma - Tišina, Malečnik - Šmarje pri Jelšah, Pohorje - Tehnostroj Veržej, Črenšov-ci - Kovinar Štore; nedelja, 16.00: Holermuos Ormož - Stojnci, Beltinci
-	Železničar.
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 16. KROGA - sobota, 16.00: Dornava - AJM Kungota, Peca - Šoštanj, Brunšvik - Bistrica, Rogatec - MU Šentjur, Gerečja vas Unukšped
-	Šentilj Jarenina, Tehnotim Pesnica - Oplotnica; nedelja, 16.00: Zreče
-	Get Power Šampion
1. LIGA MNZ PTUJ
PARI 12. KROGA - sobota, 16.00: Hajdina - Bukovci, Boč - Gorišnica, Slovenja vas - Skorba, Apače - Videm; nedelja, 10.30: Mark 69 Rogozni-ca - Cirkulane; nedelja, 16.00: Središče - Podvinci
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
19. KROG: Aluminij - Bile Primorje (sobota, 13.00)
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
19. KROG: Aluminij - Bilje Primorje (sobota, 11.00)
LIGA U-14
18. KROG: Aluminij - Le cog Sportif (sobota, 16.00), Kovinar Montavar Miklavž - NŠ Poli Drava.
ROKOMET
1. A SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA MOŠKI
PARI 22. KROGA: Jeruzalem Ormož - Celje Pivovarna Laško (sobota, 19.00), Rudar EVJ Trbovlje - Krka, Gorenje - Slovan, Gold club - Termo, Prevent - Cimos Koper, Ribnica hiše - Trimo
1. B SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - MOŠKI
PARI 19. KROGA: Gorišnica - Istrabenz plini Izola (sobota 19.30), Mitol Sežana - Velika nedelja, Atom Krško - Dobova, Pekarna Grosuplje - Sevnica, Sviš - Cerklje, Dol TKI Hrastnik - MIP Gorica Leasing
1.	B SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - ŽENSKE
23. KROG: Zagorje - Ptuj
2.	SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - VZHOD (OD 9.-15. MESTA)
PARI 6. KROGA: Drava Ptuj - Mark Olimpija, Arcont Radgona - Grča Kočevje, Aleš Praznik.
ODBOJKA
1.	DOL ŽENSKE - POLFINALE
POVRATNE POLFINALNE TEKME - SOBOTA: Benedikt - TPV Novo mesto, Nova KBM Branik - HIT Nova Gorica
2.	DOL - ŽENSKE
PARI 22. KROGA: Broline Kamnik - Pomaranča bar Ptuj, Formis Bell
-	Comet Zreče, Partizan Škofja Loka - Mislinja, ŽOK Kočevje - Ecom Tabor, Prevalje - Aliansa Šempeter, Čulum, s. p., Valšped - Braslovče
2. DOL MOŠKI
PARI 22. KROGA: Telemach Žirovnica - Svit, Termo Lubnik - Partizan Fram, Astec Triglav - Hoče, SIP Šempeter - Logatec, MOK Kočevje - Ke-kooprema Žužemberk, Prigo Brezovica - TAB Mežica
KEGLJANJE
2.	SKL VZHOD ŽENSKE
PARI 14. KROGA: Šoštanj - Drava, Nafta - Miroteks III., Komcel - Fu-žinar
3.	SKL VZHOD - MOŠKI
PARI 18. KROGA: Žalec Petrol - Drava, Radenska - Impol, Agroruše
-	Krško, Piramida - Interokno, Lokomotiva - Fužinar
NAMIZNI TENIS
1. SNTL MOŠKI
17. KROG: Tempo Velenje - Ptuj
1. SNTL - ŽENSKE
17. KROG: Ptuj - Prevent Radlje (sobota, ŠD Mladika. 17.00)
Danilo Klajnšek
Nam. tenis • Mladinsko DP
V Murski Soboti je bilo mladinsko državno prvenstvo za mladinke in mladince posamezno in dvojice. Udeležilo se ga je tudi šest mladih Ptujčanov. Do četrtfinala se je prebila Vesna Rojko posamezno in dvojica Vesna Rojko in Metka Zupančič.
Vesna je morala priznati premoč prvi nosilki in kasnejši zmagovalki Manci Fajmut (Fužinar), v paru pa sta bili boljši Maja Železen (Kema) in Erika Kralj (Isa). Obe tekmi sta se končali z najtesnejšim izidom 2:3 in zadnji niz 10:12.
Med fanti je bil najuspešnejši Luka Rebek, ki se je iz predtekmovanja prebil v finalni turnir, kjer ga je premagal Gregor Škufca (Škofja Loka). V dvojicah sta se izkazala Luka Rebek in Luka Krušič, ki sta se prebila do osmine finala, kjer sta se srečala z drugima nosilcema Kljajičem in Golavškom (Velenje) in izgubila 2:3 (2,-10,9,-10,10). Alen Ber, Simon Božičko, Luka Krušič in Jernej Koželj pa so v svojih predtekmovalnih skupinah zmagali po eno tekmo, kar pa ni zadostovalo za uvrstitev na finalni turnir. (NTK)
Boks • h zakulisja 20. profesionalnega dvoboju Dejana Zavca
Lepo je navijati za Dejana Zavca
Foto: Črtomir Goznik
Dejan je pred uradnim tehtanjem, takoj ko je zagledal svojega tekmeca Joela Sebastiana Maya, stopil do njega in z njim izmenjal nekaj besed. Kakšnega posebnega tekmovalnega naboja tukaj še ni bilo opaziti (v ozadju velik plakat z Dejanovo sliko).
Na Dejanov jubilejni, 20. profesionalni dvoboj smo se njegovi prijatelji in navijači v več kot 1000 km oddaljeni Ora-nienburg pri Berlinu odpravili precej optimistično razpoloženi, čeprav je v podzavesti marsikdo pomislil tudi na možnost poraza našega boksarja. V petek, takoj po prihodu na mesto dogodka, se je naš strah še malce okrepil, saj smo Dejana našli v precej slabem stanju (čeprav mu nasmeh ni izginil z obraza niti za trenutek), saj je bil tik pred uradnim tehtanjem precej dehidriran. A je bilo bolje že po nekaj litrih vode in prvem obroku kebaba. Od takrat dalje je šlo praktično vse kot po
Foto: Črtomir Goznik
Sledilo je uradno tehtanje, kjer je tehtnica pri Dejanu pokazala 66,5 kg (dovoljena teža v velterski kategoriji je 66,675 kg).
maslu: počitek, večerja, osvežilni sprehod, sproščen klepet ob kozarčku piva in spanje. V naslednje deževno jutro smo se prebudili polni pričakovanja na večerni dvoboj, prosti čas pa smo prebili na ogledu čudovitega Berlina. Dejan je takrat opravil še zadnje priprave s trenerjem in nas pred dvobojem še enkrat obiskal na tribuni, kjer se je zbrala peščica Slovencev.
Nato pa je šlo zares: malo pred deseto uro sta stopila v ring Joel Mayo in Dejan Zavec. Zase lahko trdim, da me je vsa notranja napetost minila že po približno minuti dvoboja. Sicer zelo vase prepričanega nasprotnika je Dejan povsem obvladoval in nam vlival zaupanje v končni uspeh. Na naši tribuni so takoj začele padati stave, v kateri rundi bo konec dvoboja. Ta je res kmalu prišel, sodniki so bili enotni glede zmagovalca in slavje se je lahko začelo.
20. dvoboj, 20. zmaga. Kdaj bo konec te serije? Odgovora ne pozna natančno nihče, suverenost, s katero Dejan Zavec premaguje tekmece, pa mi pravi, da se lahko tudi na naslednji dvoboj odpravimo optimistično.
Jože Mohorič
P. S.: Zakaj sem dal sestavku naslov Lepo je biti navijač Dejana Zavca? Predvsem zato, ker doslej še nikoli ni zapuščal ringa poražen, drugič pa zato, ker bo znal (skupaj s Tomijem) tudi ob prvem porazu (obstaja velika verjetnost, da bo nekoč vendarle izgubil, razen če ne bo prej končal kariere) vse razočarane navijače okoli sebe spraviti v dobro voljo z nalezljivim nasmeškom na obrazu.
Foto: Črtomir Goznik
Po uradnem tehtanju smo se skupaj z Dejanom odpeljali v Orani-enburg na dvojno veliko porcijo kebaba. S kakšnim veseljem je naš boksar pojedel ta obrok (in v naslednjih dveh urah še dva večja), si je težko predstavljati. To je bila odrešitev po dietnih desetih dneh, v katerih je izgubil več kot 7 kg telesne teže.
Foto: Črtomir Goznik
Promocijske »slovenske« minute na DSF-u v režiji našega šampiona.
Foto: Črtomir Goznik
Razpoloženje med tekmecema po tehtanju; Joel Mayo si je nadel najbolj sovražen pogled, kar ga je premogel, medtem ko je Dejan le s težavo zadrževal smeh. Pozneje nam je zaupal, da se je takrat poigraval z mislijo, da bi svojega nasprotnika poljubil na čelo, a se je vse dogajalo zelo hitro.
Foto: Črtomir Goznik
Ko je Dejan opravil vse formalnosti po dvoboju, je takoj prihitel k svojim navijačem, ki so ga bodrili v Oranienburgu. Tako kot na vseh dosedanjih dvobojih tudi tokrat niso manjkali njegovi Leskovčani.
Foto: Črtomir Goznik
Glavni zvezdi boksarskega večera v Oranienburgu pri Berlinu: Nemec Marko Schulze in Dejan Zavec. Takoj po tehtanju sta oba popila ogromne količine tekočine, saj sta bila zelo dehidrira-na. Nemec je v glavni borbi večera sicer zasluženo izgubil proti 40-letnemu (!) Kostaričanu Humbertu Arandi.
Kakšna bo Dejanova nadaljnja športna pot?
Z zadnjo zmago se bo Dejan povzpel na 5. mesto velterske kategorije lestvice WBO (www.wbo-int.com), ki jo »osvežijo« vsak mesec (prvo mesto zaseda Mehičan Antonio Mar-garito). To mu bo prineslo tudi dober pogajalski položaj pri podpisu nove profesionalne pogodbe, z nemškim klubom SES mu namreč poteče konec aprila. Ravno iz tega razloga bo Dejana naslednja pot vodila na Florido v Ameriko, kamor ga vabijo iz tabora Dona Kinga, najbolj znanega boksarskega menedžerja na svetu (skrbel je tudi za Mika Tysona). Če se bo s svojim boksarskim znanjem dokazal pred Američani, potem se lahko zgodi, da bo morda v naslednjem obdobju zares tekmoval za ameriški klub.
Ne glede na to se našemu boksarju naslednji dvoboj obeta konec maja, z veliko gotovostjo pa lahko trdimo, da bo to v Sloveniji, najverjetneje v Portorožu.
Foto: Črtomir Goznik
Ulf Steinforth, menedžer kluba SES (Sport Events Steinforth), za katerega tekmuje tudi Dejan Zavec, je bil na tiskovni konferenci zelo zadovoljen z našim boksarjem, podobno kot njegov trener Werner Kirsch.
Slovenija • Inflacija pod konvergentnim merilom
Februarja 0,4 -odstotna inflacija
Po izračunih Statističnega urada RS je Slovenija v mesecu februarju ponovno zabeležila občutnejšo rast cen življenjskih potrebščin. Cene življenjskih potrebščin so se namreč v februarju v primerjavi z januarjem letošnjega leta dvignile za 0,4 %. Gre za najobčutnejšo podražitev v zadnjih štirih mesecih.
Na visoko februarsko inflacijo so vplivale tako višje cene blaga (v povprečju za 0,4 %) kot tudi višje cene storitev (v povprečju za 0,2 %). Februarska inflacija je v največji meri posledica višjih cen sezonskih proizvodov in naftnih derivatov. V februarju so se najbolj podražile obleka in obutev (za 1,5 %), stanovanja (za 1,1 %), rekreacija in kultura (za 1 %), alkoholne pijače in tobak (za 0,2 %). Konec sezonskih zimskih razprodaj je najbolj viden pri oblačilih in obutvi. Tako so se cene obutve dvignile za 3,1 %, tkanine za 2,5 % in oblačila za 1,1 %. Opazna je bila tudi podražitev cen goriv za ogrevanje, saj so se tekoča goriva podražila za 3,2 %, plin pa za 2,5 %, med drugim pa je dražja tudi kanalščina (za 2,8 %). Pomembnejših pocenitev pa v februarju ni bilo zabeležiti, saj so vsa znižanja cen izdelkov in storitev skupno rast inflacije znižala le za 0,1 odstotne točke.
Rast cen na letni ravni (letna stopnja inflacije) se je februarja znižala in zdaj znaša 2,2 %, spremenila pa se je tudi povprečna letna inflacija, ki tako znaša 2,5 %.
Lanska
gospodarska rast skromnejša
Med drugim je Statistični
urad RS sporočil tudi podatke o gospodarski rasti v letu 2005. Po prvih ocenah se je bruto domači proizvod (BDP) realno povečal za 3,9 %, gospodarska rast v zadnjem lanskem četrtletju pa je bila 3,7-odstotna. Preračun po tekočem tečaju pove, da je znašal BDP v lanskem letu 27.365 mio EUR (13.677 EUR na prebivalca) oziroma 34.030 mio USD (17.008 USD na prebivalca).
Lanska gospodarska rast je v glavnem temeljila na visoki rasti izvoza in umirjeni rasti uvoza. Tako je saldo menjave s tujino k 3,9 % gospodarski rasti prinesel 2,3 odstotne točke. Na drugi strani pa je močno upadla domača potrošnja, kar je posledica manjših bruto investicij, medtem ko se je trošenje gospodinjstev in države realno povečalo enako kot v letu 2004.
Izpolnjeno inflacijsko merilo
Državni statistični urad je tudi sporočil, da je konvergentni indeks cen letošnjega februarja za Slovenijo znašal 102,4, kar je za 0,2 odstotne točke manj kot znaša februarsko konvergentno merilo za prevzem evra in tako znaša 102,6. Dodajmo, da je Slovenija prvič inflacijski kriterij dosegla že novembra 2005.
Kot je znano, je stopnja
inflacije eden izmed konvergentnih meril, ki morajo biti izpolnjeni pred prevzemom evra. Inflacijsko konvergentno merilo namreč govori, da stopnja inflacije ne sme za več kot 1,5 odstotne točke presegati povprečne stopnje inflacije treh držav članic evropske monetarne unije z najnižjo stopnjo inflacije. Eu-rostat je namreč sporočil, da je bila slovenska letna stopnja inflacije v februarju 2,3 % in da se je v primerjavi z istim lanskim mesecem znižala za 0,5 %. To Slovenijo uvršča na 17. mesto v Evropski uniji. Februarja so najnižjo inflacijo zabeležili na Poljskem (0,9 %), Švedskem (1,1 %) in na Nizozemskem (1,5 %). Najvišjo inflacijo pa so imele Latvija (7 %), Estonija (4,5 %) in Španija (4,1 %).
Visoka
brezposelnost
Med drugim so znani podatki o stopnji registrirane brezposelnosti v Sloveniji, ki je januarja znašala 10,5 % in je bila za 0,3 odstotne točke višja kot decembra 2005. Januarja 2006 je bilo tako registriranih 95.204 brezposelnih, kar je za 2,8 % več kot decembra lani in za 2 % več kot januarja lanskega leta. Stopnja registrirane brezposelnosti je bila januarja pri moških 8,9 %, pri ženskah pa
Foto: Martin Ozmec
kar 12,4 %.
Januarja letošnjega leta je bilo v Sloveniji 907.690 aktivnih prebivalcev, od tega delovno aktivnih 812.486 prebivalcev, zaposlenih je bilo 729.642 ljudi, samoza-poslenih pa 82.844 ljudi. Število samozaposlenih se je v primerjavi z lanskim decembrom dvignilo za odstotek, v primerjavi z lanskim januarjem pa za 2,2 %. V letu dni pa se je med drugim povečalo tudi število kmetov, in sicer za 2,8 % na 32.210.
Nižje
januarske plače
Statistični urad RS je sporočil tudi podatke o januarskih plačah na zaposlenega v podjetjih in drugih organizacijah. Tako je v povprečju znašala januarska neto plača zaposlenega 180.193 tolarjev, kar je za 2,2 % manj kot decembra 2005 in za 5,1 % več kot januarja 2005. Medtem ko je povprečna bruto plača na zaposlenega v Sloveniji dosegla 281.593 tolarjev, kar je za 3,1 % manj kot mesec prej in za 5,3 % več kot pred letom dni. Med drugim so se realno bruto plače januarja glede na december znižale za 2,6 %, glede na lanski januar pa porasle za 2,8 %.
Mitja Petek, univ. dipl. ekon.
Od tod in tam
Ptuj • Biserna poroka pri Bezjakovih
Foto: Langerholc
V poročni dvorani na Ptuju so 15- marca opravili obred biserne poroke, dogodek, ki je bolj redek, šestdese-tletnico prve poroke. Slavljenca sta bila Janez in Jožefa Bezjak, Ormoška cesta 78, Ptuj. Prvič sta se poročila 24. februarja leta 1946 na Ptuju. Bisernoporočenec je bil delavec Taluma, nevesta gospodinja. V zakonu so se jima rodili trije otroci, ki so jima poklonili šest vnukov in štiri pravnuke. Veselita se drobnih radosti, veliko jima pomenijo srečevanja z otroci, vnuki, pravnuki in prijatelji. Tudi vrt, na katerem še marsikaj postorita.
Bisernoporočencema iskreno čestita tudi uredništvo Štajerskega tednika.
MG
Ptuj • Zlata poroka pri Gašparičevih
Foto: Langerholc
V soboto, 15. marca, so v poročni dvorani na Ptuju opravili obred zlate poroke, vodila ga je Renata Jupič. Prstane sta sipo petdesetih letih ponovno izmenjala Jožef in Neža Gašparič iz Nove vasi pri Ptuju 122/a. Prvič sta se poročila 4. februarja leta 1956 v Rogoznici. Zlati ženin je bil strojni tehnik, zaposlen v Agisu, tudi nevesta je delala v Agisu. V zakonu sta se jima rodila dva otroka, v jeseni življenja ju razveseljujejo štirje vnuki in pravnuk. Veselita se slehernega trenutka, ki ga preživita s svojimi najdražjimi.
Zlatoporočencema iskreno čestita tudi uredništvo Štajerskega tednika.
MG
Sv. Trojica • Prireditev za mamice
Marec je mesec, ko posvetimo malo več pozornosti našim mamicam. V sredo, 22. marca, so učenci in učitelji OŠ Sveta Trojica pripravili za svoje mamice prireditev ob njihovem dnevu. Program je bil kot pisan mozaik, saj so učenci svoje mamice razveselili s pesmimi, plesnimi točkami, deklamacijami in dramatizacijami. Prireditev je izzvenela v spoznanju, da so mamice kot sonce, ki nas vsak dan grejejo s svojo ljubeznijo in nam lepšajo dneve. Kot drobno pozornost so učenci ob zaključku prireditve podarili mamicam slikovita darilca, ki so jih sami izdelali. Mladi nadebudneži so s svojo iskrenostjo, prisrčnostjo in otroško razposajenostjo raznežili svoje mamice, tako da so se mnogim zaleske-tale solze sreče. Prav gotovo so jim učenci ta dan tako polepšali, da jim bo še dolgo ostal v spominu.
Simona Vomer
Foto. arhiv
Markovci • Občina Markovci prijateljuje s Samugheo na Sardiniji
Od gostovanja do podpisa Protokola prijateljstva
Februarja letos je v organizaciji Turističnega društva občine Markovci in v sodelovanju z Etnografskim društvom korant Markovci gostovala skupina tradicionalnih pustnih likov na karnevalu v osrednji Sardiniji, v kraju Samugheo. Ob tej priložnosti sta občini Markovci in Samugheo podpisali tudi listino Protokol prijateljstva, s katerim sta župana »položila« trdne temelje sporazumevanja, sodelovanja in prijateljstva med obema lokalnima skupnostma.
Sorodne pustne tradicije
Začetki poglobljenega sodelovanja med Sardinijo in Slovenijo na področju pustnih tradicij segajo v leto 1999. Takrat je skupina raziskovalcev in fotografov pod vodstvom Dolores Turchi, najvidnejše raziskovalke pustnih in drugih tradicij na Sardiniji, poiskala dr. Aleša Gačnika iz ZRS Bistra Ptuj, našega najvidnejšega etnologa na področju raziskovanja pustnih in karnevalskih tradicij, ki je italijanske raziskovalce vpeljal v tradicionalne pustne šege in navade na Štajerskem. Sodelovanje je pripeljalo do primerjalnih študij slovenskih in sardinskih pustnih tradicij. Dr. Aleš Gačnik je prepoznal korantu podobne like tudi na Sardiniji, kar je predstavil v dokumentarnem televizijskem filmu za nacionalno televizijo Kurent se vrača (2001). Vsi, ki sodelujejo v teh primerjalnih raziskavah, so si enotni, da nas kljub geografski oddaljenosti združuje mnogo skupnih izhodišč na temelju tradicij, kulture in vere.
Razvojne priložnosti v obliki povezovanj evropskih podeželij
V skupini Mamutzones iz Samug-hea se je lokalno pustno izročilo ohranilo v najbolj avtentični in najmanj modificirani obliki. Leta 2003 se je na povabilo dr. Aleša Gačnika skupina udeležila Fašenka v Markovcih in Ku-rentovanja na Ptuju. To je bil zgodovinski dogodek, saj je bilo to njihovo prvo gostovanje izven svojega kraja in države. Po soočenju in prepletih dveh lokalnih kultur so se vzpostavila številna prijateljstva. Že od samih za-
četkov, odkar dr. Aleš Gačnik aktivno sodeluje s Sardinci na področju raziskovanja tradicij in kulturne dediščine, se mu je porodila ideja o povezovanju evropskih podeželij. Prijateljsko sodelovanje med podeželskimi središči občin je ena od možnih oblik povezovanja lokalnih skupnosti v EU. Izmenjava različnih izkušenj med evropskimi podeželji predstavlja pomembno spodbudo za aktivno sodelovanje in iskanje medsebojnih skupnih interesov na področju kulture, izobraževanja, gospodarstva itn. Letos je sodelovanje dozorelo do te mere, da sta se občini Markovci in Samugheo odločili za podpis Protokola prijateljstva.
Protokol prijateljstva med občinama Markovci in Samugheo
Med gostovanjem na sardinskem karnevalu v občinskem središču Sa-mugheu sta obe lokalni skupnosti 12. februarja 2006 podpisali Protokol prijateljstva med občinama Markovci in Samugheo; v imenu občine Sa-mugheo župan dr. Emanuele Sanna, v imenu občine Markovci in v imenu župana Franca Kekca pa svetnik Karel Majcen. V njem je zapisano:
»Podpisujeta ga v prepričanju, da prijateljski odnosi med Slovenijo in Italijo služijo blagostanju obeh narodov. Podpisujeta ga s spoznanjem, da takšni prijateljski odnosi spodbujajo bolj kakovostno in ustvarjalno sodelovanje med podeželskimi središči s podobnimi tradicijami in podobnimi razvojnimi potenciali v okviru mirne, prijateljske in svobodne Evrope. Podpisujeta ga z namenom služiti tem ciljem z obojestranskimi obiski
Foto: Staša Cafuta
Po podpisu Protokola prijateljstva. Od leve: Angelo Deidda - Gigi (nekdanji župan in legendardni vodja skupine Mamutzones), Karel Majcen (predstavnik občine Markovci), dr. Emanuele Sanna (župan občine Samugheo), dr. Aleš Gačnik (pobudnik EU partnerstva).
Foto: Staša Cafuta
Mamutzones, legendarni maskirni lik Sardinije in korantov »brat«. Na fotografiji »mala« mamutzonesa.
in izmenjavah na kulturnem, izobraževalnem, športnem, gospodarskem, okoljskem in drugih področjih v dobro kakovostnega razvoja obeh lokalnih skupnosti. S tem aktom dobre volje naj bo za vse čase položen trden temelj sporazumevanja, sodelovanja in prijateljstva med obema lokalnima skupnostma. K podpisu dokumenta o pobratenju med občinama Markovci in Samugheo se bo pristopilo ob ponovnem srečanju predstavnikov obeh mest v roku enega leta po podpisu te listine, enkrat v kraju Markovci in drugič v kraju Samugheo.«
Sam dogodek je vzbudil v italijanski lokalni javnosti in nacionalnih medijih veliko zanimanje ter zelo pozitiven in topel sprejem.
Edinstven etnografsko obarvan karneval v Samugheu
Namen obiska na Sardiniji ni bil samo v podpisu Protokola prijateljstva, temveč tudi gostovanje tradicionalnih pustnih likov iz občine Markovci (Slovenije) na etnografsko obarvanem karnevalu v Samugheu. Skupina iz Markovcev se je predstavila tamkajšnjim radovednim obiskovalcem s paleto tradicionalnih pustnih likov, in sicer: številčna skupina korantov, rusa
z gonjačem in pobiračem, kura, medveda in pokač.
Povorka s tradicionalnimi pustnimi liki iz Sardinije, na čelu z ma-mutzonesi, se vije po mestnih ulicah Samughea. Vsi nastopajoči se začnejo zbirati v dvorani na vrhu mesta, kjer lahko opazovalci spremljajo priprave na pustno povorko. Že sami postopki oblačenja v tradicionalne maske so nadvse zanimivi. Nato gre zares, saj so nosilci njihovih mask vzgojeni v duhu tradicionalnega pustnega izročila. Njihovi nastopi prikazujejo oz. predstavljajo arhaično »dušo« Sardinije, ki se kaže v t. i. čaščenju kulta Dioniza. Po povorki se vsi, tako obiskovalci kot nastopajoči, zberejo na trgu, kjer se prične zabava in druženje. Pomešajo se mladi in stari, različni sloji ljudi. Vsi postanejo »enakovredni«. In kot poudarjata dr. Aleš Gačnik in režiser Marko Radmilovič, snovalca televizijskega dokumentarca Kurent se vrača, smo vsi začudeni začutili in ugotovili, da sta Sardinija in Štajerska »popolnoma« enaki, celo identični deželi. Sardinija je hkrati svojevrsten časovni stroj, ki nas vodi h koreninam pustnih tradicij na Štajerskem, v našo lastno preteklost, kjer v zaprti, s tradicijo prežeti pokrajini, prebivalstvo še simpatizira s poganskimi božanstvi.
Markovci na zemljevidu evropskih podeželskih središč
Dr. Aleš Gačnik iz ZRS Bistra Ptuj in župan občine Samugheo, dr. Emanuele Sanna, predsednik regije (kar pomeni Sardinije), ki bo postal tudi senator italijanskega parlamenta, sta v svojih nagovorih ob podpisu Protokola prijateljstva poudarila pomen te sklenitve za občini Markovci in Samugheo, za razvoj nadaljnjih odnosov med Slovenijo in Sardinijo kot tudi za razvoj novih programov EU. Angelo Deidda - Gigi ter Karel Majcen sta govorila predvsem o pomenu partnerstva na lokalnem nivoju in o pomenu kulturne izmenjave za obe lokalni skupnosti. Sicer pa Evropska unija spodbuja različne oblike povezovanj, kar naj bi prispevalo k zbliževanju evropskih mest, regij, narodov ter h krepitvi evropske zavesti. Ob gostovanju na Sardiniji smo se lahko ponovno prepričali, kakšno veliko moč imajo navidez krhke pustne tradicije pri povezovanju ljudi in razvoju lokalnih skupnosti v širšem evropskem kontekstu.
Staša Cafuta
Lep jfxyzd^
Duhý ass.900
Turčija
Sun Heaven 3* 4., 11.5./7D/AI takse vključene
79.920
Worid of nil
Rodos
Erato 3* 21.5./7D/NZ takse vključene
79.920
Krk
Beli Kamik II
21.4.-2.5./
2D/POL
11.900
Umag
Savudrija **
27.4.-2.5./
3D/POL
od 14.700
Sončkov klub
Narodni parki 27.4.-1.5./ 4 POL + 3 izleti
39.900
SONČEK
08019 69
www.sonchek.com
SONČEK
Slomškova 5 02 749 3282
PTUJ
TUI potovalni center
Foto: Staša Cafuta
Skupina pustnih likov iz Markovcev na etnografski povorki karnevala v Samug-heu.
Kuharski nasveti
Drobnjak
Drobnjak je trajnica, in če jo imate na vrtu, že kaže svetlo zelene poganjke in je zraven solat ena izmed prvih svežih dišav, ki jih lahko pobiramo na domačem vrtu.
Drobnjak je zraven pet-eršilja najbolj razširjena dišava, ki jo uporabljamo pri pripravi jedi. Zaradi nezahtevnega gojenja in odpornosti proti mrazu je sestavina vsakega zeliščnega vrta ter prijetna popestritev pri jedeh ravno v tem času, ko že počasi pogrešamo svežo zelenjavo. Zraven specifičnega okusa in vonja, ki spominja na čebulo, vsebuje nekaj vitaminov iz skupine B-kompleksa, vitamin C, precej kalcija in kalija, nekaj železa, magnezija in fosforja. Zraven tega še male količine beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov ter kar nekaj vlaknin.
Za uporabo v kulinariki najpogosteje uporabljamo sveži drobnjak, ki ima od svetlo zelena do temno zelena stebelca, čeprav so tudi vijoličasti cvetovi uporabni in užitni. Cvetove še najpogosteje uporabljamo kot okras, nekateri pa jih dodajajo tudi poletnim solatam, zraven na kocke narezanega mehkega sira, glavnate solate, rukole in solato odišavijo še z narezanim drobnjakom in osnovnim solatnim prelivom. Drobnjak je zelo občutljiva rastlina, pri kateri konice hitro porumenijo ali ove-nijo. Takega drobnjaka ne uporabljamo za pripravo jedi. Če nimamo možnosti uporabljati vedno svežega drobnjaka, ki ga
nabiramo na domačem vrtu, si šopek drobnjaka damo v lonček z vodo in vsak dan odrežemo s škarjami nekoliko zmehčane dele, ki so v vodi, in vodo večkrat na dan menjamo.
Drobnjaka tako kot ostale dišave ne sekljamo pred uporabo, da se stebelca ne bi zmečkala, ampak ga narežemo s škarjami ali z ostrim nožem. Drobnjak kot dišavo pri jedeh bolj pogosto uporabljamo v jeseni, zimi in zgodaj spomladi. Dodajamo ga k juham, omakam, solatam, slanim omletam in drugim jajčnim jedem. Iz masla in drobnja-ka naredimo okusne namaze, ki se odlično podajo k domačemu kruhu. Drobnjak dodajamo tudi k paradižniku, skuti; k skuti najpogosteje takrat, ko pripravljamo slane jedi iz skute. Na splošno velja, da ga lahko dodajamo vsem tistim jedem, kjer smo uporabili tudi čebulo.
Če želimo, da nam drobnjak res poudari okus in da imajo jedi okus po drobnjaku, ga ne smemo kuhati. V tople jedi ga dodajamo, tik preden jih ponudimo. Nekoliko drugače se drobnjak obnaša, ko ga dodajamo v testo, kot je na primer testo za palačinke. Takrat je toplotna obdelava izredno kratka in šele s toplotno obdelavo drobnjak odišavi testo tako, da ga pri jedi tudi zaznamo. Blan-širana cela stebla drobnjaka lahko uporabimo tudi za povezovanje majhnih zelenjavnih snopkov, kot so na tanke rezan-
Odgovor: Od leta 2003 morajo imeti vse pasemske mačke opravljen t. i. vzrejni pregled. Gre za pregled mač-
Mokri smrček
Pasemske mačke
Vprašanje bralke Amalije iz Ptuja: ker imamo čistokrvno muco perzijko, ki bi jo radi parili, nas zanima, katere preglede je potrebno opraviti pred paritvijo, saj bodo mucki namenjeni prodaji. Hvala za odgovor.
ke pred paritvijo in pregled mladičkov, preden jih vzredi-telj odda. Pregled je sestavljen iz dveh delov. Prvi je splošni
ce narezano korenje, koleraba, gomoljasta zelena in podobna zelenjava.
Drobnjak skoraj ne sme manjkati pri pripravi krompirjevih jedi, tako solat kot juh, od čiste do kremne krompirjeve juhe. Prav tako je drobnjak sestavina zeliščnih mešanic, lahko ga tudi posušimo in posušenega uporabljamo eno leto ali ga narežemo in zamrznemo. V tem primeru ga uporabljamo do 6 mesecev.
V kulinariki se vedno pogosteje uporablja tudi kitajski drobnjak, ki ga uporabljamo na enak način, le da ima ploska stebelca in rahlo česnat okus. V kitajski kuhinji pogosto cvetke v ponvi opražijo med nenehnim mešanjem, blanširana stebelca pa ponudijo kot prilogo k različnim cmokom iz svinjine.
Drobnjak ne izboljšuje samo okusa in videza jedem, ampak zbuja tudi apetit in pospešuje prebavo. Zraven tega, da z drob-njakom izboljšamo številne juhe, lahko iz njega pripravimo tudi drobnjakove-skutne cmoke. Pol kilograma skute pretlačimo, ji dodamo 2 rumenjaka, žličko soli, 2 žlici pšeničnega zdroba in 4 do 5 pesti ostre moke ter majhen šopek narezanega drobnjaka. Vse sestavine med sabo dobro pomešamo, da dobimo
pregled živali, ki zajema pregled splošnega stanja živali
(gluhost, pljuča, srce, bezgavke, testisi pri samcih, oči, zobovje, popkova kila, skelet, rep, število prstov in krempljev, vidni zunanji paraziti, razčrvičenje ter opravljena zaščitna cepljenja). Prav tako so obvezni naslednji testi za vzrejne mačke starejše od 10 mesecev: za pasmi perzijka in eksote - policistična degeneracija ledvic, za pasmo main coon - slikanje kolkov. Novost pri testih na polici-stično degeneracijo ledvic so genetski testi. Zraven perzijk in eksotov bodo genetski te-
gladko testo, ki ga damo pol ure počivat v hladilnik. Iz mase nato oblikujemo enako velike cmoke, ki jih v slani vodi skuhamo. Kuhamo jih 6 do 8 minut, odvisno od velikosti cmokov. Tako pripravljene ponudimo zraven mesnih jedi kot prilogo. Preden jih ponudimo, jih prelijemo s topljenim maslom in potresem z narezanim drobnjakom.
Tako pripravljene skutne cmoke lahko ponudimo tudi kot jušno zakuho v čistih juhah ali kot samostojno jed, takrat zraven ponudimo gobovo, smetanovo ali špinačno omako. Zraven pa lahko pripravimo tudi hladno drobnjakovo omako, ki jo lahko ponudimo tudi zraven mesnih jedi in rib. Najprej skuhamo 3 do 4 krompirje. Kuhane ohladimo in ohlajene fino naribamo. Posebej pripravimo vsaj 2 do 3 decilitre osnovnega solatnega preliva iz vode, soli, olja in kisa. Dodamo naribani krompir in večjo količino narezanega drobnjaka. Za boljši okus dodamo še fino naribane kisle kumare, fino naribano trdo kuhano jajce in po želji popramo. Omaka mora biti tako gosta, da se po krožniku ne razliva. Ponekod pa iz drobnjaka in skute pripravljajo tudi potico.
Nada Pignar,
profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milenko-vičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-ted-
nik.si.
sti obvezni tudi za britanske kratkodlake mačke. Omenjene genetske teste opravljajo referenčni laboratoriji v EU. Glede na to, da so pregledi in genetski testi obvezni za čis-topasemske živali, velja prepoved prodaje čistopasem-skih mačk v trgovinah in preko posrednikov - na ta način se skuša odpraviti zlorabe na trgu in zaščititi kupce pred morebitnimi skritimi napakami, ki so pri čistih pasmah mačk zelo pogoste.
Vojko Milenkovič,
dr. vet. med
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
VM.V
8 02/ 771 00 82
V vrtu
Pomlad v vrtu
Iztekel se je prvi pomladni mesec marec, sprva ves zasnežen in zimsko hladen, končal pa se je vendarle bolj topel, kot sušec. Sonce iz dneva v dan bolj redči oblačnost, zemlja pa se je že toliko ogrela, da se je narava pričela prebujati in nas s hitrimi koraki vabiti k vrtnim opravilom.
V	SADNEM VRTU že cveti leska, brsteti so pričeli ribe-zovi grmi, napenjajo se brsti pri večini vrst koščičarjev, vinska trta pa se toliko solzi, kot da bi jokala za rožjem, ki ga odrežemo.
Prvo pomladansko škropljenje breskev pred bresko-vo kodravostjo z bakrenimi pripravki naj bo zaključeno, preden se prično brsti odpirati. V teh dneh poškropimo tudi hruške občutljivejših sort na sadni škrlup, prav tako z bakrenimi pripravki, ko pa se brsti pri hruškah že prično odpirati, je prav tako priporočljivo uporabiti še bakrene pripravke, vendar le v polovični koncentraciji, da bi ne prišlo do ožigov cvetnih brstov.
Z insekticidi proti sadnim škodljivcem pričnemo škropiti, ko se ti prično prebujati iz zimskega mirovanja, ki se je v letošnji pomladi prav tako nekoliko zakasnilo kot pri vsej vrtni naravi. Pri sočasni uporabi pripravkov proti škodljivcem in pred boleznimi smo pozorni, katere lahko mešamo in katere uporabimo ločeno, kar je zmeraj zapisano v navodilih o uporabi. Običajno mešanje pripravkov, ki so anorganskega izvora, kot je bakreno apno, in pripravkov organskega izvora, kot je belo olje, ni priporočljivo.
V	jagodnjaku oplevemo jagodne rozete morebitnih ostankov živic lanske vegetacije, od bolezni napadenih,
poškodovanih, suhih in odmrlih listov. Plevele izpulimo s korenino vred, liste pa porežemo s škarjami ter odstranimo iz nasada. Trganje listov ni priporočljivo, da ne poškodujemo jagodne rozete. Jagodni nasad okopljemo in pognojimo z rudninskimi gnojili, s posebno mešanico hranil za jagode, v odmerkih, kot je to priporočeno v navodilih za uporabo gnojila. Jagode so veliki porabnik vode, zato jih pričnemo zalivati pred začetkom vegetacije.
V	OKRASNEM VRTU sestavo rastlinja popestrimo z različnimi vrstami drevnin in grmovnic, trajnicami in zelišči, ko pa se zemlja dovolj ogreje in imamo pripravljene gredice, pa že lahko sejemo nekatere vrste cvetlic enoletnic v gredice na prosto.
Vrtnic in drugih okrasnih drevnin ter grmovnic, ki so že vzbrstele, ne sadimo, ker je sajenje zamujeno. Sadimo lahko le sadike, ki so bile hranjene v hladilnice in so še v stanju zimskega mirovanja, sadike, ki so vzgojene s koreninsko grudo, pa lahko sadimo skozi vse leto. Na vrtu lahko trajnice presajamo in premeščamo med vegetacijo le, če jim pri odkopu ne poškodujemo korenin ter da se s korenin ne sesuje prst. Pred presajanjem je rastlino potrebno dobro zaliti in nekoliko steptati zemljo koreninam, med prenosom pa se zemlja ne sme osipati s korenin.
V	ZELENJAVNEM VRTU je po setvi posevek priporočljivo prekriti z vlaknasto folijo, ki vsestransko zavaruje semena pred zunanjimi škodljivimi vplivi, koristna pa je folija tudi za zavarovanje površine vrtnih gredic pred erozijo ob nalivih, ob močnem dežju pa zavaruje tla pred zaskorjenostjo. Zaskorjenost vrtnih tal je potrebno nenehno, po vsakem močnejšem dežju, še posebej če so tla glinasta, s plitvo obdelavo zdrobiti, da seme pod skorjo ne propade, kasneje pa imajo tako korenine dovolj zraka, da se zmanjša izhlapevanje vlage iz tal, s plitvo obdelavo pa sproti uničujemo kaleči plevel.
Miran Glušič, ing. agr.
Ti BI mma-6, aprila
31-Petek è	1-Sobota	2-Nedelja	3-Ponedeljek
4-Torek	5-Sreda 0	6-četrtek	
Delo!
Prvo mesto v celotnem sklopu trikotnikov si je prislužilo delo. Delo nas spremlja vsak dan. Navdušeni smo nad delom, če ga le izvajamo po naših osebnih zakonih. Delo nas motivira in ohranja naše dostojanstvo. Ampak delo je v našem levem trikotniku nekaj drugega. Spoznali smo, da je levi trikotnik za večino ljudi kruta realnost, iz katere se ne znajo izvleči. Levi trikotnik predstavlja srž našega sveta, na katerega gledamo zviška, a hkrati ugotavljamo, da smo kvečjemu sužnji. Sužnji čemu? Seveda delu! Delo je tista postavka, ki nas veže na neko podjetje. V našem primeru je delo slaba naložba. Če ugotovimo, da bomo ta mesec delali 190 ur in za to prejeli 1000 EUR plače, je to lahko za nekoga dobro, za nas pa je slabo. Namreč, naše telo in možgane smo prodali nekomu za 1000 EUR. Drugi mesec bomo spet morali prodati vse naše sposobnosti in seveda naš čas, da bomo dobili 1000 EUR. Spet naslednji mesec bomo pridno delali za druge in prejeli mezdo 1000 EUR. In to vse življenje. Zavoljo dela v levem trikotniku smo postali sužnji svojim šefom. Tega pa si ne želimo. Delo v levem trikotniku je najtežje opravilo, kar si jih lahko predstavljam. Zakaj najtežje? Zato, ker mi iz meseca v mesec prinaša manj. Če bi bilo to delo opravljeno - ne na isti način - v glavnem trikotniku, bi iz meseca v mesec začeli prejemati višji prihodek. Hkrati bi se nam postopoma zmanjševal obseg dela. Skratka, delo v levem trikotniku nas kvečjemu veže na turobno življenje in vrsto kreditov, hipotek, stroškov, računov _
... Nikoli ni viška. Nikoli ne dobimo dopusta, ki bi trajal leto dni. Seveda, zbuditi se je treba in vsak posameznik mora pri sebi ugotoviti, ali mu to delo ustreza. Ali mu ustreza vse življenje prebiti v službi in varčevati. Na koncu pa mu ne ostane niti za en avto. Večkrat poslušam radio in ugotavljam, da starejši ljudje v oddajah sprašujejo strokovnjake o tem, kdaj bodo lahko šli v pokoj. Ti ljudje so se preprosto vdali sistemu, ki ga je država postavila zato, da bo ona sama lahko preživela. Ti ljudje upajo na državno pomoč - pokojnino, o kateri bomo prebivalci tega planeta lahko v prihodnosti LE SANJALI! No, pokojnine bodo, vendar kakšne?! Druga pomembna stvar pa je ta, kako bo zato trpelo ostalo prebivalstvo tega sveta in seveda s tem povezano gospodarstvo. Vidim, da ni nobenega politika na tem planetu, ki bi lahko bil tudi dober podjetnik. Obstajajo kvečjemu podjetniki, ki so lahko tudi dobri politiki.
Dejstvo je, da politiki niso niti finančno svobodni niti podjetniki. In večina svetovne populacije sledi ravno njim.
Pa veliko pametnih odločitev v prihodnosti!
Mitja Petrič
Astrolog svetuje
Ženske in zodiakalna znamenja - Bik
(od 21. aprila do 21. maja)
Vztrajna vrtnarica
Konec aprila in skoraj cel maj vlada zodiakalno znamenje Bika. Ženska rojena v tem znamenju je zaupljivega videza in šarmantnega pogleda. Prvo, kar vam bo povedala, bo kaj o otroštvu, o cvetlicah, urejenosti in modnih zapovedih. Prav možno je, da je po naravi manjše rasti, toda njene roke so precej spretne in slovi po tem, da je dobra kuharica. Njene kulinarične dobrote poizkuša vsa soteska. Kontakte z ljudmi bo navezala z lahkoto in bo uspešna pri pogovorih. Zaradi bistroumnosti in predvsem trme bo kos vsaki debati. Prijazen nasmeh vas bo opogumil, ne smete pa pozabiti, da je Bik rogato znamenje in da je izrazita trma, ki ima tako dobre kot tudi slabe lastnosti. V sebi ima čarobno moč in postavljene meje, do kje se je varno pustiti in kje je čas čakanje. Ima smisel za barve in barvno usklajenost. Že od malih nog je urejenega videza in zaradi tega sprejeta v neki širši skupini ljudi. Stavi na poštenje in ji veliko pomeni, da je moški očarljiv. Ko se odpravite k njej na obisk, ne pozabite na majhne pozornosti, kajti te štejejo. Vaše občutke in notranje nagibe bo brala kot za šalo in zaradi tega pozabite na to, da boste vi šef, kajti to bodo le vaše sanje. Čeprav vas bo srčno ljubila in poskrbela za pristno domače vzdušje. Njen dom
je poln cvetja in to razveseli duha in osreči dušo. Seveda pa je v življenju tako, da spoznavamo tudi ljudi, ki nam niso všeč, toda ženska rojena v Biku, bo precej diplomatska in tega ne bo pokazala na prvi pogled. Nekoliko težje pa bo sprejela dejstvo, da njen ljubi moški gleda druge ženske. V tem aspektu pa pride do odločilnega trenutka, to pa je ljubosumje. Napak in očitnih žaljenj pa ne bo hitro pozabila.
Ob bistrem potočku
Poslovnemu življenje ne bo nikoli posvetila bistvenega pomena, saj so ji pomembne druge vrednote. Pomembno vlogo pa igra tudi varnost in da ima nekaj za morebitne hude čase. Med njene hobije spada tudi zbirateljstvo. Je ljubiteljica svežega cvetja in sprehodov v naravo. Ima svojo vero, našla pa se bo v zelenem gozdu in obujala spomine na mladost. Sprosti jo voda in vsak dan je dobro, da si vzame saj urico ali dve zase. Zna se zelo dobro kontrolirati in ima visok prag tolerantnosti. Stvari nabira v
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti
Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
sebi, in ko je mera polna, izbruhne. Zanimivo pa je, da se tedaj mnogi čudijo, od kod ji toliko jeze. Tedaj ni prav nič ljubezniva, ampak postavi meje. Notranji mir najde v domačih opravilih, rada lovi prah po hiši in zjutraj vstane prva in se dinamično loti domačih nalog in zadolžitev. Z leti se navadi na svoj tempo življenja in nikoli ne spusti vajeti iz rok. Od časa do časa tej rutini doda, redko pa vzame, kakšen lepoten popravek. Mnoge ženske rojene v tem znamenju zaslovijo kot šivilje, kuharice, cvetličarke, v agronomiji ali pa v kozmetiki.
Življenje kot prelep cvet
Nikoli niso zagovornice dolgih govorov in filozofskih razprav. Rešitve, ki se porajajo pri njih so preproste, toda nikar ne mislite, da niso učinkovite. Njeno življenje bi lahko simbolizirali kot
Duševno zdravje
Duševno zdravje
Kaj se dogaja s predsednikom? Predsednik države dr. Janez Drnovšek nas je v zadnjem času večkrat presenetil. Iz osebe, ki se je doslej bolj ali manj držala v ozadju, se je čez noč prelevil v človeka s pogostimi nastopi v javnosti. Kaj se dogaja z njim, sprašuje Darinka s Ptuja?
Predsednika države osebno ne poznam, tako da lahko govorim o spremembah njegovega vedenja zgolj na osnovi tega, kar se piše ali govori v javnosti, saj je javna oseba in se javno zanima za vse, kar se v njegovem življenju dogaja, saj to bistveno vpliva na to, kako se vede v funkciji predsednika države-
Poskušal bi to pokomentirati tako, da bi rekel, da je sprememba njegovega vedenja zelo verjetna posledica njegove odločitve, da se ne prepušča drugim pri zdravljenju svoje bolezni, temveč se drži pravil ki so navedena v Učbeniku življenja Martina Kojca. Torej se je odločil, da bolezni ne sprejema in je s pozitivnim razmišljanjem poiskal dogodke, stvari in podobno, na kar bi lahko učinkoval s svojim ravnanjem in delovanjem. Dokopava se do lastnih spoznaj in temu primerno tudi ravna. Našel je zase tisto, kar se mu zdi še pomembno v življenju in se ob tej veliki aktivnosti »ne spomni« več na svojo bolezen, ker je zanj ni.
Ne glede na to, kako nekateri ocenjujejo njegovo sedanje vedenje, menim, daje resnično pozitivno usmerjen in da nikomur ne škoduje.
Na ta način, kljub temu da ima zelo majhne kompetence kot predsednik države, lahko učinkuje na mnoge ljudi, da mu sledijo in delujejo v dobrobit človeštva.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
prelep cvet, saj ima tudi težave, toda kljub temu zna iz vsega izvleči korist. Resnično pa je, da včasih tudi rada vztraja v stvareh, ki jih je prerasla. Zaradi tega je zaželeno, da že zgodaj ozavesti dejstva, da so spremembe sestavni del in lahko bi se reklo, precej nujen. Zaradi povečane stvarnosti pa ima rada, da okolica dela tako, kot si sama želi oz. da skupaj ustvarjajo. Tudi v družini ima rada, da delajo drugi po principu vsi za enega in eden za vse. Pogostokrat pa uporablja močne in odločilne parfume. In ravno vonj je tisti odločilni
faktor, ki privlači moškega, da jo spozna. Vedno pa se bo zavedala, da je ženska ter da ima skrite čare. Materialne dobrine bodo vladale za vekomaj in bodo prerok prihodnjih dejanj. Dom si bo ustvarila tedaj, ko bo pri hiši dovolj denarja, kajti svojim otrokom želi prijetno otroštvo. V vezanju drobnih rožic, delu na vrtu ali gobar-jenju se bo v soncu življenja kopala romantična duša. Ko se zasliši glasba, se veselo zavrti in zapleše, morda v novi dan.
Tadej Šink, horarni astrolog
ačunalniški kotiček
Predstavitev najmanjšega računalnika MINI PC DT-168 ter LCD zaslona na dotik
Ameriško podjetje DT Research Inc., ki ga v Sloveniji zastopa podjetje 4MAT, d. o. o., iz Ptuja, nam je predstavi-
lo nov mini ra~unalnik MINI PC DT-168.
Novi resni~no majhen ^ NAJMANJŠI PC na svetu se
ponaša s svojimi super majhnimi dimenzijami saj zavzame na vaši mizi toliko kot CD škatlica v višino pa meri manj kot 5 cm. Je popoln x86 ra~unalnik, opremljen z AMD-jevim energijsko var~-nim procesorjem CEODE LX-800, ki se lahko pohvali s titulo najvar~nejšega procesorja, saj za njegovo delovanje porabi manj ko 1 W.
Pri redni uporabi porabi letno za manj kot 1000 SIT elek-tri~ne energije, (pri ~emer moramo poudariti, da pov-pre~en osebni ra~unalnik porabi do 35-krat ve~).
Navkljub masivnemu ALU ohišju njegova teža ne presega 400 g. Za njegovo hlajenje ni potreben noben ventilator in je zaradi tega seveda neslišen.
MINI PC DT-168 lahko opremimo z operacijskim si-
stemom Windows Xip Linux Embedded ali v kombinaciji z 2,5-in~nim diskom, takim, kot jih uporabljamo pri prenosni ra~unalnikih tudi z obi~ajnimi Windows oziroma Linux operacijskimi sistemi.
Model DT-168 nam zraven osnovnih funkcij ponuja tudi Lan, 2 x serijski in 1 x paralelni port, 4 x USB 2.0 priklju~-ke.
Njegova uporaba kot Thin Client - delovno mesto - je vsestranska, ker pa v tem primeru ne uporablja trdega diska, je varen pred virusi.
Mini PC DT-168 je s svojimi super majhnimi dimenzijami idealen za montažo v avtomobile, plovila ali kot enota za poganjanje pisarniški aplikacij v bankah, zavarovalnicah, šolah ter v industriji kot sistem za krmiljenje strojev.
V	pisarni ali dnevni sobi z MINI PC-jem pridobite dodaten delovni prostor, saj zavzame dosti manj prostora kot klasi~en namizni ra~unalnik.
V	navezi z LCD monitorjem Touch screen (zaslon na dotik) pa se odli~no obnese v maloprodajah, bifejih ter restavracijah, kjer je prostora vedno premalo, še posebej za tipkovnico in miško, ~e tipkovnico rabite samo ob~asno, pa se dovolj dobro obnese vgrajena onscreen tipkovnica.
Oba opisana izdelka lahko kupite v prodajalni COMPUTER DISKONT ob rde~em bloku na Ptuju.
(DT-168 sisteme že uporabljajo svetovni koncerni, kot so: HP, Honeywell, Microsoft, General Motors, Ford, Whirlpool ...)
Info Glasbene novice
Preproste misli so navadno najboljše in ob tem moram zapisati, da je bila tudi skupina Simple Minds ena najboljših skupin osemdesetih let. Svojo kvaliteto oziroma izrazno moč bo skupina izkazala tudi pri nas 8. aprila, saj bo nastopila na koncertu v ljubljanski Hali Tivoli.
Glasbena revija Billboard je objavila podatek, da je skupina CHICAGO druga najuspešnejša ameriška skupina vseh časov, takoj za skupino Beach Boys. Se še spominjate njihovih nepozabnih skladb Hard To say I'm Sorry, If You Leave Me Now ali You're The Inspiration? To poletje bodo vrhunski glasbeniki na koncertni turneji skupaj s skupino Huey Lewis & The News, hkrati pa bodo izdali tudi njihov trideseti album v karieri s preprostim naslovom Chicago XXX. Stari mački dokazujejo svojo kvaliteto v adult contemporary mehki rock skladbi FEEL (****), ki vas bo prevzela šele po nekaj poslušanjih in vas bo vlekla tudi zaradi refrena: "It's Not Too Late, Just Close Your Eyes And Feel.''
JEWEL je glasbenica, ki je doživljala težko otroštvo, vendar je do zvezd prišla s kvalitetno glasbo, kakršna je Who Will Save Your Soul, You Were Meant For Me, Foolish Games, Standing still, Sweet Home Alabama... Kvaliteten niz se nadaljuje s srednje hitro, vendar zahtevno rock pesmijo AGAIN AND AGAIN (***), ki jo je produciral Rob Cavallo in napoveduje njen novi projekt Goodbye Alice In Wonderland.
Medijski prepih na britanski rock sceni je v mesecu marcu naredila zasedba EMBRACE. Kvintet je leta 1998 udaril na sceno z izjemnim komadom Come Back To What You Know, medtem ko so mene še bolj navdušili s skladbo Gravity. Njihov novi album This New Day je uradno izšel 27. marca, že pred tem pa so dali na tržišče psihološko rock balado NATURE'S LAW (***), ki jo je glasbeno sestavil priznani avtor Youth.
G4 je podoben projekt kot Il Divo. Se vam sanja, za kaj se gre? Štirje mladi tenorji povezujejo klasično in pop glasbo. Kvartet je do sedaj posnel že dva albuma G4 in G4 & Friends ter prodal več kot milijon plošč. 20. marca je njihova založba BMG izdala poseben EP Mother's Day EP, katerega nosilna skladba je priredba klasike BARCELONA (****), v kateri sodeluje tudi Lesley Garrett. Zgolj za informacijo bom dodal, da sta v originalu ta evergreen pela Freddie Mercury in Monserat Caballet.
Irska glasbenica ENYA je od leta 1988 do danes prodala več kot petdeset milijonov plošč. Pred osemnajstimi leti je takoj opozorila nase s skladbo Orionoco Flow, povzeto z velike plošče Watermark. Od takrat so sledile naslednje velike plošče Shepherd moon, The Celts, The Memory Of Trees, A Day Without Rain, Paint The Sky With Stars, Only Time in Amarantine. Še ena tradicionalna ambientalna popevka THE RIVER SINGS (****) vas bo umirila in hkrati navdušila. Ponovno jo je sestavil Nicky Ryan.
Večnim romantikom priporočam glasbo izjemne pevke KATIE MELUA. Mlada dama je prodala največ plošč v letu 2005 v Veliki Britaniji. Njena fantastična albuma se imenujeta Call Of The Search in Piece By Piece ter sta prava "relaksacija" po napornem dnevu. Ob petju gospodične MELUA boste z lahkoto dobili kurjo kožo in njena nova iskrena popevka se imenuje SPIDER'S WEB (****).
Guiness Book Of British Hits je v bistvu britanska glasbena enciklopedija, ki skupino ERASURE uvršča po uspešnosti na zavidljivo 62. mesto. Zanimivo je dejstvo, da sta Vince Clarke in Andy Bell bila najbolj "in" s priredbo uspešnice Take A Chance On Me skupine Abba. Duet je fenomen elektronske glasbe, ki me je z novo pesmijo BOY (****) popolnoma šokiral, saj je naredil akustično umirjeno pop in soul melodijo, ki napoveduje njun novi projekt Union Street.
David Breznik
Glasbeni kotiček
f_^^^ —^ ^


.-STUPID GIRLS
- Bob -SVGary Pine N
NG TO YOU - Eros Ramazzotti 5. SO SICK - Ne-Yo
O/RED Dress - Sugaba
Beyonce Knowles & Slim 8. WOMAN IN LOVE - Liz McClarnon^ 9. PUT YOUR RECORDS ON - Corinne Bailey Rae P IT - Black E
Vsab sreÂû in ngdgljg mgd 19-1^ in 2.0. uw
Kdo je glavna igralka y filmu Basic Instinct 2?
Odgovor;_
NAGRADNO
K Î M VPRAŠANJE
in
o
Ime reševalca:. Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Tea Jerenko, Apače 252,2324 Lovrenc na D.p. Nagrajenka lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo!_
Odgovore poiljite do torka, 4. aprila, m naslov: Radio-TednikPtuj, Raičeva 6,2250 (za Info).
Keys To The World - Richard Ashcroft
(2006 - Parlaphone - Dallas)
Britanski rocker Richard Ashcroft si je status super zvezdnika pridobil, ko je bil še osrednja osebnost skupine The Verve. Njihove nepozabne pesmi Bittersweet Symphony, The Drugs Don't Work in Lucky Man so že prerasle v kultne ter so na nek način evergreeni rock glasbe. Po sporu s kolegi iz banda je bilo logično, da Ashcroft poizkusi srečo tudi kot solist, saj je bil kar sam avtor večine uspešnic Vervov. Album iz leta 2000 Alone With Everybody ga je še bolj skoval med zvezde, medtem ko drugi Human Conditions ni bil tako kvaliteten in
pester. Kaj pa tretji Keys To The World? Tisti, ki pričakujete bistvene glasbene spremembe v glasbi izrazitega indie rock izvajalca, se hudo motite, saj so skladbe v bistvu na nek način kar "paste-copy" glasbe njegove osnovne skupine. Avtorstvo in inovativnost sta nekako zamrla pri genialnemu teksto-piscu, vendar občasni prebliski na plošči Keys To The World dajejo celotnemu pogledu na ploščo pozitivno oceno. Čeprav je glasbenik zmogel le deset novih pesmi, so te vse dovolj korektne, da si zaslužijo pozornost poslušalca, čeprav v njih ni nič šokantnega oziroma v njih ni najti kvalitetnih presežkov, saj gre za preveč predvidljiv in umirjen projekt odličnega izvajalca.
Celoten album je nekako zaspan, vendar edino uvodna Why Not Nothing dokazuje, da je Ashcroft pravi rocker. Ta ni stisnjena v nekakšen kolut, ampak je s svojo agresivnostjo dovolj
Filmski kotiček
Prvinski nagon 2
Prvinski nagoni so verjetno res najmočnejši, a nadaljevanje te kultne uspešnice to nikakor ni. Ko sta se pred štirinajstimi leti na filmskem platnu v nevarno erotično igrico zapletla Sharon Stone in Michael Douglas, je bil svet - predvsem moški del! - navdušen. Potrebno je priznati, da je Paulu Ver-hoevenu uspelo ustvariti napet triler z nepozabnim erotičnim nabojem. Zasluge zanj gre seveda nesporno pripisati tudi vroči igralki, ki je odličen scenarij začinila s svojo seksapilnostjo. Tule ne mislimo samo na znamenito sceno s prekrižanimi nogami pred preiskovalnim detektivom, temveč na njeno celostno pojavnost, saj je Sharon Stone poosebljala prvin-sko privlačnost fatalne ženske devetdesetih let.
Prav zaradi visokih pričakovanj, ki jih je vzbudil prvi del, bi se morali ustvarjalci pri nadaljevanju še posebej potruditi, žal pa je Prvinski nagon 2 le medla senca kultnega predhodnika. Pa poglejmo zakaj. Prvič. Scenarij, ki sta ga spisala Leora Barish in Henry Bean, ne
Basic Instinct 2
Žanr: erotični triler
Dolžina: 114 min Leto: 2006 Država: ZDA
Režija: Michael Caton Jones Scenarij: Leora Barish in Henry Bean
Igrajo: Sharon Stone, David Thewlis, David Morrissey, Charlotte Rampling
drugačna, da izstopa iz baladne ravnine. Nekaj kitarskih rifov je blestečih, sicer pa je spogledljivo tudi nagajivo, vendar sila religiozno besedilo. Že skupina Verve je bila znana po svojih "pompoznih" aranžmajih, zato ni čudno, da je to formulo ponovno povzel izvajalec v skladbi Music Is Power, v kateri je močna melodična orkestralna podpora. Klaviature so ob akustični kitari ter rahlo hripavem vokalu glavni aduti Ashcrofta, ki s svojo mehkobo takoj zmaga v aktualni skladbi Break The Night With Colour. Ta balada je sila predvidljiva in narejena, da poslušalca v trenutku dobesedno zastrupi s svojo magičnostjo. Najboljša kopija glasbe skupine The Verve je nedvomno Words Just Get In The Way. Ob njej lahko nastavite vašo ramo, saj gre za ganljivo besedilo ter melodijo, ki ima v sebi brezčasni zven. Klavirsko enostavni dodatki so ob koncu dopolnjeni še z jokanjem violine in kot celota je ta pesem daleč, in še enkrat poudarjam daleč največji presežek celotne plate. Še bolj umirjene so Sweet Brother Malcom (ves
čas se prepleta igranje na akustično kitaro in violino, zaradi česar ta pesem malo spominja celo na kakšno irsko tradicionalno pesem), temnejša Cry Til' The Morninger in bolj otožna Why Do Lovers. Naslovna pesem Keys To The World je najmanj izrazita in najbolj enakomerna, vendar stilsko takoj ashcroftovsko opredeljujoča. Pozitiven ritem ponuja rocker v pesmi polni preobratov Simple Song, medtem ko ima končno malo več tempa zadnja skladba World keeps turning, v kateri je simboličen del besedila: »Everything In My Life Is Right Again.«
Atmosfera na albumu Keys To The World je kar teatralna in poslušalca ob poslušanju pesmi razjeda kar rahla rahločutnost. Žalost, zbeganost in težavnost so hudi predznaki genialnih besedil. Baladni repertoar pa vam bo najbolj prijal v nedeljo zjutraj po naporni sobotni noči. To pomeni, da vas glasba na albumu nikdar ne bo motila, ampak vam bo pomagala k boljšemu razpoloženju.
David Breznik
tomobilom - a žal ne zadoščajo niti za to, da bi ga lahko prišteli med vsaj dobre erotične filme s pridihom trilerja. Tudi zaradi tega, ker posamezne seksualne epizode prevečkrat izzvenijo bizarno, perverzno in prazno. In kar je morda še najpomembnejše, same sebi namen.
Damijan Vinter
ustvari potrebne napetosti. Nasprotno transparentnost, preveč namigovanj, zavajanj in poigravanj s hipotezami gledalca prehitro utrudijo, vse skupaj pa vodi v zdolgočasenost. Na tej točki je krivdo ob pomanjkljivi zgodbi iskati tudi v preveč statični režiji, ter - z izjemo Sharon Stone - dokaj medli igralski zasedbi in neposrečeni karakterizaciji likov. Drugič. Režiser Michael Caton Jones se je preveč zanašal na erotične čare glavne junakinje, kar ima za posledico preveč upočasnjeno dogajanje in neučinkovito poudarjanje seksualne dimenzije. Da se razumemo, Sahron Stone kljub oseminštiridese-tim letom deluje dovolj pri-
vlačno in erotično skrivnostno in je svojo vlogo opravila brez pripomb, a ji scenarij in tako zastavljena režija nalagata preveliko breme.
Bistveni problem Prvinske-ga nagona 2 se torej skriva v tem, da je bil prvi del odličen erotični triler, ki mu je Sharon spontano pridala zares prvin-ski erotični podton, drugi del pa je (pod)povprečen triler, ki skuša neizvirnost prikriti s seksapilom glavne igralke in posameznimi (tudi precej eksplicitnimi) erotičnimi epizodami. Med njimi so sicer nekatere prav posrečene - recimo uvodna sekvenca simulacije spolnega akta med divjo vožnjo z av-
CID vabi!
RAZSTAVA
Na ogled so fotografije Borisa Voglarja, na katerih predstavlja utrinke s koncerta rock kitarista Stevea Vaia.
Petek, 7. aprila, ob 18. uri: srečanje udeležencev začetnega tečaja znakovnega jezika s člani Društva gluhih in naglušnih Podravja Maribor. Udeleženci tečaja bodo ta dan pred komisijo opravljali zaključne izpite, nato pa bodo pridobljeno znanje uporabili na srečanju s člani društva, ki bo poleg druženja obsegalo tudi kulturni program. Vabljeni ste tudi vsi tisti, ki vas zanima vključitev v tečaj v novem šolskem letu, in vsi, ki bi radi vedeli, kako poteka komunikacija tistih, ki ne slišijo. Sobota, 8. aprila, ob 10. uri: Velikonočna ustvarjalna delavnica PRAZNOVANJE OTROŠKIH ROJSTNIH DNI Število otrok, ki so svoj praznik preživeli pri nas, je vse večje. Dosedanje izkušnje so zelo dobre, zato bomo program nadaljevali. informacije in naročila vsak delavnik od 9. do 15. ure osebno in telefonsko v CID. DELAVNICA BODY IMAGE - ODNOS DO LASTNEGA TELESA V petek, 30. marca, od 17. do 21. in v soboto, 1. aprila, od 8. do 11. v sejni dvorani Centra za socialno delo Ptuj. Delavnica je delno pokrita s strani Kluba ptujskih študentov in društva Tara ter Centra za socialno delo Ptuj, tako da bo za udeležence delavnice le prispevek 2.000 SIT. Dobite tudi material, ki ga boste potrebovali, gradivo in seveda prigrizek. Na delavnici Body image boste pod vodstvom strokovne sodelavke iz Ženske svetovalnice v Ljubljani Katje Šneler poskušali sebe pripeljati kakšen kilometer bliže svoji resnici, samozavesti, ki vam bo še bolj dvigala krila, da boste dosegali uspehe tudi v materialnem vsakdanjem življenju brez večjih pretresov. Kontaktni telefon: 031 33O O1O. CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj,www.cid.si, tel. 780 55 40, GSM 041 004 778, e-naslov cid@cid.si
CID Ptuj je odprt vsak delovni dan od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
Štajerski TEDNIK
DUŠEVNI IZTIRJENEC
NASELJE PRI CIRKULANAH
TUJA ZGODNJA SORTA KROMPIRJA
DESNI PRITOK ZAHODNE MORAVE
RASTLINA, KANA
NAŠ
VIOLINIST (IGOR)
LEKCIJA VISOKE ŠOLE JAHANJA
ŽENSKI PEVSKI GLAS
TINA JURČAK
JANEZ TRDINA
MUSLIMANSKI FILOZOF (AL)
RUŠEVINE MESTA V IRANU
ANGLEŠKI SKLADATELJ (ARTHUR)
VAS V OBČINI LAŠKO
UBIJALEC, RAZPARAČ
DER, DIE ..
ENICA, CVEK
ANTON AŠKERC
NAŠ ROKOMETNI VRATAR
LATVIJSKI SANKAČ (NAURIS)
DEL DIHAL V GRLU
NEMŠKI BOKSAR
ZLITJE, ZLIV
NIKARAGVA
(ORIG.)
OČE
GOSTA JUHA, GODLJA
LUKA V LIBANONU
KRVAVEČA POŠKODBA
PESNIK (ZBADLJIVO)
NEFELINOVA KAMNINA
IVO TURK
ZASTAREL IZRAZ ZA JADROVJE
MINISTRSTVO ZA OBRAMBO RS
HOTEL V STARIGRADU
ALENKA GODEC
GL. MESTO LATVIJE
NAŠA PEVKA FALK
INSEKTNI TRAK
ZIMSKA PADAVINA
RODOVNA SKUPNOST, ROD
ANTON TROST
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: strojar, kravata, oskalek, Balleri, VP, ata, not, vestern, mop, osmisljenje, vobler, Kersee, Ween, Behrami, Ast, LK, stara, cokla, LO, šiitake, ŽU, ro, ivje, Otero, laschen, Sean, amen, biciklist, TC, keks, Uhri, PT. Ugankarski slovarček: AŠARI = muslimanski teolog in filozof (Al); BLISS = ameriški skladatelj (Arthur, 1891-1975); DOMGoRGEN = nemški boksar (Hein, 1898-1972); PESADA = lekcija visoke šole jahanja; SIALK = arheološke ruševine starega mesta Kashan v Iranu; SIRTEMA = tuja zgodnja sorta krompirja; SKRAUSTINS = latvijski sankač (Nauris, 1978-); STRAMA = tepec, štrama; SUR = luka v Libanonu.
Zanimivosti
Jane Fonda: Ne lepotni kirurgiji
London (STA/dpa) - Dvakratna dobitnica oskarja, 68-letna Jane Fonda, je napovedala križarski pohod nad lepotno kirurgijo. V pogovoru za britansko televizijo ITV je dejala, da bo poskušala zbrati ostale igralke in svoje prijateljice, s katerimi bi skupaj rekle ne odstranjevanju gub in drugim lepotnim operacijam. Čeprav si je sama dala odstraniti t. i. vrečke pod očmi in povečati prsi s silikonskimi vsadki, so bili to po njenem mnenju stari grehi. V televizijskem intervjuju je trikrat poročena hči Henryja Forda še izjavila, da je pravkar potovala po Švedski in Finski, kjer je videla resnične obraze, na katerih seje videlo izkušnje.
Richie Sambora, kitarist skupine Bon Jovi hoče skupno skrbništvo
Los Angeles (STA/AP) - Glavni kitarist skupine Bon Jovi Richie Sambora zahteva skupno skrbništvo nad 8-letno hčerko, ki jo ima z igralko Heather Locklear. Igralka je prejšnji mesec po enajstih letih zakona vložila zahtevo za ločitev, kot razlog pa je navedla nepremostljive razlike. Sambora zahteva skupno fizično in pravno skrbništvo nad 8-letno Avo Elizabeth in zahteva uveljavitev dogovora, ki ga je par sklenil pred poroko. Poleg tega Sam-bora tudi zahteva, da sodišče prekliče njegove
finančne obveznost do Locklearjeve. Igralka je zaslovela z vlogo Sammy Jo Dean Carring-ton v televizijski seriji Dinastija, v 90. letih prejšnjega stoletja pa je prevzela vlogo Amande v televizijski seriji Melrose Place ter Caitlin Moore v Spin City.
Igralec Chris O'Donnell že četrtič očka
Los Angeles (STA/AP) - Caroline Fentress, žena Chrisa O'Donnella, je v petek rodila sina, piše revija US Magazine. Par, ki se je poročil leta 1997, ima poleg novorojenega sina še tri otroke, dva sina in hčer. O'Donnell je zaslovel z vlogo v filmu »Batman forever«, kmalu pa se bo na televizijskih zaslonih pojavil v oddaji »Grey's Anatomy«.
Laura Bush: Condi bi bila odlična
predsednica ZDA
Washington (STA/dpa) - Ameriška prva dama Laura Bush je v petkovem pogovoru v oddaji Larryja Kinga na ameriški televiziji Cable News Network ocenila, da bi bila ameriška zunanja ministrica Condoleezza Rice odlična nova predsednica ZDA. Republikanka Riceova je skupaj z demokratsko senatorko Hillary Clinton pogosto omenjana v zvezi s tekmo za predsedniški stolček leta 2008. Vendar pa Riceova, navdušena navijačica ameriškega nogometa, nad morebitno kandidaturo ni preveč navdušena in bi menda raje postala vodja nacionalne nogometne lige.
Lujzek • Dober den vsoki den
Adijo mesec marec, na dverijepotrka muhasti april, ko človik ne ve, kam bi se skril. V roke si segata deževno in lepo vremen, sunce meglo pretirovle, črni krt po rjovi zemljo rovle, ftički si gnezda spletajo in pisani me-tuli po lufti letajo. To je pač pomlad, ko ma vsoki nekoga rad, ko se stori spori pozobijo in kregarije zglodijo. Zato pa naj živi april, ki mu provimo tudi mali traven, ko je svet puklasti in raven, vena tudi zato, ker je travica še mala in naj bi vsoka Špelca svojemi Špeleki svojo dušo in telo dala. Zato pa adijo merc in dober den april
Tejko za uvod, bi rekla tovariš in gospod. Če glih provimo, da tovarišov več nega, vam jaz povem z našega brega v grabo za vsokega deda in babo naj se gospodje počutijo tovariško in tovariši po gospočko. Premalo nas je, da bi si metali polena pod noge in zlivali gnojšnico preteklosti in sedanjosti na glove. Politiki in ministri, vsi glih ne preveč bistri, nam pri
tem glih niso preveč za vzgled, vsoki preveč skrbi za svojo rit in jih pri totem cirkusi malo briga, je narod lačen ali sit. Pravijo, da tudi predsednik Drnovšek malo preveč po sveti leče, da tam lačne nasiti in obleče, duma pa glih tak mar-sikera družina žmetno živi, se nasiti in obleče .
Pa naj bo zadosti politike in gospodarstva, socialnega (ne)varstva, pogučmo si kaj boj veselega, ne samo črnega, pač pa tudi belega. Živleje neje samo žalost, pač pa tudi veselje, pa če glih brez klobose ješ samo kislo zelje. Saj se vena še spunite, kak smo v bivši Jugo-vini pravli: »Lep gospod se v fi-čekipelje, a želodec melje kislo zelje .!«
Zelje je ostalo, fičeke pa so zamejali brenčedesi, renolti, opli, citroeni in folksvagine, ki jih majo med nogami in volani ženske fine .
Za kunec pa še en seksi štos. Srečali sta se kolegici: »Čuj Fefa, ali ti veš, da te mož vara z eno mlodo frčafelo?« »Seveda vam in vem tudi, s kero, ne vem pa s čim me vara, saj je duma provi mrlič, ker mu je vmrja ftič...!«
RADIOPTUJ
89,8-98,2-IO-^ISmhz
SOBOTA, 1. aprila:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 In 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čve-karije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj ).
NEDELJA, 2. aprila:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji
dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
PONEDELJEK, 3. aprila:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija
Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
TOREK, 4. aprila:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Made in Italy. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Robin).
SREDA, 5. aprila:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na
današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin).
ČETRTEK, 6. aprila:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ormoškega konca. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI
NOČNI PROGRAM (Radio Univox).
PETEK, 7. aprila:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.15 Iz opozicijski klopi. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Vaša vitalnost se bo počasi izboljševala. V prihajajočih dneh boste živahni in dobre volje, posebno vznemirjenje boste občutili v petek, ko boste ugotovili, da imate sijajen dar govora. V ljubezenski zvezi pričakujte izboljšanje v nedeljo.
BIK
Živahno boste navezovali stike in dokazovali svoje znanje ali pa se učili čisto nekaj novega. Glede poslovnih zadev vam bo naklonjena sreda, zelo zgovorni pa boste v petek in soboto. Glede ljubezenske zveze pa še malo potrpite, saj bo kmalu bolje.
DVOJČKA
Nenavadno živahni, podjetni in energični boste. Dosegali boste tudi odlične rezultate pri poslu, delu ali v športu, če se ukvarjate s tem. Ugotovili boste, da znate voditi in biti vodja. V ljubezni vam bo ta teden nadvse naklonjen.
RAK
V	teh dneh se boste malo umaknili vase, poiskali si boste miren, samoten kotiček, kjer
boste premišljevali, kako bi si izboljšali svoje finančno stanje. V petek bodite pozorni, ker vam preti izguba na finančnem polju. V zasebnem življenju se bodo medsebojni odnosi izboljšali.
LEV
Pred vami je razmeroma srečen teden. Preživeli ga boste na že obstoječih projektih ali pa boste globokoumno razmišljali o novih. Lahko pa se vam zgodi, da boste enostavno vse skupaj pustili in se posvetili domu in družini, in sicer drugače kot doslej.
DEVICA
Dneve izkoristite predvsem za urejanje vseh osebnih zadev in za pridobitev naklonjenosti osebe, ki vam je že zelo dolgo časa všeč. Lahko se lotite tudi opremljanja doma, nakup pa opravite v ponedeljek, ker boste imeli možnost nakupiti veliko za malo denarja.
TEHTNICA
V	prihajajočih dneh boste polni življenja in radosti. Na poslovnih poteh ali v službi boste napredovali in blesteli, v osebnem življenju boste imeli veliko povedati drugim in drugi vam, v petek se boste imeli zelo lepo v prijateljski družbi, v torek pa pričakujte romantičen večer.
ŠKORPIJON
Pred vami so živahni dnevi.
V	četrtek ali petek se v službi lahko pojavi težava glede
medsebojnih odnosov. Vznemirjeni in občutljivi boste, toda na splošno se bodo razmere izboljševale. Lep dan boste imeli v sredo tako osebno kot poslovno.
STRELEC
Pogumno boste stopali po poti, ki ste si jo izbrali, in naredili veliko, predvsem pa dosegli svoje cilje. Pri tem vam bodo pomagale vaše zvezde, ki so vam v tem tednu zelo naklonjene. Dajale vam bodo energijo in polet. Uspešni boste pri osvajanju. V soboto bo prekrasno.
KOZOROG
V	teh dneh si posebno ambicioznih ciljev ne postavljajte in ne nalagajte, ker vam po vsej
verjetnosti ne bi uspevali. Dneve izkoristite za ljubezen, otroke, zabavo in druge drobne radosti, ki vam bodo zapolnile vsakdanjik. V nedeljo pričakujte zelo romantičen dan.
VODNAR
Vaše zdravje v zadnjem času ni najboljše, se pa lahko v teh dneh še poslabša, zato kar pridno uživajte vitamine in zdravo hrano. Pa na gibanje ne pozabite. Pri poslovnih zadevah končno dobite pomoč, prihaja novi sodelavec. Ne skrbite, ujela se bosta.
RIBI
Ne skrbite in se ne obremenjujte. Vaši prijatelji vas imajo radi. Srečajte se z njimi in se kaj pogovorite. Najboljši dan za to bo četrtek, ker vam bodo takrat zvezde zelo naklonjene in bo srečanje še bolj prijetno in ugodno. Pazite na vaše zdravje in glejte, da ne boste na prepihu.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
Iščete svoj stil
Andrejka v športno-elegantnem stilu
Andrejka Kovačec je 20-letna študentka Fakultete za upravo v Ljubljani - smer Javna uprava, doma iz Slomov (Polenšak). Nekoč želi postati voditeljica, ker ji je vodenje blizu. V prostem času se posveča gasilstvu, je desetarka ekipe, od letos pa tudi vodja vseh žensk, članic PGD Polenšak. Za akcijo Iščete svoj stil jo je prijavila mama, ker ji je bilo dovolj njenih stalnih kritičnih misli o tem, da ji nič ne pristoji. Zdaj so možnost dobili strokovnjaki, da ji nakažejo njen stil.
V kozmetičnem salonu Neda so pri Andrejki ugotovili mešani tip kože, ki zahteva še posebej skrbno nego. Kožo so ji površinsko očistili, izvedli piling in postopek nege zaključili z nanosom ustrezne kreme. Po strokovnih navodilih bo kožo negovala tudi doma, priporočili pa so ji tudi globinsko čiščenje kože.
Za Andrejkino novo pričesko je poskrbel Denis Horvat iz Frizerskega salona Stanka. Obliki obraza, ki je bolj okrogla, je prilagodil striženje. Stranske dele pri ušesih je skrajšal in stanjšal, tako da optično podaljša obraz. Na levi strani je izvedel t. i. nad-striženje. V celoti gledano je lahko oblika frizure elegantna ali športna, tako da jo lahko An-drejka prilagaja priložnosti. Pred nanosom barve je lase najprej razbarval z belilom in 1,9-odstot-
Foto: Črtomir Goznik
Andreja prej ...
. in pozneje
nim hidrogenom, da je čim manj poškodoval strukturo las. Izbral je odtenek medene, ki je trenutno zelo aktualna. Po 30 minutah
Foto: Črtomir Goznik
Andrejka v oblačilih iz ptujske prodajalne Mure, čevljih in torbici iz prodajalne Alpina
îïjosKO m tensKOi
FÏÎIZeKSCVO Slgmšhavsi 22
10 % popust v aprilu
Svetovanje za otroke in mladostnike
Resnica, ki vodi do spoznanja
II. del
V prvem delu sem vam napisala svoja spoznanja o otroški dobi, kaj se je z mano dogajalo, kaj sem ob vsem tem doživljala in kakšne posledice je pustilo na moji duši, na moji podzavesti ^ V želji, da bi tudi vi spoznali, zakaj se nam nekatere stvari dogajajo, zakaj se nam ponavljajo vzorci, ki smo jih prejeli od svojih staršev, vrstnikov ^ pišem vse to. Svoje življenje razkrivam zato, da ga morda lahko primerjate s svojim, da boste videli, da informacije, ki smo jih prejeli od drugih, lahko spreminjamo s svojo voljo, s tem pa spremenimo pogled na celoten svet, spremenimo pogled na dogaja-
nje okrog nas in posledično se nam v našem življenju začnejo dogajati drugačne stvari, nismo več tisti, ki moramo ponavljati vzorce, ki smo jih prejeli, ampak lahko življenje vzamemo v svoje roke in ga začnemo živeti tako, kot nam je po volji. Ko sprejmemo sebe takšnega, kot smo, z vsemi svojimi napakami in slabostmi, se pričnemo imeti radi in se cenimo, šele takrat lahko začnemo udejanjati tiste stvari, o katerih včasih nismo upali niti sanjati, za katere smo menili, da so nam nedosegljive.
Moram povedati, da sem bila pred nekaj več kot dvema letoma na največji prelomnici svojega življenja. Kot sem že ome-
barvi čokolade. Hlače so ravnega kroja, brez žepov in z ozkim pasom. Jakna je po kroju zelo blizu klasiki, vendar so na fazoni vidni poudari'eni široki šivi v oranžno rdeči barvi. Ta šiv je viden tudi na hlačah, in sicer v pasu. Za popestritev je pod jakno zanimiva rdeča majica, ki je oblikovana v
izrez, ki se zadaj prilega vratu in spredaj končuje v obliki globokega V-izreza. Preko rame je položen šal, ki razbije strogost klasične linije. Čevlji v rdeči barvi z nizko peto in modno okroglo konico sledijo barvi šivov, šala in majice, prav tako pa tudi rdeča torbica, ki zaključi celoto,« je o
Andrejkini oblačilni preobrazbi povedala stilistka Sanja Velič-kovič. Svetuje ji, da si občasno umisli tudi ozko krilo s kakšnim modnim detajlom, dolžine malo čez kolena. Zraven naj kombinira kakšno bluzo ali majico, ki naj ne bosta spredaj preveč zapeti ob vratu. Čevlji naj bodo z nižjo peto, da bodo omogočili hitrejši korak. Izbira naj med jesenskimi barvami, vendar naj močna rdeča, oranžna ali rumena naj ne prevladajo, uporabi naj jih le kot detajl oziroma en kos oblačila.
V Športnem studiu Olimpic bo Andrejka v izbranem programu vadila brezplačno mesec dni. Poudarek bo na oblikovanju postave in izboljšanju mišičnega tonusa, je povedal strokovni vodja studia prof. Vlado Čuš.
MG
Ptuj • Mis Štajerske 2006
Foto: Črtomir Goznik
je lase opral, posušil in oblikoval z Wella produktom za močno utrjevanje.
Minka Feguš je make up pričela z nanosom tekočega pudra, ki ga je fiksirala s pudrom v prahu. Oči je osenčila z zlato in rjavo barvo, notranje dele vek pa poudarila z ekstra svetlikajočim bež odtenkom. S tem je dobila poudarj'en globok pogled. Ličnice je poudarila v nežno rdeči barvi, ustnice pa z rjavo-rdečim glosom; vse iz linije kozmetike Avon.
»Ker v svojem prostem času, ki ga preživi v gasilskem društvu, nosi uniformo in ji pri tem ne morem pomagati, sem se odločila, da pri izbiri oblačil absolutno izključim črno barvo. Ne samo Andrejka, prav vsi se moramo sprijazniti s tem, da četudi si umislimo črno oblačilo, se naša teža na tehtnici nič ne spremeni. Zakaj bi se torej skrivali za črnino? Oblačila, ki sem jih tokrat izbrala, so športno-eleganten hlačni kostim, majica in šal iz trgovine Mura. Ker pa za celostno podobo niso dovolj samo oblačila, sem izbrala še čevlje in torbico Alpina. Hlačni kostim je iz rahlo elastičnega materiala v
Nova priložnost za dekleta s Ptujskega
Predizbori za mis Slovenije 2006 so se začeli, prve tri polfinalistke, izbrali so jih na Mis Posavja, so znane.
RADIO)))TEDNIK
Do 29. aprila, ko bomo na Ptuju izbrali mis Štajerske 2006, jih bo še nekaj. Dekleta s Ptujskega so tudi z letošnjim regijskim izborom, ki bo 29. aprila v amfiteatru Term Ptuj, dobila novo priložnost, da bodo stopila na pot svojih uspešnih predhodnic. Prijave deklet bomo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, sprejemali predvidoma do 20. aprila. Najlepše udeleženke čakajo že po tradiciji lepe nagrade, letos prvič pa tudi avtomobil za polletno uporabo. Sreča se nasmehne le drznim in pogumnim; prijavnico lahko izpolnijo dekleta, ki bodo v tem letu napolnila 17 oziroma 24 let, visoka nad 165 cm, državljanke Slovenije, neporočena, nekaznovana, brez otrok, komunikativna, skratka vse, ki vidijo svojo priložnost na manekenskih in lepotnih odrih.
Tudi polfinale tekmovanja za mis Slovenije 2006 bo na Ptuju.
MG
MISS SLOVENIJE 2006
Miss Štajerske
PRIJAVNICA
Priimek:_
Ime:
Ulica: Pošta:
Telefon:
Datum rojstva : Mere -višina:
-prsi, pas, boki: -teža:
-konfekcijska št:
Podpis:
S svojim podpisom zagotavljam, da so navedeni podatki resnični in da soglašam s pravili izbora.
RADIOPTUJ
89,8-98,E-l04,3
G E R Z I N A
VltE#T N
S^ajgre^TEDNIK
nila v prvem delu, me je zaradi skrbi in življenja pod stresom nenehno bolela glava, kasneje pa mi je začelo otekati koleno, oz. me je zbadalo v njem zmeraj, ko sem se sklonila. Moje tedanje delovno mesto je zahtevalo, da sem bila venomer na nogah, zato veste, da me je to vse bolj motilo. Odšla sem k zdravniku. Zdravnica me je pogledala in mi dala tablete proti bolečinam. Če ne bo boljše, pa naj pridem pogledat nazaj. Vendar moje bolečine niso bile tako močne, da bi morala uživati tablete, želela sem se samo rešiti zbadanja v kolenu in otekanja. V tem času sem se o tem pogovarjala z našim družinskim prijateljem ter
mu potožila o bolečinah. Odgovoril mi je, da nekaj ne delam pravilno, da s svojimi mislimi privabljam težave. Kaj pa ima koleno veze s tem, kaj jaz delam, razmišljam? Dal mi je telefonsko številko gospoda, ki je pomagal njegovi ženi, da je hitreje okrevala po operaciji ^
Dodal še je, da ga verjetno tako ne bom poklicala, ker nič ne želim spremeniti. To me je še bolj vzpodbudilo in sem si mislila, če je pomagal njegovi ženi, ki je bila zelo bolna ^ Dogovorila sem se za termin in odšla na terapijo. Če povem po pravici, si nisem mislila, da mi bo pomagalo, ampak poskusiti ni greh. Ze po prvem obisku so bile odpravljene moje bolečine v glavi in kolenu, ker pa sem opazila, da se nekaj dogaja z mano, sem terapijo nadaljevala. Čudno, okrog sebe sem začela zaznavat naravo, sonce je sijalo močneje, živali so se mi prilju-
bile, začela sem cenit vse, kar je bilo živo. Počutila sem se bolj sproščeno, manj obremenjeno, mlajšo, moje težave so bile videti manjše.
Terapevt mi je na začetku dejal, de sedaj gledam skozi umazano šipo, zato ne vidim vsega dobro, kasneje pa bom na življenje gledala tako, kot da gledam skozi sveže oprano šipo. Vse skupaj se mi je zdelo čudno. Naj se mu ob tej priložnosti javno zahvalim za vso potrpljenje, ki ga je imel z mano, saj sem bila zelo trmasta in egoistična, mislila sem, da imam prav jaz. Kljub mojemu obsojanju in ne-potrpežljivosti mi je vedno stal ob strani v vsaki krizi, ko sem ga poklicala in jokala v telefon dalj časa. Hvala za ves čas in trud, ki mi ga je naklonil. V svojem svetovalnem delu včasih uporabim tudi njegove besede in izreke, naj bo to potrdilo o tem, kolikor ga cenim kot strokovnjaka in
človeka.
Tedaj sem tudi izredno študirala in študij mi ni delal problemov, zmeraj bolj me je zanimal kakor tudi vse stvari, ki so se dogajale okrog mene. Prvič v življenju sem se začela spraševati, zakaj sploh sem na svetu, ali sem zadovoljna s takšnim življenjem, kot ga imam, ali je lahko v življenju tudi kaj drugega kot skrb in jeza, nenehna borba za preživetje? Na življenje sem začela gledati z druge plati. Seveda se to ni zgodilo čez noč, potrebno je bilo mnogo neprespanih noči, preživetih v joku, v samoti, z bolečino v srcu. Začela sem prebirati knjige in literaturo s področja osebnostne rasti in nemalokrat sem se v primerih našla, sprevidela sem, da je mnogo takšnih ljudi, kot sem sama in da jih je mnogo spremenilo svoje življenje.
Nadaljevanje prihodnjič Milena Jakopec
Iz pravne prakse • Tujci in nepremičnine
Tujci kupujejo nepremičnine v Sloveniji
Iz članka, objavljenega v časopisu Večer dne 5. 12. 2005 pod naslovom Tujci kupili 772 nepremičnin, pojasnjujem in povzemam sledeče: TUjci so osebe, ki niso državljani Republike Slovenije (RS), nepremičnine pa so: zemljišča, zgradbe, stanovanja itd.
V	samostojni RS, in to pred njenim sprejemom v članstvo Evropske skupnosti (EU), kar se je zgodilo šele leta 2004, so tujci v samostojni RS kupili v 5 letih le 64 nepremičnin v dobrem letu po vstopu RS, v EU pa 772. Največ kupcev je bilo iz sledečih držav - članic EU. Iz Britanije 241, iz Italije 173, iz Avstrije 134, iz Nemčije 110.
V	zgoraj omenjenem članku pa je tudi interesanten podatek, da se na slovenskem nepremičninskem trgu vedno pogosteje pojavljajo državljani in pravne osebe iz Združenih držav Amerike (ZDA),
Prejeli smo
Odgovor na odprto pismo
Predsedniku MO SNS Ptuj se zahvaljujem za visoko mnenje o meni in priznavanju moči »blokiranja« njegovih pobud na Mestnem svetu MO Ptuj- Sam se do sedaj te moči nisem zavedal in me njegovo mnenje navdušuje. Žal pa bo verjetnejša trditev, da pač ni prepričal večino svetnic in svetnikov v Mestnem svetu.
Kot svetnik MO Ptuj sem sebi in ostalim svetnicam in svetnikom zastavil vprašanje, kaj hočemo doseči z enkratno denarno pomočjo mamicam ob otrokovem rojstvu. Občine, ki imajo takšno pomoč, namenjajo za ta namen od30.000 SIT do 50.000 SIT enkratne pomoči. Postavil sem vprašanje, če svetniki mislijo, da se bodo občani ravno zaradi takšnega ali podobnega zneska odločali za večje število rojstev. Prav tako sem sebi in svetnikom zastavil vprašanje, kaj pomeni takšen enkratni znesek staršema z npr. 800.000 SIT mesečnega dohodka ali staršema s tremi otroci ob preživljanju ali bolje prebijanju skozi življenje pri brezposelnosti obeh staršev in socialni pomoči 124.959 SIT? Trdim, da prvim staršem znesek npr. 30.000 praktično ne pomeni nič (vsekakor pa je zaželen vsak dodatni denar), drugim pa je mnogo premalo. Menil sem in menim, da smo v naši družbi presegli zavzemanje po uravnilovki v prejšnjem sistemu in da je potrebno razdeljevati vse socialne transfere in tudi takšne pomoči na pravičnejši način. Enkratna pomoč mamicam ob rojstvu ne more vzpodbuditi odločitev za zanositev, demografska politika se zastavlja na ravni države in njenih mehanizmov,
ki še vedno uživajo poseben režim zaradi klavzule največjih ugodnosti, osebnosti v trgovinski pogodbi med ZDA in Srbijo iz leta 1881.
Ustavne določbe
V	ustavi RS (Ur. l .RS št. 33/ 91, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04) so sledeče določbe, ki se nanašajo na snov, ki jo obravnavam v tem članku.
V	13. členu Ustave (Ur. l. RS št. 33/91) je določeno, da imajo tujci v Sloveniji v skladu z mednarodnimi pogodbami vse pravice zagotovljene s to ustavo in z zakoni, razen tistih, ki jih imajo po ustavi ali
po zakonu samo državljani Slovenije.
Lastninska pravica tujcev na nepremičninah
Tozadevna določba vsebuje 68. člen Ustave RS, ki pa je bil doslej že večkrat vsebinsko spremenjen.
V Ustavi iz leta 1991 (Ur. list RS št. 33/91) se je 68. člen glasil: »Tujci lahko pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah pod pogoji, ki jih določa Zakon. Na zemljiščih tujci ne morejo pridobiti lastninske pravice, razen z
pri čemer so seveda zaželeni tudi podporni ukrepi lokalne skupnosti. Pomoč ob rojstvu otroka s strani države je tudi izbira enega od štirih paketov ali pa znesek v višini 58.510 SIT.
Zdaj pa k bistvu. Seveda MO Ptuj ni izjema pri skrbi za novorojenčke, in to že od 1994 leta dalje pod župano-vanjem Miroslava Lucija, dr. med., in sedaj pod župano-vanjem dr. Štefana Čelana in to v okviru proračunske postavke »Enkratne pomoči«. Družine ali posamezniki se lahko obrnejo po pomoč tudi na MO Ptuj, denarna pomoč pa se lahko dodeli ali pa tudi ne, vendar se ugotovitveni postopek pelje preko Centra za socialno delo, ki je edina ustrezna institucija in ki že razpolaga z določenimi podatki in tudi ugotavlja dejstva, saj za ta sredstva ni pogoj biti socialni podpi-ranec. Starši novorojencev lahko dobijo ob ugotovitvi dejstev in potreb tudi nekajkrat večjo vsoto od te, ki jo namenjajo nekatere občine prav vsakemu novorojencu. Trdim, da je takšen pristop MO Ptuj pravičnejši in tudi bolj učinkovit.
Samo pisanje predsednika MO SNS Ptuj pa sicer bolj pojmujem kot politično floskulo v predvolilnem obdobju. Priznavam, da je pobuda politično všečna in da bi bilo verjetno politično modro uvesti novo postavko in se potem trkati po prsih, kako smo dobri. Sicer sedaj delimo denar selektivno in pravičneje, ampak to tako pri nekaterih nima nobene teže, cilji, ki jih zasledujejo, so povsem drugi in tudi osebni. Na srečo imamo parlamentarno demokracijo in moj glas je samo eden od devetindvajsetih, prepričati mora večino in ne mene, ker me pač ne bo.
Mag. Miran Kerin, podžupan MO Ptuj
»Policist naj bi grobo napadel domačina pred očmi domačih« - odgovor na objavljeni članek
V torek, 14. marca 2006, je bil na 4. strani časnika Štajerski tednik objavljen članek z naslovom Policist naj bi grobo napadel domačina pred očmi domačih. V članku je navedena izjava Jožice Jelen o dogodku iz leta 2004, v katerem naj bi policist pred njenimi in otrokovimi očmi pretepel moškega. O naših ukrepih naj ne bi obvestili vpletenih.
Zaradi objektivne obveščenosti javnosti in skladno s 6. oddelkom Zakona o medijih (Ur. l. RS, št. 35/01) podajamo naslednji odgovor:
Zaradi dogodka, opisanega v izjavi Jožice Jelen, po kateri naj bi bil policist J. Š. pred njo in otrokom brez vzroka pretepel njenega življenjskega sopotnika, je bila na PU Maribor podana kazenska ovadba zoper policista.
Pristojne službe PU Maribor so v zvezi z ovadbo zbrale vse potrebne podatke o dejanju. Na podlagi ugotovitev je bilo 4. avgusta 2004 na Okrožno državno tožilstvo na Ptuju podano poročilo. Tožilstvo je 13. 9. 2004 s sklepom kazensko ovadbo, podano zoper policista, zavrglo.
Glede dogodka iz leta 2006, opisanega v prispevku vašega novinarja, pa smo na PU Maribor sprejeli kazensko ovadbo, podano zoper policista. Pristojne službe PU Maribor bodo, skladno z vsebino 148. člena Zakona o kazenskem postopku, zbrale potrebne podatke o dejanju in skladno z ugotovitvami obvestile pristojno Okrožno državno tožilstvo.
Franc Virtič, tiskovni predstavnik Policijske uprave
dedovanjem ob pogoju vzajemnosti.«
Ustavni zakon za izvedbo ustave RS pa v 8. členu določa: »Do sprejema zakona iz 68. člena te ustave tujci ne morejo pridobiti lastninske pravice do nepremičnin. Tuje države lahko pridobijo lastninsko pravico do nepremičnin, ki jih uporabljajo za dejavnost diplomatsko-kon-zularnih predstavništev.«
Leta 1997 (Ur. l. RS 42/97) se je besedilo 68. člena glasilo: »Tujci lahko pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah pod pogoji, ki jih določa zakon ali če tako določa mednarodna pogodba, ki jo ratificira Državni zbor, ob pogoju vzajemnosti.
Zakon in mednarodno pogodbo iz prejšnjega odstavka sprejme Državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev.«
Leta 2003 (Ur. l. RS 24/03) je bil 68. člen zopet spremenjen in se glasi: »Tujci lahko pridobijo lastninsko pravico
na nepremičninah pod pogoji, ki jih določa zakon ali meddržavna pogodba, ki jo ratificira Državni zbor.
Škodljive posledice
prevelikega
prehajanja
slovenskih
nepremičnin v last
tujcev
Ena izmed takih posledic je npr. skokovito naraščanje cen nepremičnin, tako da jih revnejši slovenski državljani ne morejo kupiti.
Ali lahko RS proti motnjam na slovenskem nepremičninskem trgu kaj stori?
Odgovor na postavljeno vprašanje najdemo v publikaciji Vodič za nove državljane Unije, ki jo je Urad vlade RS za informacije poslal mnogim slovenskim državljanom. V omenjeni publikaciji je med drugim tudi zapisano, da sta se RS in EU dogovorili o možnosti uporabe varnost-
ne klavzule, ki jo bo RS lahko uporabila do leta 2011, če bi preveliko povpraševanje tujcev po slovenskih nepremičninah povzročilo motnje na nepremičninskem trgu, npr. skokovito naraščanje cen. Ne vem, ali je RS že uporabila ali še bo uporabila omenjeno klavzulo.
Republika Slovenija je 1. maja 2004 postala članica Evropske unije (EU)
Državljani in državljanke RS smo tudi državljani oz. državljanke EU in pridobili smo nove pravice in dolžnosti. Tu omenjam le, da nam je nepremičninski trg na območju EU popolnoma odprt, vendar morajo tisti, ki žele pridobiti lastnino posameznih vrst nepremičnin, npr. kmetijskih zemljišč itd., izpolnjevati določbe, ki jih vsebujejo zakoni in drugi predpisi v državah, v katerih ležijo nepremičnine.
Mirko Kostanjevec
V spomin na Branka Vidoviča
Sledi velikega človeka haloških korenin, ki mu je bilo življenje naklonjeno vse od leta 1927 v številni družini, bodo ostale za večno zapisane. Pa ne zapisane toliko na papir, kolikor v dušah in srcih ljudi, ki smo ga poznali in bili sopotniki na njegovi življenjski poti.
V	skromni haloški družini se je mami Ani in očetu Janezu zibelka zazibala kar devetkrat. Otroštvo v tistih časih med vojnama ni bilo lahko, še posebej ne za male otroke, medtem ko so povojna leta 2. svetovne vojne pustila velike posledice.
Mladega Branka je pot po osnovni šoli Naraplje popeljala k priučitvi za zidarskega mojstra, tako rekoč samouka, ki pa si je pridobil tudi znanje, kako zazidati krušno peč.
Marsikateri dom, pa ne samo v domačih Halozah, marveč povsod naokrog po Sloveniji, zadiši po domačem kruhu Brankove peči.
Če je kdo poznal Branka, potem zagotovo ve, da je bil priden, delaven, pošten človek, ki je znal vsakomur priskočiti na pomoč.
Na silvestrski dan 1955. leta je naš krajan Brankopo-peljal na skupno življenjsko pot svojo izvoljenko Marijo Ferčec.
V	družini se jima je rodilo kar šest otrok, Majda, Jožica, Vikica, Marjan, Darinka in Boris.
Z ženo sta jim nudila topel dom in jih vzgojila v dobre in poštene ljudi.
A leta so tekla in otroci so odšli vsak svojo pot, a ne vsi iz rodnega kraja, saj je sin
Marjan ostal v naši krajevni skupnosti in nadaljuje po poti svojega očeta, ki se je v dejavnost naše krajevne skupnosti priključil kmalu po preselitvi k nam in s svojimi udarniškimi deli, idejami in konkretnim izvajanjem raznih akcij bil velik pobudnik napredka in razvoja naše KS.
Velikokrat smo morda ob kaki nalogi skoraj obupali, a z Brankovo pomočjo in vztrajnostjo smo dosegli marsikaj. Prav tako se je v vlogi člana cerkvenega zbora odlično znašel in bil v veliko pomoč v farni cerkvi kot pri obnovi kapele v Doleni. S strani KS Dolena je prejel veliko priznanj za udarniška dela, med drugim v letih 1979, 1984, 1985. Bil je neomajen člen napredka tudi pri izgradnji doma naše KS,
kjer lahko krajani delujemo in ustvarjamo na področju kulture in medsebojnega druženja.
Moramo pa ob vsem tem poudariti še predvsem to, da je bil eden izmed članov folklorne skupine Rožmarin, kjer je gojil ljudsko izročilo in svoje sestre in brata napeljal k petju. Tako je sestavilsamo-stojno skupino Vidovičevih potomcev v ljudske pevce in bil duša in srce te skupine. S svojimi nastopi so navduše-valiposlušalce doma in v tujini. Tudi tu so bili dobitnik številnih priznanj, kar jih je še bolj vzpodbujalo k razvijanju in širjenju slovenske ljudske pesmi.
Skratka, če povzamemo misli vsakega izmed nas, bil je osebnost, ki je s svojo toplo dlanjo, prijazno besedo in prijateljskim nasmehom med nas znal trositi dobroto in nesebično pomoč in nam vedno znova tkati nove misli in ideje.
V imenu KS Dolena in folklorne skupine Rožmarinpo-lagamo njegovim najbližjim na srce, da so imeli velikega moža, očeta, dedka in brata, ki je svetel vzor za naslednja potovanja skozi čas.
Krajevna skupnost Dolena in Folklorno društvo Rožmarin
Kidričevo • Aktivnosti moškega pevskega zbora Talum
Zbor stopa na novo pot
Moški pevski zbor Talum stopa na novo pot, bi morda lahko rekli, ali pa, da je zaključil neko obdobje že v decembru 2002, ko se je dolgoletni zborovodja Ladislav Pulko po 30 letih odločil sporazumno zapustiti zbor oz. ga predati mlajšemu kolegu, da bi nadaljeval njegovo delo, ki ga je sam jemal odgovorno in s čutom pripadnosti.
Zbodla nas je izjava in mišljenje godbenikov Taluma, da smo njihovi »gostje« (nekako manj pomembni) na božičnem skupnem koncertu. A smo bili v preteklosti, v nekdanjem TGA-ju, istega »ranga«, kot nosilci kulturnega življenja v tej »hiši«, ki nam je naklonjena tako kot njim več kot pol stoletja. Nikoli nismo imeli občutka, da smo »nebodigatreba«! Res pa je, da nas je v večini vse bolj najedala rahla zavist, ko se vrste godbenikov izpopolnjujejo z novimi, mladimi godbeniki in se s sposobnim dirigentom - dejavnim glasbenim strokovnjakom - vse bolj oddaljujejo od klasičnega zvena »vaške« godbe na pihala, po poti napredka, k orkestralni glasbi. Tistih nekaj starodobni-kov med vse mlajšo druščino, kot da so se navzeli njihove mladostne živahnosti, saj jih skoraj ni opaziti. Ni dvoma, da so tudi naše želje predvsem pa pričakovanja podobna. Tisti, ki s pesmijo živimo več ko pol stoletja, jo negujemo in ohranjamo, se ne bi mogli sprijazniti, da utihne; tako kot je zamrlo marsikatero ubrano petje desetine zanesenjakov: (TAM 12, MoPZ KOMUNALA ko so usahnili njihovi donatorski in sponzor-ski »izviri«.
Prav zato se z vso odgovornostjo in hvaležnostjo zavedamo, da smo se za materialno in moralno varnost dolžni oddolžiti sponzorju Talumu (imenu, ki ga nosimo) z resnim delom in
Foto: arhiv MoPZ
Moški pevski zbor Talum ima novega zborovodjo - Oliverja Bučka.
kvaliteto, v poslanstvu, ki smo ga sprejeli in se mu predali.
Menimo, ali pa skoraj prepričani smo, da smo k zadani nalogi pristopili s prave strani, ko smo v svojo sredo povabili mladega, 30-letnega glasbenega pedagoga in mu zaupali »taktirko«. Profesor glasbe in zborovodja g. Oliver Buček je zaposlen na osnovni šoli Breg v Ptuju, doma je iz Zlatoličja, je pozoren mož in očka hčerke in sina, se nam ob predstavitvi zaupa, izpove tudi, da nas je pred svojo dokončno odločitvijo, ali postati naš zborovodja, želel slišati, zato se je tudi nenapovedano »skril« med poslušalce na našem zadnjem božičnem koncertu. Ugotovitev, da bi iz nas še bilo mogoče kaj narediti, kljub »osi-
velemu videzu«, je zanesljivo pretehtala v našo korist. Že na prvi vaji se je dalo zaznati, da je mojster svojega poklica.
Priznati moramo, da nam je že po mesecu dni vaj zlezel pod kožo s svojim mišljenjem in ravnanjem. Njegov spoštljiv odnos do minulega dela in zapuščine svojega predhodnika zborovodje Ladislava Pulka je bilo razumeti kot odraz njegove poklicne zrelosti; ob priznanju, da mu je postavil dobre temelje, na katerih se bo dalo še kaj dograditi. Ob ugotovitvi, da je zbor dobro uglašen, v primerni glasovni zasedbi in kondiciji; znebiti se bo treba toge miselnosti, osvojiti dinamiko in izpopolniti razločno dikcijo, ter da smo zdrav kolektiv, je utrdilo naša
Ormož • Iz planinskega društva
K velikonočnici v aprilu
Letošnja vztrajna zima je prekrižala načrte tudi ormoškim planincem, ki so si v program zapisali, da se bodo na Boč podali konec marca, ko cveti velikonočnica. Ker pa pomlad nekoliko zamuja in velikonočnice še ne cvetijo, bodo pohod prestavili na 9. april.
V planinskem društvu Maksa Meška so lani organizirali 39 izletov, izvedli so jih 37, z 842 udeleženci. Povprečna starost
planincev pa je bila 42 let. Kar nekaj so k tej mladostni številki prispevali udeleženci poletnega tabora, ki se ga je udeležilo
53 otrok, ki so se krasno zabavali na Pokljuki. Dopoldne so se podili po okoliških hribih, ob popoldnevih pa so ustvarjali v
dn^^ »Oîûh Ofefe
57«- ©mi-i:.
Zbiralna točka ormoških planincev je tabla ormoške planinske poti, ki so jo postavili pred leti.
pričakovanja in samozavest, a z njo se ne da pomladiti priletnih grl, nadomestiti jih bo treba slej-koprej z mlajšimi pevci.
Že res, da se ob današnjem hitenju in pehanju za boljši jutri razmišlja o preudarno »porabljenem« prostem času; v zabavi, razvedrilu in zadovoljnem želodcu pa bi kdaj morala biti »sita tudi duša« In med nami zanesljivo je in bo, tudi vaša, mladi fantje in možje, ki vas prijazno vabimo medse, če vam je narava dala ta dar, pa bi ga radi oplemenitili in ste ga pripravljeni združevati z nami. Verjamemo, da je začeti kolebanje, za odločitev je kar nekaj »zakajev in čejev«. Mi poznamo odgovore nanje; pridite in zaupali vam jih bomo. Morda bo to vaša radost, ki bo olajšala in pregnala kakšno nadležno skrb. Našemu zadovoljstvu pa bo tudi zadoščeno, ko bo ugotovljeno, da smo z novim zborovodjem dočakali tudi vašo soudeležbo in s tem pomladitev v članstvu zbora.
Torej še enkrat lepo povabljeni in dobrodošli med nami! Za vsa pojasnila smo za vas zadolžili tajnika zbora Toneta Do-bnika, ki se vam bo oglasil na tel. številki 02 799 54 44, če je radovedna neučakanost le prevelika, pa pridite kar na avdicijo v predprostor jedilnice Osnovne šole v Kidričevem, kjer pridno vadimo vsak torek med 18. in 20. uro.
Edvin Aubelj
različnih delavnicah, večere pa preživljali ob tabornem ognju. Tudi letos bo tako, ko vabijo male planince v poletni tabor med 10. in 15. julijem. Organizirali so tudi pohodni tabor v Trenti, kamor se je odpravilo 25 srednješolcev, ponovil se bo spet od 1. do 5. avgusta letos. Za otroke je bilo organizirano tudi zimovanje v Kranjski Gori. Sicer pa planinci tudi letos načrtujejo svoje stalne vsebine - Skupinsko na Triglav, Novoletni pohod po ormoški planinski poti, Martinov pohod, Za 1. maj čez Jeruzalem na Svetinje. Med novostmi pa velja omeniti lunine pohode, ki so se pričeli s 1. marcem in so izjemno dobro obiskani. Vsak petek ob 17. uri je na vrsti rekreacija - pohodi, kolesarjenje, plavanje. V aprilu bodo markirali ormoško planinsko pot, vsak petek pa se lahko zainteresirani naučijo vse o vozlih in njihovi uporabi.
Planinsko društvo ima 214 članov, pohodov in izletov pa se udeležuje veliko več ljubiteljev gora. V društvu je 7 vodnikov, letos pa jih načrtujejo usposobiti še 5. To je povezano s precejšnjimi stroški, ki se bodo poznali v njihovi blagajni, ki jo polnijo s članarino in občinskimi sredstvi v višini 560.000 SIT. V lanskem letu so nakupili za 300.000 SIT opreme, tako da si lahko člani za svoje izlete tudi sposodijo kakšen kos opreme.
vki
Pred 26. Maratonom treh src
Starte tekov prestavili
na dopoldanski čas
V Radencih bodo v soboto, 20. maja, organizirali že 26. tradicionalni Maraton treh src.
Foto: Miha Soštarič
Maraton treh src v Radence vsako leto privabi več tisoč tekmovalcev in obiskovalcev.
Priprave na največjo tekaško prireditev v tem delu Evrope so že v polnem teku, organizatorji pa za letošnjo izvedbo napovedujejo kar nekaj sprememb. »Prisluhnili smo željam mnogih tekačev ter starte tekov na 42, 21, 10 in 5,5 kilometra prestavili na dopoldanski čas. Tekači polmaratona in maratona bodo pričeli teči ob 9.30 uri, deset minut pozneje pa se bodo na pot podali še tekači na krajših, 10 in 5,5 kilometra dolgih razdaljah,« je povedal predstavnik za stike z javnostmi organizacijskega odbora za pripravo Maratona treh src Milan Verdev. Še pred startom tekov bo ob 8. uri start že 16. Planinskega pohoda treh src, kot novost bodo letos k pohodu vključili tudi pri nas vedno bolj priljubljeno nordijsko hojo. Uvod v popoldanski del prireditve bo humanitarni tek ob 15. uri, uro pozneje pa se bodo v startno-ciljnem prostoru pred hotelom Radin pričeli teki najmlajših - Tek veveričk in srčkov. Maratonski tek na 42 kilometrov bo letos štel za državno prvenstvo, progo, ki je uradno izmerjena s strani Mednarodne organizacije maratonskih in cestnih tekov (AIMS), pa bodo udeleženci pretekli dvakrat.
»Gesli 'Tekmuj sam s seboj' in 'Vsak je zmagovalec' navdihujeta organizatorj'e na eni strani ter
na drugi strani vse udeležence že šestindvajset let. Letošnjo prireditev bo tradicionalno spremljal tudi bogat program spremljevalnih prireditev, pričakujemo pa, da se bo ponovno na ta dan v Radencih zbralo na tisoče tekačev in udeležencev, posebej še tistih, ki so na progi maratonov v Radencih spoznali sebe in življenje v morda najlepši inačici,« je dodal Verdev. Organizatorji letošnjega Maratona treh src so še sporočili, da so tudi letos obvezne predpri-jave za vse teke. Zadnji dan za oddajo prijav je ponedeljek, 15. maj, kasnejših prijav za teke na 42, 21, 10 in 5,5 kilometra pa ne bodo sprejemali. Na dan prireditve bodo tako zbirali le prijave za humanitarni tek ter Tek veve-ričk in srčkov. Vsak udeleženec 26. Maratona treh src s plačano startnino bo prejel spominsko majico, diplomo in praktično darilo ter napitke Radenske na okrepčevalnicah ob progi in v startno-ciljnem prostoru, udeleženci tekov na 42 in 21 kilometrov pa še brisačo Radenske. Izmed novosti 26. Maratona treh src je potrebno še omeniti, da bo letošnja prireditev štela tudi za pokal Teka treh dežel - Avstrije, Madžarske in Slovenije, zato organizatorji pričakujejo letos večje število udeležencev iz sosednjih držav.
Miha Šoštarič
Planinski kotiček
K velikonočnici na Boč
Nedelja, 9. april 2006
Pomladni čas je tudi obdobje, ko v vsej svoji lepoti zacveti velikonočnica. Endemit, ki ima najbolj poznano rastišče v bližini planinskega doma na Boču, občudujejo številni obiskovalci. Tudi ptujski planinci se bomo podali do rastišča ter uživali ob hoji in lepoti velikonočnice. Vabimo vas, da se nam pridružite.
Udeleženci izleta se zberemo v nedeljo, 9. aprila 2006, ob 6.30 uri na železniški postaji Ptuj. Z vlakom se bomo popeljali do Poljčan in od tam nadaljevali pot do planinskega doma. Po daljšem počitku nas bo pot vodila na vrh Boča, seveda pa si bomo vzeli veliko časa za občudovanje cveta velikonočnice. Sestopili bomo čez Babo v Poljčane in se vrnili nazaj v Ptuj ob 15.25. Skupne hoje bo 4 ure. Opremite se planinsko za sredogorje in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika in v planinski koči.
Cena izleta vključuje povratno vozovnico za IC vlak in organizacijo ter znaša za člane PD 1.200 SIT. Prijave z vplačili sprejemamo do torka, 4. aprila.
Vse ljubitelje gora obveščamo, da je še nekaj prostih mest za jutrišnji izlet na Vulkanske stožce - Madžarska. Prijavite se lahko danes med 17. in 19. uro v pisarni PD Ptuj, Prešernova 27. Vodil bo Uroš Vidovič.
Foto: vki
petek • 31. marca 2006
Zanimivosti, oglasi in obvestila
StajerskiTnïïOK 29
Kasaštvo • Letos pod skupno streho
Na enotnem koledarju 24 tekmovalnih dni
V Sloveniji sta v zadnjih letih delovali dve kasaški organizaciji, ki zaradi sporov nista sodelovali, zato so bile kasaške dirke osiromašene.
Na dirkah pod okriljem Kasaške zveze Slovenije, ki ima sedež v Ljutomeru, niso nastopali tekmovalci klubov, včlanjenih v Zvezo društev kasaške centrale Slovenije, in obratno, po dolgotrajnih pogajanjih pa je bil pred kratkim le dosežen kompromis. Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije sta namreč predsednik Zveze društev kasaške centrale Slovenije Ciril Smrkolj in predsednik Kasaškega kluba Ljutomer Janko Slavič podpisala pogodbo o sodelovanju pri izvedbi kasaških dirk v letu 2006 na področju Slovenije, s čimer je omogočena enotna organizacija in regularnost vseh kasaških tekmovanj na območju Republike Slovenije. Poleg omenjene pogodbe je bila podpisana tudi pogodba o zbiranju podatkov na tekmovanjih s kasači tradicionalne pasme ljutomerski kasač, s tem pa so postavljeni temelji Kasaški zvezi Slovenije za pridobitev statusa priznane rejske organizacije za tradicionalno pasmo ljutomerski kasač in posledično izpolnjeni pogoji za ohranitev te pasme.
Na slovenskih hipodromih bo letos 24 tekmovalnih dni,
Foto: Mlha Sostaric
Na ljutomerskem hipodromu bodo letos tekmovali tudi kasači iz preostalih slovenskih klubov.
od tega jih bodo Ljutomerčani pripravili osem, prvo že na velikonočni ponedeljek, 17. aprila. ^"Veliko napora smo vložili v ponovno skupno sodelovanje, dogovorjeni pa smo, da mora organizator zagotoviti vsaj šest dirk za domače in eno za tuje kasače na posamezni tekmovalni dan. Tako bomo zaščiti domačo rejo, kar ves čas tudi zagovarjamo," je povedal predsednik Kasaškega kluba Lju-
tomer Janko Slavič. Začetek sezone bo tako 17. aprila na hipodromu v Ljutomeru, nato pa se bodo kasaške dirke zvrstile v naslednjem zaporedju: Šentjernej (30. april), Ljubljana (7. maj), Ljutomer (21. maj), Maribor (28. maj), Krško (4. junij), Ljubljana (10. junij), Komenda (11. junij), Ljutomer (18. junij), Šentjernej (25. junij), Ig (16. julij), Ljutomer (23. julij), Komenda (30. julij), Ljutomer (6. avgust), Lenart (13. avgust), Šentjernej (20. avgust), Ljutomer (27. avgust), Brdo (3. september), Ljutomer (10. september), Ljubljana in Komenda (17. september), Šentjernej (1. oktober), Ljubljana (8. oktober) in Ljutomer (15. oktober). Prav tako sta vodstvi obeh kasaških organizacij že določili tudi prizorišča rejskih dirk. V Ljutomeru bodo tako 6. avgusta izvedli kvalifikacije za XVI. slovenski kasaški derbi oziroma državno prvenstvo štiriletnih kasačev, ki bo 10. septembra na ljutomerskem hipodromu. V Ljubljani bodo izvedli obe preostali rejski dirki. Državno prvenstvo triletnikov bo 17. septembra, dveletniki pa se bodo za naslove potegovali 8. oktobra.
Miha Šoštarič
Prejeli smo
Srečanje posebne vrste
Vabimo vas, da se dne tega in tega ob tej in tej uri udeležite srečanja v tem in tem gostinskem lokalu. Navadno vabilo kot toliko drugih, pa vendar za nas povabljence malo nenavadno. Prvo, kraj srečanja - vsem znan lokal - in drugo, mi povabljenci - zdravljeni alkoholiki. Pa kaj? Nismo namreč najprej vedeli, koliko se nas bo sestanka sploh udeležilo, da bi se splačalo poiskati primerno velik prostor. Izbrani kraj srečanja pa smo že tako dobro poznali še iz naših pivskih časov.
Tako se nas je določenega dne zbralo okrog 25 oseb, nekdanjih zdravljencev in njihovih svojcev, ki imajo za sabo okrog 20 let abstinence, nekateri malo več, drugi manj.
Nekateri se sestanka žal niso mogli udeležit in so se opravičili, nekateri pa na žalost vabila niso dobili, ker nismo mogli izbrskati njihovih naslovov.
Preteklo je že kar nekaj vode, odkar smo se zadnjič srečali v okviru naših tedenskih srečanj, ki smo jih imeli v okviru kluba zdravljenih alkoholikov Ptuj. Vsak posameznik je v klubu bolj ali manj aktivno sodeloval okoli pet let, potem pa ga je počasi zapustil in se podal na samostojno pot abstinence.
Pa vendar, čeprav se že dolgo več redno ne srečujemo in je medtem naš klub nekako razpadel oz. ga je prevzelo zdravstvo in so v njem novi in nam neznani obrazi, nismo pozabili drug na drugega. Občasno smo se sicer posamezniki srečevali kje v mestu, toda razen prisrčnega pozdrava in veselja nad snidenjem nismo izmenjali.
Sedaj na tem srečanju pa smo bili zopet skupaj ljudje, ki so nas nerazdružno združila naša srečanja in napori za zdravo življenje brez alkohola. Združila so nas naša skupna
pota po haloških bregačah, po vrhovih Boča in Donačke, potepanja po Pohorju, po Gorenjski in drugod. Združevali so nas izleti v Avstrijo in na Madžarsko, pretečen maraton nekaterih ter drugi skupni »podvigi«.
Najbolj pa nas je seveda zanimalo sedanje stanje posameznikov, kako smo preživeli zadnjih 15 let od našega zadnjega srečanja.
Življenje je medtem teklo dalje in pota usode so čudna in nepredvidljiva. Tudi nam ni bilo prizaneseno in življenjska zgodba posameznika je lahko tudi bridka in težka. Tudi nas so med tem teple nadloge, nas pestile razne bolezni, za vedno so nas zapustili naši najdražji. Takšno je pač življenje in tu žal ne moremo nič pomagati.
Pa vendar so bile vmes tudi lepe in prijetne stvari in reči. Tu so vsakdanji srečni trenutki in dogodki, tu so naši najdražji svojci in prijatelji, tu so naši mali vnučki, ki razveseljujejo naše življenje.
Za vse to je vredno živeti in je vsekakor vredno abstinirati, saj brez tega vsega verjetno niti ne bi dočakali.
Urice našega srečanja so med klepetom vse prehitro minile in spet nas je klicalo vsakodnevno življenje. Še preden smo se razšli, smo pospravili kopico pic in drugih dobrot po želji in naročilu. Vse skupaj smo lepo zalili s sokom in kavo in naš sestanek je bil tako popoln.
Še preden pa smo se začeli razhajati, smo se še dogovorili, da se kmalu spet srečamo, po možnosti kje v naši lepi naravi seveda, ko bo končno pobralo ta že nadležni sneg.
Na naše naslednje srečanje pa bi radi privabili še več naših nekdanjih članov in tudi nekdanje terapevtke. Upam, da nam bo uspelo ponovno snidenje, saj smo drug drugega že dolgo pogrešali.
AnZa
Mali oglasi
STORITVE
34 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si.
GSM-, RTV-servis in trgovina na Ptuju, AKCIJSKE CENE MOBITEL APARATOV ob sklepanju ali podalj{-anju naro~ni{kega razmerja, prehod {tevilk iz Simobila, Vege in Debitela k Mobitel operaterju, baterije in dodatna oprema. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 106, tel. 02 745 02 45, 041 677 507.
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spu{~enih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Le{nica 52, Ormož, GSM 041 250 933._
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM 041 676 971, Prevoz-ni{tvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s. p., Sedla{ek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187.
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvoriš~ in parkiriš~, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Hasanagi~, s. p., Cesta 8. avgusta 18 a, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
BREZPLAČNO finan~no svetovanje, posredovanje pri nakupu in prodaji vseh vrst delnic (poslov. GBD, d. d., Kranj), trženje vzajemnih skladov, urejanje potrošniških kreditov, rentna in premoženjska zavarovanja, pomo~ pri uveljavljanju odškodnin in fotokopiranje. Vaš finan~ni center Posredništvo Cekin, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.
■TTT1
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Nataša Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.

TESNJENJE OKEN IN VRAT s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5b, Ptuj. GSM 031 621 594.
ř
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851 324: elektroinštalacije, meritve elektri~-nih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter elektri~ne klju~avnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.

RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tušek, s. p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto na~inov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s. p., Osojnikova 3, Ptuj, tel. 776 45 61,779 22 61.
www.tednik.si
POPRAVILO TV-, video-, radioa-paratov, servisiranje PC ra~unalni-kov, servis GSM-aparatov. Storitve na domu. Ljubo Juri~, s. p., Borovci 56 b. Tel. 775 49 61, GSM 041 631 571.
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, rjave, grahaste in ~rne, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM ladijski pod (650 SIT), bruna, opaž, late, deske. Tel. 041 833 781, Ivan Vivod, Kovaški Vrh 1, 2317 Oplotnica.
SADNO DREVJE - jablane, stare in nove sorte, tudi na semenjaku, hruške, breskve, marelice, slive, ~ešnje, višnje, nešplje, nektarine -vam za spomladansko sajenje nudi Drevesnica Holc, Zagorci 61, Jurš-inci, tel. 02 758 0891 ali 041 391 893.
PRODAJAMO bukova drva z dostavo. Tel. 041 813 957._
PRODAM seno v oglatih balah. Tel. 746 07 31._
KUPIM bikce simentalce, stare od 10 do 14 dni, dobro pla~ilo. Tel. 031 819 927._
PRODAM krompir za seme. Tel. 790 54 21._
PRODAM seno v kvadratnih balah. Tel. 041 591-334._
PRODAM svinje, težke od 70 do 100 kg, ter suho luš~eno koruzo. Tel. 031 468 148._
NA RELACIJI Tržec-Popovci, dam v najem 3 ha njive in prodam suho luš~eno koruzo. Tel. 031 524 969, od 7. do 8. ure.
PRODAM traktor Zetor, letnik 89, tip 72-45, opravljena generalka, cena 3.100.000. Tel. 02 753 27 01._
BELE KOKOŠI, 4 kg, po 750 SIT za žival, prodajamo. Rešek, Starše 23, tel. 688 13 81 ali 040 531 246.
PURANE, 6-tedenske, za nadaljnjo rejo, naro~ila sprejemamo na tel. 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
PRODAM tridelne traktorske brane in dvanajstcolski dvobrazdni plug. Tel. 02 777 98 41._
PRODAM dve kravi (brejo in ste-leno), dva ve~ja bikca in dve ve~ji teli~ki. Tel. 041 220 193._
PRODAM ~rno-belo brejo kravo. Tel. 031 680 691._
PRODAM krmo - otavo v kvadratnih balah in uležan hlevski gnoj. Tel. 031 539 431._
PRODAM nov mešalec za gnojnico, dolžine 4,5 m. Tel. 031 410 209.
PRODAM bo~no kosilnico Roto 135 in tri praši~e, 100 kg, doma~e reje. Tel. 041 226 352._
PRODAM 11 ovac, stare dve leti. Tel. 763 43 61, Zg. Leskovec.
PRODAM ve~jo koli~ino bukovih drv, možna dostava. Telefon 041 723 957.
PRODAM ve~jo koli~ino benkova~-kega kamna za oblaganje coklov itd., možno z dostavo. Telefon 041 723 957.
NESNICE, rjave, grahaste, ~rne, pred nesnostjo, kletke za nesnice, možnost dostave na dom. Vzreja nesnic, Tibaut, Babinci 49, Ljutomer. Telefon 582 14 01._
PRODAM ve~jo koli~ino sena v balah. Telefon 041 933 519._
UGODNO prodam seno v balah. Telefon 751 39 91._
KUPIM odojke od 30 do 50 kg ter traktor Štore 404 ali 504. Telefon 041 725 055.
PRODAM telico, brejo 7 mesecev. Telefon 751 53 21._
RAZPRODAJA mese~nih in enkrat rodnih hibridnih sadik jagod. Katarina Zupani~, Sp. Hajdina 57, telefon 783 24 31._
PRODAM praši~a doma~e reje, težkega 140 kg. Telefon 751 56 11, 031 530 498.
KUPIM traktor, predsetvenik, obra~-alnik - pajek in trosilnik hlevskega gnoja. Telefon 02 80 36 541.
PRODAJAMO bele piš~ance doma~e reje. Irgoli~evi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji, telefon 713 60 33.
PRODAM pujske od 20 do 25 kg ter kupim bukova drva. Telefon 766 90 01._
PRODAM svinje težke od 100 do 300 kg. Telefon 031 853 672.
V NAJEM ODDAM vinograd s 560 trsi v Slatini - Oki~, na lepi son~ni legi ob asfaltni cesti. Telefon 031 839 897.
NEPREMIČNINE
sirius LUNA
Jlliintl,l.20GZ,147in2 ll.|«M.(MII),|Hlt. 1220 ni2, dobra razporeditev piostorov, CK-olj6,všpnkliiiad,
kinaBiaitiac, paridiišis prsd hišo, 28,7SniioSIToz.120.IIMž
Mb: 02/22 999 22 Ptuj: 02/77 777 77
luna-mb.si sirius-nep.si
PRODAM hišo v Zabovcih. Tel. 0049 7420 14 55.
PRODAM starejšo hišo z gospodarskim poslopjem in 1,2 ha zemlje ob glavni cesti Ptuj-Grajena-Vurberg. Tel. 02 751 00 17._
PRODAM dve parceli, primerni za ~ebelnjak, v k. o. Dolena (5,78 ara) in k. o. Gorca (8,70 ara) ob reki Dra-vinji. Tel. 02 653 85 41._
GRADBENO PARCELO prodamo v Budini, vsi priklju~ki ob parceli. Tel. 771 87 41._
PRODAM bivalni vikend (42 m2) z vinogradom (cca. 500 trsi) in gozdom v skupni izmeri 25 arov. Od Ptuja je oddaljen 12 km in 2 km od gradu Borl v smeri za Švabovo. Telefon 7401 813, po 19. uri._
PTUJ - 3,5 sobno stanovanje v izmeri 94 m2 prodam, obnovljeno in dobro vzdrževano v Kvedrovi ulici 1. Informacije na telefon 031 222 570 ali 772 95 41._
NA PTUJU DAMO V NAJEM ve~ pisarn in skladiš~nih prostorov. Telefon 041 639 074.
INSA^
nepremičnine
info: EUROPARK Maribor
V ČUDOVITEM OKOUU POD PEKRSKO GORCO prodamo različna stanovanja od 51,3m2 do 87,47m2, dvigalo, možen nakup ičkl,CK, takoj vseljivo! i 18 mio SIT (2-sob. stan. 51,
DOM-STANOVANJE
NAJAMEVA stanovanje na Ptuju, lahko ve~je. Tel. 040 709 221 ali 788 02 54, dopoldan.
APARTMANI SUPETAR, otok Bra~, www.apartmanivuskovic.com, tel. 00385 21 630 349, mob. 00385 91 760 94 78.
NA PTUJU menjam trisobno stanovanje (last Mestne ob~ine Ptuj) za enosobno. Telefon 041 387 092.
DELO
TAKOJ zaposlim dekle ali študentko za strežbo. Marija Kampl, s. p., Slovenja vas 62 a, tel. 782 14 91.
ZAPOSLIM vodovodnega inštala-terja. Zdenko Gasenburger, s. p., Slovenja vas 62 a, tel. 782 14 91.
IŠČEM natakarico oziroma dekle za strežbo za 03 PAB, Cirkovce 2 c. Telefon 041 42 01 99. Slavica Radoli~, s. p., Ob potoku 33, 2327 Ra~e.
MOTORNA VOZILA
VW LUPO, letnik 99, dobro ohranjen, zelene barve, prevoženih 66 tiso~ km, prodam. Tel. 031 248 921.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Pla~am takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10._
UGODNO prodam šivalni stroj, entlarico. Tel. 788 57 68._
PRODAM otroška vozi~ka, kombinirana, lepo ohranjena. Tel. 041 345 716._
PRODAM parno likalno vakuumsko mizo in 4-nitno industrijsko entla-rico. Telefon 051 425 082.
PRODAM kombiniran hladilnik z zamrzovalnikom 60 x 171 cm. Prodam tudi parcelo ob glavni cesti v Moškanjcih. Informacije: tel. 02 776 33 51 ali GSM 041 914 303.
KLEPARSTVO
ROBERT HERCOG, S.p. Hermanova ul. 3, PTUJ
02/787-88-30,031/500-588
Izdelujemo In montiramo
-	pokrivanje vseh vrst streh
-	žlebovi In kleparski Izdelki
-	suhomontaža Knauf, Armstrong
-	stenske In stropne ohloge
-	laminati, lesene stopnice
30 ŠtajerskiTEUHlK
Poslovna in druga sporočila
petek • 31. marca 2006
Prireditvenih
vabimo@radio-tednik.si
Petek, 31. marec
17.00 do 21.00 Ptuj, sejna soba Centra za socialno delo, delavnica Body image, odnos do lastnega telesa, prispevek za delavnico je 2.000 SIT Gori{nica, {portna dvorana, koncert Spomnimo se prijatelji, spomin na Ivana Vojska
Slovenska Bistrica, v Vite{ki dvorani gradu, Celove~erni koncert dveh godalnih kvartetov iz Ljubljane
Ptuj, Glasbena {ola Karola Pahorja, koncertna dvorana {ole, Dobrodelni koncert u~iteljev
Maribor, SNG, Ma~ka na vro~i plo~evinasti strehi, StaDvo, za abonmaje Drama vikend 6, 7, 8, 9, 10 in izven Ptuj, Kolnki{ta, potopisno predavanje, Madagaskar Maribor, SNG, Živalska farma, MalOd, za abonma Drama vikend 2 in izven Ptuj, CID, razstava fotografij Borisa Voglarja, avtor razstavlja dela, na katerih predstavlja utrinke s koncerta svetovno znanega rock kitarista Stevea Vaia
Hrastovec - Trate, Dan odprtih vrat Zavoda Hrastovec Ormož, {olska knjižnica Gimnazije, razstava lesenih skulptur gospe Zdenke Tojnko, Kmečka motivika
18.00
19.00
19.30
19.30
20.00 20.00
Sobota, 1. april
6.00 Ormož, zbiranje pred gradom, izlet, na Triglav v spomin Mateju, izlet traja
2 dni, organizira PD Ormož, informacije na telefon 041 698 741 6.00 Ormož, avtobusna postaja, izlet na Balaton - Vulkanski stožci (Madžarska), organizira PD Ormož, izlet traja 2 dni, informacije na telefon 041 698 741
8.00 do 11.00 Ptuj, sejna dvorana Centra za socialno delo, delavnica Body
image, odnos do lastnega telesa, prispevek za delavnico je 2.000 SIT 10.00 Ptuj, Mestno gledali{če, predstava, Od kod si, kruhek?, za abonma Lutka in izven
11.30 Ptuj, Mestno gledali{če, predstava, Od kod si, kruhek?, za abonma Račka in izven
14.00 Sredi{če ob Dravi, telovadnica OŠ Turnir v ko{arki za pokal KS 18.00 Maribor, SNG, Produkcija srednje baletne {ole Maribor, VelDvo, za izven 19.00 Draženci, predstava Podnajemnik, predstava v izvedbi KD Vitomarci 19.00 Ptuj, Vite{ka dvorana gradu, koncert {tudentov Akademije za glasbo, Dejan Rihtarič - fagot, Julija Šenveter - oboa, Sa{o Vollmaier - klavir 19.00 Miklavž pri Ormožu, kulturni dom, premiera predstave, Iz zadrege v zadrego, KD Miklavž pri Ormožu 19.00 Hajdina, kulturna dvorana, komedija Kam iz zadreg, predstava dramske
sekcije KD Podlehnik 19.00 Markovci, dvorana, Pod lipo, območna revija odraslih folklornih skupin 19.30 Sokolane, komedija Gospa poslančeva, predstava v izvedbi Gledali{ko-
literarnega dru{tva Ormož 19.30 Maribor, SNG, Hlapci, StaDvo, za izven 20.00 Bukovci, kulturno-{portna dvorana, Orfejčkova gostilna 20.00 Lenart, dom kulture, komedija Odvetnikova hči, predstava gledali{ke skupine KD F. K. Me{ka iz Svetega Tomaža
-	Hrastovec - Trate, Dan odprtih vrat Zavoda Hrastovec
-	Ptuj, PD Ptuj, vas vabi na izlet, Vulkanski stožci (Madžarska), vodi U. Vidovič, izlet traja dva dni, telefon777 15 11
Nedelja, 2. april
9.00 Sredi{če ob Dravi, telovadnica OŠ, prvenstvo v namiznem tenisu za pokal KS
15.00 Žetale, kulturna dvorana, komedija Balkanski {pijon, predstava KPD Stane Petrovič Hajdina
16.00 Hajdina, kulturna dvorana, premiera lutkovne igrice O izgubljeni veverički 18.00 Maribor, SNG, produkcija Srednje baletne {ole Maribor, VelDvo, za izven 17.00 Prvenci, krajevna dvorana, komedija Kam iz zadreg, predstava dramske
sekcije KD Podlehnik 19.00 Miklavž pri Ormožu, kulturni dom predstava, Iz zadrege v zadrego, KD Miklavž pri Ormožu
19.00 Jur{inci, predstava Podnajemnik, predstava v izvedbi KD Vitomarci
Ponedeljek, 3. april
20.00
Maribor, SNG, Živalska farma, MalOd, za abonmaja Drama sobota 1 in Drama sobota 3
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Glasbena oddaja Gra{ka gora poje in igra, 2. del, nastopajo ansambli: Tonija Pirnarja, Jasmin, Simona Gaj{ka, Spev, Franca Žerdonerja, Lipov{ek, Pogum, Trio Pogladič.
KINO Ptuj
31. marec ob 20.00 Poletna nevihta. 31. marec ter in 2. april ob 18.00 Zathura: Vesoljska avantura. 31. marec ob 22.00, Žaga 2. 1. in 2. april ob 20.00, Žaga 2
NUMERO UNO
Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ?
Ugodni avtomobilski in gotoviski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence tudi 09. Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno spodobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila, ter le-asinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom.
Tel: 02/ 252-48-26, 041 750-560, 041 331-991, fax 02/ 252 48-23.

m
ARNUŠ
Proizvodnja in storitve: PVC OKN^ VRATA, ROLETE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE več vrat
Ivan Arnus
Mariborska cesta 27/ b, 2251 PTUJ Tei.: 02^83-00-81, Gsm: 041/390-578
Jože Voglar s.p.
Zabovci 98,2281 Markovci
Tel: 02/ 766-90-91, GSM: 041/ 226-204
"90 - , ..
USKI il ^ PRIHODNOST ťS^GELSKIH KARTAH PRIHODNOSVCIGANSKIHKARTAH < PRIHODNOSTVICRAINIHKARTAH '
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka
Letnik
FORD-DESœRT 1.616VCIX
(SIT)
Cena
JS-
1995
RENALIIMEGANE BREAK 1.616VBT 2000
ŠK0DAFELICIA1.31XI	2001
DAEWOO lANOS 1.5	1998
DAEWOO NEHA 1.5 G1	1996
PEUGEOT 4061.8 16VXT	1999
PEUGEOT 307 2.0 HDI	2001
OPEL C08SA 1.012V OTY	1997
PEUGEOT 1061.11XR	1998
OTROEN PICASSO 1.816V	2000
VOLKSWAGEN POLO 1.6 CLASSIC	1997
FORD FOCUS 1.416V	2001
VOLKSWAGEN POLO 1.0	1999
FORD FOCUS WAGON 1.6	2002 RMEGANE 1.6 COUPE PRIVILEGE LUX 2005
BMW 316	1999
FIAT MAREA 1.616V SX	1997
FiArpmroi.2sx	2001
PEUGEOT 3061.6 BREAK	2001
CrffiOENXSARA1.4lCOUPE	2000
MA2DA323C1.5I	1996
SEAT IBIZA 1.0	2000
MERCEDES-BENZ A160	1999
VOiyOV702.0T4WD	1998
SEAT CORDOBA 1.4 KARAVAN	2001
OPELVECTRA 1.816VCD KARAVAN	1997
FLff MAREA WEEKEND 1.9 TD	1998
NISSAN ALMERA 1.6 GX	1995
crffiOENXSARA1.4SX	1999
CrrR0ENXSARA1.4lSX	1998
FlïrPUNT0 55S0LE	1999
SEAT IBIZA 1.9 SDI	2003
Informativni preračun po centralnem
460.000	1.919,55
1.360.000	5.675,18
760.000	3.171,42
520.000	2.169,92
310.000	1.293,61
1.090.000	4.548,49
2.130.000	8.888,33
630.000	2.628,94
680.000	2.837,59
1.799.000	7.507,09
870.000	3.630,45
1.550.000	6.468,04
850.000	3.546,99
1.980.000	8.262,39
3.170.000	13.228,18
2.320.000	9.681,19
780.000	3.254,88
1.090.000	4.548,49
1.540.000	6,426,31
1.330.000	5.549,99
780.000	3.254,88
1.080.000	4.506,76
1.860.000	7761,64
1.370.000	5.716,91
1.360.000	5.675,18
1.080.000	4.506,76
860.000	3.588,72
550.000	2.295,11
1.150.000	4.798,86
980.000	4.089,47
790.000	3.296,61
1.940.000	8.095,48
paritetnem tečaju 239,640 = 1
KOV. ZELENA KOVVÉNJA MODRA KOV ZELENA KOV ZELENA KOVZLAIA KOV MODRA KOVVÉNIA BELA
KOV S. MODRA MODRA KOV SREBRNA BELA
KOV ČRNA KOV ČRNA KOV SREBRNA KOV SREBRNA RDEČA
KOV S. MODRA KOVVÉNJA KOV ČRNA KOV MODRA
KOV ZELENA KOV SREBRNA KOV ZELENA BELA
KOVZLATOZEL. KOV ZELENA KOV MODRA KOV SREBRNA RDEČA
EUR
POCINKANE CEVI
za rastlinjake, brajde, vrtne ograje...
V METALKI NA PTUJU
akcija
fi 1", dolžina 6m, 1 kos...................15,40€ 3.690.-
fi 40 X 2 mm dolžina 6m, 1 kos......17,68 € 4.237.-
fi 2", dolžina 6m, 1 kos...................26,16 € 6.990.-
IZOLACIJA NOVOTERM
DF40 50 1 rola, 16,8 m..................................23,06 € 5.527.-
DF40 80 1 rola 10,8 m'....................................23,84€ 5.713.-
DF100 100 1 rola 8,4 m'................................23,10 € 5.536.-
DF120 120 1 rola 7,2 m'................................23,10€ 5.536.-
obbga talna laminat hrast ali bukev..,. 8,72 € 2.090.-
obloga stenska panel hrast ali jesen..., 4,97 € 1.190.-+ komplet pribor za lainlnat + panel
POPUST ZA ČLANE METALKINE KARTICE
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj Rogoznišl<a 7, tei: 02/749 18 00
^ mm
Hardek 34/g, 2270 ORMOŽ tel.: 02/741 13 80 vmw.belcont.si
NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA
prizmuje za najboljše dosežke v gradbeništni:
•	ZA MONTAŽO PVC OKEN IN VRAT
•	ZA PROIZVODNJO
Priporočamo se s svojimi izdeiiti in storitvami:

poslovna skupina
SJOVMjj^
r	ol<na
V	vrata
|i''	garažna vrata
II''	industrijska vrata
r senčila V zimsl<i vrtovi \r izolacijsl<e stel<lene fasade
KAKOVOST JE PRVA
DANA BESEDA OBVEZUJE
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
tniianova 1, Ptui (ob Maribonki cesti), tel.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V5 DNEH
nioihost obi^ívte^Q odploîilo

www.smigoc.si
SALON
POHIŠTVA
UGODNA POSOJILA'
SPUHUA79A,2250l>tui, Tei.: 02/77541 01, Faits: 02/77541 05
ICQ2/2280n0
SollSd.0.0. iUElagova 24, Maribor
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po 0038549 372-605
Ptujska C. 68, iVIikiavž (iVIaribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@emaii.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK CENA sit		€	BARVA
AUDIA41.8ÍLIMUZ.	2000 kuplj. Slo	1.080.000	8.282.30	KOV T. MODRA
BMW 318 D UMUZMODIF. novi model	2001	3.200.000	13.728,02	KOV MODRA
BMW525TDSLIMUZ.	1007	1.830.000	7.838,45	MODRA
CHRAYSLERPT CRUISER 2,0	2000	1.800.000	7.888,83	KOV ČRNA
CimOEN EVASION 2,0 i	2000	2.008.000	8.754,70	KOV BORD. RDEČA
DAEWOO NEXIA 1,5 G1X KUMA	1008	370.000	1.543,08	KOVZEŒNA
FIAT PUNT01.2	2002	1.108.000	4.080,18	KOV SIVA
FORDMONDEO2,0TDCIKARAV.	2003	2.350.000	9.888,37	SREBRN
MERCEDES B. VITO 230 TD	1007	1.800.000	7.888,83	KOV ČRNA
0PELASTRA1,7DTISEL£KTI0N	2001	1.700.000	7.480.03	KOV MODRA
PEUGE0T 4071,6HDI	200S	4.480.000	18.738,43	KOV SIV MODRA
RENAULT CUD 1.2 RN	1008	500.000	2.886,4«	KOV MODRA
RENAULT MEGANE 1,0 nCI	2004	2.570.000	18.724,41	KOV BORO. RDEČA
ŠKODA DCTAVIA 1,6 G1XUMUZ.	1008	000.000	4.131,10	KOV MODRA
T11Y0TAAVENSISC0MBI2,0D4I	200312. mesec	3.750.000	15.848,47	KOV SREBRNO ZiATA
Na zalogi preko 40 vozil.
Cena v EtJR Je obračunana po centratnem paritetnem tečaju 239,640
MARKOVA KMEČKA TRŽNICA
v soboto, 1. aprila, ob 9. uri na dvorišču občinslie stavbe v Maritovcih
Ponudba tržnice: domači sadni kruti, kruti iz krušne peči, domača kiobasa, zeienjava, gibanice, čebeiarski proizvodi, izdeiki iz iesa, pletene košare, rože iz papirja, kvačkani prtički, sadike rož, pecivo in spominki.
Na tržnici bo bogat kulturni program
Ob 10. uri bo v prostorih Župnijske dvorane otvoritev razstave pisank in prtičkov, ki jo pripravljajo članice društva podeželskih žena občine l\^arkovci.
Vabi vas Turistično društvo Marimvci!
V. A. VERNIK, VETERINARSTVO IN DRUGE STORITVE, d. o. o. MOŠKANJCI 79 2272 GORIŠNICA
Vse lastnilte psov v občini Gorišnica obveščamo, da bomo pričeli obvezno cepljenje psov proti steidini po naslednjem seznamu:
TOREK, 04.00^2006_
ob 8.00 ZAGOJIČI PRI GD
ob 8.30 CUNKOVCI NA LEDNAH
ob 9.30 TIBOLCI PRI BREZU
ob 10.30 MOŠKANJCI PRI GD
ob 11.30 GORIŠNICA PRI GD
ob 12.00 GAJEVCI. PLACEROVCI NA IGRIŠČU
ob 13.00 FORMIN
ob 14.00 ZAMUŠANI PRI GD
ČETRTEK. 06.04.2006_
ob 8.00 CIRKULANE PRI ZDR. DOMU ob 9.00 MEDRIBNIK PRI DEBEUAKU ob 10.00 NA MEJAH PRI SILVI ARBEITER ob 11.00 SLATINA PRI OBRATU KK ob 12.00 PRI VIDMARJU V GRADIŠČU 146 ob 13.00 MURETINCI PRI TRGOVINI ob 13.30 MALA VAS PRI GD
Cepljenje je obvezno za vse pse, starejše od 3 mesecev. Stroški izdaje potrdila o vpisu v register psov v Sloveniji, pregleda, čipiranja novorojenih psov ter odpravljanje črevesnih zajedavcev in pristojbina znašajo 7.800 SIT.
S seboj prinesite knjižico o cepljenjih.
Vse lastnike psov, ki se ne morejo udeležiti cepljenja ob navedenih terminih, obveščamo, da lahko pripeljejo svoje pse na cepljenje v ambulanto v iUoškanjce, in sicer vsak delavnik od 7.30 do 11.00, vsako sredo popoldan od 14.00 do 18.00 in vsako soboto od 8.00 do 10.00 ali nas pokličejo na tel. št.: 02/ 743 03 00.
petek • 31. marca 2006
Oglasi in objave
StajerskiTnïïOK 31
Na podlagi 31. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popravek in 58/03-ZZK-1; v nadaljevanju: ZUreP-1) in 30. člena Statuta Občine Markovci (Uradni list RS, št. 15/99, 110/00, 76/02) je župan občine Markovci sprejel
SKLEP
o j^^ni razgrnitvi predloga sprememb in dopolnitev občinskega lokacijskega načrta za del območja P13-O1 Novi Jork (območje GP Project-ing) -skrajšani postopek
1.
Javno se razgrne predlog sprememb in dopolnitev občinskega lokacijskega načrta za del območja P13-O1 Novi Jork (območje GP Project-ing) - skrajšani postopek, ki ga je pod številko 02-III/06, z datumom marec 2006, izdelala družba Umarh, d. o. o., Ptuj. V skladu z določilom drugega odstavka 34. člena ZUreP-1 se uporablja skrajšani postopek.
2.
Razgrnjeni predlog sprememb in dopolnitev občinskega lokacijskega načrta obravnava del območja P13-O1 Novi Jork s približno površino 0,29 ha (obsega parceli s številkama 258/2, 258/3, obe k. o. Novi Jork pri Markovcih), v katerem je predvidena umestitev celotne dejavnosti gradbenega podjetja GP Project-ing v prostor te obrtne cone.
3.
Javna razgrnitev predloga občinskega lokacijskega načrta bo v prostorih Občine Markovci, Markovci 43, in sicer v času od ponedeljka, 10. 4. 2006, do vključno ponedeljka, 24. 4. 2006.
4.
V	času javne razgrnitve bo javna obravnava predloga občinskega lokacijskega načrta izvedena v torek, 18. 4. 2006, ob 19. uri na sedežu Občine Markovci, Markovci 43 (sejna soba).
5.
V	času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu predlogu sprememb in dopolnitev občinskega lokacijskega načrta na naslov Skupna občinska uprava, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih na sami razgrnitvi vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve.
6.
Ta sklep se objavi v Uradnem listu RS in v Štajerskem tedniku, Ptuj. Številka 350-05-476/2005 Datum 27. 3. 2006
Župan občine Markovci Franc Kekec
SVET ZAVODA OSNOVNE ŠOLE MAJŠPERK Majšperk 32 B 2322 MAJŠPERK
Razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA/-ICE
Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/-ice izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Uradni list RS, št. 98/2005).
Kandidati/-tke morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske ter druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani/-a kandidat/-tka bo imenovan/-a za 5 let.
Predvideni začetek dela je 1. 7. 2006 oziroma skladno s sklepom o imenovanju oziroma skladno s soglasjem ministra k imenovanju. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, o dosedanjih delovnih izkušnjah, s kratkim življenjepisom pošljite najpozneje v 8 dneh po objavi razpisa na naslov Svet zavoda Osnovne šole Majšperk, Majšperk 32 B, 2322 Majšperk, s pripisom ZA RAZPIS RAVNATELJA/-ICE. Kandidati/-tke bodo prejeli pisno obvestilo o izboru v zakonitem roku.
SKUPNA OBČINSKA UPRAVA Mestni trg 1, 2250 Ptuj
Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popravek in 58/03-ZZK-1), 3. in 4. člena Odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave občin (Uradni list RS, št. 57/99), Skupna občinska uprava, v imenu Mestne občine Ptuj, vabi na
DRUGO PROSTORSKO KONFERENCO
za občinski lokacijski načrt za poselitveno območje P11-S14I2 Budina,
ki bo v ponedeljek, 10. 4. 2006, ob 13. uri v prostorih Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1
Najmanj štirinajst dni pred javno razgrnitvijo predloga občinskega lokacijskega načrta se skliče druga prostorska konferenca, na kateri se ugotovi, ali so priporočila s prve prostorske konference in podane smernice upoštevane v pripravljenem predlogu. Na prostorsko konferenco so vabljeni zlasti zastopniki nosilcev urejanja prostora, lokalne skupnosti in gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti. Gradivo je na vpogled na Skupni občinski upravi, Mestni trg 1, Ptuj (soba 36), in sicer v času uradnih ur.
v. d. predstojnika Skupne občinske uprave Alenka Korpar
nabiralnik@radio-tednik.si www.radio-tednik.si
O.
Slovenia hungary Croatia
2^istra
Projekt Stronger togettier delno financira Evropsica unija v oiwiru Programa pobude Si<upnosti iNTERREG iii A Sosedski program Siovenija - Madžarska - Hrvaška 2004-2006, Projekt VEi\/l je financiran s strani PHARE.
VABILO NA MEDNARODNO KONFERENCO
IBCC INTERNATIONAL BUSINESS COOPERATION CONFERENCE
Petek, 7.4.2006, v prostorih Hotela MITRA ob 11. uri
Konferenca je namenjena malim in srednjim podjetjem kakor tudi posameznikom, ki želijo postati podjetniki. Predstavljene bodo možnosti povezovanja in sodelovanja med podjetji, podpornimi inštitucijami in državo
iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške. V okviru projekta Stronger together in projekta VEM organiziramo mednarodno konferenco z namenom povezovanja in dviga podjetniških aktivnosti in učinkovitosti regionalnega trga. Kotizacije za udeležence nil Prevajanje zagotovljenol Prijave sprejemamo na e-mail andrejt@bistra.si in robi@bistra.si do 4. aprila 2006. Vse ostale informacije so vam na voljo na tel. 040 756137 (Andrej) in 040 756133 (Robert).

Si:
Vse Na nem lestu.
Razpored dežurstev zobozdravnikov
petek, popoldan sobota, do 8. do 12. ure Andreja Toplak, dr. dent. med Rajšpova ulica, Ptuj
Razum nam pravi, smrt je odrešitev. Srce pa ne razume, zato boli, trpi in joče.
SPOMIN
2. aprila mineva tri leta, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pra-dedek
Karl Kelc
IZ SP. VELOVLEKA 40
Hvala vsem tistim, ki postojite ob njegovem grobu z lepo mislijo in mu prižgete svečo.
Vsi njegovi
Tvoje pridne roke,
pošteno in dobro srce
so naš ponos in lep spomin na te.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka, pradedka, brata in tasta
Franca Jungra
IZ STURMOVCEV 28/A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter nam izrazili soža-lje.
Posebej se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Ptuj, internega oddelka Bolnišnice Ptuj, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, govorniku za poslovilne besede, g. župniku za opravljen obred in sv. mašo ter pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: hčerke z družinami ter ostali sorodniki
www.radio-tednik.si
IMaročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike..
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________ss_________
NAROČILNICA ZA
^iaim)^/TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka: Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
AERC^IKE
www.aerobika.net
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
AEROBIKE
teden prejme ^ brezpla obískov^ggoÉi aerobike:
1»! CHICHUAN. TREBUŠNI PLES. UADBA ZA MALČKE,

ime in pkiimek:
Suzana Bedrač
Pobrežje 30,2284 Videm pri Ptuju
Nagrajenka prejme nagrado po pošti.
PU Maribor • Varnost v letu 2005
Na naših cestah
je umrlo 37 udeležencev
Varnostna gibanja v minulem letu 2005 so bila na območju Policijske uprave Maribor po oceni direktorja mag. Jurija Fermeta na nedavni novinarski konferenci ugodnejša kot v preteklih letih, saj so skoraj na vseh področju prisotni trendi padanja števila negativnih pojavov, manj tragične pa so bile tudi posledice prometnih nesreč.
Foto: M. Ozmec
Lani se je na cestah na območju PU Maribor pripetilo 26 % manj prometnih nesreč, manj tragične pa so bile tudi posledice.
Na področju prometne varnosti so policisti iz območja PU Maribor lani obravnavali 7.620 prometnih nesreč, kar je dobrih 26 odstotkov manj kot predlani, zaradi posledic v teh nesrečah pa je lani umrlo 37 udeležencev ali štirje manj kot v letu 2004. Nižje je bilo tudi število huje in lažje poškodovanih udeležencev, za 4 odstotke je bilo manj udeleženih otrok in mladoletnikov, kar 22 odstotkov manj pa je bilo prometnih nesreč s pobegom. Zaradi različnih kršitev cestno prometnih predpisov so lani podali 5.331 obdolžilnih predlogov ali skoraj polovico manj kot predlani.
Na področju kriminalitete so v lanskem letu obravnavali 14.338 kaznivih dejanj ali slab
odstotek manj kot predlani, pri čemer so podali 11.575 kazenskih ovadb. Večji del, 10.784 ali dobrih 93 odstotkov je šlo za kazniva dejanja s področja splošne kriminalitete, 791 primerov pa je bilo s področja gospodarske kriminalitete, največ goljufij in tatvin, precej pa je bilo tudi izdaj nekritega čeka ter zlorab bančne kreditne kartice. Dokaj visoka pa je bila tudi škoda, ki je bila povzročena s kaznivimi dejanji, saj so ocenili, da je znašala prek 7,2 milijarde tolarjev.
Na področju javnega reda in miru so lani obravnavali 8.188 kršitev, kar je dobrih 14 odstotkov manj kot predlani. Največ, kar 68 odstotkov, je bilo kršitev s področja Zakona o prekrških zoper javni
red in mir, sicer pa ugotavljajo, da je bilo kar 51 odstotkov vseh kršiteljev vinjenih, število vseh kršiteljev pa se je zmanjšalo za okoli 6 odstotkov.
Čez mejne prehode na območju PU Maribor je lani potovalo 33,7 milijona potnikov, ali okoli 10 odstotkov manj kot predlani, državno mejo pa je prevozilo blizu 8,9 milijona osebnih vozil, prek 131.000 avtobusov in prek 872.000 tovornih vozil. Zanimivo pa je, da je ilegalno prestopilo državno mejo 874 oseb ali dobrih 33 odstotkov več kot predlani, odkrili pa so 19 kršitev zakona o proizvodnji in prometu z mamili (6 več kot predlani), na mejnih prehodih pa so zasegli 71 kosov orožja ter odkrili 46
Napoved vremena za Slovenijo
Kar sušca zeleni, se rado posuši.
Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, na zahodu tudi pretežno oblačno. Popoldne se bodo pojavljale krajevne padavine. Še bo pihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 8, v krajih s snežno odejo okoli 0, najvišje dnevne od 12 do 18, v vzhodni Sloveniji jutri do 20 stopinj C.
Obeti
V soboto in nedeljo bo spremenljivo oblačno. Še se bodo pojavljale krajevne padavine. Jugozahodni veter bo v soboto oslabel.
ukradenih vozil.
Nekoliko je zaskrbljujoče, da so v lanskem letu na območju PU Maribor obravnavali 96 samomorov, ali dobrih 10 odstotkov več kot predlani, najpogosteje, kar v 60 primerih, je šlo za obešanje, med samomorilci pa je bilo 65 moških in 31 žensk.
Nekoliko nižje je bilo lani število pritožb zoper ukrepanje policistov na območju PU Maribor, saj so prejeli le 104 pritožbe, predalni pa 131. V 39 primerih so ocenili, da so policisti ravnali v skladu s predpisi, v 7 primerih pa, da ravnanje policistov ni bilo v skladu s predpisi. Naj ob koncu dodamo, da je bilo lani nekoliko nižje tudi število uporabe prisilnih sredstev, kar se je pripetilo v 561 primerih, pri čemer je bilo poškodovanih 22 policistov ali 7 več kot predlani. Sicer pa so zaradi kršitev delovne discipline ali delovnih obveznosti lani na območju PU Maribor uvedli 14 disciplinskih postopkov, pri čemer so izrekli 9 disciplinskih ukrepov, med njimi dva primera prenehanja delovnega razmerja, 6 denarnih kazni in 1 javni opomin.
M. Ozmec
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvorišina vrata -daljinski pogoni -kljníavniíarskadela
-	manjša gradbena dela
Od tod in tam
Ptuj • 17. Dobrote slovenskih kmetij
W-W- f
Foto: Črtomir Goznik
V veliki dvorani KGZ Ptuj je 29. marca v okviru priprav na 17. razstavo Dobrote slovenskih kmetij, ki bo od 19. do 22. maja v minoritskem samostanu na Ptuju, potekalo ocenjevanja žganja. Ocenili so 96 vzorcev, podeljenih je bilo 12 zlatih, 26 srebrnih in 27 bronastih priznanj.
Kot je povedala Felicita Domiter s KGZ Ptuj, odgovorna za vodenje obdelave podatkov in promocijo razstave, gre pri ocenjevanju žganja za senzorično ocenjevanje, pri katerem se ocenjujejo čistost, cvetlica, okus in harmoničnost. Slovenske kmetije so v ocenjevanje prijavile žganja iz sliv, grozdja, jabolk, viljamov-ke, iz tepk, hrušk, češenj, breskev, brinjevce, žganja iz bezga, borovnic, kutin, tropinovce in mešana žganja. Ocenjevanje je potekalo pod vodstvom dr. Janeza Hribarja, profesorja z Biotehniške fakultete, Oddelka za živilsko tehnologijo. Vzorce so ocenjevale tri komisije po pet članov, ki so jih sestavljali priznani tehnologi in svetovalci z opravljenim izpitom iz senzorike in večletnimi izkušnjami. Kvaliteta žganja pa je odvisna od kvalitete vhodne surovine, kvalitete fermentacije in destilacije. Letnik 2005je bil slab letnik za pridelavo osnovne surovine, saj je bilo preveč padavin. Zelo slabo so obrodile tudi slive, zato je bilo tudi manj prijavljenih vzorcev, pa tudi manj podeljenih priznanj.
MG
Ljutomer • Gimnazijci v Litvi
Od danes, 31. marca, do 9. aprila bo v mestu Vilna v Litvi potekal že tradicionalni Model Evropskega parlamenta mladih, na katerem bo sodelovalo 180 gimnazijcev iz 28 evropskih držav. Pod vodstvom mentorice profesorice slovenščine in angleščine na ljutomerski gimnaziji Mojce Rižnar Nedeljko so v petčlanski slovenski delegaciji tudi dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer Vesna Mlinarič, Mitja Kozelj in Samo Weingerl. Udeleženci Modela Evropskega parlamenta mladih bodo v Litvi govorili o tako imenovanem begu možganov, torej kako mlade, izobražene ljudi obdržati v državi, kjer so se šolali, ukvarjali se bodo z vprašanjem zagotovitve virov energije, ponovno se bodo dotaknili odnosa do terorizma, vključili pa se bodo tudi v aktivne razprave o nasilju nad ženskami.
MŠ

ODKUP DELNIC
STE SE POŠKODOVALI V PROMETNI NEZGODI, NA DELOVNEM MESTU ALI JAVNEM PROSTORU?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
m
RADIOPTUJ
89,8»98,M04;3
PE PTUJ, Trstenjakova 5 (Di»,h>n>i..i..d.ii
tM^kaOBO 18 17
hitriKREDIT.com
Tel.: 02/771 15 41
117, Ptuj
Kumik Edvard s.p., Na gmajni 29, Orehova vas
PVC oima in vrata, dvižna garažna vrata po meri,

%

^panela
Miia od 210.000 SIT dalje
Telefon 02 7411 S23,
Gsm 041 614 811, 041 691 540
d.0.0, ; i OENOŽ ^
STE BILI POŠKODOVANI

PE PTUJ, Vodnikova 2
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
080 13 14
BRE TEL. i
ABA
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNÊia, GARAŽNA VRATA
PT
štuki 26a l|SmerGr^a> Biil|aii«[niiisf. m.: 02 787-86-70, 041 716-25f