kulturno - politično glasilo
sverovnih in domačih dogodkov
Po5tui urad Celovec 2 — Vcrlagspostamt Klagenfurt 2. LETO XIIL/ŠTEVILKA 31
CELOVEC, DNE 3. AVGUSTA UJtil
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagcnluri
CENA 2.— ŠILINGA
K združitvi Evro
Pred nabito polno spodnjo zbornico v Londonu je minuli ponedeljek britanski ministrski predsed-nik Mc Millan izjavil, da je Velika Britanija zaprosila za sprejem v tržišče („EWG”). Njegove nadaljnje besede so utonile v hrupu z levice in desnice. Je to konec dvestoletne „splcndid isolation” — bleščeče osamljenosti na otoku, s katerega so Angleži pravzaprav odločali o svetovni politiki, k' jo je takrat označevalo „ravnotežje sil” v Evropi. 1 elika Britanija je skrbno pazila, da ni nobena sila »a celini postala tako močna, da bi prevladala v Evropi in se je vedno priključila tistemu evropske-'ou taboru, ki je bil šibkejši ter mu tako ojačila hrbtenico. Tako je podpirala Rusijo, Avstrijo in Prusijo proli Napoleonu, kasneje pa Francijo proti tesarski Nemčiji in Hitlerjevemu .tretjemu rajhu’. Ravnotežje sil v Evropi je bil osnovni pogoj za njeno svetovno gospodarstvo na morjih, katerih neomejena vladarica je bila do prve svetovne vojne. S svojo pomorsko močjo si je ustvarila svetovni imperij, ki je obsegal petino zemeljske površine. Erva, še bolj pa druga svetovna vojna je pa razmerje sil temeljito preobrnila. Na Zapadu je vstali mogočna gospodarska sila Združenih držav, na vzhodu pa je Sovjetska zveza postala druga naj-svetovna sila, dočim je celinska Evropa in z njo Anglija izgubila svoj svetovni primat ter se spremenila v bojišče, najprej ognjene, potem pa hladne vojne, na katerem se merita oba orjaka.
Ravnotežje sil ter tekmovanje v Evropi je bilo sicer vir velikega napredka, katerega blagodati sta biii v eni ali drugi obliki deležni tudi Amerika m Rusija, je pa izčrpalo sile evropskih držav, tako premagancev, kot zmagovalcev v obeh vojnah. Prebujenje kolonialnih narodov je pa tudi v no-v'h razmerah vodilo k izgubi kolonij.
•* iiele nastanek mogočnega sovjetskega bloka od Vladivostoka pa do Stettina po drugi svetovni voj-Ci si je zastavil za svoj cilj zmago komunizma
po vsem svetu (o sredstvih so mnenja različna, ne pa o cilju) je tako premagance kot zmagovalec v Evropi navedel na nova pota, namreč do gospodarske in politične združitve. Ker gospodarstvo postaja vedno bolj merodajen faktor v družabnem življenju, je bil začetek storjen na tem področju.
Oba tradicionalna sovražnika v Evropi, Francija in Zapadna Nemčija, sta prišla najprej do spoznanja, da so se časi spremenili in postali sta jedro združevanja svobodne Evrope. To je bilo toliko laže, ker je bil nemški narod zaradi izgubljene vojne tako bistveno oslabljen, da zaradi razdelitve na dre državi, ki dejansko že obstojata in tega dejstva nihče ne more spraviti s sveta, Zapadna Nemčija nima moči, da bi postala prevladujoča sila v Evropi. Njima so se pridružili še Italija, Belgija, Nizozemska in Luksemburška v skupno ..Evropsko tržišče”, katerega cilj je ustvariti — po vzorcu ameriških Zedinjenih držav — velik gospodarski prostor v Evropi, ki bo združeval 300 milijonov ljudi in kjer bodo praktično odpadle vse meje, najprej gospodarske in potem tudi politične.
Velika Britanija se temu bloku ni priključila, ker je bila še vedno z mnogimi vezmi navezana na svoj nekdanji imperij, ki je politično sicer razpadel, obdržal se pa je gospodarsko. Nastanek ve-
likega evropskega prostora Angliji seveda ni bil povšeči, ker jo je postavil pred odločitev, da se ali priključi Evropi, ali pa ostane središče svojega nekdanjega imperija, ki se sedaj imenuje zgolj Commomivealth ali po naše ..skupnost”. Veliki Britaniji je uspelo zbrati okrog sebe tudi nekatere evropske države, ki iz posebnih razlogov niso želele pristopiti k EWG (med katerimi je tudi Avstrija). Tako je nastala EFTA, ki so jo tvorili poleg Velike Britanije še Švica, Portugalska, Švedska, Danska in Norveška in Avstrija. Ta skupnost je imela za cilj zgolj povečanje medsebojne trgovine.
Toda razvoj je šel svojo pot. Med tem ko je kontinentalna Evropa prav zaradi velikega razvoja EWG dosegla velik gospodarski razcvit, pa je Velika Britanija in deloma tudi ostale članice EFTA, začela zaostajati. Tako se je za Veliko Britanijo, pa tudi za ostale članice EFTA pojavilo vprašanje kako najti priključek na EWG. Velika Britanija je storila prvi odločilni korak v tej smeri, ki utegne, ako bo vodil do cilja, postati temeljni kamen nove, zedinjene Evrope ter ustvaril v Evropi gospodarsko in politično silo, ki se ho merila z Združenimi državami Amerike in Sovjetsko Zvezo.
Brez dvoma je tudi obnovljena napadalnost Sovjetske zveze v zadnjih mesecih odločilno vplivala na Anglijo in evropske države, da svojo politiko temeljito premislijo ter skušajo najti pot in sredstva za ohranitev in utrditev demokracije v Evropi tostran železne zavese v ožji povezavi.
Avstrija in avmpste tržišče
Po sklepu britanske vlade, da stopi v pogajanja glede priključitve Evropskemu skupnemu tržišču, je tudi Avstrija pod-vzela prve konkretne korake, da svoj položaj v naglo spreminjajoči se podobi gospodarstva svobodne Evrope nanovo uredi.
Avstrija se je bila priključila k EFTA iz cele vrste razlogov, med katerimi je ne-
Pred 110 leti se je začelo
List »Slovenska Bčela«, ki je izhajal pred HO leti v Celovcu, je v avgustovi številki '• 1851. razglasil »najimenitnejšo in najve-selejšo novico«, namreč: »Društvo za izda-V:inje in razširjevanje dobrih bukev za Slo-vence je osnovano«.
Novica se je nanašala na oklic koroških Rodoljubov za novo književno društvo. 27. '■ 1851. so razposlali iz Celovca poziv Slovencem, podpisali so ga pa med drugi-tni znani koroški slovenski narodni in kulturni delavci: Andrej Einspieler, kaplan v Celovcu; Franjo Zorčič, spiritual v celov-^kem semenišču; Jožef Rozman, kanonik v St. Andražu; Dragotin Robida, profesor; galija Majar, župnik v Gorjah; Balant Cesjak, župnik v Dvoru; Anton Janežič, Profesor slovenščine v Celovcu in Gregor Sotner, učitelj v Borovljah.
Naslednja, septembrska številka »Sloven-s*ce Bčele« je prinesla nov članek, ki pravi, da se ho novo društvo za izdajanje dobrih knjig imenovalo »Društvo sv. Mohorja«. Namen tega društva je bil: na svetlo dajati in razširjati dobre knjige, ki um, srce 'n voljo ljudi razsvetlijo in požlahtnijo in
morejo tudi dober kup, poceni proda-
lati. Značilen je pristavek, ki se je glasil v pravilih: »Društvo se s politiko na nobe-'l0 vižo ne bo pečalo. Zato ne bo nikoli Mndi zastran političnih reči poučevalo.« društvena pravila pa so izrecno podpirala slovensko narodno zavest, saj so določala ndhor, ki so ga sestavljali odborniki iz vseh 'kofij, v katerih bivajo Slovenci.
v Prvi knjižni dar je izšel leta 1852 o bo-■nču in je bil razmeroma precej obširen in Raznovrsten. Društvo je tudi razpisalo da-'da za najboljšo poljudno zgodovino slo-'cnskega naroda. Naslednje leto pa so se Pojavile prve težave in kritike na račun
knjižnega programa. Število udov, ki je bilo za začetek lepo, je polagoma kopnelo. Tako je leta 1859 imelo le še 263 članov. Za preprostega človeka namreč družbine knjige niso bile zanimive. Tudi udnina je bila previsoka. Tedanje politične razmere tudi niso bile naklonjene našemu narodu in je bilo zato še težje Društvu obstati. Manjkalo je tudi pisateljev, ki bi znali lepo, preprosto in zanimivo za ljudstvo pisati.
Anton Janežič, urednik društvenih knjig, se je zelo trudil, da bi obrnil položaj društva na bolje. Leta 1860 pa je s podporo škofa Antona Martina Slomška in prizadevanjem vseh zavednih narodnjakov znova zaživelo. Presadili so društvo na cerkvena tla in ga preimenovali v Družbo sv. Mohorja. Izbrali so tudi nov odbor. Ker je Družba postaha bratovščina, je svoja pravila poslala v potrditev v Rim. Dne 18. maja 1860 je tedanji papež Pij IX. pravila Družbe potrdil, celovški škof Wiery pa je s posebnim pastirskim pismom papežev odlok s pravili nove bratovščine razglasil in jo toplo priporočil. To je bil rojstni dan naše starodavne in tako pomembne Družbe sv. Mohorja. V teku desetletij nato je s pomočjo našega ljudstva ta Družba med nami zelo uspešno delovala.
Danes deluje Družba med nami na dveh področjih: skuša izdajati kot že leto za letom dobre knjige in skuša skrbeti za vzgojo naše nadebudne mladine, ki se pripravlja na življenje ter hodi v srednje šole. V današnjih razmerah je to delo težko. Starši sami dobro vedo, kako je z današnjo mladino. Toda ob sodelovanju in podpori vseh bo v zaupanju v božjo pomoč družba tudi v lx>doče vršila med nami plodovito delo.
»kaj gospodarskih, še več pa političnih. In ti so bili odločilni, posebno ko je po prepustitvi zunanjega ministrstva socialistom prevladala smer, ki bi naj dala avstrijski nevtralnosti večji poudarek v smeri izboljšanja z Vzhodom, čeprav tudi socialisti nikakor niso imeli namena zaradi tega zanemariti stikov z Zapadom.
Sovjetska zveza je seveda z vsemi sredstvi poskušala v zadnjih letih preprečiti gospodarsko združitev svobodne Eivrope, dočim je integracijo gospodarstva v Vzhodni Evropi pod svojo oblastjo z vsemi sredstvi pospeševala. Zato je ustanovila posebno organizacijo za medsebojno gospodarsko pomoč (COMEGGN). Čim je nastala EWG, je moskovska vlada takoj sporočila Avstriji, da bi njen pristop k tej skupnosti, ki ima na koncu koncev politične namene, ne bil v skladu z avstrijsko nevtralnostjo. To stališče je precej sporno, kajti Avstrija se je zavezala k vojaški nevtralnosti, ne pa k idejni. Toda zadeva je šla v koncept tedanje avstrijske politike glede Vzhoda in zato je bila s socialistične strani ta sovjetska teza — z gotovimi rezervami —- sprejeta. In kar je značilno, tudi s strani gospodarskih krogov OeVP, kajti v njih so prevladali srednji industrijci, ki so se ob ustvaritvi velikega gospodarskega prostora bali za svoje posebne interese. Večina avstrijskih industrijskih podjetij, ki proizvaja za notranji trg, namreč uživa carinsko, davčno in razne druge zaščite pred nemško, italijansko, francosko konkurenco. Prilagoditev bi bila težka in združena z žrtvami. Zato je pristop k EFTA bil sporazumen.
Toda čas je pokazal, da so tudi ti računi bili zgrešeni.
Nad polovico avstrijske trgovine namreč odpade na države EWG, dočim na EFTO samo 14 odstotkov. Dočim sov EFTI ohranile svoj c prednosti industrije, ki delajo za domači trg, pa grozi kriza tistim gospodarskim panogam, ki svoje izdelke izvažajo. Tem namreč grozi izguba izvoza in to bi seveda temeljito prizadelo celotno avstrijsko gospodarstvo.
Zato je v zadnjih mesecih, ko je bilo vodeno bolj vidno nazadovanje avstrijskega izvoza v države EWG v gospodarskih krogih prevladala zahteva po čimprejšnji priključitvi k EWG. ‘Na političnem področju
-KRATKE VESTI —
Množični beg iz Vzhodne Nemčije postaja vedno večja skrb me samo za oblastnike v Vzhodni Nemčiji, temveč tudi za oblasti v Zapadnem Berlinu, ki ne morejo več obvladati pritoka beguncev. Vsa taborišča so prenapolnjena. Po zaostritvi krize zaradi Berlina se je dotok beguncev zelo ojačal. V Vzhodni Nemčiji se je pojavila bojazen, da utegne Sovjetska zveza to »okno« na Zapad vendarle zamašiti. Samo v mesecu juliju je po uradnih podatkih prišlo v zapadni Berlin 30.415 beguncev, torej vsak dan nad tisoč. Dejansko število pribežnikov pa je še višje, ker se mnogi niso obrnili na oblasti, ampak so si neposredno oskrbeli streho in jelo pri sorodnikih oz. znancih ali pa potovali naravnost naprej v Zapadno Nemčijo. Vzhodnonemška vlada je izdala ukrepe za poostreno kontrolo na mejnih prehodih, pa vse skupaj ni nič zaleglo. iKot je izjavil zapadno-nemški minister za begunce je po letu 1945 pobegnilo okoli 4 milijone ljudi iz Vzhodne Nemčije.
Umrl je kardinal Domenico Tardini,
državni tajnik papeža Janeza XXIII., v 73. letu starosti. Pokojnik je vse svoje življenje prebil v vatikanski diplomatski službi, kjer je že pod predhodnikom sedanjega papeža Pijem XII. bil dolga leta namestnik državnega tajnika. Veljal je za zelo izkušenega državnika in njegovo specialno področje so bili konkordati. Svoje premoženje je zapustil nekemu zavodu za sirote, kamor je hodil vsa leta maševat.
Bivša vila Mussolinija, italijanskega fašističnega voditelja bo služila dobrodelnim namenom. Mussolinijeva »vdova jo je za mal denar odstopila ustanovi za matere in otroke. Vilo, ki ima tudi lastno kapelo, s’o meščani Mussolinijevega rojstnega mesta Predappio poklonili svojemu rojaku, ko je bil na višku svoje slave in moči.
Francija je dala Jugoslaviji posojilo 50 milijonov novih francoskih frankov. Tudi Velika Britanija je odobrila Jugoslaviji posojilo 3,5 milijona funtov za izvedbo valutne reforme.
Samo 36.415 brezposelnih je bilo v Avstriji konec junija. To je najnižje število brezposelnih v povojni dobi. V primeri z julijem lanskega leta se je /nižalo za 3,8 odstotka.
Avto ali otroka: V letu 1960 se je 100.000 čehoslovaških državljanov potegovalo za posojilo za nabavo avtomobila. V istem letu pa je 100.000 žensk dobilo dovoljenje za splav. K temu pripominja komunistični list »Smena«, da smatrajo mladoporočeni pari otroke za oviro za brezskrbno življenje ter da dajejo prednost avtomobilu (ki velja na Čehoslovaškem še vedno za luksus) pred otrokom. List ugotavlja, da so bile oblasti bolj širokogrudne pri podeljevanju dovoljeni /a solav kot pa pri podeljevanju kreditov za nakup avtomobila.
ni zadrega nič manjša, kajti s tezo, da priključitev Avstrije k EWG ni združljiva z nevtralnostjo, so nekateri avstrijski krogi sami dali sovjetski vladi orožje, s katerim izvaja vsaj diplomatski i»n propagandni pritisk na Avstrijo. Sedaj zunanji minister dr. Kreisky z juristi in gospodarstveniki išče formulo, po kateri bi naj Avstrija dobila priključek k EWG, obenem pa ne preveč razjezila Sovjetsko zvezo, skratka kako bi ohranil kozo in potolažil volka. Sicer pa dosedanji »uspehi« 'prijateljske politike do Vzhoda niso dali zaželenih rezultatov. Avstrija je morala Sovjetski zvezi do zadnjega plačati vse, za ,kar se je obvezala po državni pogodbi, po drugi strani pa je v Ameriki zaradi škiljenja zunanjega ministrstva proti Vzhodu izgubila precej simpatij, kar se pozna v dolarjih.
Politični teden
Pa svetu ...
Kcnnedy duhovno mobilizira Zapad
Mmuli teden je ameriški predsednik Kennedy s pomembnim govorom postavil nekatere stvari v odnošajih med Vzhodom in Zapadem v pravo luč ter iztrgal Moskvi politično iniciativo iz rok.
Kennedyjev odgovor na »program« Hru-ščeva, ki se glasi »mirovna pogodba z Nemčijo še letos, ali pa bo Sovjetska zveza sama sklenila separatno mirovno pogodbo z komunistično Vzhodno Nemčijo« ter spremenila Berlin, iki leži sredi vzhodnonemškega ozemlja, a je še vedno v oblasti štirih zmagovitih velesil zadnje vojne (Združenih držav, Velike Britanije, Francije in Sovjetske zveze«) v »svobodno mesto« pod oblastjo Vzhodne Nemčije, je jasen. Ken-nedy je odgovoril, da si Zapad ne bo pustil jemati pravic, ki si jih je priboril ne s 'kako pogodbo, temveč z zmago nad Nemčijo. Če hoče Sovjetska zveza skleniti separatno mirovn opogodbo z Vzhodno Nemčijo, je to njena stvar, toda Zapad ne bo odstopil od svojih pravic. Kennedy je ameriškemu Ijndstvu in vsemu svetu predočil, da so Berlin, Laos in druga ognjišča nemirov le členi velikega zavojevalnega načrta, ki si je zastavil za cilj, podvreči komunizmu ves svet. Zato zadeva usoda Berlina prav tako še svobodno Evropo an Ameriko samo. Svoboda Zapada se odločuje tudi na bregovih reke Spree.
Poudaril je nadalje, da je vsaka demokracija že po svoji naravi defenzivna, da torej ne napada drugih in da se le brani, kadar je ogrožena. Zapad je svojo miroljubnost dokazal v prvih povojnih letih, ko je še Amerika sama posedovala atomsko orožje in ga kljub sporom s komunističnim blokom ni uporabila in tudi z njegovo uporabo ni grozila. Danes pa se je položaj spremenil in Zapad bo moral v prihodnjih mesecih in letih biti pripravljen na težjke živčne preizkušnje, pa tudi na žrtve za ohranitev svobode.
Kennedy je napovedal takojšnjo delno mobilizacijo, v kateri bodo ameriške čete od avgusta naprej postavljene v stanje pripravljenosti, obenem pa je napovedal zvišanje efektivne številčne moči ameriških čet za 215.000 mož, kajti Sovjetska zveza je v'e malo prej izjavila, da svojih čet ne ho zmanjšala, kot jč obljubljala v okviru svoje mirovne kampanje pred pol leta. Ameriškemu parlamentu pa je predložil vojaški proračun, ki je zvišan za 3 in po! milijarde dolarjev ter znaša skupno okrog 47 mili jard dolarjev. Obenem bo povečana tudi vojaška pomoč zaveznikom. S tem prispevek Združenih držav za obrambne namene zdaleka prekaša vse druge države, fe na primer, petkrat večji na prebivalca kot v Švici, ki kljub svoji nevtralnosti raz-Dolaga z eno izmed najbolje oboroženih vojaških sil v Evropi.
Sprememba vojne strategije
Obenem pa je Kennedy napovedal temeljito spremembo strateške zamisli za-padne obrambe. Ta je doslej temeljila na ameriški premoči v atomskih orožjih, ali »masivnem odgovoru«, ki pa spričo dejstva, da sedaj razpolaga tudi Sovjetska zveza z atomskimi orožji, izgubljajo na učinkovitosti, kajti uničevalni učinek atomskega orožja bi prizadel tako premaganca kot tudi zmagovalca. Zato bodo povečani izdatki za vojaške namene šli predvsem za okre-oitev »običajno« oborožene vojaščine, da bo ta zmožna odbiti vsak napad približno 300 divizij, ki jih ima sovjetski blok v vzhodni Evropi. »Nočemo več nihati med ponižanjem in omenjano uporabo atomskega orožja«, je dejal Kennedy, ki je obenem poudaril, da je Zapad večino pripravljen pogajati se s Sovjetsko zvezo na temelju upoštevanja upravičenih interesov varnosti tako Vzhoda kot Zapada. S tem je Kcnnedy dal razumeti Moskvi, da bo od-'očna ameriška podpora Zapadni Nemčiji in Berlinu imela tudi gotove jasno določene meje.
Odmev Kennedyjevega govora v zapa-dnih prestolnicah je bil ugoden in ponekod izražal vidno olajšanje. Ne toliko zaradi miselne in stilne jasnosti, ter jezikovne izbrušenosti, po kateri je moč Kcnnedy-la primerjati Churchillu, temveč zaradi konkretnih ukrepov, ki so njegove besede premijah. Spričo težav ameriške plačilne bilance je povišanje vojnega proračuna in pomoči zaveznikom res velika žrtev, ki ne
bo mogla ostati brez ustreznega odgovora s strani evropskih zaveznikov atlantske skupnosti. Prva je odgovorila Zapadna Nemčija in napovedala povečanje svojega denarnega prispevka v skupni obrambni fond, do-čim je nemška namera, podaljšati rok obvezne vojaške službe od 12 na 15 ali celo 18 mesecev, menda na migljaj Amerike, zaenkrat ostala v Adenauerjevem predalu.
Velika Britanija je tudi napovedala povečanje vojnih sil in izdatkov za obrambo, kljub gospodarskim zadregam, ka tarejo to otoško državo, ki se nikdar ni hotela vezati na evropsko celino. Kar je pa še bolj pomembno, vlada Velike Britanije se je odločila, da se sedaj vendarle gospodarsko tesneje poveže z Evropo. Namerava vstopiti v Skupno evropsko tržišče (EWG). To je prvi korak na sicer še najbrž dolgi poti k odstranitvi dveh gospodarskih blokov v svobodni Evropi i(EWG in EFTA), o čemer pa poročamo podrobneje na 1. strani.
Na Vzhodu so pa Kennedyjev govor sprejeli najprej kot »rožljanje s sabljo«, a vsekakor jih je navdal z zaskrbljenostjo, kajti vidijo, da ne bo šlo tako gladko, kot so mislili. Grožnje in mirovne ponudbe si sledijo, kar le razkriva njihovo zadrego. V isti rog seveda trobijo mala in velika komunistična ali sopotniška glasila ipo vsem svetu. Tako tudi v naši bližini, kjer pravijo, da v času, ko si človeštvo želi nič bolj kot trajnega miru, »junaške« besede mladega ameriškega predsednika res ne zvenijo preveč simpatično. Pač pa so morda simpatično zvenele bojevite besede sovjetskega mogočneža Hruščeva pred dobrim mesecem, ko je v generalski uniformi na mogočni vojaški paradi ob 20. obletnici sovjetsko-nemške vojne grozil vsemu svetu z vojaško močjo »nepremagljive sovjetske vojne sile.«
Kako se položaj zaostruje, priča tudi izjava sovjetskega ministrskega predsednika Hruščeva britanskemu poslaniku Robertsu. Sredi baletne predstave, ko so se na odru v godbi ljubko pozibavale nedosegljive plesalke baleta Bolšoj, je Hruščev dejal Robertsu: »20 sovjetskih atomskih bomb spremeni na mah Anglijo in Francijo v kup kadečih se razvalin.«
... in pri nas v Avstriji
Južna Tirolska postaja tudi vedno hujši
avstrijski notranjepolitični problem
Med tem, ko se na Južnem Tirolskem naprej vrste atentati ter areticije osumljencev, pa se v avstrijski notranji politiki nadaljuje izgovarjanje, kdo je vsega tega kriv.
Južnotirolska manjšina, ki je bila od začetka srčna zadeva vseh Avstrijcev, ]x>staja sedaj mučna nadloga v notranji politiki, med tem ko se je na Južnem Tirolskem — zaradi uporabe nasilja z obeh strani — položaj manjšine znatno poslabšal.
Zunanji minister Kreisky in pravosodni minister Broda sta po objavi zelo težkih obdolžitev v uglednem švicarskem listu »Neue Ziircher Zeitung«, češ da so nekateri vodilni politiki obeh strank, SPOe in OVPe, vedeli, aktivno podpirali ali vsaj
Ime apostolskega protonotarja dr. Jakoba Ukmarja je znano ne samo med vsemi Slovenci, marveč tudi daleč po svetu med tujuni narodi. Osebno je dobro znan sv. očetu Janezu XXIII., s katerim se je srečeval, ko je le-ta bil patriarh v Benetkah. Msgr. Ukmar je namreč sodnik viijega cerkvenega sodišča za zakonske zadeve za 16 severnoitalijanskih škofij, med njimi tudi beneške patriar.ške.
Gospod jubilant dr. Ukmar, čvrsta kraška, slovenska korenina, mož večnega in neumornega dela, je 13. julija praznoval 83-Ietnico svojega življenja, naslednji dan, 14. julija, pa svojo 60-letnico duhovništva, še vedno čil in delaven, osebno pa tako skromen, da je težko najti takšnega duhovnika, kaj še tako visokega cerkvenega dostojanstvenika.
Gospod jubilant izhaja iz preproste delavske družine železničarja na Opčinah pri Trstu. Gimnazijo je obiskoval v Trstu in bil vseskoz odličnjak. Za življenjski poklic si je izbral bogoslovje, ki ga je študiral v centralnem semenišču v Gorici skupaj z uglednimi sošolci prijatelji, kot je sedanji Iteograjski nadškof dr. Josip Ujčič in že pokojni profesor bogoslovia dr. Ivan Tul.
Njegova življenjska duhovniška pot pa že od začetka ni bila lahka. Že kot mlad duhovnik kaplan je bil poslan v Birmanju pri Trstu, kjer je vrelo in so bila tla pripravljena za odpad v pravoslav-
trpeli priprave na avstrijskem ozemlju za nasilniiška dejanja na Južnem Tirolskem, sklicala tiskovno konferenco, na kateri je zunanji minister Kreiskv pravzaprav priznal, da je o zadevi res nekaj vedel, pristavil pa, da se od njega ne more pričakovati, da bi bil »ogleduh« za italijansko policijo. Pravosodni minister Broda pa je izjavil, da je s svoje strani ukrenili vse, kar je po zakonu potrebno. Njune izjave niso priinesle jasnosti, pač pa so dale Italiji potrdilo, da se je ma avstrijskem ozemlju res dogajalo nekaj, kar je jx>tem imelo posledice na Južnem Tirolskem. To vsekakor avstrijskega stališča pri Združenih narodih ne oja-cuje.
Zelo znana avstrijska katoliška revija »Die Furche« je obsodila ravnanje obeh vladnih strank glede Južne Tirolske, ko obe najprej mislita na lastne ozke strankarske interese v zvezi z bližnjimi volitvami na Tirolskem ter označuje njuno ravnanje kot »igro za črnega Petra«. Obe stramki imata pd mnenju lista »dovolj vzroka za spraševanje vesti«, ko zaradi glasov volilnih »nacionalnih valilcev« (ki bodo pa potem bržkone v vsakem primeru itak volili »svojo stranko«) zanemarjata interese celotne države in ugotavlja, da obema strankama primanjkuje civilne korajže, da bi javnosti 'povedali neolepšano resnico. Pač pa je zapadnonemški kancler nedvoumno izpričal svoje mnenje o južno-tirolski zadeva: odšel je na dopust — v Italijo.
Razni »provizionisti«
Da pa je res »nekaj gnilega v deželi Avstriji«, pa priča tudi zaključek škandala pri podržavljeni tovarni dušika v Linzu, kjer je direktor Hueber odšel na bolniški dopust s katerega se ne bo vrnil, potem ko je prišla na dan afera zaradi milijonskih provizij, ki so bile izdane po nepotrebnem. Hueber je bil zaupnik SPOe in stranka ga je držala do zadnjega ter se je omehčala šele pod pritiskom dejstev, ki jih je prineslo na dan poročilo Naj višjega računskega sodišča pri redni reviziji poslovanja tovarne.
V tej zvezi je prišla na dan tudi druga poslastica: Zastopnik VOEST — to je podržavljenih železarn v Linzu, največjega metalurškega podjetja v Avstriji, ki pa zalaga ves svet s provovrstnim LD-jeklom, je v 'Španiji Otto Skorzeny, ki se je »proslavil« z osvoboditvijo Mussolinija iz zapora retine vlade po zrušitvi fašizma v Italiji leta 1943. Tudi Skorzeny dobiva sedaj provizije ...
Spričo splošnega direndaja zaradi Južne Tirolske sta pa ta dva drobca šla mimo zanimanja javnosti. Prav tako tudi ni zbudil mnogo hrupa korak nekega drugega Otona, namreč Otona Habsburškega, ki tudi dobiva provizije, ampak samo od knjig, ki jih je sam spisal. Oton, ki se je odpo-vedoval vsem pravicam na prestol, a vlada zaradi odpora socialistov njegove izjave ni sprejela, se je sedaj obrnil na Ustavno sodišče. Gre se samo za en stavek v njegovem avstrijskem potnem listu, ki pravi »Upravičuje za potovanje po vsem svetu, razen v Avstrijo«, kamor Oto ne sme.
je. Kljub najboljši volji in žrtvi ni mogel vzdržati pred ljudskimi strastmi.
Ko se je začela prva svetovna vojna, je jubilant bil gimnazijski katehet v Trstu na nemški gimnaziji. Nemška mladina je tedaj nahujskana zagnala po mestu krik: „Gott strafe England!” Kot katehet je mladino ukoril, da ne sme tega počenjati. Bil je pa za svojo dolžnost od nemških oblasti aretiran in vtaknjen v ječo, ki jo je nekaj mesecev prebil v Ljubljani na gradu. Katehetska profesorska služba mu je seve bila odvzeta. Je pa to nesrečo izkoristil in se vpisal na univerzo na Dunaju, kjer jc tik pred koncem vojne promoviral iz bogoslovja, Tedaj se je tudi seznanil s pokojnim kardinalom dr. Innitzerjem (takrat bogoslovnim profesorjem), ki ga je [rozneje večkrat šel na Dunaj obiskat.
Svetovna vojna se je končala in Trst je padci pod Italijo. Nastopili so novi časi z. novimi težavami. Tržaški škof dr. Karlin je poveril dr. Ukmarju, naj v Trstu ustanovi semenišče, in sicer v škofij ki vili v Skednju, kjer g. apostolski proto-nolar še sedaj prebiva. Tukaj je (z dr. Tulom in nekaterimi drugimi) postal rektor bogoslovja in bogoslovni profesor. Duhovniki, ki so študirali v Skednju |H>d dr. Ukmarjem, imajo najlqišc spomine. Gez. čas je tržaško semenišče bilo ukinjeno in so tržaški bogoslovci spet šli v Gorico v centralno se-
Apostolski protonotar prelat dr. Jakob Ukmar
— biseromašnik
SLOVENCI
d mn a in pa »atdn
Nagrade društva slovenskih književnikov
Društvo slovenskih književnikov je svoje letošnje knjižne nagrade za izvirna literarna dela v mirni* lem letu podelilo naslednjim umetnikom:
Pisatelj Alojz Rebula iz Trsta je prejel nagrado za svoj roman „Scnčni ples”, v katerem riše živ* 1 jen je in probleme slovenskega primorskega izobraženca. Rebula spada med najboljše mlajše slovenske pisatelje.
Pisatelj Danilo Lokar je bil nagrajen za svoje pripovedno delo „Leto osemnajsto”, v katerem opisuje svojo mladost pred prvo svetovno vojno, dunajska študentovska leta, vojne doživljaje in življenje doma na Primorskem.
Pesnik Janez Menart je prejel priznanje za svojo zbirko „Časisni stihi”, ki je zbudila pozornost po svoji aktualnosti, izvirnosti ter izrazni zgoščenosti. Menart je po rodu Mariborčan, kjer je zagledal luč sveta leta 1929.
Uspeh slovenskega znanstvenika v Angliji
15. julija je na Angleškem v Kristalu izšla knjiga: Stoke Park Studies. - Mental Subnormaiity. Izdal dr. J. Jančar, tiskal John Wright & Sons Ltd v Bristolu. Knjiga obsega 14 razprav o zdravljenju duševno defektnih, štiri razprave so dr. )an-čarjeve. Vse so pa rezultat intenzivnega raziskovanja na tem polju, ki je do zadnjih 10 let ostalo skoraj neraziskano. Bristol je znan center tega dela. Po modernih metodah, z modernimi zdravili sc zdravijo bolniki ter iščejo pota, kako pomagati tudi neozdravljivo bolnim. Tako zlasti z indu-strialno terapijo, ko se uče bolniki z mišljenjem 3 do 4-letnih otrok delati.
Knjiga jc bila z navdušenjem sprejeta. Dr. J. R. Rees, direktor Svetovne ifederacije za duševno zdravje, je zapisal, da jo bodo s ponosom dodali publikacijam, ki bodo na razstavi na 6. mednarodnem kongresu za duševno zdravje v Parizu od 30. avgusta do 5. septembra.
Prav gotovo smo pa tudi Slovenci lahko ponosni na znanstvenika, ki jc izšel iz našega naroda ter vodi tako humano raziskovanje in pomaga tistim, ki so pomoči najbolj potrebni.
V Pittsburgu slovenski koncert
Pevski zbor ..Prešeren” v Pittsburghu v Združenih državah je slavil 50-letnico svojega obstoja. Svoj jubilej je slovenski zbor proslavil s koncertom narodnih in umetnih pesmi v tamošnjem Slovenskem domu. S koncertom je zbor zelo razveselil pittsburške Slovence, ki radi poslušaj« lepo slovensko pesem.
menišče, kot je bilo poprej. Dr. Ukmar pa je v Skednju ostal, tudi poti Italijo penzionist. Pomagal je v dušnopastirstvu v obširni škedenjski dvojezični župniji. Zaslovel je kot izboren pridigar in spovednik. V času fašizma mu jc zaradi pridiganja velikokrat pretila nevarnost zapora. Toda msgr. dr. Ukmar je bil neustrašen. Pridigal je, čeprav so pod prižnico stali policisti. Vse ljudstvo je bilo strnjeno okrog njega. Govornik pa je režimu tudi krepko spraševal vest, zlasti v neki pridigi, ko je branil pravico maternega jezika v cerkvi tako za Slovence in Hrvat« kot tudi za južnotirolskc Nemce. Nacisti pa so ga med vojno zaprli, čeprav je on poti fašizmom branil tudi jezikovne pravice Južnih Tirolcev.
Tudi po drugi svetovni vojni je msgr. Ukmar neomajno stal na braniku pravice. Zaradi tega j« moral mnogo hudega prestati. Ko jc kot namestnik tržaškega škofa dr. Santina birmoval v Istri pod takratno jugoslovansko vojaško upravo, je bil od nahujskane drhali celo telesno napaden in težko ranjen. Toda njegova močna narava je tudi to ' prenesla, ker jc pač taka bila Izožja volja. Ko si je s častmi opomogel, jc spet krepko prijel za delo, zlasti za cerkvene pravde, ko je za 16 škofij moral nositi vse najtežje breme. Poslednji čas so mu naprtili tudi težko delo priprave za tržaško sinodo, ki jc ni bilo že več sto let. Vse je pripravil v latinščini.
Presvetli g. protonotar dr. Jakob Ukmar jc izredno naobražen mož v bogoslovju, ccrkvcneio pravu, jezikih, modernih in starih (celo asirskih!)« izboren latinist, ki mu latinščina teče kot domača beseda. Pa tudi glasba ga veseli. Vsak dan 15<’ kosilu sede za nekaj časa za harmonij in igra *<’r telo prepeva.
G. jubilant je imel nešteto govorov, ki jih vs« še tetino spiše z izredno lepo, skrbno pisavo. Fe svoje temeljite govore je izdal že v dveh knjigah-Pa jih še ima za nekaj knjig! V njih jc tolil10 znanja in način podajanja tako prijeten, da je vsakdo vesel, kdor ima v knjižnici njegov „zaklad”-
Presvetlemu g. protonotarju dr. Jakobu Ukmarju, ki jc neustrašen branilec natumih pravic slehernega naroda, ki je primorskim Slovencem tol' moder in blag duhovni vodja, želimo koroški Slovenci, naj ga dobri Bog obrani še dolgo let zdravega in čilega, da bi še dolgo z l>csedo in pereson1 in še z mnogimi knjigami bogatil vse Slovence!
Dr. T.
»Tonček iz Potoka” v francoščini
Zopet je slovenska knjiga našla pot v veliki svet. Pred kratkim je izšla v francoskem prevodu »zbirka črtic iz življenja na kmetih v Sloveniji«, k:i jo je spisail p. B azili j Valentin in je slovenskim bralcem znana pod naslovom »Tonček iz Potoka« v izdaji goriške Mohorjeve družbe za leto 1949. Prevod je oskrbel č. gospod Ferdinand Kolednik, izdala ga je založba »Apostolat de la presse« s sedežema v Montrealu v Kanadi in v Parizu v Franciji, Tako bo zgodba mladega Tončka in njegove nagajive sestrice Nežike in drugih malih in velikih junakov teh ljubkih zgodbic iz starih, sicer včasih trdih, a vendarle lepih časov, ko je dobrota še imela večjo veljavo v človeških srcih kot danes, poromala v domove na dveh kontinentih, Evropi in Ameriki.
P. Baziiij med Slovenci izven Slovenije •ti neznana osebnost. Poznamo ga tudi na Koroškem saj je po vojni tukaj več let živel kot begunec in spisal pravljico »V kraljestvu lutk«, ki je izhajala kot podlistek v »Koroški kroniki« ter jo je rado bralo staro in mlado. Po rodu je pisatelj iz Dolenjske, iz okolice slavnega cistercijanskega samostana Stična, kjer so živeli njegovi starši, čeprav se je on sam rodil leta 1924 v hjubljani. Zgodbe iz mladosti, ki mu jih je bil pripovedoval njegov oče, je p. Bazi-h j, deloma na Koroškem deloma pa v Ameriki, kjer je dokončal bogoslovne študije in bil kot frančiškanski redovnik posvečen
P. Baziiij OFM
za duhovnika po škofu Rožmanu leta 1950, zbral v zbirko črtic, ki so ne le spomenik hvaležnega in ljubečega sina očetu, ampak tudi lepemu družinskemu življenju vernega slovenskega ljudstva.
Zgodbe so pisane preprosto, a s pristnim
Atomske bombe za »široki konzum"
Katere države bi mogle v bližnji bodočnosti izdelati atomske bombe? To vpraša-nje, ki zanima ves svet, je zastavila zasebna Ameriška akademija umetnosti in znanosti trem izbranim znanstvenikom.
Pred kratkim so ti trije znanstveniki izdelali 227 strani dolgo poročilo, ki še ni Kilo objavljeno, vendar so že znani glavni 'zsledki. Poročilo ima v mislih dve do štiri hombe, izdelane iz •plutonija in približno takšne, kakršna je bila 20 kilotonska atomska bomba, ki je bila odvržena na Hi-rošimo. Doba, za katero gre, pa je prihod-tjjih pet let.
Takole piše .poročilo:
Dvanajst držav je tehnično sposobnih izdelati jedrsko orožje v bližnji bodočnosti, ‘n sicer po abecedi: Belgija, Kanada, rdeča kitajska, češkoslovaška, Francija, Vzhodna Nemčija, Indija, Italija, Japonska, švedska tn Švica. Večina teh držav je visoko industrializiranih, vse Jra imajo bodisi že delujoče reaktorje ali vsaj ustrezne dogovore in priprave.
Osem držav je, ki jih smatra poročilo za dovolj gospodarsko močne in še dokaj tehnično sposobne, vendar znanstveno manj pripravljene, in sicer so to: Avstralija, Av-
strija, Danska, Finska, Madžarska, Holandska, Poljska in Jugoslavija.
Šest držav ima poročilo za gospodarsko sposobne za tak jedrski program, vendar jim prisoja pomanjkljive industrijske in znanstvene moči. To so Argentinija, Brazilija, Mehika, Norveška, Španija in Južna Afrika. Za te ni verjetno, da bi v petih letih uspele uresničiti jedrsko orožje.
Vse druge države, med njimi Egipt, Grčija in Turčija, po sodbi komisije bodisi gospodarsko ali tehnično niso kos izdelavi lastnega jedrskega orožja.
Zanimivo je mnenje o stroških. Poročilo sodi, da bi vsako visoko razvito industrijsko državo stalo okoli 80 milijonov dolarjev, ali 50 milijard lir na samih osnovnih stroških, in k temu še 50 milijonov dolarjev na obratnih stroških, če bi hotele izdelati le nekaj dvajsetkilotonskih plutonijevih bomb. Vendar pa bi že samo pomanjkanje enega ali dveh prvovrstnih strokovnjakov pomenilo znatno razliko.
Spričo teh, za količkaj močno državo ne prevelikih stroškov je torej zelo verjetno, da se bo atomsko orožje razširilo na mnoge države, če to ne bo mednarodno onemogočeno.
občutjem in srčno toplino, oplemeniteno s krščansko ljubeznijo.
P. Baziiij je po nekaj letih dušnopastir-skega in »žurnalističnega« delovanja — bil je urednik med našimi ameriškimi rojaki zelo priljubljenega mesečnika »Ave Marija« hotel oditi v misijone na Kitajsko, toda politični dogodki so ta načrt preprečili. Pač pa je p. Baziiij pred nekaj leti odšel v Avstralijo, kjer skupno z našim koroškim rojakom dr. Mikalo, pase po tej širni deželi raztresene slovenske duše, zraven pa marljivo piše v glasilo avstralskih Slovencev »Misli«, kjer ima stalno rubriko z naslovom »P. Baziiij tipka«.
Č. g. Kolednik je opravil veliko delo s tem, da je v jezikovno izbranem in gladko tekočem prevodu prestavil to ljubko delo, porojeno iz spoštovanj a in ljubezni do staršev ter srčne navezanosti na slovensko zemljo, v francoščino ter mu tako utrl pot v veliki svet. Posebej velja omeniti še izčrpen uvod o Sloveniji in Slovencih ter avtorju in njegovi družini izpod peresa prevajalca. Prepričani smo, da bo »Le petit Tonček du Potok«, tako se namreč glasi francoski naslov knjige, pripravil tudi francoski mladini mnogo prijetnih ur, kot jih je »Tonček s Potoka« slovenskim bralcem.
Papež Janez XXIII. o filmu
Preteklo je 25 let, odkar je papež Pij XI. izdal posebno encikliko o filmu. To je bilo'papeško pismo, ki je dalo katoličanom navodila, kako naj presojajo filmsko umetnost in kako jo naj usmerijo v službo resnici, umetnosti lin tudi Cerkvi, ki je gojiteljica resnične kulture in napredka.
Ob tej obletnici je sedanji sveti oče Janez XXIII. napisal novo pismo o filmu in ga poslal predsedniku papeške komisije za film, radio in televizijo škofu Martinu O’ Connorju. V tem pismu še posebno opozarja na resne nevarnosti, ki grozijo prek filma in televizije posebno mladini. Po predsedniku papeške komisije, ki je bila ustanovljena leta 1948, papež ponovno apelira na člane komisije, da se živo zavedajo svoje odgovornosti za javno dobro vsega krščanskega sveta. Cerkev seveda vidi in priznava velike prednosti in uspehe, ki jih kino nudi ljudem. Povsem naravno je, da zlasti danes ljudje iščejo oddiha in spro-ščenja, pri čemer jim prav film najlepše služi. Poleg zabavne vloge ima film tudi veliko kulturno poslanstvo, da zlasti širokim plastem ljudstva približa kulturne dobrine in izsledke napredka. Toda pri tem pa je treba paziti tudi na nevarnosti, ki morejo škodovati vsej človeški družbi, prav posebno pa še mladini. Žal se še kljub tolikim naporom in prizadevanjem Cerkvi ni posrečilo v zadostni meri dvigniti vrednostno višino filma, ki bi bila zadovoljiva. Vendar pa na drugi strani ugotavlja sveti oče z zadoščenjem, da se tudi pri filmu vedno bolj opažajo ugodni vplivi prizade-vanj katoličanov, kar je pripomoglo, da stopa tudi film vedno bolj v službo resnične kulture, ter nudi mnogo lepega tudi za zdravo vzgojo in razvedrilo. Pri tem je treba poudariti velike zasluge mednarodne katoliške filmske komisije, ki se tako nesebično žrtvuje za kulturni dvig filmske produkcije. Posebej pa še poziva sveti oče tiste, ki odločajo pri določanju smeri filmske produkcije, na veliko odgovornost, zato naj nikar ne preslišijo glasu svoje vesti, ki jim bo gotovo pokazala, kaj je njihova dolžnost.
To sodobno in izredno važno pismo zaključuje papež z besedami: »Ta problem
je, kot vidite, velike važnosti, zato je treba vzgajati in oblikovati vest vernikov, da bodo izbirali z resno preudarnostjo in krščanskim prepričanjem filmske predstave ter se držali navodil onih, ki imajo posebno nalogo od Cerkve same, tla preiskujejo filmske predstave in izrekajo o njih sodbe o njihovi moralni vrednosti. Pa tudi študij psiholoških in pedagoških vprašanj, ki se tičejo filmskega vpliva na človeka, bo mogel še mnogo pripomoči, da se bo človek laže zoperstavljal slabim vplivom, ki jih ima film s svojo magično močjo zlasti na nerazsodno mladino«.
Kot vidimo, se Cerkev predobro zaveda, kako silen vpliv ima danes kino na sodobnega človeka; saj imajo prav oni, ki trdijo, da je film postal naj večja velesila moderne dobe. Zato pa je tako važno, kakšne ideje razglaša film in v čigavi službi je. Iz tega tudi moremo spoznati, da nas upravičeno sveti oče poziva k čuječnosti. Zato premislimo, kdaj gremo v kino, kaj ti z našim denarjem soodločujemo, ali bodo proizvajalci izdelovali slabe ali dobre filme.
Ali veste______
da so imeli v dobi rokokoja kljub svilenim nogavicam in čipkastim suknjičem za pretirano razkošje, če je moški imel več kot eno srajco?
da jeziki primitivnih narodov niso preprostejši, ampak dosti 'bolj komplicirani kot moderni jeziki. V Afriki je nad 600 različnih jezikov, od katerih je še 300 popolnoma neraziskanih?
da zapravi gospodinja povprečno 10 Ifet življenja z nakupi?
da so redkvice znane točno 400 let, nihče ne ve, kdo in od kod jih je prinesel k nam?
da so poznali drsalni šport že pred 4000 leti? Drsalke so takrat izdelovali iz živalskih kosti.
da jc dobil na vprašanje, kdo je Homer, neki ameriški zavod za ugotavljanje javnega mnenja med drugim tudi tele odgovore: »kapitan Onassisove jahte, poslanec v britanskem parlamentu, pribočnik Fidel Castra, majboljši evropski tekač na dolge proge ter neka vrsta raka, ki je zelo drag!«
fKAN ERJAVEC:	321
koroški Slovenci
(III. del)
Medtem ko so se komisije in pomožni odbori prerekali glede teh in takih vprašanj, so se pa vladarji in vodilni diplomatje ter njih nešteti aristokratski spremljc-V;|Ki zabavali na soarejah, koncertih, plesih, maškera-dah itd, ki jih je prirejal zanje dunajski dvor in ki so predstavljali hudo breme za avstrijsko državno blagajno. Neki sodobni opazovalec je celo zapisal, tla je kongres Več plesal kot pa delal. Te so spremljale seveda tudi 'Neštete Ijubaivne afere, ki so potem s svojimi intrigami večikrat močno vplivale tudi na politiko (nasprotja med carjevo in Meternichovo lljubavnico so n. pr. poostrovala Pidi rusko-avstrijske odnošaje). Nad vsem tem vrvenjem lc pa seveda budno prežala policija z množicami svojih agentov in vohunov iz vseh slojev, od plemičev do služinčadi pri domačih in tujih osebnostih, ki so pazne Prisluškovali po salonih ter brskali po košarah za zavrteni papir. O tako zbranih novicah je sestavljala policija sproti podrobna poročila, ki jih je potem cesar Franc I. vsako jiutro pazljivo in z naslado prebiral.
Kongres je okoli 1. IH. 1815 svoje delo že skoro za-Mjučiil in Metternichov ter Talleyrandov glavni zaupnik
ravno oblikovala že zaključno besedilo vseh sklepov, . * je dne 5. III. kot strela z jasnega buknila vest, da Je Napoleon zapustil Elbo in se izkrcal v Franciji. Te-
so štiri velesile prvotne protiifrancoske koalicije na 'nah pozabile na vsa svoja, nasprotja in so hitro obno-v*Je zopet svojo prvotno zvezo, kateri se je pa hitro Pridružil še Tallleyrand v imenu Francije. Jasno je, da Je vse z največjo napetostjo pričakovalo nadaljnjega ^zvoja dogodkov, ki pa vendarle niso čisto prekinili 1 ela kongresa, tako da so bili njegovi zaključki lahko dokončno izoblikovani in dne 9. VI 1815 — celo že ne-^:,j dni pred Waterloojem — tudi podpisani, a razna
manj važna vprašanja so potem nekateri odbori reševali še do meseca septembra.
Osnovni cilj zmagovalcev je bil že od vsega početka ta, da vzpostavijo zopet »zakonitost« in red v posameznih državah. Temelj -reda pa more tvoriti le zakonita avtoriteta. Po Metternichovih nazorih je moglo Voditi stremljenje po svobodi brez avtoritete le v anarhijo, ki je najhujša sovražnica miru in kulture, zato more ostati svoboda le nekak ideal, ne pa osnovna pravica socialne ureditve, in monarhija, ki bi se podrejalla kakim ustavnim uredbam, sama uničuje avtoriteto in red ter si sama koplje svoj grob. Zakonitost in avtoriteto so pa predstavljali ravno stari vladarski absolutizmi in stare državne meje. Silne spremembe, ki so jih medtem prinesle francoska revolucija in napoleonske vojne so pa vendarle onemogočale že vzpostavitev starega političnega ustroja, še manj pa seveda uklonitev duhov v »stari red«. Tako potem n. pr. v Italiji niso obnovili stare, beneške republike, ki jo je ukinil Napoleon, temveč so jo do-ddlili Avstriji in nekdanjo genovsko- republiko Piemontu. Več sprememb so izvršili tudi po ostalih italijanskih državicah. Tudi v 'Nemčiji so ohranili trije vladarji krone, ki so jih dobili od Napoleona, in obnovili niso tudi celo vrsto majhnih svetnih in cerkvenih kneževin, ki jih je bil odnesel že vihar napoleonskih vojsk.
Drugo glavno načelo kongresa je bilo ohraniti evropsko ravnotežje, tako da bi ne 'postala nobena velesila premočna. Povečanju ene velesile so morala zato slediti tudi povečanja njenih ljubosumnih tekmovalk. Skrčena je bila seveda le premagana Francija, in to na njene meje pred 1. 1792, vendar se je Metternich ravno z ozirom na ravnotežje sil upiral njeni preveliki oslabitvi, zato je ostala še vedno tako obsežna, da je imela vse pogoje ohraniti značaj velesile. Anglija se je zadovoljila z neomejenim obvladovanjem vseh morij in s prisvojitvijo vojaško najvažnejših točk, s katerih je lahko nadzorovala dogajanja v Evropi, dočim je na samo celino niti ni mikalo. Glede na površino je pograbila levji del nenasitna Rusija, ki je zavladala na Baltiku, ni ji pa
uspelo razbiti Turčije in se dokopati na vzhodno Sredozemlja in ostala je slei ko prej tudi gospodarsko jako šibka. 'Prusija si je prisvojila polovico Saksonske, ostanke švedske Pomeranije ter precejšnji del Poljske in po-renskega ozemlja.
Nemški -rodoljubi so upali na ustvaritev velikega zedinjenega nemškega imperija, toda glede načina uresničenja teh sanj in oblike takega imperija je vladala med njimi prava zmeda. Ti zanesenjaki predvsem niso računali z dejstvom, da sta obstajali dve nemški velesili, Avstrija m Prusija15, od katerih ni hotela nobena niti slišati o kaki podreditvi drugi, a razen tega je tudi nekaj -srednjih nemških držav (n. pr.. Bavarska, Wurtem-berška) medtem le še utrdilo -svojo -suverenost. Spričo teh stvarnosti so velesile že v prvem pariškem miru sklenile, da ne ustvarijo zedinjene Nemčije m niti kake nemške zvezne države, o kateri so sanjali- romantični nemški rodoljubi. Glavna razloga za to sta bila medsebojna ljubosumnost Avstrije in Prusije, < brez Avstrije pa tedaj še niti mislil ni nihče na kako zedinjeno Nemčijo, a razen tega bi bila zedinjena Nemčija seveda nujno potisnila v stran tudi vse številne »zakonite« nemške vladarje. Po dolgotrajnih pregovarjanjih so končno dne 8. Vi. 1815 ustvarili ohlapno federacijo 35 na znotraj popolnoma suverenih monarhij (kraljestev, vojvodin itd.) ter 4 svobodnih mest zgolj za »vzdrževanje zunanje in notranje varnosti«. Zlasti Metternich je odklanjal vsako centralizacijo te federacije v veliko enotno državo, smatrajoč, da bi mogla biti le v škodo Avstriji, a na drugi strani je tudi vladajoča militaristična in fevdalna kasta v hohenzoller-nski 'Prusiji odklanjala vsako prilagoditev drugim, pač pa si je skušala izsiliti prvenstvo v vsem nemškem svetu.
i') Vse nemške dežele so štele tedaj 30.09 mfflij. prebivalcev, od teh ..nemške” dežele Avstrije 9.48 milij., Prusija 7.92 milij., Bavarska 3.50 milij., Wurtenibeiška 1.4 milij. itd,
(Dalje prihodnjič)
GLOBASNICA (Iz farne kronike)
Dobrih 14 dni pred svojim 93. rojstnim dnem se je na hodniku zgrudil preč. g. Alojzij Hutter, ki živi že nekaj let kot vpo-kojeni župnik v svoji rojstni hiši pri sorodnikih, na tla in je od takrat priklenjen J na bolniško posteljo. Ne more na noge in i tudi ne več sedeti. Ima stalno hude bolečine. V glavi je še ■vedno svež in tudi apetit ima dober. Ko smo ga vprašali, kaj mu je po njegovem dalo doživeti tako visoko starost, je dejal: »Mislim, da sam nimam za to nobenih zaslug, marveč so bile uslišane želje in prošnje mojih prijateljev in znancev. Kajti v številnih njihovih pismih spet in spet berem: želimo vam trdnega zdravja in dolgo življenje.
Odkar se nismo več oglasili v našem glasilu, se je božja dekla smrt dvakrat oglasila na vasi. Najprej je vzela s seboj v večnost 60-letno Alojzijo Oranč, Tolarjevo mater. Rajna je bila dobra žena in skrbna mati. — Nato pa se je preselil v večnost 79-letni Foltej Pajank. Bil je po poklicu kovač. Rajni je bil velik prijatelj lepih melodij, zla;ti še naše pesmi. V prejšnjih letih je rad igral na citre. Tolarjevi materi in Šmridelnovemu Foltej u naj sveti večna luč!
ŠT. PAVEL V ZILJSKI DOLINI (Slovo od dušnega pastirja)
Pred kratkim so nas zapustili naš dušni pastir, mil. g. kanonik dr. Tomaž Klinar in se preselili v svojo domovino. Bog jim daj še mnogo let v moči in zdravju ter zasluženega pokoja. Naj jim ljubi Bog povrne, kar so za nas storili, molili in žrtvovali! Začasno so prevzeli čaški gospod župnik našo faro.
ŠT. ŠTEFAN V ZILJSKI DOLINI (Smrtna kosa in novo življenje)
Poročali smo o smrtni žetvi v naši fari, ko je šlo prve tri mesece 5 faranov v večnost. Zaporedoma se je zopet oglašala smrt po naših vaseh in potrdila resnico, da življenje senca je. V aprilu smo 'pokopali Martina Lexa, pd. Šijkevega očeta iz Žu-žabč in kmalu za njim Terezijo Druml, pd. Brinclnovo mater iz Gozdinje vesi. V mesecu maju je Bog poklical dva stara očeta: Pavla Drumla, pd. Kajžra v Gozdinji vesi in Gregorija Haberla, pd. Levka, iz Žužabč v večnost. V juniju sta sledila Alojz Wc-ber, pd. Knolč, iz Št. Štefana in Martin Moser, pd. Korpiol iz Potoka božjemu klicu pred sodni stol. V tem mesecu, ki je mesec žetve, je imela tudi smrt svojo žetev, najprej je odšel v večnost grof Marija Alfred Aichelburg-Rumerskirch, ki je bil prepeljan v Salzburg. Smrt ne izbira, le pobira. — Zadnji teden smo spremili staro mater Marijo [ost iz Potoka in 52-letnega očeta Albina Wieltschniga, ki zapušča tri otroke, k zadnjemu počitku. Naj bi vsem bil ljubi Bog milostljiv sodnik in jim podelil večni mir!
Hudo nam je v zadnjem pol letu pri-zadejala smrtna kosa ter ugrabila kar 14 faranov. Da pa ne bomo izumrli, nam je Gospodar nad življenjem in smrtjo tudi dal v tom času že 19 novorojenčkov, ki so sprejeli v 'farni cerkvi sveti krst. Tako je pač v življenju, da nas vedno spremljata žalost in veselje.
BLACE v ZILJSKI DOLINI (Zahvala dobrotnikom cerkve)
Oltarji iz naše farne cerkve so v delavnici restavratorja Campidella v Bistrici v Dravski dolini. Če jih hočemo dobiti nazaj .moramo pač tudi kriti stroške za popravo. V zadnjem času je bila izvedena zbirka od hiše do hiše in lahko ugotovimo, da je bila hvalevredno zadovoljiva in uspešna. Hvala Bogu in faranom, ki so dokazali ljubezen in požrtvovalnost za lepoto hiše božje!
REBRCA
(Izleti, poroke, rojstva in še kaj)
V	našem spodnjem kotu je vse po starem in vendar nekaj novic. L/fetos smo se že dvakrat dvignili na pot, na božjo pot. Prvega maja kar k trem Marijinim svetiščem: na Šedlce, v Podgorje in k Mariji na Otoku ob Vrbskem jezeru.
V	juniju smo pa naredili še večji obroč: preko Gospe Svete, Osoj, Marije na Zilji
Dentistka Helena Galle, Klagenfurt, Bahn-hofstraBe 38/L od 4. avgusta naprej zopet ordinira.
nas mT&mkem
spet k Mariji na Otoku. Obakrat smo se duhovno poživili in načudili lepotam naše koroške zemlje, ki jo tujci kmalu že bolj poznajo kot mi domačini. Zalo smo sklenili, da bomo letos še tretjič šli po našem božjem svetu.
Stanovskih sprememb doslej še ni veliko. Vzela sta se Matija Bajt in Mici Mo-kina. Prav tako sta si v rebrški cerkvi obljubila zvestobo Johana Schuiki in Mihael Posod. Izpod rebrških zvonov ali bolje klanških sta se pa odselili dve nevesti, Laj-dermanova Frida iz Klanč v bližnje Goriče ter Pevcarjeva Fini iz Drabunaž v Šentilj ob Dravi. Poslednjo bomo v farnem življenju, posebno na rebrškem im klanskem koru, 'posebej pogrešali. V klanški cerkvi je z veliko vnemo in gotovostjo vodila cerkveno petje. Pa je že bila tako božja volja, da bo v novem družinskem krogu in v drugem kraju s svojim lepim glasom budila lepo petje.
Naša župnijia se je letos že lepo pomnožila z otroškim drobižem. V Dolimčičah so pri 'Rozmanu Ravnajku dobili Evelino, pri Torbeju v Klančah so se zelb razvese-
vanjskega doma bo vstala nova hiša Blaža Mičeja, pd. Vaštlnovega. Tudi Hanjžičevi so si zunaj prav čedno olepšali svoj novi dom.,
Obiskov imamo letos veliko. Od vseh strani si letoviščarji hodijo ogledovat znamenito rebrško cerkev. Še za staro lipo je mnogim prav žal. Kdaj bo še zrasla nova, ki je tik stare bila vsajena za cvetno nedeljo!?
Nesreč doslej ni bilo posebnih. Le Anderličev Jozej se je itam na Florijanovo prevrnil s kolesa in potolkel, da so ga morali prepeljati v Celovec v bolnišnico. Pa sc je kmalu »izlizal« in je spet zdaj doma zdaj drugod.
št. Jernejevo žegnanje bomo praznovali 27. avgusta.
NONČA VES
(90-letnica Pintarjeve mame)
Na praznik sv. Ane so pri Pintarjevih praznovali redko slovesnost. Mati Ana so dočakali 90. rojstni dan. Malo sicer težko hodijo, drugače so pa še čvrsti in zdravi,
Dekliški internat v Velikovcu!
Šolske sestre v št. Rupertu pri Velikovcu bodo v hiši slovenske gospodinjske šole uredile tudi internat za dijakinje glavne šole ter z letošnjim šolskim letom sprejele razen gojenk za gospodinjsko šolo tudi dijakinje glavne šole na stanovanje in hrano. Celomesečna oskrbnina zanje bo od 350—400 šil.
Ta korak čč. šolskih sester bo gotovo mnoge starše rešil skrbi, komu zaupati svojega dekliča!
lili krepkega fantka Hanzeja, gori na Rebrci pa so bili krščeni Tuteljevim dvojčki: Gustelj im Hanfca, Majerhoferjevim Anita, Viktorju Kuharju in njegovi ženi Gertru-di pa Viktorček.
Za kratko je v preljubi, in prelepi »sol-daški« stan vstopil Hanjžičev Lado, kar k podjetnim letalcem. Ta stan je zdaj v Avstriji še najbolj prijeten, ker »cesar« da košto in kvartir, ur.laub pa oficir. Kmalu bomo imeli na Rebrci, ali bolje rečeno z Rebrce, mladega oficirja Huga Sch ul Terja, ki študira na vojaški akademiji v Wie-nerneustadtu. Se eno leto in bo dovršil.
Smrtnega primera v župniji skoraj že leto dni ni bilo. Je lani v jeseni smrt dovolj krepko udarila, ko je gospodu župniku pobrala kuharico Nani Goričnikovo.
Rebrca se na vseh krajih modernizira. Gospod župan Ferjan bo na novo poasfal-tiral vas. Blizu lepega občinskega stano-
tako da se lahko merijo z marsikatero mlajšo vrstnico.
Življenje matere Ane ni bilo lahko saj kmetici-najemnici pot ni postlana z rožicami ampak s skrbmi in težkim delom. Držali so se pa vselej zlatega nauka »Moli, delaj in varčuj«. Zato je družina vselej dostojno izhajala.
Vso skrb, delo in ljubezen, ki so jih mati posvečali svoji družini, pa sedaj v starosti lepo in ljubeče vračata sin Matevž in hčerka Micka, ki si ju mladina res lahko vzame za zgled.
Tudi sosedje so v velikem številu prišli voščit spoštovani slavljenki. Med njimi sta bila č. g. župnik in novi kaplan č. g. Ro-pitz. Bilo je res prijetno družinsko slavje. Ko so gostje ob slovesu materi segali v roke, so dejali »Ob stoletnici pa gotovo spet pridemo!« — Do takrat pa Pintarjeva mama — Bog vas živi!
KULTURNI OBZORNIK
tcetfi števitid Jtltadfa"
Tc dni je izšla 3. številka „Mladja”, ki že na prvi pogled pritegne pozornost po prikupni naslovni strani. „V tretje gre rado” pravi naš pregovor, vendar ne velja podcenjevati dejstva, da je na Koroškem skupina domačih mladih literatov, ki sc je knjižnega jezika priučila iz ljubezni in notranje volje — saj mu ga šola ni nudila — in je v času enega leta izdala že tri zvezke izvirnih del v vezani in nevezani besedi. Spričo literarne suše je bila prva številka skorajda nekak narodni dogodek! I>ru-ga je pokazala dvomljivcem, da podvig mladih ni bil zgolj muha enodnevnica, temveč da je za njim vztrajno hotenje, in tretja številka je sedaj to upanje potrdila. Prav zato je pa potrebno, da začenjamo prizadevanje te mlade generacije meriti z merili, ki bodo še bolj kot doslej prosta vsega priložnostnega in neliterarnega.
Predvsem z veseljem opažamo, <la se je krog so-trudnikov razširil. Pojavila se je „Lastovica” in upajmo, da njen pripovedni prvenec ne bo ostal sam, saj lastovice niso ptice samotarke. „V senci njegovega obraza” je bežen utrinek s pota, ki pa kljub ne vprav posrečenemu modernemu pripovednemu načinu po pristnosti osnovnega doživljanja zbuja pričakovanje. Tudi pesmi kažejo prizadevanje po duhovni izjasnitvi.
„Balada v prozi” Marijana Tomšiča, drugega
novega sotmdnika, opisuje že drugod obdelani motiv, čeprav opisu ni kaj reči. Naj sc ozre okrog sebe, pa bo videl, da je tudi marsikaj drugega, ne le smrt, zanimivo in opisa vredno in morda nam bo mogel kaj lastnega povedati.
Novo ime, ki obeta, je Fran Korojan. Odlikuje ga zgoščena miselna vsebina v pesmih, pa Uidi kot grafik kaže izrazit talent. Naj goji obe zvrsti, saj sta oba izrazna načina samo dve različni poti k enemu cilju — umetnosti. Njegove grafike ,,Drevesa in živali”, „l)eklica” in „Na strah obsojeni” Impresija „llil sem na razstavi L. Spacal”, pa mu bo morila ob ponovni presoji dala zaslutiti, kako na začetku dolge poti se še nahaja. Poskusi se naj tudi z lesom, naravno organsko materijo, ne le z linolejem, amorfno umetno snovjo, pa mu bo zadeva postala morda še jasnejša.
Velja omeniti še dve drugi novi imeni „Nadjo Klen” in »Cvetko Majcvič”. Preproste, ljubke stvarce so njune pesmi, a prav zato dopadljive, ker so doživete. Naj le nadaljujeta.
Težo proze pa nosi v tej številki zoi>ct Boro Kostanek. Spoznali smo v njem že nadarjenega pripovednika, plodovitega fabulista, in tega mnenja ne jemljemo nazaj, kljub temu, da to, kar nam nudi v tei številki, ni pot naprej, temveč stranpot v slepo ulico. Po Cankarju, Preglju je sedaj Ko-stanek zapadel čaru prenaglo umrlega nemškega poznoekspresionističnega pripovednika VVolfganga
GREBINJSKI KLOSTER
Na Veliko Gospojnico, dne 15. avgusta 1961, bo v Grebinjskem Kloštru dekanijski evharistični shod:
Ob 7. uri začetek službe božje, blagoslov novega tabernaklja, in prenovljenega glavnega oltarja.
Ob 8. uri prihod procesij in nato več sv. maš zaporedoma, pridige v obeh jezikih.
Ob 10. uri slovesna sv. maša preč. g. no-vomašnika' Leopolda Silana iz Rude in litanije Matere božje ter novomašniški blagoslov.
Vsi verniki posebno pa iz sosednjih župnij iskreno vabljeni!
Borcherta, ki je pripovedno tehniko Hcmingwaya in Dos Pasosa uporabil za slikanje grozotnega medvojnega in povojnega časa. Ustvaril je nekaj drobnih, a pretresljivih umetnin. Predvsem zato, ker so pristne. Porodile so se iz bolnega človeka, ki je živel v bolni dobi. Prepričajo pa ne le po svoji lapidarnosti (ponavljanje gotovih ključnih stavkov, efekt le še poveča) temveč predvsem po svoji neposrednosti doživetja. Borchcrt je bil tenko čuteč človek v brutalni dobi.
Zato ni čudno, da so Kostanka, ki je v svojih dosedanjih črticah pokazal, da so njegove srčne strune tenke in občutljive, pritegnil in osvojil-Toda če primerjaš tri prevode Borchertovih črtic (zakaj kar tri!) s Kostankovimi lastnimi, pa moraš reči: Borchertove so zgodbe, Kostankove pa le skoraj (ne komaj) zgodbe. Zakaj to? Borchert opisuje svoj doživljeni svet, Kostanek pa se poglablja v fantazijski čutni svet. In tu ga posnemanje zunanje pripovedne forme, pa naj bo mestoma še kar posrečeno, ne reši, kajti ako ni pristne vsebine, v literaturi sicer še tako izbrušena posoda ostane prazna. Skoraj najlzoljša je še črtica »Ljudje z vlaka”, ker opisuje videni in občuteni svet, ki pa bi bila mnogo boljša brez — geometrije. Forma ima svoj smisel samo v funkciji vsebine.
Razveseli pa tudi v tej številki obilna bera poezije, nekaj kar dobre, sicer preproste, a doživete in zato prepričljive lirike. Niko Darle jc ustvaril nekaj res dobrih poskusov („Gosj>odična”, »Originalnost”) pa tudi „Cas” in »Polnoč” kažeta napredek. Upajmo, da ga Im sčasoma še več.
Miško Maček sc tudi muči s svetoboljem in erotiko. Vsak pač mora breme, ki si ga je naložil, nositi sam. Toda v pesmih »Mamica je šla” in »Jesenska noč” pa kaže, da zna tudi kaj drugega io zato bomo veseli, ako bo svoj svet nekoliko razširil.
Pohvaliti je treba tudi prizadevanje za širšim obzorjem, ki ga izpričuje sestavek o podelitvi Con-courtove nagrade pisatelju Vintili Horiji. Vendar sc mi zdi, da poanta ni postavljena na pravo mesto. Vintil Horia, politično »kompromitirani” emigrant, je napisal estetsko neomadeževano delo in zato je zasluženo dobil nagrado. Ostracizcm »spodobne meščanske družbe, ki sc ni hotela družabno kom" promitirati s sporno osebo in ga zato ni povabila na slavnostni banket, jc v toliko obsojanja vrcdeii) ker jc nov izraz filistrske mentalitete, ki se da za-strašiti po komunistični propagandi, čeprav ve, da je za komunizem brez vrednosti vsako literarno delo, ki ne služi ali pa se podredi njegovim intere som. Če jc Horijcvo delo zaslužilo nagrado, jc nje’1’ ustvarjalec tudi zaslužil priznanje in zadoščenje ' literarnem svetu. Tega moralnega zadoščenja, k* mu ga jc družba po krivici odrekla, pa mu »c bodo dali milijoni, ki jih bo dobil iz tantiem.
Vsekakor pa je treba pozdraviti zanimanje »mlad jcvcev” za evropsko literarno dogajanje. To velja tudi za kvalitetno delo slovenskih kulturnih ustvar jalcev po širnem svetu, ki se zbirajo okoli arg‘‘n tinske »Slovenske kulturne akcije” in z informat'v no noto o tem delu jc »Mladje” pokazalo pohval ni moralni pogum.
Pa še nekaj glede jezika. Mnogo st) se so trudni ki »Mladja” naučili, to je res, vendar včasih se zdn da je njihova podjetnost v rabi jezika le l,ie'^. svobodna in zapade v nedovoljeno spakovanje, mu botrujejo germanizmi (»Našit hiša je dobil* bombo” ali pa »Trudoma se je zavedel, da nl°rl odcepiti cesto”).
Nanizali smo nekaj luči in nekaj senc ob tretji številki »Mladja”. Predvsem zato, ker smo v — in upam, da z. nami vred tudi mladjevci, ^ prebavili veliko veselje, da je revija izšla in 4 izhaja taka, kot je. število njenih sotrudniko' veča, kar priča tudi literarni natečaj, ki jc razmemo dobro uspel. Med nagrajenci so en sloveč (Gustav Janusch) in dve študentki sloven gimnazije (Anica Olip in Milica Oraže), i*ar vsekakor zelo razveseljivo. Brez težav in čisto spodrsljajev pa nikjer ne gre. Kar nam je na SI’C ležalo, smo povedali naravnost. Če 1m> koga zru ^ pa se naj »mladjevci” spomnijo, da tudi oni štedijo s sodbami. Povedali smo svoje mnenje ravnost, pa zgolj zato, ker nam je pri srcu ,,a	^
nja rast in razcvet »Mladja”, da l>o zares dosffi »višji nivo”, ki so si ga zastavili.
JHajtiilvui Ltgl^a
{Nadaljevanje in konec)
Priročnik pravi: »Duh Marijine legije je duh Marije. Na poseben način se člani legije trudijo, da bi jo posnemali v njeni globoki ponižnosti, v popolni podrejenosti, v angelski krotkosti, v njeni neprestani molitvi, v popolnem zatajevanju, v njeni brezmadežni čistosti, v junaški potrpežljivosti, nebeški modrosti, v njeni neustrašeni in odpovedi polni ljubezni do Boga; nad vse pa v njeni veri, kreposti, ki je pri njej in samo pri njej dosegla najvišjo stopnjo.«
Duh legije je najboljše izražen v njenem znaku, ki je pokristjanjen znak rimske vojaške legije. Podobo rimskega orla nadomešča podoba goloba, ki je simbol Sv. Duha. Namesto ipodobe rimskega cesarja je podoba Marijina, katero obkroža napis: In spočet je bil od Sv. Duha v Mariji Devici.
Na kratko je duh legije izražen tudi v obljubi, ki jo mora narediti vsak član. V njej je poudarjeno, da se Bog poslužuje človeka pri delu za, zveličanje ljudi. Volja božja je, da človek pri tem delu pomaga. To delo mora biti urejeno in disciplinirano. Vse mora biti v zvezi z Marijo, ki je njuna pomoč pri vsakem apostolskem delu.
Osrednja misel teologije Marijine 'legije je člen apostolske vere: Ki je bil spočet od Sv. Duha, rojen iz Marije Device. Legija goji duha popolne odvisnosti uspeha pri delu od Sv. Duha in Marije, kakor to poudarja Grignon v svojem delu o pobožnosti do Marije.
Sadovi legije potrjujejo kaka čuda dela po nas Sv. Duh, če delamo z Marijino pomočjo.
Značilen za legijo je optimizem, ki ne pozna besede »nemogoče«. »Nemogoče« je treba razdeliti na manjše naloge in se spremeni v mogoče. Ta optimizem daje globoko prepričanje, da ni nič tisti, ki seje in zaliva, ampak tisti, ki daje rast, Bog.
Pij X. je zaklical: »Največjii oviri pri apostolskem delu sta boječnost in navezanost na svetne dobrine.« Proti obema se legija bori na vsej črti.
Iz priročnika
Cilj. »Legija je na razpolago škofom in župnikom za vse udejstvovanje, ki ga smatrajo za primernega legiji in je potrebno pri gradbi božjega kraljestva na zemlji.«
Sredstva. »Glavno in bistveno sredstvo legije pri doseganju njenih ciljev je osebna svetost. Legija uči svoje člane lepo po veri živeti in vršiti apostolat.«
Dolžnosti članov: 1. Redno in točno se udeleževali tedenskih sestankov prezidija.
2.	Tedensko vršiti dve uri apostolsko delo.
3.	Na sestankih poročati o izvršenem apostolskem delu.
4.	Biti vedno vljuden do članov na sestanku in pri apostolskem delu.
5.	Vsak dan zmoliti predpisano člansko molitev.
6.	Stalno študirati priročnik.
7.	Biti vedno uslužen.
8- Vsako leto opraviti zaprte duhovne vaje.
9. Legionar mora znati dobro molki in dobro apostolsko delovati.
JO. Marijin legionar mora predvsem go-1'tl pobožnost do Marije.
Razširjenost po svetu
Kardinal Mac Roy, nadškof v Armaghu in primas Irske, pravi: »Nekaj čudežnega Je» da se je moglo gibanje kot je Marijina legija v tako kratkem času tako razširiti.«
V četrt stoletja je zaživela na vseh petih kontinentih. Za to razširjenost ni bilo nobenega sistematičnega načrta. Vse je prišlo n5kako samo ob sebi, vodeno po 'božji previdnosti. Ves svet je legija nepričakovano presenetila. Že zgoraj smo omenili, da jo je rjtincij na Kitajskem imenoval »čudež modernega sveta.«
Krta 1926 je prestopila meje dublinske škofije. Leta 1927 je ustanovljena že po Vsej Irski. Dve leti za tem, osem let po Ustanovitvi, prestopi meje Irske in se širi uaprej na Škotskem in v Angliji in nato I>0 vsem svetu Danes je organizirana v '1:>d 1000 škofijah in vrši čudovita dela krščanske ljubezni. Kakor apostoli po pr-Vem binkoštnem prazniku gredo člani legi-le po vsem svetu oznanjat 'Kristusov nauk, Polni Sv. Duha in spremljani po Mariji.
Zanimivo je to, da je pri Marijini legiji Vse 'tako, kakor je bilo prvotno zamišlje-Uo. PoVSod isti način organizacije, sestankov in dela. Saj je vse tako preprosto, da
Usodna zmota v življenju
Morda res ni usodnejšega, kot če se mlad človek zmdti glede svoje življenjske poti. In vendar je takih slučajev nešteto; zato srečujemo v življenju toliko nezadovoljnih, strtih in zagrenjenih ljudi. Zgrešili so svoj življenjski 'poklic, zato vse življenje ne najdejo miru in sreče.
Izseljenski duhovnik pripoveduje, da sta prišla v župnišče zaročenca. On je bil Italijan, star čez petdeset let, po poklicu zidar in po prvem videzu neroden čez mero. Ona pa je bila za pol glave večja od njega, elegantna, okretna ženska. Skratka: dvojni, popolnoma različen svet. Skoro na dlani mi je bilo, da se bosta prav 'težko razumela. In res sta bila čez nekaj mesecev spet v župnišču. On je trdil, da ga hoče ona zastrupiti, da se je poročila z njim le zaradi denarja, da je tako življenje nemogoče. Ona pa se je zagovarjala, da je on ljubosumen, da so vse obtožbe napačne. Zaključek je bil: zmotila sta se, ko sta se vzela in to pri teh letih!
Ni. tako strašno, če se nekdo zmoti, da kupi namesto modre jopice sivo, zares tragično pa je, če se zmoti o svoji življenjski poti; dolga leta bo nosil s seboj strašne posledice svoje /.mote, mogoče bodo cele') v večnost segale te sledi, pa tudi drugi okrog njega bodo morali trpeti zaradi nemira, ki ga on nosi v sebi.
Prav zanimivo bi bilo iskati vzroke tem zmotam. Nekateri mislijo, da so vzroki poznejši, da nastopijo, ko sta dva že poročena. Toda glavni vzrok je skoraj redno predhodna lahkomiselnost, ko gredo v zakon, kakor da bi šli na štirinajstnevne počitnice. Pravijo, da bi listi, ki se bodo poročili, morali prestati nekako predšolo ali preizkušnjo za zakon. Kdor se namreč pri-pravlja za poklic, v katerem se posveti je in ta zmota je sedaj usodna zanjo in Bogu (duhovniški, redovniški stan), ima
več let časa za premislek, ali je za to pot ali na. Pa ne le, da ima čas za to: tudi so mu na razpolago posebne knjige in izkušeni ljudje,/ki mu pomagajo ugotavljati njegovo pot. Pa še to je, da ima ženska veja tega poklica (redovnice) možnost, da iz njega izstopi tudi potem, ko je že več let preživela v njem. Za zakon, iz katerega ni poti nazaj, pa se ljudje odločajo tako hitro. Lep obraz, čedna postava, sladke besede — sklep je narejen. Saj je res, da kadar v srcu gori, se v glavi kadi in torej tak človek ni popolnoma sposoben dodobra premisliti svojo bodočnost. Toda prav zato bi se moral še bolj potruditi v zavesti, da gre za vse življenje.
Kaj naj torej stori dekle, ki meni, da je prišla v leta, ko že lahko misli, kakšno pot bo ubrala v življenju? Predpogoj vsega je, da se zaveda nedopovedljive važnosti svoje odločitve. Saj res mogoče njena odločitev ne bo mnogo vplivala na življenje drugih, tudi svet se bo vrtel naprej, če se ona odloči tako ali tako, a važna, zares važna je ta odločitev prav za njo. Ona si s tem lahko podpiše smrtno obsodbo in vtakne glavo v zanko, ki ji jo bodo drugi zadrgnili. Lahko pa si s posrečeno odločitvijo naredi načrt za košček raja na zemlji. V teh trenutkih res velja zanjo tisti rek: Usoda tvoja, 'to si ti! Vse, kar bo prišlo kasneje, bo le življenje iz te odločitve.
Drug primer pripoveduje duhovnik iz Argentine. 'Neka gospa, Argentinka, dušno zelo trpi in ne more najti notranjega miru. Hodi od duhovnika do duhovnika, pa nobeden je ne more rešiti trpljenja. Prepričana je, da se je zmotila v svoji življenjski poti. Kot dekle je vstopila v samostan. Sama ne ve prav, kaj jo je prijelo, da je pustila red, šla v svet dn se omožila. Vse življenje nosi s seboj zavest, da je zgrešila. Bila je poklicana, da se daruje Bogu, pa se poklicu ni odzvala.
A ta zmota je lahko tudi obratna, kakor se je dogodilo prijateljici te argentinske gospe, kot je sama pripovedovala. Za njo bi namreč bilo bolje, da bi nikdar ne bila vstopila v samostansko življenje. Odločila se je za redovniško pot, čeprav, kot vse kaže, nanjo ni bila poklicana. Zmotila se za tiste, ki se z njo vred pogubljajo, ker ■nima moči, da bi stopila s poti, za katero ni ustvarjena.
Glad nikomet' ut obupaj!
Zelo pretresljivo je videti, če zdravniki mrkih obrazov stopijo od bolnikove postelje in rečejo domačim: »Ne moremo ga več rešiti, po njem je.« Noben zdravnik ne bo tega rekel svojcem, dokler ima še vsaj malo upanja. Kolikokrat se je namreč že zgodilo, da je na smrt bolni zopet okreval in morda celo popolnoma ozdravel, čeprav so zdravniki že obupali nad njim. Celo taki, ki so jih imeli za mrtve, so se v krsti spet zavedli. Kajti nikoli se ne da zanesljivo reči, ali ni v bolniku skrita kaka zdravilna sila, ki je še niso znali izrabiti. Marsikateremu je že drugo podnebje ali kako zelišče, elektrika, čudovito obsevanje z zdravilnimi žarki ali pa tudi samo velika radost in podoben dušni pretresljaj tako rekoč čez noč vrnila zdravje. Na primer se je že zgodilo, da so nemi po velikem strahu
Malo lepega vedenja:
Na razstavo gremo
Velesejmi, umetniške razstave, pa tudi krasna, velika izložbena okna nas vabijo, da si ogledamo najnovejše zanimivosti mode, tehnike, umetnosti. In kdo bi hotel zaostajati za modernim časom in se zadovoljevati s starokopitnostmi od včeraj ali od lani. S časom je treba iti in se za vse zanimati!
V Celovcu je bilo zadnji čas polno lepih umetniški razstav. Za slikarsko umetnost se zanimata tudi zakonca iz Pepejeve družine. Ker skoro nobene kulturne prireditve ne zamudita, sta obiskala tudi slikarske razstave v Celovcu. Saj se tudi rada sama o tem pohvalita in pripovedujeta o svojih vtisih in sodbah, od katerih ne odstopita tako kmalu; saj1 pa sta vendar že tudi izkušena ...
Tako sta bila tudi pred dnevi pri zadnji taki razstavi v celovškem muzeju. V dvorani je bilo polno obiskovalcev, toda to ju ni motilo. S komolci sta se prerivala od slike do slike, se smejala, godrnjala, po vrhu pa še jedla pomaranče, če jima je kaka slika posebno ugajala, sta se ustavila ob njej tudi dalj časa, jo motrila in celo tipala ne glede na to, da je bilo za njunimi hrbti polno ljudi, ki bi si tudi radi natančneje ogledali sliko.
No, končno pa sta še le opekla. 'Ko sta namreč na ves glas kritizirala sliko in se norčevala iz nje, je pristopil k njima sam umetnik in ju resno, a vendar vljudno
morejo povsod vse razumeti. Kakor je preprost Jezusov evangelij.
Danes je ma svetu hud boj med dobrim in zlim. Marijina legija prevzema v tem boju vedno bolj važno vlogo. Pod Marijino zastavo osvaja svet za Kristusa. Po njej se uresničuje božja grožnja satanu: »Ona ti bo glavo strla.«
Marijina legija je tudi lep odziv laikov na klic sodobnih papežev po sodelovanju pri hierarhičnem apostolatu Cerkve.
opomnil, naj imata obzir do obiskovalcev in do njega. Vsa v zadregi sta se opravičevala in jo brž odkurila iz dvorane.
Pa tudi upravičeno, saj je njuno vedenje bilo potrdilo njune nekulturnosti. Na razstavo sta šla pač le iz same puhle baha-rije, da se moreta pred znankami in znanci postavljati. Resnična kultura mora odsevati iz celega človeka in iz vsega njegovega zadržanja. Kulturni človek je le tisti, ki nosi v sebi tudi kulturno srce ali kakor pravimo, da ima tak človek srčno kulturo, človek s srčno kulturo pa je plemenit in obziren do vsakega bližnjega.
Tak plemenit obiskovalec umetniške razstave bo zato obziren do razstavnih prostorov: pazil bo na red in snago; obziren bo do soobiskovalcev; resnega miru v dvorani ne bo motil z glasnimi sodbami o slikah in pazil bo, da ljudem ne bo v napotje ali oviro; pa tudi do umetnika ali uslužbencev bo dostojen in plemenit.
zopet spregovorili, ko že zdavnaj ni bilo nobenega upanja več. Po takih in podobnih izkušnjah človek zlepa ne more biti dovolj previden, preden izreče usodne besede: »Ni mu več rešitve — vse je zaman.«
še veliko previdnejši pa moramo biti, preden si upamo reči o kom; »Take napake ima, da nikoli ne bo kaj iz njega. Ne da se mu več pomagati. »Pri bolezni imamo vsaj neka zunanja znamenja, če se bliža konec. Kdo pa more človeku tako videti, v srce, da bi lahko oznanil. »Ni mogoče, da bi se še poboljšal, vse je izgubljeno, nikoli se ne bo spametoval!« In ven-clar lahko vsepovsod slišimo, kako lahkomiselno in prenagljeno ljudje radi obsodijo svojega bližnjega in ga imajo kratko-malo za izprijenca, ki mu ni več zdravila — s katerim se torej nima več smisla ukvar-jatii.
Takšna obsodba in splošno za vržen j e se pogosto dovrši že v šolski dobi. Če kak fant pogosto laže ali je trdovraten in zbadljiv, se ga vsi na daleč izogibljejo in ga prezirajo; nočejo se z njim igrati in vobče se njegove družbe izogibljejo, kakor da je zločinec, ki ga je treba izločiti iz dobre družbe. Pa se zgodi, da nemara zares postane zločinec, pa ne zato, ker je bil do kraja pokvarjen, ampak vse bolj zato, ker so ga izobčili in ni bilo več človeka, ki bi mu še bil prijatelj.
V duhu pojdimo v bolniško sobo, kjer leži hudo bolan človek. Njegova 'bolezen po izjavi zdravnikov ni ozdravljiva. Pa vstopi nov zdravnik, ki jih je ozdravil že mnogo, nad katerimi so drugi obupali. Dolgo in natančno opazuje bolnika in reče z odločnim glasom: »Ozdravel bo!« Kolikšna sreča je lahko tak človek za svojo okolico! Še lepše pa je, če kdo, ki je zakrknjenega srca in ga teže hudi grehi, naenkrat sreča, ki veruje v njegovo ozdravljenje in dobre lastnosti v njem in reče drugim: »Prosim samo malo potrpljenja in ljubezni: ozdravel bo!«
Taki zdravniki lahko postanemo vsi!
Srečanje koroških izobražencev
V moderni dvorani novega farnega doma v ško-cijanu so se letos zbrali koroSki slovenski izobraženci na svoj vsakoletni poletni sestanek, ki ga je vodil marljivi predsednik g. nadučitelj Hanzej Millonig.
Po sv. maSi v spomin narodnima borcema čč. župnikoma Ražunu in Poljancu, so sledila predavanja.
Prof. Janko Mesner je predaval o najnovejšem literarnem ustvarjanju v Sloveniji. Orisal je okolje, v katerem se odigrava literarno življenje v sosednji Sloveniji. Podal je tudi nekaj posrečeno izbranih odlomkov iz ustvaritev mladih literatov, ki so nastopili v Sloveniji v zadnjem desetletju. Predavanju je sledila debata, v kateri je bilo poudarjeno, da kljub nekaterim osebnostnun notam književno ustvarjanje v Sloveniji nosi enoumni pečat razmer, v katerih nastaja in izhaja. Predavatelj je dejal, da ne zanika, da nekateri pisatelji pišejo „za predal”. Več govornikov je izrazilo obžalovanje, tla predavatelj v svoj referat ni vključil tudi literarnega ustvarjanja izven Slovenije, ki nudi vrsto kvalitetnih del trajne vrednosti.
Prof. dr. Vinko Zvvitter pa je v široko zasnova-
nem sociološkem referatu orisal globok prevrat, ki se odigrava v materialnem in duhovnem življenju naše generacije. Poudaril je vedno večjo vlogo dela v družabnem življenju ter očrtal velike spremembe, ki jih je prinesla tehnika v materialno civilizacijo človeštva. Med tem, ko človek vedno v večji meri odkriva naravne zakonitosti, si podreja sile narave svoji službi ter si tako lajša materialno plat življenja, pa narašča duhovna stiska človeštva, kajti materialnemu napredku ne gre vštric duhovno zorenje. Podrobno se je ustavil pri krščanstvu, ki je že večkrat v zgodovini odigralo odločilno vlogo pri pravilni duhovni usmeritvi človeštva in mu ta naloga pripada tudi v sodobnem življenju. To tembolj, ker si je danes človek s svojim umom odprl vrata v svet neizmerno večjih sil, kot kadarkoli v preteklosti in zato tembolj potrebuje pravilnih vodil, da teh sil ne bo zlorabil v lastni pogin, ampak uporabil v svoj časni in večni blagor.
Tudi po njegovem predavanju se je razvila pestra in razgibana debata, ki je pokazala živo zanimanje izobražencev za pereča vprašanja našega časa.
Šoferski kotiček
Avstrijska industrija vozil je lani zabeležila razmeroma majhen porast. Po količini je znašal prirastek 'kakih 3,5 odst. Močnejši je bil prirastek po vrednosti, ki se zrcali v spremembi želja kupcev; ti so zahtevali namreč bolje opremljena vozila. Po drugi istraui pa je 'bilo opazki večje povpraševanje po najmanjših vozilih.
Po vrednosti so bili na prvem mestu traktorji, nato tovornjaki, tem so sledili mopedi, mali avtomobili in 'rolerji. Povečano povpraševanje po mopedih je pripisati naraščajoči motorizaciji mladine. Zanimivo pa je, da je istočasno 'bilo prodanih tudi več koles. Kupovala jih je mladina pa tudi starejši Jetniki, ki jih uporabljajo za šport.
#
Tvornice avtomobilov si že leta prizadevajo izboljšati razgled iz avtomobilov. Danes so že tako napredovale, da sedi streha le še na tenkih in ozkih opornikih, ki pogleda iz avtomobila skoro ne omejujejo. To je seveda zelo udobno in smiselno, dokler ne vozimo s takim avtomobilom prehitro. Pri hitrejši vožnji pa imajo od pa-naromičnega zaščitnega stekla korist le še sopotniki, kajti prišli so že na to, da ima vozač pri stoječem avtomobilu vidni kot, ki znaša skoro 180 stopinj. Ta vidni kot pa se že pri vožnji po mestu (neglede na omejitev razgleda s strani vozil) zmanjša na 104 stopinje. Če pa vozimo po avtocesti z brzino 100 km/h, znaša vidni kot komaj' še 45 stopinj. Pri tem se zgodi še to, da se oko privadi pri taki vožnji na gledanje daleč naprej, pri čemer bližnjih gibanj ne zaznava več ostro.
*
Pri evropskih avtomobilih zelo hitro prihaja v modo avtomatična, a še hitreje polavtomatična sklopka. Vedno večje število avtomobilov je opremljenih s tako sklopko. Najbolj priljubljena pol avtomati ona sklopka v Evropi (tako trdijo strokovnjaki) je sedaj' »Saxomat«, ki so jo razvili leta 1957. Na željo opremijo s to 'Sklopko svoja vozila nemške, švedske, italijanske, češke pa tudi avstrijske tvomice avtomobilov. Pri nas Steyr-Daimler-Puch.
*
Mnogi avtomobilisti 'nimajo miti pojma koliko časa preide in kakšno pot še napravi vozilo od trenutka, ko so zaznali nevarnost, do pričetka zaviranja ter od tega trenutka do ustavitve vozila. Ti časi in poti so različne, ker so odvisni od tipa vozila kakor tudi od reakcijske zmožnosti vozača. Zavorno pot sestavljajo reakcijski čas, čas ko začnejo delovati zavore in zaviralni čas. V teku obeh prvih časovnih dob, ki trajata skupaj najmanj 0,4 sekunde, največ pa 1,2 sekunde, se porniče vozilo naprej še s polno 'brzino. Pot, ki jo vozilo napravi v tem času, je treba pravzaprav prišteti še k zaviralni poti'. Tako znaša zaviralna pot pri brzini 50 km/h tudi pri najboljših zavorah celih 14 metrov, pri 80 km/h nad 35 metrov, pri 100 km/h pa 55 metrov — in to na suhi cesti!
Zdravilna
Hektični značaj našega časa je pritisnil svoj pečat večini naših sodobnikov. Tekma za uspeh, ki ne pozna več meja zmogljivosti, je napravila življenje podobno divjemu lovu za učinki. IVolezni živčnega sistema, srca in ožilja ter predčasno Izrablje-"nje živcev in ožilja so posledica tega usodc-polnega razvoja. Toda tudi v prostem času, ki ga še ima, si človek želi namesto počitka novih dražljajev v obliki vedno novih in nenavadnih, posebno pikantnih in rafiniranih živil in nasladi'!. Industrija živil se lega zaveda in skuša spraviti na trg vedno več takih delikates. Ta sprememba okusa današnjega človeka pa skriva v sebi veliko nevarnost, da bomo slednjič pozabili na naravno hrano. Ako pa govorimo o naravni hrani, moramo takoj omeniti mleko kot najnaravnejše živilo. Njegov posebni pomen je ta, da ni le živilo, ampak obenem tudi v mnogih slučajih protisredstvo številnim zdravstvenim okvaram, ki so posle-
Mislimo
Leto že zori svoj prvi sladki 'pridelek. Kakor rubini se svetijo ribezovi grozdi, jabolka se smejejo iz širokih krošenj dreves. Temnoškrlatne maline visijo na dolgih, 'trnjevih trtah, male, a vendar blagoslovljene z vso dišavo poletne sladkosti. Zelenjava se že mogočno bohoti v svoji zrelosti in čas je, da pričnemo z vkuhava-njem sadja in sočivja.
Ker nam ni mogoče ohraniti svežega sadja in zelenjave, zato ju vkuhamo. Ako hočemo, da se nam sadje in zelenjava, ki sta vkuhana, obdržita, moramo biti že pri pripravljanju zelo pazljivi. Predvsem moramo paziti, da 'vzamemo le sveže sadje in prav tako zelenjavo. 'Kuhinjske posode in posoda za vkuhavanje mora biti prav tako čista. Shramba, v kateri shranimo vloženo sadje in steklenice, pa ne sme biti zatohla in prašna.
Kozarce za vkuhavanje dobro umijemo in obrišemo. Nato pripravimo sadje, ki mora biti popolnoma zrelo. V kozarce nade-
na zimo
varno sadje, ki je celo, ali pa ga prerežemo na dva ali tri tlele. Za rezanje rabimo nož, ki ne počrni. Pri vlaganju olupljenega sadja, kakor ua primer breskev, pazimo na to, da je olupljena stran obrnjena navzven. IKo smo napolnili kozarce s sadjem, prilijemo toliko ohlajene, očiščene sladkorne vode, da manjka v kozarcu dober prst do roba.
Če imamo Weokov ali Rexov aparat za vkuhavanje, imamo veliko manj dela pri pripravljanju zaloge. Tu moramo paziti predvsem, da gumijaste obročke prekuhamo in jih uporabljamo šele, ko so popolnoma suhi. Paziti moramo tudi, da niso kozarci ali pokrovi obtolčeni, ker v 'tem primeru bi bilo vse delo zaman.
Mnoge gospodinje pa nimajo na razpolago parata, ki služi samo vkuhavanju. V tem primeru vzamejo lonec, ki je vsaj za dva prsta višji kot kozarci. Dno lonca obložijo s slamo ali cunjami, ter ga napolnijo s toliko vode, da sega ta do vratu kozarcev. Tudi med kozarce položijo slamo
^zvahimo zadn je gozdne sadeže
Jagode še dehtijo v prelestni zrelosti in s tem je dano znamenje za drug čas v naši kuhinji. Zato nekaj navodil za čas jagod.
Fine jagodove rezine
15 dkg masla zdrobimo s 30 dkg moke, pridenemo en rumenjak, 5 dkg sladkorja, limonino lupinico, žlico ruma ali vina in hitro obdelamo z valjarjem. To testo razvaljamo za prst debelo, denemo na pekačo in izapečemo svetlorumeno. Ko je testo o-hlajeno ga namažemo z vanilijino kremo, potresemo na gosto z jagodami in postavimo za nekaj minut v pečico.
V a n i 1 j i n a krema: tri šestnajstin-ke mleka, to je en iin pol kozarca, 2 rumenjaka, vanilija, 12 dkg sladkorja, 2 dkg moke. To stepemo nad soparo in ohlajeni primešamo dobro žlico surovega masla.
m pusti stati nekaj dni na soncu. Nato skuhaj en kilogram sladkorja s pol litrom vode, vlij ga na jagode in pusti, da stoji še en dan. Precedi, napolni steklenice, dobro zamaši In zapečati.
Jagodna l»owla
20 dkg sladkorja, 1 1 jagod, 8 decilitra belega vina in majhno steklenico žganja.
Izberi 5 dkg najlepših, velikih jagod, ter jih daj v lonec za 'bowlo, ali v kako drugo stekleno posodo. Na noben način pa ne v aluminijasto ali emajlirano posodo.
Ostale jagode pretlači skozi prtič, sladkor skuhaj /. malo vode in še vročega zlij na jagodov sok. Ohlajenemu prilij vino in postavi vse skupaj na led. Preden serviraš, primešaj še žganje.
ali krpe, da ne počijo. Nato pustijo, da voda v loncu polagoma zavre, ki mora nato vreti deset do dvajset minut. Nikakor pa se me sme med tem časom dvigati pokrov. Če je sadje trše, pustijo vreti daljši čas, prav tako tudi če je sadje vloženo v večjih kozarcih. Ko je kuhano pustijo, da se voda popolnoma ohladi in šele tedaj vzamejo kozarce iz nje, ker ti drugače lahko počijo.
'Pri vkuha vanju z neprodušnim zapiralom sladkor nima prav nobenega drugega pomena, kakor da zboljša sadju okus. Sadje lahko na ta način vkuhavamo prav tako uspešno tudi brez sladkorja in ga po-sladimo šele tedaj, ko ga rabimo.
Posoda za 'vkuhavanje je sicer draga, toda ako pazimo nanjo, traja mnogo let. Taki shrahki imajo neomejeno trpežnost. Za majhne in srednje družine so najbolj primerni eno- ali pollitrski, da se vkuhana vsebina takoj porabi, čim je kozarec odprt. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da se pri razgrevanju izgubi mnogo vitaminov in da tako sadje glede zdravstvenega vidika mnogo zaostaja za surovim. Vendar pa je dobro, da ga imamo doma za večje praznike, posebne prilike, za bolnike ki tisti čas, ko je svežega sadja malo na razpolago.
Ne konzerviramo pa samo sadja, ampak tudi zelenjavo, ki je nimamo na razpolago vse leto. Ponekod vkuhavajo tudi druga živila, kakor meso, razne paštete in razna gotova jedila, da so pri roki za Izredne prilike, ko bi radi hitro in dobro postregli.
Pri zelenjavi ali sočivju moramo paziti predvsem na to, da je vse pripravljeno sočivje kolikor mogoče sveže, kar je glavno, da se nam ne pokvari. Paziti moramo tudi na to, da ni nobena posoda, katero rabimo pri tem, mastna. Segrevanje traja pri zjelenjavi veliko dlje časa, kakor pri sadju; fižol v stročju potrebuje celo eno in pol ure. Vrhu tega moramo sterilizacijo čez tri aili štiri dni še enkrat ponositi, in sicer kuhamo vloženo zelenjavo še enkrat približno dvajset minut.
Siliranje zelene trave
Jagodov zvitek
8 dkg sladkorja, sok pol limone, in tri cela jajca mešamo, nato dodamo en četrt litra pretlačenih jagod in vse dobro premešamo. Ta nadev namažemo na navadno testo za zvitek, potresemo še s celimi jagodami in zvijemo. Pečemo pri zmerni toploti in serviramo s kremo ali kompotom.
Jagodna marmelada
Zrele jagode pretlači skozi sito, zmešaj s sladkorjem in kuhaj tako dolgo, da se zgoste. Poskusi s kapljico na krožniku ali pivniku. Ako se ohlajena takoj strdi, je marmelada dobra. Malo ohlajeno napolni v kozarce, potresi po vrhu še malo s sladkorjem in ko je popolnoma mrzla, zaveži kozarec s celofanom. Na 1 kilogram jagod, vzemi 1 kilogram sladkorja.
Sedaj pa še dvoje navodil, s katerima se bomo prav gotovo prikupile našim možem in obiskom. 'Kdo le se brani jagodovega likerja in se ne rad pokrepča v vročih poletnih večerih z jagodno bowlo.
Jagodov liker
Deni v steklenico en liter zrelih jagod in en liter finega špirita. To dobro zamaši
moč mleka
dica nesmotrnega življenja v današnjem času.
Nobeno drugo živilo nima niti približno tolikšnega intenzivnega razstrupljevalnega učinka kot baš mleko. Ta učinek se ne omejuje le na okvare, ki so nastale zavoljo prekomernega uživanja nasladi!, ampak ga je opaziti tudi tam, kjer so se pojavile motnje v prebavi zaradi enostranske in nesmotrne prehrane.
Okvare ožilja in živčevja ter mnogostran-ske vegetativne motnje je moč preprečevati in zdraviti z mlekom.
'Kdor v odmoru ali po opravljenem delu izpije kozarec mleka, da izravna napetost živcev, bo kmalu začutil njegov blagodejni vpliv na živce. In marsikdo, ki zavoljo prenapetih živcev ponoči ne more spati, bo kmalu znal ceniti kozarec mleka, če ga bo enkrat izpil pred spanjem, kajti hitro bo spoznal, da mu je mleko bolje pomagalo kot večina farmacevtskih praškov in tablet proti nespečnosti.
Nič ni novega za nas, da zrežemo travo in deteljo tretjega odkosa, ki pade že v jesen, skupno z zeleno storžasto koruzo v silos, kajti vemo, da s tem obogatimo silažo z beljakovinami in vitamini ter da krave po taki mešani silaži dajejo več mleka. Manj pa je tistih med našimi kmetovalci, ki že čez leto napolnijo vsaj en silos z mlado zeleno travo. Oglejmo si zato enkrat potek siliranja zelene trave, morda bo-
X ....----------
Glej na levo, glej na desno,
preden prekoračiš cesfo!
mo na ta način spoznali, da se ni treba bati, da se nam mlada trava v silosu pokvari. Seveda treba je pravilno ravnati.
Začnimo pri košnji. Travo, ki jo hočemo silirati, pokosimo ob poznem popoldnevu, ker je takrat odstotek sladkorja v njej največji. S siliranjem pričnimo naslednji dan, ko se bo posušila rosa. Torej proti poldnevu, ko pade odstotek vode že na 65 odstotkov. Siliranje zelene trave, bolj točno povedano ovenele trave, mora iti hitro od rok. Torej mora biti na razpolago dosti ljudi za tlačenje. Mlade trave, ki ni visoka, nitreba rezati, glavno je, da temeljito stlačimo. Če hočemo, da bo kisanje v redu potekalo, moramo potrositi na vsakih 100 kg trave !4 kg SILOSOLA ali SI-LOBONA in po končanem siliranju silos nepredušno zapreti, silažo pa kar se 'le da obtežiti.
Razen omenjenega upoštevajmo še to, da mora silos z zeleno travo stati v senci, ker ga sonce ne sme ogrevati. Nadalje glejmo, da se trava na vozu ali pred siliranjem ne ogreje ter skrbimo, da bo trava pri tlačenju istočasno enakomerno po vsem silosu razprostrta. To je predpogoj za enakomerno sesedanje silaže. Pokosimo vsak dan le toliko trave, kolikor je moremo naslednji dan silirati in glejmo, da bo.siliranje v naj-
krajšem času končano. S travnikov, ki smo jih gnojili jeseni ali spomladi s hlevskim gnojem, prve trave rajši ne silirajmo.
Kdor ima en silos, naj za siliranje zelene trave postavi na senčnem prostoru primerno velik, nikakor pa ne prevelik silos. N jegova velikost naj se ravna po številu molznic v hlevu. V dnevnem obroku sena in koruzne silaže naj dobi vsaka molznica še 5 kg silirane zelene trave. To pa pomeni, da potrebujemo za eno kravo v 150 dneh zimskega krmljenja 1 kubični meter zelene silirane trave.
O silaži koruznih storžev in mlade detelje pravijo, da je odlična krma za prašiče. Tako silažo pripravljajo na ta način, da koruzne storže z zrnjem v dobi mlečne zrelosti na polju potrgajo in jih slečejo, nakar jih skupno z mlado deteljo na drobno zrežejo ali pa zmeljejo v silos. S to silažo potem krmijo prašiče, ki jim ta silaža tekne.
Ta način priprave koruze za krmljenje je najenostavnejši in omogoča, da z uspehom sadimo hibridno koruzo in jo siliramo v mlečni zrelosti do katere pri nas še dozori. Z mešanjem z mlado deteljo dobimo s siliranjem prašičjo krmo, ki je istočasno bogata na beljakovinah in vitaminih in v kateri je razmeroma dosti škroba.
Prašič potrebuje, če je težak od 20 do 90 kg, na dan 120 do 170 gramov beljakovin in 0,8 do 2 kg škrobnih enot. Silaža iz koruznih storžev in mlade detelje ima ra/mer je	beljakovin do škrobnih enot:
1:4,9.
Električne krušne peči, pralne stroje na ročni in motorni pogon, molzne stroje in stroje za posnemanje mleka, štedilnike ALFA, sobne peči vseh velikosti, kotle za kuhanje perila, gospodarske stroje vseh vrst, šivalne stroje, kolesa in vse nadomestne dele boste kupili vedno najceneje v trgovini
Jolian lomšek
št. Lipš, THioja. p. Dobrla ves
Na željo ugodni plačilni pogojil Ceniki zastonj!
			
F		> * /\ * [\i * o *	B * R * /\ * fsl * J * E
ffto mor jiL laz aejlam . . .
(S svojimi popotnimi spomini nadaljuje rajžovec č. g. Vinko Zaletel)
Pa kaj opisujem te svoje strice, koga to briga! Pa je tako: tukaj na ladji imam čas. Vsaj enkrat čas, da lahko obujam stare spomine in da jih lahko vržem na papir. In da zamašim, kot sem napisal v začetku, suhi časopis. In morda še zato, da si kdo lahko misli: glej ga, nekaj te nemirne krvi kot njegovi strici ima pa tudi ta Vinko v sebi. Bog pomagaj, če je tako. Toda primerjajte moje strice in mene in boste videli, da sem kar zelo priden, četudi imam isto kri. In upam, da me svet ne ho požrl, ampak da ostanem zvest svoji Koroški, kamor se rad povrnem.
iMedtem smo prešli Gibraltar, 14 km ozka vrata med Evropo in Afriko, med Sredozemskim morjem in Oceanom. Na obeh straneh sta »Herkulova stebra«, na katerih stoji svet, kot so včasih mislili. To sta dve veliki pečini, ena pri Gibraltarju, drugi pri Ceuti v Afriki. Skoro vsi potniki smo zunaj, da gledamo te v soncu bleščeče skale. Gibraltar je angleški, četudi v Španiji. Je ena največjih in najvažnejših trdnjav na svetu, zato ga Angleži držijo. -Na zunaj se nič ne vidi, ker so vse trdnjavske naprave pod goro, pravzaprav celo mesto. Do trdnjave nihče ne sme, v mestu pa so v angleški službi Španci, ki prav dobro zaslužijo in mnogo na črno prenesejo čez mejo: v Gibraltarju je namreč vse mnogo cenejše.
Zvečer smo pristali v -Cadizu, zadnjem pristanišču pred Portugalsko. Ogromno ljudi-radovednežev nas pričakuje. Gremo v mesto, tipično špansko-južnjaško: vse je na cesti, ob devetih zvečer so trgovine še odprte, kričanje, ker po cestah prodajajo od svežih rib do loterije vse, otroci se podijo in tam je otrok zelo veliko, in veli-bo umazanije. Cadiški škof je prišel na našo ladjo birmat otroke, jaz pa 'šel v mogočno stolnico gledat, kaj tam delajo. Za naše pojme nerazumljivo: duhovnikove besede so odmevale ]X) velikanskih zvočnikih, vse ženske so se s pahljačami hladile in se vmes kaj pogovorile: to je večerna sv. maša. Zakaj je tu potrebna, res ne vem.
Jutri pristanemo v Lizboni na Portugalskem, kjer tole pisanje oddam. Potem pa dolga pot proti Južni Ameriki in, če me afriško sonce ne bo preveč polenilo, bom se kaj napisal, kako se imamo na ladji.
Lizbona, 4. julija. Z Lizbono sem že poznan. Ko sem se vračal iz Amerike, sem tu izstopil, bival nekaj dni in od tu dvakrat šel v Fatimo. Sedaj sem sredi poletja tn zato v najhujši vročini, prvikrat pa sem blil sredi zime v samem deževju. Lizbona je lepo mesto, skoro vsi jx>iniki izstopimo. Edina izjema so jugoslovanski državljani, tem v Španiji in 'Portugalskem ne dovolijo z ladje.
Teh nekaj uric porabim, da obiščem
svojega znanca Slovenca Jožeta Berganta. Salezijanci imajo tu svoj zavod in delavnice, predvsem pa velikansko tiskarno. G. Bergant je učitelj tiskarskih vajencev. Takoj po vojni je bil nekaj mesecev na Koroškem v Domačalah, odtam je odšel v Italijo in nato na Portugalsko. Vzameva taksi •in greva pogledat, kaj je že novega od tedaj, ko me ni bilo.
V Lizboni je prišlo na ladjo 250 Portugalcev. Skoraj samo revne družine, kii se izselijo največ v Brazilijo, deloma pa v Argentino. Ko je ladja zapuščala pristanišče, so skoro vsi ti jokali, nekateri prav tulili. S solzami v očeh so mahali v zadnji pozdrav znancem tam v pristanišču in niso prenehali, dokler so videli tam v pristanišču mahajoče robce. V srce so se mi zasmilili ti ljudje, ki se morajo odtrgati od domače ljubljene zemlje, ker jih preživljati ne more. Tragedija, ki je v Avstriji ne poznamo.
Zakaj gredo v tuji svet? Portugalska je zelo revna dežela, ljudi pa ima preveč. Kot zelo verne družine imajo veliko otrok. Svet je kamnit, rodovitne zemlje je malo in še ta je poleti kot požgana. Od maja do oktobra navadno nič ne dežuje. In kjer vode ni, ne dežja, ne studencev, tam nič obroditi ne more. Raste le pšenica m to sejejo le vsako drugo leto, ker zemlja ne prenese več, ker ni pognojena. Gnoja ni, ker živine nimajo in te ne morejo imeti, -ker ni krme. -Saj to je v nujni medsebojni zvezi. Krompir bi zrastel trikrat na leto, če bi mogli zemljo namakati. Tako sta krompir in ribe glavna hrana Portugalcev. V Aljustrelu, rojstni vasi treh fatim-skih pastirčkov sem imel priliko spoznati to preprosto, revno življenje, ki si ga mi na Koroškem niti predstavljati ne moremo. -Pri nas je nasprotno: imamo rodovitne zemlje dovolj, imamo živine dovolj, le ljudi, delovniih ljudi manjka. Komu pri nas se je treba izseliti? Treba je iti malo v svet, da spoznamo, kako se nam dobro godi in da moramo biti Bogu le hvaležni.
Samo v enem letu se izseli v Ameriko 50.000 Portugalcev.
Kolikor je Portugalska bogata, je bogata od kolonij. Kako -bogata je bila šele včasih! Portugalci 'in Španci so bili -najbolj znani mornarji in ti so odkrivali morske poti v svet. Prav od tu, iz Lizbone so odhajali v svet slavni Vasco da Gama, Ma-galhanes, -ki so odkrili pot v Indijo okoli Afrike. Z g. Bergantom sva šla gledat novi, lani postavljeni velikanski spomenik Don Enricu. Ta je dal pred 800 leti pobudo za odkrivanje sveta in s-pomenik ga kaže spredaj na ladji, model ladje ima v rokah, za njim pa drugi, mornarji, vojaki, menihi, trgovci in učenjaki.
Portugalska kot kolonialna država pa preživlja prav sedaj težke ure. V njihovi glavni koloniji Angoli hudo vre med domačini. Saj ni čudno, če so se skoro vsi sosedje že osvobodili, zakaj bi se Angolci ne. Toda Salazar, ki že 25 let z močno roko vlada Portugalsko, hoče s še bolj močno roko rešiti angolski problem. Ne s pogajanji in da bi dal Angoli samostojnost, ampak da doli pošilja orožje in vojake. To pa seveda stane in prav zato so se luksuzne stvari zadnji čas podražile in eskudos -(portugalski denar, vrednost enaka šilingu) pada.
Napaka je bila tudi v tem, da so se Portugalci izseljevali v Južno Ameriko, ne pa v svoje afriške kolonije. Tako bi imeli sedaj vsaj več pravice obdržati kolonije. Tega tudi niso hoteli portugalski bogataši, ki so v kolonijah raje imeli domačine, ker so jim bolj poceni delali. Angleži in Ame-rikanci svetujejo Portugalski, naj se pobota, toda Salazar noče razumeti, da je čas kolonializma minil in prav to utegne biti njegov padec.
Iz ladje sem prišel že v Angolo ... Povrnimo se nazaj na ladjo.
Prihod Špancev in Portugalcev je življenje na ladji precej spremenil. Ker so družine, imamo veliko otrok in kjer so otroci, je živžav in dirindaj. Kot so navajeni doma, delajo tukaj, se igrajo in valjajo po tleh, eden mi vleče sedaj hlače -pod nogami. Otroške muzike je tudi precej, toda otroci -niso tako razvajeni in pomehkuženi kot pri nas. Snega pa ne poznajo. Ker doma nimajo stranišč, takih na vodo namreč, jih tudi tukaj ne znajo uporabljati. Pravkar sem gledal, kako je mamica peljala pobčka kar k ograji ladje ... Vsi so živahni, -tudi ponoči, ko bi jaz rad spal. Toda kaj bi jim -zameril, saj so pravzaprav reveži in na ladji ne morejo biti dosti drugačni kot doma. Vidim pa velikansko -razliko med to našo ladjo in pa ono holandsko, s katero sem se peljal iz Rotterdama v Ameriko. Tam smo bili vse drugačni gospodje!
(Dalje prihodnjič)
Kdaj bo dobro na svetu?
i
Še dolgo ne bo dobro na svetu. Preden pa bodo prišli boljši časi, bodo še zelo hudi, pričela se bo vojna. Najprej se bosta pograbila en cesar in en kralj. Ko bosta ta dva končala klanje in tudi sama poginila, se bodo začeli tepsti trije kralji. Ti bodo zvabili ves svet v vojsko. Končno ne bo prizanesel sosed sosedu, ne brat bratu in tudi ne sin očetu. Tekla bo kri, da bi lahko gnala mlinske kamne -tri. Vojna bo tako dolgo trajala, dokler bo kaj ljudi in živine na svetu.
•Strašno klanje se bo končalo na Koroškem blizu 'Pece, in sicer pri treh svetih sosedih: Sv. Ambrožu, Sv. Andreju in Sv. Juriju blizu Libuč. V Lonči vesi bo poslednji boj, tam bo padlo toliko ljudi, da bo tekla častnikom kri v čevlje. Popadali bodo vsi vojaki, ostali si bodo nasprotni samo še štirje častniki. -Prihrumel bo med nje iz Pece kralj, ki bo mahnil s sabljo na vse štiri strani sveta. Častniki bodo popadali pred kralja in mu obljubili -pokorščino. S tem bo vojna končana.
Kljub temu še ne bo dobro na svetu. Dobro na svetu bo šele tedaj, kadar bo en narod, en jezik in ena vera, kadar bo kmetič v rdeči suknji oral, se zraven dobrovoljno smejal, ker bo samo tri krajcarje štibre plačeval.
II
V Rožu so takole prerokovali o vojski: Sedaj so že tisti časi, ki so bili prerokovani.
Vpeljali -bodo nove mere, teže in nov denar, da se pri vsem nihče ne bo več spoznal. Ob cestah bodo postavili stebre, po katerih bodo iz enega -mesta v drugo govorili. Kača bo na Koroško glavo pomolila in črn bik bo po Rožu tulil. Iz vsake koče bo prišla gospa in hlapec se ne bo ločil od gospodov. Od vsake malenkostne reči bodo davek pobirali, po hišah pa bodo pridelke zasegli. Ko bo -gospodinja kruh pekla, ji bo birič svetil in ona ga bo z loparjem nagnala. Nato se bo vse uprlo, kakor da -bi boben na vstajo klical. Žene bodo vojsko začele in jo tudi končale.
V spodnjih krajih bi rad nekdo kralj poštah, pa -ne bo. Ta najmanjši kraljič bo zanetil kres po vsem svetu. Vojska se bo pričela, ko bodo pšenico želi. Tudi Rus bo šel v vojsko, potem bo volna draga. Rož bo čisto uničen, pa ne od sovražnikov. Kdor bo od Celovca do Beljaka iztaknil kravo, ji -bo lahko zlat zvonec okoli vratu obesil. -Prišli bodo takšni časi, da bo vsakdo svoje pokvečenosti in starosti vesel, ko bo nimanič srečnejši od bo-gatica, ko se bo gospoda -z berači pogajala, da bi zamenjali suknjiče. Tri ženske st bodo za ene hlače steple. Dvojni denar bo, toda za denar se ničesar ne bo dobilo. Vsa. dolina bo zalita s krvjo. Ljudi bo samo še toliko, da -bodo le z zažiganjem kresov našli drug drugega. Ko se bosta srečala na cesti dva najhujša sovražnika, se -bosta objela in rekla: »Bratec, kje si bi-v, -da si ostal' ž-iv?«
(Koroške narodne. Zbral V. Moderndorfer)
Visoška kronika
Dr. Ivan Tavčar
Bilo je zopet nekaj novega! Neznan člo-Vl-k je pripeljal po klancu od Poljanskih Vrat lesen samotežnik. Koder je peljal mi-1"°, je množica od groze zatrepetala >in se urnika la, da se -je takoj napravil prostor, kjer bi bila lahko vozila d-vovprežna konja. J a človek, močan in posebno debelih rok, je torej vlekel samotežnik, katerega je kil obložil s posebnim svojim 'blagom. Go-y°ril ni nič, samo smejal se je in škilasto Je gledal ]x> ljudeh, katerih ni imel rad, kakor ga oni niso radi imeli. Niso se po-sebno ozirali po njem, ali v hipu so vedeli Vsi. da je to rabelj, ali, kakor so ga pri nas imenovali, frajman iz Ljubljane.
Ža njega je bila pripravljena posebna nnza, in sicer v oddaljenem kotu za ograjo.
roti temu prostoru je -ta nečedni človek vlekel sivoj tovor in težko je moral vleči, knr si je tu in tam z rdečim -rokavom obr-i-Sal -potni obraz. Takoj ko je obstal — tudi tu je množica odskočila ter mu napravila nbi-lo -prostora — je izvlekel iz svojega sa-niotežn-ika veliko, kakor kri rdečo rjuho Tr pogrnil ž, njo svojo mizo. Da mu sapa 'n delala sitnosti, je pritrdil to pregrin j alko na štirih mestih z žreblji, katere je z nialhn kladivom zabijal v mizo. Takoj na-l° je z nekako ošabnostjo -in samozavestjo
vzel iz voziča meč, ki je bil gol, kakor je -gol meč -v rokah sv. Mihaela, in ki se je ravnotako žaril, kakor se žari- meč tega ar-ha-ngela; vzel ga je v svoje naročje, kakor vzame mati dojenčka v svoje naročje, značilno premeril množico ter izpregovoril z zoprnim glasom: »Ta je že večkrat imel svojo južino in vselej je še ostala prazna skleda za njim! Ta moj otroče sne vse, kar se mu da!« Hripavo se -je smejal, ko je položil na mizo goli meč, da se je kakor velika ledena sveča svetil sredi krvavordečega prta.
Po množici se je vzdignil šum. Oglašale so se -kletvine, psovke, in mlad človek je že -pobiral kamenje, da bi ga metal proti mizi.
»Kamenja pa ne, fantiči!« se je oglasil Schvvaiffstrigkh. »Kogar staknem, bo legel v klado, da se mu napravijo žulji odzadaj in mreže v želodcu!« -Pogledavši proti fraj-manu, je še dostavil: -»Je res svinja, ali vendar ima svoje pravice!«
Ljudstvo se j-e pomirilo. Rabelj se pa čisto nič ni zmenil za nemir in hrup; lah-kodušno, kakor bi ta hrup ne bil veljal njemu, je skladal s svoje cize orodje za orodjem, s katerim so trpinčili jetnike -in jetnice, dokler ni bila miza naložena z različnim železjem, ki se je neprijetno lesketalo eno bolj od drugega!
Gledalci so koprneli, ženske so se tresle od groze — le ona je še vedno sedela na
svojem odru in prav nič se ni zgenilo na nji, prav kakor da bi ji ne bilo znano, kak posel opravlja ostudni človek pri rdeči mizi! —
Pri Sv. Jakobu je bila deseta ura. Tedaj so pristopili k svoji mizi gospodje sodniki, njim na čelu grajski glavar, gospod Mandl. Pod sabo je imel pet asesorjev, i-n ti so bili: grajski pisar, mestni sodnik, grajski žitni-čar, zlatar Frucberger in še nekdo, na katerega se več ne spominjam. Tudi iz Ljubljane so bili odposlali sodnika; njegovo ime -pa mi je tudi odpadlo, zatorej ga danes več zapisati ne vem. Bil j-e človek tenke podobe in v črni obleki. Ves čas se -je mešal v razpravo in bil je skoraj še bolj siten, nego stari Frueberger, kateremu naj Bog odpusti hudobije tega dne!
Grajski -glavar je najprej naznanil, da se ima po milosti poglavarja vseh so-dnijskih pravic, to je po milosti -gospoda Janeza Frančiška, voditi javna razprava, tako da bo vsak deležen sodbe in da presodi, ali se je vse izvršilo -po pravici in kakor je p-rav. Zbra-na množica se je opominjala, da bodi vredna velike te dobrote in da naj ne moti z nemirom ali še celo z razsajanjem očitne razprave, ki je v tem mestu prva, odkar je bilo sezidano.
Gospod Mandl se je držal jako kislo, ker mu ta javna razprava nikakor ni bila všeč, ter je onemu iz Ljubljane glasno pripovedoval, kar -sem dobro čul s svoje klopi,
-da ni modro, klicati kmečko -in navadno ljudstvo, da bodi navzoče, ko sodijo izučeni in poklicani sodniki. Ali vdati se je moral, ker mu proti škofu in vladarju ni bilo -pomoči.
Grajski glavar je razposlal svojo mestno gvardijo med ljudstvo, da bi ne delalo nereda in nemira. Ali ljudstvo je v naših dneh, kar se spodobi in kar je pametno, bilo vdano in pokorno svoji gosposki. Zatorej tudi tisto dopoldne -ni- bilo prilike, da bi bila mestna ali grajska gvardija kazala svojo moč. Le Urša Prekova in Maruša Sti-nglova -se nista mogli krotiti in -tudi med razpravo sta se oglašali ter govorili Agati -na -korist. Baron »Flekte« se je razkačil in je že hotel dati mater Ma rušo tirati v zapor; preprosil pa ga je prošt Urh, trdeč, da bi -gospodu škofu komaj bilo všeč, če 'bi se danes v njegovem imenu zapirale poštene žene loških meščanov. — Gospod prošt je bil namreč tudi prišel k sodbi, pa se j-e ni udeleževal. Vzlic temu je sedel pri sodnijski mizi, -in govorilo se je, da je potem gospodu Janezu Frančišku vse povedal in razložil, kar se je bilo govorilo.
Baron Mandl je začel premetavati neke spise, nato pa je povedal, da se pričenja razprava -proti obtoženki, da 'je ta rojena v Evrishounu v tem in tem letu in da je bila krščena na ime svetnic Aga-te in Eme.
(Dalje prihodnjič)
Elektrarna v Kazazah pred dovršitvijo
Minuli četrtek je deželni glavar g. Ferdinand W e d e n i g obiskal gradbišče dravske elektrarne v Kazazah, kjer ga je član načelstva Avstrijskih dravskih elektrarn dipl. ing. Wcrner podrobno informiral o napredku gradbenih del, poroča tiskovni urad „Avstrijskih dravskih elektrarn (ČiDK). Direktor Werner je tudi načel vprašanje nadaljnjih gradbenih načrtov družbe ter izjavil, da sta najprej na vrsti sedaj načrta za gradnjo elektrarn pri Rožeku in Bistrici v Rožu. Kakega natančnega termina vendar še ni moč postaviti, ker je vse skupaj odvisno od naraščanja potrebe po električni energiji ter od koordinacije gradbenih načrtov celotnega elektroenergijskega gospodarstva. Če bi namreč v državnem koncernu povezane družbe in deželne družbe v celoti izvedle svoje gradbene načrte do leta 1970, bi se pojavil previšek energije v višini okrog 4 milijarde kilovatnih ur letno, ki ga ne bi bilo moč uporabiti. Predlog, da bi naj zvezni kontern in deželne družite znižali svoje načrte za gradnjo elektrarn in sicer vsaka za 2 milijardi kilovatnih ur letno, oziroma te načrte odložili na kasnejši čas, je zvezni koncern sprejel, ne pa deželne družite, ki so voljne znižati svoje gradbene načrte samo za 600 milijonov kv. ur letno.
Po ogledu gradbišča je sledil razgovor s člani delavskih in nameščenskih obratnih svetov skupnosti „Argc” (skupina podjetij, ki gradi elektrarno, op. ur.). Pri razgovoru je bilo ugotovljeno, da gredo gradbena dela v Kazazah že proti koncu ter da je število delavcev že padlo na polovico, vendar pa da je med sedaj zaposlenimi delavci okrog 80% domačinov. Deželni glavar je bil naprošen, da se zavzame za nadaljnjo gradnjo novih elektrarn. Tako bi bilo moč zaposliti delavce tudi vnaprej. Nadalje naj bi se zavzel za ustanovitev novih industrij v južnem delu dežele, s čimer bi bila ustvarjena nova stalna delovna mesta.
Deželni glavar je izjavil, da se deželna vlada in vsi drugi prizadeti činitelji v polni meri zavedajo, da je treba z vsemi sredstvi stremeti za ohranitvijo polne zaposlenosti. Naznanil je, da se neka švicarska industrijska firma zanima za ustanovitev industrijskega obrata v bližini Kazaz, ki bo nudil okrog 100 novih stalnih delovnih mest. V tej zvezi pa je poudaril, da je moč podpirati samo naselitev takih industrij, ki ne bodo delale konkurence že obstoječim domačim podjetjem.
Direktor Werner je obenem uporabil to priložnost, da vsem delavcem in nameščencem skupnosti „Arge” izreče zahvalo družbe za njihovo delo v Kazazah, kajti s pomočjo njihovih prizadevanj je bilo kljub raznim težavam moč izvršiti vsa dela v predvidenih terminih. Obenem pa je poudaril, da si je tudi družba prizadevala kolikor mogoče ustre-
či željam delavcev ter v tem pogledu nikakor ni bila malenkostna. Poudaril je tudi, da se je družba vselej trudila, urediti svoje delo tako, da so gradnje elektrarne sledile ena drugi, da so izkušeni spi.' cializirani delavci bili tako stalno zaposleni, če bi šlo po njenem, bi takoj po dokončani gradnji elektrarne v Kazazah začeli z gradnjo kake nove elektrarne, toda iz že prej navedenih razlogov to žal ne bo mogoče.
Deželni poslanec, sindikalni tajnik P a w 1 i k , pa je sporočil, da se predsedstvo Avstrijske delavske zveze bavi z načrtom naseliti lahko kovinsko industrijo na južnem Koroškem. Lahko bi namreč boksit (Bauxit), ki ga nam sedaj pred nosom vozijo naprej na Gornje Avstrijsko, predelovali v deželi. Podjunska železnica bo prometno ta del dežele priključila splošnemu omrežju in za dobavo električne energije je na razpolago dovolj elektrarn na Dravi, kakor tudi termična elektrarna v Št. Andražu.
Športni kotiček
SLOVENSKE ODDAJE V KADIL
NEDELJA, 6. 8.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasijo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 7. 8.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. Iz znanosti in tehnike. 18.00 Pota k smislu življenja. - TOREK, 8. 8.: 14.15 Poročila, objave. Bolje je paziti kot zdraviti se. (O boleznih nosa). — SREDA, 9. 8.: 14.15 Poročila, objave. Za ženo in dekle. Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 10. 8.: 14.15 Poročila, objave. Iz zakladnice spominov. — PETEK, 11. 8.: 14.15 Poročila, objave. Zbori pojejo. - SOBOTA, 12. 8.: 9.00 Od pesmi do pesmi -od srca do srca. 18.25 Zdaj smo delo dokončali..
Smo v sredini letne sezone, torej v oni dobi, ko vročina neusmiljeno pritiska in ko vse hiti k jezerom in rekam, da si nekoliko ohladi svoje vroče telo. Pač doba — kakor ipravimo — pasjih fini im kislih kumaric. Ne smemo pa misliti, da Športniki, ki se ne bavijo z vodnim športom v tem času počivajo. Ravno nasprotno. Svoje največje in najtežje tekme prirejajo v tej vroči letni sezoni in jih prav nič me moti dejstvo, da s svojim potom namakajo tekali-šča stadionov in arene drugih športnih prostorov. Ravno v letošnjem poletju je bilo zelo veliko važnih mednarodnih športnih tekmovanj in celo nekaj takih, ki bi jih smeli prištevati med svetovne dogodke. In zakaj tudi ne, saj je ob teh prilikah bilo združenih več svetovnih rekordov in postavljenih novih — fantastičnih — da se nehote sprašujemo, če je to sploh mogoče. Pa se je vendar zgodilo, dragi čitatelj, četudi se navadnim 'zemljanom zdijo taki uspehi nedosegljivi. Nekoliko si oglejmo, s čim nas je svetovna športna mladina presenetila prav pred krakim.
III. gimnastrada v Stuttgartu
Stuttgartu je bila zadnje dni
ju-
lija III. gimnastrada aii svetovna telovadna prireditev, katere se je udeležilo nad 10.000
CIRKUS BUSCH BERLIN
predstavljen po Cirkusu Rebernigg, Dunaj, gostuje v
Celovcu: LercheiifelderstraBe nasproti IVestschule in ne kot je bilo prvotno napovedano na August-Jaksch-StaBe, od 2. do 6. avgusta z dnevno dvema predstavama.
Ogled živali od 2. avgusta naprej od 9. do 12. ure
Hi tepšega cickuškega pz&gcama!
Otvoritev v Št. Vidu ob Glini v ponedeljek 7. avgusta ob 15. uri Nadaljnje predstave ponedeljek ob 20. uri, torek ob 15. in 20. uri.
40zLETNICA DUNAJSKEGA VELESEJMA
3. - 10. septembra 1961
TEKSTILNO BLAGO IN MODA: Krznarski salon — Luksuzno blago — Umetna obrt —- Razstava športnih izdelkov — Modna revija. — Posebne razstave: „Vse za dojenčka” — Tekstilna samopostrežba — Namizna kultura doma TEHNIKA — INDUSTRIJA: Stroji — Naprave — Orodje — Stavbna razstava — Umetne snovi — Tehnika v gospodinjstvu
KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO: Razstava kmetijskih strojev s predvajanji — Sejem plemenske in vprežne živine: Govedo, prašiči, konji — Cvetlična razstava — živila in nasladila — Vinska poskušnja KOLEKTIVNE OBRTNE RAZSTAVE:
URADNE KOLEKTIVNE RAZSTAVE 19 DRŽAV IZ EVROPE IN PREKOMORSKIH DEŽEL '
Obe riMfavišči — velesejmska palača in velesejmski prostor — sta odprti vsak dan od l. . do >19. ure, vinska poskušnja in razstava živil pa do 20. ure. Vele-liejmska palača bo v torek dne 5. septembra odprta do 21. ure.
Za obi -.kcvalce velesejma izven Dunaja 25% popusta na železnicah in avtobusih.
Velessitn .kc legitimacije na razpolago pri vseh deželnih in okrajnih kmetijskih gbomicah ter pri vseh z ustrezno tablo naznačenih prodajalnah.
Izbira in kvaliteta
preprog, zaves in posteljnine v trgovini opreme
LODRON
VILLACH Lederergasse 12
Tujskoprometni in gostinski obrati dobijo poseben popust!
POLETNE OBLEKE za DAME In QOSPODE
nudi poceni
l/Oaleliez
KLAQENFURT, 10. Oktoberstr. 2
telovadcev lin telovadkinj evropskih in prekomorskih držav. V celoti je bilo 183 raznih 'nastopov in tudi svetovna vrsta najboljših telovadcev na orodju se je predstavila. Ob tej priliki so bila tudi razna zborovanja in strokovna obravnavanja mednarodne telovadne zveze. O tej edinstveni svetovni telovadni prireditvi bomo še govorili.
Sovjetska zveza — USA v lahki atletiki
Za to srečanje je vladalo v Moskvi tako zanimanje, da je bilo že nekaj dni pred prireditvijo razprodanih vseh 100.000 vstopnic, kolikor gledalcev more sprejeti Leninov stadion v tem mestu. Pa je povsem razumljivo, kajti ameriški atleti so najboljši na svetu, Sovjetska Zveza pa napenja vse sile, da jih tudi tu nadkrili. To se ji pri moški reprezentanci ni posrečilo kljub 6. movim svetovnim rekordom, ki so bili postavljeni ob tej priliki. Ameriška štafeta na progi 4x100 m je rabila 39 sekund 1 /00, Amerikanec Boston je skočil 8,28 m v daljavo, Rus Brumel pa 2,24 m v 'višino. Ženske so pa postavile ob tej priliki tri nove svetovne rekorde: Rusinja Press v metu diska s 57,43 m, njena rojakinja Čelkanova je skočila 6,48 m daleč, Amerikanka Wilma Rudolph je pa pretekla 100 m v času 11 sekund 3/10. Moška reprezentanca USA je premagala Rusijo s 124:111 točkam, ženska reprezentanca USA pa je podlegla ruski z 68:39 točkami.
Ameriške atletinje so nato nastopile proti nemškim in so izgubile tekmovanje s 66:38 točkam, dočim so moški prema-gaili Nemčijo v razmerju 120:91 točkam. Ob tej priliki je pretekla naj hitrejša dekle na svetu, Amerikanka Wilma Rudolph 100 m v novem svetovnem rekordu 11 sekundah in 2/10. Ameriški atleti in atletinje so nastopili še napram angleškim v Londonu ter jih premagali s 122:88 točkam. Ko že govorimo o najhitrejšem dekletu na svetu, črnopoltmi Američanki Wil-mi Rudolph, bi omenili, da je ona pretekla na rimski olimpijadi 100-metrsko progo v 11 sekundah, vendar ji ta uspeh ni mogel biti priznan kot svetovni rekord, ker je bil tedaj premočan veter v hrbet (torej v smeri teka).
Neverjeten uspeli je dosegla romunska atletinja Jolanda Balas, ki je nedavno skočila 1,91 v višino. iNi to samo zasluga njene višine (1,83 m) in teže (tehta 70 kg) tem-"2Č se je mnogo naučila od prejšnjega romunskega prvaka in dolgoletnega trenerja, >ki jc sedaj njen mož.
Nc zanemarjaj kopanja!
Smo sredi kopalne sezone, zato pojdi večkrat v bližnje jezero ali reko in se skoplji. Za zdravje je to nujno potrebno. Plavanje pa ti prinaša prijetno razvedrilo ter je koristno in zelo zdravo.
Ivo Kermavner
Blago za poletne obleke, posteljno perilo
Velika izbira —
zelo ugodne cene
L Maurer
Klagenfurt	Alter Platz 35
VABILO
Slovenski študentje priredijo v nedeljo, dne 6. avgusta, ob pol 3. uri igro
»IN POTEM BO NOČ«
v farni dvorani v Št. Jakobu v Rožu. Vse prisrčno vabijo
Študentje
Sestanek za slovenske dijakinje bo od nedelje 6. avgusta zvečer do torka opoldne v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu.
Spored:
Nedelja: zberemo sc v Št. Petru pri šolskih sestrah, ob pol treh bo igra v farni dvorani »In potem bo noč«.
Ponedeljek: izlet pod vodstvom dr. Vinka Zwitterja, zvečer kres.
Torek: referat o koroški dijaški zvezi in o bodočnosti naše skupnosti, opoldne se razidemo.
Na veselo svidenje!
Odbor
Mnogo hrupa za nič
V zadnjih mesecih so inženirji in tehniki, ki so merili vodovje in gorovje po Obirskein, Kortah in v okolici Železne Kapic, zelo razburili duhove, kajti razširila se je vest, da nameravata Koroška deželna električna družba (KELAG) in Avstrijske dravske elektrarne (OeDK) zajeziti obirsko dolinico nad Železno Kaplo s 100 metrov visokim jezom ter tako nabrano vodo napeljati v jez na Borovnici, da poveča množino votle, ki je ondi menda primanjkuje. Razburjenje je bilo veliko. Končno pa je KELAG vsemu govorjenju naredila konec z objavo, da v doglednem času zajezitev obir-ske doline ne prihaja v poštev.
-KRATKE VESTI -
Proti 24 bivšim uslužbencem koncentracijskega taborišča 'V Auschvvitzu je državni pravdnik v Frankfurtu odredil sodno ipre-iskavo zaradi sodelovanja pri množičnih umorih jetnikov v okviru Hitler-Eichman-nove akcije za »dokončno rešitev judovskega vprašanja«. Med zaporniki so bivši poveljnik taborišča SS-obersturmbannfuhrer Bar, njegov adjutant, več zdravnikov in drugih zločinskih pomočnikov.
Gina Lollobrigida in Elisabeth Taylor, sloviti filmski .lepotici, sta se na gala otvoritvi filmskega festivala v Moskvi srečali in ugotovili, da imata povsem enako obleko. Obe sta jo kupili pri istem krojaču, znanem pariškem kralju mode Diroju, ki je obema zagotovil, da je njun model »esklu-ziven« to je, da je bil izdelan samo en komad. Vsaka je zato plačala težke milijone. Obe mislita sedaj Diorja tožiti za — škodo. Gina Lollobrigida jc izjavila, da bo obleko podarila .eni izmed svojim manj slavnih (in manj lepih )sester.
Prostovoljca išče britanska armada, namreč za vlogo generala, ki ga bodo pri jesenskih manevrih — po strateškem načrtu — »sovražniki« zajeli v spodnjih hlačah tako, da se bodo z zraka s padali spustili nad njegov glavni stan ter ga presenetili v spanju. Dočim so za nevarni skok z letala zlahka našli zadosti prostovoljev, pa niso mogli najti nikogar, ki bi se prostovoljno javil, da bi mirno spal v spodnjih hlačah v varni postelji. Junaštvo torej tudi v atomski dobi še ni povsem zamrlo.
Pogajanja o razorožitvi med ameriškim pooblaščencem My Cloyem, ki se je podal v Moskvo, in sovjetskim ministrskim predsednikom Hruščevom so se razbila. Me (lloy je na povratku prinesel ameriškemu predsedniku osebno sporočilo, o čigar vsebini pa ni nič znanega. Dvodnevni razgovori Mc Cloya s Hruščevom so bili baje zelo razgibani, kajti Hruščev se je večkrat razjezil.
filmska oetna
■■■■»»■■■■BaBBBflHiHBVianBanin
Bistrica v Rožu. — Sobota. 5. 8.: Kartago h' Flainmen (IVa). — Nedelja, 6. 8.: Du darfst mich nicht iverlassen (IVb). — Sreda, 9. 8.: Der Wurger von Sing.Song (IVa).
Borovlje. — Sobota, 5. 8.: Ein Herz hraucht Ejc-be (III). — Nedelja, 6. 8.: Dor Held meiner Travme (III). — Torek, 8. 8.: Der Kosar von Monte Forte (IV). — Četrtek, 10. 8.: Partner des Teu-fels (V).
Št Jakob v Rožu. — Sobota, 5. 8. Liebcsnachtc der Lukrezia Borgia (IVb). — Nedelja, 6. 8.: A'rzt aus Leidenschaft (IV). — Sreda, 9! 8.: Junge Lente von hcute (III).
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik — Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 7.— šil., letno 80,— šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. žrelec. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.