VESTSIK GLASILO SOM LETO VII. ST. 8 SEPTEMBER 1962 DOM ALI DVORANA Kaj mm jc bolj potrebno Članek v avgustov! številki VESTITIKA nanašajoč so morebitno prodrlo slovenskoga doma v svrho nakupa dvorano jo vzbudil mod rojaki procoj zanimanja. V zvezi s tem člankom je uprava SDM prejela pismo g.Antonr Tkalca v katerem pravi, da pozdravija-zamisel upravnega odbora o prodaji "doma"' vendar samo pod pogojem, da so kupi drugoga primernejšega,za naše razmere, Gospod Tkalec pravi dalje, naj vsi tukaj živeči Slovenci so zavedajo, da je bilo dano skoraj preveč truda za slovenski dom in je radi tega zamisel o prodaji so prezgodnja. Posebnih in podobnih predlogov jo bilo"slišati tudzm med drugimi rojaki, mnogi so pa začudeno sprašujejo čemu zda i kar naenkrat prodaja Domai ^o-smo toliko let zbirali donar in čnkali na naš skupni slovenski dom? Na vsa ta vprašanja in predloge dajemo bralcem Vestni ka m članom slodcčo poročilo s Prod par tedni jo bila sklicana v Domu izredna seja upravnega in nad zornega odbora SDM, katero so se udeležili-tudi trije zaupniki. Ko je pre-^ sodnik upravnega odbora g.Loopold Jauk otvoril sejo in pozdravil navzočo',' je povedal prisotnim, da jo upravni odbor sklical izreden sestanek vseh odgovornih funkcionarjev SDM, naj katerem naj bi so prijateljsko pogovori-lijjlodo prihodnjih ukropov Doma in tako. skušali.izkoristiti najugodnejšo možnosti, ki bi-utegnilo se izluščiti iz naših razgovorov. Sledila so nato poročila in predlogi posameznih odbornikov, ki so ugotovili, da odkar je dobil SDM odnosno SEM slovenski dom v upravljanje jo lota služil v zolo skromni obliki svojim namenom. V njem si jo uprpvni ' odbor uredil pisarno, kjer se vršo vse običajne seje , polog njo pa jo sobica kjer arentualno lahko vadijo povoi in igralci .za veselo večero. V domu se nahaja tudi ves društveni inventar. Ostali dql hišo pa ima v najemu zasebna stranim. ■ ko je takratni upmvni odbor s prodsonikom g.Vinkom Melanom prevzel hiso v-upravljanjo, se jo upravni odbor naenkrat znašel pred težko mio go s . 1. Odplačevanje ostalega dolga, ki je bil določen pri kupni pogodbi na 15 funtov tedensko za dobo osmih let in obresti. 2. Hišo preurediti v Slovenski dom tako, da bo polagoma začela služiti-zdravemu razvedrilu Slovencev in jih privabljati pod svoj krov, s tem pa omogočiti vsaj delno samoodplačevanje dolga. začotok si jo upravni odbor zamislil balinišče na erostranom vr-4U Za bl Sü p -stregla ljubiteljem toga športa jdača in pijaca. Računalo SG je, da bi so verjetno m ta način zaslužilo .od 5 do 10 funtov na teden. Toda prošnja-za zgraditev balinišča jo bila zavrnjena m je zal ta nacrt propadel. Kmalu potem je upravni odbor razpisal brezobrestno posojilo v 300 obveznicah po £ 20 vsako z namenom, da izola-ca ostali dolg m s tem prihrani strošek m obrestih odnosno deli obrestni izkupiček z izžrebanimi obveznicami v obliki denarnih nagrad. Žal tuoi tu m bila uspeha. Med tri tisoč Slovenci in več, ki žive v Molbournu se ni_našlo 3OO ljudi, ki bi odkupili obvoznico. Skoraj leto pozneje jo upravni odbor vrnil denar ljudem, ki so do takfcat odkupili le mznatno stovilo navedenih obveznic. Ho dolgo po razpisu posojila je upravni odbor uvidol, da tudi tu no bo uspeha, vsaj hitrega no, vslod toga se jo odločil, da odda dol doma najemnino v znesku £8 finančna zadeva odp2ao moramo doplača- noe, običajno ob ^.30h ^ Ä^1 * precejšnje, število ljudi svoj prosto^'ÄkI 1 , ^ V dvor^ šo < pravičeno stresojo ne levol i^Hf \ J pa' kl "lih hignik,zavrne, u- Spričo toliko števSSr r^iVfv, - " m mpa5ni naslov' NO POTREBUJEMO LTNO DtoSMO. Pogoji ^^ ' 1 potrobujemo mi jo bojo poLbovS^d r £ ^ Ä Co ae prašamo ,zdaj. cemu nam «W^ namesto t n", ^anjemu. namjoo odgovor zelo enostaven in lahek*^^ f 6 T?8*' ^ pa se na. odbit devek na zemljišče . štov^P if h m loto> Pri tem vatno stanovanje. Ce bi imel? tam 7 i -""V0 aola Pravzaprav le pribor okrog £ 600 letno^ ki iib sieei i dV.ran°' bl Planil od-M lahke najmanj dvojno toliko z^lf-J^V™*1*0 avor°*> ^ega društvom, kar bi znašalo, letno Sjm^i i8m ' T^ SV°J'° dv°rano da bi s tem odpadla vsa tve^n.ia Z ^m0mo P°Zabiti' (In cisti dobiček društva,bi %èl m T ~ SGm Jlh PreJe omenil, pripomnil urednik. 2a socialno .pomos andres kulturno dolo. pripomnil uredniki). . Prav r-dit^^1^0 ^^ ^ros ^ turno delo, p: no v tek prodajo slovcms^^^obo^ ^em svoje mnenje, kako naj tu v tujini spot ustvarimo narodno delo. J Vr,*,* Poraislirao> '^J sPloh pogrešamo? Ali nam je hudo po rojstnem SS! zbe^ 'VTT Pa J° tak0' dr-^im hud° S° hitr° čeprav srno öd Si-'V i rG SpominG> Pa so tako malenkostni, smo vedno ve» :: infsizTtoK^o^r trrtka'1:o zapustiii bili nn vcip^+icafn i I ?UJlno> nc-znano kam v propričanju, da bomo poza- bili na vso tisto, kar jo ostalo za nami, ter da si bomo urodili v tujini novo življenje, ker smo slišali, da je v tujini dobro. Toda to dobre mi nismo pravilno razumeli. Edine, kar ima vrednost kot dobro, jo res svoboda' ilo LTOvH Z -r Wo5 ^ * rogstnom kraju nismo s S^ll^ tv? n,] Pa r0kl0' 1Cakgn° EV0b0d° pa imam> k0 z jutra j zWnevom V P S° T'™ in ^tro spat. In tako gredo dnevi So e i P- je življenje tukaj Avstraliji, lo ta^,Jn. ^olgocasijo. No, enim in drugim je potrebno razvedri- ti J ; Slovenci. Toda to pogrešajo,tudi venci' V,* S° fp0Vüdali slovonSSinl. Mogoče se celo sramujejo, da so Slo- S" ;^pa"-ipaj. da D0 «PO^li svojo zmoto, kajti rojstni •eraj r.op primjeno slovensko družabno življenje ni mogoče pozabiti. In to Jg eden glavnih vzrokov, zkkaj smo Slovenci nezadovoljni. ki *0 ^vo. živi,bol j ali manj že osom let in vem za Slovence, wn rV° n 0110 tako drugtvo. Sovi upravni odbor se bo izmet3 kot,T°*tall> ^ ustvari tisto, kar vsi pogrešamo,in izbriše lime in rri* iT " ?lab° ^položenje . »a pa se to agodi, kar že- : . r i Pricakut omo, 1U moguće pričakovati samo od upravnega odbora, zrto ^u^u"Slovence, da pristopite poleg, sodelujete in pomagate ^ediU nase kulturno m družabno življenje. (*0 naci;,lju<£ m 6.Str.) VSAKEGA MAIO.. . Fr.Bazilij OFM * Moram povedati in nislim -vsakdo ki se je SLOMŠKOVE PROSMre J T»- ""fg0 iCÄÄ1«!SÄ ^Äi SSE i^/Ä&rr**ki so z 10 predstavo je padlo tudi na AnSSi Žrata šSfa'n^^r magai pa mu je s pripravo kalis Kedrof Jole! ' - P°" AmbroSif OM if SydaovaeđM„rmv • ^'ì Sli" ' P -Beraard tvoval oh ran jen j u siove nstva £ SSSWfc gralcon razdelrì knjSne n^de! ^ ,0 P° ^^ gospa s šestletnim donjom K SÄ'™ Istočasno so -je vrSila *ßuatitke» - - ~ ÄÄ je 4 * Da, stare "Vestnike" večkrat jemljem v roke. Prfi so zg skoraj naša izseljenska zgodovina. Kdor malo pozna n sadja, bo iz njih še globlje razbiral razvojne težave in borbe za obstoj. V vsem tem je Še večje vrednosti vse, kar je bilo doslej storjenega za slovensko skupnost. In storilo se je mnogo na kulturnem, socialnem in družabnem polju. Seveda so bile tudi napake, saj je brez njih samo tisti, ki n n! «apravi. Toda gledati same napake in zapreti oči za vse storjeno v preteklih letih, se mi zdi krivično, da ne rečem zlobno. länako je kaj krivičen očitek, da so »nekateri pre j sn ji odbori slepomišili» in »niso niti vedeli kai hočejo^' Ravno nasprotno!. DàìJEg se mnogi Slani sprašujemo, od -kod doslej nepoznano slepomišenje in plehka brezbarvnost, ki ne vodi nikamor. Kaj DàNES hočemo, nam pa tudi članek v za^ njem Vestniku ni pokazal tako otipljivo, da bi razumeli. To razvidim iz mnogih vprašanj, ki mi jih stavijajo člani, pa jim zal sam ne znam odgovoriti. - Brez zamere, prosim! 1^-DTTQT,^ Dne, 15.» septembra so zapeli poročni zvonovi Jožetu KßPUSlWU m Ani Mariji UR3IÖ, ki sta si obljubila zakonsko zvestobo pri Sv.Avgustinu v Yarraville.Oba sta med nami zelo poznana: Jože kot urednik "Vestnika", Ana Marija pa kot tajnica nage organizacije. Obema želimo vsi iz srca zvrhan koä sreče in seveda tudi to, da bi še dolgo vzajemno delala v dobrobit slovenski izseljenski skupnosti. Bog vaju živi! -Jože je bil prvi fant, ki sem ga pred dvema letoma sprejel v nas slovenski hostel. Ano Marijo pa sem,če se ne motim, srečal prvič na klubskem obenem zboru leta 1956. * Armand Blage, osemletni sinko našega rojaka Stanislava Blage, je dobil na Geelong Trade Fair med vsemi šolar jigeelongskih Šol prvo nagrado za svojo risbo. Kajne,da zasluži našo omembo in tudi naše Čestitkef * Sne 8. septembra je zjutraj na svojem stanovanju v üssendonu nenadno umrl naš rojak Mihael BRS3CHNIK. Bil je rojen 1. 1908 v Celju kot zdravnikov sin. Zapušča Ženo in dve hčerki. Eokopan je bil dne 12.septembra v Fawknerju.Naj v miru počiva, sorodnikom pa naše sožaljel line 10. septembra pa je v St .Vincent Hospital-u s smehljajem na ustnicah in brez vsake bojazni umrla Sestra Baptista FABCIC, rojena I9O4. v župniji Podnanos. Delovala je kot sestra po raznih hišah Klaverjeve družbe za afriško misijone, v juniju letos pa je bila poslana iz Nove Zelandije v Melbourne. Dva meseca je potrpežljivo prenašala bolezen. Pokopali smo jo dne 12.septembra na redovno pokopališče v Carltonu. Naj počiva v božjem miru! Bes jo di a. - nemogoča j o sodelovanja I ođ^ aii ^ , Pn kulturnem dolu v" f°daJ ni VcS zaprek mT ri ^ Vzrofci , • «a pač pa tudi dZ-c t lVostl^ tosto svegli ^doP^evanju v ^ ^Soao m laam novice» t,l^0'^ naslov dr» saJ nimamo vato v r -i^ °n°> ** poÄiTü>tö *** ' pohujšali.ob vaših upavnf m pa tudi no tS ^ ^0 ^ narobe T '' ki Mitični n^t^TetV11 ^^ ^r^l^1^ ^co,^ g* Co gG hočemo te • "tor,"fjP°iitiko no bavimo! ' ^ 016,0 z^Ucni ^ ? m ^ rÄt W g-tvonih na izleto društva. ^ tr"' clanarma vam ir, Pa ni v3 . "T r -J wj."-— »■'rifl Ir •J T aolbournu na ni2.. Potor Mukavoc ™ -toste se sifiuo: . i 1 Vl b0dltG člani društva? jaki? V.lkrbinecnÜF^lOTTkGffG d^tva, v Molbour-™ Ferdinand ^ ^nok, Stanley P^Pili slodoči rn ss WHSr- -sS BiBr^t ^ssF-m ? - - :r::ir 0hraniti in ga razširjati! 1 Vl 8lovonskih mator,~ Mihael BupSfct T? ^ f st V ta'na- Vinko stojkovič £ l:lf0 ffoimonovf^^ O.lO.o Imonovanim đmvm-o °'2*0 ostale Slovonco m ^ništvo.^.-. ™ objavijo tudi f UdiJ'° in poina^jo r^^T'^J0 ^ P°*iva obe- nem opozarjamo moroMtn ?loVonsko^ društvi ^ strani v tom VOS tei- na upravo društva' v M^bo^0^0' da ■*> VVozl Obn- Baj08a ^ora. Ko bornog *** tajnic* možnosti 11Jen ^ *om bomo sporo čili ? ^ LEP USPEH SLOVENCEV NA ROYAL SHOW Žc dolgo lot sodelujemo Slovenci na tradicionalnih kmetijskih in go-grških razstavah tu v Melbournu, toda loto jo bil slovenski dol lia razsta--i Good Neighbour Councila najbolj viden in uspešen.-Od vodja razstavo smo do-i'ili lopo pohvalno pismo, kjer se v prosoznikih omenja slovenski dol. Znano iu da vec časopisov jo prineslo poročila, da jo bil naš del najbolj posnet zo televizijo, gospa Mesarjeva pa jo našla s svojim Johnom pot v tukajšnji' ju-tr.uijik Sun, ki ima skoraj pol milijona naklade. Toda šc bolj prijetno je MIO na otvoritvi, ko so bili prisotni predstavniki oblasti in emigracijskoga uradne ki so se zelo pohvalno izrazili o našem delu. Posebno všoč so jim bila lo-sn.'. ročna dela in čudovito vezenine, kakor so so gledalci izrazovali. General major gospod Norris, ki je vodja Good Neighbour Councila, nam je dejal, da samo bogatimo kulturne zaklade Avstralije, čo ohranjamo svoj lopi jezik, čudovite narodno nošo in besedno kulturo. Le tako naprej je rekel, nekomu našemu-odborniku. Prijetno, res prijetno je bilo videti, kako jo bila prod našim delom vedno velika skupina gledalcev. Omeniti moramo, da je bil uspeh dvojni za Slovence, kajti tudi naš akademski slikar France Benko, ki ni član društva, jo sodeloval osebno s svojo umetnostjo restavriranja umetnin. Doživel jo prav tako navdušenje občinstva. Odbor društva- Sv, vsem, lei so kakorkoli pomagali pri Showuy prav lepo zahvaljuje, posebno pa tistim, ki so prispevali predmete in to so bili sledo-ui rojaki s Hojnikova Danica iz Box Hilla, Srečko Kosliir, Pater Baz ili j Valentin, Ema Kocjančičova, Milosevic Pavla, gospa Ploškova, družina. Campo!j, Humbert Pribac, gospod Slavič in seveda Slovensko društvo. Upamo9 da nam boste prav tako pomagali prihodnjo loto. PEVA SLIKARSKA RAZSTAVA SLOVENCEV V MELBOURNU Zgodilo so jo, da se jo pogumna trojica mladih Slov one g v odločila napraviti slikarsko razstavo svojih del in tako smo pred tremi tedni lahko videli res nekaj l^pih slovenskih in avstralskih motivov pri Sv .Bri.giti. Nisem slikarski strokovnjak, da bi sliku strokovno ocenjeval, ker pa som so tudi sam včasih bavil z risanjem, mi barvo ugajajo in bi rad izrekel nekaj besed ü razstavi. Da je bila prijetna, ni dvoma» Res, da moti nekoliko preveo napolnjeni stena. Marsikaj bi lahko izostalo in bi efekt bil večji, toda no glode na to, so pokazali svojo nadarjenost in ljubezen do risanja in slikarstva. Res je tudi, da so bile Tuškovo sliko za lestvico ali dve višjo od ostalih, posebno tiste novejšega.datuma. No, Tuš g k .jo zo dolno priznani slikar tudi med avstralsko javnostjo in ni torej nič čudnega, da so ljudem in tudi moni ugajale najbolj njegovo slike. Toda povedati jo treba, da Molanov ta jnlajši je za svoja petnajsta leta pravo presenečenje« Nadarjen, pogumen v metanju barv m idej, ima šc veliko pot pred seboj in brozdvomno, da nas üb o xg presenetil. In Jesenko Bogomir, ki je rastavo vodil? Povem naj, da je mizar po poklicu,da slikarsku izobrazbo do zdaj ni imel razen ljubezni in dobro volje in vendar je- uspel s trdnim delom v onem lotu prekoračiti most. Zdaj bo študiral risana Roy-d Technical College. Mu čestitamo in se mu zahvaljujemo za trud, K1 ga iraol v imenu društva.pri razstavi. Zahvaljujemo so pa vsorn trem slika- kar j ora za dobro voljo in za podarjeno sliko, ki visijo v na^m sicor pustom domu.. Upamo tudi, da "bojo prihodnjo loto spet .kaj takega pripravili, društvo je za take stvari vedno na razpolago. Mimogrede naj omenimo, da si jo maritavo ogledalo preko dve sto ljudi. P i h H V zvezi z rzstavo pa jo prišlo do določene vročo krvi mod Slovenci v Molijournu, nekaterimi samo, in to glede kataloga, kjor je izpadlo, da ne. mostu slovenske trobojnico je bila jugoslovanska. Kako jo do to pomote prišlo v naj Vam pove gospod Jesenko, ki je katalog sestavil in dal.ga v tisk; Pojasnilo s Kot zadolženi vodju slikarske razstave in kot .izvršiloc kataloga v moji zamisli, jo prišlo do pomoto pri trobojnici na naslovnis strani. Pogreško prevzamem nase, ker sem postavil jugoslovansko troboj-nico namesto slovenske in to nikakor ne zlonamerno, temveč v naglici pogrešno.-V ta namen se vsem oprai) am, ki jim je to padlo v oči kot karanja vredno. Bogomir Jesenko Pripomba urednikas Katalog je tiskal slovenski tiskar Simon Spacapan. Gospod Jauk kot predsednik društva-in gospod Humbert Pribac kot kulturni referent sta dopustila, da so katalogi šli na razstavo, kljub temu da sta ugotovila greško,-To pa zato, ker sta smatrala, da je katalog precej stal za natis in bi bilo nesmiselno ga ovreči s čisto ekonomske plati, ko se pa borimo za vsak funt. Po drugi plati pa sta mislila, da s čisto estetske plati, katalog ni slabo izpadel in da samo, kdor išče pohujšanje, ga bo našel ali kakor pravijo Francozi - Honi soit qui mal y penso! MAČEHA IN PASTORKA V IZVEDBI SLOVENSKE SOLE Slovenci tu v f*elbournu doživljamo redke trenutke, ko so nam pokaže res nekaj kulturnega in lupega. Eden takih trenutkov je bil 16.september ko so nam otroci slovenske šolo. pod vodstvom spretne učiteljice Anico Sernuo pripravili prijetno presenečenje s prvo slovensko .otroško igro v Avstraliji in to ros uspelo. Glodalci, polna dvoranica, so zadrževali dih včasih, k - j~ ti podoživijanje na odru je bilo resnično, prizadeto, otroško sicer, vunckr izdelano. Čudim se, kako je mogla mala Uršičeva punčka, znati toliko besedila na pomot. Naj mi ne zamorijo njeni soigralci, toda najbolj je ugajala občintstvu, tako resno, tako občuteno je znala povedati, in potom še tisti njen prijeten glasek, da človek ob njem pozabi, da jo na svetu šo hudobij."., vojno, zavist ipd. Igralskih talentov pa je pokazala najbolj Magda Mesarjeva. Znala jo igrati resnično, življenjsko. Narečje njunih .staršev jo samo .olepšalo-njeno igro. Ko sem jo .vprašal ali misli postati igralka, jo rekla, da no, pač pa balerina. No ja, saj veliko razlike ni, na odru se oba polcli ca srečata. Želim ji samo, da bi uspela in se trudila. Seveda, uspeha no bi bilo popolnega, Če no bi vsi igralci pripomogli in posebno režiserka. {~>L-cr^ jo bil sicor skromen, a prijeten in oblokco so bilo lope. Hos jo, slovenska šola- v Molbournu je dokazala, da jo upravičena in potrebna in tudi .uspo^nn Olj lconcu, sta oba slovenska patra obdarila otroke s slikanicami .Itako ••h bili veseli: Kako no, otroci so pač otroci. Motilo mo jo samo to, da S° ^nagrajenimi slikanicami so bilo tudi take, ki prikazujejo partizanske ku-m°rke ir>d. uvoženo -blago. Kaj ros ne izhaja v Sloveniji kaj drugega? Jaz som t^i iz svojega otroka naročil slikanice iz domovino, toda tiste opisujejo ži-ali in naravo. Prepričan, siguren som, da pater Bernard jo to storil v naglici in ni pogledal, kaj je podaril. Saj smo ros norodni| na razstavi jugoslovanska zastava, tam partizanske slikanice i Kmalu bomo verjetno vsi skupaj dobili pohvalo konzulata iz Sidneya ali pa SIM iz Ljubljano. Mo pravim to iz hudobije, ne. spoštovanima patroma, ne gospodu Jesenku. Jih no .obtožujem, pač kdor dola, greši. Kdor no dola, nima prilike. Pili PRISPELE SO SLOVENSKE KNJIGE (Kdor slovensko knjigo ne spoštuje, ne spoštuje slovenstva;) Prispela nam jo prav lepa pošiljka knjig DZS iz Slovenijo. Okrog 70 lopih leposlovnih in znanstvenih knjig bo osnova slovensko knjižnico v Mdbour-nu. Naročniki knjig, so gledali, da so zbralo tako, ki no širijo propagando bilo katere strani, ampak lo knjigo, ki predstavljajo slovensko književnost in dobre provode iz tujih jezikov. V slovenskem domu smo tako postavili ros osnovo slovensko knjižnico. Gospoda Pribac in gospod .Kapušin sta so zavzela da v toku enega meseca knjige uredita, vpišeta-in napravita katalog, da bojo na razpolago za izposojanje vsem Slovencem v Molbournu, no samo članom. Odbor jo na zadnji soji sklonil, da za vsak todon izposojanja, so bo od članov vzelo öpenijov, od nečlanov šiling izposojevalnino na teden. Vsak član knjižnico bo moral položiti-kavčijo 10 šilingov pri prvem izposojanju, ki mu bo vrnjena, So bo se odselil ali knjigo vedno prinesel nazaj celo. V prihodnji številki bomo objavili seznam knjig in kateri dnovi bodo za izposojanje. Denar, ki pa so bo pobiral od izposojanja bo šol samo za nabavo ali popravilo knjig. Zdaj ima klub še 7-funtov na razpolago za knjižnico, ko pa so nabore kaj voč bomo naročili eno pošiljko izdaj SKA iz Argontino. -?'r** * Ko jo bil Vestnik že v pisanju, je bilo sporočeno, da glavni daja-tolj predmetov za razstavo jo bila_t.-ooj«,• Cv-otfca' Hojuik Bog" Hilla. lijeni P? •'•u-.iti lili najU.lj dovršeni-'la ci • s« ..vstrnli janci Zolo zanimali odi Lj/ sm j jih Vlili in kdo jih dola« Gospo j Ho jnikovi se'ldpo --žhhval ju jesno. c Prav tako, nam jo sporočil predsednik društva-, da so člani postali gospa Ana Kuri, Simon Novak in Jože Jerman iz Riddolla. Gospod Jerman jo zadnjem pikniku v Riddellu podaril društvu .prašiča, za kar so mu društvo-n,jlepšo zahvaljuje. BPOBTllE IJOVICE IZ DOMOVIKE Kolesar Boga Šebenik jo bil tuđi mjuoljsi kolesar na dirki po Ju^osla- Iz nukaj številk: PoJetn ih .. no i , -roj_ct,a, ki ga iraamo m razpolago borao povzc-li nokaj športnih novic, Opozarjamo pa, da so vro- po'vSS^ä:kcr casopis dom— - 1cv°tovr 1tulovat-nom J? JG L'llu iirüd nokaj todni v Pratio Slovenec Miro Cerar, Student i8 Do^ Ivoprcan Äotit ^^ * sta bila Jovanovič in 4 V Mariboru so bile 5.avgusta ÄO 5ta ^štovala v Avstraliii — ? konjske dirke za prvenstvo Slovenije. ^^conjo, prekašala sta celo Nastopilo je 56 konj. Prvak med pos- ^S'.*1 st" takrat igrala za Davis Cm -zniki je bil Gorisok na Pilistru l o l^J??* BJ? - ^bledonu P' moa cklpami ^Jo —1 trd^: tom • ' tos v - rW- Jo vano vi c je lo- 0IV " f1U Avstralca Enor- , 1 . moštvo, Slovan iz Lju- o^LVoI^ ^^ toniskib^a, uljane ni uspelu se vriniti v II.i^o ^r jo izgubilo tekmo za vstop z'V^r- * toxom „ Wu» *,0. - fCÄ - — ^ropski pokal z Eoal Madridom in .0 r^s WSät * i — - ^ovica ju oel^LtT^ dela P^lci II l^o - prvenstva Sr* 4 miliJono straleov, ■ ll.li^e, sodelujeta Olimpia iz Liable- f okroS 3C$ vsega prebivalstva se b-vi no m Maribor. Olimpia j0 premen ® panjem. Bogistriranih plavalcev . oibenik z 2{j», medtem ko jI M^* J* ^ 100 tisoč. Torej ros^etu^! i^rai. neodločeno z Borcem. Veetnik iL'ce Športnega uredni V-, ih ^SÄ r ÄÄ äüä1. 12 Urednik L I T E S A H H /, PRILOGA ***** *** t Jožo Snoj B il II J E Tako s sidrom bežečih planot v zobola v našem taborišču ne smemo zaspati. In calcamo sonce in čakamo sonce za soncem in dan straži pred našimi-vrati. In straži mrtvemu v strmem pobočju grob. ila sedlu veter rani drevo in sobo razpara v krvavečo liro. In noben novorojeni ni droben in nežen dovolj za koso ali sekiro. V somraku kličejo ženo -k večerji na robu planjav. Toma prši skozi bronasto zvonovo grlo. In pijemo jutro j ki je že umrlo. V mleku je znoj kislih močvirnih trav. Jože Snoj je pesnik mlajše generacijo v Sloveniji, človek .ki išče resnico in izhoda iz duševne zagate v kateri jo ta doba. Kes je eden tistih, ki pijejo jutro, ki je že umrlo. Gornji verzi so iz pesnitve Barje, ki bo izšla v zbirki Mlin stooki čez nekaj mesecev v Mariboru. ***** **** **** ****** v E S E L J E Anton Pavlovič Cohov „avton Pavlovič Cohov odon najbolj zameni-, tih ruskih pisateljev ob začutku toga st I lotja, zelo priljubljen pri Slovencih, j0 mojster crtice in novele. V začetku svojo literarne karjero je pisal le za denar, k snejo pa zares. Postal je pisatelj s svo^" tovno slavo. ITajbolj znane so njegovo diurno Utva, Striček Vanja, Tri sestre in mojstrovina Cešnjev vrt, ki jo je napisal r^ smrtni postelji. Vsa stiri dela je že večkrat uprizorila ljubljanska drama. Črtica, ki jo objavljamo, ni najbolj značilna zanj, napisal jo jo v mladih letih, ko jo iskal honorarjev za preživljanje m f* tore in bratov ter svoj studij na univerzi. Po poklicu je bil splošni zdravnik, Slovenci ga vzporejamo s Cankarjem - podobna sta si po opisovanju socialnih tem, nasprotna pa sta si do neke mero v odrski tehniki. Bila je polnoč. Razkustrani Mitja Kuldarov jo vihravo priletel v stanovanje svojih stor-sev m urno preletel celo sobo. Starši so se že spravljali spat. Sestra je l0-zala v postelji m brala zadnjo stran romam. Bratje gimnazijci so še spali. - Odkod ti? - so se začudili starši, t Kaj je s tabo? - Oh, no sprašujte! Nikakor nisem pričakoval! No, jaz kaj takega nisem nikakor pričakovali To- ... to jo vso neverjetno! _ ^ Mitja se je zahronotal in se vsodol v naslanjač. Od sreče so ni mo,~ol orzati-na nogah. - To je neverjetno! Vi.si 110 morete predstavljati! Poglejte! Sestra jo skočila s postelje in nadevaje nase ogrinjalo šla k bratu.Gi* nazijci pa so se zbudili. - Kaj jo s teboj? Ves si zaprepaden! - To sem od vesolja, mamica! Vodi, zdaj me pozna vsa Busija! Vsa! Prej sto komaj vi vàdoli, da jo na svetu kolžeški registrator Dimitrij Kuldrrov, n zdaj? Vsa Rusija ve o tem! Mamica! 0,-Bog! Mitjajso je dvignil, obletel spet sobo in se nazaj vsodol. Vi živite kot divjo zveri. Časopisov ne berete, za novice se ne zanimate a v časopisju je toliko zanimivega! Co-so kaj zgodi, takoj jim je vso znano in nie ne^ spremeni jo ! Kako sem srečen! Mo-j Bog! - Znajte, o tolikih znamenitih ljudeh pišejo-v časopisih, a sedaj so tudi o meni napisali- - - - Kaj, o tebi? Kje? Očka jo problodel, mamica jo sklonila glavo in se prekrižala. Gimnazijci so skočili takšni kot so bili, v nočnih srajcah, skočili so k starejšemu-oraeu. 0 - Da, o meni so napisali! Zdaj mo pozna že vsa Rusija!Vi mamica, si dobro zapomnite, kam shranite to številko s zmeraj jo bom bral. Poglejte! v . Mitjc" -io izvlekel iz žepa-časopis, ga podal očetu in s palcem pokazal crtano mesto s sivim svinčnikom. - Berite! Oče si jo nadel očala. - Berite vendar! Mamica je sklonila lice in se prekrižala. Očka pa jo zakašljal in začel brati s - 29.decembra .ob 11 uri zvečer jo kolžeški registrator Dimitrij Kuldarov. - Vidite, vidite? Dalje! - ... kolžoški registrator Dimitrij Kuldarov, ko jo prišel iz pivnice, ki je na Mali Brani v hiši Kozihina, nahajajoč se v netroznom stanju .... - To sem jaz s Semenom Petrovičem ... Vso natanko opisano! Nadaljujte! Dalje! Poslušajte! - ... nahajajoč so v netreznem stanju, spodrsnil in padel pod konje tukaj bivajočoga izvoščka, kmeta iz Durikino vasi Juhnovskoga olo-aja, Ivana Drotova. Prestrašeni- konji so prekoračili prolco Kuldarova in speljali čezenj sani s potniki. V saneh jo bil veliki moskovski trgovec Stopan Lukov, šole na koncu ulico so dvorniki zadržali-konje. Kuldarov je hipno padol v nezavest, bil odpeljan na policijsko postajo in zdravniško pregledan. Udarec, ki ga jo dobil na tilniku .... - To som se ob ojnico, očka. ^aproj, borito ei - Udarec, ki ga jo dobil na tilnik je bil lahak. 0 slučaju jo bil sestavljen protokol. Poškodovanemu je bila nudona takojšnja - zdravniška pomoč. - Rekli so mi, naj tilnik namakam s hladno vodo. Sto brali zdaj? A? To jo nekaj, to! Slo jo že po vsej Rusiji! Dajto som! Mitja je vzel časopis, ga lopo zložil in porinil v žep. - Tečem h Makarovim, jim pokažem ... Potom šo bom pokazal Ivaničkim, Nataliji Ivanovni, Anisimu Vasiljoviču ... Potečem! Oprostite mi! Nadel si je čopiqo s ščitom in zmagoslavno, veselo odliitol na ulico. * HHHfr**** Iz ruščino prestavil Jožo Kapušin - Srečko Kosovel, pevec slovenskoga Krasa, 't ,ra !x. jk r-did'in mlad umrl".. Počiva v Tomaju. Zadela ga jc usoda Murna in Ketteja in Cankarja. Glad, pomanjkanje, krivico so ga spravilo v prerani grqb - šele- 22 lot jo 'imel, ko je moral se posloviti od življenja. Bili so pač taki časi, po vojni,Jeo ni bilo niti osnovnih potrebščin. Študira,! jo v Ljubljani, a šole-ni uspel dokončati. Znan je med Slovenci po svoji, socialni liriki, predvsem pa po pesmih, ki opisujejo njogov Kras. Nihče kot on mod Slovonci ni uspol v umetnost zajeti vzdušja krajino. Danes je zelo bran, posebno med mladino. Pesem, ki objavljamo, jo po mnenju kritikov ona najlepših slovenskih balad, lepša .od Aškerčevih. Srečko Kosovel B A L A D A V jesenski tihi čas prileti Brinovka na. Kras. Na polju že nikogar voč ni, le ona. proko gmajno leti. In sa,mo lovec ji sledi.». Strel v tišino 5 droben curek krvi, brinovka obloži, obloži. CEHI KRIŽ POD GOEO ali smrt slovenske matere tu v Avstraliji. JoSo Jerman Samevaš črni križ pod goro na gomili rujavo grude, brez sveč in cvetja. Vsak popotnik k tebi so oziraš Kdo noki pod tvojo grudo spi. Crni križ pa govori, da tukaj slovenska mati spi, broz napisa in imena. Prišla od daleč je prek morja, zapustila jo domači kraj. Popotnik sklanja so nad križ^ prebral rad njeno bi ime, se spomnil bi na njen obraz. Had gomilo sklonil jo popotnik glavo' in z rokami si zakril obraz. Crni križ spet govori, da njena želja jo bila, da v domači kraj bi so vrnila. Le spomni se popotnik zdaj, da njen obraz je videl že nekdaj. Eos videl jaz som njen obraz, bil jo žalosten, s solznimi očmi. Trpljenje strio ji jo dili, &o bolj pa tuga na domači kraj. Ko se želja tvoja ni spolnila, utihnil tvoj je glas -še bolj se skrivil tvoj je križ. Kako si ti Boga prosila, naj trpljenja konec ti stori i Kolikokrat v gozd si hitela, razjokala so na glas. Tolažbo, mir si tam iskala in misol si domov poslala? Oh kjo si, zdaj, domači kraj! Trpljenja tvjjoga jo zdaj konec in tudi hrepenenja. Tvoje telo jo tu ostalo, duša tvoja jo odšla v domači kraj -nad tabo pa bo črni kris vodno stal brez napisa in imena.. Eiddoll Crook, aprila I962 * ■*** D A C E A U Lačon som in krulia nimam. Žalosten so okrog ozirams kako liudo je v taborišču,-izgleda kot na pogorišču.. Tovariši so mrtvi, goli, bosi, lačni, žejni so pomrli, ko svobodo so nasproti zrli. Vsak dan posebej som umiral, le dušo svojo sem otiral solz -žc-lol sem si življenja in konec hudega trpljenja. i\ad bi pisal materi, očetu, da komaj komaj sem na svotu. A Dachau, daleč si, daleč od doma s nobeno pismo t jr. ne roma. Tam daleč onkraj morja matere teh trpinov sanjajo o njih vrnitvi. Ko so sanjo ne bodo izpolnile, grenke solzo bodo točilo. Dachau, aprila 1945 KAJ SEM STOEILA Tožba slovenskega dekleta Oh, kaj sem storila, da sem zapustila svoj .rodni dom, svojo zibelko. Kako rada bi so vrnila v domaci kraj! Draga mati, kjo si zdaj, kjo si draga mati zdaj? Daleč si onkraj morja. Ho morom nazaj, kakor ptičica s strtimi porotrni tavam iz kraja v kraj .in iščem/ si erdqo in med ljudmi domačo govorico. Ilo, nu bom se potujila ne na slovenski jezik pozabila. Se bolj ga bom ljubila tu na tujih tleh. Eiddoll Crook, marec I962 Jože Jerman je petdesetletni Slovenec, rudar po poklicu. Hodil se jo v Hrastniku 1912.lota. Svoj rudarski poklic jo opravljal 27 let po raznih krajih Slovenijo in Hrvatske. Bil jo ove loti m pol interniran v Dachau odkoder jo prinesel domov najslabse spomine na vojno in drobec kroglo, ki pa ima še zdaj v krvi in ,;a ovira pri delu. Živi v Riddollu, kjer se je lupo^ustaiil z zeno in punčko. Paradi bolezni dobiva penzijo. Ima so tri sinove, vso v Avstraliji in ono hčer v domovini. Z zeno btofanijo jo poročen že 30 lot. Ko je prišel v Avstralijo, je poskusil vsa dola in seveda prouvsem rudarska. Prepotoval jo s celo družino ,Avstralijo coz m počez in doživel vso mogoče stvari. Zde j piše o tem prve slovenske večornice v Avstraliji. Piše preprosto, enostavno, kot dulavoc pač, vendar s čistim okusom za slovanski jezik. Njegovo pesmi, ki jih ima precej, _so napisane v narodnom stilu in nekatero vorzo dovile med svojo misli, kakor ste pač opazili iz gornjih stihov. ~ r° ?US,tVU -1° rao5an' iskron, nožen in pošton, kakor vsak preprost človek. Ko mi jo prvikrat dal triti svoje stihe, som^imel občutil, da govorim s človekom, ki ima nežno du-su, pa čeprav razorano lice in grobo rudarske roko. H logova posniska čustva so usmerjena prodvsom v domotožje in bolečino ob trpljenju sočloveka. Ko sem dal v Vestnik to stihe, sem ^ri ' Y° Tf* tUdi 1CakG toljšoga - časopisa in mogoče posebno izdajo tekom let. 0 Humbert Pribac na Znln f-rC° fGStnilö\ in 5lano ^uštva- obveščamo, da imamo na zalogi se nekaj zvezkov pesniške zbirke BRONASTI TOLKAČ ki je aoživela lop sprejem mod Slovenci po svetu. Dobite jo'za £1 na naslovu slovenskega društva,PriPo±očito jo prijateljem! vil se je namreč trebušen stražnik Prihrumol je do vrtiljaka, kričeč s "Stojte! Gospod Kozamurnik, po vaši krivdi jo nastal nered. Promet ovirate in ljudi spravljate v nevarnost. Le pazite, da me no mino potrpljenje!" Gospod Kozamurnik se jjp^opravičcval, vendar jo moral ne- kol gospod Kozamurnik. Avtomobil je spravil v kraj. lato je kupil mojci, Minici in sobi lep balonček. Prijeli so se pod roko in jo mahni li mimo stojnic. otroka in se na vse protege drla. "Kaj vama jo, uboga malčka?" je vprašal Gosjjod Kozamurnik. "Cuker bi rada kupila, pa denarja nimava." Gospod Kozamurnik so ju je usmilil« Kupil jima jo cukreno paličico. Minici in sebi. Vsi trije so zado-vpljno odšli,Veselili so so srečo otrok, ki sta željno glodala vsak svoj konec. 89.Mala dva sta so o dobrom stricu pobahala vsom svojim prijateljem. Vaški otroci so nato v divjem diru ubrali za njim. »Stric, strici Kupite sladkorja tudi nami" so vpili in niso dali miru. 91 .Peljali šo. so za stojnicami«Spodaj .jo tudi gospodu Koz .imeniku u--sol balon.Hotel ga jo ujoti.pri tem j- dvigijil roko s krmila. Jzgubil -jo oblast nad avtomobilom v.,in... 90. "K avtomobilu!" je zašepotal gospod Kozamurnik.Kmalu so bili tam. Južnu bo jo popihali. Toda naglica nikoli ni dobra.Gospa Koza-murnica in Minka sta izgubili svoj balonček. 92. ...so zaletel v joz,ki jo poljal led. Kosi ledu so se razleteli na -vso strani; Vozniku se ni nip. zgodilo. Toda njegov polni kotel s u je prevrnil gospodu Koz,unurniku 'bag na glavo. S LOV FISICO DRUŠTVO * PEVSKI ZBOE MELBOUIÜJE ***** TRIGLAV Vabimo Vas na skupni PLES ki bo v soboto 13.oktobra zvečer ob običajni uri in kraju v Praliranu. Pijačo lahko prinosoto s soboj, bo pa tuli poskrbljena kot po navali» Manjkalo ne bo ničesar a Pridite po možnosti preci osmo uro, da si zagotovite sedeže, ker sami vesto, da no smemo spustiti več ljudi kot je odrejeno od liallkooper ja » Na slovenskem PLESU bodo igrali slovenski fantje. Uprava slovenskega društva -in uprava zbora Triglav vabijo skupno vse člane in somišljenike ter prijatelje, da pridejo na to ros slovensko zabavo in no pozabite povabiti tudi prijateljev in znancev. Oktet zbora bo pred plesom zapul nekaj slovenskih pesmi. Toroj, vidimo se v sobo na slovenskem pravom PLESU?:! ... Vstopnina kot po navadi. Odbora SDM in PZT * Naslednja, druga plesna zabava bo v Los Cu-banos Hali na Smith Street v Fitzroyu in to drugo soboto. Vabila Vom bomo šo poslali. Ču vabil ne dobite, ne pridite, Ha drugi zabavi bomo volili MISS SLOVENIA z lepo nagrado in ples bo do dveh zjutraj. Vstopnina bo ista kot v Prahranu in postrežba ros solidna. Torej, ne pozabite na drugo soboto,2Q.oktobra L Eačelnik za prireditv SDM Jože Žužek Sprejmem VAJENCA za pleskarsko in soboslikarsko stroko. Oglasite se na naslov: FRANC BERIC 14 Goodrich Street, South Oakleigh - Telefon 57-5893 óoboto zvečer 13. t.m. bo v <^rahranu kot po navadi ólovenóki pleó. CPridit Uprava SDM Prodajate? Kupujete? Hišo? Zemljišče? Obrnite ss na poznano tvrdko EDEN REAL ESTATE 4 Pascoe Vale Rd., Moonee Ponds Tel. 37-5104 in zahtevajte slovenskega zastopnika MAKSA HARTMANA Po urah kličite 36-6432 CONTINENTAL SMALL GOODS ^ohn žlojnik 213 ST. GEORGE RD., NTH. FITZROY Tel. JW 6656 Vam nudi najrazličnejše mesne izdelke! HRENOVKE, KRAJNSKE KLOBASE IN SPECIALITETE : STRASSBURGER, GALIC, LEBERWURST, ITD. Želite vpoklicati v Avstralijo svojce in plačati prevoz? Obrnite se na potniški urad ODRA 6a Elizabeth St., Melbourne, C.l Tel. MF 6178 po urah J J 2630 PRODAJA LADIJSKIH, LETALSKIH, ŽELEZNIŠKIH VOZOVNIC ZA VSE ' DELE SVETA. Direktni letalski prevoz iz Jugoslavije v Avstralijo za gotovino ali pogojno odplačilo, pojasnila za potovanje, potne dokumente, prenos denarja, itd. KROJAŠKI SALON A, Matulaj 64 SPENSLEY ST., CLIFTON HILL TEL. JW 3678 IZDELAVA VSE VRSTE OBLEK, PLAŠČEV PO NOVI MODI. POSEBNO SE PRIPOROČAMO ZA POROČNE OBLEKE. V ZALOGI IMAMO VELIKO IZBIRO ČEVLJEV IN PERILA. Pri nas lahko v slovenščini obrazložite katero vrsto pričeske želite Phill Ann Beauti/ Salon 165 Sydney Rd., Coburg Tel. FM 2288 TRAJNO KODRANJE LAS Z NAJMODERNEJŠEMI SREDSTVI! Do nas Vas pripelje tramvaj št. 19, 20 in 21 Tram stop 34 STROKOVNI NASVETI BREZPLAČNI ! Za vsakovrstna tiskarska dela Tiskarno S. Spacapan (Reg. DISTINCTION PRINTING) 171 Nicholson Street, East Brunswick — Tel. 38-6110 r UPRAVA DRUŠTVA: 371a PARK STREET, PRINCES HILL/ VIC. - TEL. 38-1679