M. PUNGARTNIK: ŽIVIM V OKUPIRANI DRŽAVI MASTNI HONORARJI V VLADI 320 TISOČ DIN ZA SESTAVO ZAKONA OBED NA BRDU VARNOSTNIKOV VEČ KOT NOVINARJEV GLAD- OVNA STAVKA PRED HMEZADOM ŽALEC ŠTRAJKA RAČUNOVODJA 1 Trgovsko podjetje d.o.o. "t ZELO UGODNA PONUDBA: SI Ali Tople grede UNIHORD različnih dolžin. I ' • -A Delovni čas od 6.30 do | 17. ure | 1 Dobojska 16 (Hudinja), ob sobotah od 7. do 12. , | .Celje ure 1 i tel: (063) 38-011 i tel.-fax.: (063) 31-193 Pomlad je tu! ' 3RO&# .1 A IVI L J v A IVI i:i\I INC) Podjetje za servis in trgovino posredovanje - svetovanje Telef servis: (063) 37-501 Telef-.-fax. za trgovino: (063) 34-624 MARIBORSKA 116 V CELJU Delovni čas od ponedeljka do petka od 6.30 do 15. ure STAVA TISOČLETJA 100 BREZPOSELNIH GRE NA MORJE Priznajmo se sami in tujina nas bo priznala NOVA OT DOBA STRAN 2 HUDIČA KIJE El maestro Gros v tuj,no m tum obiskal argentinske Slovence. Kot poroča —issesss tu pustila tavat, po Buenos Airesu, ampak ga je sprejela medse in prisluhnila njegovim težavam (»zadovoljni so bili. Slovenska javnost je bila z itinererjem Spomenke Hribar, ene od organizatork bližajočega se Svetovnega slovenskega ^^£S7^Y5ir£XSZ5 j, za Vitomir:, Grosa sanjalo ni, da je sploh kam šel. Krivde za to kajpak ne gre pripisati njemu, ampak novinarjem. Namesto da sedijo v skupščini, bi raje opazovali Brnik oziroma lovili delegate, ki vzletavajo z njega. No. z novinarji bo. po strokovni plati, uredila dr. Manca Košir, kako bodo stvar razčistili znotraj strank, je pa druga pesem. Vitomir Gros je v Buenos Airesu skopal Spomenki Hribar jamo, in potem skupaj z ostalimi Slovenci gledal, kako bo vanjo padla. Povedano v politično histeričnem jeziku, Liberalna stranka je v tujini po vnaprej zrežiranem scenariju poskušala razvrednotiti Svetovni slovenski kom greš oziroma Socialdemokratsko stranko, ki ga pripravlja. Vitomir Grosje bil od 10. do 18. marca v Buenos Airesu, tako zdaj pravi sam. »po naročilu liberalne stranke«. Ta je svojega predstavnika poslala tja zato, kerje »ugotov ih, da Samo slučaju gre pripisati, da je le nekaj dni za njim prišla v isti kraj tudi Spomenka Hribar, agentka SSK, ki je bila ob pogledu na Vitomira Grosa in njegova dela dobesedna paf. Medtem ko ona njega m mogla frapirati. prišli na kongres, ki ga pripravlja Spomenka Hribar in njeni, »težko pa, da bodo na njem nastopali pod rdečo zvezdo, to jih pa zelo'moti«. Se pravi. Vitomir Gros je nevarna ženska, njen SSK pa sumljiva zadeva, jih je istočasno že prepričeval o nasprotnem. Hribarjeva je tako prišla na »fertig del«, in ji ni bilo treba drugega, kot pozdraviti vse prisotne ter odpotovati nazaj v domovino. Vitomir Gros je namesto nje opra vil tudi druga umazana dela. Pri svojem stanodajalcu, nekdanjem domobrancu, je na primer prebral nekaj poglavij iz knjige o Urhu ter ugotovil, da je napisana v skrajno nemarnem stilu in polna lahko dokazljivih laži. šel pa je tud, v argentinski parla- >v. če ima človek voljo«. Poleg lega je v tistih pičlih nekaj dnevih storil še nekaj, kar kakšni Hribarjevi ali pa Ruplu in Peterletu, ki so vsi slabo vzgojeni, še na misel ne bi prišlo, namreč, argentinskim oblastem se je zahvalil, da so po vojni sprejele naše begunce. Naj živi Vitomir Gros in njegova dobra dela. P. S.: Spomenka Hribar se ima zahvaliti samo Jožetu Volfandu, zunanjemu sodelavcu celjskega Novega tednika, da je njena ideja o spravi oziroma obelisku pred leti zaživela. On je bil tisti, ki jo je s svojimi genocidnimi strastmi oživil ter izročil ljudstvu na milost in nemilost. Slava mu. Primer, ki smo ga opisali v eni številk Nove dobe, ko smo govorili o dogodku v restavraciji »Califomia« v Umagu, ko so nekatere osebe napadale delavce Zorana Katza, povratnika iz Amerike, dobiva nove razsežnosti. BiH smo priča dogodka, ko se je nekega večera (po objavi teksta) oseba ki je omenjena v tekstu (brez imena in priimka) ponovno nadlegovala lastnika restavracije. Slišali smo, ko je Zoranu Katzu rekla: »Bil sem v časopisu, toda ne glede na to te bomo pregnali od tukaj!« Kakor da takšen odnos posameznikov proti povratnikom. ki so vložili svoj kapital v ta del Istre, ostaja označen samo v- policijskih zapisnikih, akterji pa še vedno ostajajo »anonimci«. Do kdaj? MED NAMI Zgodovina Mnogo ljudi, med njimi tudi večina novinarjev in politikov, meni, da bodo zdajšnji časi v zgodovini slovenstva zapisani če že ne z zlatimi, pa vsaj z velikimi črkami. Takšna pa je le zunanja podoba slovenskega dogajanja, le šminkarski pomp dnevnih dogodkov nas zavaja v takšne ocene. Ce si namreč velike črke na straneh zgodovine zasluži vsa gniloba, ki je delno resda dediščina socialističnih navad, delno pa produkt ambicioznega pohlepa novih ljudi na oblasti, potem bi se morali Slovenci vprašati, če ne bi bilo bolje te čase čimprej in čimbolj tiho prebroditi in se končno lotiti kakšnih zgodovinsko pomembnih podjetij. Saj če se izkaže, da se pod puhlo nacionalno evforijo skrivata neodločnost oblasti in klanjanje kulturi in devizi zahoda, bodo nekoč na naše čase neki drugi politiki skušali izbrisati spomin. Enako, kot se je že zgodilo borcem za severno mejo, samostojni državi Sloveniji ob ustanovitvi kraljevine SHS, borcem NOB ali kavčičizmu v začetku sedemdesetih let. Zgodovinarji pravijo, da dandanes slovenski časopisi ne odražajo dovolj avtentično zgodovinskega trenutka in da bo nekoč kasneje izredno nezanesljivo iz časopisnih virov rekonstruirati zgodovino. Prav v tem je ključ razumevanja. Če politiki dajejo danes takšne, jutri povsem nasprotne izjave, če leto dni po »prvih svobodnih in demokratičnih volitvah v Sloveniji« spet rastejo v javnosti simpatije do socialistično-komunističnega opozicijskega bloka, potem (če parafraziramo gospoda Franceta Bučarja) v Sloveniji še ni demokracije. Drugače povedano, časi. ki jih bo zgodovina pisala z velikimi črkami, še niso prišli. V čakanju nanje nas prebirajte in bodite žive priče in udeleženci nezanimive slovenske zgodovine. r Petrovče 231, 63301 Petrovče •Telefon: 063/28-220 063/25-121 Telefax: 063/24-115 i i računalniški inženiring do.o. - osebni računalniki AT 286, AT 386, AT 486 - prenosni (lap-top) računalnik PHILIPS, EPSON - tiskalniki EPSON, NEC, Hevvlett Packard - ploterji ROLAND, Hewlett Packard — knjigovodski programski paketi za obrtnike in podjetja - telefaksi CANON. PANASONIC z a-testom - mreže NOWEL, RPTI V. Poslovni prostor in servis: Levec 56 S N0VA.D0DA Nova doba - izdaja podjetje Preše d.o.o., tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p.o. • Naslov uredništva: Celje - knežje mesto, Aškerčeva 15, tel. (063) 27-606, 25-331 • Glavni urednik Srečko Šrot, odgovorni urednik Brane Piano • Cena 17 din, mesečna naročnina 65 din • Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455 • Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu republiškega sekretariata za informiranje • Izhaja ob sredah • Rokopisov ne vračamo IZPADI Skočili so si v hlače Novi politiki kradejo S stradanjem nad kriminal Mastni honorarji v vladi Obed na Brdu Rdeče posledice Stran 7 Stran 7 Stran 13 Stran 6 Strani 14,15 Stran 12 Vpletanje nedolžnih kimavcev Brca mrtvega konja Zgodovinarji, pisec in vino El maestro Gros Stran 6 Stran 8 Strani 16,17 Stran 2 Stran 9 Solzne slike upornikov Bombe nad Porečem Strani 20, 21 Novi Azijci, Beg pred smrtjo, Ceglar in Lebič sta kriva Stran 20 Z bombo na randi, Pikpik v zadnjico Stran 21 NEGOSPODARJENJE Vidim kleca, zlomljen ni Stran 11 So bili delavci premalo glasni? Stran 8 Ples rdečih številk Stran 11 Poziv k stavki Stran 10 Elektrike je preveč Stran 7 AKCUE Stava tisočletja Stran 3 100 brezposelnih na morje Stran 3 Pomagajmo Janezu v Ameriko Stran 22 E metijsko Zavarovanje f MM^MVIEVVZAKON KMETIJSTVA PRE|AII SLE) PRIDfDO * V NAjSLABŠE KOMBINACIJE ^MEČNIH OKlBČIN. 'i' i= zavarovalnica triglav Kf.k miicsir. pommic \.\r\ost 3. STRAN NOVA OT DOBA STAVA TISOČLETJA Naša nagradna akcija temelji na domnevi, da se bo Slovenija osamosvojila in da bodo politiki udejanili plebiscitno izraženo voljo Slovencev. Med prispelimi odgovori bomo vsak teden izžrebali (najmanj) tri nagrade, tistega, ki bo pravilno napovedal datum osamosvojitve, pa bomo na koncu akcije bogato nagradili. Če bo pravilnih odgovorov več, bomo nagrajenca izžrebali. Nagradna akcija »Stava tisočletja« traja do 15. maja letos. Stavni listič tisočletja Priimek in ime................ naslov 1. Kdaj bo Slovenija mednarodno priznana kot samostojna država. (dan, mesec, leto) 2. Kdaj bo Slovenija formalno razglasila samostojnost in neodvisnost? (dan, mesec, leto) 3. Katera tuja država bo prva priznala samostojno Slovenijo? (dan, mesec, leto) Kupon pošljite na naslov: Nova doba, Aškerčeva 15, 63 000 Celje j - knežje mesto S pripisom »Stava tisočletja«. j I___________________________________________________________________________J Med stavnimi listki, ki so prišli v našo redakcijo do ponedeljka, 15. aprila, je žreb razdelil nagrade - Ida SVETELŠEK, Luterje 13, 63232 Ponikva dobi zlat prstan, darilo ZLATARSKEGA BOUTIQUE-a BOJAN, hotel Donat iz Rogaške Slatine — Valentina VLAJIČ, Vena Pilona 14, 66000 Koper dobi MAJICO POCO LOGO — Ivan PETELINŠEK, Dobojska 14, 63000 Celje pa lahko gre na uro terenskega jahanja v Zdravilišče Rogaška Slatina V naslednjem kolu bomo med stavnimi listki, ki bodo prispeli v našo redakcijo do ponedeljka 22. aprila izžrebali naslednje tri nagrade: - zlat prstan ZLATARSTVA KRAGL iz Žalca - majico POCO LOGO — podvodno masažo v Zdravilišču Rogaška Slatina Zdaj gre zares! Tako v naši nagradni akciji, kot pri osamosvajanju slovenske države. Optimistov je tudi med našimi bralci vse več; praviloma vsi postavljate formalno razglasitev v prvo polovico letošnjega leta in mednarodno priznanje v drugo polovico leta oziroma na začetek leta 1992. Avstrija še naprej vodi med tistimi, ki naj bi samostojno Slovenijo prvi priznali, tu in tam pa se pojavljajo Nemčija, Češko-Slovaška Federacija, Velika Britanija in druge (samostojne) države. ZABAVA NAMESTO SLUŽBE Gremo na morje V prejšnji številki smo prvikrat objavili prijavnico za izlet brezposelnih Slovenk in Slovencev na morje. Odziv je precejšen-, saj vemo, da je vedno več ljudi zaradi takšnega ali drugačnega vzroka brez službe. Vsi, ki ste brezposleni in se še niste prijavili, še imate čas, javite se nam in morda boste prav vi 29. 5. in 30. 5. potovali z nami na lep krajši dopust. Prijavnica v časopisu ni nikakršen bav-bav in na vseh Zavodih ža zaposlovanje v Sloveniji vam jo bodo rade volje potrdili in podpisali, če ste pri njih prijavljeni kot BREZPOSELNI. Naj vam na kratko še'opišemo izlet. Odpeljali se bomo iz več krajev Slovenije in se prvič ustavili v Ljubljani, kjer si bomo ogledali nekaj znamenitosti. Pot nas bo vodila do Postojne in Postojnske jame in potem vse do naše lepe Jadranske obale, kjer bomo v dobri in živahni družbi preživeli večer, drugi dan pa se popeljali tudi s turističnimi barkami. V popoldanskem času se bomo vrnili v domače kraje. Na izletu bomo seveda poskrbeli za nagradne igre, presenečenja, razvedrilo, ki pa bo za mnoge na žalost prekratko. Prijavnica za žrebanje 100 brezposelnih v Sloveniji z Novo dobo na moije ime in priimek izobrazba polni naslov prebivališča rojstni podatki (dan, mesec, leto, kraj) od kdaj ste brezposelni in vzrok, da nimate zaposlitve Pečat enote za zaposlovanje in podpis uradne osebe I v__________________________________ dne _______________________1991 podpis; matična številka občana Rok za prijavo poteče 15. maja 1991. Izžrebanci bodo objavljeni v Novi dobi 22. maja 1991. Brezposelni ne obupajte, Nova doba je z vami. KOMPAS UMfe Rent-a-car instalaterstvo za ogrevanje in odsesovanje franc in jure Kravanja 63000 celje-babno telefon: (063) 27-970 RADIO MARIBOR_____ REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA DELO ENA LASTOVKA ŠE NE PRINESE POMLADI PISMA Regres za upokojence Vsako leto doslej smo upokojenci prejeli regres, izplačan meseca junija. Res, da ni bil nikoli v enakem razmerju do prejemkov aktivnih delavcev, vendar je bil in tudi bati se nam ni bilo treba, da ga nebi prejeli. Že v petek, dne 29/3-91 so upokojenci spraševali preko radijske oddaje »petkovo srečanje« kdaj in kolik bo letošnji regres za nas upokojence. Novinarka na to ni vedela odgovoriti. Tudi v petek, dne 5/4-91 v »petkovem srečanju« ob 11. uri ni bilo nobenega odgovora s strani vas povezovalcev oddaje, pa tudi ne od odgovornih gospodov s strani ŠPIZ-a. MOLK JE ZLATO, tako pravi star pregovor. Ali spet čakamo na kak na hitro sprejet zakon, kakšnega neodvisnega poslanca n.pr. presenetljivega, čez noč rojenega Grašičevega zakona? Ne bi se javno zanimala za upokojenski regres za leto 91, če ne bi naši zakonspreminjevalci stremeli samo za tem, kje in kako bi naše pokojnine še bolj osiromašili, saj se v zadnjem letu nam upokojencem vedno slabše piše za 8,2% poračuna za lansko leto je bil sprejet in nato takoj preklican. »Zamrznili« so naše pokojnine. Kaj nismo upokojenci vredni niti toliko, da bi nas SPIZ vsakotedensko preko vaše oddaje obveščal, kdaj in za koliko še manjka do 20% padca pokojnin. V upokojenskih organizacijah so si sami izračunali, da je zaostajanje pokojnin za povprečno plačo na Slovenskem že tolikšno, da bi bilo tudi glede na 26. člen interventnega zakona treba pokojnine »odmrzniti«. In koliko mesecev smo morali čakati na 14% »uskladitev« pokojnin za november in december. Vsi vemo, da je ta denar bil že zagotovljen v mesecu januarju, vendar je moral iti drugam. Zaradi inflacije od decembra 90, ko bi dejansko morali dobiti upokojenci to razliko pa do 15. aprila letos, ko smo jo dobili, gledano skozi zapadno valuto DEM, smo upokojenci bili prikrajšani za 100 %. Znano je, da so v večini podjetjih in ustanovah pri nas v Sloveniji pohiteli letos z izplačilom letnih regresov že v mesecu marcu, to iz razloga, ker da se pripravlja neka zakonska sprememba na slabše. Prejeli so kar za okrog dve mesečni plači regresa. Rada bi vedela, če je tudi od tega izplačanega regresa po podjetjih in ustanovah bil odveden prispevek in če je, potem za nas upokojence ni nobenega strahu, da denarja za naš regres ne bo, ali pa bo morda SPIZ dobil direktivo, da naj počaka z izplačilom našega regresa, dokler se ne porodi in sprejme čez noč nov zakon, ki bi nam odvzel še to pravico. Če podjetjem in ustanovam ni bilo treba, ne vem po kakšni logiki, odvesti prispevkov od izplačanih regresov in ker je že splošna javna tajnost, da večina podjetij pri nas v Sloveniji izplačuje svojim delavcem poleg osebnih dohodkov še bone za prehrano, ki znatno, tudi več tisoč, prisegajo maksimum, določen za regresirano prehrano, samo zato, ker od tega presežka v obliki bonov ni treba odvajati prispevkov, čeprav vemo, da so ti boni izplačani kot nadomestilo za osebne dohodke, v izogib odvajanja prispevkov. Zato predlagam, da naša vlada in zakonodajalci v Sloveniji nemudoma ukrepajo tako, da bomo tudi mi upokojenci prejeli svoj regres v višini dveh pokojnin, saj toliko se je steklo sedaj v SPIZOVO blagajno ali pa vzamejo denar za naš regres v že zbranih 6.808. - milijonih dinarjev zbranih zaradi zamrznitve pokojnin, Grašičevega zakona in od davkov, okoli 37.000 upokojencev, ki so morali plačati davek SPIZU na svoje pokojnine. S tem denarjem bi si lahko upokojenci izplačali kar tri regrese v višini svoje pokojnine. Podatek o že zbranih din 6.808,- milijonih dinarjev sem povzela iz članka v Nedeljskem dnevniku od 7. aprila 91, stran 8, pod RAZMIŠLJANJE z naslovom USPEŠNA BRAKADA NA BABICE IN DEDKE. Hardvik Pirnovar-ja, RO Sivih Panterjev. Predlagam. da ta prispevek v Nedeljskem v celoti preberete v svoji oddaji »petkovo srečanje«, kajti marsikateri upokojenec si s svojo skromno pokojnino ne more kupiti niti časopisa. Dostikrat poslušamo upokojenci s strani aktivnih delavcev, da prejemamo previsoke pokojnine, v to sta se obregnila tudi gospoda dr. Mencinger in dr. Kranjec. Oba gospoda imasta moč in vpogled v splošne akte kolektivnih pogodb v našem gospodarstvu. ki jih podjetja kot n. pr. SCT grobo kršijo, saj prejemajo njih fizični delavci sramotno nizke osebne dohodke okrog 3.000, - din, vodilni pa okrog 40.000, - din, ne glede na rezultate v podjetju, ki je v razsulu. Te podatke sem povzela iz TV Dnevnika ob 21.10 uri, dne 4/4-91, razgovor novinarke Maje Nosan z direktorjem ekonomskega področja pri SCT, gospodom Morel Karlom. Če nebi tega razgovora slišala v živo in tudi videla, ne bi verjela, da naša Slovenska vlada takšne razlike v osebnih dohodkih dopušča, saj je že vsakemu laiku znano, da v razvitem zapadnem svetu prejemajo fizični delavci, ki so izpostavljeni še vremenskim spremembam, osebne dohodke vredne človeškega življenja. Enako kot je pn SCT, je verjetno pri vseh Slovenskih gradbenih podjetjih, ali čaka naša vlada, da vodilni gospodje bogatijo in bodo kmalu postali bogati delničarji? Ali je potem pričakovati, da bo tak delavec z neeksistenčno plačo za preživetje soglašal z našo, pa čeprav najnižjo pokojnino ? K temu bi dodala še podatek iz Celjskega časopisa »Nova doba« od 20/3-91. stran 6. pod naslovom »Konec igric s pokojninami« - VLADA" PRED SODIŠ- ČEM!« Od 400 tisoč slovenskih upokojencev jih 360 tisoč ne.plačuje' davka - ta podatek pove vse o tem kako »lepe« so naše pokojnine, poudarja Sisinger Ivo iz Maribora. Na koncu pa naj ponovim povzetek iz omenjenega članka v Nedeljskem od 7/4-91: Mi (upokojenci) nismo socialna kategorija, ne parazitski sloji, niti bilančno mašilo za pregrete proračunske apetite, in dokler ne bomo omagali, bomo terjali svoje pravice. Če bi slučajno mojega pisma ne uvrstili v oddajo »petkovo srečanje« za upokojence: seveda pričakujem tudi odgovor s strani odgovornih gospodov od SPIZ-a, potem se bom potrudila, da se objavi to v dnevnem časopisu. Odgovor pričakujem že ta petek 12/4-91 ob 11. uri po radiu, drugače bom mislila, da se spet za nas upokojence nekaj namenoma zavlačuje. Nepredvidljivi zakoni naše vlade v škodo nas upokojencev pa so na dnevnem redu. . . KATARINA, Ljubljana Skupščini m vladi republike Slovenije Stališča sindikatov v zvezi z Zakonom o privatizaciji. Predsta vniki Neodvisnosti - KNSS, ZSSS in Konfederacija sindikatov 90 smo se danes zbrali na delovnem setanku, na katerem smo razpravljali in zavzeli skupna stališča v zvezi z osnutkom Zakona o privatizaciji. 1. Vsi sindikati se zavzemamo, da je potrebno minimalno eno tretjino družbenega kapitala neodplačano prenesti na zaposlene in upokojence v obliki voucher-jev (vrsta obveznic). Tako lahko vsak lastnik - prinašatelj na trgu vrednostnih papirjev vnovči le-te za nakup delnic ali drugih vrednostnih papirjev. Nominalna vrednost voucherjev se določa po kriteriju skupne delovne dobe. Vsak posameznik si bo s tem pridobil občutek lastništva, kar pa bo izboljšalo motiviranost za boljše delo. Strinjamo se, da je potrebno ob tem poravnati tudi vse krivice, ki so bile storjene bivšim lastnikom. Ostali delež družbenega kapitala naj se v obliki delnic razproda na prostem trgu za pridobivanje kapitala, (ti bo namenjen predvsem ustvarjanju novih delovnih mest. Privatizacija mora biti hitra in decentralizirana. Bojimo se, da bi država s tem zakonom dobila izjemne pristojnosti in koncentracijo oblasti, gospodarskim subjektom pa tre bi dala možnosti in prostora za izvedbo lastninjenja. Smatramo, da bo gospodarstvo uspešno prebrodilo prehodno obdobje, če bomo velik del kapitala vložili nazaj v perspektivna podjetja. Ekonomski proces se mora osvoboditi neposrednih nadzornih mehanizmov, tako da se država omejuje predvsem na vzpodbujanje procesov privatizacije. 2. Od Izvršnega sveta R Slovenije zahtevamo, da osnutek zakona o privatizaciji spremeni tako, da bodo upoštevana zgoraj navedena stališča sindikatov. 3. Ker sindikati smatramo, da je zakon o privatizaciji (predlagamo, da se naslov zakona glasi: Zakon o lastninjenju in privatizaciji podjetij) vsaj tako pomemben kot sprememba ustave, smo mnenja da mora biti pripravljen tako, da bo zanj lahko glasovala velika večina poslancev. Ker zakon o privatizaciji v temelju spreminja lastninsko, organizacijsko in upravljalsko strukturo gospodarskih subjektov, je potrebno na novo razdelati sistem upravljanja podjetij. 4. Zahtevamo, da se Markovičev zakon o podjetjih nadomesti s slovenskim zakonom o podjetjih. kjer bodo upoštevani novi lastninski odnosi in ne bo več možna zloraba. V praksi namreč prihaja do številnih pojavov kršitve pooblastil, nezakonitega ravnanja s strani poslovodnih organov, katerih posledice nosijo izključno delavci, zato pozivamo Izvršni svet Slovenije k čimprejšnji pripravi zakona o soodločanju, ki bo uvedel pravni red, varstvo in zaščito delavcev. 5. Sindikati zahtevamo obvezno skrbništvo nad holdingi. Družbeno lastninski holdingi so nastali po večini s knjigovodskimi prenosi kapitala med podjetji v okviru bivših sozdov. Razpolagajo z ogromnim družbenim kapitalom, vendar nimajo ustreznega organa upravljanja, tako da v tej vlogi hkrati nastopa kot vrhovni managemcnt. Seveda gre za ekonomski in pravni nesmisel, ki ga je treba odpraviti z obvezno uvedbo začasnega skrbništva. Neodvisnost - KNSS, ZSSS. Konfederacija Sindikatov 90 Zahteva za tožbo Podpisana poslanca Skupščine občine Velenje predlagava, prosiva in zahtevava, da se skladno s 30., 33. in 96. členom Poslovnika Skupščine občine Velenje na naslednjo sejo vseh treh zborov skupščine uvrsti posebna točka dnevnega reda z naslovom: UGOTOVITVENI SKLEP O NEVEUAVNOSTI SKLECA O SPREJEMU SAMOU-PRAVNEGA SPORAZUMA O UPRAVLJANJU SODNE STAVBE V TITOVEM VELENJU IN ZAHTEVA ZA VLOŽITEV TOŽBE. L UGOTOVITVENI SKLEP O NEVEUAVNOSTI SKLEPA O SPREJEMU SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O UPRAVUANJU SODNE STAVBE V TITOVEM VELENJU. V Uradnem Vestniku občine Velenje št 6/87 je objavljen »Sklep o sprejemu samoupravnega sporazuma o upravljanju sodne stavbe v Titovem Velenju«, ki ga je podpisal takratni predsednik Skupščine občine Velenje Drago Sulek. Z njim je občina 5. STRAN NOVA Wf DOBA Velenje dovolila, da se od vi. št. 700 k. o. Velenje odpiše pare. št. 2544/3 (sodna stavba Velenju v izmeri 651 m2) in vpiše nov vložek te k. o. kot družbena lastnina. pri njem pa vknjižijo kot imetniki pravice uporabe: Občina Velenje (do 4/6), Občinski komite ZKS Velenje (do 1/6) in Zveza sindikatov Slovenije. Občinski svet Velenje (do 1/6). Po podatkih, s katerimi razpolagava. je citirani sklep Skupščine občine Velenje sprejel Zbor krajevnih skupnosti na 12. seji 'dne 2. junija 1987 (10. točka dnevnega reda) in Zbor združenega dela na 13. seji dne 2. junija 1987 (11. točka dnevnega reda), družbenopolitični zbor pa po dostopnih podatkih O PREDLOGU SKLEPA SPLOH NI ODLOČAL, OZIROMA O TEMNI SPREJEL STALIŠČA. Po 2. ali-nei 140. člena Statuta občine Velenje namreč DPZ sprejema stališča v zadevah, ki se nanašajo na družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine. Ker je sodna stavba v Velenju bila in je še družbena lastnina, bi DPZ moral k predvidenemu prenosu pravice upravljanja na delu stavbe na družbenopolitične organizacije. sprejeti svoje stališče. V primeru, da so naši podatki točni (da torej DPZ o tem ni sprejel svojega stališča), je v Uradnem vestniku objavljeni sklep Skupščine občine Velenje BREZPREDMETEN, saj zanj Skupščina občine Velenje nikoli NI DALA SOGLASJA, takratni predsednik Skupščine občine Velenje pa je sporazum podpisal brez pooblastila skupščine. Zaradi navedenih dejstev predlagava, da zbori sprejmejo naslednji sklep: »ZBORI SKUPŠČINE OBČINE VELENJE UGOTAVLJAJO, DA SKUPŠČINA OBČINE VELENJE NI SPREJELA SKLEPA O SPREJEMU SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O UPRAVLJANJU SODNE STAVBE V TITOVEM VELENJU. IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE JE DOLŽAN ZAGOTOVITI. DA BOSTA IZ ZEMUIŠKE KNJIGE IZBRISANA OBČINSKI KOMITE ZKS VELENJE IN ZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE, OBČINSKI SVET VELENJE, KOT IMETNIKA PRAVICE UPORABE NA 2/6 PROSTOROV SODNE STAVBE V VELENJU. V ZEMLJIŠKI KNJIGI MORA BITI KOT IZKLJ U ČNI IMETNIK PR A VICE UPORABE VPISANA SKUPŠČINA OBČINE VELENJE.« II. ZAHTEVA JAVNEMU PRAVOBRANILSTVU ZA VLOŽITEV TOŽBE Premoženje bivših družbenopolitičnih organizacij je po sprejemu Zakon o političnem združevanju (ZPZ) ostalo družbeno, saj med bivšimi DPO in njihovimi sedanjimi (političnimi) nasledniki ni pravnega nasledstva. Družbenopolitične organizacije so bile nesporno družbene pravne osebe. saj so bile del »samoupravnega« družbenega reda. ki je temeljil na družbeni lastnini. Po sprejemu ZPZ in z vpisom v register političnih organizacij, so DPO postale civilne pravne osebe, kot takšne pa ne morejo biti lastnice sredstev, s katerimi so razpolagale in upravljale kot družbenopolitične organizacije. Ta sredstva so namreč ostala družbena, saj no-bem zakon ali predpis ni določil nasprotno in jih prenesel v last današnjih političnih organizacij. DPO so torej z vpisom v register političnih organizacij in s tem, ko so postale civilne pravne osebe, izgubile svoje upravljalske pravice na »svojih« sredstvih. Ta sredstva so namreč prešla po samem ZPZ v upravljanje občine. Toda. dejansko so še vedno v posesti bivših DPO - danes političnih organizacij (nepremičnine pa so ■ v zemljiški knjigi vpisane kot družbena lastnina), za kar pa ni nobene pravne podlage (noben predpis ne določa, da bi politični nasledniki bivših DPO, ki so danes civilne pravne osebe, pridobile lastninsko pravico na družbenih sredstvih, s katerimi so uporabljale in razpolagale kot družbene pravne osebe. Zaradi navedenega so podane vse predpostavke, da se- sproži tožba na osnovi 228. člena Zakona o združenem delu. o zahtevku iz te tožbe pa bi odločalo sodišče v pravdnem postopku (1. člen Zakona o pravdnem postopku, Ur. list SFRJ, 4/77, 27/90). V predmetnem sporu med politično organizacijo in občino bi namreč šlo za civilni spor in ne za upravno pristojnost, zato lahko pristojni javni pravobranilec vloži tožbo proti tistim političnim organizacijam, ki bi odklonile izročitev družbenega premoženja v uporabo in posest občini (stališča so povzeta po strokovnem mnenju gospodov Danijela Starmana in Jana Zobca). Zaradi navedenega predlagava. da zbori sprejmejo naslednji sklep: Izvršni svet Skupščine občine Velenje je dolžan takoj odjavnega pravobranilstva, kot zakonitega zastopnika družbeno-politične skupnosti, zahtevati, da ta na pristojnem sodišču vloži tožbo, v kateri bo zahteval izročitev družbenega premoženja, s katerim še vedno upravljajo bivše DPO, v uporabo in posest občini. V primeru, da bi se izkazalo, da je o spornem sklepu iz točke L razpravljal in sprejel mnenje tudi družbenopolitični zbor, se mora tožba nanašati tudi na upravljalske pravice na prostorih v sodni stavbi v Velenju. POJASNILO: Predlog sklepov temelji na dveh dejstvih: 1. Da je bil predlog Zakon o varovanju premoženja bivših družbenopolitičnih organizacij v Skupščini republike Slovenije (s katerim bi to premoženje prenesli na družbenopolitične skupnosti) zamrznjen na osnovi dogovora parlamentarnih strank, s katerim so se bivše DPO zavezale, da bodo prostore s katerimi razpolagajo (družbena lastnina) prvenstveno oddajale političnim organizacijam in občini. S tem dogovorom so bile seznanjene vse. tudi lokalne podružnice bivših DPO. V Velenju se ta dogovor ne spoštuje, saj npr. bivša O K ZKS oddaja (družbene) prostore zasebnikom in ne političnim organizacijam ali občini. 2. Da DPO evidentno (in arogantno) odklanjajo izročitev družbenega premoženja v uporabo in posest občini. Ker je občinska skupščina dolžna varovati (danes še) družbeno lastnino, je predlagane sklepe nujno sprejeti. S tem bodo preprečene nadaljnje malverzacije in spekulacije (ki si jih privoščijo bivše DPO), občinska skupščina pa bo lahko pričela upravljati s prostori in premoženjem, ki ga zelo potrebuje. S predlagano odločitvijo bo bistveno razbremenjen tudi IS občinske skupščine. ki se danes trudi z raziskovanjem lastnih deležev, ki bi naj jih bivše DPO vložile vgradnjo stavbe sodišča. S sprejetjem sklepa, bo namreč breme dokazovanja lastništva padlo na bivše DPO, izvršni svet pa se bo lahko v celoti posvetil drugemu delu. VANE GOŠNIK, PETER REZMAN, poslanca Zelenih Velenja v SOB Velenje »Zahvala Makarenku« V zvezi z didaktičnim »nategovanjem« v nadaljevankah, se firmi Makarenko iz Celja zahvaljujem, za zame brezplačno dobro reklamo v časopisju, kajti poslej se moji izleti tako dobro prodajajo na našem trgu, da bom v toku sezone 1991 verjetno celo uspela pokriti negativni saldo 650.000,00 DIN od DICACTE! Da pa bo zadeva »OD ACTA« na sodišču, je jasno že od 27. 2. 91, ko je g. Makarenko enostransko prekinil naše pogodbene odnose. O sodbi »V IMENU LJUDSTVA« bom spoštovane bralce pismeno obvestila! Vse dotlej pa je zame vsakršen dialog preko javnih občil ali direktno z njim AD ACTA! ALENKA KLEMEN, Laško Hmezad Export-Import, Avgijev hlev? Žal se moram zaradi omejenega prostora poslužiti skorajda telegrafskega stila, s tem, da sem veliko več pripravljen povedati (in dokumentirati) v nadaljevanju. V skladu z interno zakonodajo Hmezad Export-import se je 1. 3. na zboru delavcev obravnaval zaključni račun, ki ni bil sprejet. Kolektiv je izrekel direktorju g. Bračunu nezaupnico in od njega zahteval, da položi račune za 30 mio din denarja, ustvarjenega v poslovanju s hmeljem in izgubljenega v Inženiringu Ljubljana in Duriju Šempeter. G. Bračun je izjavil, da bo račune položil 11. 3. in da zaradi obtožb, izrečenih z moje strani, ne bo ukrepal proti meni. Besede ni držal, 5. 3. mi je bil vročen suspenz, zaradi moje izjave na zboru delavcev, da bom v znak nestrinjanja s politiko direktorja gladovno stavkal. Kolektiv se je na suspenz odzval s spontanim protestnim zborom, kjer mi je vseh 67 prisotnih delavcev izreklo zaupnico. Naslednji dan mi je g. Bračun zamenjal ključavnico na vratih. Kolektiv se je odzval s ponovnim protestnim zborom. Delavski svet pa je umaknil moj suspenz. G. Bračun je ignoriral zahteve kolektiva po polaganju računov, zato je bil na zahtevo 59 delavcev sklican 23. 3. protestni zbor, kjer je od 64 prisotnih delavcev bilo 56 za razrešnico g. Bračuna. 8 delavcev pa se je vzdržalo. G. Bračun se na sklep kolektiva odzove tako, da me razreši del in nalog pomočnika direktorja. Delavski svet ponovno ugodi moji pritožbi. G. Bračun mi ponovno izda prerazporediteveno odločbo... Danes. 11. 4. mi je bil vročen ponoven suspenz. Kje je geneza krize? V dečem-bru 1990 je vodja prodaje hmelja g. Natek pred pričami izjavil, »da se denar ustvarjen s prodajo hmelja nahaja na privatnem računu g. Busherja v Švici in da s tem denarjem razpolaga g. Bračun. Ta izjava je bila kasneje potrjena. Kriza se je poglabljala iz dneva v dan s čiščenjem nečednih poslov, v katere sem vključil UNZ Celje (kriminalista g. Napotnik in g. Jerman). Ugotovljeni so sumi naslednjih kaznivih dejanj: - fiktivne pogodbe, grabež (Zlatka Štok) v trgovini z lesom - lažne fakture, lažne temelj-nice za knjiženje pri poslih telefa-xi (g. Verdenik, g. Bračun, g. Natek). - ponarejena dokumentacija za dvig deviz za nakup avtomobila predstavniku v Šarajevu (g. Bračun) - kršitev konkurenčne klavzule - vodja Hmezad. Inženiring v Ljubljani. Gre za firmo NOVOPAK, Ljubljana, ki dobavlja Hmezadu Inženirng vrečke, ki se uporabljajo za polnjenje mleka v mlekarnah. Lastnik firme Novopak je g. Zaletel, ki je istočasno soproga vodje našega Inženiringa g. Stojana. Žena torej dobavlja proizvode, mož pa jih v službenem času prodaja. Fakutre izstavlja podjetje, ki je last gospe Zaletel-Stojan, izplačila v breme našega računa pa odobrava (likvidacija fakture) g. Stojan. Da ne bo pomote, Hmezad Inženiring je velik prodajalec embalaže mlekarnam Arja vas, Maribor, Kranj.... kamor se plasirajo tudi proizvodi firme Novopak. Da bo posel že tragikomičen, se polnjenje v mlekarnah vrši na strojih, ki jih je z veliko časa in sredstev razvil naš Inženiring, torej. G. Stojan. O kršitvi konkurenčne klavzule v zadevi Zaletel-Stojan imamo pridobljeno pravno mnenje Gospodarske zbornice Slovenije (mag. Mežnar). Naš planer analitik je izdelal obračun, vodja knjigovodstva g. Terglav pa izvršila kontrolo. Številke so impresivne. V letu 1990 je bilo prometa s firmo Novopak (torej med možem in ženo) kar 767.680 din in za Hmezad export realizirana izguba v višini 96.709 din. V letu 1991 je firma Novopak fakturirala preko Hmezada Inženiring v prvih dveh mesecih 322.33 din (posel raste!), izguba v Hmezadu pa znaša 50.040 din. G. Stojan o svojem poslovanju seveda ni obvestil matičnega podjetja. In še vprašanje g. Bračunu. Zakaj kot direktor podjetja ne izvrši ovadbe g. Stojana? Zakaj ga ne suspendira? Na tiskovni konferenci sem izjavil, da Hmezad Export Import krade denar proizvajalcem. Ta izjava je bila dana s polno odgovornostjo, ker je v zadevo vključena UNZ in ne more ostati skrita. S tem v ničemer ne kršim načela poslovne tajnosti. Dejstva so naslednja. ,V trgovini s hmeljem nastopa Hmezad Export import kot komisionar, se pravi, da je hmelj last proizvajalcev, mi pa delujemo na trgu v svojem imenu, a za tuj račun. Za trgovino s hmeljem sta izključno pristojna g. Bračun in g. Natek. Namesto da bi delala kot komisionarja, sta se lotila trgovine v svojem imenu in za svoj račun. Kupila sta 450 ton nekvalitetnega hmelja (ti. plevel) in ga zamešala s prvovrst- nim, svetovno renomiranim savinjskim Goldingom in Auroro. V prispodobi povedano sta zmešala vino in vodo, s tem, da vino ni last Hmezad Exporta! Denarni izkupiček pa je v celoti pobral Hmezad Export. Prodano je bilo že 400 ton tako zmešanega hmelja, ki se seveda prodaja pivovar-nem kot prvovrsten savinjski hmelj. Vemo, kaj piše v Kazenskem zakoniku glede preslepitev kupcev! Izkupiček tako zlorabljenega hmeija znaša cca 2,5 mio DEM. Ta denar je. če pustimo ob strani škodo, ki so jo storili imidžu proizvoda in preslepili kupce, ukraden proizvajalcem. Da ne bo pomote, Hmezad Ex-port Import ni kupil v svojem imenu in za svoj račun niti tone kvalitetnega savinjskega hmelja, prodal ga je pa kar 400 ton. Kako lahko nekaj prodaš, če pa tega nisi kupil? Povprečna cena za ta hmelj je bila za Hmezad Export 17 DEM. O tem, kakšen plevel se je zamešal v naš hmelj ne govore samo dokumenti, o tem vam lahko povejo kaj več naši delavci, zlasti »mešalni mojster«, sicer predsednik sindikata g. Ocvirk. Določene količine tako zamešanega hmelja so še na zalogi in jih bo Hmezad Export poskušal podtakniti pivovarnam, denar pa odtegniti proizvajalcem. Komisija za pregled hmelja se v nečedne posle Hmezad Exporta ne spušča. Zaenkrat postavljam samo retorično vprašanje, ko bo čas, bom povedal tudi odgovor. Poznavalci cenovne problematike hmelja bodo razumeli, da prehajam k bistvu. Nekvalitetni hmelj (plevel) se je kupoval v tujini po ceni 2,18 DEM vse do 16. L 1991, ko je bilo po fakturi št. 5259kupljeno 140.750kgpoceni 10 DEM za kg! Plemeniti Gol-ding in Aurora pa se na svetovnem trgu prodajata za 6 do 7,5 DEM za kg!!! Nakup kitajskega plevela po ceni 10 DEM pomeni, da je to stalo Hmezad Export 1,5 mio DEM. Ta plevel se zameša s hmeljem in ga podtakne pivovarnam, denar pa odtegne proizvajalcem Hmezad Export kasira 17 DEM, kmetje dobijo pa 6,5 DEM! Od g. Bračuna, g. Nateka in direktorja Hmezad Mainburg g. Vovka sem zahteval na vpogled vhodno fakturo in pogodbo. (Fa. št 5259 je izstavilo naše podjetje v ZRN Hmezad Mainburg). Finančni strokovnjaki bodo razumeli. da gre za sum oblikovanja fiktivne kooperacijske mase. ki se zapira z izvozom hmelja. Navedeni gospodje so odklonili izročitev faktur, čeprav sem bil pomočnik direktorja in finančnik podjetja. Zbor delavcev je 23. 3. sprejel sklep, da se nemudoma opravi, v skladu z Zakonom o zunanji trgovini in na osnovi določil naših aktov, revizija v Mainbur-gu. (Z ozirom na dejstvo, da sem bil 3 leta pomočnik predsednika Gorenje Commerce za podjetja v tujini, sem za to delo edini v podjetju strokovno usposobljen) G. Bračun odklanja izvršitev sklepa zbora delavcev. De- lavski svet je pred tremi dnevi sprejel sklep, da izvedem revizijo. Toda za g. Bračuna zakoni očitno ne obstojajo. Samopašno in nezakonito ignorira sklepe organov, obenem pa preko zunanjih faktorjev vrši pritisk na legitimne organe podjetja (o tem več drugič) Človek ne ve več, kako ukrepati. G. Bračun je podpisal lažno izjavo, da je zbor delavcev sprejel zaključni račun, in jo dostavil Službi družbenega knjigovodstva. Z dopisom z dne 25. 3. sem obvestil Službo družbenega knjigovodstva, da zaključni račun ni sestavljen pravilno, kar smo ugotovili neposredno po oddaji. V dopisu konkretno navajam, katere lažne fakture so bile izstavljene in da ima naše podjetje v tujini knjiženo terjatev 1.551.503 A TS, mi pa ne izkazujemo obveznosti. Kaj to pomeni, je vsakemu finačniku jasno. Moja komunikacija z SDK Celje je bila presekana z lažnim obvestilom g. Bračuna, da ne opravljam več svoje funkcije kot pomočnik direktorja. Prosim g. Omerzo, novopečenega direktorja SDK Slovenije, za ustrezno ukrepanje. Prosim javnost za pomoč. Po kalvariji zadnjih dveh mesecev sem z živci na koncu. Poglejte, g. Sonja Strgar, g. Stojan Pavle in g.Ludvik Intihar so ponaredili potne obračune. G. Strgar Sonja je na zboru delavcev to dejstvo tudi priznala. G. Bračun ne bo prijavil zadeve, sprožil bo le formalne discipline postoke, tako kot je to naredil v primeru Pavla Stojana in kršitve konkurenčne klavzule. Kako naj se brez javnosti borim z mlini na veter? V utemeljitvi današnjega suspenza piše, da sem imenovane osebe zmerjal s tatovi. Saj so res. Jaz pa naj grem zato, ker imenujem tatove za tatove, na cesto? Borbe z družbenimi mehanizmi ne morem dobiti brez pomoči javnosti — in gladovne stavke. MITJA ŠVIGELJ, • Žalec Absurden popis prebivalstva v Srboslaviji In to v času vojne, krize, razsula. Kdo je dovolil srbsko statistiko na ozemlju samostojne Slovenije? Pravi harakiri. Kdo bo plačal? Kaj smo res ovce? Revčki? Popis bi morali bojkotirati! ANTONI. DROFENIK. Ljubljana r poocoo&ooooooooooocosoacooooooftcccoooo-a&cooooooooooc^ o HRANILNO KREDFTNA SLUŽBA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA ŽALEC o. sub. o. - 110-letna tradicija - varno naloženi prihranki >+»»*»**»*+»*+*»•**+*******+*+*»*+*+*****++**+**+++++*+**++*+++**++*****•■+********'. S PRILOGO IZPOD PULTA Časopis, ki je močnejši od papirja. 40% letna obrestna mera za avista hranilne vloge 47% letna obrestna mera za enomesečne depozite 53% letna obrestna mera za enomesečne depozite za zneske nad 50.000,00 din jamstvo Republike Slovenije za hranilne vloge možnost dviga in pologa na poslovnih enotah Ljubljanske banke in poštah opravljanje plačilnega prometa za občane in obrtnike vodenje žiro računov za občane in obrtnike po 40% letni obrestni meri možnost nakazila pokojnin na vaše hranilne knjige Poslovne enote: KZ Celje, Miklošičeva 7, Vojnik, Žalec (nasproti Železniške postaje), Nama Levec, Laško, blagajne pri članicah Pošta: 63310 Žalec, Hmeljarska 3 Telefon: (063) 714-251 Telex: Hmezad 33514 Žiro račun: 50750-601-19275 JbOOOOOSOOOOOOOOOOOOCOGOOOOOOOOOSOeOGCOGOBOOOCOOCOOOOOOOOeCO: NOVA W DOBA STRAN 6 KAKO JE SPOMENKA HRIBAR IZIGRALA SLOVENSKI KONGRES Vpletanje nedolžnih kimavcev Afera slovenski tolar še ni dobila pike na i in je kmalu tudi ne bo. Odmeva že tudi po svetu. Koroški Slovenci govorijo o škandalu, glavni inciativni odbor svetovnega slovenskega kongresa pa je hvali bogu sklenil, da se zadeva razišče, saj že škoduje ideji svetovnega slovenstva. V Poljčah je odbor sklenil, da mora Spomenka Hribar osebno pripraviti pojasnilo, kako je prišlo do kovanja slovenskega tolarja. Povedati moram jasno kdo in kdaj je sklenil pogodbo z Evrotradom, kaj pogodba vsebuje... Predsednica slovenske konference svetovnega kongresa se je odločila za igro, kije m kos tudi odigrati. Na izvršnem odboru - ne osrednjem! - slovenske konference je prebrala pismo, ki gaje dala odboru potrditi. Vpletla je večino tistih, ki v začetku pri tolarju sploh niso sodelovali. Članom je zamolčala, da mora pismo napisati osebno, torej pojasniti svoje osebno delovanje. Zgodba je po 18. januarju letos bolj jasna in vsaj po formalni plati m v celoti sporna. Zakaj ta datum’ 18. januarja je minister Capuder podpisal mnenje, da za slovenski tolar kot spominski medaljon ni treba plačevati prometnega davka. To mnenje je dal na vlogo svetovnega slovenskega kongresa, konferenca za Slovenijo <9. 1. 91.). Spomenka Hribar je gledala članom odbora v oči. ko je zatrdila, da je vlogo napisal Eurotrade. Kdaj je lahko sodelovala s svojo ponudbo Zlatama Celje, tako m jasno, zlasti ne. ker ni jasno, kaj vsebuje pogodba svetovnega slovenskega kongresa in Eurotrada. Pa še to - 9. januarja, ko je svetovni kongres dal vlogo, je bila Spomenka Hribar glavna tajnica, predsednik odbora pa prof. Vlado Habjan. gospod Goričar. O tem, da bi o poslu za tolar razpravljal kakšen organ kongresa, m nobenega zapisnika. Najbrž o tem noben organ pravočasno sploh ni odločal in to je tudi razlog, da je dejanje Hribarjeve toliko bolj sporno, saj skuša vplesti zdajšnje člane izvršnega odbora. Jasno pa je Za vodstvo slovenskega kongresa tudi ni sporno ime slovenski tolar. Treba pa)e reči, daje tolar, ko je veljal kot S?? %Zan?£Tc Uuc A/cr od preddelaua napn, 'zmad, dohotne! nemške marke, govorijo nemško. Sicer pa je pravo ime doslej edinega pravega slovenskega kovanca lahko »celem, saj so ga kovali celjski knezi v Celju, Ko smo o finančni konstrukciji, s katero je slovenska država zaradi kovanja vem niso potrebne. Pa ni tako, oznake niso potrebne, če bi šlo za denar, ker gre za spominski medaljon pa so oznake državne kontrole obvezne. Tolmačenje, da zadostuje certifikat avstrijske kovnice, ker tolarje prodajajo v bankah vanju celjske podružnice svetovnega kongresa, izdala kot njeno vodstvo v Ljubljani. Cene bo tako, svetovni kongres ne bo sodeloval pri izdaji še dveh medaljonov s knežjim kamnom in Prešernom. Peter Kavalar, predsednik celjske podružnice, o tem ni želel dati izjave dokler ne bo imel mnenja svojega odbora, po potrebi narodnega zbora celjske pcxiružnice, po potrebi pa tudi slovenskega kongresa in svetovnega slovenskega kongresa. Ko bo gospod~Kavaler prebral, kaj pišemo zgoraj, se bo najbrž lažje odločil. OBIŠČITE NAS V TRGOVINI HMERLJAR V ŽALCU. Savinjska cesta 1 IN SI OGLEJTE NAŠO PONUDBO. KI VAM JO NUDIMO PO ZELO UGODNIH CENAH. POSEBNA PONUDBA - BIOLOŠKI PESIN SOK BIOTTA BREZ KONZERVANSOV - KAVA - MEHČALEC EKSKLUZIVNO: FUNKCIONARJI V VLOGI ZASLUŽKARJEV Mastni honorarji v vladi Ali so bili vsi zakoni (in teh ni bilo malo), ki smo jih v Sloveni ji v zadnjem letu spisali, avtorjem mastno honorirani? Sodeč po 320 tisoč dinarjih, ki naj bi jih poleg svojih plač v žepe vtaknili avtorji bodočega splošnega dela kazenskega zakona Republike Slovenije, bi lahko na vprašanje odgovorili pritrdilno. Da nas bo samostojnost veliko stala, je najbrž že vsem jasno. Na primer: Ker bo Slovenija s pridobitvijo polne suverenosti postala tudi izključna nosilka kazenske zakonodaje, veljavne za njen teritorij, bo morala na novo napisati (in seveda potem sprejeti) tudi splošni del kazenskega zakona, kazniva dejanja iz dosedanje federalne pristojnosti in kolizijske norme. Da pa ne bi le povzeli dosedanje kazensko-pravne rešitve jugoslovanskega prava, naj bi oblikovali celovito, sodobno slovensko kazensko zakonodajo, temelječo na demokratični ustavni ureditvi (upajmo, da bo res takšna) in upoštevajočo za-sebnolastninski tržni sistem gospodarjenja. Ta zakon bo torej obsežno zakonodajno delo. Opravili ga bodo strokovnjaki Pravne fakultete, Vrhovnega sodišča Slovenije in nekaterih drugih republiških inštitucij. Predvidevamo, da ga bodo opravili v prostem času. Predvidevanje temelji na dejstvu, da za omenjeno »kazensko« delo določena ekipa posameznikov zahteva za svoj trud reci in piši 320 tisoč dinarjev honorarjev. Slovenska država (beri državniki) po naših informacijah s tem povsem soglašajo (predvidevamo torej, da bodo nekateri izmed njih tudi sodelovali v »honorirani« ekipi), denar pa bodo dobili iz takoimenovanih »proračunskih rezerv«. Hvala bogu. da imamo te rezerve! Kolikor jih pač v resnici »imamo«. Ob gornji informaciji pa se seveda sami po sebi zastavljata dve vprašanji. Ali niso, tako kot smo bili doslej prepričani, novi zakoni del delovne in državniške obveznosti članov vlade? Ali je za njihovo sestavljanje tem ljudem res treba pose- bej še kaj plačevati? In drugo. Ali smo bili doslej res tolikanj naivni in so bili na podobno masten način za našimi hrbti honorirani vsi zakoni in predpisi zadnjega leta, ali pa je kazenski zakon vendarle le izjema v pravilu, da niti vladni funkcionar za svoje delo ne more biti dvakrat plačan. ZLATI ČASI POLICIJE IN NOVINARJEV Cirkus Slovenija »Zaradi šuma za hrbtom je pokleknil, urno napravil korak nazaj in hitro izstrelil preostalih 11 nabojev. Se vedno je držal v rokah kadečo se pištolo, ko sta ob njej iz tal zrasli dve grozljivi gumijasti lutki. Bil je strašno hiter. Ob značilnem šumu je izvlekel nož iz nožnice na levem boku in z izurjenim gibom zabodel prvo v vrat. Odrinil jo je z nogo in na drugo, ki se je od njega odmaknila nekaj metrov, vrgel nož. Potem mu je nekdo z roba strelišča vrgel repetirko. Uspel jo je ujeti in na kartonsko maketo avtomobila izstrelil tri krogle. Repeti-ral je še nekaj časa, ampak puška ni več streljala, ker so bili v njej samo trije naboji...« Takole so v zagrebškem Da-nasu opisovali vaje hrvaških »specialcev« prejšnji teden. Rambo je torej - po sili razmer - našel posnemovalce onstran Kolpe. Ker imamo posebne enote milice tudi v Sloveniji, ker vemo, da se zadnje čase še posebej urijo in tudi oborožene so primeno, se seveda zastavlja vprašanje, kako to, da tudi kakšen slovenski novinar ni mogel prisostvovati kakšni podobni demonstracij -izurjenosti slovenskih policajev. Poskušam najti razlago. Hrvati so zaplet z jastrebi ob uvozu orožja z Madžarske že nekako preživeli, v podobne slovenske posle pa generali javnosti zaenkrat še niso vključili. Drug razlog bi morda bil ta, da se slovenska policija še ni odločila dvigovati ravni »krvoločnosti naroda«. Tretji, ki se zdi še najbolj verjeten, je morda, da je Slovenija po zadnjih krvavih dogodkih v Kninski krajini in po pogovorih z armadnimi poveljniki ubrala malce manj odločno pot v samostojnost od dosedanje. Seveda so to le ugibanja. Ampak zaenkrat je vse, kar javnost izve o načrtih slovenske policije (ki se mora zagotovo usposabljati za kakšne »nove zadatke«) le nekaj odločne samohvale, ki si jo je v zadnji sobotni prilogi Dela privoščil tudi policijski minister Igor Bavčar: »V: Se vam zdi. da bi bila Slovenija brez svojega obrambnega potenciala - policije in vojske - že na kolenih? O: Absolutno! Mislim celo, da sta ta dva aparata zavarovala dosedanje politične odločitve Slovenije. V: Trdite, da imata zanesljivo odvračeval-ni učinek? O: Ja. V: Ki bo še potreben? O: Mislim, da bo.« Glede na informacije, ki smo jih dobili iz virov blizu oblasti (ki pa niso posebej preverjene)^ je Slovenija ta čas najbolj podobna kakšnemu cirkusu s krvoločno menažerijo. Nihče ne pomni, da bi ta in ta lev kdaj že pojedel kakšnega krotilca, ampak človek nikoli ne ve ... Zato ima Slovenija pripravljenih kup različnih operativnih načrtov (tako kot cirkuški bend rezervne komade za primer, če lev prične žreti krotilca). Najbolj neverjeten se zdi eden zadnjih, za katerega smo izvedeli. Po tem načrtu naj bi slovenski sekretariat za notranje zadeve že ta ali vsaj prihodnji mesec na glavne ceste na meji s Hrvaško postavil nekakšne kioske, v njih pa naselil pripadnike posebnih enot milice. Ti bi nadzorovali promet ljudi, vozil in tovora v in iz Slovenije. To je informacija o drastičnejši varianti pričetka fizičnega osamosvajanja Slovenje. Druga, prvi nasprotujoča informacija, pa govori o tem, da slovenska policija že nekaj časa želi kupiti italijanske pištole Beretta F-52, pa jih ne, ker upošteva Beograd, ki ji ni izdal soglasja za uvoz. Kakorkoli, izdelanih »obrambnih« variant je v Sloveniji ta čas toliko, da zagotovo postaja policija vse pomembnejši dejavnik tudi političnega življenja. In ker nekateri tajni sodi puščajo, tudi v javnost pricurlja zdaj ena, ki kaže ne nekaj, potem druga, ki govori o povsem nasprotnem. Kakorkoli, prihajajo zlati časi za policijo in novinarje. Ostanite še naprej z nami. NAROČILNICA NOVA Ime .......... priimek . naslov ............... DODA naročam časopis-tednik Nova doba na naslov Na gornji naslov ml pošljite ............. izvodov. (število) Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika 7. STRAN NOVA W DODA JUGO-INDUSTRIJSKI TRANSFER Novi politiki kradejo V zadnjem času, času prepirov, čistk in vse globjih nesoglasij med političnimi voditelji naših republik, je Jugoslavijo preplavila tudi norost samozvancev in takoimenovanih ekonomskih delitev. Z nelogičnimi in nedokazljivimi argumenti poslovne logike deželo v vedno večji meri potaplja prisvajanje imetja iz »drugih sredin«, kakor imenujejo republike-nasprotnice. Težko je reči, kako in kdo je prvi začel novi transfer industrije, vendar to sedaj tudi ni več važno. Mnogo važnejši je podatek, da število oškodovanih in oškodovancev raste iz dneva v dan, da za to v naši, svobodno lahko rečemo brezpravni državi, s pisano in še veljavno ustavo, nihče ne odgovarja. Tako v senci Knina, Plitvic,in »turističnih potovanj« oziroma srečanj jugoslovanskih voditeljev, kjer se v glavnem ponavljajo in tudi približujejo stvari h končnemu in prihodnjemu reševanju delovanja Jugoslavije, pretresa tudi srbsko-hrvaški spor glede prisvajanja bencinskih črpalk INE, nato prisvajanje trgovin »Varteksa« in »Bagata« ... Po drugi strani pa plačevanje velikih dajatev na vikende v Hrvatski, »izganjanje« servisnih hiš EER Niš in podobni protiukrepi z ene in druge strani. Sarajevsko raz- druževanje z Adrio Airways iz Ljubljane je dobilo svojevrstno in tudi politično noto med obema republikama, da bi v teh dneh dosegli dogovor, da od takšnih razdružitev nima nihče ničesar in da naj ta ugledni avi-oprevoznik še naprej ostane prisoten na bosansko-herce-govski »celini«. Ni izključeno, da se tudi poslovni partner s severa države ne bi ravno tako ali vsaj podobno obnašal v takšnih pogojih, samo če bi imel od koga kaj vzeti... Vendar te kraje, niso niti malo poceni. Matična podjetja »Varteks« in INA sta ostali brez svojih na stotine milijonov mark, ki so, če se kakšno čudo ne pripeti, odplahutale z beograjsko košavo, ki se vrti v krogu, vendar nikakor ne krene v nasprotno smer Save in Donave. Kraja lastnine Hrvaške v Srbiji znaša več kot 50 milijonov nemških mark. Gre za izločitev 51 poslovnih enot »Varteksa« na področju Srbije, računajoč Vojvodino in Kosovo, oziroma poslovnih prostorov, ki so 80 odstotkov v lasti »Var- teksa«, notranje opreme, zalog, proizvodov in poslovnih knjig in pogodb. Odločitev o končni izločitvi iz INE njenih poslovnih enot iz Srbije /razen Prištine/, ki je bila sprejeta z na hitro pripravljenim referendumom konec februarja, je šolski primer protipravnega nasilja in prava kraja tuje lastnine. Kraja se je začela z osnovanjem INE-Beograd. Tako je INA kot najmočnejša firma v Jugoslaviji takore-koč, čez noč ostala brez 180 črpalk za prodajo goriva in ostalih napeljav v vrednosti 150 milijonov dinarjev. Zdaj se povzemajo vse pravne mere, da bi se ta lastnina zaščitila. Koliko bo od pravnih tožb in pritožb učinkov, se še ne ve. Na vso to dogajanje je sledil tudi protest delavcev »Varteksa«, INE, »Bagata« iz Zadra, vendar ni nikakršnega odgovora. Delavci so zahtevali od republiških voditeljev Hrvaške, ki jih ravno tako potiskajo v nemoč z vodenjem svoje enoumne politike nesporazuma^ drugimi, da se v Jugoslaviji zaščitijo interesi delavskega razreda, da se spoštujejo zakonitosti. preprečijo kraje tuje lastnine, ki so jo sami ustvarjali desetletja ... Iz sedaj že naše brezpravne države, na vse te proteste in zahteve, niti z ene niti z druge strani ni odgovora. Vendar se delavci bojijo, da se bo jutri to zgodilo z lastnino in trgovinami Jugoplastike, Borova, kombinatov, ki so na tržišču Srbije še kako zastopani. »Ker je jasno kot beli dan, da je politika alfa in omega skupnega jugoslovanskega političnega obnašanja, nam ne preostane nič drugega, da pozivamo na spoštovanje ustave SFRJ oziroma vseh tistih določil, ki se nanašajo na skupno jugoslovansko tržišče,« se je glasil apel na vso to dogajanje, ki je bil usmerjen iz Gospodarske zbornice Slovenije. Apel je bil izrečen, vendar brez odziva. Namesto tega so se pojavile informacije v dnevnem časopisju, kako skopski vinarji, zahvaljujoč slovenskim »bratom«, ki od njih vzamejo najkvalitetnejša vina po ceni 10 dinarjev, polnijo in prodajajo pa nekajkrat dražje, izgubljajo več kot polovico lastnega profita. Vendar ekonomija je zasnovana na sposobnostih, delu. kvaliteti, in če hočete tudi na imidžu. MOZIRSKA IN VELENJSKA VLADA V SPORU ZARADI ELKROJA Skočili so si v hlače Šoštanjski obrat Konfekcija, ki ima matično podjetje v Elkroju, bi se rad osvobodil. Vzroki za njihove odcepitvene težnje so stroški matičnega podjetja, sami pa tudi imajo zagotovila partnerjev, da bi z njimi radi direktno sodelovali. Čepav so pred dvema mesecema njihove želje bile že skoraj uslišane, pa se sedaj zadeva tako zapleta, da so v Elkroju rekli NE. Potem ko so se decembra začele aktivnosti na sindikalnem nivoju in ko je januarja zbor delavcev pritrdil odločitvi, da se izločijo iz matičnega podjetja. je vse kazalo, da bo Konfekcija kmalu zaživela kot samostojno podjetje. 23. januarja so se zbrali vsi predstavniki na uradnem sestanku, kjer so se dogovorili za postopek delitve, vendar se je zataknilo pri sklepu delavskega sveta, ki ni pravilno pravno formuliran. Takrat pa se je zapletanje tudi začelo. Kot je povedal Martin Preskar, direktor poslovne enote Konfekcija Šoštanj, so se za pomoč obrnili na družbenega pravobranilca samoupravljanja v Velenju Edvarda Cen-triha, ki je posredoval le v sporni zahtevi vodstva Elkro-ja,- po kateri je sklenitev po- godbe o delitvi premoženja med obratom in matičnim podjetjem temeljni pogoj za začetek njune razdružitve. In premoženjska delitev še naprej ostaja kamen spotike. Direktorica Elkroja Marija Vrtačnik, ki je svoje delo uradno pričela šele pred tednom dni, čeprav na tem delovnem mestu dela že od novega leta, ko je zamenjala bivšega direktorja Ivana Kramerja, je povedala, da so ustavljene vse aktivnosti v zvezi z razdružitvijo. Odločitev o tem naj bi sprejeli na torkovem delavskem svetu, kjer so se dogovorili, da vse medsebojne pravice in obveznosti med podjetjema ostajajo še naprej. V Elkroju so torej odločno rekli NE, v Šoštanju pa se ne pustijo odgnati kar tako. Svojo zahtevo po razdru- žitvi opravičujejo z visokimi stroški matičnega podjetja, saj po besedah Martina Preskarja kar tretjino celotnega prihodka porabijo za strokovne storitve in likanje, če pa bi bili samostojni, naj bi te stroške vsaj prepolovili. Po drugi strani pa imajo zahteve tujih partnerjev, da želijo z njimi poslovati neposredno, kar so nemški partnerji izrazili tudi pismeno. Tujci želijo vlagati tudi v posodobitev proizvodnje, vendar samo pod pogojem, da podjetje posluje neodvisno. V času ko izvoz naglo upada in ko je gospodarska situacija doma vedno slabša, bi bilo nepošteno pričakovati, da bi Konfekcija želela ostati pod Elkrojem. V tem obdobju namreč pod tujo znamko izdelajo 100 odstotkov proizvodnje, plan proizvodnje pa n a m e ra v a j o_ po v e ča 11 še za 20 zaposlenih. Čeprav je likvidnostna situacija zelo slaba, kljub temu da denar iz tujine prihaja sorazmerno hitro, je izvoz ekonomsko bistveno boljše plačan kot preteklo leto. »Želimo samo svoj žiro račun,« je povedal Martin Preskar, ki se ne strinja z Vrtačnikovo, da odcepitve ne bo in da je ne more biti. Ob poravnavi vseh obveznosti so 31. decembra 1989 vsi podpisali tudi pogodbo, s katero so potrdili njihovo premoženjsko neodvisnost in z 90-im letom je Konfekcija začela poslovati kot enovito podjetje — kot poslovna enota. Kljub vsemu pa jih sedaj označujejo, da kradejo premoženje Elkroju, pravi Preskar, ki meni, da so premoženjsko stvari dokaj jasne. Do tako resnega zapleta pa verjetno ne bi prišlo, če vmes ne bi posegli velenjska in mozirska vlada, in vse kaže, da zadeva prerašča v politični spor med občinama. Mozirski predsednik IS Alfred Božič sicer pravi, da reševanje tega spora ni stvar občinskih izvršnih svetov, vendar trdi da je njihova' naloga tudi ta, da varujejo družbeno lastnino pred nepravilnim odtujevanjem. Dejal je, da bo vlada bedela nad tem, da se ne bo odprodajalo pod smešno nizko ceno, da pa se v odločitve podjetja ne bo vmešavala. »EJkroj v Nazarju in konfekcija v Šoštanju sta eno podjetje in enotno podjetje mora delovati enotno,« je kar mimogrede povedal svoje mnenje, ki so ga prevzeli tudi v Elkroju. Alfred Božič je namreč v Elkroj že večkrat posredoval, nenazadnje je tudi nova direktorica Vrtačnikova njegov predlog. Martin Preskar meni, da se gospod Božič nelegitimno meša v delo Elkroja in je kot nekakšen zunanji sodelavec. V šoštanjski Konfekciji pa so o svoji odločitvi obvestili tudi velenjsko vlado, ki jih seveda podpira. Pravijo, da na nikogar ne pritiskajo, želijo pa, da se postopek razdružitve izpelje na zakonit način, zavlačevanje pa naj bi ogrožalo usodo 210 delavcev šoštanjske poslovne enote. t»W, * smo doSM J,n ko fmo »***<«■* tori* fc /E U trogaspodarsk, lobi, kije vse doslej imel v rokah slovensko šen vpliv ima lob, na sedanjo oblast. %£$%£% stfizsizz srnin slovenski minister za energetiko že ima, dokazuje, da bi prihranili kar za eno trboveljsko elektrarno elektrike. Če hočemo, da bomo v Evropi, sc bo elektrogospodarski slovenskega elektrogospodarstva mora prihajati elektrika, ki jo bo mogoče - brez kompenzacij - izvažati tud, na zahodni trg in bi jo ta tudi kupoval. poooeoaoscoooeooscoooo soococeooc^ Zunanja trgovina p. o. Celje, Mariborska 7 Poslovni predmet našega podjetja obsega: - izvoz in uvoz črne in barvne metalurgije, kovinsko finalnih proizvodov - uvoz in izvoz bele tehnike in široke potrošnje - specializiran uvoz investicijske opreme vseh vrst - izvajanje investicijskih del v tujini - poslovanje v maloobmejnem prometu zastopanje tujih firm: - NEMČIJA: GMN, INTENSIV FILTER, ABIG-VVERKE, BMC, BUDERUS - AVSTRIJA: PESTO, SCHINZEL, ARTVVEGER, LANDIS & GYR, KLUDI - ITALIJA: OME.CEMB - BELGIJA: BINKS Poslujemo preko podjetij v tujini z udeležbo našega kapitala: CARMETAL, Avstrija, UNIMERCAT, Nemčija, RESCO, Italija, APRIMEX, Kenija in EURO PACIFIC, Hongkong S in predstavništev s sedežem v Moskvi in Minsku, x v Pragi in Bratislavi, Bukarešti, Berlinu, Pekingu in o Varšavi. ^ oeocooscoaooooosccooooooooooooeoocooooo«! NOVA ¥W DOBA STRAN 8 VLADA ŠE NI ODGOVORILA NA DELAVSKE ZAHTEVE So bili delavci premalo glasni • Slovenska vlada ni odgovorila na delavske zahteve neza-dovoljnih delavcev nn protestnv/n shodu uu Trgu svobode v Mariboru. So bili premalo glasni in preveč mirni, da bi jih odgovorni slišali? Očitno ni veliko pomagalo niti to, da so zahteve mariborskih delavcev podprli tudi v vodstvu Svobodnih sindikatov Slovenije in prav tako od vlade terjali odgovor nanje. pokazala, kako težka in globoka je stiska ljudi. Sindikalisti so z organizacijo shoda, ki so ga organizirali sami, zadovoljni, čeprav niso mogli mimo ocene, da so jim nekateri s strani metali polena pod noge Tako s« ponekod direk- največ sto delavcev. V nekaterih tovarnah so se razširile edo govorice, daje shod odpovedan - kdo jih je šini. nih v vodstvu podravskih Svobodnih sindikatov. Ena od najresnejših zahtev delavcev je bda, da mora država zagotoviti izplačilo minimalnega osebnega dohodka tistim delavcem, ki jim njthova podjetja, kjer so zaposleni, ne morejo do 18. v mesecu dati plače. »Ta delavska zahteva je zaenkrat popolnoma prešli-šana,« pravi Roksandičeva, »čeprav gre za presneto resno reč. Če ves mesec pridno delajo, morajo ljudje dobiti vsaj minimalno plačo, saj sicer ne morejo preživeti,«' meni Roksandičeva »V naselju Manbor - Jug, kjer stanuje veliko delavskih SSčffZSR £85 nekaj tovarn, kjer zaposleni delavci od januarja do sredine Tudi predsednik podravskih Svobodnih sindikatov Franc Štelcer smatra, da delavec, ki je zaposlen in pridno dela. ne more biti odvisen od solidarnosti svojega okolja m socialnih zs&sks&s: " Delavci tudi niso dobili odgovorov na vprašanje, kdaj bodo začeli spoštovati kolektivne pogodbe, ki jih danes vsevprek kršijo v korist kapitala in na škodo delavcev. Ni odgovora, kaj bo s privatizacijo podjetij, ali bodo morda za svoje dolgoletno delo, garanje in žulje morda dobili kakšno delnico Delno jim je odgovorila le mariborska vlada. Sindikalisti jo cenijo po tem, daje podjetjem posojala denar iz proračuna in skušala tako ohranjati socialni mir. g č« »Delavski shod je bi! za vse odgovorne resno opozorilo. izraziti njihove zahteve,« pripoveduje Roksandičeva in dodaja, da so sedaj na potezi odgovorni. Le ti morajo na delavske zahteve odgovoriti in začeti pogajanja z delavci. Če tega ne bo, bo tudi sindikat vse težje organiziral delavce in spontani delavski nemiri lahko resnično doživijo »premiero«. Če po 18. aprilu ne bo v podjetjih niti mimmat- a« zimo so pošle zaloge in ljudje sedaj za preživetje preprosto potrebujejo vsaj minimalno, če že ne dobijo zaslužene plače ammm m PERUTNINA PTUJ: ŠE ENA NOČ DOLGIH NOŽEV Brca mrtvega konja Ptujčani imajo spet svojo kost za glodanje. Po osupljivi odločitvi Alojza Gojčiča, generalnega direktorja, daje ob novem letu čez noč odstavil šest direktorjev, je zdaj spet on tarča napadov. Ptuj se je namreč pred dnevi zbudil oblepljen s plakati, kjer črno na belem neznani avtor sporoča, kdo je v resnici Alojz Gojčič. V tej kruti slovenski stvarnosti eni še kar kradejo, drugi pa razbijajo. Danes bognedaj, da si na vrhu podjetja s pridnimi delavci ali v srenji, kjer vse doslej zavrti in nesposobni ambi-cioznež iznenada ne vrže očesa na tvoj stolček. Še bolj neverjetno je, kako malo možganov je potrebno, da vedno znova uresničiš staro in že tolikokrat preizkušeno metodo blatenja, laži. podtikanja in potem žrtev prepustiš na milost in nemilost zaradi vsega drugega razdraženi množici. Večina treznih Slovencev se danes samo še nasmehne ob vesti, da so iz zaupljivih virov potrdili, kako je ta in ta doslej sicer pošten in dober direktor (minister ali obrtnik, celo navaden smrtnik) skušal prek državne meje spraviti toliko in toliko deviz, da imajo ti in ti v tujini lastno podjetje, da . . . Žal je narod danes prisiljen verjeti, da tam, kjer je dim, je tudi ogenj, ker se je pogosto šušljanje v praksi potrdilo. Pravimo pogosto, ne pa največkrat in zvečine. Spomnimo se samo slaboumnih apetitov takoj po volitvah, ko so se čez noč rojeni menedžerji in direktorji spravili nad uspešne direktorje. Malo je manjkalo, da bi se Mura, Unior, Konus, Perutnina Ptuj, Comet, IMV, Smelt, da naštejemo samo najbolj opazne pimere, zrušili in pogreznili v sivino že skoraj povsem razpadlega gospodarstva. Prav neverjetno je, kako v tem brezpravju lahko vsak počne, kar hoče, se mu zljubi in kar nakani. Če se izognemo že navedenim primerom zlonamernih in škodljivih prijav organom pregona posameznih direktorjev, kar je bila praksa do »slovenske pomladi«, smo danes priče drugačnih prijemov. Celotno vodstvo soboške Mure je skoraj zrušil prenapeti in domišljavi strankarski aktivist, ki je vdrl v tovarno in skušal delavce prepričati, da je njihovo vodstvo v resnici ena sama grabežljiva banda. Unior bi skoraj razpadel zaradi kadrovskih špetirov in »avtobusnega postajališča«, konjiški Konus pa zaradi tovornjaka s krompirjem. V javnosti dokaj odmevni primer delavca Avtorad-gone, ki je s stavko, šlo bi naj za stradanje do smrti, izsilil del zahtev, je v petek dobil še ža-lostnejšo inačico v žalskem Hmezadu. V Žalcu se je za tovrstno urejanje spornih zadev odločil nihče drug kot sam nekdanji pomočnik generalnega direktorja in računovodja. Na Ptuju je iskati rušilce tamkajšnje Perutnine zagotovo med odstavljenimi direktorji. Da je slika jasnejša: vseh šest odstavljenih direktorjev je na svojih stolčkih sedelo skoraj dvajset let, vsi so ostali v Perutnini in nobeden na novem de- lovnem mestu ne prejema manj času v resnici težko ugotoviti, ne samo da razvrednotijo na-kot dvajset tisoč dinarjev plače, kaj je in po katerem zakonu men njih samih, v čudno luč in Hočemo reči, da je danes že kaznivo, kaj je kapitalizacija, v težave silijo tudi svoje druži-dovolj, če narediš krivo prija- kaj grabež in kaj zakonita raz- ne. Gre za že omenjene prime-vo, natisneš najrazličnejše pa- prodaja družbenega imetja. Že re posameznikov, ki v obupu role, razmnožiš anonimne leta- količkaj v današnjih razmerah prisiljeni začno na tako grozlji-ke in človeka ali podjetje stre- naučeni »gospodarstvenik« si ve načine opozarjati na proble-seš do temeljev. Uspeh je žago- lahko preko noči prilasti del me ali zaradi opozoril izgubijo tovljen, ker se žrtev le težko tovarne, celo podjetje ali tržiš- zaupanje delodajalcev in pri-ubrani vsajenih dvomov; tem- če, pa ga ne bo pandurja, ki bi stanejo na cesti. Žalost je bolj, ker tudi organi pregona ga spravil za rešetke. v tem. da pošten delavec, ki različno reagirajo na tovrstno Enako grozljivo je, da se opozori na krivico, ostane na raboto. Naglavni greh ne pade v tej zmešnjavi posamezniki cesti, direktor, ki pa krade, do-na njih, saj je v tem zmedenem morajo odločati za dejanja, ki bi celo tovarno .... Danes glave letijo za vrečo krompirja. 9. STRAN NOVA W DOBA UPOR GOJENCEV V RADEŠKEM PREVZGOJNEM DOMU Solzne slike upornikov Možakar v temnomodri uniformi, z zaščitno masko in šlemom na glavi je iz stavbe privlekel mlajšega civila, ki so mu iz oči lile solze, iz ust in nosnic pa sluz. Vlekel gaje za rokav, oni drugi se je malo upiral, miličniki in civili na dvorišču pa so pričeli vzklikati: »Čuj, novinarji so tu, a slišiš, novinarji so tu . . .« Ker so v dnevnem časopisju po minulem petku izšla različna poročila, ponekod tudi nejasna, v ponedeljek pa še pojasnilo RSNZ, da pripadniki RSNZ niso neposredno sodelovali v zadušitvi upora v rade-škem domu, se nam je seveda zastavilo vprašanje, kdo so bili uniformiranci, ki so s solzilcem in nato s silo iz zabarikadirane učilnice v domu zbezali uporne mladeniče. Tega ni vedel niti naš sodelavec, ki je v Radečah uspel napraviti nekaj zasilnih posnetkov (žal na njih skrivnostnih možakarjev ni videti). Izključili smo možnost, da bi bili to miličniki ali pripadniki njihovih posebnih enot, saj so nam na UNZ Celje zagotovili, da so oni le zavarovali okolico doma, da kateri gojencev ne bi pobegnil. Končno se je izkazalo, da so bili ljudje, ki so z odločno akcijo zadušili upor in vsako misel na nadaljevanje pripadniki posebne intervencijske skupine iz zaporov na Dobu, torej uslužbenci slovenskega ministrstva za pravosodje. Ta enota je posebej usposobljena za »urejanje razmer« v ka- zenskih zavodih, za svoje delo pa je tudi primerno opremljena. Uporna skupina 19 fantov iz Radeč (torej okoli tretjina vseh gojencev) se je za upor odločila. da bi uveljavila nekatere svoje zahteve. Upravnik Anton Šipek je za medije zahteve pokomentiral in menil, da so zahteve po nočnem gledanju televizije neuresničljive, prav tako po dovoljenju kajenja v spalnicah, dalo pa bi se popustiti pri zahtevi po daljših laseh in višjih denarnih nagradah za delo. Seveda bi bilo prej treba povečati produktivnost, je dodal. No, denarci so vsaj za nekaj časa splavali po vodi, saj so zagnani fantje ob uporu naredili po nekaterih ocenah za kar okoli 300 tisoč dinarjev škode. Izmed 19 upornikov so potem izločili osem fantov in najverjetneje jih bodo osumili storitve kaznivega dejanja. Ostali so bili menda prisiljeni sodelovati v uporu, če pa so že v začetku soglašali z njim, jim je pogum uplahnil ob solzilcu in mokrem pogledu na ošlemljene pripadnike pazniške interven- cijske skupine z Doba. Vse se je zaenkrat hitro in razmeroma mirno končalo. Zastavljata se nam le dve vprašanji. Zakaj so delavci doma in miličniki ob prisotnosti našega sodelavca interventnike posebej opozarjali na »prisotnost javnosti« in zakaj je tisti delovno-taboriščni napis »UČENJU IN DELU« na domu bil prav tako dober za prejšnje kot je tudi za zdajšnje oblasti? Res, včasih jih je kakšnemu fakinu res treba naložiti, ampak očitno novinarji s svojo prisotnostjo delujemo kot nekakšni mehčalci udarcev. OCI IN USESA VOHUNSKE SLUŽBE - TOP SEKRET Sprašujete nas (m 25-331, prej še 063), kaj mislimo o vrh policiji, ki po Jugoslaviji z vodnimi topovi kopa demon- st sssssr' “" *•* Gospod Lončar, zunanji minister nekakšne Jugoslavije, se je javno zavzel za Kurde in moleduje Sadama Huseina, Zakaj bi protestirat zaradi nekaj sto Albancev! prav ni. Kriv je vsemogočni bog. Ce bi v kninski Krajini črpali nafto, bi bilo drugače. Takrat bi Amerosi. pa Johani, Bobbyji in drugi, tudi Mu joti, Janezi, skupaj pohopsali uporne Srbe. Tako pa ~ Krajina bo čedalje bolj srbska provinca, tako kot je bil Kuvajt del Iraka. Gospod Bush je fji v' sko puško jeznemu hrvaškemu specialcu, ki je hotel streljati na osebo za zamreženim oknom zagrebškega vojaškega sodišča. No, potem so prišU vojaki - ljudska vojska - ki so bili prav tako do zob oborožen,. To je že boi, S« £°SS CrS"'' ” V3 ' '".'IV"'' '"-'-VV" '.V'." '- -'."v" Še ena iz Hrvaške - za tiste, ki imate radi kratice. Nova iSZTZŽŽ 11 --------- 'Medstrankarski odbor. : SiSSSSrSžSrtt SSSSSS-tSSi Dobivamo tudi nenavadna vprašanja. Na primer tole: Še nekdo je, ki preizkuša naše znanje. Sprašuje nas. če poznanamo zveličavne blagre oziroma kreposti. Poizku- - Blagor ubogim na duhu, zakaj njih je nebeško kralje- stvo, - Blagor krotkim, zakaj ti bodo deželo posedli, : Ife ŽSSfcSS SSSS »»■- čcni : ass - Itd. (Če niste zadovoljni, se oglasite in bomo poizkušali nadaljevati.) Radenci: Tudi Pomurje bo dobilo konferenco svetovnega kongresa. Čatež ob Dravi: V Čatežu se je na tradicionalnem srečanju zbralo 700 slovenskih invalidov ob dnevu civilnih invalidov vojne. So proti vsakemu človeškemu brezumju. Kočevska Reka: V središču zaprtega območja, kjer dolga leta niso imeli opravka s cerkvijo, je bila po 42 letih spet maša. Maribor: Rojak Walter Wolf pri nas odpira butike in deli nasvete. Odkupil je večinski delež Tokovih prodajaln usnjene galanterije, dejal pa je, da je v Sloveniji premalo možnosti za plemenitenje kapitala. Trbovlje: Strah pred centralizmom in hkrati pretiranim drobljenjem slovenskega prostora na več manjših občin, je bil glavna tema razprave o lokalni samoupravi, ki so jo organizirali tukajšnji socialisti. Slovenj Gradec: Kakih sto na delo čakajočih delavcev slovenjegraškega Fecra je blokiralo tovarno Nieros metal in od direktorice zahtevalo, da odgovori na 21 vprašanj. Idrija: Ob zapiranju rudnika živega srebra v Idriji bo republiški proračun prevzel obveznosti v višini 12 odstotkov vrednosti del v idrijskem rudniku. Ljubljana: Iskra Telekom je kupila Delto Servis. Kupnina je bila 10 milijonov dinarjev, poudarek pa bodo dali računalniškim storitvam. Velenje: TE Šoštanj je izdelala sanacijo odlagališča. Ker za zdaj ni možnosti, da bi opustili sedanje odlagališče, ga bodo skušali kar najbolj urediti. Ostrožno pri Celju: Tamkajšnji krajani so sprti zaradi prostora za gasilskim domom na Ostrožnem. Mladi nasprotujejo nameri v glavnem starejših krajanov, da bi namesto igrišča naredili zelenico. Šentilj: Vzdrževanje meje bo poslej v zasebnih rokah. Mednarodni mejni prehod v Šentilju naj bi čistilo tudi podjetje Kogal, ki bo prevzelo ročno čiščenje in urejanje zelenic, smeti in strojno čistila pa bo še naprej Snaga. Luče: Delavci podjetja Slovenija ceste-Tehnika končujejo most preko Lučnice. Z njegovim dokončanjem bodo precej spremenili promet v tem ožjem delu naselja. Topolšica: Med krajani Topolšice in Velenjčani je zbudilo precej nejevolje sekanje dreves v starem parku v Topolšici. Njihov strah je odveč, saj so se Velenjčani odločili, da bodo zavarovali vse naravne znamenitosti v svoji občini. Maribor: Mariborski Trg svobode je še naprej prostor raznih shodov. Ponovno je bil prepoln radovednežev in pristašev Ivana Krambergerja, ki se skuša vrniti v slovensko politiko. Tokrat se zavzema za avtonomno Štajersko. Murska Sobota: Mura bo delala sedežne prevleke za audije in ople. Sklenila je velik posel s koncernom Audi in nemško firmo Recaro. Gornja Radgona: V radgonski občini se število brezposelnih naglo veča. Letos naj bi število preseglo 1500, kljub temu, da je bila že lani relativna brezposelnost 10.7 odstotka. Lendava: Zanimanje za madžarsko zemljo. Po evidenčnih prijavah naj bi naši ljudje že zdaj vzeli v zakup nekaj sto hektarjev obdelovalne zemlje ob državni meji. Sežana: Kulturni dom Srečka Kosovela je zaživel. Kulturni dom, ki so ga gradili šestnajst let, je ena izmed naj večjih slovenskih kulturnih investicij. Grosuplje: Odpuščeni delavci Trenda hočejo OD ali nadomestilo. Ker je odločba o odpovedi neveljavna, bi morali dobiti plače, pa na računu podjetja ni denarja. Begunje: Da je Elan še vedno živ potrjuje dejstvo, da so Elanova podjetja ustvarila v prvih dveh letošnjih mesecih za 155.000 dinarjev dobička. Ker gre ob dobičku za pravi jugoslovanski gospodarski čudež, menda ne bo sedaj Elan postal lastnik upnikov? Kranj: Zavod za varstvo naravne ir. kulturne dediščine Gorenjske želi razglasiti v kranjski občini 31 arheoloških spomenikov. Škofja Loka: Škofjeloška občina še vedno prednjači v Sloveniji po višini stanarine na kvadratni meter. Po zadnjih povišanjih je treba odšteti v Škofji Loki 28,15 dinarjev. V ostalih gorenjskih občinah so cene naslednje: Kranj 24,06. Jesenice 17,20, Radovljica 16,97 in Tržič 15,23. Kranj: Revitalizacija Pavšlarjeve hiše v Kranju je pokazala, da gre za eno najstarejših naselbin na prostoru nekdanjega Carni-uma. Arheologi so našli kovinsko sponko in kovanec iz pozne antike ter žarne grobove iz prazgodovinskega obdobja. Jesenice: V SO Jesenice je prišlo do pobude, naj bi preraslo glasilo Železar v občinsko glasilo. Pri občinskem glasilu naj bi imenovali programski svet, prav tako pa naj bi dobil svoj programski svet Radio Triglav Jesenice. Jesenice: SO Jesenice ni mogla sprejeti občinskega proračuna, ker ni bil sklepčen Zbor združenega dela. Žiri: Škofjeloški občinski radio, ki ima sedež v Žireh. je v težkem finančnem položaju. Ob slabih lastnih prihodkih in neplačanih računih dolžnikov, so precej dolžni tudi občinskemu proračunu. Delovanje radia je ogroženo, saj imajo veliko težav pri izplačevanju plač in honorarjev sodelavcem. Tržič: Delavci BPT so se vrnili na delo potem, ko so jim z zamudo izplačali plače. Že sedaj je vprašanje, kako bo z izplačilom naslednji mesec. BPT je sicer sodišču sam predlagal stečaj. NOVA^f DOBA isce AKVIZITERJE Interesenti naj se oglasijo v uredništvo Nove dobe v Aškerčevi 15 v Celju AJDOVŠČINA, IDRIJA: Poziv k stavki Minuli teden so ajdovski in idrijski gostinci za tri ure zaprli vse gostinske lokale na območju obeh občin. In to tako družene kot zasebne. Z opozorilno stavko je sekcija za gostinstvo pri obrtnih združenjih Ajdovščina in Idrija hotela opozoriti na nevzdržen položaj, v katerem so se znašli gostinci po sprejetju novih stopenj prometnega davka. Protestno pismo so poslali odgovornim republiškim organom, obenem pa preko sredstev javnega obvšečanja pozvali k splošni stavki gostince po celi Sloveniji, seveda, če se razmere v gostinstvu ne bodo uredile. Ajdovski in idrijski gostinci ugotavljajo, da so se v pričakovanju znižanja cen hrane in pijače cene v lokalih zaradi novih davkov povečale tudi do 164 odstotkov. Posledica tega je seveda manjši obisk. Tako zasebni kot družbeni gostinci ugotavljajo, da je obiska manj za okoli 20 odstotkov... Zaradi nastalega položaja so v družbenem sektorju že začeli odpuščati delavce, samo v ajdovski občini se je število zaposlenih v gostinstvu zmanjšalo za 40 odstotkov. O odpuščanju zaposlenih razmišljajo tudi zasebniki. nekateri pa kar o zaprtju lokalov. Predsednik stavkovnega odbora, sicer pa znani gostinec iz Ceste nedaleč od Ajdovščine, Pavle Štor je povedal, da gostinci ne vidijo izhoda iz nastalega položaja. Cene bi morali dvigovati v nedogled in to vse na račun gostov. Seveda pa po njegovih besedah to vodi le v propad panoge. Še posebej tistih, ki ob pijači ponujajo tudi hrano. Gostinci pravijo, da imajo dohodek obdavčen celo štirikrat. V še slabšem položaju pa so se znašli gostinci po množičnem odpovedovanju aranžmajev tujih agencij. Po dogodkih na Plitvi-cah namreč odpovedi množično dežujejo. To še posebej občutijo v Lipici, pa Postojni in v Bovcu. Nekoliko bolje je le na Goriškem,'kjer so rešitelji Italijani z obmejnih krajev. TRBOVLJE: Protest mamic Trboveljska bolnišnica ima v Zasavju že stoletno tradicijo. Že tržaška premogokopna družba je spoznala, daje rudarstvo povezano z zdravstvom in da je potrebno skrbeti za ljudi in njihovo socialno varnost. Vedno znova pa je bila ta majhna bolnišnica izpostavljena pritiskom republiških zdravstvenih organov. Tudi tokrat je in pritiski na ukinitev porodniško ginekološkega oddelka so precejšnji. Analiza je pokazala, da ginekološko-porodni oddelek razpolaga s 47 posteljami, leta 1974 jih je bilo 62. Na oddelku zmanjšujejo ležalno dobo in oskrbne dneve, res pa je, da se v trboveljski porodnišnici letno rodi tam okrog 500 do 600 otrok. Na oddelku je pet zdravnikov specialistov, od tega imajo štirje zaključen podiplomski študij, šest višjih medicinskih sester, šest babic, tako da je kadrovska zasedba na oddelku ustrezna. Tudi opremljenost z diagnostičnimi in terapevtskimi pripomočki in aparaturami je zadovoljiva v slovenskem povprečju. Ko so poslanci trboveljske skupščine zvedeli za ukrep, da naj bi prišlo do ukinitve porodniškega oddelka splošne bolnišnice Trbovlje, so bili ogorčeni in menili so, da je to nerazumljivo dejanje, saj navsezadnje v naši družbi prisegamo na naš zdrav rod in bodočo generacijo. Poslanci so še odločno poudarili, da zdravstvena politika naj ne načenja starih stvari in ne vsiljuje svojih načel. Spet se je pokazalo, da je Zasavje razvojno deprimirajoča regija, socialno ogrožena in ekološko uničena. Takšna in podobna vznemirjenja in poskusi pa ljudi pripeljejo do protesta, jeze in ogorčenja, saj so tudi mnoge bodoče mamice pripravljene storiti vse, da rodijo v domači bolnišnici. KRANJ Dovoljenje za slovenščino Nekateri bi radi naprtili vse neljube dogodke na grbo slovenskemu kulturnemu ministru. Tako je na tiskovni konferenci o sejmu kmetijstva in gozdarstva v Kranju direktor Gorenjskega sejma Franc Ekar tudi polagal na njegova ramena odločitev, ali je prav, da so razobesili po Kranju reklame za celovški sejem Prosti čas (Freizeit) samo v nemščini. Ker je Gorenjski sejem kot organizatorja reklame zaradi tega kritizirala televizija, je stresal na njen rčaun pravo ogorčenje. Zagotavljal je, da so s tem naredili samo veliko dobro reklamo, da upajo, da bodo tudi o drugih dejavnosti sejma poročali in podobno. Sicer pa je v iskanju opravičila za zatajevanje slovenščine povedal, da so prosili za »strokovno razlago« kar slovenskega ministra za kulturo, vendar odgovora niso dobili pravočasno. , da je sploh vprašljivo, če je na Klagenfurt. Hrvati in Srbi namreč potem sploh ne bi vedeli, za katero mesto gre.. . O tem ali je primerno, da v Kranju sploh govorijo slovensko, se direktor Gorenjskega sejma ni izjasnil. Upamo, da ne pričakuje. da mu bo to pojasnjeval kulturni minister. Sicer pa ni imel nič proti rabi slovenščine pomočnik direktorja Celovškega sejma dr. Gerhard Leitner. Na tiskovni konferenci je brez pomoči avstrijskega ministra za kulturo dejal, da bi morali biti po njegovem dvojezični napisi. Torej je gospod minister kriv . Sicer pa gospod Ekar pravi mestu pisati Celovec namesto DAN OF 50.000 udeležencev Ustanovitev Osvobodilne fronte pred petdesetimi leti je začetek odpora proti okupatorju. Ob letošnji okrogli obletnici pripravljajo v Ljubljani 27. aprila ob 11. uri na Trgu revolucije veliki ljudski shod. na katerem pričakujejo okoli trideset tisoč ljudi iz vse Slovenije. Prevoze tjakaj bodo organizirali z avtobusi. Na zborovanju bodo spregovorili član Predsedstva Republike Slovenije Ciril Zlobec, predsednik slovenske borčevske organizacije Ivan Dolničar in predstavnika Slovencev s Koroške in iz Trsta. Istega večera ob 18. uri bo v Cankarjevem domu slovesna akademija, koncert slovenskih narodnih pesmi, slavnostni govornik pa bo slovenski predsednik Milan Kučan. 11. STRAN NOVA W DOBA PAPIRNICA V KRŠKEM Videm kleca, zlomljen ni Ali v našem gospodarskem razsulu že poginjajo vlečni ali paradni konji našega gospodarstva? Še nedolgo tega smo govorili celo o lokomotivah. Krški celulozni in papirni velikan Videm že nekaj časa hudo kiha, nedolgo tega so celo ustavili proizvodnjo celuloze, čeprav je znano, daje tovarna vedno delala noč in dan, tudi sleherni praznik v letu. Od 3.000 delavcev so v ponedeljek, 8. aprila poslali na čakanje prvih 210 delavcev. Med dotedanjo ustavitvijo so še vsi opravljali predčasni remont. Sprva se je govorilo po Krškem, da bodo celulozni trak pognali do 15. aprila, zatem je bilo nekaj vesti, da utegne to biti 20. aprila. No, morda je postalo kaj jasneje po petkovi seji upravnega odbora. Zaenkrat drži, če kdo že hoče prispodobe, da je Videm vsekakor močan slon, ne v kakšni trgovini s porcelanom, temveč še vedno v svojem elementu. Za to mastodontsko žival je značilno, da lahko hudo lomasti po gozdu, lahko pa kljub velikim nogam hodi tako tiho, da ne poči nobena iver. Prav za slednje pa gre. Že naključni obiskovalec Krškega lahko opazi, da na velikanskem lesnem skladišču ni značilnih hribov lesovine, pravzaprav so malce pričeli rasti »grički« šele sedaj, ko ne kuhajo več celuloze. Žato smo tudi člana poslovodnega odbora za kadre in nesporno drugega moža v tovarni Miloša Medveda vprašali prav o lesu kot njihovi osnovni surovini. Moratorij prizadel tudi papirničarje »Ni res, da je moratorij sečnje v naših gozdovih prizadel le gozdarje, trpimo vsi, ki smo odvisni od te surovine,« odgovarja Miloš Medved, umirjen poslovnež, po novem tudi predsednik posavskega kluba managerjev. Pove, da na Hrvaškem sedaj posluje enotno podjetje Hrvatske šume, ki bi dobavljala les, če bi ga bilo s čim plačevati. Zato je Medved obrnil pogovor na splošno gospodarsko razulo, kjer so nam v nabavi lesa preje povedali, kako se trgajo ustaljene poslovne verige. Namesto o plačevanju govorijo marsikje že o povsem naturalnih oblikah menjave, prav neverjetno se sliši, kaj morajo vse preprodajati. Spet so tu zloglasne »šticunge« za devize, kdor se more, se skuša zavarovati pred znova pretečo inflacijo... Če hoče krški papirniški veli-kaš tekoče delati, potrebuje letno 200.000 kubikov bukovine, okrog 30.000 smreke in topole. Prav bukovino bi morali v tem času tovornjaki pospešeno voziti, saj je znano, da z višjimi temperaturami postaja ta lesna vrsta muževne, kupi na lesnem skladišču pa pritrjuje zaskrbljeno Miloš Medved, so nikakršnji. Papirničarji, še manj gozdarji, ne morejo ukazovati vremenu. Tako imenovane zelene zime brez ali z malo snega olajšujejo sicer težavno spravilo, mi pa raje prekladamo gozdarski zakon. Preštevali smo gozdarje, pri tem pa se rado pozablja, da šteje samo Videm, kot že zapisano, 3.000 delavcev in ne dosti manj družin. V Krškem se jim pred očmi odvija čuden film, ta je z gledišča časopisov, porabnikov časopisnega papirja že prava grozljivka. V svetu je cena celuloze dosegla spodnjo raven, cikel torej kaže na nizko ceno, papir pa se draži v skokih najmanj po četrtinah! Miloš Medved odgovarja, da povpraševanje po papirjih narašča v svetu, še bolj pa pri nas. Ko bi nanj le spisali kaj pametnih zakonov! Miloš Medved spregleda poanto, zato besedo obrne na tako imenovane notranje rezerve, ki jih, očitno že dolgo več ni. »Naše plače so enake že osem mesecev, nič od tega torej nismo prevaljevali na cene,« zatrjuje. Spomnimo se uvodnika v tovarniškem Obveščevalcu, ki je tudi postal presunljivo tanek, še kovačeva kobila je torej domala že bosa. Piše o triperesni deteljici kot znaku sreče, v Vidmovem primeru pa naj bi vse stranke, torej tudi delavci preko sindikata, našli kooperativni odnos. Ne nazadnje so prav delavci terjali, da se v poslovni odbor vrne Franc Pipan, prenoviteljski posavski-zasav-ski poslanec republiškega družbenopolitičnega zbora, ki je med tem odšel med samostojne odvetnike. »Da bi branil naše pravice,« poudarjajo. Medved seveda spomni na mnenja branžnega odbora pri gospodarski zbornici, ki dela na strokovnih kriterijih. Največja slovenska naložba Da je v Vidmu še bolj zagatno, imajo tačas v teku eno največjih slovenskih naložb v znameniti papirni stroj I. Vzeli so italijansko posojilo 27 milijard lir. Trajalo in trajalo je, kljub vsem žigom, da je slednjič postalo operativno. Pozablja se vse prerado, kakšne podvdige imajo Vidmovi delavci in vzdrževalci za seboj, predno so s starega dobrega stroja sneli zadnji tambur rotacijskega papirja. Najtežja dela so opravljali sami. češ, to je naš prispevek, so se veselili delavci, sami raz-rezovali železjei rušili železo-beton, vmes pa so žerjavi in viličarji že vstavljali nove strojne sklope. Tako bo prve dni maja že dal prve tone boljših vrst papirja. Prav izdelovati boljše vrste papirja je strategija programov Videm 92, od zamenjave beljenja celuloze s klorom z bolj naprednimi stvarmi, zakaj na zahodu menijo, da je rakotvorno že samo listati in duhati časopis iz takega papirja, mi pa počnemo še vse kaj drugega. Nov postopek bo omogočal večjo uporabo reciklažnega in sploh starega papirja, to pa je že v zvezi z nikakršnimi kupi lesovine zunaj. S poslovnežem Milošem Medvedom smo se pogovarjali prvič v ponedeljek zjutraj, pravzaprav smo ga prestregli, ko je pravkar prispel v tovarno. Preudarno je našteval opravila, ki jih delavci, ki nikakor niso na čakanju, opravljajo. »Pravzaprav je to domala kar reden remont, postorili bomo še to in ono,« je našteval vajeno. Zvečer, v gostilni Žolnir, še ko je njegov nekdanji direktor Silvo Gorenc ustanavljal klub mana-ger za Posavje, je prišepnil: »Nisem mislil, a danes je odšlo na čakanje prvih 210 delavcev, ostali sledijo suksesivno. Kot sem vam pravil zjutraj, če bo to potrebno, sorazmerno bodo odhajali iz vseh sektorjev, da tudi uprave, ne le celuloze! Vmes so ga jeli klicati med okroglo omizje, češ, da bo predsednik kluba. Tam je bil redkobeseden, takoj je bilo slišati njegov umirjen ton o redu, prekinjenem plačilnem prometu. Sledil naj bi sproščen poslovni klepet v drugem prostoru te znane gostilne. Štiriperesna deteljica iz Vidma se je povlekla za svojo mizo. Nekam mrki so izgledali, neprestano nekaj tuhtajoč. Da njihov prvi mož Franc Čargo rad reče, da traja delovni čas poslovneža kolikor traja, dokler pač naloga ni opravljena. Umika ni, je le propad ali pa - rešitev. V Vidmu se je pričelo poslednje odštevanje. Miloš Medved je brez pomišljanja odgovoril tudi na vprašanje, ali vse golgote, ki se zlivajo na kolektiv, ne izvirajo morda iz nove vlade. Nikakor ne, odnosi so na moč kooperativni in odkriti. Odnosi so stalni in dobri. Pač pa se širijo razne govorice. Resnica je samo in zgolj ta, da Videm trenutno ne more, v tem nismo bili nobena izjema, kot podobne velike tovarne v svetu, več sponzorirati tega in onega. Sedaj gre za preživetje,« mrko zaključi Miloš Medved. Tista, da v težkih časih spoznaš prijatelja, kot da ne velja. Še prene-kateri, ki je še pred časom kaj izmoledoval od krških papirni-čarjev, danes zabavlja čeznje. Morda pa bo čez čas tudi to dobro, ko se bo zadeva, in mora se, obrnila. In kaj bo rekel upravni odbor, smo vrtali dalje? »Običajno je kontrolni organ, je še nov in v formi, imamo mu kaj pokazati,« zaključi vedro Miloš Medved. KRANJSKI »DOSEŽKI« SE BISTRIJO Ples rdečih številk Ker politiki radi očitajo novinarjem, da pretiravajo pri opisovanju črnega položaja, citiramo iz materiala komisije kranjskega izvršnega sveta za prestrukturiranje in razvoj gospodarstva občine: »Stanje v občini Kranj je katastro- Skdimo naprej v konkretnejše podatke. Rezultati v lanskem letu in prvih letošnjih mesecih so iz meseca v mesec slabši. Prišlo je do velikih zastojev v naložbeni dejavnosti, rezultati so skrajno neugodni, likvidnost ni ničemur je lani prikazalo za dobrih 790 milijonov dinarjev izgub. V podjetjih z izgubo je zaposlenih 69,7 odstotka vseh zaposlenih v občinskem gospodarstvu. Največji delež izgub je prikazala Sava in sicer 24,5 odstotka vseh izgub v Kranju. Po deležih sledijo Tekstilindus s 14,6, Iskra Tel 13,1, Elektro Kranj 10,8 Planika 6.5 odstotka. Bogastvo neumnosti položaja je v tem. da v nič ne gre več verjeti. Še celo ne v izgube. Zaradi izgub nihče ne odgovarja, nasprotno, lahko prinesejo celo oprostitve različnih obveznosti. Ker po obstoječi zakonodaji direktorji ne odgovarjajo nosilcu (tdularju) lastnine, ki bi morala po vsej logiki biti sedaj vsaj začasno država, lahko po mili volji prikrojujejo finančne rezultate. Pri nas namreč, ker nihče nikomur ne odgovarja, direktor ne odgovarja, če ima njegova firma izgubo. Direktor odgovarja le samemu sebi ali kvečjemu še interesnim skupinam v podjetju, ki se borijo za delež lastnine. V tem pogledu je sedaj slabše, kot je bilo v času, ko so direktorji odgovarjali vsaj vsemogočni komunistični partiji. astronomseke plače postale poslovna skrivnost. Znani so primeri (npr. kranjski Gradbinec), kjer varčujejo na eni strani tako, da nekatere pošiljajo za nekaj dni mesečno domov na čakanje ter prihranijo nekaj dinarjev na drugi strani pa s tem denarjem močno zvišujejo plače tistim vodilnim, ki so med glavnimi krivci za propad. Direktorji so uspeli doseči v SDK zaupnost podatkov o izgubah v posameznih podjetjih. Podajmo se v ples rdečih številk. Ker gre za poslovno tajno, za zaupne podatke, se delajmo, kot da ugibamo. Torej predvidevamo, da držijo objavljene številke. Položaj je pripeljal tako daleč, da jih od zato poklicanih uradno m mogoče dobiti, lahko pa zagotovimo, da jih lahko zagovarjamo pred sodiščem. Omejili se bomo na ustvarjeno izgubo v lanskem letu na delavca. liSiSM PODJETJE Izguba na delavca -! v dinarjih r letu 1990 Elektro Gorenjske Iskra Kibernetika - Tovarna orodij in naprav - Stikala - Inženiring - TSD — Števci Agromehanika Iskra Industrija za električna orodja . Iskra MKD Iskra TIV Iskra TEL Iskra Terminali Tekstilindus Planika Sava Mercator Kmetijstvo Gozdno gospodarstvo Gradbinec Cestno podjetje Iskra SSD Iskra Kibernetika - Vzdrževanje - Poslovno tehnični servis — R TC Kokra 231.090 44.525 20.449 67.581 24.739 14.674 89.893 20.293 65.658 68.195 70.217 38.899 65.751 11.738 44.184 32,891 13.123 5.440 26. 753 83.989 32.896 58.389 102.159 8.738 PETROL z vami na poti FOTOREPORTAŽA________J Levo ena, desno druga, spredaj kup študentov Premier Lojze Peterle na četrtkovem pogovoru s študenti: v navzočnosti ljubljanskega in mariborskega rektorja predvsem veliko obljub. Razpis Dobre, pogumne in drzne novinarje redno ali pogodbeno zaposlimo. Uredništvo Nove dobe, Aškerčeva 15, Celje KJER JE VOJSKA, ZA ŠTUDENTE NI DENARJA Vsi v istem kotlu Velika dvorana študentskega naselja v Rožni dolini je bila v četrtek polna do zadnjega kotička. Na vrsto vprašanj je bilo slišati mnogo obljub. Nekaj odgovorov je izvenelo humorno, nekaj jih je bilo izžvižganih, nekaj pa so jih študentje pospremili z aplavzom. Če sklepamo po besedah predsednika Študentske vlade, Marka Kušarja, ki je v pozdravnem govoru poudaril, da bo srečanje uspelo če bo vladnim predstavnikom ušla vsaj kakšna obljuba, ki se bo morda celo kasneje izpolnila, je bilo srečanje uspešno. Študentski množici nasproti hodkov, ohranjevanje Titove-so sedeli Lojze Peterle, pred- ga, Kraigherjevega in podob-sednik vlade, Katja Boh, mini- nih skladov (vsi skladi ostane-strica za zdravstvo in socialno jo, je zagotovila Puharjeva), varstvo, Jožica Puhar, ministri- štipendiranje mladih razisko-ca za delo, Peter Tancig, mini- valcev in tistih, ki študirajo ster za raziskovalno dejavnost v tujini. Jožica Puhar je pove-in tehnologijo ter podpredsed- dala, da je usklajevanje štipen-nik vlade Matija Malešič. Prvo dij odvisno predvsem od uspeš-vrsto na študentski strani pa so nosti slovenskega gospodarstva med drugimi zasedli maribor- in dodala, da bo skladno z moški in ljubljanski rektor (Križ- rebitnim izboljšanjem na tem man in Šket), prorektor za štu- področju, prišlo do revaloriza-dentska vprašanja, predsednik - cije. Slišati je bilo pobude o šti-Univerzitetnega sveta in vod- pendiranju po načelu kreditira-stvo Študentskega centra. Tri- nja (tudi o tem smo razmišljali, buno sta vodila Manca Košir in se je glasil odgovor) ter vpraša-predstavnik študentov Branko nje, kdaj bodo imeli študentje Čakarmiš. Navzoča je bila tudi svoje predstavnike v organih, delegacija mariborske študent- ki odločajo o štipendijski politi-ske organizacije. ki. Zapomniti si velja besede Največ besed je bilo name- Lojzeta Peterleta, ki je dejal, njenih sistemu štipendiranja, da bi se mu vključevanje štu-Vprašanja na to temo so zade- dentov na ravni odborov v Iz-vala znatno manjše število raz- vršnem svetu zdelo utemelje-položljivih štipendij, usklajeva- no. V pogovoru se je pokazalo, nje le-teh z rastjo osebnih do- da možnosti vštetja rednega študija v delovno dobo še ni. Na vprašanje, kam in na koga se obrniti ob pomanjkanju sredstev za preživetje s strani predstavnikov vlade ni bilo od-govovora. Katja Boh je v svojem znanem slogu dejala, da smo vsi v istem kotlu. Predstavnica Študentske vlade Petra Globočnik pa je spregovorila o novem skladu za samopomoč, ki naj bi pomagal socialno ogroženim študentom. Študente je zanimalo, kako bo s štipendijsko politiko ob osamosvojitvi Slovenije in za koliko se bodo v tem primeru zmanjšala sredstva. Lojze Peterle je odgovoril z vprašanjem: Zakaj bi bila v tem primeru sredstva manjša, saj štipendij ne dobivamo iz Beograda?! Aplavz je požela izjava Matije Malešiča, češ da o uvedbi šolnine v vladi ne razmišljajo. Glede nastanitve študentov je bilo v ospredju plačevanje zdravil. Katja Boh je odgovorila, da so študentje še vedno oproščeni plačevanja participacije in pripomnila, da mnoga zdravila, za katera bi bilo treba plačati, lahko nadomestimo z domačimi. Študentske—matere so izenačene z vsemi nezaposlenimi ženskami, kar pomeni leto dni porod- niškega dopusta, o višini denarnega nadomestila pa se še dogovarjajo. Vprašanje študenta iz zamejstva, zakaj se zamejski študentje obravnavajo kot tujci, se bo po besedah Bohove reševalo kdaj kasneje in na ustreznem mestu (kdaj. gospa Boh?). Na koga se obrniti ko naletiš na nemožnost ministrovega posredovanja, je odgovoril minister vseh ministrov, kot je Lojzeta Peterleta poimenoval eden izmed moderatorjev. Tam, kjer ni denarja, še vojska ne more vzeti! (toda po drugi strani je pozabil, da tam, kjer je vojska, denarja ni več). Položaj univerze bodo opredelili novi programi in zakoni, za vsebino katerih se bo zanimala tudi vlada, oblikovanje le-teh pa je prvenstvena naloga univerze same. V tem Matija Malešič vidi tudi njeno avtonomnost. Tribuna je torej uspela, škoda je le,, da se je minister za šolstvo gospod Peter Vencelj tokrat izmaknil, saj je menda moral nujno v Strassbourg. Upati je, da si bodo predstavniki vlade še kdaj vzeli čas, da se srečajo š študenti. Tokrat se je to zgodilo prvič v njihovem mendatu. Kranj Ukinitev ne-obstoječega V Kranju ali bolje v Stražišču pri Kranju so se domislili novega izuma. Medtem kd so v pripovedi o Cesarjevih novih oblačilih podložniki občudovali nagega cesarja, je na seji zbora krajevnih skupnosti delegat KS Stražišče zahteval, da ukinejo nekaj, kar sploh ne obstaja več. Zahteval je takojšen preklic lokacijskega dovoljenja, ki so ga izdali za zažigalnico odpadnih (strupenih) snovi v bivši opekarni v Stražišču. Sekretariat za urbanizem je pojasnil, da je bilo lokacijsko dovoljenje za zažigalnico posebnih odpadkov izdano 31. 3. 1980. Takrat so dali pozitivno mnenje za postavitev SIS za varstvo zraka Gorenjske, Republiški komite za varstvo okolja, komisija za varstvo okolja Gospodarske zbornice Slovenije, inšpekcijske službe in Smelt Ljubljana. V postopku je bila udeležena tudi KS Stražišče. Ker zoper lokacijsko odločbo ni bilo pritožbe, so izdali tudi gradbeno dovoljenje. Tudi takrat ni bilo pritožbe. Na komiteju so pregledali vso dokumentacijo in tudi sedaj niso ugotovili nobene nepravilnosti, da bi lahko ugodili zahtevi delegata. Tako so mu lahko sporočili le to, da naprava že dolgo ne obratuje več in da je že od leta 1988 ni več v Stražišču. CELJE Banka danes Po številnih zapletih so danes v Narodnem domu v Celju slednjič pripravili ustanovni zbor Štajerske banke obrti in podjetništva d. d. Celje in pričeli postopek registracije na Temeljnem sodišču v Celju. Zbrali so zadostno količino denarja in v začetku aprila jim je svet guvernerjev Narodne banke Jugoslavije izdal soglasje. Tačas imajo približno polovico predvidene vsote in pripravljajo drugo izdajo delnic. Osnovni kapital banke naj bi po načrtu znašal šest milijonov DEM dinarske protivrednosti, kar bi po realizaciji možnih multi-plikatorjev omogočilo nad 70 milijonov DEM dinarske protivrednosti plasmanov. Med delničarji, skupno število vplačanih delnic je 5395, za zdaj ni tujih bank, ki v teh negotovih časih še oklevajo. Štajerska banka obrti in podjetništva bo od maja poslovala v najetih prostorih bivše zgradbe SDK, v prvi fazi v pritličju, v kratkem pa se bo razširila še deloma v klet in v prvo nadstropje. Za zdaj prostore adaptirajo, kasneje, ko bo denarja dovolj, jih bodo dokončno uredili. Po dogovorih z vodstvi nekaterih občin obstajajo realne možnosti za odprtje filijal v Slovenskih Konjicah, v Šentjurju in Črnomlju. Prve bodo verjetno Slovenske Konjice, kjer je prostor že na voljo,- v jeseni pa bodo bančne filijale odprli v ostalih dveh mestih. ČOLNI IZ CINKARNE Rdeče posledice izplačilu UODIII po .1 U.SOC UIudl)c\ U. denarja). Pustimo ob strani črni humor, ki pa ima poanto in pravi, da bodo zaposlenim razdelili tudi čolne, ki so jih dobili kot kompenzacijo, kajti ob negotovi usodi tovarne titanovega belila grozi malone potop in bodo taktna prevozna sredstva te kako pra\ pnšla S tem smo pravzaprav pri jedru stvari. Pri razvojnih za Cinkarno. Defekte v razvom metalurško kemičnega kombinata je povzročila zelo slaba kadrovska politika, saj je na najodgovornejše mesto vselej nametčala ljudi, ki kljub svoji formalni izobrazb, niso imel, dosti, če > hUtuVlllčUUUl Z->Vi & d, Psi vti .v- - Cinkam,, v zadnjih letih pa je najmanj desetkrat večji! čč-Če kot primer omenimo samo zadnja dva predsednika KPO. je suspendirani ekonomist \/ Basri videl edino perspektivo v drugi fazi TiO:. njegov naslednik gradbenik M. Prelec pa v finančnih transakcijah -posojanju denarja. Pri tem niti ni pomembno, ali se je Cinkarna pri Elanu opekla za skoraj fi milijonov DEM i dinarski protivrednosti ali je posojilo dobi!., vrnjeno v obliki obresti Bistveno je, da je i zadnjih letih na ta način s svojim denarjem pomagala razvijati nekatera slovenska podjetja, sama pa je ostala brez perspektiv. Zato jc tudi že davna skupščinska zahteva o preusmeritvah na čistejšo proizvodnjo ostala m papirju. Da bi bila nesreča večja, so podpredsednika KPO. ki /e več /er pripravljal razvojni program, po znani aferi, z njim vred sp ra vili iz Cinkarne. ' Kako usodno in skrajno neodgovorno potezo imajo na vesti člani takratne cinkarniške konference ZKS z delavskim svetom, občinski komite z občinsko vladajočo strukturo, se bo brez dvoma še pokazalo. Takrat bo tudi jasno, kdo je imel priv - ali vsi tisti, ki so sc odločili, da s političnimi sredstvi obračunajo s stroko, ali oni (redki), ki so opozarjali na posledice takega dejanja. Ampak to, žal, delavcem ne bo nič pomagalo. 13. STRAN NOVA W DODA IVO BRAČUN, DIREKTOR HMEZADA EXPORT-IMPORT Ohromelo hmeljarstvo Sumničenja o goljufijah in krajah, s katerimi naj bi se okoriščali vodilni ljudje v Hmezadovi organizaciji Export-import, in jih med delavci širi bivši, tačas suspendirani računovodja Mitja Švigelj, se onemogočila kolikor toliko normalno poslovanje. Direktor Ivo Bračun se posvetuje s pravniki, kako naj se otrese spornega moža, s katerim so po njegovih besedah imeli težave tudi na njegovem prejšnjem delovnem mestu v Gorenju, odgovorni v občini na čelu z žalskim županom Milanom Dobnikom pa menijo, naj očitke preverijo na pristojnih inštancah, v Službi družbenega knjigovodstva in v Upravi za notranje zadeve, dokler pa domnevne nepravilnosti niso dokazane, nihče nima pravice dvomiti v korektnost vodstva podjetja. Mitja Švigelj, ki trdi, da ima v podjetju na ustih ključavnico, je želel o »kriminalu« obvestiti javnost tako, da je na izredno sejo zbora delavcev, na kateri naj bi seznanili zaposlene, predstavnike poslovne skupnosti za hmeljarstvo. Kmečke zveze in drugih s hmeljarstvom povezane o poslovnih načrtih za letošnje leto povabil novinarje. Seja pa se je sprevrgla v sramotno predstavo s pretepom in miličniki na koncu. Mitja Švigelj je takoj na začetku scenarij vzel v svoje roke. Vodilne je zmerjal z goljufi in tatovi, mahal z nekimi potrdili, gromoglasno zabrisal blok na mizo predsedstva in se enega od sodelavcev lotil celo s pestmi. Oznanjal je gladovno stavko, grozil in zmerjal. Zbor delavcev se je končal še preden se je začel. Direktor je predstavnike zunanjih organizacij, občine in novinarje povabil v svojo pisarno, Švigelj pa je bil koj za njimi. Prerivanje se je nadaljevalo v tajničini pisarni in šele prihod miličnikov je položaj do neke mere umiril. Švigelj je napovedal pismo javnosti, v katerem bo razkril vse barabije. »Švigelj vodstvu očita, da smo negospodarno uporabili 30 milijonov dinarjev, da smo FOTOREPORTAŽA v šempetrski Duri, ki sedaj dobro posluje, vložili petnajst, dvajset milijonov dinarjev in Duri fizično stoji, ni odplaval po Savinji. Ali smo dobro poslovali ali ne bo odločal sklad in če so bile kakšne nepravilnosti, smo odgovorni tu,« pravi direktor Ivo Bračun »Drugi val očitkov gre na račun zalog v Inženiringu. Zaradi zalog smo v lanskem letu, ko je kurz miroval in so bile nizke obresti, res nekaj izgubili, vendar je s spremembo tečaja današnja nabavna cena spet enaka tisti v naših skladiščih. Sporen je nato še uvoz telefaksov za republiški komite za kmetijstvo. Nabavili smo okoli 170 aparatov. Komite za kmetijstvo jih je odkupil 80, ostale smo prodajali po tržni ceni. Zaradi sprostitve uvoza smo, kot številna druga podjetja, izgubili približno milijon dinarjev, vendar je to normalen poslovni dogodek,« meni direktor Bračun. Vodstvo, ki je ohromljeno zaradi nenehnih očitkov, je poklicalo na pomoč Službo družbenega knjigovodstva in Upravo za notranje zadeve, več sod- nih izvedencev, ki naj podajo svoja mnenja. Direktor trdi, da so vse obtožbe neutemeljene in da nima kaj skrivati. »Kakšen račun v Švici neki,« je odvrnil na neposredno vprašanje, »nobenega računa nimam in nanj tudi nisem, kot slišim po dolini, naložil denarja, ki naj bi ga osebno iztržil s sprodajo Hmezadove hiše v Žalcu. Šaj to je smešno. Kot je neumna trditev, da smo uvozili plevel namesto kvalitetnega hmelja. Nismo kupili niti plevel, to so lističi hmeljskih kobul in torej visoko kvlitetni pridelek, temveč hmelj, ker smo morali izpolniti sklenjene pogodbe.« Notranje razprtije v Hmezadovem Export-importu so boleče, saj gre za komisionarsko podjetje, od katerega je odvisna usoda slovenskega hmeljarstva, gre za ugled firme doma in na tujem, za dolgoročne pogodbe, ki v večini temeljijo na zaupanju in korektnem poslovnem odnosu. V občini se ograjujejo od obtožb in dokler in če sploh bodo dokazani sumi, naj ima direktor, pravijo, polno podporo in vsa pooblastila. HMEZAD ŽALEC: S STRADANJEM NAD KRIMINAL Gladovni štrajk Zoper sebe in proti vsem ______________________________________________ »Gladovno bom stavkal vse do tedaj, ko bodo odpravili nepravilnosti! Med delovnim časom bom tu pred vhodom, popoldne bom najverjetneje pred hišo direktorja. ..«, ponavlja Mitja Švigelj redkim obiskovalcem, ko leži pred vhodom v Hmezadov Export-lmport. Kaj se je zgodilo Mitji Šviglju, zdaj suspendiranemu vodji finančno-računovodskega sektorja in do nedavnega pomočniku direktorja žalskega Export-Importa? »Od petka gladovno stavkam tako, kot je v skladu z deklaracijo OZN,« ponavlja. Mitja Švigelj ni kdorsibodi. Gre za visoko izobraženega strokovnjaka, ki je več kot polovico svoje delovne dobe prebil na najvišjih in najodgovornejših delovnih mestih v Šaleški dolini in zdaj v žalskem Hmezadu. Nenazadnje gre tudi za moža, katerega žena opravlja sila občutljivo in odgovorno delo. Kaj je torej povzročilo ali doprineslo ali celo izsililo odločitev, ki je na meji razumnega. Na zboru delavcev, kjer bi naj zadeve z od njega obtoževanimi vodilnimi delavci ob prisotnosti župana in predstavnikov hmeljarjev razčistili na osnovi dokumentov, se je on fizično lotil svojega nekdanjega sodelavca. Obtoževani direktorji poudarjajo, da naj trditve in obtožbe raziščejo za to ustrezne službe; od finančnih strokovnjakov, do policije. In te zakonite institucije bi naj bile že na delu. Za kaj torej gre? Mitja Švigelj je o svoji nameri obveščal večino uredništev slovenskih časopisov in obljubljal vso potrebno dokumentacijo. Namesto dokumentov in rezultatov ustreznih institucij se je iznenada odločil za — glad. Žrtev je neizmerna ali kot je v delno podobnem primeru izjavil inženir Janez Rozman, generalni direktor Avtoradgone, »eno človeško življenje je več vredno kot celo podjetje in jaz nočem imeti nikogar na vesti...«. Koliko je torej vreden primer obupanca v Žalcu? IVO BRAČUN, DIREKTOR HMEZAD EXPORT-IMPORT Švigljevo ravnanje me čudi________________________________ Mitja Švigelj, suspendirani vodja finančno-računovodske službe Hmezadovega Export-Importa, je vodilne v podjetju presenetil z gladovno stavko, s katero je sicer grozil že ves prejšnji teden, v petek pa je začel resnično gladovno štrajkati. V podjetju so sklicali kolegij, poklicali na pomoč pravnike in zdravnike, vrstijo se sestanki, saj direktor Ivo Bračun, katerega odstop skupaj s Pavletom Stojanom, direktorjem ljubljanskega Inženiringa, in Andrejem Natekom, vodjem pridelave in predelave hmelja, Švigelj nepreklicno zahteva, ne želi potegniti nobene napačne poteze. »Šviglja in njegove gladovne stavke ne morem razumeti. Čudi me,« pravi Ivo Bračun. »Čudi zato, ker smo ugotavljanje utemeljenosti vseh njegovih sumov predali pristojnim organom, Službi družbenega knjigovodstva in Upravi za notranje zadeve. Razumel bi njegov revolt, če bi bile preiskave končane in se z njihovimi zaključki ne bi strinjal,« razmišlja direktor Ivo Bračun. Celje, eno ^ Slovenijales je ob gradnji kupil '12 krst (po izjavi seda-ntega direktorja celjske pokopališke službe Kelharja) Le pet so jih prepeljali na celjsko pokopališče. Natančnejše podatke bi lahko dal takratni direktor Slovenijalesa, sedaj lastnik podjetja »Biopohištvo« na Teharski cesti. Potrebno bi bilo raziskati tudi grobišče pri črpališču pitne vode v Levcu in tam, kjer stoji danes Lesnina, pa trgovina Nama Levec. Informacije bi lahko dah J. K., njego\a žena in stana mati. Nekega dne dopoldan sta, jimija ali julija 1945. i Štren-banovem vrtu sedela in zajtrkovala dva italijanska vojna ujetnika. Zajtrk so jima'dali domačini. Vračala sta se domov. M.mo je skozi vas prišla dolga kolona zapornikov, ki sojo stražili vojaki na konjih Vodih sojo od Celja proti Arjivaši oziroma Petrovčam. Partizani so Italijana ustrelili kar na Strcnčanovcm vrtu. Pokopana sta nekje pri Novem Celju. Arji vasi /in' Ivan Kersnik, ki je JiLil rogam damin v cchskt bolnišnici in sicer Lil 945. Najden /e hi/, kt> je bil stat 6 mesecev. Zatem je bil 5 mesece\ v jaslih -Tončke ( itvu- •. Ime m priimek so mu dah i celjski bolnišnici Ker bi rad vedel, kdo je. bi bilo treba preiskati dokumentacijo o taborišču gostišču Petriček (sedaj Na gričku!, kjer je bilo taborišče otrok beguncev. Nekaj otrok so dali kasneje na' Dobrno, fj-g 20, Medlo" - Lipov kov travnik 400 žrtev iz junija 1945. Danes je trauiik meNorirao. Tu počivajo v štirih grobovih velikosti 2x10 metrov po vsej verjetnosti hrvaški begunci, ki so bili zadržani v Faza-rinčevi hiši iz Medloga (v svinjakih in kleteh). Streljali so jih ponoči, h grobovom so jih vodili gole. Roke so imeli zvezane na hrbtih. Iz napol pokritih grobov seje še naslednji dan slišalo stokanje. Prav tako so ob Črni mlaki, proti Ostrožnem, ležala gola trupla moških in žensk. Bila so že napihnjen., 24 golih trupel, med katerimi sta biU dve ženski, so odpeljali s konji m »platomnju«, last \f urarstva Celje, neznano kam. Žrtve so do golega slačili na Faza rinčevi kmetiji v Medlogu, kjer je v kleteh ostalo na kupe osebnih stvari in sojih otroci še dolgo raznašali naokoli. O teh dogodkih bi vedeli več povedati V. F., vdova po pokojnem, hčerka E. poročena L. Piav tako L C. tajnik KS Babno, J.. kmet iz Medloga, P. z Batnega, B.. po domače Ožhič, iz Medloga. M. D. Čopova ulica in hčerka, poročena, živi v Celju. Oh melioraciji Šefovega gozda in spreminjanju v travnik tet kopanju jarkov. so takratni izvajalci (Nivo Celjei našli posmrtne ostanke ter jih nekje pokopali V tej zvezi je treba raziskati tudi izginotje Oorjupovih s Ceste na Ostrožno, nasproti trgovine Solidarnost, O tem bi kaj vedela povedati S. in B. V.. ki živita v Listah (brat in SCStral (se nadaljuje) Pogled iz Medloga proti Levcu. Dne 14. oktobra 1990 smo slovesno pokopali teharske žrtve. Sveti kraj še vedno skrunimo z odpadki. Pri vsem tem oblast mirno spi. Doklej? MURSKA SOBOTA Brczmcsnost Po ukinitvi mesnice ob Tišinski ulici v Murski Soboti, je ostala za južni del mesta še edina mesnica pri samopostrežni trgovini v Cankarjevem naselju. Pred kratkim so se mesarji in trgovci dogovorili, da bodo tudi to mesnico ukinili in jo prenesli v center mesta, se pravi v centru bodo obstoječo razširili na račun dosedanje trgovine, trgovino na obrobju mesta pa bodo razširili na račun dosedanje mesnice.. Pri tem ve vsi skupaj ne ozirajo na potrebe in želje občanov, ki z nejevoljo spremljajo vesti o teh spremembah, saj bo na ta način ostala južna polovica mesta M Sobota brez mesnice, v centru mesta bodo pa kar tri Dve od treh mesnic nimata niti enega parkirnega prostora, kur ima sicer nekaj pozitiv nega v sebi. glede pešhoje nakupovalcev, toda iz prakse vemo, da vsakdo nima časa nakupovati mesa kilometer daleč peš Primoran bo iti povečevat prometno gnečo v center mesta, kjer je ob nakupovalnem času tak promet, da se je celo pestu težko prebijati skozi. Uktnje-valci mesnice se sklicujejo na oerentabilnost. v katero pa krajani ne verjamejo glede na promet, ki ga vsakodnevno videvajo. Kdo ima prav, bo dokaza! mesar privatnik, ki se bo verjetno v kratkem pojavil s svojo mesnico v južni polovici mesta. NOVA OT DOBA FOTOREPORTAŽA Gorile INDUSTRIJSKA PRODAJALNA Zidanškova 27, Celje To je trgovina z najcenejšim ženskim in moškim spodnjim perilom, največjo izbiro body-ev, pižam, spalnih srajc, halj, svilenih nogavic in kopalk. Pridite in se prepričajte! HVALA ZA ZAUPANJE ITIPIČNO: VARNOSTNIKOV VEČ KAKOR NOVINARJEV Obed na Brdu zbranim novinarjem prebral, kaj so visoki gostje použili za kosilo. Iz jedilnega lista je bilo razvidno, da so se kar izdatno podprli pred nadaljevanjem Prejšnji četrtek so se predsedniki jugoslovanskih mini-državic srečali na Brdu pri Kranju, da bi poskušali rešiti tisto, kar se v Jugoslaviji očitno rešiti več ne da. Predsedniki šestih suverenih republik so na letališče Brnik prileteli vsak s svojim posebnim letalom, od tam pa so se na Brdo pripeljali v posebnih službenih avtomobilih slovenskega protokola in s posebnim policijskim spremstvom. Le hrvaški predsednik Tudman seje peljal z lastnim avtom. Predsedniki so s seboj pripeljali tudi številne sodelavce in še več varnostnikov. Nekateri so se spraševali, pred kom naj bi jih pravzaprav varovali. Slovenski gostitelj, predsed- na večer. Še naj večje pozorno-nik predsedstva Milan Kučan sti je bil deležen minister za jih je sprejel na gradu Brdo, informiranje Stane Stanič, ki je kjer so potekali tudi pogovori. Glede na smehljanja in prisrčnost, s katero so se pozdravljali predsedniki, človek kar težko verjame, da so to predsedniki med seboj skoraj na smrt skreganih republik. Predno so se pričeli pogovori, je predsednik Kučan svoje goste ljubeznivo popeljal na teraso gradu, kjer so jih nestrpni in radovedni snemalci in fotografi lahko ovekovečili. Na žalost je Milan Kučan fotoreporterjem pretežni del časa, namenjenega za slikanje, obračal hrbet, zato niso bili najbolj zadovoljni. ... Pogovori jugoslovanskega političnega vrha so seveda potekali za zaprtimi vrati, novinarji, ki so posedali po hotelu Kokra, pa so se lahko med tem časom udeležili dveh tiskovnih konferenc. Na eni je predsednik slovenske skupščine dr. France Bučar pojasnjeval, kako bo Slovenija izvedla odcepitev oziroma razdružitev, na drugi pa sta bila sogovornika podpredsednik slovenske vlade dr. Jože Mencinger in republiški sekretar za zakonodajo Lojze Janko. Pričakovali smo tudi Lojzeta Peterleta, ki se je v Beogradu udeležil sestanka z Antejem Markovičem. Ker pa na tem sestanku niso dosegli nobenih bistvenih sprememb, tudi Peterleta ni bilo na Brdo. Pred začetkom drugega dela pogovorov, ki so se pričeli ob štirih popoldne, sta Kučanova sodelavca Marjan Šiftar in dr. Miha Ribarič novinarje seznanila s potekom dopoldanskega dela pogovorov. Obeti niso bili tudi za popoldan nič kaj rožnati, zato so na osnovi prvih informacij nekateri novinarji že sklenili, da se ne splača čakati mučnih in mukotrpnih razgovorov. Po kosilu so se sprehodili še pio Brdu. si ogledali Račji otok in se nato polni energije vrnili v sobo za pogovore. Tiskovna konferenca je bila sklicana za osemnajsto uro in napetost v hotelu Kokra in v press centru je vidno naraščala. Potem pa se je začelo odlaganje. Najprej za četrt ure, pa za pol pa še za nekaj minut. Vmes so napovedali, da predsedniki prihajajo, varnostniki Jedilnik: jelenji pršut z melono, dimljena postrv, ričetova juha, sirovi in ajdovi štruklji, telečja pletenica na način Brdo. svinjska pisanica v omaki s prilogo, solata mimoza, lešnikov parfait v labodu in kava. Gostje so pili Movia Suvignon letnik '89 z Goriških Brd, refoško letnik '89 s koprskega vinorodnega okoliša in zlato radgonsko penino. so jadrno spraznili šank, press center in celotno preddverje in zastražili vstop v dvorano, kjer naj bi bila tiskovna konferenca. Kmalu se je izkazalo, da je bila panika nepotrebna, saj so šli predsedniki le na krajši odmor. Zopet nas je minister Stanič oskrbel z informacijami o tem, kaj se dogaja v gradu, kjer so pogovori. Povedal je, da sta srbski predsednik Miloševič in črnogorski predsednik Bulato-vič na terasi nekaj »ognjevito razpravljala«, ostali pa so si »ogledovali umetniške slike«. Potem se je razvedelo, da se nikakor ne morejo zediniti okrog skupnega sporočila, ki ga je pripravila slovenska stran. Menda je potem vsaka republika dopisala svoje želje in predloge, potem pa so vse skupaj nekako spravili v skupno obliko. Še največ težav so imeli kolegi z radia in televizije, ki so imeli napovedan direktni prenos, pa so ga vsake toliko časa napovedali in nato zopet odpovedali in tako podrli celotno večerno shemo. Potem so predsedniki končno le prišli. V avli so jim televizijski tehniki pod budnim oče- DOBRODOŠLI U JunL 15. STRAN NOVA OT DODA som varnostnikov namestili mikrofone na suknjiče in dolgo pričakovani dogodek se je lahko začel. Tiskovna konferenca je potekala v mnogo bolj mirnem in kulturnem ozračju kot v Splitu in Beogradu. Minister za informiranje Stane Stanič je že popoldne pozval novinarje, ki želijo postaviti vprašanja, naj se prijavijo vnaprej. Na ta način je hotel biti demokratičen in dati možnost vsem redakcijam iz vseh republik. Vrstni red postavljanja vprašanj je kasneje določil sam in bil zaradi tega deležen številnih kritik tistih, ki niso prišli na vrsto in seveda odobravanja tistih, ki so lahko mirno, iz udobnega naslonjača, postavili vprašanje. Za vprašanje se je prijavilo preko štirideset novinarjev iz več kot tridesetih redakcij iz domovine in tujine. Kakšnih posebej izvirnih vprašanj tudi tokrat nismo slišali, kot pa je že običaj, je bilo največ vprašanj namenjenih hrvaškemu predsedniku dr. Franju Tudmanu in srbskemu predsedniku Slobodanu Miloševiču. Zbrani predsedniki — Alija Izetbegovič se tiskovne konference ni udeležil, ker je zaradi težav doma prej odpotoval v Sarajevo - pa tudi niso povedali nič novega. Odsotnost Izetbegoviča so nekateri sarkastično komentirali kot kruto jugoslovansko realnost. Predsedniki očitno ne bodo smeli več zapuščati svojih republik, saj se jim lahko zgodi, da se vanje ne bodo mogli več vrniti. Ker se bodo republike medtem odcepile, razdružile, osamosvojile, ali kako drugače spremenile. Nekaj pred polnočjo so luči za spektaklom na Brdu končno pogasnile in državljani so lahko mirno zaspali, saj so izvedeli, kaj mislijo njihovi voditelji. Novinarja Eaton Hadžiu in Muharem Nijeku iz prištin-skega zasebnega časopisa Epoka sta v Slovenijo pripotovala že v sredo popoldan in nato do pričetka tiskovne konference oblegala dekleta in fante z Republiškega sekretariata za informiranje s prošnjo, naj jima pustijo postaviti vsaj eno vprašanje gospodu Miloševiču. Kot sta sama dejala, jima je Slovenija edino upanje, ker si drugje Albancem s Kosova ne bodo upali dati besede. Minister Stanič si je upal. ★ ★ ★ Varnostna služba na Brniku in Brdu je delovala brezhibno. Kakšnih 250 varnostnikov je varovalo jugoslovanske predsednike. Prvič se je tudi v Sloveniji zgodilo, da so na Brdu ob vstopu v hotel morali vsi brez izjeme skozi žarkovno kontrolo. Če je bilo piskanje premočno, so žrtev takoj obstopili strogi varnostniki in jo še dodatno pregledali. Za dame je poskrbela ljubka varnostnica. ★ ★ ★ Za tiste, ki ne veste, kakšna je.solata mimoza, naj izdamo skrivnost, da je to motovilec z jajci. ★ ★ ★ Med čakanjem na tiskovno konferenco so iz bolnice v Splitu sporočili, da so dobili dve zdravi ledvici, na kateri čakata dva bolnika v Zagrebu. Zaradi teme helikopter ni mogel vzleteti, po cesti pa prevoz iz Splita v Zagreb ni varen, zato so prosili za pomoč hrvaškega predsednika Tudmana. Ta je ukazal pilotu svojega letala, naj odleti v Split, prepelje ledvici v Zagreb in se vrne ponj na Brnik. V imenu splitskih zdravnikov se je na tiskovni konferenci dr. Tudmanu zahvalil novinar Slobodne Dalmacije Davor Marič. Nekateri so bili ogorčeni, češ da si je predsednik Tudman dovolil ceneno reklamno potezo. ★ ★ ★ Med akreditiranimi fotografi je bil tudi Tješimir Marič iz Zagreba, ki pripravlja- knjigo fotografij dr. Tudmana. Ob odhodu je potožil, da je na Brdu imel le malo možnosti, da bi hrvaškega predsednika posnel v kakšnem zanimivem položaju. Ob tem je tudi pripomnil, da se jugoslovanski politiki ne znajo obnašati pred kamerami in fotografskimi aparati. Še vedno niso doumeli, da je tudi fotografija informacija in da spada smehljanje (četudi prisiljeno) med službene dolžnosti. Na enega lokalnega državnika je prišlo na Brdu najmanj 40 varnostnikov Nekateri štajerski novinarji so protestirali, ker je bil štajerski vinorodni okoliš na Brdu zastopan samo z zlato radgonsko penino. »Napako« je skušal popraviti minister Stanič, ki je zbrane novinarje po končani tiskovni konferenci presenetil s kozarčkom buteljčnega laškega rizlinga iz Ijutomersko-ormoškega vinorodnega okoliša. ★ ★ ★ Hrvatski predsednik Franjo Tudman se vozi samo v svojem avtomobilu, ki je bil posebej zanj narejen v Nemčiji. Ker je predsednik na Brdo priletel s posebnim avionom, so njegov avto že v sredo zvečer pripeljali iz Zagreba na Brnik in ga v četrtek zvečer odpeljali nazaj v Zagreb. To je bil tudi edini avto na katerem je plapolala republiška zastava. ★ ★ ★ Z Brda je poročalo okrog 60 slovenskih in prav toliko jugoslovanskih novinarjev in fotoreporterjev in kakšnih 50 tujih novinarjev in fotografov. Posebej je bila opazna ameriška televizijska družba CNN, ki jo v Jugoslaviji predstavljata bivša delavca ljubljanske televizije Mjuša Sever in Joco Žnidaršič. ★ ★ ★ Po končani tiskovni konferenci, ki jo je vodil minister Stanič, se je nanj vsul pravi plaz očitkov, groženj in grdih besed naših beograjskih novinarskih kolegov, ker je dovolil dvema albanskima novinarjema, da sta na tiskovni konferenci postavila vprašanji. Kadar so jugoslovanski republiški državniki dobro zastraženi (morda zato, da si kateri ne bi česa storil?), so med seboj zelo prisrčni in nasmejani. Po (kmh...) domovini Sevnica: Ivan Oman očita dr. Ostercu neučinkovitost republiškega sekretariata za kmetijstvo. Dr. Osterc zavrača neutemeljene očitke na račun nedela kmetijskega sekretariata, zahtevan odstop kmetijskega ministra pa je že prej lebdel v zraku. Prilep: Na kongresu vodilne makedonske stranke WMRf DPMNE so se zavzeli za samostojno makedonsko državo. Beograd: zvezna vlada bo odpravila prometni davek na dizt sko gorivo, ki ga uporabljajo v kmetijstvu. To pomeni, da bo' kmetijski pridelovalci dizelsko gorivo namesto po 7,90 plačev, po 6,60 dinarja. ZIS bo predlagal tudi odpravo nadomestila z ceste, tako da bi kmetje za nafto plačevali le še 3,70 dinarja. Skopje: V prvih treh mesecih so uvedli stečaj v 330 makedor skih podjetjih s 27 tisoč zaposlenimi. Štjak: Slovenska kmečke zveza-ljudska stranka bo v kmetijsk politiki prevzela pobudo. Če njene zahteve ne bodo izpolnjene bo stranka izstopila iz Demosa. Skopje: Uvoz tobaka ogroža domačo proizvodnjo. Letos i Makedonija uvozila 11 tisoč ton fermentiranega tobaka in 140 ton cigaret. Zagreb: Senat vojnega sodišča v Zagrebu je za nedoločen č preložil pričetek glavne obravnave sojenja hrvaškemu obram nemu ministru Martinu Špeglju in sedmim Virovitičanom, obt ženim oboroženega upora. Beograd: Jugoslavija je v prvem letošnjem četrtletju izvozila 4.387 milijarde dolarjev blaga ali za 8,3 odstotka manj kot v te času lani. Slovenija je edina v prvem četrtletju povečala izvoz Zagreb: Dr. Franjo Tudman je zagotovil, da ni potrebe p vladi nacionalne rešitve. Armadni vrh zagotavlja, da se bo vm-šal v odpravljanje državno-politične krize. Ljubljana: Od začetka meseca so v bankah spremenjene neka tere obresti. V bankah Ljubljanske banke se poslej vloge n vpogled obrestujejo z 20-odstotno letno obrestno mero, za koli kršno so se odločiti tudi v Abanki. Kragujevac: Crvena zastava iz Kragujevca bo pričela prodajat svoja vozila na kredit, v ta namen pa so oddelili 8000 avtomoL lov. Pogoji so: 40-odstotni delež tovarniške cene z odplačilnin rokom 24 do 36 mesecev s 40- in 45-odstotnimi obrestmi. Zagreb: Policija varuje vojsko. Izbruh jeze nad armado je b tudi v Splitu, oklepna vozila hrvaškega notranjega ministrstva p,i so zavarovala vojaške objekte v Zagrebu. Ljubljana: Sekretariat za borce in vojaške invalide obvešča vse prizadete, ki pokojnin še niso dobili, da je do zamude prišlo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev v zveznem proračunu. Osebne in družinske invalidnine vojaškim invalidom bodo izplačane ta teden. Ljubljana: Bo zahteva po odstopu dr. Jožeta Osterca sprožila vladno krizo? Na naslednji seji skupščine se bo Lojze Peterle po vsem sodeč znašel v navzkrižnem ognju poslancev kmečke stranke in opozicije. Ljubljana: Cene so marca rasle počasneje. Mesečni prirastek cen na drobno je bil v Sloveniji sorazmerno majhen - 4,1 odstotka. Dvig od lanskega do letošnjega marca pa 49 odstotkov. Beograd: Svet guvernerjev Narodne banke Jugoslavije je ocenil, da je treba pričeti linearno sanacijo bank in sprejeti dopolnitve zakona o NBJ, ki naj bi preprečile nove vdore v monetarni sistem. Beograd: Srbija naj bi ponovno vdrla v monetarni sistem Jugoslavije. Goražde: Delavci ministrstva za notranje zadeve BiH so med rutinsko kontrolo ustavili tri tovornjake natovorjene z orožjem. V VP Visoko, ki so jim bile puške menda namenjene, o tej pošiljki niso imeli pojma. Beograd: Obrazci za jugoslovanske potne liste in druge dokumente so dražji. Za obrazce za potne liste bo treba plačati 110 dinarjev, obrazec za skupni potni list bo stal 300, otroški potni list pa se bo podražil na 85 dinarjev. Ljubljana: Skupščinska komisija je dala soglasje k razrešitvi Alenke Leskovic, vodje službe za informiranje. Brdo pri Kranju: Tudi v tretje predsedniški vrh ni našel skupne rešitve. Beograd: Nič več upanja za ZIS. Pogovora z Antejem Markovičem so se udeležili trije predsedniki republiških vlad, niso pa dosegli nobenega soglasja za program zvezne vlade. Ljubljana: Adrii Airways bodo vrnili sarajevsko predstavništvo. Ljubljana: Poziv k čiščenju Slovenije. V naslednjih dneh bodo po vsej Sloveniji čistili naselja, gozdove in rečne bregove, zato pozivajo vse, da sodelujejo. Beograd: Zvezna vlada si znižuje plače in sicer za 10 odstotkov. Priština: Čistka na kosovskih šolah. Srbsko vodstvo je prek svojega sekretariata za prosveto in kulturo Kosova odstavilo več direktorjev šol albanske narodnosti. Beograd: Srbska vlada trdi, da ima recept za razcvet. Močno bodo povečali izvoz in pridobili tuji kapital. Srbija pa bo v svoje roke vzela tudi obrambo. Beograd: Poskusili so zlorabiti bankovce. Med uničevanjem bankovcev je prišlo do poskusa zlorabe, javnost pa bo o celotnem dogodku obveščena potem, ko se bo končal preiskovalni postopek. Sarajevo: Bosanski Srbi hočejo imeti lastno Krajino. \ IA STRAN 16 17. STRAN NOVA Uj TEMATSKI VEČER ALI: Zgodovinarji, pisec in vino RES JE,.. - da je Jože Jarh v zadnjih šestih letih dal 31 pobud za mednarodni ekološki center. Po njegovi zamisli bi naj bil ta center v knežjem mestu Celju. Gospod Jarh pa bi bil direktor. Njegovo zeleno srce zdaj drugače bije. Na Brdu so namreč ob zadnjem predsedniškem sestanku prvič uvrstili v sporočilo - varstvo okolja. - da je gospod minister za finance Marko Kranjec iz pravega testa. Iz sklada za privatizacijo bo pobiral 2-odstotno dividendo. Ob žalostni resnici, da prihodki podjetij neustavljivo padajo, bo torej zaslužil le državni proračun. - da je Jure Sadar, celjski minister za prostorsko planiranje že prislovično razumevajoč. Nekemu občanu, ki še premore denar in voljo za gradnjo hiše na Lipi v Štorah, bo šel toliko na roke, da do spremenil zazidalni načrt. Pomagal bi mu naj tudi pri ogrevanju: dovolijo naj uporabo lahkega kurilnega olja. — da posnetki na kaseti o Triglavskem parku. ki so jo predstavili v hotelu Grad Hrib v Preddvoru, povedo vše. Tako je kaseto ponudil svetu gospod dr. Matjaž Kmecl. Skrb zbuja le to. da vsi tega ne vidijo in menijo, da gre za ponesrečen prikaz edinega slovenskega narodnega parka. - da je Unior iz Zreč dobil od kragujevške Crvene zastave namesto cvenka 120 avtomobilov. V Zrečah se čudijo, da jim dolžnik ni posla! omenjenih avtomobilov brez kinetičnih zglobov. Delavci pa pravijo, da je boljše vsaj to, kot pa nič. - da smo Franca Šetinca v zadnjem času že hudo pogrešali. Končno je bil viden na sestanku republiške lovske organizacije. Čudno je namreč prav to. kajti od Brezovice na Kosovem tovariš Šetinc ne strelja več kozlov. — da vlada v Celju občutno pomanjkanje dobrih strokovnjakov. Ubogi in utrujeni Marjan Ašič je moral v imenu občine prevzeti uradni nadzor v celjski Komunali. Eni menijo, da gre ubogemu upokojencu za tozadevno socialno pomoč, drugi pa, da bo nadzoroval tisto, kar je med zaposlitvijo zašuštral. In spet dobil plačano. - da se gospa Spomenka Hribar dejansko in v celoti otresa nekdanjega boljševizma. Kaže namreč, da se je sama, kot tajnica Svetovnega slovenskega kongresa, odločala in sprejemala odločitve o »slovenskem tolarju«. — da je gospod Jože Gubenšek, glavni direktor EMO. v tovarniškem glasilu zapisal, da »odločno obsoja vsa neresnična pisanja o EMO in njegovem vodstvu ter to početje razume kot nasilje posameznikov, ki ga je moč primerjati z nasilji najmračnejše zgodovine našega naroda . . .«. O sancta simplicitas. kdaj bo že plača? - da vsaka obleka še ne naredi človeka. Zato bi gospoda ministra Janeza Janšo milostno prosili, naj se odpove preoblačenja gospoda Ivana Omana, člana predsedstva v uniformo. Tako kot vsak kmet ne pridela debelega krompirja, tudi vsaka uniforma še ne oblikuje generala. - da so poslanci v Slovenski Bistrici jamrali nad porabo električnega toka za nočno osvetljevanje cerkva. Mi smo odločno proti ponovni zatemnitvi božjih hramov. Še bolj jih je treba Osvetliti, da bodo verujoči naravnost prišli v njih in izmolili priprošnjo za boljši danes in jutri. Osebe: Željko Cigler, SDP moderator dr. Tone Ferenc, zgodovinar dr. Janko Pleterski, zgodovinar dr. Milan Ževart, zgodovinar Emil Lajh, zgodovinar Dane Debič. pisatelj iz Žalca glasovi izza mize Prizorišče: posebna soba v hotelu Celeia Prva slika: Željko Cigler: Naš tematski večer je posvečen spominu na vkorakanje Nemcev v Celje 11. aprila 1941. ko se je začelo obdobje na Spodnjem Štajerskem, ko so bili ljudje obsojeni na smrt. . . (predstavi zgodovinarje, ki bodo o tem govorili). Dr. Tone Ferenc: (vzame v roke liste): Govoril bom o temeljnih značilnostih fašistične okupacije Slovenije. Pet jih je. (Bere. ga prekine glas z drugega konca mize). Dane Debič (vstane): Oprostite, tole ste menda kabinetni zgodovinarji. . . Saj ne poznate zgodovine Spodnje Štajerske... Željko Cigler (ga prekine); Počakajte, prosim, po koncu bo razgovor. Dane Debič (žalostno): Hotel sem povedati, da sem med vojno izgubil mamo in ata... ne vem. zakaj... vi ne poznate zgodovine . . . naj se predstavim, sem slovenski pisatelj D. D., ki sem tudi o tem napisal več knjig in sem v leksikonu. Našo hišo so požgali, mama je zgorela v njej... Glasovi izza mize: Ja. daj no mir in ne moti. Dr. Tone Ferenc (malo v zadregi nadaljuje in sklene razmišljanje). Dane Debič (se dvigi e in počasi stopi proti Ferencu, obstane pred njim): Vi ne p >znate zgodovine Štajerske. . . meni so med vojno ubili mamo in ata in bi rad vedel, zakaj... vi ste kabinetni zgod 'vinarji. . . Kdo pa ste vi? Jaz sem slovenski pisatelj, slovenski pisatelji tudi pišejo zgodovino. Željko Cigler (zaprepaden): Prosim lepo. tako pa ne. saj smo jih na začetku predstavili. Dr. Ferenc (razburjen vstane): Poslušajte... jaz sem tudi pisal o žrtvah ... V petintridesetih letih svojega dela nisem doživel takega očitka. Tega si pa ne dovolim . . . izza mize ga skušajo utišati: pssst. zgodovina se ne more ukvarjati z vsakim posameznikom, kam bi pa prišli. . . daj no mir in poslušaj. .. Vojna in mir 8. del D. D., slovenski pisatelj, na uri zgodovine Dane Debič se počasi obrne, odide in sede. tu in tam zagodrnja). Željko Cigler (nelagodno); Opravičujem se našim gostom in vsem vam za neljub dogodek in prosim, oprostite. DRUGA slika: Nastopijo Dr. Milan Ževart. Emil Lajh, dr. Janko Pleterski. D. D. jih tu in tam glasno dopolni ali zagodrnja, glasovi Epilog Dane Debič (odločno): Natakar, prosim dra deci. (Jih popije in se čez čas, ko prebudi ossoso, dvigne, obme proti čelnemu delu mize. rekoč — nasvidenje. (Namesto zastora — olajšanje). Politiki so odprte glave. Kadar imajo odprta usta. ZRRRDl HUDFGF! TROTINRPPDR 50 SE ZRCELE IRR2k£ ČETE TOČAJ/ UHlKfTTl.. VOJSK' A iN VELIKO VOJAKOV, KI So SE /ZKf?-■Zfiil Z. Vei-IHIH/ H ITROSTH/j JE V£UKE~ PE/JRffJC PRESToriLO v A\ ONERIŠKE M060KET/JE EKIPE .. ^ v ^/) A -'h' -' * i ★ NOVA DOBA HUMORESILA Zastava mora čimprej zaplapolati FOTOREPORTAŽA Kajenje škodi telesu S predstave za otroke cirkusa Moire Orfei. Milo se mi stori pri srcu. ko poslušam in vidim, s koliko ljubezni se lotevamo naše nove. rekli bi. suverene zastave. Ne morem si kaj. da se ne bi spomnil najbolj realsocialističnih časov, ko so forumi tako rekoč za vsako figo ustanavljali komisije in odbore in pododbore itd. in dajali piscem humoresk neizčrpno bogastvo tem za smešenje njih samih. S tem seveda ne mislim. da bi bila tudi zastava — figa. Ne. to je sveta stvar. Ampak problem je. ker naša ni sveta, ker ima zvezdo. Koliko naporov, koliko časa in denarja in energije in morda tudi zdravja bomo pravzaprav porabili za odstranitev ene same peterokrake zvezde! Ni izključeno, da bo podkomisija za simbole dobila komisije za vsak krak posebej. Pododbor za horizontalno lego bodoče zastave utegnejo razširiti s komisijami za barve, pri čemer se ve. iz kakšnih vrst naj bi bile sestavljene. Tu bi prišle \ poštev podkomisije za barvne odtenke. Pododbor bo potreben prav tako za vertikalno lego zastave. Lahko se zgodi, da bodo morali imenovati delovno skupino za velikost posameznih polj. ki jih bo treba koordinirati, da ne bi prišlo do neskladnosti in bi bilo. denimo, rdeče polje večje od belega polja ali narobe. Šele ko bodo vsi ti opravili svoje delo. bo pljunil v roke nadodbor za odstranitev zvezde z nadkomisijo za šive. Bo pa pred težko nalogo. Zvezda je namreč izredno trdoživa. Če jo izrežejo po krakih. bo namreč nastala nova zvezda. To pomeni, da bi jo morali izrezati, da bi nastala na romunski zastavi podobna luknja, kar pa spet ne bi bilo dobro, ker bi nas takoj primerjali z Romuni in bi posumili. da nam marsikaj manjka. Se pravi, daje edina rešitev. odstraniti zvezdo brez sledov, na njeno mesto pa našiti simbol podkomisije za simbole oziroma odbora za grb. ali če to ne bi šlo. sešiti novo zastavo. Po projektu, ki ga je pripravil projektni svet. bo zastava iz blaga. Barve bodo take. da jim ne sonce ne drugi vremenski vplivi ne bodo mogli do živega, kar se sicer dogaja s sedanjo zastavo. Slišali smo. da časa za novo zastavo ni veliko, da bodo morali zelo pohiteti. Morda zato. ker so zdaj ugodni vremenski pogoji, se pravi, daje še vetrovno in bi se lepo videlo, kako se bo obnesla nova zastava. Ko že vse vihra in nekako plapola, mora čimprej zavihrati in zaplapolati torej tudi nova zastava. Da se bo vedelo in videlo, da so Slovenci dobili novo zastavo celo prej kot novo ustavo. To je nadvse pomembno in mo-jamo verjeti, da je res. NI RES.. - da župani celjske regije ne želijo dobrega svojemu središču. Tako je gospod Franc Potočnik, župan fare pri Sv. Roku. gospodu Antonu Rojcu ob prazniku celjske občine poslal čestitko. Zaradi lažjega razumevanja kar zvočni telegram. Gospod Rojec in njegovi poslanci so prekinili svečano sejo, da bi v tišini doumeli za kaj gre. - da bi se okrog celjske kabelske in lokalne TV kaj šušmarilo. V petek je bila skrivna seja, ki jo je sklical gospod občinski minister in najmlajši faran fare pri Sv. Duhu, Silvester Drevenšek. Skupaj s podjetnikom gospodom Jankom Šoprom in podjetnikom ter gospodom direktorjem Jožetom Cerovškom so ugibali, kdaj bodo Celjani končno videli svoj program Trikrat lahko ugibate, kdo bo direktor. - da je na pričujoči fotografiji podoba vrtne ali vrtičkarjeve utice! Slovencem sovražnemu elementu je uspelo fotografirati prototip nove carinarnice, ki bi jih naj Bavčerjevi v teh dneh razsejali ob Kolpi in Sotli. Plečnikov potomec je velikokrat carinarnice prilagodil razmeram: po potrebi si jo carinik lahko zadega na hrbet in odnese do nove meje. - da gospod Matija Malešič, podpredsednik slovenske vlade, na mednarodnem taborišču ne žanje uspehov. Po uspešnem lansiranju v svet znane mariborske slikarke, se je gospod podpredsednik v Tivoliju udinjal športu. Hokejistom je pripenjal — medalje. Razen Petru Sal-stenu. Ta je medaljo odklonil, ker je gospodu podpredsedniku padla s traku. - da bi ljudje kar naprej radi brožali po grobiščih. Na razgovor in predavanje našega največjega strokovnjaka, vsaj po obsegu zaslužka in številu prodanih knjig, nekdanjega pod-narednika Romana Leljaka, je v celjski Narodni dom prišlo 5 (pet) ljudi. Če odštejemo enega novinarja in enega funkcionarja, nam ostanejo še trije. Ti trije pa so imeli pri sebi naprave za direktne kontakte v službi. - da je Demos revanšističen. V Novem mr stu kandidira za javnega tožilca gospod Fiše ki je še pred dobrimi osmimi leti pregani komaj petnajstletnega fanta (člen 133), ker rekel, da SFRJ nima bodočnosti. V pripro ni navedeno, kaj gospod Fišer danes misli o dočnosti SFRJ. - da namerava gospod Peter Orehar, podpredsednik kranjskega izvršnega sveta, po reorganizaciji slovenskih občin ustanoviti svoje svetovalno podjetje. Javno namreč razglaša, »da neumni ne upošteva svetovanja, pametni pa ga ne potrebuje!« - da gospoda profesorja Milana Dobnika, žalskega župana, ne zasleduje prst božji. Na Hmezadovi veselici ob razčiščevanju hmeljarskih plev je malo manjkalo, da gospod župan ne bi spet staknil modrice okrog očesa. Tokrat levega. NOVA W DOBA STRAN 18 BISTRE GLAVE Najboljši matematiki Celjska Srednja tehnična šola. ki si je v dobrih tridesetih letih pridobila ugledno mesto med slovenskimi strokovnimi šolami, se lahko pohvali tudi z najboljšimi matematiki. Svoje znanje so mladi talenti pokazali na nedavnem republiškem tekmovanju, kjer se je kar sedem od devetih učencev uvrstilo na prvih sedem mest in so prehiteli celo bežigrajsko gimnazijo. Mitja Mastnak iz 2. razreda naravoslovne usmeritve pa je postal prvak brez primere, Naloge, za katere je imel časa štiri ure, je rešil v uri in pol in prepričljivo zmagal. Prvi je bil tudi lani, tretje mesto pa je dosegel na državnem tekmovanju, katerega se bo udeležil tudi letos. Poleg njega bo na tem tekmovanju že tretjič sodelovala Dušanka Kočič iz 4. razreda naravoslovne usmeritve, ki je bila na republiškem tekmovanju druga. LUČE: KOROŠCI PRIPELJALI HIŠO Kje si ti, mati Skivenija Šest tovornjakov z avstrijske Koroške je Ivanu Robniku iz Krnice pri Lučah pripeljalo gradbeni material za novo hišo. Razne organizacije so podprle solidarnostne akcije Franca Kušeja iz Špara in zbrale gradivo v vrednosti 380 tisoč šilingov. Največ so prispevali v pliberškem Lions Club in velikovškem Rotary Club. Izročili so tudi simbolični ček za nakup stavbenega pohištva. Vsake toliko prodre v javnost vest o pomoči najbolj prizadetim Gornjesavinjčanom, ki jih je novembrska ujma ogolila do gole kože. Med takšne sodi tudi družina Ivana Robnika iz Krnice pri Lučah. In prav Robnikova družina je bila minulo soboto deležna nezamenljive pomoči rojakov z one strani Olševe. Čeprav je od nesrečne ujme preteklo že skoraj pol leta, si od katastrofalne poplave prizadeti le počasi znova pomagajo na noge. Resnici na ljubo tudi zato, ker rodna gruda, mati Slovenija, v tem ihtivem osvobajanju in korakanju do meje z Evropo hudo pozablja na svoj naglavni dolg. Če je še verjeti računstvu, država Slovenija v vodni ujmi prizadetim še ni poravnala niti desetine dolga. Kolikšna sreča, da se vsaj zmrzal umika in kakšna sreča, da so v tujini ljudje in organiazcije, ki vedo, kaj je nesreča. In ker je temu tako, so pomoč iz Avstrije morali v Lučah razložiti in jo preložiti na traktorske prikolice, ker se še vedno le tako da priti v nekaj kilometrov oddaljeno Krnico. THTm INF TELEFON TALEC (0631 7M-23I. LEVEC 26-313 UGODEN NAKUP barvni TV sprejemnik GORENJE 66 cm 13.867,00 din UGODNI KREDITNI POGOJI INTERVJU: MARJAN PUNGARTNIK »Živim v okupirani Ko zdaj Slovenci veliko govorimo o svoji suverenosti in samostojnosti, bi se morali večkrat spomniti znamenite misli nemškega filozofa Feuerbacha, daje namreč »tisti, ki misli, svoboden in samostojen«. Če je ta misel točna, potem je pesnik, publicist, novinar in kulturnik Marjan Pungartnik že dolgo »svoboden in samostojen«. Skratka suveren, saj se je naučil razmišljati s svojo glavo že v rodnem Legnu na koroškem Pohorju, kjer mu pač ni mogel nihče prišepetavati kako naj misli razen prostranih in šumečih pohorskih gozdov, ki so za ljudi na Koroškem in Štajerskem že stoletja sinonim za svobodo misli in duha. To lepo, a redko lastnost razmišljanja s svojo glavo je potem Pungartnik ohranil kot »študentski revolucionar« konec šestdesetih let v začetku sedemdesetih let, pa kot odgovorni in glavni urednik študentske Tribune, odgovorni urednik Radia študent, glavni urednik Dialogov, pa kot pesnik, predavatelj na univerzi v Mariboru, urednik mnogih časopisov in revij, pa tudi kot javni politični in kulturni delavec. Kakor vsi, ki razmišljajo s svojo glavo in se ne priklanjajo večinskim javnomnenjskim tokovom je marsikdaj naletel na težave in nerazumevanja - tako v časih starega režima kakor pod novimi oblastmi. Morda se lahko prav tej »srečni« okoliščini zahvalimo, da imamo že štiri Pungartnikove pesniške zbirke: »Žalostinka a galjotom«, »Večni krsnepar«, »Pesmi« in »Svetje-iačen«. Z njim smo se pogovarjali o problemih našega časa in nove dobe. Nisem sanjač Poznamo vas kot »študentskega revolucionarja«, ki se je že tedaj bojeval za demokracijo, človekove pravice, svobodo javne besede, za socialno pravično družbo, reformo univerze. Bili ste kar malce neprijeten oblastem, čeprav ste družbo »reformirali« skozi institucije. Koliko so danes uresničene »sanje vaše mladosti«? »V študentskih letih sem tako malo spal, da skoraj nisem sanjal. Niti o prihodnosti. Ljudje imajo radi sanjače, ki hodijo meter nad zemljo in se jih da kaj hitro prinesti okoli. Če pa imaš odprte oči in ne sanjariš o nekakšni lepi prihodnosti, zagotovo postaneš neprijeten. Ampak brez tistih, ki so imeli svoje oči, stari režim ni mogel, ker ni znal videti stvarnosti. Imeli so veliko učiteljev, teoretikov, govornikov, videli pa niso več kot do konca svojega nosu. Zato so vključevali vsakogar, pri tem pa so obdržali vse vajeti v rokah. To je bil zelo zvit način, kako zadušiti ljudi. Zato je tudi tisto »refor- miranje« skozi institucije imelo kaj klavrno bilanco. Bil sem prej gverilec znotraj sovražnega terena. Nimam občutka, da je kakšna institucija tudi moja. Plaču-ješ za bolnišnico leta in leta, potem te pa uradnik vrže ven pet dni po operaciji slepiča. Kajpada, to so gotovo napravili tudi gospodu Peterletu. Pa policija. Koliko dela so si napravili s tem, ker je moja soproga Čehinja! Celo mrežo obveščanja so si morali zgraditi okrog naju, da bi zvedeli, kaj misliva, denimo, o Kosovu. Ker so Čehi vsi pač vohuni. Tako so mi pojasnjevali. Šel sem na Smoletovo stranko, ki je imela nekakšen svet za zaščito človekovih pravic in tam me je sprejel uradnik s tako zdolgočasenim obrazom, da sem takoj vedel, kako mu tisti organ prav prisrčno dol visi za moje pravice. Glede institucij imam občutek, da živim v okupirani državi.« Ali obstaja kakšna zveza med nekdanjim študentskim gibanjem in sedanjimi političnimi strankami in njihovimi programi - če obstaja, kje jo vidite? Ali pa obstaja kontinuiteta samo v ljudeh? »Nekaj malega je zveze, ekologija, denimo. Ljudje so se pa zelo spremenili in če bi me kdo vprašal, ali se morda prištevam h kakšni generaciji, tega ne bi znal niti potrditi in niti zanikati. Ne vem, če spoh obstaja kaj ,Takega kakor »moja generacija«, ki bi imela neko skupno čutenje. Niti muzika ne povezuje, ker sedi vsak doma in ima slušalke na ušesih. Nas nihče ni učil generacijske solidarnosti, nam so učitelji vcepljali svoje prikrite nazore, kakor da so dahavski zdravniki. Nekdanje dogajanje h koncu šestdesetih let in z začetka sedemdesetih je zgodnja napoved tistega, kar se danes dogaja kot množičen pojav: razpad solidarnosti, sebičnost kot temeljna politična in moralna kategorija. Vse v stilu: od upornika do policijskega ministra. Židje pravijo, da je človek rojen sam. Tako mu ni mogoče naprtiti tuje krivde in ne more nase vzeti tujih zaslug. Tega se držim. Slovenski daj-dam je hudo klavrn: malo hvaljenja, drobne koristi, pa ženskice, ki te s spominom na nekaj spolnih uslug (ah, pa nič ljubezni!) rinejo naprej, pa da drugi ja ne bi prišel do istega, kakor imaš ti. Globoko se mi je vtisnil v spomin naslov v Dolenjskem listu spred dvajsetih let: »Svoboda je ušiva in zamazana zadevica. ..« Tvegaš, če si rojen sam. Potem je že boljše tlačanstvo, kajpada.« »Berufsverbot« po slovensko Boj za demokracijo »skozi institucije« ni bil lahek. Znano je, da ste doživeli prenekatero neprijetnost v boju za družbeno preobrazbo. Kako doživljate sedanje razmere v družbi in kako gledate na tiste borce za demokracijo, ki so zdaj prišli »iz zapečka«? »Ne vem, če je ravno znano. da sem doživel kakšno neprijetnost, pa tudi sam mislim, da so bile tiste najhujše samo dobra šola. Kakor je zelo dobra šola berufsverbot, na katerega me je demokracija obsodila. Glede tega novi niso nič boljši kakor stari, včasih je interveniral v imenu cekaja kakšen Kejžar, zdaj to ljudje počnejo iz pristnega sovraštva. Slovence je krepko motilo, ko jih je komunizem silil, da bi se delali boljše, kakor so v resnici. Pretvarjanje ja, to je značilno za nas, ampak da bi te kdo silil, da • si boljši, ko pa se to da tako lepo urediti z licemerjem in svetohlinstvom, to pa bi bilo prehudo nasilje. Veliko ljudi prej res ni dobilo možnosti in poskušajo kaj napraviti zdaj. Seveda štejejo dejanja in ne bobnanje po prsih, ki smo ga bili dotlej kar pošteno siti. Preden bo stekla politika po normalnih poteh, pa bo preteklo še nekaj časa, kajti strankarske delitve, kakršne poznamo zdaj, sploh niso dokončne. Za resnico smo ljudje pač odgovorni nebu, za slabo vladanje pa drug drugemu. Če ne bomo živeli v hermetično zaprti policijsko-vojaški državi, se slabe oblasti ne bo dalo večno prikrivati. Slovenci nehote veliko govorimo o preteklosti - tudi o tisti povojni. Mislite, da nas je vojni in medvojni čas hudo obremenil? Verjamete, da bo prišlo do sprave? In kako bomo obrnili pogled tudi v prihodnost? No, glede tega res nisem značilen Slovenec. Mene preteklost zanima kot zgodba, ker sem pač književnik. Na nek način se preteklost dogaja drugim, zame je vedno vse samo sedanjost. Rodil sem se leta 1948 in vem v glavnem za vsako krivico, ki sem jo storil. Za to sem odgovoren jaz, tiste pa, ki so jih storili drugi, naj težijo druge. Glede sprave je pa tako, da se mora človek najprej spraviti s seboj, ker je potem spravljen z vsem svetom. Ko gledam histerične spravljivce in sprav-Ijivke, ki pomanjkanje dobrote poskušajo nadomestiti z vsiljivim teologiziranjem, bi včasih rad uporabil kakšno metodo za »prosvetlitev iz zenovske zakladnice.« Ne zamerite mi, če uporabljam izraz Slovenec bolj ironično. Stara cankarjanska bolezen, to razlikovanje med Slovenci in Slovenci. Jaz pravim: Kakšen hasek je pa, da si Slovenec, če pa nisi človek. Človek pa nisi. ko ravnajo s tabo kot z živino. Tako so Slovenci samo tisti, ki druge Slovence spravljajo na gnojišče zgodovine. Po Petanovo: Slovenec Slovencu Slovenka. Ne delati krivic! Kako in komu popraviti krivico - kaj sodite o tem? Osnovna stvar ni popravljati krivico, ampak ne delati krivice. Vendar ne govorim o nekakšni fiktivni pravični družbi, ker so to sanjarije, ki opravičujejo vse mogoče krivice. Nočem več razmišljati v teh meglenih pojmih, kajti pomembnejše so veliko bolj stvarne reči. Svojčas mi je frančiškanski teolog dr. Mile Babič rekel, da je prava stvar rešiti človeka, ne pa reševati ljudi nasploh. Veliko ljudi živi na robu socialne stiske. Kot borec za družbo socialne pravičnosti verjetno vidite rešitev za izhod iz težav? Namesto da govorijo o nekakšnih socialnih programih, nai urediio nekatere reči. Po- 19. STRAN NOVA OT DOBA ŽUPAN Z OVRATNICO državi« glejte si postopek za ustanavljanje podjetij, pa boste videli, kako nora je ta reč. Gnusno! Spodbuditi je treba ljudi za samostojno delo, vendar jih je treba oprostiti slehernega davka (razen davka na promet, ki ga plačajo kot potrošniki) do višine 650.000 dinarjev, tako kakor so napravili v Angliji. Spodbuditi je treba samoorganiziranje nezaposlenih." Vsako mesto naj da na voljo poslovne prostore z znižano najemnino vsakemu nezaposlenemu, ki pripravi projekt. (Ha, ha, kaj bo pa potem s podkupninami!). Slabo plačanim zdravnikom ponudite prazne planinske domove, da napravijo svoje klinike tako kakor je napravil dr. Asim Kurjak, ko so ga začeli preganjati tudjmanovci... Kaj menite o denacionalizaciji, reprivatizaciji, tujem kapitalu? Ali je to pot, ki bo Slovence mobilizirala za gospodarski preporod? Če je nekaj vzela država, potem je najbolj naravna pot, da za tisti del lastnine prevzame odgovornost. Če je država dala tovarne v upravljanje delavcem, naj napravi zdaj z nacionalizacijo povzetek vsega tega in kot gospodar poskrbi za dobre gospodarske rešitve. Sem odločen zagovornik ponovne nacionalizacije vsega, kar ima status družbene lastnine. To naj bi bil na prvem mestu ekonomski instrument in veliko manj »popravljanje krivic«. Časa se, bojim se, ne da obračati kakor volana, naj sedijo v vladi in na vodstvih strank še taki filozofi. Zanima me, kaj bodo napravili s stvarmi, ki so zgrajene iz samoprispevkov. Model reprivatizacije ima vzor v tem, kako so se privatizirale stare družbeno politične organizacije. Nekaj ljudi si je enostavno prisvojilo organizacijo in imetje in »izgnalo« vse tiste, ki jim niso bili povšeči. Gospodje v nekdanji socialistični zvezi so si veliko predvolilnih stroškov plačali iz državnega denarja, po temu ni nihče oporekal. Kaj mislite, koliko je članstvo bivše Zveze komuni- stov odločalo o njenem imetju? Tako hočejo privatizirati tudi podjetja: zaposluješ sorodnike in prijatelje, potem pa - hops! Pa kakšna podkupnina, ki je postala pri teh rečeh obvezna. Poženeš ljudi na cesto, naj zanje poskrbi država, sam pa sediš v parlamentu, se greš igrice in biješ težek teniški boj za preživetje! To je Slovenija! Stvari grejo prepočasi Kako vidite druge evropske izkušnje, posebej na vzhodu, kjer prav tako iščejo nov gospodarski sistem »postsocialistične dobe«? Bo to kapitalizem? Te razprave o kapitalizmu in socializmu so bile od nekdaj bedaste, saj je treba izhajati od dosti bolj pragmatičnih stvari. Dobra tovarna, nizki davki, maloštevilni državni aparat, spodobna in ukrotljiva policija, možnost nadzora nad državnimi korporacijami, visoki zaslužki, pametna zakonodaja itd.... Najprej to, potem se pa pogovarjajmo, ali je to socializem ali kapitalizem, če je taka razprava sploh še smiselna. Bojim se, da so novi oblastniki vzeli iz obojega najslabše stvari in v tem primeru se bojo enkrat res spraševali kot tisti butalski kovač, kaj se jim je posrečilo napraviti, ko bodo potrebovali ime za svoj unikat. Veliko govorimo o razdružitvi in o vstopu v Evropo. Kaj naj nas povezuje z narodi v sedanji Jugoslaviji in kako vidite našo vlogo v razviti in Srednji Evropi? S to kampanjo o razdružitvi se prikriva marsikaj drugega, predvsem pa počasna in šlam-pasta izgradnja novega pravnega in ekonomskega sistema. Namesto da bi se zdaj že poznali blagodejni vplivi osvoboditve od jugoslovanskega jarma, smo kot dežela vedno bolj zaprti in osamljeni. V imenu razdružitve in samostojnosti si država izstavlja račun za računom, ljudje pa še verjamejo, da gre samo za to. Vidim še eno težavo. Dokler želijo imeti v povezovanju z Evropo prednost država in strankarska vodstva, je to samo nadaljevanje stare politike, namreč da si država in najmočnejše politične skupine prigrabijo monopol stikov s tujino. To lahko počnejo tako dolgo, dokler ljudje ne dozorijo, osvojijo komunikacije, se naučijo tudi česa drugega razen »lazenja po trgovinah«. V Evropo nas »peljejo« tudi številni vaši književniški kolegi, od katerih so mnogi postali politiki. Je to dobro za slovensko politiko ali za slovensko kulturo, če malce šaljivo vprašamo? Nič nimam proti političnemu profesionalizmu, tudi če gre za pisatelje. Samo da takih ljudi pri nas ne vidim. Kakšen štos pa je za pisatelja, da osvajaš oblast zato, ker hočeš spraviti nekaj svojih ljudi na prava mesta, da bi ugodil svojemu pohlepu po moči? Kakšen štos pa je, da se na oblasti napihneš in odletiš pod oblake? Drobno dobičkarstvo, kramarstvo, kakor vsa slovenska politika. Štajerska avtonomija Tudi sami ste se ukvarjali s kulturno politiko — vaša tema je bila demokracija in policen-trizem. Kako ste danes zadovoljni s stanjem na teh področjih? Kaj pa bi z zadovoljstvom!? Prisegam na liberalno državo, t. j. na tako, ki bo čimbolj pregledna in obvladljiva. Prej kot delavce iz tovarn bi poslal na zavode za zaposlovanje nepotreben admim*strativni aparat. A tu se vidi, kdo se je s kom zlizal. Samoupravljanje je pripeljalo v vse državne službe in tudi v kulturne institucije toliko uradništva, da je prevladalo nad njihovo vsebino. Z novo oblastjo se je osulo malo tega, čeprav bi se s pametno organizacijo dalo znatno reducirati aparat. Kako? To so stare teme, ki so jih preslišali tako prejšnji kakor sedanji-oblastniki, ker so zadele v njihovo parazitsko bistvo. Najbrž bodo aktualne, ko bodo na obzorju nove volitve. Kako se je mogoče danes upirati centralizmu? Kako vidite danes »duhovno stanje« Štajerske in celotne Slovenije? Če bi bil politik in če bi bila to rešitev, bi se gotovo začel ukvarjati z gibanjem za štajersko avtonomijo. Mariboru ne bo ukazoval niti Beograd niti Dunaj in niti Ljubljana. Če Ljubljana ne posluša Beograda, ima Maribor vso pravico, da ne posluša Ljubljane. Seveda je vprašanje, zakaj je mariborska politika tako prestrašena, najbrž pa zato, ker se je za svoje stolčke morala vedno podrejati drugim, tudi Ljubljani. Moravci so dosegli znotraj Češkoslovaške priznanje nacionalnosti in države v nekaj dneh, in se svet ni podrl. Če je Kranjska Piemont, potem je za Štajersko možnost, da postane Furlanija. Samo izključiti se mora iz tega jalovega političnega mletja in »se najti«. Kjer je vino, je imaginacija. To pa je za dober začetek dovolj. Pregovorno strupeno ozračje Maribora ni strupeno samo dobesedno, ampak tudi v duhovnem smislu. Tisoči sebičnih zasebnih kurišč, s katerih se dviguje žveplov dioksid, so metafora za tisoče duš, ki oddajajo v duhovno ozračje enak strup sebičnosti. Nerazumljivo je, kako lahko mesto, kjer živi velikanska večina dobrodušnih in dobronamernih ljudi, prenaša to gnilobo. Lepo bi bilo, če bi pogovor s pesnikom sklenili z verzom za današnji čas... Največji strup krščanstva je svetohlinstvo. Vsepovsod se pojavlja s sklenjenimi rokami in s pogledi proti nebu, potem pa z enim samim dekretom požene tisoče in tisoče ljudi na cesto. Protistrup je dobrota, naj jo svetohlinci še tako klevetajo. Zaradi tega navajam verz, ki ga je v davnih letih zanosa pel Victor Jara v ritmu polke, se pravi kakor nalašč za podalpsko rabo, in ki je kar dobra karakteristika naših svetohlincev: »Svetohlinka se je raje kot s svečo in s svečnikom budila s tisto kratko spovednikovo svečo.« Celjski srednji vek Celjski župan Anton Rojec je na slovesni seji zborov občinske skupščine na 11. april, dan celjskih mestnih pravic, ki ga od letos Celjani praznujejo v spomin na svoj rojstni dan pred 540 leti, ko je velikodušni celjski knez Friderik II. svojemu mestu podelil posebne pravice, zablestel v vsem svojem sijaju. Okoli vratu si je nadel pozlačeno ovratnico in zbranim poslancem pokazal svoje poznavanje zgodovine do takšnih nadrobnosti, da je celo zgodovinarjem jemalo sapo, nato pa je svoje meščane popeljal v srednji vek. Ko je izginil poslanec Borut Alujevič, ravnatelj celjskega gledališča in dramski igralec, so se dobro obveščeni pričeli muzati. Hip zatem je vehementno prihitel na oder, odet v srednjeveško oblačilo z zvitkom v roki. Teatralno ga je razvil in v imenu visokega gospoda Friderika II. prebral Celjanom, kaj jim podarja njihov knez. Pozval je burgmeistra, naj prejme listino o celjskih mestnih pravicah. Žvenketajoči gospod Anton Rojec je dar hvaležno sprejel, se njegovi knežji visokosti zahvalil za milost in v imenu Celjanov zagotovil neizmerno lojalnost in poslušnost svojemu vladarju. Kolena ni upognil - to se je menda tudi njemu zdelo preveč. 100 ŽENSK NA MORJU Kmečko veselje Ob koncu prejšnjega tedna se je na Obali mudila skupina stotih kmečkih žensk iz celjskega območja, kamor sta jih, tako kot vsako leto, pripeljala celjski Novi tednik in Radio Celje. Za marsikatero je bil to prvi turistični izlet in prvi stik z morjem v življenju, ki jim ob skrbi za kmetijo in živino ni dopuščalo takšnih osebnih zadovoljstev. ZGODBE O PREŽIVETJU Ozdravljeni nealkoholik Trma, vztrajnost in doslednost svojim idealom so oblikovali stil življenja Vlada Stojnška. Zaradi svoje neupogljivosti pod bremenom zbirokratiziranega aparata je okusil marsikatero grenko. Njegov način življenja je bil in je ostal zvest svobodnim, neuniformiranim oblikam sožitja. Vlado Stojnšek je posebnež. In če si posebnež, nisi takšen kot drugi, torej odstopaš od povprečja, kar pa ni vedno družbeno pozitivno razumljeno. Najteže se takšnim ljudem navadno godi v strogem hierarhično urejenem delovnem okolju, kjer način življenja in mišljenja določajo mrtvo napisana pravila in hladni delovno-človeški odnosi. Dvanajst let je bil strojevodja pri Železniškem gospodarstvu, sekciji za vleko vlakov. Nikoli ni bil priljubljen pri svojih nadrejenih, bil je pač posebnež. Razmišljati je hotel vedno sam, s svojo glavo. Vse skupaj se je pravzaprav pričelo s tem, ko je ob redni kontroli alkotesta na Železnici odklonil pihanje. Kakšne druge oblike testa mu niso ponudili, čeprav bi ga z zadovoljstvom opravil. Zaradi tega »prekrška« je bil suspendiran za devet mesecev. Prestavili so ga na najnižje vrednoteno delovno mesto strojeopremnega delavca. Čeprav stanuje in živi v Celju, se je moral 4 mesece voziti na delo v Maribor. Istočasno je bil poslan k »hišnemu zdravniku« v Železniški zdravstveni dom Maribor. Tam bi ga naj »spoznali« za alkoholika. Toda Vlado je poznal »sodelovanje« med šefi vleke vlakov in Železniškim zdravstvenim domom. Jasno, »spoznan« je bil za alkoholika, tudi jetrni testi so bili »porazni«. Napotili so ga v dispanzer za zdravljenje alkoholizma. Pričakovali so, da se bo oglasil v imenovanem dispanzerju v Mariboru. Toda zakaj bi šel v Maribor, če je Vlado Celjan in v Vojniku imamo priznan dispanzer za zdrav- :nje alkoholizma? V Vojniku dobil napisano potrdilo, di-;nozo, da ni alkoholik, arnik da je v rahlo depresivnem anju zaradi dogodkov v nje-jvem delovnem okolju. Pa tu-jetrni izvidi so bili v mejah :>rmale. Mariborski železniški zdrav-veni dom in njihovi somišlje-iki se niso dali kar tako, in iso verjeli Vojničanom. V do-rem letu so Vlada zato poslali ar sedemkrat na razne psihia-ične in psihološke preglede o Sloveniji. Dva izmed teh so pravili kar v Železniškem dravstvenem domu Maribor. !al se matematika ni izšla prid naročnika, saj so bili izidi »pozitivni« le dvakrat, za-uda obakrat v istem dispan-erju. Vladu je bilo vsega dovolj! )b tem, da je opravljal najslab-s plačano delo, da se je vozil Maribor, da so ga razni psihi-tri in psihologi dodobra »iz-lozgali« — komisija za delov-ia razmerja in disciplinska pa ; imela med vsako obravnavo po tri mesece predaha - se je pritožil na Republiško inšpekcijo dela. Po nalogu le-teh je bil obravnavan na Zdravstvenem konziliju Železniškega gospodarstva v Ljubljani, kjer so ugotovili, da je zdravstveno in psihofizično sposoben opravljati delo strojevodje. In tako je ponovno pričel voziti vlake. Toda normalni, običajni turnusi zanj niso veljali. Vozil je en mesec, dva, tri, toda glej četrti mesec so »ugotovili«, da je imel v prvem mesecu plave-ga. Pa ne samo enega. V februarju so »spoznali«, da je imel v prejšnjem letu in začetku tega kar tri plave. Takoj je dobil odpoved. Da bo štorija še grozljivejša, napišimo, da je za enega izmed teh »plavih« dobil od svojega šefa Roberta Karla pismen in od njega podpisan potni nalog za pot v Ljubljano. Na srečo ali na žalost je bil ta potni nalog izdan za udeležbo na sestanku sindikalistov v Ljubljani. Kajti Vlado je bil ves čas tudi član centralnega sindikata strojnega osebja ustanovljene- ga v »famoznem« štrajku leta 1988. Vsega mu je bilo dovolj! Konec koncev pa tudi izgubiti ni imel kaj! Pritožil se je na sodišče. V sporu z železniškim gospodarstvom je dobil podporo ter pravno in strokovno pomoč pri Svobodnem in neodvisnem sin- dikatu delavcev v železniškem prometu in pri KNSS — Neodvisnost. Na obravnavo še čaka, pa verjetno veliko mirneje kot marsikateri izmed nasprotnih udeležencev. V šali pa rad pove: »Imam pismeno potrdilo, da nisem alkoholik! Ali ga imate tudi vi?« RAD JE NABADAL MLADENKE Pikpik v zadnjico Psihiatri in psihologi si bodo morali vzeti čas za 31-letnega J. H., doma iz Celja. Po ločitvi od predrage družice, ki ga je dala na čevelj, se je ženskam maščeval tako, da jih je z ostrimi predmeti pikal v rit. Že od lanskega novembra so mladenke, predvsem srednješolke s strahom hodile v večernih urah po ulicah. Neznani moški jih je namreč meni nič, tebi nič, s šilom ali drugim neznanim predmetom zbadal v zadnjico. Po svojem junaškem posegu jo je ucvrl. Delavci milice so postali pozorni na prijave deklet in so skušali viteza s krivim rapirjem odkriti. Čeprav miličniki ne povedo točno, kako so zategnili mrežo okoli mušketirja s krivo sabljo, drži, da je prejšnji teden zbodel napačno rito. Ulovili so ga. Miličniki so presenečeni ugotovili, da gre za 31-letnega J. H., doma iz Celja. Potem, ko so mu nastavili past in ga ujeli bi jim naj povedal, da mu je pikanje v ženske zadnjice izredno dobro delo. Počutil se je vznesenega, skoraj kot v nebesih, in se zato ni več mogel odreči tovrstnim užitkom. O počutju mladenk, izbiral je zvečine srednješolke, si jih dodobra ogledal in nato zasledoval, ni razmišljal. Očitno je, da dekletom tovrstni čutni posegi niso povzročali enake seksualne mesenosti, kot ločenemu J. H., ki zdaj v zaporu lahko sebi zabada v zadnjico. NA ZELENI MEJI Novi Azijci GRENKO LETO ZA POVRATNIKA S ŠVEDSKE Bombe nad Ko se je 48-letni Radiša Kuzmanovič pred desetimi leti odločil, da bo med Porečom in Novigradom zgradil luksuzno restavracijo, ni mogel sanjati, da se bo nekega dne streljalo na njo, najmanj pa je pričakoval grožnje, da mu jo bodo z eksplozijo uničili. Posamezniki današnje politične situacije izrabljajo in napadajo nedolžne poslovneže na področju Umaga in Poreča. Ali obstaja »Vukovarska veza«? V ekskluzivnem pogovoru za Novo dobo Radiša Kuzmanovič, ki je v svoj objekt vložil milijon in pol nemških mark, povedal, da razmišlja o vrnitvi na Švedsko. Bogataši nezaželeni »Svoje prihranke sem želel vložiti v svojo državo Jugoslavijo, zato sem se znašel v tem delu Jugoslavije oziroma Hrvaške«, so bile prve besede našega sogovornika, še vedno vidno razburjenega, ko smo ga obiskali v njegovi restavraciji, ki stoji poleg glavne ceste na poti med Porečom in Novigradom. Kako se je Radiša znašel v Istri? Po obisku svojega prijatelja, ki tukaj živi, to je bilo 1980. leta — se je odločil, da na tem področju kupi zemljo in vloži svoj prihranek. »Takoj, ko sem zagledal prelepe predele Istre, sem se odločil za naselitev. Kupil sem 6.500 m2 zemlje, katera je bila v grmih in kamnu. To sem očistil in zgradil luksuzno restavracijo, katero sem odprl 1984. leta, ko so se sem preselili žena Genoveva, kije po nacionalnosti Poljakinja, in najina otroka. Tako smo po 22-letnem življenju na Švedskem nadaljevali tukaj v Istri. Imel sem veliko prijateljev, ki so me obkrožali in nudili usluge, seveda za plačilo ... Sedaj od teh prijateljev ni ne sledu ne glasu, od 50 sta ostala samo dva... Še ko sem odprl restavracijo, sem opazil pri nekaterih ljubosumje na vse tisto, kar sem si prislužil. Pozabili so kakšna je bila zemlja prej. sedaj vidijo le pravo oazo, v katero sem vložil milijon in pol nemških mark. Tedaj sem. opazil, da so tukaj bogati ljudje odveč ... Bil sem tiho, ker sem mislil, da delam napako . . Bal sem se nekega maščevanja, niti sam ne vem zaradi česa, toda to sem čutil v svoji duši.. . Na žalost so bili moji sumi upravičeni«, pravi Radiša Kuzmanovič, ki je rojen v okolici Pbža-revca in je po narodnosti Srb z državljanstvom Jugoslavije in Švedske. Streli kot opozorilo Lani decembra je nekdo z več kot 20 streli preluknjal njegovo restavracijo. To je spremenilo življenje Radiše Kuzmanoviča in njegove družine. Neodkritje storilcev in njihovo nekaznovanje je še bolj ujezilo lastnika restavracije, kije uspel izvedeti ime storilca tega gnusnega dejanja in ga ovaditi policiji. »Kar se tiče teh strelov, to se je zgodilo v večernih urah, ko je v mojo restavracijo streljano z glavne ceste.-Naključje je hotelo, da nas streli niso zadeli. Samo nekaj centimetrov nad nami so letele krogle, ko sem z ženo in otroki sedel v tem prostoru. Dogodek sem prijavil policiji v Poreču in zahteval zaščito in vložil prošnjo za odobritev orožja — pištole, s katero bi zaščitil sebe, svojo družino in svoj kapital. Iz tega pa ni bilo nič. Dovpljenja za orožje nisem dobil. Prav tako nisem mogel dobiti niti zaščite. Poiskal sem pomoč v švedski ambasadi v Beogradu, kjer so mi obljubili, da bodo vzpostavili kontakt z oblastjo v Poreču in bodo insistirali, da se dogodek streljanja reši. Odgovorili so mi tudi, da me ne morejo vzeti v absolutno zaščito, ker nisem samo švedski državljan. Da je bilo streljanje opomba, da moram zapustiti ta kraj, govorijo najnovejši dogodki povezani z mano in mojo restavracijo«. Daleč od demokracije smo Radiša je živel v demokratični državi in užival kot vsak državljan Švedske. Ko se je vrnil v Jugoslavijo, ni pozabil na demokracijo, in se kot Srb lansko leto včlanil v Srbsko demokratsko stranko. To je bil tudi največji razlog, da je postal tarča posameznih nacionalistov, ki seveda spadajo k drugi stranki. »Mislil sem, da se vsak lahko včlani v stranko, katera mu odgovarja in v kateri želi delati, kar ne bi smelo nobenega motiti. Albanci so tukaj ustanovili svojo stranko, prav tako tudi drugi svojo, zakaj se potem ne bi tudi jaz kot Srb včlačnil v svojo... Tako je tudi bilo. To je bil tudi povod, da me posamezniki z orožjem napadajo. Zakaj? če bi vedel, kaj se mi bo zgodilo, se ne bi nikoli včlanil v omenjeno stranko, s katero sedaj nimam nikakršnih opravkov. Vseeno mislim, da smo tukaj v Jugoslaviji daleč od demokracije. Spoznal sem. da ne potrebujem nikakršne stranke, toda človek se uči dokler je živ. Predstavljajte si, da so mi po streljanju tudi porezali gume na avtomobilu volvo švedske registracije. To se je zgodilo v Poreču v bližini hiše, v kateri živi eden od tistih za katerega sumim, da je vmešan v atentat na mene. Niti ta oseba še ni odkrita.« Vukovarska zveza »Ko sem spoznal, da poreške policije (mislim na njihovo vodilno skupino, ki je bila pred kratkim zamenjana) ne zanima moj primer, sem vzel preiskavo v svoje roke. Prišel sem do rezultata, da je oseba, katera je streljala v mojo restavracijo, iz Deli metkov, kijih Radiša hrani kot grd spomin. 1 ' ..... »Gerovina«, ena najlepših restavracij v Istri. Samo v noči iz 10. na 11. april 1991 so policisti in graničarji na meji z Italijo od Predela do Opatjega sela prestregli več kot 100 Šrilančanov, nekaj prevoznikov in njihovih spremljevalcev. Akcija se >e začela kmalu po 23. uri v bližini Robidišča v Breginjskem kotu. Tam je policija ustavila kombi renault traffic z 22 Srilančani. Kombije vozil 20-letni Jakob Filipovski, spremljal pa ga je 28-letni Zvonko Pavlinič, oba doma iz Ljubljane. Š kazensko ovadbo so oba izročili preiskovalnemu sodniku, tujce pa v spremstvu policije na prvi vlak na Mostu na Soči za Ljubljano. Šrilančani so prišli v Jugoslavijo z letali, ki sta pristali na dubrovniškem in splitskem letališču, nato pa se vkrcali na letalo za Brnik oziroma Ljubljano. Prevoznika sta Šrilančane pričakala na letališču, kombi pa sta dobila od doslej še neznane osebe. Za uslugo naj bi dobila 6.000 dinarjev, plačilo pa naj bi ju po uspešno opravljenem poslu čakalo v Ljubljani. Nekako ob istem času so graničarji v bližini prehoda za obmejni promet na Robidišču prijeli drugo skupino Šrilančanov. V skupini je bilo 22 ljudi, med njimi tudi ženske in otroci. Spremljevalci oziroma vodiči so pobegnili, pav tako tudi vozilo, s katerim so se pripeljali v Breginjski kot. Okoli 23.30 je prometna patrulja ustavila v Idriji kombi ljubljanske registracije, ki ga je vozil 28-letni Jože Gruden iz Ljubljane. Vozilo je bilo prazno, bilo pa je last Ljubljančana Janeza Veharja. Idrijski policisti so takoj za Grudnovim kombijem IMV ustavili še en kombi, ki ga je vozil 31-letni Boris Sitar iz Ljubljane. Tudi to vozilo je bilo izposojeno, bilo pa je last Ljubljančana Gregorja Makovca. V kombiju, ki ga je vozil Sitar, se je drenjalo kar 23 Šrilančanov, starih med 17 in 46 leti. Gruden, ki je vozil prazen kombi, naj bi Sitarju plačal za prevoz 100 DEM, po opravljenem delu pa naj bi dobil še 200 DEM nagrade. Sitar naj bi Šrilančane prevzel ob 21. uri na ljubljanski železniški postaji, nato pa ves čas vozil za Grudnom. Računala sta namreč, da bo Sitar lahko neovirang vozil proti meji, seveda, če bi policaji zaustavili Grudnov kombi. Prav tako v noči iz 10. na 11. april so graničarji v bližini Opatjega sela na Krasu v obmejnem pasu prijeli, potem ko so jih zaustavili z opozorilnimi streli v zrak, skupino 36 Šrilančanov. V skupini so bili tudi otroci in ženske, najmlajši je imel manj kot dve leti. V omenjeni skupini so graničarji prijeli tudi dva jugoslovanska državljana albanske narodnosti, doma s Kosova. Trdila sta, da sta se vračala iz Sežane in sta se po naključju znašla v skupini Šrilančanov. Porečem Vukovarja in da je tesno povezana z dvema osebama s tega področja (eden od njih je z njim tudi v sorodstvu). Tega večera sta mu bili ti dve osebi vodiča v času streljanja iz brzostrelke, nakar so nadaljevali pot proti Novigradu. Vse te podatke sem posredoval poreški policiji. Upam, da bodo ljudje, ki so prišli na vodilna mesta v policiji v Poreču, ta primer rešili. Ne želim nikakršnega maščevanja, želim samo, da se to več ne zgodi in da se zaustavi posameznike, ki kršijo ugled svoje stranke in ugled Hrvaške. Prepričan sem, da se vse to dogaja zaradi tega. ker sem srbske narodnosti in ker sem bil včlanjen v SDS s katero, kot sem že rekel, nimam več nikakršnih opravkov. Z »Vukovarsko zvezo« je povezano tudi rezanje gum na mojem avtu. Da obstaja. primer. kaže tudi najnovejši Grozijo, da bodo vrgli bombo Burja okoli strelov še ni pojenjala Radiša Kuzmanovič pa je iz Vukovarja dobil dopisnico, katere vsebina je v bistvu grožnja, da če se ne izseli iz Istre do začetka letošnje sezone, bo na njegovo restavracijo vržena bomba. »Ta grožnja potrjuje, da me niso pustili na miru in da gre za isto osebo, ki je že streljala na mojo restavracijo. To pomeni, da so moje trditve točne. Sedaj je policija na vrsti, da to stvar obelodani tudi za javnost, ker take osebe, ki želijo nekomu ogroziti življenje, niso potrebne nobeni stranki. Kako bom sedaj razložil svojim številnim prijateljem, kateri sem prihajajo vsako leto iz Švedske in preživljajo počitek v lepi Istri, da mi grozijo z bombo, ter da so streljali v mojo restavracijo? Ali naj jim povem resnico, ali naj se jim zlažem? Ali je to potrebno našemu turizmu, ki je v totalni krizi? Ali je to nagrada zame, ki sem na tisoče ljudi pripeljal, da preživljajo dopust na tem področju? O tem bi morali gospodje razmisliti in moj primer tudi rešiti. Seveda sem ■ grožnjo z bombo prijavil policiji, kjer so mi obljubili, .da bodo vse storili, da odkrijejo osebo, ki mi grozi in ki je streljala. Jaz sem nemočen, nimam se s čim braniti. Moja družina je preplašena. Kaj se bo zgodilo, če napad opravijo v momentu, ko bo moja restavracija polna tujih gostov? To bi bila velika sramota za Hrvaško, Istro in celo Jugoslavijo. O tem bo govorila tudi Evropa. Ali nam je to potrebno? Ali dovoljujemo, da se.nekaj takega dogaja s človekom. ki je vložil milijon in pol nemških mark, da bi na nek način pospešil razvoj turizma tega kraja? To je, ljudje moji, nemogoče!« je rekel na koncu našega pogovora Radiša Kuzmanovič. Kaj vse se dogaja v turistični Istri, ki je trenutno največje upanje za domače in tuje turiste, ki bodo letos prišli na dopust. Ali posamezniki, obdani z nacionalizmom in geslom »Srbe ven iz Istre« zares lahko to svojo sramotno namero tudi uresničijo? S svojim nečastnim početjem lahko pokvarijo tudi tistega malo turističnega ugleda v svetu, este {/ Turistični bunkerlovi v hrvaškem primorju. UBOJ V ČAČA VASI Beg pred smrtjo ni uspel Med popivanjem na Boču je prišlo do prepira. 35 letnemu Ivanu Živičnjaku iz Irja pobeg ni uspel. Pivska bratovščina je z avtom divjala za njim in ga v Čača vasi pretepla do smrti. Truplo je odkril miličnik. Minujp nedeljo se je tragično končalo veseljačenje 35 letnega Ivana Živičnjaka iz Irja nad Rogaško Slatino. Med obiskom planinskega doma na Boču je trčil v razborito druščino možakarjev iz Cerovca. Okrog pol četrte ure je moška beseda padla na trda tla, Ivan Živičnjak je ugotovil, da bi bilo najbolj zdravo, če bi vzel pot pod noge. Vsedel se je v avtomobil in jo ucvrl proti dolini. Začela se je dirka na življenje in smrt. Prav neverjetno, da do tragedije ni prišlo že prej kot v Čača vasi. Tu so namreč B. G. in E. P., oba doma iz Cerovca in J. B. iz Velikih rast Ivana Živičnjaka dohiteli in uspeli prehiteti. B. G. je nato planil iz avtomobila in zgrabil nesrečnega Ivana Živičnjaka ter ga potegnil iz avtomobila. Nato bi se naj" na nesrečno žrtev v zgodnjih jutranjih urah junaško spravila vsa trojka. Okrog petih zjutraj je v jarku ob gozdni cesti truplo nesrečnega Ivana Živičnjaka odkril miličnik. Jasna Podrgajs, preiskovalna sodnica, je odredila sodno obdukcijo, miličniki pa so se takoj podali na lov za storilci. Po skrbnem zbiranju podatkov so počasi sestavili poti in stranpoti žrtve in storilcev ter osumljene spravili za rešetke. Ob tem naj omenimo, da srboritbst in grobost prebivalstva tega dela Haloz ne pojenjuje in ne samo. da pogosto teče kri, po neumnem ugašajo mlada življenja. PRAVDA ZOPERSTEČAJNIKELIK SAVINJE Ceglar in Lebič sta kriva Na Temeljnem sodišču v Celju se je več let vlekla pravda nadomestnega tožilca Draga Černiča, ki ga je stečajno vodstvo propadlega podjetja LIK Savinja nepravilno postavilo na cesto m kršilo njegove temeljne delavske pravice. Predsednik stečajnega kolegijskega poslovodnega organa Robert Ceglar in Albert Lebič, ki je bil v vodstvu zadolžen za kadre, sta se pritožila na razsodbo prvostopenjskega sodišča, vendar je višje sodišče v Celju potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Spoznali so ju za kriva. Kriva sta tega, da se zavestno nista ravnala po določilih Pravilnika o delovnih razmerjih, obveznostih in odgovornostih delavcev DSSS delovne organizacije LIK Savinja Celje in ker sta v imenu začasnega KPO brez predhodnega postopka o ugotavljanju osebne odgovornosti 1. aprila 1987 izrekla delavcu Dragu Černiču sklep o prenehanju delovnega razmerja. Roberta Ceglarja in Alberta Lebiča so pogojno kaznovali z enim mesecem zapora in s preizkusno dobo enega leta. v katerem ne smeta storiti nobenega kaznivega dejanja. Stran od stečajev torej. UŽALJENI TROVBELJČAN Z ročno bombo na randi LESNA INDUSTRIJA bor ta/ko Tei: 063 731-131 Fa»: 063 731-141 od10.4.’91 do 10.5.’91 30 % POPUST 30% POPUST NUDIMO ZA PREDPLAČILO VSEH NAŠIH PROGRAMOV V TOVARNI ALI INDUSTRIJSKI PRODAJ ALNI NUDIMO MOŽNOST PLAČILA V TREH DELIH MONTAŽA IN DOSTAVA ZA NAKUP NAD 25.000,00 DIN POSEBNO PRIPOROČAMO PROGRAM ALEA - PRVI NOSILEC KVALITETNE BLAGOVNE ZNAMKE , POD UGODNIMI POGOJI NUDIMO TUDI IZDELKE DRUGIH PROIZVAJALCEV /\»>| j \NO Prejšnji teden je pozno ponoči prebivalce Drapšinove ulice v Celju zbudila močna ekplozija. Treščilo je, kot bi udarila strela. V teh čudnih časih, ko so v časopisih in na TV zvečine samo še slike o Kninu, Daruvarju, Vinkovcih in zdaj Zagrebu, so ljudje najprej pomislili, da se je tudi pri nas že začelo. Miličniki so po skrbni preiskavi ugotovili, da je prejšnjo soboto okrog 22. ure in trideset minut v Drapšinovi ulici v resnici eksplodirala bomba. Ko so našli prve delčk^jim je postalo jasno, da gre za bombo domače izdelave. Tresk takšnele domače bombe ni kar tako. Varnostni organi so upoštevali vse možnosti. Po skrbnem zbiranju podatkov so ugotovili, da je bil neznani bombometalec motoriziran. Nato so odkrili še eno bombo. Tako so spoznali, da gre v resnici za primitivno izdelano eksplozivno telo, za vodovodno cev-napolnjeno s smodnikom, v katerega je na eni strani kot vžigalnik vstavljena petarda. ' In glej ga junaka, ki na srečo s svojo bombo ni nikogar ranil. Bil je to v ljubezni narobe uslišan 19-letni A. Z., dijak Strojne šole iz Trbovelj. Kot je mladi bombaš pozneje povedal, je bombe metal iz jeze, ker se je predtem sprl s svojo izvoljenko. Ni pa znano, pri katerem predmetu se v omenjeni šoli učijo tovrstne proizvodnje. NOVA OT DOB* STRAN 22 FOTOREPORTAŽA Drsanje v pomlad AKCIJA NOVE DOBE Pomagajmo Janezu v Ameriko PODARIM-DOBIM Hiša v Postojno V 8. kolu nagradne akcije Podarim-dobim je imela med vsemi deseltisoči največ sreče Majda Biščak iz Postojne. Dobila je namreč Marlesovo vzorčno hišo MB 2000. Bogve, če ni še srečnejši Marko Jurgan iz Trbovelj, kateremu je žreb odmeril nič manj in nič več kot — avtobus. Maša Mirtič iz Medvod pa se bo poslej lahko vozila s citroenom XM 2 L. NOVA DOBA želi z zbiranjem prostovoljnih prispevkov pomagati JANEZU MOČENIKU na Olimpijske igre duševno prizadetih otrok, ki bodo od 20. do 26. julija letos v ameriški državi Minnesoti v povirju reke Mississippy. 14-letni Janez Močenik, gojenec Zavoda za delovne usposabljanje Miha Pinter z Dobrne, naj bi tam v elementih košarke branil naše barve. Dobrodušni, živahni, a tudi trmasti fant, okroglolični, simpatični deček, ki zna s svojim nevsiljivim in izvirnim obnašanjem iz vakogar zvabiti smeh, se zna izkazati tudi na športnem področju". Že nekaj mesecev, kmalu po selekciji za olimpijske igre, neutrudno trenira in krepi tekmovalni duh. Njegov trening nadzoruje strokovni tim, sestavljen iz medicinskega osebja in športnih delavcev. Ob strani mu stojijo doma- či in tovarišice v Zavodu. Žari od ponosa in ne skriva navdušenja nad doživetjem, ki je pred njim. Naj to ne ostane le nuresničena želja! Jani za svojo pot in športno udeležbo potrebuje denar. Pomagajte mu. Prva se je že odzvala gospa Katarina Zewe, turistična vodička, ki jo na Dobrni dobro poznajo, -saj je lani v ta zdraviliški kraj pripeljala preko tri tisoč turistov in vselej, ko je tam, obišče svoje ljub- Olgmpics Ijenčke v Zavodu. Nikoli ne pozivamo tudi športne organi-pride praznih rok. V začetku zacije, ki bi morebiti lahko iz-maja je za Janezovo pot kupiček tekme, dogodka, na-v Ameriko obljubila prvo fi- menili Janezu za pot. nančno pomoč, pri čemer raču- Vse darovalce bomo seveda na na zdomce, stalne obisko- z njihovim soglasjem objavljali valce Dobrne. v našem časopisu vsak teden do Ker gre za športnika in ude- zaključka akcije, ki jo bomo ležbo na tako pomembni šport- sklenili 15. junija 1991. Vsak ni prireditvi, ob dobrih ljudeh dinar bo dobrodošel. V celjski podružnici Službe družbenega knjigovodstva smo odprli posebni žiro račun 50700-723/3-31455 z obveznim pripisom za Janezovo pot v Ameriko NOVA W DOBA INTERVJU: MARKO URANKAR Pogoji težji od uteži Jabolko ne pade daleč od drevesa, pravi stari pregovor. To velja tudi za dvigovalca uteži Marka Urankarja, kije ljubezen do tega športa podedoval od starega očeta Jožeta, nekdanjega olimpijca iz Miinchna 1972. leta. Kljub temu, da sem bil obetaven atlet in judoist sem se na koncu, predvsem zaradi očeta, ki me je od majhnega »zastupr-Ijal« in navduševal za ta šport, odločil za dvigovanje uteži. Pred štirimi leti ste zapustili Celje. Zakaj? Predvsem zaradi pogojev. Zelo majhna štipendija ni zadostovala niti za normalno prehrano, kaj šele za proteine in vitamine. V prostorih Cetisa, kjer smo trenirali, nismo imeli osnovnih higienskih pogojev, ne tuša, gretja in ostalih sanitarij. Čez kozarec je pljusknilo, 'ko so na ZTKO povedali, da ni denarja za trenerja, ki bi me spremljal na svetovno prvenstvo v Bolgarijo. Odločil sem se, da zamenjam klub. Odšel sem v Ljubljano, vendar sem bil kmalu razočaran. Pogoji so bili le malenkost boljši, zato sem izbral zagrebški Metalac. V njem tekmujem že drugo sezono, treniram pa v Celju, na atletskem štadionu Boris Kidrič, kjer mi gredo zelo na roko in mi dovolijo uporabo njihovih objektov in rekvizitov. Na Kladivarju imam res vse pogoje za normalno delo. Ali to pomeni, da lahko pričakujemo vašo vrnitev v domači klub? »Vesel bi bil. Vendar trenutno to ni mogoče. Na ZTKO nimajo denarja za štipendijo in hranarino, kar je prvi pogoj za mojo vrnitev, posebej sedaj, ko sem v firmi na čakanju. Ena možnost je, da ostanem v Metalcu, kjer so zelo korektni, druga pa je odhod čez mejo v sosednjo Avstrijo. Razmišljam, nisem se pa še odločil. Letošnja sezona se bo zaradi nesoglasij slovenskih in hrvaških klubov v zvezni ligi začela kasneje. Kaj od nje pričakujete? Prvič bom nastopil konec meseca na hrvaškem prvenstvu. 11. maja je v Somborju državno prvenstvo, v maju je tudi turnir Alpe Jadran. Na tekmovanjih, posebej še na državnem prvenstvu, pričakujem šesti naslov državnega prvaka v kategoriji do 90 kg in seveda naskok na lastni absolutni državni rekord, ki tehta 347,5 kg. Sposoben sem za rezultat 350 kg, s čemer bi se uvrstil v reprezentanco za Sredozemske igre v Atenah in, če bi osvojil kolajno, bi skoraj zagotovo nastopil na Olimpijadi v Barceloni. Ste dobili tudi sponzorja za Barcelono? Da, z Avtom Gregorc sem sklenil pogodbo o sponzoriranju do Barcelone. Financirali bomo dodatno opremo, proteine, vitamine, priprave in potne stroške za več turnirjev. Kateri so vaši najpomembnejši dosežki v mednarodni konkurenci? Med najpomembnejše uspehe štejem šesto mesto na mladinskem prvenstvu Evrope in osmo mesto na svetovnem prvenstvu, šesto mesto na Svetovnem pokalu v Melburnu, kjer je, dobro se spominjam, zmagal znani svetovni prvak in rekorder Sulejmanogli, zanimiv po tem, da je zaradi asimilacije v Bolgariji pozneje emi-griral v Turčijo in zamenjal tri imena. To so moji mednarodni uspehi. V domači konkurenci sem kot mladinec dosegel petnajst državnih rekordov v kategoriji do 82 kg. V članski konkurenci sem absolutni državni rekorder v kategoriji do 90 kg. Za svoj največji uspeh pa bi štel, če bi nastopil na olimpijadi kot član celjske ekipe, kar pa je malo verjetno, kajti ne v Celju ne v republiki nimajo pravega odnosa do dvigovanja uteži in perspektive za nas ni. JURE KOŠIR JE FENOMEN Beli obeti Zlata kolajna Jureta Koširja v superveleslalomu v Hemsedelu je jubilejna - dvajseta. Toliko so jih naši mladi tekmovalci v alpskih disciplinah dosegli na svetovnih prvenstvih. Jure Košir je z njo zaključil zadnje leto v mladinski konkurenci in se s tem vpisal v knjigo velikanov našega smučanja. Stopil je ob Križaja, Strela, Franka, Petroviča in druge, ki so dosegali uspehe na velikih tekmovanjih. Zlati podmladek Urška Hrovat zlata. Barbara Brleč srebrna na svetovnem mladinskem prvenstvu mladih smučarjev v Hemsedalu. Z zlatim odličjem Urške Hrovat v slalomu in srebrnim odličjem v kombinaciji, so naši mladi smučarji in smučarke uspešno končali nastope na mladinskem svetovnem prvenstvu na Norveškem. Za Bojanom Križajem in njegovimi nasledniki, za Matejo Svet in njenimi naslednicami, ki so na mladinskih svetovnih prvenstvih pobirali najvišja odličja in najžlahtnejša priznanja, je tudi generacija, ki smo jo letos poslali na Norveško iz enakega - testa. Cc bo vse po sreči in čimmanj poškodb, bodo dekleta še nekaj časa steber slave slovenski smučariji. »Bilo je izvrstno, nobene večje napake nisem napravil. V spodnjem, bolj strmem delu proge, ki je bil bolj mehak, mi je nekako zmanjkalo moči, vendar se je na koncu vse končalo dobro. Na Dobrni, kjer sem bil zaradi težav s hrbtenico, so me očitno dobro pozdravili. Ta zmaga mi pomeni veliko, saj sem z njo dokazal, da sem kljub slabšemu treningu še vedno v dobri formi, kar mi v prihodnosti zagotavlja še boljše rezultate. Vesel sem naslova svetovnega mladinskega prvaka,« pravi Jure Košir. Njegovega uspeha je posebej vesel tudi trener in vodja reprezentance na Norveško Jaro Kalan. človek, ki je v škofjelo- škem Alpetouru »naredil« Kuralta, Strela in Bokalovo. »Vsa čast. Kljub težavam s hrbtenico in manj intenzivnemu treningu je Košir prismučal do naslova svetovnega prvaka, s čemer je potrdil, da jugoslovansko alpsko smučanje ni preteklost. Upam, da smo s kolajno demantirali vse tiste, ki so kritizirali našo organizacijo.« Zadovoljen je tudi oče našega alpskega smučanja Tone Vogrinec. »Jure je fenomen. Ima vse predispozicije za vrhunske dosežke in upam, da je to šele začetek njegove izjemne kariere. Priden je, zavzet, delaven, to pa je tudi najboljše zagotovilo za uspehe v športu in za doseganje vrhunskih rezultatov. S CELJSKIH ULIC Tek pravic Na drugem pouličnem celjskem teku, ki so ga pripravili tudi v počastitev Dneva celjskih mestnih pravic in ga je pod sponzorstvom NT RC organiziral atletski klub Kladivar, je nastopilo preko štiristo učencev, srednješolcev, rekreativcev in vrhunskih atletov. Najbolj zanimiv je bil glavni tek, tek članov na 5 km, kjer je nastopilo petnajst specialistov za ulične teke, od tega deset reprezentantov in med njimi gost iz Gvatemale Antonio Aviljar, kar je dalo tekmi mednarodno obeležje. Po zanimivem boju je ciljno črto prvi pretekel Romeo Živko, bivši član Velenja in Kopra, sedaj tekmovalec Mladosti iz Zagreba, ki sialno živi z ženo Ano Babič-Živko, bivšo atletinjo Kladivarja, .v Trbovljah. Za 4 sekunde je zaostal domačin Stane Rozman, tretji je bil Zagrebčan Nebojša Pesič, četrti Gvatemal-čan Aviljar in peti Velenjčan Izudin Hrapič. Med osnovnimi in srednjimi šolami sta bili ekipno najuspešnejši osnovna šola Griže in Srednja tehnična šola Celje. voecooooaaooooooooocooccosooaooococcciooo-a f PETROL | | z vami na poti I 8 § 5sooocoooco<>o<>3cocooo<>soaooeoo«& NOVA W DOBA STRAN 24 PO SVETU New York: VS OZNje sprejel resolucijo o Iraku, zaradi preganjanja in zatiranja Kurdov in drugih etničnih in verskih skupin. Prvič v zgodovini so članice razsodile, da notranje razmere v neki državi ogrožajo mednarodno varnost. Rim: Kriza italijanske vlade se je končala s kompromisom o političnih reformah. Mandat za sestavo nove vlade je dobil spet Giulio Andreotti, v koalicijski vladi pa bo spet sodelovalo istih pet strank. Moskva: Množično praznovanje Kristusovega vstajenja. Moskovska pravoslavna velika noč je spominjala na »rdeče praz- nike«. Kairo: Kurdska vstaja je že vnaprej obsojena na popoln neuspeh. Čeprav so Iran. Sirija in Turčija takoj priskočili na pomoč upornikom, pa nobena od teh držav zaradi lastnih kurdskih manjšin ni za samostojen Kurdistan. Praga: Sudetski Nemci zahtevajo od bonske vlade, da jih vrnejo Češki, iz katere so bili ob .koncu druge svetovne vojne izgnani, ali pa da jim zagotovijo nadomestilo za odvzeto premoženje. Varšava: Poljakom je odprta pot v Evropo. Odslej lahko brez viz potujejo v Nemčijo, Francijo, Italijo, Belgijo, Nizozemsko in Luksemburg, o ukinitvi viz pa se pogovarjajo še s skandinavskimi državami. Brunswick: Triindvajset potnikov in članov posadke je izgubilo življenje v strmoglavljenem letalu nedaleč od Brunsvvicka v Ge- orgiji- Nairobi: So tudi režimu etiopskega voditelja Mengistuja že šteti dnevi? Tigrejski uporniki so po vrsti osupljivih zmag na bojišču od prestolnice oddaljeni le še 140 kilometrov in grozijo, dajo bodo odrezali od pristanišča Asab. Ženeva: Pariz je naklonjen Walensi. Predsednika obeh držav sta podpisala dogovor o prijateljstvu in solidarnosti in sporazum o odpisu 60 odstotkov francoskih terjatev do Varšave. New York: V 162 državah, ki pošiljajo podatke Svetovni zdravstveni organizaciji, je bilo marca 345.533 bolnikov z aidsom. Največ jih je v ZDA 167.803, sledijo pa Uganda, Brazilija. Francija, Zaire, Kenija in Italija. Rim: Ali so Benetke ustanovili Rimljani? V blatu pri otoku Torcello so arheologi odkrili ostanke rimskega svetišča iz prvega stoletja, velika plima pa naj bi pokopala mesto, v katerem je nekoč živelo kar 20 tisoč ljudi. Minsk: Na ulicah beloruske prestolnice je več kot 150 tisoč ljudi protestiralo zoper povišanja cen. Beloruska vlada se s predstavniki stavkovnega odbora ni hotela pogovarjati. Ankara: Turška vojska na iraških tleh ščiti begunce. Kilometer daleč na iraškem ozemlju ob meji s Turčijo so oblikovali varnostni pas, da bi preprečili katastrofo. Na meji je umrlo tisoč petsto beguncev, v taboriščih pa se širijo nalezljive bolezni. New York: Varnostni svet je odložil formalno razglasitev premirja v zalivski vojni, ker še ni prejel resolucije, s katero je iraški parlament sprejel postavljene pogoje. Moskva: Gorbačov šteje dneve? Najštevilnejša poslanska frakcija namerava sklicati izredni kongres ljudskih poslancev ZSSR, na katerem bi razpravljali o zamenjavi Gorbačova na položaju šefa zvezne države. Rim: Zahod naj se znebi utvare o Markoviču. Ekonomski program jugoslovanskega premiera je le otežil prehod v tržno gospodarstvo, piše Frankfurter Allgemeine Zeitung, italijanska Repubblica pa ugotavlja, da so pridige ES o enotnosti nesmiselne. Rim: Po trčenju trajekta s tankerjem je 141 ljudi končalo v plamenih. V gosti megli pred Livornom je trajekt zapeljal v zasidran tanker, preživel pa je le en član posadke s trajekta. Tirana: Izseljevanje Albancev se nadaljuje. V Izrael se je odselila tudi 300 članska skupina albanskih Židov, so sporočili v klubu albansko-izraelskega prijateljstva. Berlin: Na ozemlju bivše NDR so se urili skoraj vsi člani terorističnih organizacij s skoraj vsega sveta, trdi bivši zunanji minister v prehodni vzhodnonemški vladi Peter Michael Diestel. Ankara: Tisoči bežečih Kurdov so pomrli pred ciljem. Že več kot 3000 ljudi je umrlo od lakote, bolezni in izčrpanosti, ob formalnem premirju v Zalivu pa mirovne sile zamenjujejo zavezniške vojake. Moskva: Bo Gorbačov vendarle prodal Kurile Japoncem? Od približno 13.000 prebivalcev Kurilskih otokov jih je 2.520 glasovalo za priključitev k Japonski. Tirana: Neodvisni sindikat Albanije je poslal oblastem ultimativno zahtevo - zvišanje plač ali splošna stavka. Sidon: Izraelska vojaška letala so severovzhodno od mesta Sidon na jugu Libanona bombardirala palestinske cilje. San Salvador: Devetindvajset voditeljev uporniške narodnoosvobodilne fronte Farabundo Marti je soglasno podprlo mirovna pogajanja z vlado predsednika Alfreda Christianija. Trst: Primorski Dnevnik je po dvanajstih dneh stavke spet izšel. Buenos Aires: Bivši carinski funkcionar Ibrahim al Ibrahim je izjavil, da je tudi argentinski podpredsednik Eduardo Duhalode med tistimi visokimi funkcionarji, ki so ga prosili, naj jim prizanese s carinskim postopkom. Če je tihotapil mamila, ne ve? Jeruzalem: Približno milijon sovjetskih Židov, ki so že dobili vizume, so se odpovedali Izraelu, ker tam primanjkuje zaposlitev. ZLATAR -JUVELIR TAJNŠEKEDI Kidričeva 21 Rogaška Slatina — ročno izdelan nakit po želji — nakit za posebne priložnosti - nakit za mlade - popravila Garancija kvalitete Z VESELJFM BOM USTREGEL VAŠIM ŽELJAM TO JE HUSEIN Nakit Pahlavijev Medtem ko brez milosti pobija svoje nasprotnike in ima ne vesti neštete žrtve na svetu in jugu svoje države, da o Kurdih ne govorimo, iraškega diktatorja Sadama Huseina zanima samo, kako bo ohranil svojo absolutno moč. Ko množice stradajo, trpijo in umirajo, dobiva po izjavi nekega njegovega nekdanjega ministra že leta ilegalno 5 odstotkov od prodane nafte za svoje potrebe. In ne samo to. Ko je bila 1989 končana vojna z Iranom in je iraško ljudstvo za obnovo žrtvovalo zadnji nakit, je Husein kupil cesarske dragotine iranskega šaha Pahlavija za milijardo DEM. Denar so v velikanskem kovčku prinesli v Zaliv, medtem ko seje diktator z evropskimi vladami pogovarjal o posojilih njegovi deželi! Nakit, ki sta ga nekoč nosili cesarica Farah in njena pred- hodnica Soraya, je Husein kupil za svojo ženo Sajido. Ali ob tem namerava ponovno uvesti monarhijo - kralja Fejsala so strmoglavili 1958. leta — se ne ve. Znano pa je. da je diktator povezan z najožjimi pripadniki v vseh ilegalnih transakcijah, ki jih seveda tudi nadzira. Z milijardami od nafte, ki jih je dobesedno ukradel svojemu ljudstvu, hoče Husein po besedah omenjenega ministra svoji družini zagotoviti moč v Iraku za prihodnjih 300 let. (Na sliki: šah in cesarica Farah, ki sta v Perziji vladala do 1979 — tudi kroni sta postali last Huseina). Toži ga hčerka Frank Sinatra (75) je zaprepaden: toži ga njegova hčerka Tina (43), ker ob njegovi smrti ne bi podedovala dovolj denarja. »Frankie Boy« je svojim trem otrokom v oporoki zapustil po 10 milijonov DEM, ostanek njegovega na 900 milijonov DEM ocenjenega premoženja namerava zapustiti cerkveni dobrodelni organizaciji. Tina se torej pred sodiščem bori za očetov denar. Bolni princ V monaški katedrali so prav poleg zadnjega bivališča princese Gracie začeli urejali prosti del marmornate grobnice. Pravijo, da je delo naročil 67-letni princ Rainer in se sprašujejo, če nemara misli na svojo smrt. Prebivalce kneževine skrbi njihov oče, ki jt težak srčni bolnik in ga morajo večkrat zdraviti na klinikah. Pred časom ga je pri podelitvi odlikovanja v Parizu zastopal sin Albert (33). Skoraj pasji plen Namesto da bi doživela romantični konec tedna z bogatašem Tampalsmannom (64) na Karibih, bi se bil za Jackie Kennedy (61) skoraj tragično končal. Ko je z jahte skočila v vodo, se je v njeni bližini v trenutku pojavil morski pes. Jackie je panično zakričala in z vso močjo zaplavala proti ladji. Eden od članov posadke je k sreči slišal krike in morskega psa pokončal s strelom. Po tem grozljivem doživetju Jackie seveda ni šla več v vodo. Za en dolar mesečno Španska princesa Christina (25) že pol leta dela pri UNESCU v Parizu. Za svoje delo na socialno znanstvenem oddelku dobi simbolični dolar mesečne plače. Očitno je tu zato. da bi spopol-nila svoje jezikovno znanje, in bi bolje razumela belgijskega prestolonaslednika Philippa (30), saj velja za njegovo bodočo ženo. vs^socoocccooosooooooooeosooosocooocoooo Trgovina ZOYA Vida Medved ŠKOFJA VAS - pralni prašek OSKAR 3 kg 65,90 din - pralni prašek PERSIL 3 kg 129,90 din - olje ZVEZDA 1 I 16,90 din - krmilna pšenična moko 1 kg 3,35 din VIDIMO, DA NAM ZAUPATE, ZATO VAM NUDIMO POPUSTE: - za nakup nad 1.000,00 din 10% - za nakup nad 500,00 din 5% POPUSTI NE VELJAJO ZA CIGARETE IN AKCIJSKO PRODAJO. SoccooGoccooooooocoooosooeoccoccccococo coJ KOVINOTEHNA DNEVI PC Hudinja UGODNIH^ NAKUPOV® od 15.- 25.4: NEMOGOČE JE MOGOČE NOVA DOBA JURE ŠARLAH, CIGANSKA. DUŠA IN VEČNI KLOVN Krasne nove barve FOTOREPORTAŽA Zeleni Jureta Šarlaha danes pesti bolezen. Pravzaprav ga že dolga leta. Takrat, ko se počuti bolje, nastajajo njegova olja, aforizmi, v tistih dneh si - vživet v vlogo lastne ekstravagantnosti, ki jo je najprej gojil sam, nato pa mu je pripisala javnost - še vedno privošči kakšen »samonastop«. Pride recimo na otvoritev razstave plastik Metke Plevnik, spite kozarec soka, pretrpi otvoritvene nagovore, potem pa se »samopokliče« v sredo galerijice in prebere prgišče aforizmov. Ko publika - delno navdušeno in delno vljudno - potem mlačno zaploska, pogleda po toaletah izpod širokih krajcev in hudomušno oznani: »Hvala, ampak tile so bili Petanovi, ne moji . . .«. Ali pa zjutraj prisede v službeno vozilo občinskega izvršnika in naroči, naj ga odpeljejo v Ljubljano. Jure Šarlah. Z večnim klobukom. Ali danes še slikate? Včeraj sem delal sliko, moderno kompozicijo, paranoja ... Gre spet za kakšen ciklus? Delam ciklus iz psihe ne-uropsihiatrije. ker sem sam doživljal stvari, kot so depresija, opazoval halucinacije, videl kako so umirali alkoholiki v deliriju, kako so videli bele miši, podgane, kače, kričali celo noč in zjutraj umrli. Vse to sem doživljal v bolnici. Tudi v družbi s slavnim komponistom Kogojem in slikarjem Pavlovcem . . . »Kadar sem potreboval denar, sem šel kar do kakšnega pomembnega partijskega sekretarja in sem mu rekel: ,Ti boš pa zdaj od mene eno sliko kupil!’ Skoraj vedno mi je uspelo.« Mislim, da ste vedno slikali v nekih ciklusih . . . Imel sem ciganski ciklus, psihološki ciklus, preštudiral sem enajst Trstenjakovih knjig, najbolj pa njegovo psihologijo barv. Janez Bernik, genij, je dejal, da sem v Sloveniji med nadrznejšimi, najmočnejšimi v barvah. Kakšne barve prevladujejo v sedanjem ciklusu? Srečne. Prevladujejo srečne barve, ker sem srečen. Spoznal sem umetnico, ki je čisto ciganskega karakterja, čisto po mojem okusu. Lahko izvemo, za koga gre? Ne, tega ne ve nihče. Samo jaz. Igra pa tudi klavir. Ta vaš ciganski ciklus je najbolj razvpit, najbolj znan. Koliko je teh del? Kakšnih dvesto. Je to v glavnem vse razprodano? Vse. Ampak zase ste verjetno zadržali kakšno sliko . . . Samo eno, pa še tisto bom podaril gospe Marlen Premšak. Pred nedavnim ste spet razstavljali v Celju. Razstavljal sem z amaterji, čeprav sem član Društva likovnih umetnikov. V Muzeju revolucije. Z njimi sem razstavljal zato, ker so amaterji bolj iskreni, skromni, bolj prizadevni in nikdar med njimi ni nevoščljivosti. Ali je to opaziti tudi v njihovem likovnem izrazu? Pri amaterjih je glavna figu-ratovnost ali barvni izraz neke kompozicije, ki ima različen smisel. Je sicer nekaj špekulacij, da se slika proda, da je ljudem všeč na oko, pretežno pa amaterji slikajo to, kar sami doživljajo, zelo iskreno. V zgodnjih letih ste tudi nekaj preslikali in uporabljali različne tehnike. Risati sem začel s petimi leti. Mati me je naučila igrati šah, smučal sem s petimi leti v kratkih hlačah, ker dolgih nisem imel. Risal sem pa z barvicami, vodenkami, svinčniki rože, drevje, vse kar je bilo. Že v stari Jugoslaviji, v drugi gimnaziji pri Salezijancih sem risal za vse fante, sošolce. V času okupacije sem risal v šoli in doma za dvajset vrstnikov s Ponikve, ki so hodili v Hauptschule. Za vse sem risal. In to ne za denar. Leta 1943 sem šolo končal, naslednje leto pa odšel na sredno slikarsko šolo v Gradec. Za sprejem sem v dveh dneh narisal starca, rože, prosto kompozicijo in razglednico Gradca. Ko sem stvari oddal, so se vsi začudili in me takoj dali kar v tretji letnik. Takrat smo že imeli zvezo z OF. V Gradcu smo naredili strašno neumno sabotažo: pet nas je stopilo na javno tehtnico, da je počila vzmet, potem pa smo jo pobrisali domov, v Slovenijo. Doma sva se s prijateljem dogovorila, rekla, da greva gobe nabirat, in v kratkih hlačah odšla. Iskali so naju dva dni, midva pa sva že bila v brigadi. O časih v brigadi pa ne maram govoriti. Vseeno me zanima, če ste v brigadi kaj slikali? Ne. Niti skic si niste delali? Nisem risal, ker ni bilo pravega papirja. Sem pa deklamiral po mitingih in pisal časopis. Kaj je bilo z vami po osvoboditvi? Šel sem na gimnazijo, kjer sem v enem mesecu naredil izpite za štiri razrede, za kar so drugi potrebovali vsaj tri mesece. V šesti gimnaziji pa so me izključili, ker sem bil baraba, ker se nisem hotel učiti. Z drugimi bivšimi partizani smo tudi v šoli nosili pištole, kadili na hodniku in v stranišču. Potem sem šel v Cinkarno, kjer sem risal in urejal stenski časopis. Potem je prišlo obdobje, ko dolgo nisem risal, okroglih deset let sem bolj pisal in čital. Potem sem bil bolan in sem se zdravil v Vojniku. Kdaj ste prišli do svojega specifičnega likovnega izraza? Na mene so vplivali Rembrandt, Van Gogh, Jakopič. Pred 35 leti sem prerisoval Kosa, Pissaroja. Jakopiča in Rembrandta. Prerisal sem kakšnih »Gospa Moškonova je pred leti dala celjski Zlatarni eno sliko, na kateri je bila neka cesarica. Ta cesarica je imela okoli vratu verižico, na njej pa obesek, velik križ. Poklicali so restavratorja, da je križ prekril.« dvajset slik. Nanje se nisem podpisoval, ker se to ne sme. Potem sem našel svoj konkreten izraz. Kos ima fantastične barve v slikah in jaz sem slikal v podobni tehniki. Takšne stvari kot je, recimo, reka Sava z Rožnikom v ozadju ... Kako vasje okolje priznalo? Dejstvo je, da so bile dosedaj odkupljene vse slike, ki sem jih naredil, to pa zaradi tega, ker sem delal z določenim umetniškim izrazom, ki je ljudem im-poniral. Dejali so mi, da so moji cigani z rdečim ozadjem moja najboljša stvaritev. Cigane bom do smrti risal. Spoznal sem to cigansko dušo, ki ljubi svobodo, se potepa, ukrade kokoš kot direktor milijardo, nikdar ne dela in se strastno ljubi. To odgovarja moji skromni, klovnovski, malce nori duši. »Velenje ima svojo likovno galerij o 2 Celje pa je še danes nima. Ze pred tremi meseci sem bil pri županu, da bi mu dal vse podatke. Celje ima zdaj okoli 120 slik, 25 do 30 kipov, pa jih nima kam dati.« Prišla sva do vašega pisanja ... Da. Jeseni izide moja druga knjiga, ki ima dvesto strani. Rokopisi so že izbrani. Prva, ki sem jo izdal leta 1972 v samozaložbi, me je stala 700 tisoč dinarjev. Direktorji so imeli takrat po 500 tisoč plače. Potem sem dobil tudi Prešernovo nagrado. Zdaj pišem kratko humoresko ... Bi povedali kaj iz nje? Česen je veliki himalajski junak, še boljši pa je česen Bana pri Merxu. To pa zato, ker je direktor Merxa Ban česen sadil na svojem vikendu, potem pa ga Merxu prodajal. S čem ste te dni še preokupi-rani? Pobiram denar za amaterje. Nekaj podjetij ga je že dalo, nekaj pa jih še omahuje. Pri Aeru bom zaprosil za barve, ker so zelo drage. Včasih tudi sam nimam denarja, da bi kupil drage barve, saj ena škatla stane 600 dinarjev. Jaz pa rabim za eno sliko eno škatlo barv. Platno stane 400 do 800 dinarjev, zato moram delati na leso nit. Včasih, ko so se platna na penjala še z žebljički, mi jih je napenjala kar žena. No, potem pa so tu še okvirji, 500 dinarjev je najcenejši... Kje visijo vaše slike? V Parizu, Nemčiji, na Holandskem, največ pa Avstriji v Gradcu. Kako je s tem - biti slikar, slikati? Slikati ni težko. Če počneš to petdeset let kot jaz, si že pravi obrtnik. Seveda pa je kanček talenta že potreben. In kako je z zdravjem? Ne vprašaj. vrečkarji Medtem ko mnogi natolcujejo, da podpredsednik slovenske skupščine, gospod Vane Gošnik v Ljubljani snuje vse mogoče medijske čistke, je naš poslanec dokazal — in po njem bi se moral zgledovati marsikateri republiški funkcionar — da se zna lotiti tudi kakšnega povsem konkretnega čiščenja. Pobrežje rečice Pake je še danes polno smeti, ki so ostale od novembrske poplave. Zato so šaleški krščanski demokrati 6. aprila pripravili akcijo čiščenja, na katero pa žal ni bilo prevelikega odziva. Svojo strankarsko in osebno čast so pravzaprav povsem rešili le Zeleni Velenja, saj sta se akcije udeležila tako omenjeni podpredsednik skupščine Vane Gošnik, sicer predsednik Zelenih v občini, kakor tudi podpredsednik stranke Peter Rezman. Pako so vsaj malo očistili, saj je bilo za slab kilometer pobrežja vse popoldne potrebnih kar petdeset parov rok, obenem pa od blizu ugotovili, kako strašno ta edina šaleška tekoča reka smrdi. Obvezen posvet ob prihodu predsednika . . . . . . ki se je dela lotil z vso resnostjo! radio MARŠ MARIBORSKI RADIO ŠTUDENT 95.9 MHz UKV stereo oddajamo 24 ur dnevno lasten program od 15. ure do 21. ure ob vikendih od 15. ure do 24. ure in satelitske programe pripravljamo popoldanski glasbeno-informativni program ter večerne glasbene in govorne termine oglašujte na našem radiu! Gosposvetska cesta 87/b, 62000 Maribor tel& fax (062) 221-442,20-179 NOVA W DOBA STRAN 26 IZ SKICIRKE Jimu (1) Z^Jespn, KriJ ,m-J SK?SgiSSK»ii«Mi^ 'mSffkh^nA £^“sr£?i=T;;’arA= Poudaril je, da to velja predvsem z, fr.ncode /nfeieAfa-a/ce. *W^S^«S^±53 S»^^SSS^2SS5 košček, rokoko, ,„ ^ f.d, porencva/ni/; slovenofobov - A/ pa /aMo za^af & samo cViAn/o /ia formolno-pravno potrditev njihove fobije. Trno m ostale. Se danes ne tem kako se je »spočel« n^^^sag^ssss; dogodki issstu&i^^ to ^ n J; t^ZnuIJ In gledalec, ki je videl že veliko predstav, marsikatero v tujini ali vsaj resnično špico po televiziji, se sprašuje, kakšno obzorje imajo organizatorji »dogodkov leta« pri nas!? Razmišljajo po vzorcu: saj naš »folk« tako nima pojma, za nas je to več kot dobro? Ali je važno samo to, da sebe postavljajo med nesmrtnike z nerealnimi reklamami...? Skratka - so neumni oni ali imajo za neumne nas!? Verjetno pa so samo diletanti,.. »otroci«, ki se gredo gledališče — saj se nam lahko zasmilijo. In morda se smilijo tudi kritikom!? V tujini je malce drugače — če že hočemo v Evropo. Vsakdanjost je Domingo, dogodek leta so Domingo, Carreras in Pavarotti hkrati... pa to niso le imena, to je kvaliteta. In ker so veliki, si ne smejo privoščiti niti napakice, saj so preveč na očeh kritikom, ki bi se jih kako upali skritizirati. Torej »dogodek leta v Jugoslaviji« spet za koga - mag. Jurgca at company? KONCERT Mozart v Žalcu Glasbena šola Rista Savina Žalec je v petek 12. 4. 9 I V mali dvoranici v glasbeni šoli organizirala koncert v počastitev velikega skladatelja W. A. Mozarta. Ideja je pohvale vredna in tudi z obiskom se lahko pohvalijo. Mala. skorajda premala dvoranica je bila nabito polna. Prostor za nastopajoče so morali skrčiti na minimum, zadaj pa so se gnetli ljudje, ki niso dobili sedeža. Tako so si tisti v prvi vrsti lahko nastopajočega do potankosti ogledali - čisto od blizu - prijeten občutek predvsem za opazovanega. Zaradi nepopisno suhega in slabega zraka je ena od poslušalk celo omedlela - ostali so se kar držali... tudi nastopajoči. Kljub izredno slabim pogojem so se trudili in Mozartu niso bili v sramoto. Nastopali so žalske gore listi - glasbeniki, ki jih je nekoč vzgajala žalska glasbena šola in si zdaj že leta z glasbo služijo vsakdanji kruh. Lepa ideja, lepo srečanje ... zakaj ne še lepše? V primernejši dvorani in ne tako ponižno skromno. . . Korajža velja — pravita Jurgec in Arnič! DOGODKI Koncert v Narodnem domu Nocoj, v sredo, 17. aprila, ob 19.30. bo v Narodnem domu v Celju vokalni koncert. Nastopila bo sopranistka Nika Vipotnik iz Žalca. Spremljal jo bo pianist Andrej Jarc. VEČER INDIJSKE DUHOVNE GLASBE IN VIDEO SREČANJE S SWAMI OMKARANANDO v ponedeljek, 22. 4. 1991 ob 18. uri v Celju v KINU UNION — mala dvorana I. nadstropje Program: - DUHOVNA GLASBA INDIJE OB SPREMLJAVI KITARE izvaja RANGANATHA - Rajko - KRATKO PREDAVANJE — Predstavitev nekaterih duhovnih Učiteljev oziroma Gurujev, ki so povezali vzhod z zahodom - Osebna izkušnja s Sat-Gurujem Swami Omkaranando in Njegovim Ašramom v Švici in Avstriji Predava Ranganatha — Rajko Konec - VIDEO PROJEKCIJA O DUHOVNEM UČENJU SWAMI OMKARANANDE - ODPRT POGOVOR Vljudno vabljeni vsi, ki želite obogatiti svoje življenje z novimi spoznanji! TEATER NIKA KAMPIH’ SNG MARIBOR: VERDIJEV NABUCCO Spet dogodek leta Ni dolgo tega. ko smo imeli priložnost v CD v Ljubljani ogledati si dogodek leta - AIDO. Seveda smo »dogodek leta« pričakovali v vzdušju, primernem napovedanemu dogodku — in temu primerno bili tudi razočarani. Med pavzami je bilo slišati iz vseh strani: . .. »no, ddgodek leta tole nikakor ni ... « Dirigenti, pevci, glasbeniki, kulturni ataše iz sosednje Avstrije. . . nihče ni v predstavi videl dogodka leta. In kdo ga je? Sodelujoči prav gotovo in kot smo videli, tudi naši poznani kritiki — Mihelčič, Učakar. . . No, razumemo lahko sodelujoče, ne pa kritikov! Kaže. da si tudi ti ne upajo svobodno izražati mnenj, saj ne verjamem, da bi imeli slaba ušesa in tudi ozko razgledani verjetno niso. Najlažje je skritizirati in raztrgati »malo ribico«, umetnika, ki še nima imena, ali tistega, ki se nekako ni mogel prebiti v sam »mafijski vrh« kulturno-mafijskega dogajanja pri nas. Pravilo je: mali si ne sme privoščiti napakice, veliki jih lahko delajo. Torej je dostikrat v resnici ravno mali tisti, ki je in mora biti kvalitetnejši, da lahko preživi. Umetniki se bojijo kritikov, koga se bojijo kritiki!? Nedolgo po Aidi - spet dogodek leta! Tokrat »dogodek leta v Jugoslaviji« iz Mariborske opere. Tudi ta »senzacija« je narejena po že znanem vzorcu: sami gostje iz tujine, reklamirani z visokozvenečimi napovedmi, saj njihova imena sama niso dovolj zgovorna - špice si namreč le ne moremo privoščiti; o naših pevcih niti besedice, saj ti »penzli« niso drugega kot šahovske figurice in nujno zlo, brez katerega pa predstave le ne bi bilo; in najbolj pomembno poleg tujcev - reklama ... visokozveneča, sami: dogodki leta, dunajski vzorci itd. Pa spet — razočaranje. Likovni svet otrok Prireditev, imenovana Likovni svet otrok, je ena najstarejših in najkvalitetnejših razstav otroškega slovenskega likovnega ustvarjanja, ogledalo pedagoških prizadevanj po šolah in mladostne likovne domišljije. Zavzeti pedagogi jo snujejo na osnovni šoli Karla De-stovnika-Kajuha v Šoštanju, kjer vsako leto pripravijo zelo odzivni natečaj. Tako je že triindvajset let. Prispele likovne izdelke pregleda strokovna komisija, sestavljena iz strokovnjakov Zavoda za šolstvo. Pedagoških akademij iz Maribora in Ljubljane in ljubljanske Akademije za likovno umetnost. Napravijo izbor, oblikujejo zasnovo razstave in izberejo najboljše. -Del najboljših likovnih izdelkov otrok slovenskih osnovnih šol bodo pokazali tudi v razstavnem salonu Zdravilišča v Rogaški Slatini, kjer bodo razstavo odprli v petek, 19. aprila ob 20. uri. dela pa bodo na ogled do 10. maja. Ob otvoritvi bodo s priložnostnim koncertom nastopili učenci glasbene šole. ______ Kraja umetnin Francoska policija je sporočila, da so v Parizu ukradli kamion, natovorjen z dragocenimi umetninami, ki so bile vredne 5,6 milijona dolarjev. Med ukradenimi umetniškimi deli so bile tudi Rubensove slike. Umetnine so bile razstavljene v nekem razkošnem pariškem hotelu in po končani razstavi naj bi jih vrnili v Strasbourg na javno prodajo. OBVEŠČAMO SVOJE POTROŠNIKE, DA JE OD 9. 4.1991 DALJE ODPRT NOVI RAZSTAVNI SALON POHIŠTVA V PROSTORIH BIVŠEGA DISKONTA v ROGAŠKI SLATINI, Strma ulica 1 Salon je odprt vsak dan od 14. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. V NJEM Sl LAHKO OGLEDATE POHIŠTVO VSEH VRST, KI GA LAHKO TUDI KUPITE PO NAROČILU IN Z MOŽNOSTJO NAKUPA NA 6 OBROKOV. NOVO PRI JELŠI NOVO PRI JELŠI NOVO PRI * 19. 4.1991 ODPIRA MERX - JELŠA SVOJO NOVO POSLOVNO ENOTO MARKET TOPLICE PODČETRTEK KJER BO POTROŠNIKOM NA VOLJO ŠIROK ASORTIMAN BLAGA VISOKE KVALITETE, KI GA BOMO LAHKO KUPILI PO IZREDNO KONKURENČNIH CENAH NA ODDELKIH ŽIVIL, TEKSTILA IN TEHNIKE. Ob obisku se boste lahko tudi okrepčali v BIFEJU, ki bo posloval v sklopu NOVEGA MARKETA. OBIŠČITE NAS, ČAKA VAS PRESENEČENJE! NOVO PRI JELŠI NOVO PRI JELŠI NOVO PRI V prejšnji številki je bilo v tej rubriki govora o začetkih in dokončni uveljavitvi RAP-a, ne samo kot glasbene smeri v popu, temveč kot celoten način miselnosti, oz. način življenja. Kljub temu da se je RAP razvil direktno iz funka, je že v letu 1986 prišlo do originalne in predvsem zelo impresivne fuzije med njim in čistim R’n'R-om. Čeprav je za RUN DMC bila priredba pesmi »Walk This Way« (Aerosmiht) le bežen izlet na to področje (in če smo pošteni, tudi razlog za meteorski preboj) in so Beasfie Boys pravzaprav na prvi plošči imeli le tri »prave rokčine«, se je v filozofijo pop biznisa kot v kamen vrezalo dejstvo, da je mogoče na RAP finto obdelati praktično vsako pesem, ki je bila kdajkoli napisana, če pa obstaja le količkaj ohranjen posnetek pa tudi posemplati. Potem pa so prišli na sceno Public Enemy. Če so raperji drugega vala morda še iskali identiteto, ki bi pomenila več kot le image pop zvezde (najbolj je to uspevalo že omenjenim bendom), so Public Ene-my zastopali povsem izoblikovana stališča do glasbe in kar je še bolj pomembno, imeli so izdelan odnos do političnih vprašanj, njihovi koncerti in plošče pa so bila politično dejanje. Seveda, P. E. so spregovorili o rasizmu. P. E. se te, nedvomno zelo delikatne teme, niso lotili s sramežljivo pasivnostjo, temveč s povsem artikuliranim protiudarcem občutku večvrednosti belih. Njihova glasba nima v sebi prav nič značilno »črno-mehkega«. Je agresivna in večkrat tudi moteča. Če teksti obravnavajo temo ljubezni, potem govorijo o odnosu med črnim moškim in belo žensko, med belim moškim in črno žensko. In če že govorijo o tem, potem seveda ne pozabijo opisati reakcij družbe na mešane zveze. So bridki in direktni. Njihov znak prikazuje silhueto policaja kot se ga vidi skozi daljnogled ostrostrelne puške. P. E. so vrgli rokavico ne le belim rasistom, temveč tudi vsem, ki se pretvarjajo, da rasizma ni več, da gre le še’ za anahronizem. Nastavili so ogledalo družbi, v kateri je zanašati se na pomoč policije absurdno (»911 Is A Joke« z zadnjega albuma »Fear Of A Black Planet). Odrgnili so smrdeč zastor in pokazali, kakšne možnosti ima črn najstnik v getu, da ne postane narkoman, kriminalec ali pa kar oboje. Najbolj pomembno dejstvo, ki so ga P. E. svetu pljunili v obraz pa je, da ne bodo več čakali na miloščino. Njihov najboljši album (drugi po vrsti) nosi precej nedvoumen naslov »It Takes A Nation Of Millions To Hold Us Back«. Približno v času, ko je ta album (njihov drugi) izšel, so se pojavili Niggers With Attitude. NWA za razliko od P. E. govorijo le še o življenju v getu. o kriminalu, prostituciji, o drogah in strojnicah. Ves njihov svet sega le do konca geta, prav tako kot obzorje mnogih stanovalcev v teh getih. Ne le, da ne verjamejo policajem, temveč jih odkrito sovražijo (»Fuck The Police«). »FBI služi belemu establishmentu kot orodje za nadzor vseh, ki mislijo drugače«. S takšnimi in podobnimi izjavami so si nakopali na glavo srd državnih ustanov, pa tudi dvomilijonsko naklado prvega albuma »Straight Outa Compton«. Vsi, ki sta NWA že poslušali se verjetno spominjate, da je vsaka druga beseda v verzu »motherfucker« ali kaj podobnega. Le kako jim ne bi uspelo? Še eno ime, ki veliko pomeni v RAP sceni: ICE-T. Njegov zadnji album »Iceberg« je po: leg že omenjenih albumov P. E. in NWA vrhunec progresivnega RAP-a. Nič manj agresiven od predhodnjih, a vendar drugačen. Morda gre za prvi »Hard-Boiled Rap« album, ki je zelo, zelo »cool«. Osnovna tema albuma je svoboda govora. Intro v album pa je crosso-ver Jella Biafre z Black Sab-bath. Glasbeno je »Iceberg« zelo raznolika plošča z izrednimi teksti. Prav teksti in ideološki pristop so tisto, kar lahko ustvari nepremostljiv prepad med dvema, sicer zelo sorodnima inačicama iste glasbene zvrsti. Če namreč kakšen ljuti raper nosi okrog vrata dvajset kilogramov raznih simbolov pripadnosti tej ali oni bratovščini, še ne pomeni da ima kaj za povedati, še posebej če ne vidi dlje kot do vrha svojega kurca. In če MC Hammer še vsaj sempla Jamesa Brorvna, Princa in Falca če že res nič drugega pa je prav gnusno gledati, kako se Vanilla Ice trudi biti črn - vsaj toliko kot si Michael Jackson želi biti bel. Kakšna ironija — osnovna ideja RAP-a je namreč bila. da si, kar pač si, ne glede na barvo kože, ne glede od kod izhajaš. In da te ni sram priznati svojega porekla. Pa še marsikaj drugega, česar pri današnjem ma-instream RAP-u ni zaslediti drugače kot v obliki obrabljenih puhlic ali prastarih štosov. visno - njihov današnji zvok ima trdne korenine v njihovih začetkih. Video kaseta, ki so jo izdali v sodelovanju s firmo Maydi v nakladi 500 izvodov, je režijsko dovršena realizacija ideje, s katero dobimo dejansko audio-vizualno podobo o tem bendu. Hkrati je to morda tudi. ob nekaterih izdajah video sekcije ŠKUC-FV, ena prvih relevantnih glasbenih video kaset pri nas, ki se jih resnično izplača pogledati. Na njej se nahajajo, verjetno po presoji benda samega, najpomembnejši komadi iz njihovega ustvarjalnega opusa. Večina posnetkov je bila napravljena v živo na koncertu v galeriji »ESCE« v Zagrebu, nekaj pa je tudi studijskih, oz. retro-montaž. Edina zamera, ki bi jo lahko pripisal tej kaseti, so popolnoma neumestni komentarji v angleščini, ki to komajda je. Vse ostalo si zasluži petico. BUTTHOLE SUREERS: ne jemljite drog od njih. 5. CRAIG G-Rip You to Shreds RAP obeti 1. FEEL SMOOTH & PETE ROCK - Good Life 2. TVCIE & D J WOODY - What’s The Reason For Drama 3. BLACK SHEEP - Black Sheep 4. RIF - The Doo-Hop Le-gacy 5. KMD - Hum Rush 8. Gde domov moj 9. Volga, Volga, mat rodnaja 10. Od Urala do Triglava NOVICE SEXA: »No Sleep 'till Pussy!« Naročite jo lahko na naslov: MAYDI FILM & VIDEO Čolagovičeva 14 41000 ZAGREB SEXA, »No Slepp Till Pussy«, Video cass, Maydi Film & Video Sexa so bend, ki je na naši underground sceni bolj ali manj navzoč že več kot desetletje. Od začetkov, lahko rečemo nekakšnega »ART-TRASH« rocka pa do danes, se je pod tem imenom zamenjalo kar nekaj postav. Danes so Sexa zrel bend z natančno določeno orientacijo. Njihovi glasbeno-kreativni interesi gravitirajo k nam relativno nepoznanem White Noise Soundu ali kakorkoli se pač čikaški zvok imenuje. Seveda ne gre za posnemanje določenega zvoka, prej lahko rečem, da je Sexa z leti evoluirala povsem neod- NWA: »Fuck The Police!« Velika Britanija — singli 1. HALE & PACE AND THE STONKERS - The Stonk/Smile Song 2. THE CLASH - Should I Stay Or Should I Go 3. ROXETTE - Joyride 4. STEVIE B — Because I Love You (The Postman Song) 5. OUARTZft. DINA CA-ROLL — It’s Too Late Velika Britanija — albumi L THE FARM - Spartacus 2. CHRIS REA - Auberge 3. REM - Out Of Time 4. KLF - The White Room 5. 808 STATE - Ex: El Velika Britanija- neodvisni singli L RIDE - Today Forever 2. HAPPY MONDAVS - Loose Fit 3. THE CHARLATANS - Over Rising EP 4. CURVE - Blindfold EP 5. SLOVVDIVE - Morning Rise Velika Britanija - neodvisni albumi 1. THE FARM - Spartacus 2. BUTTHOLE SURFERS - Piouhgd 3. THROWING MUSES - The Real Ramona 4. CARTER USM - 30 So-mething 5. KLF - The White Room ZDA — singli 1. MARIAH CAREY - so-meday 2. TIMMY T - One More Try 3. STYX - Shovv Me The Way 4. GLORIA ESTEFAN - Corning Out Of The Dark 5. STING - Ali This Time RAP obeti L CL SMOOTH & PETE ROCK - Good Life 2. 3rd BASS - Derelicts Of Dialect 3. YZ - Crocodile Dundee 4. EPMD - Rampage (remix) ZA VEDNO Z NAMI Pred 10. leti SHAKIN' STEVENS - This Ole House Pred 15. leti BROTHERHOOD OF MAN - Svae Your Kisses For Me Pred 20. leti T REX - Hot Love Pred 25. leti WALKER BROTHERS - The Sun Ain’t Gonna Shine Anymore Kot ste lahko prebrali v prejšnji številki, smo uvedli novo rubriko, v kateri predstavljamo glasbeni izbor naših bralcev. Vaših pet ali deset najljubših lahko pošljete na naslov Nove Dobe s pripisom »Moja lojtra«. Pripišite še ime in priimek. Ker je rubrika še v zagonski fazi in rabimo malce publicitete, smo naprosili eno izmed bolj znanih celjskih osebnosti, da nam je prišepnila svojih pet. To je celjski virtuoz na kitari in Jack DaniePs-u, mojster Kosta Drugi. Trenutno so mu najbolj pri srcu naslednji štikelci: 1. GET THE FUNK OUT - Extreme 2. GOING TO BRAZIL — Motorhead 3. VISION THING - Si-sters Of Mercy 4. LIVING ON THE EDGE OF THE NIGHT - Iggy Pop 5. MISS JACKIE DANIELS - Messerschmitt Bralec, ki ne želi biti imenovan, dovoli le, da ga podpišemo kot R. F. C. 94, pa je za svojo lestvico vseh časov predlagal: 1. Hej Slovenci 2. Naprej zastave slave 3. Mi gremo naprej mi strelci 4. Lepa naša domovina 5. Eno devo le bom jjubil 6. Bože pravde 7. Šumi Marica okrvavljena Gary Clail je izdal nov singl, kateremu kritiki napovedujejo hiter vzpon na lestvice. Imenuje se »Pluman Nature«. BB King-a si lahko za okoli trideset mark omislite na video kaseti. Iščite pod »Live in Africa«. Island Pictures se dogovarjajo s trenutno popularnimi raperji okoli snemanja filma »Go Beverly«. V igri so: Ice Cube (ex NWA), LL COOL J, HE-AVY D in drugi. Bojda, ne gre le za glasbo, ampak tudi za igro. Bomo videli... Dinosaur Jr. so izdali album z naslovom »Green Mind«, na katerem se nahaja tudi single »The Wagon«. Fanzini: Fanzine The League Of HM (Annihilator, Psychotic Waltz, Entombed, Media In Morte ...) lahko naročite na naslov DELIČ MUSTA s. d. 9, 61420 Trbovlje. Fanzine No Name lahko naročite na naslov KELHAR JURE, Greenwiška 10 a, 62000 Maribor. Metal na radiu: Radio Slovenija, nedelja 19.45 Koroški radio, četrtek 18.25 Butthole Surfers so izdali nov album za Rough Trade. Imenuje se »Piouhgd«. Njihova britanska turneja, ki bi morala biti nekje spomladi je zaradi vojne v Zalivu odpadla. Bad Brains so remiksali in ponovno izdali album Rock For Light. Na CD formatu seveda. Bobnarja skupine Napalm Death so zaprli pod sumom, da je sodeloval v ropu draguljarne iz katere je bilo ukradeno za 100.000 funtov nakita. Njegov obraz se je namreč ujemal z opisom ene od prič. Ko so ugotovili, da gre za pomoto, so se mu vljudno opravičili in ga zaprosili za sodelovanje. Privolil je in njegova prva večja igralska vloga bo v filmski rekonstrukciji ropa. Od tu do Hollywooda je le še korak. MAJKE, POKVARENA MAŠTA in GHOST RIDERS bodo 18. 4. gostovali v Ljubljani, v dvorani na Gerbičevi. 26. 4. v KLjUBU-u v Celju: MESSERSCHMITT in SPOONS. V KUD F. Prešeren v Ljubljani bodo 25. 4. nastopili BU-LIMIA BANQUET iz Los Angelesa. Če ste zadnje čase vsaj malo buljili MTV, se boste spomnili črnobelega videa z naslovom »The Beatles And The Sto-nes«. HOUSE OF LOVE, kakor se bend imenuje, bodo 18. 4. nastopili v Ljubljani, v Mali dvorani Hale Tivoli. Drugi datumi: 19. 4. - Zagreb, Dom Sportova, 20. 4. — Beograd, Hala Sportova. CARTER USM, znanci z neodvisnih lestvic, bodo nastopili tudi v Jugoslaviji, in to: 21. 4. v Banja Luki, 22. 4. v Zagrebu (Jabuka) in 23. 4. v Mariboru (MKC). REKLI SO Everet True, Melody Ma-ker: »Obstajata dve osnovni pravili kako napraviti intervju z Butthole Surfers. Prvo: slabega intervjuja z Butthole Surfers ni. Drugo: nikoli ne jemlji nobenih nepoznanih drog od kateregakoli člana skupine Butthole Surfers.« Geoff Travis, Rough Trade: »Manj kot imaš pojma, za kaj gre, več šans imaš, da boš uspel.« Bivši čimer od Vanilla Ice-a: »Rekel je. da je tisto brazgotino pokasiral v nekem uličnem obračunu band. Veste kje jo je dobil? Ugriznil ga je moj pes Sam, ko mi je hotel ukrasti denar iz žepa, medtem ko sem spal.« CARTER THE UNSTOPAB-LE SEX MACHINE: 23. 4. v Mariboru »IN:« - Šest komedijantov na tiskovnih konferencah. »OUT« — »Seznam« v Sovi. Imeti redno rubriko o svojem bendu v pismih bralcev. KONCERTI 16. 4. v SKUC PAUK v Zagrebu nastopajo NOVA MOB s predskupino RUN VVES fY RUN L DIE HARD 2 2. TOTAL RECAL 3. DICK TRACY 4. WINGS OF THE A^ACHE 5. DAYS OF THUNDER I I I I I I I * H.fl I 1 ROSETIt-Jovri* 2 FLOOR - Unchained Metod, 3. MILU VAN1LU - Keep« R»™g S. Dance t m X . V - V. J 1 1 J. >, V. V1 J r vrli el iiiiiiiii 8 ROB ER I PALMER A Uh 4« - Til be your Babv '."■e,— ilililil™ NOVA OT DOBA STRAN 28 KALKULATOR Finančna anarhija, ki je zavladala v širšem jugozkmm- "Sr “ me vZ; % knzame po trgu kot za šah Za nas je značilno, da je monetarni sistem še edini faktor (poleg nogometne reP,e-zentance seveda), kije skupen in nas drži skupaj. Zato bi tisti, k, se zavzemajo za enotno Jugoslavtjo, morah veliko več pozornosti posvetiti tem stvarem, kajt, nitka je zelo tanka, nekateri pa se obnašajo, kot da bi bil denar imun trn