letnik CXX • december 2018 12 • Medene pijače – pijače tisočerih cvetov • S čim se dejansko prehranjujejo varoje • Enominutni molk slovenskih čebelarjev v spomin na zaslužna čebelarja Skoka in McCaba Vab ilo na dan čeb ela rsk ega tu rizm a in I II. f est iva l čeb ela rsk e p esm i Prihaja mesec december, mesec pri~akovanj in mesec obdarovanj. Presenetite svoje najbližje s skromno pozornostjo in jim podarite nekaj … • Igra spomin: 4,50 EUR. • Knjiga Brez čebel ne bo življenja: 39,90 EUR. • Vetrovka za prosti čas: moške velikosti S–XXL in ženske velikosti XS–XXL: 60,70 EUR. • Polo majica z ovratnikom za prosti čas: moške velikosti S–XXL in ženske velikosti XS–XXL: 18,30 EUR. • Navada majica brez ovratnika za prosti čas: moške velikosti S–XXL in ženske velikosti XS–XXL: 15,30 EUR. • Kapa za prosti čas: 7,90 EUR. • Medeni parfum: 25,00 EUR. • Čebelarske nogavice, moške in ženske: 3,00 EUR. Naročila sprejemamo po e-pošti: ines.zunic@czs.si ali 041/337 854. 337 OBVESTILA ČZS ZDRAVJE ČEBEL 12/2018 letnik CXX Živimo v obdobju izjemnega razvoja slovenskega čebelarstva. Za svoje ožje okolje Čebelarskega društva Slovenska Bistrica lahko rečem, da smo prehodili pot od doma do doma (Čebelarski center Lukovica 2002, Čebelarski dom Slovenska Bistrica 2018), vmes pa še Apimondio 2003 in svetovni dan čebel, 20. maj 2018. V ozadju teh največjih dogodkov pa je posledično tudi v čebelarskih zvezah in društvih veliko bolj ali manj uspešnih dejavnosti tako na področju izobraževanja iz osnovnih kot tudi dopolnilnih dejavnosti čebelarstva. Na kratko bom opisal le eno, ki pa nam omogoča, da za novo leto nazdravimo svojim ljubljenkam za srečo v novem letu. Ta je izdelava medenih pijač. Menim, da bi lahko medene pijače v prihodnosti po- stale ena od pomembnih dopolnilnih dejavnosti v čebe- larstvu, s katero bi obogatili ponudbo čebelarskih pri- delkov in izdelkov (V tej številki Slovenskega čebelarja objavljamo članek o medenih pijačah: »Medene pijače − pijače tisočerih cvetov«, na str. 346. Op. ur.). Za primerno prepoznavnost na tržišču bi morali povečati količine, zagotoviti kakovost ter primerno promocijo. Pobude za razvoj čebelarstva kot tudi dopolnilnih dejavnosti lahko nastajajo in se razvijajo v društvih ali regionalnih zve- zah čebelarskih društev, pobude širšega pomena pa bi morala vključiti Čebelarska zveza Slovenije v strategijo razvoja slovenskega čebelarstva. Mogoče bi bilo dobro, da bi strokovnjaki na Čebe- larske zveze Slovenije in strokovnjaki na Biotehniški fakulteti, ki so že leta 1992 izdelali projekt Obnova in ra- zvoj slovenskega čebelarstva, ponovno analizirali stanje in UVODNIK Drage čebelarke in čebelarji! določili razvojne cilje. Te lahko dosežemo le skupno, pa naj bo to npr. čebelarski turizem, apiterapija ali medene pijače. Naučiti se moramo gledati širše ter prepoznati in povezati določene pobude za realizacijo skupnih ciljev. Osnovo za razvoj izdelave medenih pijač imamo, saj je bilo v bližnji preteklosti več kot 700 čebelarjev na vsaj enem tečaju za medene pijače, na vseslovenskih ocenjevanjih pa je sodelovalo 252 čebelarjev z 919 vzor- ci medenih pijač. Današnja realnost pa za uspešen razvoj izobraževanja, povezovanja, ocenjevanja, pro- mocije in trženja medenih pijač potrebuje ustrezen razvojni projekt na ravni Čebelarske zveze Slovenije. Medene pijače ne morejo postati konkurenčne drugim pijačam po ceni ali količinah, temveč le po ka- kovosti in vsebini. Skrben pristop zahtevata tako pri- delava medu, osnove za naše medene pijače, kot nji- hova izdelava. Eno in drugo pa nas povezuje z naravo. Kogar pritegne, se sreča z neizčrpnim virom izzivov, če si le prizna, da je tudi najboljše rezultate še vedno možno izboljšati. Najlepšo prihodnost napovedujem najmlajši medeni pijači – peneči medici. Naj zaplešejo medeni mehurčki in vam vsem prine- sejo zdravo in uspešno novo leto 2019. Franc Oder Namenitev dela dohodnine Čebelarski zvezi Slovenije Čebelarska zveza Slovenije je upravičenka, ki ji davčni zavezanci v skladu s 142. členom Zakona o dohodnini lahko namenimo do 0,5 % dohodnine, odmerjene od dohodkov, ki se vštevajo v davčno osnovo. Ta donacija za občane ne predstavlja dodatnega stroška, saj gre za dohodnino, ki jo moramo plačati. Del te dohodnine lahko namenimo orga- nizacijam po lastni izbiri, v nasprotnem primeru gre tega 0,5 % odstotka v proračun Republike Slovenije. Dostop do aplikacije imate tudi na naši spletni strani: www.czs.si/ content/dohodnina. Naša davčna številka je 81079435. Odjava Slovenskega čebelarja Tiste, ki ne želijo več prejemati glasila Slovenski čebe- lar, prosimo, da odjavo sporočijo v tajništvo Čebelarske zveze Slovenije, na e-naslov: barbara.dimc@czs.si ali tel. št.: 01/729 61 00. Prosimo, da odjavo sporočite naj- pozneje do 20. decembra 2018. Hvala za razumevanje! Barbara Dimc, tajnica ČZS 338 12/2018 letnik CXX KAZALO INDEX letnik CXX g Številka 12 g December 2018 g ISSN 0350-4697 PODATKI ZA STIK ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE: Predsednik ČZS: Boštjan Noč, predsednik: 01/729 61 06, 040/436 512, nocb@czs.si Vodja služb ČZS: Lidija Senič, vodja služb ČZS: 01/ 729 61 10, 040/436 515, lidija.senic@czs.si Priznana rejska organizacija: Peter Kozmus, strokovni vodja PRO: 01/729 61 16, 041/352 997, peter.kozmus@czs.si Opazovalno-napovedovalna služba: Aleš Bozovičar, vodja ONS: 01/729 61 31, 041/644 217, ales.bozovicar@czs.si, avtomatski telefonski odzivnik: 01/729 61 20, https://ecebelar.czs.si/ User/Login?returnUrl=/ Svetovalci specialisti za tehnologijo čebelarjenja: Vlado Auguštin: 01/729 61 24, 040/436 516, vlado.augustin@czs.si Simon Golob: 01/729 61 12, 030/604 015, simon.golob@czs.si Svetovalci specialisti za ekonomiko Tanja Magdič: 01/ 729 61 04, 040/436 513, tanja.magdic@czs.si Nataša Klemenčič Štrukelj: 01/729 61 24, 040/436 518, natasa.klemencic.strukelj@czs.si Svetovalci specialisti za zagotavljanje varne hrane Andreja Kandolf Borovšak: 01/ 729 61 33, 040/436 514, andreja.kandolf@czs.si Nataša Lilek: 01/ 729 61 29, 040/436 519, natasa.lilek@czs.si Tomaž Samec: 01/ 729 61 18, 040/436 517, tomaz.samec@czs.si Uredništvo: Marko Borko, vodja izobraževanja in usposabljanja: 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php Tajništvo: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si, Barbara Dimc, tajnik: 01/729 61 02, 041/370 409, barbara.dimc@czs.si, Ines Zajc Žunič, poslovna sekretarka: 041/337 854, ines.zunic@czs. si, Zlatica Kovačevič, administrativna delavka: 01/729 61 24, 030/604 009, zlatica.kovacevic@czs.si Čebelarska knjižnica Janeza Goličnika (vsak prvi delovni četrtek v mesecu med 15. in 18. uro): 01/729 61 11, cebelarskaknjiznica@czs.si, www.czs.si/knjiznica.php Ohranimo čebele: www.ohranimo-cebele.si Sklad za ohranitev kranjske čebele: www.czs.si/sklad.php Spletna trgovina ČZS: www.czs.si/eshop/index.php Uradne ure JSSČ: • Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica (v Čebelarskem centru Slovenije): ponedeljek od 10.00 do 14.00, četrtek od 8.00 do 12.00 ter od 13.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Mestni trg 4, 8330 Metlika: ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Rožna dolina 50/a, 4248 Lesce (v Čebelarskem razvojno-zobraževalnem centru): ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Dobrna 1a, 3204 Dobrna (v Kulturnem domu Dobrna): ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Ulica Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota (na sedežu Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota): ponedeljek od 10.00 do 14.00. • Streliška ulica 150, 2000 Maribor (v Čebelarskem centru Maribor): petek od 8.00 do 10.00. EDITORIAL Franc Oder .......................................................................................................337 SEASONS GREETINGS 339 BEES' HEALTH Martin Gabel (translation and adaptation Vladimir Fajdiga): Nature – an inexorable teacher in the fight with varroa mites ....................340 Toni Burnham (adaptation Marko Borko, translation Jure Šešet and Marko Borko): What are varroa mites actually feeding on ................... 342 Simon Golob: Adaptation of honeybee to varroa mites............................... 344 FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK Franc Oder: Honey beverages – beverages of thousand blossoms .............. 346 Andrej Gogala, DSc: Violet carpenter bee (Xylocopa violacea) ...................... 348 Marjan Papež: 3. Poklukar days – the progress of beekeeping in the last quarter of the century is enviable ................................................ 349 Franc Šivic and Brane Borštnik: World news ................................................. 350 BEEKEEPER'S WORK Stanislav Kapun, DSc: Beekeeper's tasks in December ................................ 350 FROM BEEKEEPERS' ASSOCIATIONS 353 ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA 354 ADS 359 IN MEMORIAM 363 UVODNIK Franc Oder .......................................................................................................337 PRAZNIČNO VOŠČILO 339 ZDRAVJE ČEBEL Martin Gabel (prevod in priredba Vladimir Fajdiga): Narava – neizprosna učiteljica v boju z varojami .........................................................340 Toni Burnham (priredba Marko Borko, prevod Jure Šešet in Marko Borko): S čim se dejansko prehranjujejo varoje............................ 342 Simon Golob: Prilagojenost medonosne čebele na varojo .......................... 344 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Franc Oder: Medene pijače − pijače tisočerih cvetov .................................... 346 Dr. Andrej Gogala: Velika lesna čebela (Xylocopa violacea) ........................... 348 Marjan Papež: 3. Poklukarjevi dnevi – napredek čebelarstva v zadnjega četrt stoletja je zavidljiv .............................................................. 349 Franc Šivic in Brane Borštnik: Novice iz sveta ............................................... 350 DELO ČEBELARJA dr. Stanislav Kapun: Čebelarjeva opravila v decembru ................................ 350 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV 353 OBVESTILA ČZS 354 OGLASI 359 V SPOMIN 363 Glasilo Slovenski čebelar je ustanovilo Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko leta 1898. Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica. Vpisano je v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS, pod zaporedno številko 585. Tel.: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si Transakcijski račun ČZS: SI56 0318 6100 2214 727, matična številka ČZS: 5141729, ID za DDV: SI 81079435, šifra dejavnosti: 94.120. Uredniški odbor Marko Borko, Brane Borštnik, Stanislav Drev, Vladimir Fajdiga, Mira Jenko Rogelj, Janez Gregori, Andreja Kandolf Borovšak, Borut Preinfalk Urednik Marko Borko Uredništvo 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php Lektorica Mojca Pipan Oddaja prispevkov Članki do petega, obvestila, reklame, mali oglasi do desetega v mesecu. Avtorjem priporočamo, da v člankih uporabljajo strokovno izrazje v skladu s Čebe- larskim terminološkim slovarjem. Mnenje avtorjev člankov ni nujno mnenje uredni- štva. Uredništvo ne odgovarja za vsebino malih oglasov. Prispevki so v elektronski obliki brezplačno in javno objavljeni na spletnem portalu ČZS, spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije in drugih spletnih straneh. Reklamni oglasi in osmrtnice Cela stran: 870 € (zunanja stran ovitka), 680 € (notranjost, živi rob), 495 € (notra- njost), pol strani: 435 € (zunanja stran ovitka), 345 € (notranjost, živi rob), 250 € (notranjost), tretjina strani: 165 €, četrtina strani: 120 €, petina strani: 85 €, desetina strani: 35 €. Oblikovanje reklamnega oglasa: cela stran in polovica strani 50 €, tretjina, četrtina, petina, de- setina 40 €. Popravki reklamnega oglasa: 1–10 popravkov 2 €, 11 ali več popravkov 5 €. Popust pri ceni za 4- do 6-kratno objavo reklamnega oglasa je 10 %, za 7- do 10-kratno objavo 20 %, za celoletno objavo 30 %. Člani ČZS lahko dvakrat na leto objavijo brezplačne oglase do 20 besed, vsaka nadaljnja beseda je 0,25 €. Splošni oglasi po 0,25 € za besedo, enako velja tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 80 besed. Osmrtnice ne smejo biti daljše od 130 besed. Cene so brez DDV. Priprava za tisk in tisk: Medium, d. o. o., Žirovnica 60c, 4274 Žirovnica. Tiskano na papirju s certifikatom FSC (trajnostno gospodarjenje z gozdovi). Naklada: 7850, Tiskano: 26. 11. 2018. Izdaja Slovenskega čebelarja je delno financirana iz sredstev Javne svetovalne službe v čebelarstvu. Fotografija na naslovnici: Izbor najkakovostnejših slovenskih medic. Foto: Marko Borko Mednarodna barvna koda za označevanje čebeljih matic 2014 2015 2016 2017 2018 12/2018 letnik CXX 339 PRAZNIČNO VOŠČILO Čebelarska zveza Slovenije želi vsem čebelarkam in čebelarjem svetlobe polne božične praznike in srečno novo leto 2018! Fo to : Iz to k K on čin a OBVESTILO – Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo Poročila o porabi prelepk in količini pridelanega medu v sistemu SMGO v letu 2018 morate na ČZS posredovati do 31. 12. 2018. Tudi če prelepk letos niste uporabili, to, prosim, sporočite. SMGO š t e v e c Število novih članov SMGO-ja oktobra 2018 Število članov, ki so izstopili oktobra 2018 Število vseh članov SMGO-ja oktobra 2018 4 0 394 Za vključitev v kakovostno shemo »Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo« navežite stik z go. Natašo Lilek: po tel.: 040/436 519 ali 01/729 61 29 oz. na e-naslovu: natasa. lilek@czs.si. Več informacij najdete na spletni strani www.slovenskimed.si, in sicer v rubriki SMGO. Odlično darilo z veliko dodano vrednostjo ... Naročila: https://beebooks.si 041/860 625 Medene rezine z bučnimi semeni Skupina Coolinariki, ki deluje pod vodstvom Sandija Marolta in v sklopu ČD Radovljica, je letos že trinajstič prire- dila delavnico Kuhamo z medom. Prof. Marija Arh Ivanšek je tudi letos razkrila nekaj »skrivnosti« ob pripravi jedi. Udeleženci delavnice pa so prisluhnili navodilom profesorice in tudi sami po svojih močeh pomagali pri nastajanju dobrot ter tako krepili svoje kuharske veščine. Z bogatega jedilnika smo za bralce v tem predprazničnem času izbrali recept za medene rezine z bučnimi semeni, ki ga boste lahko s pridom uporabili za pogostitev. SESTAVINE ZA 10 OSEB: 6 jajc, 20 dag masla, 20 dag moke, 1,3 dag oziroma 1 vanilin sladkor, 20 dag jedilne čokolade, 20 dag mletih mandljev ali orehov, 20 dag cve- tličnega medu, 0,7 dag oziroma polovico vrečke pecilne- ga praška, 20 dag grobo sesekljanih bučnih semen, ščep soli, cimet, klinčki, kardamom, limonina lupinica. Beli led – glazura: sok 1 limone, 20 dag sladkorja v prahu. PRIPRAVA: Maslo penasto umešamo. Dodamo rume- njake, med in dobro umešamo. Beljake s ščepcem soli stepemo. Čokolado grobo sesekljamo. Moko s pecilnim praškom presejemo. Masi z rumenjaki dodamo man- dlje/orehe, bučna semena, moko in sneg ter rahlo pre- mešamo. Maso namažemo na pomaščen pekač. Pečemo 20–30 minut na 170 °C – odvisno od debeline testa. Na to- plo pecivo namažemo glazuro. Razrežemo na rezine ali z modelčkom izrežemo srčke, polmesece itd. Posušimo. Za glazuro »beli led« dobro umešamo obe sestavini. Po želji lahko dodamo še en jajčni beljak. Avtorica recepta: Marija Arh Ivanšek Svoj recept pošljite na e-naslov: natasa.strukelj@czs.si. Fo to : N at aš a K le m en čič Št ru ke lj Na zalogi je ostalo še nekaj slovenskih knjig Brez čebel ne bo življenja. Do razprodaje velja posebna ponudba za čebelarska društva, ob naročilu 4 knjig plačate 3. Za vse ostale do razprodaje nudimo 15 % popusta. 12/2018 letnik CXX340 ZDRAVJE ČEBEL Odkar so varoje prešle z azijske čebele na zahodno me- donosno čebelo, je njihova prisotnost za družine novega gostitelja večinoma usodna, hkrati pa posredno povzroča neizmerno gospodarsko škodo. Kot zanimivost velja ome- niti, da se v svetu pojavljajo populacije zahodne medonosne čebele, ki kljub okuženosti z varojami in posredno virusi preživijo z njim lastnimi prilagoditvenimi mehanizmi brez čebelarjevega posega. Skrivnost uspešnega preživetja teh populacij je paradoksalno prav v odsotnosti čebelarjevega poseganja v smislu zdravljenja varoze. Brez zdravljenja preživijo seveda zgolj prilagojene druži- ne, ki lahko svojo dedno zasnovo posredujejo dalje. Ta bio- loški proces je nekoč že opisal znani angleški naravoslovec Charles Darwin ter ga poimenoval »naravna selekcija« ozi- roma »preživetje najbolje prilagojenih«. Dokaz za izvrstno delovanje tega osnovnega principa – naravne odbire – je pravzaprav azijska čebela, ki je, podrejena procesu prežive- tja najbolje prilagojenih, postala kos zajedavcu varoji. Rešitev uganke Pametnemu čebelarju je povsem jasno, da uvoz in vnos, tudi znotraj države, domnevo »čudežnega orožja proti va- rojam v matičnicah«, torej nakup »selekcioniranih« matic, vzrejenih iz družin, odpornejših proti varojam, predvsem pa dobro oglaševanih (v severnoevropskih državah lahko beremo oglase, ki zagotavljajo: »več medu, manj varoj; varoakillerfak- tor; smrtonosni ugriz …«), ne bosta imela želenega učinka. Prav nasprotno, z vnosom in uporabo tujih matic in posledič- no radikalnim siromašenjem genetske pestrosti je prihodnost tudi našega čebelarstva že vnaprej obsojena na neuspeh. Narava – neizprosna, toda najboljša učiteljica Princip naravne odbire pač ne deluje zgolj ob prilagaja- nju na bolezni in zajedavce, temveč celostno. Ker morajo čebelje družine uspešno preživeti tudi pod množico okolj- skih vplivov in drugih eksternih dejavnikov, ki so manj predvidljivi in pogosto nihajo, imajo pomembno vlogo pri selekciji na vitalnost – preživetje – lokalne danosti, kot so podnebje, nadmorska višina, pašne razmere … S pridom velja izkoristiti že obstoječe prilagoditve na- ših čebel in podpirati nove procese prilagajanja, ki so jim izpostavljene naše čebele. Z zdravljenjem čebel, ki se ravna po zgornjem škodnem, še dopustnem pragu prisotnosti zajedavca (po še dopu- stnem številu zajedavca, ki še ne povzroči znatnejših iz- gub), se lahko vsak čebelar vsaj deloma približa in posnema naravno selekcijo, ne da bi pri tem ogrozil preživetje svojih čebel. Tako lahko čebelar ciljano pripomore k odbiri lokalno prilagojenih čebel – čebel nekega krajevnega različka, od- pornih proti varojam. Tudi zima je lahko čas za to. Brez štetja pač ne gre Prisotnost in številčnost zajedavca preverjamo s štetjem odpadlih varoj na standardiziranem, velikosti panja pri- lagojenem testnem vložku, ki mora biti, sicer odstranljiv, sestavni del sleherne podnice oz. panja, s katerim ravnamo kar najbolj preprosto, in sicer tako, da prezimujočih čebel ne vznemirjamo. »Kar čebel ne ubije, jih krepi,« je pri vse večjem številu zajedavcev v čebeljih družinah obramba ter hkrati poziv zoper pavšalno, predvsem pre- ventivno rabo zdravil proti varozi pri tako imeno- vanem preventivnem zimskem zdravljenju. To namreč poskrbi, da spomladi v družinah skoraj ni varoj, kar pomeni, da se v družinah razvijajo troti, ki niso bili izpostavljeni pritisku zajedav- cev in posledično naravni selekciji ter ob uspešni naravni prahi prenašajo svoj genetski potencial neodvisno od tega, ali so varojam kos ali ne. Narava – neizprosna učiteljica v boju z varojami Martin Gabel (prevod in priredba Vladimir Fajdiga) Deželni urad za kmetijstvo Hessen, Čebelarski inštitut Kirchhain, Nemčija Uredniški komentar V sklopu treh prevedenih člankov: »Narava – neizprosna učiteljica v boju z varojami«, »S čim se dejansko prehra- njujejo varoje« in »Prilagojenost medonosne čebele na varojo« želimo izpostaviti znanstveno-biološki razmislek o naravnih mehanizmih prilagajanja organizmov in s tem njihovega preživetja. Člankov seveda ne gre jemati kot zdravstvenovarstveno navodilo za izvajanje ali opuščanje posegov, saj je to v pristojnosti veterinarskih služb, zato ločeno dodajamo opozorilo veterinarke VF NVI. Čebele so ogrožene in brez pomoči čebelarja ne morejo preživeti. 12/2018 letnik CXX 341 ZDRAVJE ČEBEL Če v štirih dneh na testnem vložku ne najdemo več kot dveh varoj (kar pomeni naravni odpad 0,5 varoje/dan), zimsko zdravljenje z oksalno kislino raje opustimo. Ome- njeni odpad do dve varoji v štirih dneh pomeni približno 250 varoj v družini. Takšnemu številu varoj bo pravilno zazimljena (suho, zračno, pred glodavci in pticami zaščite- no stojišče v prisojni zavetni legi), ustrezno zdravljena ter pravočasno in zadostno nakrmljena nezapažena družina z zadostnim številom zdravih zimskih čebel brez težav kos. Teh preostalih varoj v družini pa se lahko skoraj »veseli- mo«, ker bodo naslednje leto pripomogle k pozitivni odbiri družin, odpornejših proti varojam. Zimsko zatiranje varoj, opravljeno na slepo in povprek v vseh družinah, brez dejanske ugotovitve številčnosti okuž- be s štetjem naravnega odpada, zmanjšuje družinam mo- žnost prilagoditve na, za preživetje še dopustno, prisotnost zajedavca ter posledično poskrbi za to, da bodo v naslednji sezoni za praho matic na voljo tudi troti iz družin, ki so bi- stveno manj odporne proti varozi. Izkoristimo varoje (v svoj prid) Kot je tudi sicer pogosto, je pri okuženosti z varojami tako, da je številčnost zajedavca tista, ki ubija. Na varoje bolje prilagojene družine bodo kljub znatnejšemu pritisku zajedavcev vzredile več plodnih, za praho sposobnih tro- tov, ki bodo uspešno posredovali svojo genetsko zasnovo; troti iz slabše prilagojenih družin pa so načeloma prešibki za uspešno praho. Takšna, naravi zvesta odbira je zagotovo kažipot vsem resnim, strokovnim programom vzreje. Trotovske (očetne) družine na desetih plameniščih Zdru- ženja za vzrejo na varoje odpornejših čebel, z izrecnim pou- darkom na odpornosti čebel proti varojam, ohranjajo skrb- niki ves čas na zgornjem škodnem, še dopustnem pragu prisotnosti zajedavca in ukrepajo le tedaj, ko je ta prekoračen. Tudi na Čebelarskem inštitutu v Kirchhainu vsako leto, upoštevajoč prag še dopustne obremenjenosti posamezne družine z varojami, po potrebi ciljno zdravijo več kot 150 družin. Kar jih ne ubije ... V pretirani skrbi za preživetje in uspešno izzimitev ter iz strahu pred izgubo družin nikdar ne smemo zdraviti profi- laktično – preventivno; najprej ugotovimo številčno obreme- njenost – stopnjo okuženosti čebel z zajedavcem – s prever- janjem in štetjem naravnega odpada. Družina poleti preživi tudi z do 4 % okuženih (prizadetih) čebel, to so štiri varoje na 10 g čebel. Nikoli ne zdravimo na pamet; zdravimo le tedaj, ko je prekoračen še dopusten škodni prag prisotnosti zajedavca. Kdor upošteva to osnovno načelo, odločilno pripomore k vzreji proti varojam odpornejših čebel. Odpornejše družine so namreč s svojim pozitivnim genetskim potencialom in vitalnejšimi troti ob naravni prahi vedno in povsod v pred- nosti. Ves čas pa se velja truditi za zmanjšanje uporabe sin- tetičnih akaricidov pri zdravljenju varoze. V tem smislu lahko velja zgornje reklo tudi za čebele: kar ne ubija, krepi. V sodobnem načinu čebelarjenja z dosle- dnim nadzorom naravnega odpada in pravočasnim ukre- panjem oz. neukrepanjem je večinoma uspeh preživetja zagotovljen že z enim samim poletnim apitehničnim ukre- pom (pripiranje matice, odstranitev pokrite zalege itd.). Spomladi v družinah skoraj ni varoj. V družinah se razvijajo troti, ki niso bili izposta- vljeni varojam in posledično naravni selekciji. Ob uspešni naravni prahi prenašajo svoj genetski potencial neodvisno od tega, ali so varojam kos ali ne. Fo to : F ra nc Ši vi c Vir: Deutsches Bienen Journal, št. 1, januar 2018. Opozorilo Nacionalnega veterinarskega inštituta Veterinarske fakultete Vztrajamo pri dejstvu, da je ob redni in ustrezni kon- troli napadenosti družin tudi zimsko zatiranje varoj nujno opraviti ob preseganju praga škodljivosti varoj, ki ga imamo v Sloveniji. Pred prenosom zaključkov, na- vedenih v članku, na našo kranjsko čebelo, Apis mellifera carnica, bi bilo nujno preveriti in proučiti imunski status okuženosti z virusi v določenih posameznih izoliranih populacijah čebeljih družin. Raziskave namreč kažejo, da sta okuženost z virusi in napadenost čebel z varojami v medsebojni odvisnosti. Morebitne genske spremem- be v zapisu odpornejših družin je mogoče spremljati v kontroliranih pogojih vzreje, kakršne dosegajo na Če- belarskem inštitutu v Kirchhainu. Ob pregledu stanja na področju zatiranja varoj v Sloveniji opažamo, da ga čebelarji žal še vedno v večini primerov izvajajo brez ustreznega ugotavljanja stanja varoj v družinah. Glede na gostoto poseljenosti terena s čebelami in čebelnjaki ter neuspešno izvajanje diagnostike bi navedeni pristop Martina Gabela, izven kontroliranih pogojev vzreje razi- skovalnih inštitucij, v splošni čebelarski praksi v Sloveniji lahko povzročil katastrofalne izgube čebel. Mag. Mira Jenko Rogelj, dr. vet. med., VF NVI 12/2018 letnik CXX342 ZDRAVJE ČEBEL Kako je poseči v uveljavljeno znanje in biti sprejet z navdušenjem? Kadar poveš ljudem, da nekaj, o čemer so bili dolgo pre- pričani, ne drži, pogosto zavzamejo obrambno držo, so užaljeni, ker postavljaš pod vprašaj njihovo prepričanje. Krasno je, če ljudje vidijo, da temelji prejšnjega zaključka niso bili preveč trdni. Je bilo vprašanje prehranjevanja varoj dejansko kdaj raziskano? Ali so na podlagi poskusov prišli do napačnih zaključkov? V 70. in 80. letih 20. stoletja so v Rusiji opravili več raziskav. Ne pozabite, da Varroa destructor izvira iz jugovzhodne Azije: ko se je območje njene raz- širjenosti začelo širiti, se je pomikala skozi Kitajsko v Rusijo, ki sta bili prvi močno prizadeti območji. Zato je večina zgodnjih raziskav napisana v cirilici (kar je že samo po sebi ovi- ra). V tedanjih raziskavah so uporabljali metode, ki so takrat veljale za dobre, ne dosegajo pa današnjih standardov. Raziskovalci so uporabljali stroncijeve izotope in nekatere druge stvari, ki jih pri takšnih poskusih raje ne uporabljamo, saj ne ostajajo v tkivih, kjer bi morali biti! Niso merili tistega, kar so mislili, da merijo. Med težavami, ki so se pojavile, pa je bilo tudi prevajanje. Na podlagi teh spornih rezultatov so dejali: »Varoje se hrani- jo s hemolimfo.« Številni so videli samo to izjavo. Kadar je stro- kovni članek napisan v jeziku, iz katerega se ne prevaja veli- kokrat v angleščino, je včasih preveden (samo) povzetek: ta konkretni povzetek ni vseboval dovolj podrobnosti, iz katerih bi bilo mogoče razbrati, da uporabljene metode niso bile za- nesljive. Na podlagi povzetka so ljudje začeli navajati odlom- ke iz članka, češ: »Varoje se hranijo s hemolimfo.« Pravzaprav ni nihče podvomil o tem, dokler se nismo tega podrobneje lotili Dennis van Engelsdorp, Allen Cohen, Jerry Hayes in jaz. Allen Cohen, strokovnjak za prehrano žuželk, je bil tisti, ki je rekel: »Dvomim, da organizmi, ki se hitro razmnožujejo, lahko do- bijo vse potrebno samo iz hemolimfe. Hemolimfo sestavlja v glavnem voda.« Pomislite: Varoja izloči jajčece, velikost katerega znaša več kot tretjino nje same. Jajčece je ogromno in ona to počne prav vsak dan. Če želite toliko biokemične energije vložiti v tako velikega potomca, potrebujete veliko zelo hranljive pre- hrane, ki je ne morete dobiti iz vira, ki vsebuje v glavnem vodo. Upoštevana ni niti osmoregulacijska obremenitev – da pojasnim: Če bi spili veliko vode, bi lahko okrnili sposobnost svojega telesa, da jo izloči, zato bi vaše celice nabreknile in dejansko počile. Ne bi se mogle spopasti z naglim dotokom. Žuželke in pajkovci, ki se hranijo s stvarmi, ki vsebujejo v glavnem vodo, imajo prilagojene prebavne sisteme, ki jim omogočajo prebavljati, ne da bi jih razneslo. Varoje nimajo nobene izmed teh prilagoditev. Takšno je bilo moje opaža- nje. Allen Cohen je rekel: »Se mogoče prehranjujejo z mišicami? Se mogoče prehranjujejo z maščobnim telesom? Gotovo se prehra- njujejo z nečim, kar ni hemolimfa.« Nedavno odkritje mladega dr. Samuela Ramsey ja z Univerze v Marylandu glede varoj (Varroa destruc- tor) predstavlja potencialno prelomnico v do sedaj uveljavljeni teoriji prehranjevanja varoj. Morda do sedaj nismo bili tako uspešni pri njihovem zatira- nju, kot bi lahko bili, zaradi napačnih predstav, ki smo jih imeli zadnjih 40 let. Ramsey v spodnjem intervjuju o svojih raziskavah nakazuje, da se varo- je ne hranijo s hemolimfo (»krvjo«) čebel, ampak zajedajo maščobno telo – del telesa, ki je ključen za funkcije, povezane s shranjevanjem in sprošča- njem energije, ki jo čebele potrebujejo. S čim se dejansko prehranjujejo varoje Toni Burnham (priredba Marko Borko, prevod Jure Šešet in Marko Borko) Dr. Samuel Ramsey Fo to : in te rn et Fo to : in te rn et Seciran zadek čebele. Na sliki se vidi maščobno telo čebele. 12/2018 letnik CXX 343 ZDRAVJE ČEBEL Začel sem brskati po literaturi in ni bilo videti, da bi se kdo spraševal o tem! Motilo me je, da so vsi navajali odlom- ke iz preteklih strokovnih člankov, v katerih je pisalo: »Va- roje se hranijo s hemolimfo.«, nihče pa ni navedel izvirnika. Raziskovalec bi moral navesti vir, iz katerega so podatki, ne pa nekoga, ki navaja nekoga drugega ... Moral sem slediti nizu veliko let v preteklost. Potreboval sem več mesecev, da sem našel prvotni vir. Ko sem ga našel, sem spoznal: »V redu, nekaj bi bilo lahko na tem, saj s temi meto- dami ne prideš do zaključka, na katerega se opirajo vsi.« Kako je napredovalo raziskovanje tega vprašanja in kaj vse ste morali odkriti? Pri odločitvi za raziskovanje in razvozlavanje tega vprašanja je pripomogla osebna okoliščina mojega očeta, ki sem mu kot znanstvenik pomagal pri njegovih težavah s protinom ter iska- nju ustrezne diete. Odkril sem, da je protin povezan s purinski- mi kristali (poimenovanje širše skupine molekul, v katero spa- da tudi gvanin), ki se nalagajo v sklepih, kar povzroča bolečino. Ta informacija me je spomnila na to, da varoje uporabljajo pu- rine v svoji presnovi. Začel sem se spraševati, kateri prehranski vir je bogat s purini, da bi tako lahko posredno ugotovil, s čim se prehranjujejo varoje. Če ni hemolimfa, kaj potem je? Veliko stvari v čebelah ni hemolimfa. Na vrhu dietnega seznama za bolnike s protinom je navedeno, naj ne uživajo jeter. Pomislil sem, kje ima torej čebela jetra. Ekvivalent jeter v žuželkah je maščobno telo. S tem koščkom informacij se mi je sestavila po- vezava med gvaninom in maščobnim telesom. Maščobno telo je presunljiv telesni del, ki v žuželkah tvori gvanin. Kaj vse je dobro vedeti o varojah? Varoje so zelo pomembne, saj pripomorejo k vrsti negativ- nih učinkov na čebele: zgodnejši prehod v pašne čebele, zmanj- šan uspeh prezimovanja, skrajšana življenjska doba, prenos virusov, težave s prebavili, zmožnost orientacije. Zdelo se mi je nenavadno, da bi v čebeli vse to povzročila izguba manjše koli- čine hemolimfe. Ko se varoje zadržujejo na odraslih čebelah, so večino časa na mestih blizu maščobnega telesa, in to ni zgor- nji del oprsja, kot najpogosteje vidimo na fotografijah. Med raziskavo sem ugotovil, da so mesta, kjer so varoje prisesane, večinoma skrita očem. Na oprsju se zadržujejo le krajši čas svo- jega življenjskega cikla. Ta spoznanja so me privedla do novega zavedanja o varojah in kako pomembno je, da jih zatiramo in njihovo število v čebeljih družinah ohranjamo čim nižje. Je odpornost proti varojam možna? Ko se pogovarjamo o vzreji odpornih čebel, pomislim na evolucijsko »oboroževalno tekmo«. Potegnemo lahko vzpo- rednico z razvojem odpornosti bakterij proti antibiotikom, kjer se bakterije lahko razmnožujejo zelo hitro in imajo po- sledično več možnosti genetske prilagoditve za odpornost proti antibiotikom. Težava je, da ljudje ne moremo tako hi- tro odkrivati novih vrst učinkovitih antibiotikov. Podobno je pri čebelah in varojah, kjer imajo slednje v enem letu lah- ko 9–14 zaporednih generacij, medtem ko čebele le eno, v kateri bo morda lahko izstopal gen za odpornost proti varo- jam. Pa še to možnost včasih onemogočimo s preprečitvijo rojenja, s čimer upočasnjujemo prilagoditev. Varoje so tako hitreje prilagodljive na spremembe. Sam tudi ne verjamem v vzrejo odpornih čebel z metodo prepustitve čebel na milost in nemilost varojam, kjer se ohra- nijo le najodpornejše čebele. To se mi ne zdi dober pristop, saj imajo varoje prednost v prilagajanju pred čebelami. Zelo malo verjetno se mi zdi, da bi v naravi na takšen način lahko prišli do odpornih čebel brez pomoči laboratorijskega dela. Poleg tega velike izgube čebeljih družin čez zimo pomenijo tudi ve- liko izgubo genetske raznolikosti čebel. Hkrati pa tudi nisem prepričan, da je rešitev stalno zatiranje varoj. Količina kemije, ki se pri sedanjem načinu zatiranja vnaša v družine, ni traj- nostna. Poiskati bomo morali boljše rešitve za znižanje vnosa kemije v čebelje družine in uporabiti različne načine zatiranja, da bomo v tej evolucijski »oboroževalni tekmi« zavirali razvoj odpornosti pri varojah in pospeševali razvoj odpornosti čebel. Odločilno bi bilo, če bi lahko odkrili nekaj, kar bi zmoti- lo razmnoževalni cikel varoj, kar bi jih steriliziralo. Šle bi v celice, se skušale razmnoževati, vendar brez uspeha. Ali pa, če bi odkrili način, kako bi lahko zmotili prehranjevanje in presnovo varoj, da bi se nehale hraniti in bi zbolele in umr- le. Vse to se sliši vnemirljivo, vendar je še vedno znanstvena fantastika, saj še ni razvito do te mere, da bi to lahko upo- rabljali. Poleg tega je tu še skrb zaradi zakona o nenamera- vanih posledicah, ko je neka tehnologija še čisto nova in je treba preveriti z različnih zornih kotov, kako vse bi lahko vplivala na organizme. Vir: www.beeculture.com/downtown-new-hope-fight-varroa. Varoja, ki zajeda na trebušnem okrovu (sternit) zadka čebele. Fo to : in te rn et 12/2018 letnik CXX344 ZDRAVJE ČEBEL Zmanjševanje števila varoj v čebelji družini je eno izmed najpomembnejših čebelarjevih opravil, potrebno pa bo, vse dokler se med medonosno čebelo in varojo ne vzpostavi stabilen odnos, pri katerem bodo čebelje družine na varoje prilagojene do te mere, da jih bodo same uspešno obvlado- vale. Danes večina populacij in ras medonosne čebele tega odnosa še ni vzpostavila, zato brez pomoči čebelarja dru- žine ne preživijo. Kljub temu pa v svetu obstajajo nekatere populacije medonosnih čebel, ki so se na varoje prilagodile in zatiranje varoj s strani čebelarja ni potrebno. Prilagojenost azijskih čebel Varoje živijo v čebelji družini, razmnožujejo se v pokriti za- legi ter zajedajo zalego in odrasle čebele. Izvirajo iz vzhodne Azije, z območja, ki ga poseljuje azijska čebela (Apis cerana). Ta je zaradi dolgoletnega sobivanja na varoje prilagojena do te mere, da se varoje v družinah ne razvijejo do številčnosti, pri kateri bi jim čezmerno škodovale. Razlog za to je genetska pri- lagoditev čebel, zaradi katere te izražajo povečano čistilno in negovalno vedenje, imajo manj primerno zalego za razvoj va- roj, živijo v manjših družinah in so bolj nagnjene k rojenju. Azijska čebela je tudi sposob- na zaznati varojo na telesu in jo s sebe očistiti, pri tem pa ji pomagajo tudi druge delavke. Izražajo tudi povečano zazna- vanje varoj v pokriti zalegi ter odkrivanje celic in odstranje- vanje okužene zalege in varoj. Ker čebele intenzivno pregle- dujejo predvsem zalego delavk, se varoje v omejenem obsegu razmnožuje le v celicah troto- vske zalege. Kljub temu da je azijska čebela na varojo prilago- jena in zatiranje ni potrebno, pa ta vrsta čebel za čebelarjenje ni najprimernejša, saj je v primerjavi z evropsko medonosno čebelo agresivnejša, ima manjša gnezda, v katerih je manj če- bel, posledično pa pridela manj medu in drugih pridelkov. Širjenje varoj v 20. stoletju Varoje so se v prejšnjem stoletju s prevozi in prodajo če- bel ter s stikom čebel ob ropu razširile po skoraj vseh obmo- čjih sveta. Tako jih danes najdemo povsod, kjer so prisotne čebele, izjema so le Avstralija ter nekateri otoki in izolirane lokacije. Na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja so se čez vzhodno Evropo in Balkanski polotok razširile tudi na ob- močje Slovenije. Izgube čebeljih družin so pri rasah evropskih medonosnih čebel še predvsem velike, saj te v preteklosti niso imele stika s podobnimi pršicami in zato nanje niso ustre- zno prilagojene. Medonosne čebele večinoma nimajo dovolj razvitih ustreznih čistilnih, negovalnih in drugih obrambnih mehanizmov, s katerimi bi same obvladovale število varoj. Kljub temu pa v svetu obstajajo določene populacije in rase medonosnih čebel, ki so se na življenje z varojami pri- lagodile in se, kljub njihovi prisotnosti, uspešno razvijajo. Populacije afriških čebel Takšen primer so čebelje družine rase afriške čebele (Apis mellifera scutellata) in njihovi križanci v Afriki in Južni Ameriki. Izgube teh čebeljih družin zaradi varoj so zanemarljivo majh- ne, kar raziskovalci pripisujejo gensko pogojeni prilagojeno- sti afriških čebel na varoje. Te čebele izražajo več čistilnega in negovalnega vedenja, imajo krajši čas razvoja zalege, celice, v katerih je zalega, so manjše, velikost čebelje družine je manjša, razvoj družin je hiter, čebele pa so bolj nagnjene k rojenju in zapustitvi panja v primeru preobremenjenosti z boleznijo (ro- jenje v sili). Ker pridelajo majhne količine medu ter so znane po izjemno agresivnem vedenju, pa za čebelarjenje niso primerne. Z razširitvijo po svetu so zajedavske pršice varo- je (Varroa destructor) postale eden izmed glav- nih problemov sodobnega čebelarstva. Njihova prisotnost je vzrok za izgube čebeljih družin ter tudi razlog za korenite spremembe v tehnologiji čebelarjenja. Po pojavu varoj je čebelarjenje po- stalo veliko zahtevnejša dejavnost, za katero je potrebnih več časa, sredstev in predvsem znanja. Prilagojenost medonosne čebele na varojo Prevod in priredba Simon Golob svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja simon.golob@czs.si Afriška čebela (Apis mellifera scutellata)Azijska čebela (Apis cerana) Fo to : in te rn et Fo to : C ha rle s L am 12/2018 letnik CXX 345 ZDRAVJE ČEBEL Populacija čebel v vzhodni Rusiji V vzhodni Rusiji, kjer prihaja do naravnega stika med azij- sko in medonosno čebelo, so varoje v družinah medonosnih čebel prisotne že vsaj od sredine 19. stoletja. Zaradi dolgotraj- nega sobivanja so se tamkajšnje medonosne čebele med pro- cesom naravne selekcije prilagodile na varoje, tako da se kljub njeni prisotnosti uspešno razvijajo. Zaradi prilagojenosti na varoje so čebelje družine s tega območja pripeljali v ZDA, kjer so jih primerjali z lokalno populacijo čebel. Ugotovili so, da je zaradi povečanega čistilnega in negovalnega vedenja ter spre- memb v zalegi razvoj varoj počasnejši, njihovo razmnoževanje pa zmanjšano za 50 %. S križanji so ugotovili, da se te lastnosti prenašajo tudi na potomce. S križanjem želijo združiti lastnosti visoke produktivnosti z lastnostmi odpornosti proti varojam. Populacija čebel na otoku Gotland (Švedska) V devetdesetih letih so na otoku v Baltskem morju izvedli poizkus, pri katerem so na otok naselili 150 čebeljih družin, pripeljanih z različnih območij Švedske. Po naselitvi družin v njih niso zatirali varoj ali vanje kako drugače posegali. Za- radi napadenosti z varojami je v prvih treh letih propadlo več kot 80 % vseh družin. Po treh letih od naselitve so se začele preživele družine ponovno razvijati, povečala se je velikost čebeljih družin, posledično pa so nekatere izmed njih tudi ponovno rojile. Stopnja napadenosti z varojami se je zmanjšala, zmanjšal se je tudi delež čebeljih družin, ki so čez zimo propadle. Razvoj varoj v populaciji čebel z oto- ka Gotland je v primerjavi z drugimi čebeljimi družinami na Švedskem počasnejši za 82 %. S poskusom so dokazali, da so preživele in obstale le čebelje družine, katerih matice so nosilke genov za lastnosti odpornosti proti varojam. Ra- zvoj varoj je počasnejši predvsem zaradi manjših čebeljih družin in manjšega obsega zalege. Predvidevajo tudi da se varoja manj uspešno razmnožuje, zaradi sprememb v zale- gi, vendar pa tega še niso dokazali. S križanji so ugotovili, da se geni za večjo odpornost proti varojam prenašajo na potomce, saj imajo vsi potomci čebel z otoka manjši delež varoj, ne glede na to, ali so potomci po liniji matic ali tro- tov. Ker je število čebel v družinah z otoka Gotland manjše, imajo te tudi za približno polovico manjše donose, zato za sodobno čebelarjenje niso primerne, sta pa smiselna njiho- vo križanje ter združevanje obeh pozitivnih lastnosti, večje odpornosti proti varojam in dobrega donosa. Populacije čebel v Franciji V devetdesetih letih so v Franciji začeli podoben projekt kot na Švedskem. Na dve izbrani lokaciji so naselili čebelje družine, ki vsaj tri leta niso bile tretirane proti varojam. Da bi zagotovili le prisotnost družin, ki niso bile tretirane, a so kljub temu preživele, so v prvi fazi izbirali le družine iz divjine in iz zapuščenih čebelnjakov, v drugi fazi pa so jih dopolnili še z družinami, ki preverjeno vsaj dve leti niso bile tretirane. V Avignon so naselili 52, v Le Mans pa 30 družin, v katerih niso zatirali varoj, niso preprečevali rojenja, posegi v panj pa so bili omejeni zgolj na točenje medu. V sedmih letih trajanja raziskave niso ugotovili razlik v zimskih izgubah med izbranimi čebeljimi družinami in med čebeljimi dru- žinami v okolici, pri katerih so varoje zatirali. V primerjavi s temi družinami je bila napadenost izbranih čebeljih družin z varojami trikrat manjša. Zato sklepajo, da so čebele raz- vile gensko pogojene mehanizme, s katerimi preprečujejo čezmerno namnožitev varoj. Čebele delavke varoje v panju hitreje zaznajo ter jih odstranijo, opazili pa so tudi priso- tnost čistilnega, vedenja čebel, pri katerem čebele odkrivajo zalego, iz nje odstranjujejo varoje in jim tako prekinejo ci- kel razmnoževanja. Zaradi teh prilagoditev čebelje družine preživijo brez zatiranja in brez pomoči čebelarja, a imajo v povprečju za polovico manjše donose medu ter izražajo agresivnejše vedenje. Poskusi za zdaj še brez zadovoljivih rezultatov S poskusi, kot sta bila na Švedskem in v Franciji, so doka- zali, da so v običajnih populacijah prisotne čebelje matice, ki so nosilke genov za lastnosti, s katerimi izražajo odpor- nost proti varojam. Te čebele imajo bolj izraženo čistilno in negovalno vedenje, živijo v manjših družinah in so bolj nagnjene k rojenju. Dokazali so tudi, da je možno z inten- zivno selekcijo čebeljih družin že v nekaj letih vzpostaviti populacijo čebel, ki so na varoje prilagodile do te mere, da zatiranje ni več potrebno. Kljub temu da so nekatere popu- lacije medonosnih čebel že razvile določene lastnosti, ki jim omogočajo obvladovanje števila varoj, pa večina teh čebe- ljih družin kljub tej prilagoditvi za sodobno čebelarjenje ni primerna, saj imajo manjše donose medu, nekatere izmed njih pa so tudi agresivnejše. Podoben poskus v Sloveniji zaradi tveganj, ki jih pred- stavlja neizolirano okolje (otok Gotland je izoliran), ni priporočljiv. V Sloveniji sta v smislu večje odpornosti proti varojam smiselni in dopustni le vzreja in odbira kranjskih čebel, kakršni sta npr. opisani v članku dr. Ralpha Bűchlerja (SČ št. 9, september 2018, str. 249). Prepovedan je tudi vnos čebeljih matic iz proti varojam odpornih populacij iz tuji- ne, saj je pri nas dovoljeno čebelariti le s kranjsko čebelo. Vira: Locke, B. (2015): Natural Varroa mite-surviving Apis mellifera honeybee populations. Apidologie 47:467–482. Kefuss, J., Vanpoucke, J., Bolt, M., Kefuss, C. (2015): Selection for resis- tance to Varroa destructor under commercial beekeeping conditions. Journal of Apicultural Research, 54:5, 563–576. 12/2018 letnik CXX346 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Konec 18. stoletja so medico postopoma izpodrinile ce- nejše pijače, predvsem vino, pivo in žgane pijače. Bogata dediščina je šla v pozabo tako temeljito, da je nastala zme- da celo pri poimenovanju posameznih medenih pijač, kar je žal, prisotno še danes. Poleg najstarejše medene pijače medice poznamo še brezalkoholne medice, medeno žganje, medeni liker, medeno pivo, pa tudi medeni kis. Najmlajša med medenimi pijačami je peneča medica. Razvoj izdelave medenih pijač v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjih Na prehodu tisočletja se je pri nas že kar nekaj čebelar- jev ukvarjalo z izdelavo medenih likerjev, pa tudi medice, v glavnem po starih receptih. Na pobudo vodstva ČZDM je bila leta 2002 ustanovljena Sekcija izdelovalcev medenih pi- jač, ki je združila izdelovalce medenih pijač iz cele Slovenije. Na ustreznih tečajih, ki so jih vodili priznani strokovnjaki za vinarsko in žganjarsko stroko, smo spoznali teoretično in praktično potrebna enološka sredstva ter ustrezno opremo in tehnologijo izdelave medenih pijač. Kakovost svojih iz- delkov smo preverjali na vsakoletnih ocenjevanjih medenih pijač. Nad doseženimi rezultati so bili nemalokrat presene- čeni celo enologi – strokovni ocenjevalci medenih pijač. Po večletnem druženju je padla ideja, da bi poizkusili narediti še penečo medico. Imeli smo srečo, da je bila med predavatelji tudi dobra poznavalka »šampanjske« metode izdelave penin, ki je bila pripravljena pripraviti ustrezna navodila in voditi tečaj za izdelavo peneče medice. Pet če- belarjev se je odločilo za udeležbo na tečaju in po enem letu, leta 2005, smo v Mariboru imeli predstavitev prvih penečih medic. Kakovosten rezultat je bil presenečenje za udeležen- ce tečaja, tako za našo voditeljico kot tudi za ocenjevalce. Pijače tisočerih cvetov Na grafu so prikazani osnovni postopki izdelave medenih pijač. Osnova za izdelavo medenih pijač je medena raztopina, ki jo pripravimo iz medu in vode. Zavedati se moramo, kako- vostne medene pijače lahko izdelamo le s kakovostnimi se- stavinami in sodobno tehnologijo. Izbira medu, kombinacije različnih sort ali letnikov medov, je odvisna od želene arome. Koncentracija raztopljenega medu v medeni raztopini pa je odvisna od želene količine sladkorjev in stopnje alkohola v do- ločeni medeni pijači. V praksi porabimo za en liter medenih pijač od 300 g medu (za suhe medice ali suhe peneče medice) do 1000 g medu (za medena žganja ali medene likerje). Naš med v povprečju vsebuje 75 % sladkorjev. Za 1 vol% alkohola potrebujemo 17,7 g/l sladkorja. Če želimo izdelati suho penečo medico z 12 vol% alkohola in 20 g/l nepovretih sladkorjev, po- trebujemo 12 × 17,7 g/l + 20 g/l = (212 g + 20 g) = 232 g/l sladkor- jev oziroma 309 g medu za en liter medene raztopine. Za en kilogram medu morajo čebele nabrati 3−4 kg me- dičine. Da zberejo to količino medičine, pa morajo obiskati 15−20 milijonov cvetov. Tako lahko ugotovimo, da morajo čebele za vsak kozarček medene pijače obiskati od 200.000 do 800.000 cvetov. Zato lahko medene pijače edine med pi- jačami imenujemo tudi pijače tisočerih cvetov. Pregled izdelave medenih pijač Podrobnejši opis izdelave posameznih medenih pijač bi presegel možnosti objave v SČ-ju, saj bi moral obsega- ti opis prostorov, opreme, enoloških sredstev, kletar- jenja, čiščenja, bistrenja, fil- triranja, zorenja, stekleniče- nja, analize, organoleptične ocene in priprave za promo- cijo in trženje. Najprepro- Medene pijače imajo izredno bogato zgodovino. Medico so poznali že v daljni preteklosti in je verjet- no najstarejša alkoholna pijača na svetu. Tudi naši predniki so bili priznani izdelovalci medic. Nekoč je bila to pijača le za bogate, kasneje pa so jo točili tudi po gostilnah in krčmah. Ponudba je bila odvisna od razvoja čebelarstva oz. od pridelave medu. Medene pijače − pijače tisočerih cvetov Franc Oder info@cebelarstvo.com Avtor članka pri izvajanju praktičnega tečaja Od medu do medice Medica v nastajanju – alkoholno vrenje Fo to : F ra nc Po dr ižn ik Fo to : M at ev ž S ei be rt 12/2018 letnik CXX 347 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE stejša pot interesentov za izdelavo medenih pijač je udelež- ba na informativnem tečaju o medenih pijačah. Osnovna spoznanja nam olajšajo pravilnejšo odločitev za dosego že- lenega cilja. Ocenjujem, da danes naši čebelarji letno izdela- jo približno 20.000 l medenih pijač in za to porabijo okoli 10 t medu. Te količine pa ne zadoščajo za primerno prepoznav- nost na tržišču. Nekoč so osnovo za medene pijače, medeno raztopino, krajši ali daljši čas prekuhavali, tako zaradi zaščite kot tudi či- ščenja – bistrenja. Iz različnih razlogov so medenim pijačam dodajali najrazličnejše začimbe in druge dodatke. S temi po- stopki so uničili bogate sestavine medu zaradi pregrevanja kot tudi izrazitost medenih arom zaradi najrazličnejših dodatkov. Z uporabo sodobne tehnologije izdelave medenih pijač lahko predvsem pri medicah in penečih medicah ohranimo veliko koristnih sestavin medu tudi v medenih pijačah ter aromo izbranega sortnega medu ali različnih kombinacij. Aromo medenih pijač izpopolnimo le z dodatkom citronske kisline, s katerim nadomestimo primanjkljaj kislin v medu. Brezalkoholna medica je bolj ali manj sladka medena raztopina, imenovana tudi medeni napitek. Običajno jo iz- delamo v 50–60-% koncentraciji in jo moramo pasterizirati, da zagotovimo daljši rok uporabnosti. Primerno ohlajena, razredčena z vodo in obogatena z raznimi »dodatki« je osve- žilna brezalkoholna pijača. Medica je ena najstarejših alkoholnih pijač. Glede na ko- ličino nepovretih sladkorjev v medici poznamo suhe, pol- sladke in sladke medice. Medi- ce vsebujejo 9–15 vol% alkohola. Medeno pivo je blaga al- koholna pijača s prijetnim okusom po medu in sladu. Za izdelavo potrebujemo med, slad, hmelj in vodo. Vsebuje 3,5–5 vol% alkohola. Peneča medica je najmlajša med medenimi pijačami. Iz- delana je po šampanjski meto-Medeno žganje Medeno pivo Fo to : M B Fo to : p ivo -m an .b lo gs po t.c om Graf: Osnovni postopki izdelave medenih pijač 12/2018 letnik CXX348 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Kakovostne slovenske medene pijače od leta 2016 dosegajo dobre ocene tudi na Mednarodnem vinskem ocenjeva- nju Finger Lakes (glej SČ št. 9, september 2016, str. 318). V letu 2017 so na tem ocenjevanju ponovno prejele priznanja medice in peneče medice: dvojno zlato je prejela Čebelarna Novak z medico iz gozdnega medu, srebro pa so prejeli Če- belarstvo Šibila za medeni barique – medico iz cvetličnega medu, Gregor Jere za penečo medico in medico iz cvetličnega medu. V letu 2018 so zlato priznanje prejeli Čebelarna Novak za medico ter Gregor Jere za penečo medico iz cvetličnega medu, srebro pa Gregor Jere za medico iz kostanjevega medu. Vsem naštetim čestitamo za vrhunski rezultat! Uredništvo Lesne čebele, ki merijo do dva centimetra in pol, so naše največje čebele. Po velikosti se jim približajo le največje mati- ce nekaterih vrst čmrljev. V nasprotju z njimi so lesne čebele samotarke, a to ime je rahlo zavajajoče. Imajo namreč dolgo življenjsko dobo in samice, ki gnezdijo v trohnečem lesu, doča- kajo izleganje svojih potomcev in jih pogosto tudi hranijo. Več- krat mlade samice ostanejo v gnezdu svoje matere. Domnevno je to pot, ki vodi v razvoj družbenih skupnosti, kakršne so razvi- te pri čmrljih. Odrasli osebki prezimijo, zato jih lahko opazimo že v prvih toplih pomladanskih dneh, ko se parijo, samice pa iščejo nova domovanja v starem lesu. Vanj si lahko z močnimi čeljustmi same stešejo rove, drugače kot večina drugih čebel, ki uporabljajo le obstoječe votlinice. Pri izbiri cvetov niso izbirčne, a imajo raje take z globokim cvetnim žrelom. Pelod prenašajo v golši skupaj z medičino, le delno na nogah. Od treh vrst lesnih čebel pri nas sta dve večji in ena manjša, le vrsta X. violacea pa je razširjena po vsej državi. Je črna, s temnimi krili, ki se mo- dro svetijo. Samce prepoznamo po sivih dlakah na oprsju in po dveh rumenih predzadnjih členkih tipalk. Velika lesna čebela (Xylocopa violacea) dr. Andrej Gogala gogala62@gmail.com Fo to : A nd re j G og al a di. Vsebuje 9,5–15 vol% alkohola in več kot tri bare tlaka. Loči- mo suhe, polsuhe, polsladke in sladke peneče medice. Skrbna izdelava in bogastvo medenih arom uvrščata peneče medice med vrhunske pijače. Medeni liker je žgana pijača, narejena z mešanjem me- denega ali nevtralnega sadnega žganja z medom. Vsebuje 16–35 vol% alkohola in ima značilno medeno aromo. Medeno žganje je destilat medice. Z uporabo sodobne opreme za destilacijo in pripravo kakovostne osnove – suhe medice – dobimo medeno žganje z značilnimi medenimi aro- mami. Medeno žganje vsebuje 32–55 vol% alkohola. Medeni kis – iz medu oz. medice lahko s pomočjo oce- tnokislinskih bakterij izdelamo medeni kis. Tudi z izdelavo medenega kisa lahko popestrimo svojo ponudbo. Medeni likerji Nagrajene medice in peneča medica Mednarodnega ocenjevanja Finger Lakes Fo to : M B Fo to : M B 12/2018 letnik CXX 349 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE stavitev Darje Šolar, mlade prevzemnice če- belarske kmetije, ki je dejavnost razširila ob sofinanciranju s sred- stvi skupne kmetijske politike. Mojca Korošec je predstavi- la izsledke o zaznavi arom medu med mladimi potrošniki, o ugotavljanju parametrov kakovosti medu je spregovoril Matjaž Deželak, o pridobivanju matičnega mlečka sočasno ob vzreji matic pa Špela Zarnik. Del posveta se je nanašal tudi na čmrlje in druge divje opraševalce, o katerih sta govorila Danilo Bevk in Anton Gradišek. Med tujimi referati naj izpostavimo prispevek Cecilie Coste o selekciji čebel na odpornost proti varojam, praktič- ne preskuse zdravil proti varojam, ki jih je predstavil Jorge Rivera Gomis, in prispevek Irfana Kandemirja na temo turškega čebelarstva. Giovanni Formato je predstavil med- narodni projekt BPractices in dobro čebelarsko prakso, Marco Pietropaoli pa je govoril o sladkorju v prahu kot no- vem mediju za diagnostiko čebeljih virusov. Zadnji sklop predavanj se je nanašal na zdravstveno var- stvo čebel. Ivan Toplak in Laura Šimenc sta govorila o viru- sih, Lucija Žvokelj o prisotnosti praživali pri čebelah, Jerica Vreček Šulgaj pa o hudi gnilobi čebelje zalege. V petek, 5. 10. 2018, smo v sklopu Poklukarjevih dnevov izvedli ekskurzijo na Veterinarsko fakulteto Univerze v Zagrebu. Gostila nas je Ivana Tlak Gajger, predstojnica Za- voda za biologiju i bolesti riba i pčela. Predstavili smo sku- pna sodelovanja Slovenije in Hrvaške v zadnjih letih. Posvet, ki sta ga organizirala Slovensko akademsko če- belarsko društvo (SAČD) in Kmetijski inštitut Slovenije, je pritegnil okrog 80 slušateljev, ki so z zanimivimi razprava- mi po referatih pomembno obogatili posvet. Če k temu dodamo še pomanjkljiv posluh države za fi- nanciranje aplikativnih raziskav, bo treba še marsikaj postoriti, da bo čebelarstvo izpolnjevalo enega ali oba od glavnih motivov za dejavnost. Da bo v primeru ljubiteljstva čebelarjenje privlačno, v primeru gospodarske dejavnosti pa tudi donosno. Še bolje pa oboje skupaj. Referenti so svoje izsledke predstavili v štirih sklopih. V prvem so se ozrli v čebelarsko zgodovino, kjer se je Mar- jan Papež dotaknil pomembnega dokumenta – predloga razvojnega projekta »Obnova in razvoj slovenskega čebe- larstva« –, ki je v veliki meri botroval dinamičnemu razvoju čebelarstva v zadnjega četrt stoletja. O promociji čebelarstva sta govorila prispevka dr. Petra Kozmusa o svetovnem dnevu čebel in Mateja Mandlja o hiši kranjske čebele v Višnji Gori. Možnosti prenosa znanj v prakso skozi novoustanovljeno Slovensko čebelarsko aka- demijo je predstavila Damjana Grobelšek. Da je sedaj čebelarstvo brez dvoma del kmetijstva (kar pred dobrimi petindvajsetimi leti ni bilo), je dokazala pred- 3. Poklukarjevi dnevi – napredek čebelarstva v zadnjega četrt stoletja je zavidljiv Marjan Papež marjan.papez@t-2.si Nova znanja in spoznanja, ki jih je na začetku oktobra na 3. znanstvenem posvetu o čebelah in čebelarstvu – Poklukarjevih dnevih – pred- stavilo 22 referentov iz Slovenije in tujine, ka- žejo, da je in bo čebelarjenje v našem in širšem evropskem prostoru še zahtevnejše. Po eni stra- ni zaradi podnebnih sprememb, po drugi zara- di novih bolezni in škodljivcev, po tretji spet za- radi vse bolj negotovih čebeljih paš. Fo to : M ar ja n Pa pe ž 12/2018 letnik CXX350 DELO ČEBELARJA Argentina Dr. Sandra Medici z univerze v Mar del Pla- ti je sporočila novinarjem, da je letos našla v medu, ki so ga nabirale čebele na površinah z intenzivnim kmetijstvom, kar 90 % vzorcev medu, onesna- ženih s pesticidi. Šlo je za kmetijska območja v provincah Santa Fe, Córdoba, La Rioja, Formosa, Entre Ríos, Corri- entes, Buenos Aires, Río Negro in Neuquén. Eden od naj- pogostejših pesticidov, najdenih v medu, je bil endosulfan, snov, ki so jo že leta 2012 prepovedali, a se je izjemoma upo- rabljala še pet let in je znana po tem, da ne škoduje samo čebelam, ampak tudi ljudem. Trenutno najdeni ostanki v medu ne presegajo zgornjih mej, ki veljajo za EU, vendar se jim nevarno bližajo. Zato omenjena raziskovalka poziva dr- žavne organe, naj storijo nekaj za zaščito čebel v provincah z najintenzivnejšim kmetijstvom, sicer bo prišlo do velike- ga pomora čebel. Že letos sporočajo čebelarji v provincah Buenos Aires, Córdoba in Santa Fe, da so našli pred panji veliko mrtvih čebel, še več pa se jih ni vrnilo s paše, kar je povzročilo oslabelost čebeljih družin za 50 do 90 %. Belgija Belgijski čebe- larji poročajo, da so se letos poleti zelo hitro razširili azijski srše- ni. Gnezda sršenov so našli na različnih lokacijah, in sicer v lesenih poslopjih, drvarnicah, na podstrešjih, pod napušči streh, v gostem grmovju in celo v umetniškem ateljeju. Osrednji del gnezda si sršeni zgradijo v velikosti nogometne žoge, nato pa ga nad njim razširijo do premera metra in pol s sekundarnimi manjšimi gnezdi z loče- nimi vhodi. V enem izmed gnezd, ki je bilo odkrito, so našteli 77 odraslih sršenov delavk, 440 bub, 367 ličink in 185 celic z jajč- ki. Ker so bili prepozni, matice niso našli. Ta je po mnenju dr. Daniela Laurina iz Italije že zapustila osnovno gnezdo skupaj z nekaj delavkami in si nato zgradila novo gnezdo. V Belgiji ob odkritju gnezd za uničenje poskrbi posebej izšolana skupina gasilcev. Ta je tudi ustrezno zaščitena, saj so ugotovili, da če- belarska obleka ne nudi zadostne zaščite pred azijskim srše- nom. Čebelarji lahko pomagajo pri uničevanju osjih gnezd, ki jih je bilo minulo poletje izjemno veliko, medtem ko pri uniče- vanju gnezd azijskega sršena ne morejo sodelovati. Novice iz sveta Prevedel in priredil Franc Šivic. Vir: Cañas, S.: Estudio en Argentina: 90% de las colmenas ubicadas en zo- nas agroindustriales presentan contaminación por agroquímicos, Api Cultura Iberica, 2018. Prevedel in priredil Brane Borštnik. Vir: www.honeybeevalley.eu. Fo to : in te rn et mo satnike s starim satovjem, da se vosek loči od primesi. Vosek zaradi manjše specifične teže ostane na površini, primesi pa se izločijo kot usedlina. Prednost tega sistema je v tem, da žica ostane nepoškodovana in jo ponovno upora- bimo za vtiranje satnic. Z zidarsko ponvijo poberemo vosek in ga preko cedila precedimo v posodo. Prav je, da v posodo nalijemo do enega centimetra višine vodo. S tem namreč preprečimo sprijemanje voska in primesi z dnom posode. Po enem dnevu se vosek strdi in ga odstranimo iz posode. Od čistosti voska je odvisno, ali ga bomo ponovno preku- hali. Po navadi se na spodnji strani izločijo primesi, ki jih moramo odstraniti. Naša druga metoda pa je, da izrežemo satovje iz satnikov in damo voščine v predelavo. Slabost te metode je, da izre- žemo tudi žico, ki jo moramo ponovno napeljati v satnike. Satnike je treba v obeh primerih razkužiti. To naredimo s pomočjo soda, ki ga skrajšamo na ¾ višine, pripravimo železno stojalo, v katero lahko postavimo navzkrižno do 18 Priprava satnikov Kot prvo najprej prekuhamo in razkužimo že uporablje- ne satnike. V alfi (kotlu) pripravimo vrelo vodo in potaplja- Čebelarjeva opravila v decembru dr. Stanislav Kapun - Vaneča kapunstanislav@gmail.com V mesecu decembru čebelar nima pretirane- ga dela s čebelami. Njegovo delo je predvsem preverjanje stanja okoli stojišča, odstranjeva- nja snega iz žrel in predvsem kontrola zapiral na žrelu, če jih glodavci niso odstranili. Ima pa čebelar kar precej dela s pripravami na novo se- zono. V Čebelarstvu Kapun v mesecu decembru damo največ poudarka na naslednja opravila. I LETNO KAZALO Letno kazalo letnik CXX SLOVENSKI ČEBELAR CXX. LETNIK – LETO 2018 Urednik: Marko Borko, univ. dipl. ped. Arh Ivanšek, Marija: Krema v kozarcu s cvetnim prahom, malinami in akacijevim medom .................................................................... 21 Čebele – dobre kot kruh ...........................................................163 Praženec s proseno kašo, slanino, porom in lipovim medom ....288 Medene rezine z bučnimi semeni .......................................... 339 Auguštin, Vlado: Vzroki za vlago v panju ...............................................................8 Na kongresu Beecome tudi o ponaredkih voska ...................118 Pregledno o apitehničnih ukrepih ...........................................50 Posvet »Ekološko kmetovanje za bolj zdravo življenje« .............155 Najpreprosteje do lastnih matic po Rauchfussovi metodi ...... 188 Skrb za čebele pozimi ..............................................................312 Babič, Viktorija in Martin Kolenc: Mednarodni projekt Med-o-Vita ............................................. 52 Berg, Stefan: S pomočjo drona v lov na trote ............................................... 216 Bevk, Danilo: Uvodnik .....................................................................................177 Bizjak, Andreja: Sankcije kršitev v povezavi s hudo gnilobo ............................. 76 Borko, Marko: Čebelnjak kranjske čebele in park medovitih rastlin v Višnji Gori .................................................................................183 Slovenski čebelar in Čebelarski terminološki slovar praznovala okroglo obletnico ..................................................185 Travniška kreacija svetovni dan čebel na Dovškem .............226 Promocija slovenskega čebelarstva ob svetovnem dnevu čebel ........................................................... 227 Kopirali slovenski paviljon Čebelji svet ................................. 227 Slovensko je biti čebelar – tudi v Belgiji ................................ 227 Zmaga proti nepoštenemu označevanju porekla ................. 244 Prvi praporščak ČZS Matej Blejec častni občan občine Mengeš ..................................................................................... 291 Čebelarska zveza Slovenije in predsednik Boštjan Noč prejela prestižno nagrado kristalni Triglav 2018 .................. 325 Komunikacijske dejavnosti ob prvi obeležitvi svetovnega dne čebel ............................................................... 326 Borko, Marko in Franc Šivic: Novice iz sveta ............................................................................17 Borštnik, Brane: Vetrolom – hud udarec tudi za čebele in čebelarje ................. 47 Dobro sodelovanje čebelarjev ob izbruhu hude gnilobe ........84 Krmljenje čebel s sladkorno raztopino v plastenkah ............... 247 Bozovičar, Aleš: Sestavljanje in žičenje satnikov ter vtiranje satnic ................ 41 AŽ-panj v čebelarskem muzeju na Slovaškem ........................ 93 Uvodnik .................................................................................... 305 Ocena čebelarske pašne sezone 2018 ..................................... 310 Božič, Slavica: Nova medena kraljica je Valentina Marinič iz Prlekije ............. 287 Brus, Robert: Izjemna medovita drevesa na Slovenskem (II. del) ................13 Bubnič, Jernej: Mali panjski hrošč v Italiji ......................................................309 Büchler, Ralph: Desetkanje varoj s pomočjo vzreje ......................................... 249 Burnham, Toni: S čim se dejansko prehranjujejo varoje ................................. 342 Buzeti, Janja: Medena pravljica na Društvu paraplegikov Prekmurja in Prlekije ..............................................................292 Čebelarska zveza Bele krajine: Praznovanje 10-letnice delovanja Čebelarske zveze Bele krajine ................................................................................ 21 Čebelarska zveza Slovenije: Odzivi na razglasitev svetovnega dne čebel ............................ 37 Aleš Bozovičar – novi opazovalec medenja ............................167 Odprt učni čebelnjak, prilagojen osebam na invalidskih vozičkih ................................................................ 186 Čebelarsko društvo Krka in Zagradec: 110 let Čebelarskega društva Krka in Zagradec ......................20 Čebelarsko društvo Rakek in Čebelarsko društvo Žerjav: V spomin Cirilu Vidrihu (18. 9. 1931–31. 10. 2017) ....................62 Čuš, Franci: Čebelarji ČD Sveti Jurij ob Ščavnici na strokovni ekskurziji pri inž. Ulzu v Avstriji ............................................. 19 Dolgan, Franko: Čebelarsko društvo Pivka – prvih 20 let ................................ 126 Evropski parlament Nagrada državljan Evrope Čebelarski zvezi Slovenije ................ 225 Fajdiga, Vladimir: Protein royalactin ne odloča o razvoju ličinke v matico ................ 11 V iskanju zdravila za hudo gnilobo ..........................................88 Čebelarjeva nova oblačila ali polemično o čebelah in čebelarjenju ......................................................................... 148 Novice iz sveta ..........................................................................159 Fale, Ivan: Čebelarska družina Gornji Grad praznovala 110-letnico .............51 Gabel, Martin: Narava – neizprosna učiteljica v boju z varojami ................. 340 LETNO KAZALO II Letno kazalo letnik CXX Gabel, Martin, Aleksandar Uzunov in Ralph Büchler: Stalno obvladovanje varoj z apitehničnimi ukrepi................211 Garrido, Claudia: Varoja ni enaka varoji ............................................................. 253 Gogala, Andrej: Dvobarvna peščinarka (Andrena bicolor) .................................. 49 Dvobarvna dišavka (Osmia bicolor) ......................................... 122 Grintovčanka (Halictus scabiosae) ........................................... 160 Obrobljena brazdarka (Lasioglossum marginatum) .................194 Zlata dolgorožka (Eucera chrysopyga) ..................................... 218 Graeffejeva opnarka (Colletes graeffei) .................................... 254 Vratičeva opnarka (Colletes fodiens) ........................................282 Križarska lisarka (Epeolus cruciger) ..........................................313 Velika lesna čebela (Xylocopa violacea) .................................... 348 Golob, Simon: Simon Golob – novi svetovalec JSSČ, specialist za tehnologijo čebelarjenja ...........................................................167 Pomen dolgoživih zimskih čebel ........................................... 279 Prilagojenost medonosne čebele na varojo ........................... 344 Gorenšek, Mira: Čebelarji na Češkem in Poljskem ...........................................228 Gramc, Aleš: Ni sramota imeti hudo gnilobo, sramota je ne dovoliti ali se izmikati veterinarjem pri pregledu čebelnjaka .............88 Gregorc, Aleš: Analize odmiranja čebeljih družin in pristop k učinkovitemu zatiranju varoj .................................................. 114 Gregori, Janez: Dobra praksa obvladovanja hude gnilobe ...............................82 Kaj so nekoč v čebelarskih knjigah pisali o hudi gnilobi čebelje zalege........................................................86 Kako nam služi Čebelarski terminološki slovar ...................222 Leopold Debevec in njegovo mesto v slovenskem čebelarstvu ....284 Holy, Igor: Kumafos ne, kumafos da ......................................................... 119 Hrovatin, Breda: Območja z omejitvami zaradi hude gnilobe na dan 1. 2. 2018 ..... 79 Intihar, Urška: Palačinke, palačinke, palačinke! .............................................. 53 Jedlovčnik, Norbert: Enominutni molk slovenskih čebelarjev v spomin na zaslužna, nepozabna, čudovita humanista in čebelarska velikana .......... 363 Jenček, Vladimir: Spomini Vladimirja Jenčka – prvega predsednika ČD Pivka ....................................................................................127 Jenčič, Vlasta in Metka Pislak Ocepek: Pravilna raba nekaterih izrazov .................................................4 Ukrepi za zgodnje odkrivanje malega panjskega hrošča (Aethina tumida) ........................................................................ 307 Jenko Rogelj, Mira: Uvodnik ....................................................................................209 Jurić, Alenka: Sanacija žarišča pri hudi gnilobi čebelje zalege – sodelovanje med veterinarji in čebelarji ................................. 74 Sanacija območja pri hudi gnilobi čebelje zalege ................... 77 Kandolf Borovšak, Andreja: Dan apiterapije v Mariboru ...................................................... 14 Poročilo o rezultatih interne kontrole kakovosti in varnosti slovenskega medu ...................................................... 43 Čebelar je produktno odgovoren za svoj izdelek! ...................89 Karakterizacija čebeljih pridelkov, 1. del ................................121 Na čebelarskem kongresu Beecome o ponaredkih medu ......152 Karakterizacija čebeljih pridelkov, 2. del ...............................158 Na naših policah ponarejen med ...........................................230 Čebelar produktno odgovoren za svoj pridelek .................... 246 Kandolf Borovšak, Andreja in Tanja Magdič: Za čebelarje možna registracija novih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji ................................................................231 Kapun, Stanislav: Čebelarjeva opravila v januarju ................................................ 18 Čebelarjeva opravila v februarju .............................................. 49 Čebelarjeva opravila v marcu ...................................................90 Čebelarjeva opravila v aprilu .................................................. 124 Čebelarjeva opravila v maju ..................................................... 161 Čebelarjeva opravila v juniju ...................................................195 Čebelarjeva opravila v juliju in avgustu ................................. 223 Čebelarjeva opravila v septembru .......................................... 255 Čebelarjeva opravila v oktobru ............................................... 285 Čebelarjeva opravila v novembru ............................................319 Čebelarjeva opravila v decembru ........................................... 350 Kebe, Janez: Nov košček v mozaiku večstoletne tradicije čebelarjenja v naših krajih ................................................................................48 Klarendič, Maja, Maja Kojović in Mojca Kirbiš: Ali čebelarji redkeje zbolijo za Parkinsonovo boleznijo? .......92 Klemenčič Štrukelj, Nataša: Posejali in posadili sončnice ...................................................229 Kojovič, Maja: Vprašalnik Čebelarji in Parkinsonova bolezen .....................230 Kolar, Anton: 70 let Čebelarskega društva Loče ........................................... 258 Kozmus, Peter: Raziskava o učinkovitosti hmeljnih pripravkov za ekološko zatiranje varoj ...........................................................215 Kramar, Martin: Čebelarsko društvo Slivnica marljivo kot čebele ..................289 Levstek, Matej: Čebelarjeva delovna postaja ................................................... 219 Lilek, Nataša: Dobili smo štiri državne prvake v senzoričnih lastnostih medu ...........................................................................................22 Poimenovanje »Slovenski med« dovoljeno le za uporabnike SMGO .................................................................... 93 Ostanki akaricidov v čebeljih pridelkih ..................................156 III LETNO KAZALO Letno kazalo letnik CXX Karakterizacija čebeljih pridelkov, III. del ............................ 190 Čebelarska razstava v državnem zboru ..................................183 Predsednik RS Borut Pahor obiskal Čebelarski center Slovenije ................................................................................... 198 ČZS podarila slovenski čebelnjak zamejskemu čebelarskemu društvu v Trstu ................................................ 198 Čebelarji na festivalu Brda in vino ..........................................199 Uvodnik .................................................................................... 241 Lovrič, Blaž: 1. in 3. mesto na mednarodnem tekmovanju v Franciji ............260 Magdič, Tanja: Tekmovanje mladih čebelarjev in predstavitev kakovostnih shem medu v Krškem .............. IV (priloga 6/2018) Pomen trženja za uspešno prodajo ....................................... 243 Prodaja čebeljih pridelkov in izstavitev računa ....................280 Pomoč in zagon dejavnosti za mlade kmete ......................... 281 Ne prodajajmo medu slovenskega porekla pod povprečno ceno tujega medu! .................................................314 Mandelj, Matej: 2. festival čebelarske pesmi Lukovica 2017 .............................. 23 Medved, Maks: Bodo slovenske čebele še opraševale naša polja? ...................152 Mesar, Stane: Planinski roj čebel na vrhu Blegoša ....................................... 259 Metelko, Miha: Kateri med je boljši .................................................................. 245 Noč, Boštjan: Uvodnik ........................................................................................ 1 Huda gniloba lahko doleti vsakogar ........................................ 79 Uvodnik ..................................................................................... 141 Omejitev uporabe neonikotinoidov na prostem v EU .............. 182 Slovenski čebelnjak postavljen pred OZN v New Yorku ...... 227 Novak, Marijan: V Brodeh odprli Učno pot kranjske sivke ..............................290 Občina Ivančna Gorica Slovesno odkritje obeležja kranjski čebeli v Višnji Gori .......183 Oder, Franc: Uvodnik .....................................................................................337 Medene pijače − pijače tisočerih cvetov ................................ 346 Papež, Marjan: 3. Poklukarjevi dnevi – napredek čebelarstva v zadnjega četrt stoletja je zavidljiv .......................................... 349 Paska Selić, Elizabeta: Kvašeni mafini z medom in praženimi bučnicami ..............228 Pavlin, Mirko: Čebelarstvo – rdeča nit mojega življenja ................................315 Kako smo ustanovili Klub dolenjskih in belokranjskih čebelarjev ter ohranili spomin na Petra Pavla Glavarja, velikana slovenskega čebelarstva ........................................... 323 Perčič Poklukar, Tanja: Poklon Franu Lakmayerju – odkritje spomenika .................290 Pislak Ocepek, Metka: Uvodnik ...................................................................................... 65 Poročilo o opravljenem delu na področju hude gnilobe v letu 2018 ..................................................................................187 Pislak Ocepek, Metka in Lucija Žvokelj: Huda gniloba čebelje zalege v Sloveniji ................................... 81 Planinc, Ivo: Izobraževanje čebelarjev o boleznih čebelje družine .............80 Plohl, Klavdija in drugi: Matični mleček – možnosti za zunanjo uporabo .....................9 Podgoršek, Peter, Eva Cukjati, Maja Smodiš Škerl in Janez Prešern: Rezultati vzrejne dejavnosti v letu 2017 ................................248 Pogačar, Leopold: Prva obeležitev svetovnega dne čebel v Žirovnici ..................143 Porenta, Tita: Predstavitev knjige Veliki ljudje slovenskega čebelarstva in odprtje razstave Anton Janša v luči 20. maja, svetovnega dne čebel ............................................................... 225 Požežnik, Janko: Protistresni in apiterapijski center – čebelnjak za gasilce ..... 259 Preinfalk, Borut: Uvodnik ...................................................................................... 33 Radinja, Nuša: Uvodnik .................................................................................... 273 Ratiznojnik, Mateja: Preventivni ukrepi za preprečevanje širjenja bolezni ............................................... II (priloga 3/2018) Ratiznojnik, Mateja in Metka Pislak Ocepek: Jesensko zatiranje varoj pri čebelah ...................................... 277 Reš, Mateja: Energijske sončnične kroglice ............................................... 261 Pomen hladno stiskanega sončničnega olja ......................... 294 Rot, Mojca: Kakšno je zdravstveno stanje kostanjevih sestojev po vnosu parazitoida kostanjeve šiškarice............................. 111 Rozman, Franci: 115-letnica organiziranega delovanja čebelarjev iz Šenčurja ..... 257 Samec, Tomaž: Ohranjanje kranjske čebele .....................................................163 Propolis zelo dovzeten za onesnaženje z akaricidi ...............193 Po strokovni razpravi o čistosti kranjske čebele – odbira v vsakem čebelnjaku in pri vzrejevalcih .....................217 Zakaj obiskati sejem AGRA 2018 v Gornji Radgoni ..............229 Predstavitev čebelarjev na sejmu AGRA v Gornji Radgoni 2018 ............................................................... 293 Strokovna ekskurzija svetovalne službe v Pomurje ............. 355 Schaer, Burkhard: Kaj lahko strateški marketing naredi za dvig prodaje in dodane vrednosti .................................................................317 LETNO KAZALO IV Letno kazalo letnik CXX Senič, Lidija: Prihod delegacije iz New Yorka ............................................... 36 Počastitev razglasitve svetovnega dne čebel v predsedniški palači ................................................................... 36 Dogodki ob obeležitvi prvega svetovnega dne čebel .............179 Angela Merkel o čebelah kot ogroženi vrsti .......................... 182 Boštjan Noč prejel državno odlikovanje, medaljo za zasluge .....185 Seražin, Boris: Stanje na trgu medu, kot ga vidimo profesionalni čebelarji ......315 Sosič, Barbara: Kjer so čebele doma – razstava Slovenskega etnografskega muzeja, junij 2018–junij 2019 ........................289 Slovenska tiskovna agencija Kmetijski ministri na mednarodni konferenci sprejeli politične zaveze za ohranitev čebel v svetu ............................181 Poudarki kmetijskih ministrov v skupni deklaraciji .............181 Skerbiš, Suzana in Vida Lešnik: Splošno o hudi gnilobi – klinični znaki in prepoznavanje bolezni ..............................................................68 Skumavec, Jože: Robinija, ne akacija .................................................................. 113 Smodiš Škerl, Maja: BPRACTICES, nove prakse za trajnostno čebelarstvo ............... 116 Kombinacija neonikotinoidnih insekticidov in slabe prehrane usodno ogroža zdravje čebel ................................... 117 Šivic, Franc: Je zatiranje varoj z visokimi frekvencami zvoka učinkovito? ...... 3 Čebelarstvo, ki si ga je vredno ogledati ................................... 16 Medenje bora ............................................................................. 45 Novice iz sveta ........................................................................... 46 Novice iz sveta ...........................................................................90 Uvodnik .................................................................................... 109 Novice iz sveta ..........................................................................195 Novice iz sveta ......................................................................... 254 Novice iz sveta ......................................................................... 283 Razvoj turističnih učnih čebelarstev v Italiji ........................286 Novice iz sveta ..........................................................................318 Šivic, Franc in Brane Borštnik: Novice iz sveta ......................................................................... 350 Šteblaj, Rok Janez in Marko Borko: Novice iz sveta ......................................................................... 221 The Animal and Plant Health Agency: Huda gniloba čebelje zalege (ameriška gniloba) ........................................... I (priloga 3/2018) Tomec, Anton: Peter Pavel Glavar et al.: Čebelarska pisna zapuščina Petra Pavla Glavarja .................................................................123 Predstavitev Glavarjeve čebelarske pisne zapuščine in praznovanje 85. obletnice ustanovitve Regijske čebelarske zveze Petra Pavla Glavarja ....................................197 Toplak, Ivan: Virusi – varoja – čebela: usodna kombinacija ........................... 5 Univerza Hohenheim: Univerza Hohenheim opozarja na nekontrolirano uporabo litijevega klorida .........................................................89 Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in Naci- onalni veterinarski inštitut: Protokol o medsebojnem obveščanju Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in Nacionalnega veterinarskega inštituta Veterinarske fakultete ob prijavi pomora čebel ...........118 Upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije: Priporočilo Upravnega odbora Čebelarske zveze Slovenije .....314 Uredništvo: Varoj ni, varoje so .................................................................... 275 Vencelj, Janez: Dan medu v Murski Soboti ....................................................... 53 Čebelarska zveza prejemnica prestižne nagrade naša Slovenija 2017 ...........................................................................226 90 let Čebelarskega društva Mlinšek Velenje........................ 352 120 let Čebelarskega društva Križevci pri Ljutomeru .............353 Verner, Jože: Svečano odprtje društvenih prostorov Čebelarskega društva Šalovci ......................................................................... 352 Veterinarji za zdravstveno varstvo čebel na VF NVI:: Opozorilo proti nenadzorovani uporabi litijevega klorida .......89 Vogel, Rudi: Na Uršlji gori postavili najvišje ležeči slovenski čebelnjak ...... 259 Vogrinčič, Karl: Mednarodna konferenca o apiterapiji .....................................15 Vraničar Novak, Anita: Ravnanje ob sumu na hudo gnilobo čebelje zalege ................ 72 Ziegelmann, Bettina, Elisabeth Abele, Stefan Hannus, Michaela Beitzinger, Stefan Berg in Peter Rosenkranz: Litijev klorid – novo učinkovito zdravilo za zdravljenje varoze? ........................................................................................40 Zupančič, Mitja in Andreja Kandolf Borovšak: Dobre prakse ekološkega čebelarjenja na Tirolskem ...............153 Žižek, Anton: Sipalnik čebelarja Slavka Štandekerja iz Lenarta .................220 Žvokelj, Lucija, Jerica Vreček Šulgaj in Metka Pislak Ocepek: Bičkarji rodu Crithidia, manj znani zajedavci čebel ............... 39 Žugelj, Alenka in Jerica Vreček Šulgaj: Povzročitelj in laboratorijska diagnostika hude gnilobe čebelje zalege .............................................................................70 12/2018 letnik CXX 351 DELO ČEBELARJA satnikov, ki jih potapljamo v raztopino vode s kalijevim lu- gom. Torej v pribl. 120 l vrele vode vsipljemo 3 kg kalijevega luga, počakamo, da se raztopi, in nato nekaj minut pustimo satnike v vreli vodi. Ko dvignemo satnike iz vrele raztopine, položimo stojalo s satniki na paleto in jih speremo pod pri- tiskom s toplo vodo. Satnike zložimo na prostem, po možnosti na mestu, kjer je dobra prevetritev, da se posušijo. Nato jih zažičimo oziroma ponovno napne- mo žico v satnikih, kjer je žica ostala. Satniki so razkuženi in so tudi vide- ti kot novi. Podlaga, na katero zlagamo očiščene satnike, mora biti ravna, v na- sprotnem primeru se nam lahko satniki ukrivijo. Vtiranje satnic Satnice vtiramo tako, da pri tem delu uporabljamo električni pripomo- ček (adapter), s katerim segrejemo žico ter na njo položimo satnico. Paziti mo- ramo, da nam je žica ne prereže. Na tistem mestu namreč čebelje družine gradijo trotovske celice. In če čebelari- mo z dodajanjem gradilnih satnikov za zatiranje varoj, se nam bodo v zgrajenih trotovskih celicah izven gradilnega sa- tnika lepo razvijale varoje. Razkuževanje čebelarske opreme in pribora Po navadi razkuževanje pribora opravimo v času razkuževanja satni- kov. Raztopina s kalijevim lugom je namreč idealna za razkuževanje. Stare panje razkužujemo z ognjem, in sicer z gorilnikom na plin. Če nam namreč je- seni propade čebelja družina, je za to nekakšen vzrok. Te- meljito obdelamo kote panja in tudi razne razpoke v panjih, kjer se lahko zadržujejo trosi različnih bolezni čebel. Prebiranje literature in obiskovanje izobraževanj Sta nujno potrebni. Sam osebno rad prisluhnem tudi drugim predavateljem in lahko zatrdim, da kljub dolgoletni čebelarski praksi še vedno slišim kaj novega. Ukvarjanje s čebelarstvom je poslanstvo, moramo pa se zavedati, da je to poslanstvo živ organizem in se iz leto v leto pojavljajo nove težave, ki jih je treba rešiti. Čiščenje čebelnjaka V zimskem času je treba vso »kramo«, ki se nam je nabrala v čebelnjaku, prebrati in odstraniti tisto, česar ne potrebu- jemo. Zdaj je tudi čas, da temeljito operemo pod in ga tudi razkužimo. Po potrebi še namestimo kakšno mišelovko. Na spodnji strani prekuhanih voščin se kot usedlina izločijo primesi, ki jih moramo odstraniti. Fo to : E lg a E lst e Čistoča in red dajeta med. Pospravite in počistite svoj čebelnjak, preden se lotite reševanja drugih težav v čebelar- stvu. Fotografija je ilustrativna. Fo to : D ol or es Ču š 12/2018 letnik CXX352 DELO ČEBELARJA V petek, 14. septembra 2018, je v Vili Bianci v Velenju po- tekala osrednja prireditev v počastitev 90. obletnice uspe- šnega delovanja Čebelarskega društva Mlinšek Velenje. Na začetku prireditve je zbrane najprej nagovoril predsednik društva Miran Glinšek in predstavil častitljivih 90 let delo- vanja ČD Mlinšek. Poudaril je, da čebelarsko društvo že 90 let uspešno združuje čebelarje iz velenjske občine in skrbi za promocijo in razvoj čebelarstva. Društvo ima v načrtu pripravo učne poti na območju med Velenjskim in Šoštanj- 90 let Čebelarskega društva Mlinšek Velenje Še nekaj nasvetov za mlade čebelarje: • Vpišite se v čebelarsko društvo in tečaj za čebelarje začetnike. • Berite domačo in tujo literaturo. • Zanesite se na svoje znanje in izkušnje, ki jih boste pridobivali iz leta v leto. • Nikoli ne začnite čebelariti s staro opremo. • Ne dajte se zavesti, da je stara oprema zadostna za za- četek (lahko je okužena s trosi različnih bolezni). • Čebelariti začnite z največ tremi čebeljimi družinami. • S tremi čebeljimi družinami čebelarite vsaj tri leta, da si pridobite izkušnje. • V čebelarstvu ne smete videti kupa denarja, vsaj na za- četni stopnji ne, ker boste hitro razočarani. • Poiščite zanesljivega mentorja, ki obvlada čebelarstvo. • Naj vas ne bo sram postaviti vprašanja svojemu men- torju, pa naj se zdi še tako neumno. • Začetniki, ki kupujete čebelje družine, kupite lanskole- tne prašilčke in ne narejencev tekočega leta, ker te dru- žinice še niso socializirane in vam lahko propadejo. • Zahtevajte označeno matico. Podnebne spremembe so tu. Čutimo jih lahko na vsakem koraku. Področje kmetijstva je že zelo na udaru, ravno tako pa bo vedno bolj na udaru čebelarstvo. Pojavljanje daljših su- šnih in deževnih obdobij bo rezultiralo v vedno daljših brez- pašnih obdobjih, vedno več težav bomo imeli z novimi ško- dljivci in boleznimi. Sprašujem se, če smo pripravljeni na te izzive. Tehnologije čebelarjenja se bodo v prihodnje temeljito spremenile zaradi vseh težav, ki bodo čebelarstvo pestile. Na koncu svojega pisanja se zahvaljujem vsem tistim, ki ste si vzeli čas za branje mojih nasvetov. Upam, da so vam v vašem čebelarstvu koristili. V prihodnjem letu vam želim veliko medu. Naj medi! Fo to : J .G ro šl 18. 8. 2018, ob praznovanju občinskega praznika Gornjih Petrovcev, smo v prostorih lepo urejenega gasilskega doma z dvorano in prostori za društva, ki delujejo na območju zgoraj omenjene občine, svoje društvene prostore pridobili tudi člani ČD Šalovci. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1946 kot Čebelar- ska družina Šalovci na območju zgornjega dela Goričkega, vse od železniškega predora v Stanjevcih pa do državne meje z Madžarsko. Kasneje so se določeni zaselki odcepili in ustano- vili svoje družine, ki pa so se po razpadu ponovno priključile k Čebelarski družini Šalovci. Leta 1976 se je Čebelarska družina Šalovci preimenovala v Čebelarsko društvo Šalovci, ki pokriva območje treh občin, in sicer Šalovci, Hodoš in Gornji Petrovci. Vse do letošnjega leta društvo ni imelo svojih prostorov za delovanje, zato so se dejavnosti društva odvijale pri po- sameznih članih doma ali v lokalih. Ponosni smo, da nam je Občina Gornji Petrovci brezplačno dodelila v upravljanje prostor, s katerim je tudi naše društvo pridobilo lično urejen prostor za potrebe svojega delovanja. Ob samem objektu pa je na novo postavljen razstavni čebelnjak, ki ga je treba še dokončno opremiti. Njegovo okolico krasijo gredice, zasa- jene z medovitimi rastlinami. Veseli nas, da nam je slovesni prevzem prostorov polepšal s svojo prisotnostjo in spodbu- dnimi besedami podpredsednik ČZS, g. Janez Vencelj. Gle- de na zgoraj navedeno upam, da bo društvo naprej delalo še z večjim ponosom, saj je pred nami še kar nekaj ciljev, in da nam bo v svoje vrste uspelo pridobiti še več članov. Jože Verner, tajnik ČD Šalovci Svečano odprtje društvenih prostorov Čebelarskega društva Šalovci Fo to : A rh iv Č D Ša lo vc i 12/2018 letnik CXX 353 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV 8. septembra 2018 je v Kulturnem domu Križevci pri Lju- tomeru potekala proslava ob 120-letnici uspešnega delovanja ČD Križevci pri Ljutomeru. Na prireditvi so navzoče nago- vorili predsednik društva Janko Ostrc, podpredsednik ČZS Janez Vencelj, župan občine Križevci pri Ljutomeru mag. Branko Belec in kot slavnostni govornik dr. Stanko Kapun. Podpredsednik ČZS Janez Vencelj je predsedniku ČD-ja Jan- ku Ostrcu ob tej priložnosti izročil častno diplomo A. J. za 120 let uspešnega delovanja. Na prireditvi sta bili prisotni tudi aktualna in nekdanja medena kraljica Valentina Marinič ter Mateja Šoštarič, ki prihaja iz občine Križevci pri Ljutomeru. Čebelarsko društvo Križevci pri Ljutomeru je bilo usta- novljeno leta 1898, ko so na pobudo potujočega učitelja Ivana Jurančiča v Križevcih ustanovili »Čebelarsko orga- nizacijo Sv. Križ na Murskem polju«. Prvi vodja je postal kmet in čebelar Jernej Slana iz Iljaševec. Čebelarstvo je v tistem času postalo pomembna veja gospodarstva. Človek je prepoznal vrednost čebel in čebeljih pridelkov. Ni bilo kmetije, ki ne bi ime- la čebelnjaka. Čebelarji ČD Kri- ževci dobro sodeluje- jo z lokalno skupno- stjo. Na OŠ Križevci pri Ljutomeru imajo v sodelovanju s šolo čebelarski krožek, ki ga vodi predsednik Janko Ostrc. S pomo- čjo Občine Križevci pri Ljutomeru pa so pred tremi leti odprli učni čebelnjak, ki stoji na zasebnem zemljišču v neposredni bližini OŠ. Tu udeleženci čebelarskega krožka pridno nabi- rajo praktično znanje. Janez Vencelj, podpredsednik ČZS 120 let Čebelarskega društva Križevci pri Ljutomeru Fo to : J an ez V en ce lj skim jezerom ter postavitev mestnega čebelnjaka, ki bo če- belarsko dejavnost predstavil turistom in drugim obiskoval- cem. Podpredsednik ČZS Janez Vencelj je poudaril pomen čebel ter organiziranosti in dejavnosti slovenskih čebelar- jev, ki smo lahko upravičeno ponosni, da smo del uspešne zgodbe. Čebelarkam in čebelarjem je tudi čestital za 90 let uspešnega delovanja. Zahvalil se jim je tudi za njihov pri- spevek k razvoju čebelarstva. Prireditev so na humorističen način povezovali trije simpatični velenjski škratje. V sklopu praznovanja je sledilo predavanje o apiterapiji in medenih pijačah v izvedbi predavateljev Janeza Hočevarja, Matjaža Pogačnika in Franca Čanča. Na prireditvi je bil predstavljen tudi obširen zbornik ob 90. obletnici delovanja društva. Janez Vencelj, podpredsednik ČZS 9. decembra 2018 ČD Anton Žnideršič Ilirska Bistrica or- ganizira prireditev Medena tržnica, ki se bo odvijala v Domu na Vidmu od 12.00 do 18.00. Poleg ponudbe medu, medene- ga peciva, predstavitve čebelarjev in čebelarske opreme bodo organizirane tudi delavnice za najmlajše. Razglasili bomo zmagovalce lokalnega ocenjevanja medu, ki ga bo mogoče tudi poizkusiti. V sklopu prireditve bo organizirana okrogla miza na temo razširitev prve predelave v okviru OKGD-ja in subvencij v čebelarstvu. Okrogle mize se bo udeležil g. Boštjan Noč, prisoten bo predstavnik Zavoda za gozdove Slovenije g. Tomaž Berce, pričakujemo tudi predstavnika Ministrstva RS za kme- tijstvo, gozdarstvo in prehrano ter seveda lo- kalne čebelarje. Okro- gla miza bo odprta za javnost. Vabimo vse za- interesirane, da pridete ob 10.00 v malo dvora- no Doma na Vidmu. ČD Anton Žnideršič Ilirska Bistrica Vabimo vas na tradicionalno 9. Glavarjevo srečanje, ki bo 14. decembra 2018 ob 18. uri v gostilni Pri Belokranjcu, Kandijska cesta 63, Novo mesto. Vljudno vabljeni! Podat- ki za prijavo: Anton Koželj, 031/619 961, ali Mira Šetina, 051/304 711. RČZ Petra Pavla Glavarja Vabilo na prireditev Medena tržnica Ilirska Bistrica 2018 Tradicionalno 9. Glavarjevo srečanje 12/2018 letnik CXX354 Ambroževe svete maše 14. Ambroževa sveta maša v Novi Štifti – Vabimo vas na 14. čebelarsko sveto mašo v čast našemu zavetniku sv. Ambrožu. Maša bo v nedeljo, 2. 12. 2018, ob 10. uri v romarski cerkvi Ma- rije Zvezde v Novi Štifti pri Gornjem Gradu. Vabljeni vsi čebelarji in ljubi- telji čebelarstva. Posebno vabilo velja praporščakom ČD s prapori. Po maši bo sledilo družabno srečanje. ČZ SA-ŠA in ČD Gornji Grad Ambroževa maša na Viru pri Dom- žalah – ČD Vir pri Domžalah vabi če- belarje in ljubitelje narave v petek, 7. 12. 2018, v župnijsko cerkev svetega Jožefa na Viru. Počastili bomo svetega Ambroža, zavetnika čebelarjev, maša bo darovana za žive in pokojne čebe- larje. Čebelarje vabimo, da pridejo v svečanih čebelarskih oblekah z dru- štvenimi čebelarskimi prapori. ČD Vir Tradicionalno čebelarsko druže- nje in 12. Ambroževa sveta maša – ČD Šentjanž, ČD Sevnica in ČD Radeče vljudno vabimo na tradicionalno če- belarsko druženje in 11. Ambroževo sveto mašo v čast čebelarskemu za- vetniku sv. Ambrožu, ki bo v soboto, 8. 12. 2018, ob 11. uri v cerkvici Svetih treh kraljev na Brunku. Gregor Bregar, ČD Radeče Ambroževa sveta maša – Ob godu svetega Ambroža, zavetnika čebelar- jev, vabimo k zahvalni sveti maši v cer- kev svetega Nikolaja v Babnem Polju, v nedeljo, 9. 12. 2018, ob 8.30. Po maši bo sledilo tudi družabno srečanje. ČD Loška dolina Tradicionalna Ambroževa sveta maša – Vabimo vas, da se 9. 12. 2018 ob 10. uri v župnijski cerkvi svetega Juri- ja v Šenčurju udeležite tradicionalne Ambroževe svete maše. Lepo vabljeni tudi praporščaki s prapori. Po maši bo družabno srečanje. ČD Šenčur Ambroževa sveta maša – ČD Tržič vabi čebelarje v nedeljo, 9. 12. 2018, ob 10. uri k sveti maši v zahvalo in pripro- šnjo svetemu Ambrožu v cerkev svete- ga Janeza Krsnika v Kovorju. ČD Tržič Čebelarska maša – ČD Lovrenc na Pohorju vabi vse čebelarje iz sosednjih društev k čebelarski maši, ki bo v ne- deljo, 9. 12. 2018, ob 10.00 v cerkvi sv. Lovrenca v Lovrencu na Pohorju. ČD Lovrenc na Pohorju Ambroževa maša v Dobu pri Dom- žalah – Čebelarke, čebelarje in ljubi- telje čebel vabimo k sveti maši za vse pokojne čebelarje in v počastitev sv. Ambroža, ki bo v nedeljo, 9. 12. 2018, ob 10. uri v farni cerkvi svetega Mar- tina v Dobu. ČD vabimo, da se maše udeležijo s svojimi prapori. ČD Krtina Dob Prva čebelarska sveta maša – V čast našemu zavetniku sv. Ambrožu vlju- dno vabimo na obred, ki bo v nedeljo, 9. 12. 2018, ob 15.00 v cerkvi sv. Am- broža na Ambrožu pod Krvavcem. Po obredu bo sledilo družabno srečanje. ČD Cerklje na Gorenjskem III. festival čebelarske pesmi Lukovica 2018 ČZS in Občina Lukovica vas vabita na III. festival čebelarske pesmi Luko- vica 2018, ki bo 7. decembra 2018 ob 18.00 v Kulturnem domu Janka Kersni- ka Lukovica. Nastopajoče pevske sku- pine: Dramsko pevska skupina Zarja, Oktet Zven, Moški pevski zbor Pol- šnik; KUD »Simon Jenko« – Trbojske Ljudske pevke, MOP Radomlje, Moška pevska skupina »SOSEDJE«, Mešana pevska skupina dr. France Prešeren Žirovnica-Breznica, Komorni moški zbor ČZS. Vabljeni, vstop je prost. Barbara Dimc, tajnik ČZS Vabilo na dan čebelarskega turizma V petek, 7. decembra 2018, vas va- bimo na tradicionalni posvet ob dne- vu čebelarskega turizma, ki bo pote- kal ob 15. uri v Čebelarskem centru na Brdu pri Lukovici, in na 3. festi- val čebelarske pesmi Lukovica 2018. ČZS, JSSČ, že tradicionalno organi- zira dogodek na temo čebelarskega turizma. To je odlična priložnost za spoznavanje dobrih praks čebelar- skega turizma in možnosti, ki nam jih ponuja tovrstna dejavnost. Pri- reditev bomo popestrili s kulturnim programom. Program prireditve: • Uvodni pozdrav in beseda gostov; • Mavrična doživetja na medenem planetu – predstavitev g. Robert Skubin; • Čebelji svet v Mirni Peči – ga. Sonja Klemenc Križan in ga. Lju- dmila Bajc; • Čebelarski turizem skozi oči blo- gerke – Adele in Slovenia; • Predstavitev ukrepov, priložnosti in naložb kmetijske politike za če- belarje – predstavnik MKGP; • Predstavitev čebelam prijazne občine in podelitev priznanj za čebelam najprijaznejšo občino; • Hop On, Hop Off Bus – g. Tomaž Rogelj, direktor Zavoda za pospe- ševanje turizma Bled; • Letošnje novosti v apiturizmu – Interpretacija, Be(e) Forum in čebelarsko-turistični vodniki v tujini – ga. Dominika Koritnik Trepel; • Predstavitev aktivnosti zveze društev upokojencev Slovenije – ustvarjanje na temo čebelarstva, s povabilom na ogled razstave. Po zaključku posveta bomo ob 18. uri začeli 3. festival čebelarske pesmi Luko- vica 2018, ki bo potekal v dvorani Kul- turnega doma Janka Kersnika, Stari trg 1, Lukovica pri Domžalah. Vabljeni! Nataša Klemenčič Štrukelj, svetovalka JSSČ OBVESTILA ČZS 12/2018 letnik CXX 355 OBVESTILA ČZS Strokovna ekskurzija svetovalne službe v Pomurje 6. 10. 2018 je ČZS, JSSČ, organizira- la strokovno ekskurzijo v Pomurje. Na prvem postanku ekskurzije smo v kraju Deutsch Haseldorf blizu meje s Slovenijo z vodenim ogledom spozna- vali Wachs Hödl – družinsko podjetje, ki letno v satnice predela 50 ton čebeljega voska. Skozi leta so se razvijali in prila- gajali trgu, zato izdelujejo tudi satnice iz lastnega čebeljega voska čebelarjev, če ga dostavijo vsaj 20 kg, ter v želenih dimen- zijah (na ceniku je več kot 20 dimenzij) in debelini. Prednost predelave pri njih je, da čebelar lahko spremlja celoten posto- pek predelave iz voska v satnice. Predela- va 20–30 kg voska v satnice traja 3–4 ure. Čebelarji imajo tudi možnost, da vosek oddajo in ga takoj zamenjajo za satnice. Takšen pristop je v Avstriji zelo dobro sprejet, imajo pa tudi kar nekaj strank iz Slovenije. Tudi sami smo si ogleda- li proizvodne prostore, kjer potekata sprejem voska in voščin ter prekuhava- nje. V parnem kotlu s pomočjo pare eno uro kuhajo vosek in voščine pri 130 °C. Tekoči vosek precedijo, da odstranijo mehanske nečistoče, nato vosek potuje naprej v kotle, kjer ga ločijo od vode. Na tej točki postopka imajo čebelarji mo- žnost vzeti kolače voska ali pa nadaljeva- ti predelavo v satnice. Celoten sistem za prekuhavanje nato očistijo z vodo, ogre- to na 90 °C. Vosek za satnice potuje na- prej v ogrevanih ceveh v sosednji prostor do strojev za izdelavo satnic. Vsako leto imajo kontrolo predelave voska kot tudi analize voska na ostanke. Pri izdelavi sa- tnic jih ločujejo po kakovosti na ekološke satnice in satnice brez ostankov akarici- dov. Ker je povpraševanje po ekoloških satnicah veliko, morajo vosek uvažati z drugih kontinentov. Ekološki vosek se poleg v čebelarstvu uporablja tudi v koz- metiki. Na koncu smo si ogledali tudi skladišče satnic in bogato založeno če- belarsko trgovino. Naslednji postanek ekskurzije je bil Čebelji gradič v Serdici. Sprejela sta nas čebelarja Herman Kisilak in nje- gov sin. Predstavila sta nam njihovo domačijo in bogat čebelarski turizem, primeren za družine z otroki. V čebel- njaku smo na kratko spoznali Kisila- kovo prakso zatiranja varoj z organ- skimi kislinami. Tretji postanek je bil rastlinjak pod- jetja Paradajz d.o.o. v Renkovcih, ki se razprostira na 60.000 m2 in je največji pokriti vrt v Sloveniji, kjer v višku sezo- ne 110 zaposlenih prideluje paradižnik. Njihova prednost je integrirana pride- lava, ki omogoča rast in obiranje para- dižnika tudi v hladnejših mesecih leta. S svojo proizvodnjo zagotavljajo tudi boljšo samooskrbo s paradižnikom in manjši uvoz iz tujine. Njihov paradi- žnik raste v organskem substratu, ki je mešanica kokosovih vlaken in šote, ki omogoča optimalno rast korenin in s tem tudi črpanje hranil. Substrat je nameščen v viseče žlebove, s čimer je zmanjšana možnost prehoda bolezni in škodljivcev iz tal na paradižnik. Ob rastlinjaku imajo geotermalno vrtino, ki zagotavlja velik energetski potencial za ogrevanje rastlinjaka. Paradižnike oprašujejo čmrlji, ki so del stalne favne v rastlinjaku. Čmrlje družine, katerih gnezda so pripravljena v posebnih kar- tonastih škatlicah, uvažajo iz Španije. 12.000 čmrljev tedensko opraši 1,5 mili- jona cvetov paradižnikov in zagotavlja dober pridelek paradižnika. Zadnji postanek je bil ogled čebe- larstva Kavaš v Odrancih. Ga. Milena Kavaš nam je predstavila začetke dru- žinskega čebelarjenja ter kako čebela- ri sama. Ogledali smo si eno od stojišč za vzrejo matic. Predstavila je, kako v DB-panjih pripravi čebelje družine za izvoz v Francijo ter potek vzreje matic. Zahvala za dobro organizirano ek- skurzijo po Pomurju gre predvsem te- renskima svetovalcema v čebelarstvu g. Jakobu Madjaru in g. Jožefu Tratnjeku kot tudi g. Hermanu Kisilaku za preva- janje pri ogledu podjetja Wachs Hödl. Tomaž Samec, svetovalec JSSČKotel za prekuhavanje voska Ogled stroja za izdelavo satnic ter skladišče satnic Demonstracijski rastlinjak podjetja Paradajz Gnezdo čmrlje družine v kartonastem panjiču Vzrejališče ge. Milene Kavaš Fo to : M B Fo to : M B 12/2018 letnik CXX356 OBVESTILA ČZS Nominiranci za državne prvake v senzoričnih lastnostih medu 2018 Tudi letos so bila organizirana slo- venska in mednarodna senzorična ocenjevanja medu. Organizatorji sen- zoričnih ocenjevanj medu OČD Ko- per, ČD Semič, ČZD Pomurja, Pomur- ski sejem d.d. (AGRA) in ČZ Gorenjske pa so se odločili, da najbolje senzorič- no ocenjenim medom ponudijo mo- žnost, da se udeležijo tudi državnega senzoričnega ocenjevanja medu, ki je potekalo v organizaciji ČZS s ciljem spodbuditi čebelarje, ki pridelujejo kakovosten med, k vključevanju v she- me kakovosti. Na državno senzorično ocenjevanje se lahko uvrstijo le vzorci, ki so na mednarodnih in slovenskih ocenjevanjih dosegli naziv prvaka vr- ste, ob strinjanju čebelarja za sodelo- vanje na državnem senzoričnem oce- njevanju medu. Državno senzorično ocenjevanje se lahko izvede, če so v posamezni kategoriji vsaj trije vzorci. V letošnjem letu se je ocenjevalo v šti- rih kategorijah. V kategoriji akacijev med se za dr- žavnega prvaka v senzoričnih lastnostih potegujejo Milan Lisjak (Branik), Peter Kolar (Ptujska Gora) in Cvetko Komic (Dobrovo v Brdih). V kategoriji cvetlični med se za naziv državnega prvaka v sen- zoričnih lastnostih potegujejo Zdravko Istenič (Bovec), Vladimir Troha (Izola), Milko Jurinčič (Marezige), Aleš Staro- veški (Ljubljana) in Štefan Friš (Sp. Vel- ka). V kategoriji lipov med se za naziv državnega prvaka v senzoričnih lastno- stih potegujejo Čebelarstvo Klemenčič (Škofja Loka), Dušan Arčon (Vipava), Zvonko Žamut (Lenart) in Boris Marc (Nova Gorica). V kategoriji gozdni med se za naziv državnega prvaka v senzorič- nih lastnostih potegujejo Trajče Nikolo- ski (Ljubljana), Čebelarstvo Boštjan in Anton Noč (Žirovnica) in Miran Blažko (Ajdovščina). Prejeli smo tudi dva vzor- ca kostanjevega medu (Marinka Košir, Polhov Gradec in Viljem Vrhovšek, Pod- bočje). Ker pogoj najmanj trije vzorci v določeni kategoriji ni bil izpolnjen, oce- njevanje v tej kategoriji ni bilo izvedeno. Strokovna komisija pod vodstvom predsednice doc. dr. Mojce Korošec z Biotehniške fakultete se je sestala 7. novembra 2018. V komisiji so so- delovali še mag. Andreja Kandolf Bo- rovšak, mag. Amalija Božnar, prof. dr. Jasna Bertoncelj, Primož Božnar, Tomaž Staniša in Mitja Smrdel. Sen- zorično ocenjevanje je bilo izvedeno v skladu s Pravilnikom o senzoričnem ocenjevanju medu (UO ČZS, 2014). Najbolje uvrščeni vzorci medu bodo v prihodnjih dneh izpostavljeni tudi kemijskim analizam, s katerimi se po- trjujeta kakovost in varnost. Zaključna prireditev in podelitev priznanj najboljšim bosta potekali v petek, 7. decembra, z začetkom ob 18. uri v Kulturnem domu Lukovica v sklopu Festivala čebelarske pesmi. Ta dan bomo vsem prisotnim, še posebej čebelarjem, ki so se uvrstili na držav- no senzorično ocenjevanje, predstavili prednosti shem višjih kakovosti in jih nagovorili k sodelovanju, saj imajo z uvrstitvijo na državno senzorično ocenjevanje ob preverjeni kakovosti njihovega medu vse potrebne pogoje, da svojim potrošnikom ponudijo med iz katere izmed zaščitenih shem višje kakovosti. Vsem nominirancem is- kreno čestitamo. Končni vrstni red bo razglašen na zaključni prireditvi. Nataša Lilek, svetovalka JSSČFo to : N at aš a L ile k Izbrana kakovost ČZS pripravlja specifikacijo za na- cionalno shemo Izbrana kakovost. V shemo se bodo lahko vključili certi- ficirani ponudniki s svojo ponudbo medu višje kakovosti. Kljub temu da imamo na evropski ravni zaščitene tri sheme geografskega poimenovanja medu (SMGO, Kočevski gozdni med in Kraški med), menimo, da bomo z nacionalno shemo Izbrana kakovost, ki je med domačimi potrošniki zelo dobro prepoznana, prispevali k še ve- čji prepoznavnosti kakovostnega medu slovenskih čebelar- jev. Specifikacija je trenutno v pripravi in usklajevanju. Nataša Lilek, svetovalka JSSČ Čiščenje voska Čebelarjeva osnovna naloga je, da v panju redno menja satje. Če želimo zmanjšati ostanke zdravil v panju, moramo poskrbeti, da nove satnice, ki jih vstavljamo v panje, ne vsebujejo več ostankov, kot jih imamo v panju. Satnice brez ostankov so iz ekološke predelave. V izdelavo lahko daste tudi lasten vosek. Pred predelavo voska v satnice lahko vosek oddate tudi v či- ščenje v podjetje Samson v Kamniku. Cena čiščenja voska po kg, po odbiti 15-% masi voska na račun nečistoč in voska, vezanega na filtre, filtracijska in adsorpcijska sredstva, je 3 EUR za kg očiščenega voska. Če bi čebelarji želeli, da se vosek predela v satnice, se poleg 3 EUR za čiščenje doplača še 2 EUR za izdelavo enega kg satnic. Na voljo so AŽ-, LR-, 2/3 LR-satnice. Iz enega kilograma voska dobite pribl. 11 kosov AŽ- oz. LR-satnic ali 15–16 kosov 2/3 LR-satnic. Ekološke satnice lahko kupite tudi kot sofinancirano opremo v ukrepu tehnična pomoč, vendar ste upravičeni do subvencioniranega na- kupa samo satnic iz ekološke pridela- ve, prečiščene niso sofinancirane. Mag. Andreja Kandolf Borovšak, svetovalka JSSČ 12/2018 letnik CXX 357 OBVESTILA ČZS Čebelarski koledar 2019 ČZS je tudi letos izdala čebelarski koledar za leto 2019. Člani ČZS boste koledar prejeli brezplačno pri predse- dniku matičnega ČD-ja. Več dodatnih koledarjev lahko naročite na e-naslovu ines.zunic@czs.si ali na telefonskih številkah 01/729 61 00 in 041/337 854. Cena posameznega izvoda koledarja z DDV-jem je 2,50 EUR. Koledar vam lahko pošljemo tudi po pošti, vendar bo moral poštnino plačati naročnik sam. Zaloga je omejena. Tajništvo ČZS Fo to : J er ne j A ug uš tin , S lo ve ni ja Naj medi! Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Stik 4. dec. 16.00 Oskrba čebeljih družin za uspešno prezimovanje Brane Borštnik Čebelarski dom Hrastnik ga. Kandolf Borovšak 040/436 514 4. dec. 17.00 Sadjarstvo in čebelarstvo Janez Gačnik Čebelarski dom Sela pri Otovcu, Sela pri Otovcu 25 g. Milinkovič 030/604 090 5. dec. 17.00 Sadjarstvo in čebelarstvo Janez Gačnik OŠ Dolenjske toplice g. Andrejčič 051/258 283 7. dec. 17.00 Sadjarstvo in čebelarstvo Janez Gačnik OŠ Janka Padežnika v Mariboru g. Stavbar 070/679 266 7. dec. 17.00 Izbrana poglavja biologije čebel Franc Podrižnik OŠ Selca g. Čenčič 031/741 371 7. dec. 17.00 Čebelarski turizem Franc Šivic Pri Atelšku, Povir 52, Sežana g. Gombač 031/307 940 10. dec. 17.00 Gozdne paše Jure Justinek OŠ Vavta vas g. Andrejčič 051/258 283 10. dec. 17.00 Sadjarstvo in čebelarstvo Janez Gačnik Medgeneracijski center Gaber, Cesta Notranjskega odreda 45, Stari trg pri Ložu g. Meden 031/344 147 11. dec. 16.00 Gozdne paše Jure Justinek Bar Veseljak«, Šolska ulica 10a, Slovenj Gradec g. Jelen 041/522 230 11. dec. 17.00 Apiterapija Vlado Pušnik Kulturni center Semič, Prosvetna ulica 4, Semič g. Pavlin 031/636 205 11. dec. 17.00 Oskrba čebeljih družin skozi leto Brane Borštnik Kulturni dom Šentjanž g. Kolenc 041/342 070 12. dec. 15.00 Medena kulinarika – delavnica Marija Arh Ivanšek II. Osnovna šola, Šolska ulica 5, Slovenska Bistrica g. Prah 041/768 351 (obvezna prijava) 12. dec. 17.00 Izbrana poglavja biologije čebel Franc Podrižnik Gasilski dom Planina pri Sevnici g. Stopinšek 041/794 190 12. dec. 17.00 Priprava čebeljih pridelkov za prodajo in čebelarska zakonodaja s področja prodaje in trženja Nataša Klemenčič Štrukelj Gasilski dom Stična, Stična 144 ga. Pevec 031/351 121 13. dec. 17.00 Priprava čebeljih pridelkov za prodajo in čebelarska zakonodaja s področja prodaje in trženja Tanja Magdič ČRIC, Lesce, Rožna dolina 50a g. Perčič 041/523 781 17. dec. 16.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – OBNOVITEV Nataša Lilek Gostišče Štefanič, Bizeljska cesta 37, Brežice g. Kelhar 031/893 230 17. dec. 17.00 Izdelava razvojnih načrtov Nataša Klemenčič Štrukelj Felicijanova dvorana, Sevniški grad, Sevnica g. Metelko 040/570 933 18. dec. 17.00 Vzreja čebeljih matic Brane Borštnik Večnamenski center šolskih in obšolskih dejavnosti, Cerkno g. Pegan 031/292 577 18. dec 18.00 Najnovejši izsledki iz življenja varoj dr. Maja Smodiš Škerl Zadružni dom Zadvor, Cesta II. grupe odredov 43, Ljubljana Dobrunje ga. Počervina 040/666 208 Urnik usposabljanj v decembru Predstavitev usposabljanj in postopka za pridobitev naziva čebelarski mojster V četrtek, 13. decembra 2018, ob 16.00 bomo v sodelovanju z Obrtno-podjetni- ško zbornico Slovenije v Čebelarskem centru Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica, organizirali informativno predstavitev usposabljanj in postopka za pridobitev naziva čebelarski mojster. Interesentom bomo predstavili okvirno časovnico trajanja usposabljanj in izpi- tov, pogoje pridobitve naziva, predvi- dene vsebine in obseg usposabljanj ter okviren strošek celotnega postopka. Na predstavitvi bo možno skleniti dogovor o udeležbi in plačilu. ČZS 12/2018 letnik CXX OBVESTILA ČZS 358 Izdelava prevoznih čebelnjakov AŽ- in nakladnih Anton Ciglič s.p. www.cebelnjaki.si info@cebelnjaki.si Telefon: 031 681 589 C M Y CM MY CY CMY K OGLAS - CIGLIC JAN2017.pdf 1 20. 12. 16 11:32 Ponudba velja za fizične osebe, in sicer za člane Čebelarske zveze Slovenije in za njihove družinske člane ter prijatelje, ki bodo najkasneje do 1. 12. 2018 na enem izmed paketov A1 SVOBODNI S, M, L, 20 GB, 40 GB, 60 GB, 100 GB ali A1 SVOBODNI EU, EU+ ali A1 ORTO Epik, A1 ORTO EU, A1 ORTO EU+, A1 ORTO Tripster+ ali A1 Domači net 1, 2, 3 ali A1 Net 30 GB, 70 GB, 100 GB sklenili vezavo za 24 mesecev. Veljavna je za nove ter obstoječe naročnike, skladno s pogodbo o zagotovitvi posebne ugodnosti. Ugodnost »Brezplačna priključnina« velja samo za uporabnike, ki sklenejo novo naročniško razmerje ob vezavi za 24 mesecev. Vsak član Čebelarske zveze Slovenije lahko prejme 1 SMS s štirimi unikatnimi kodami, ki jih lahko posreduje družinskim članom in prijateljem, oziroma jo izkoristi sam pod pogoji te ponudbe, če na številko 4333 pošlje SMS s ključno besedo »ČEBELAR«. Vsaka posamezna koda vsebuje popust na mesečno naročnino in popust na nakup dodatne opreme ter je unovčljiva samo enkrat za eno naročniško razmerje, če so izpolnjeni vsi pogoji ponudbe. Ugodnost 20 % popusta na mesečno naročnino za obdobje vezave 24 mesecev velja le na naročniških paketih, ki so predmet te ponudbe in se lahko unovči na katerem koli prodajnem mestu A1 in ni unovčljiva v A1 spletni trgovini. Ugodnost 20 % popusta na dodatno opremo (ne velja na telefonske aparate) pa je unovčljiva le v naslednjih prodajnih mestih A1: Center A1 Ljubljana BTC, Center A1 Ljubljana center, Center A1 Ljubljana Citypark, Center A1 Ljubljana Interspar Vič, Center A1 Ljubljana Mercator Šiška, Center A1 Kranj, Center A1 Kranj Mercator, Center A1 Celje Citycenter, Center A1 Izola, Center A1 Koper, Center A1 Koper Supernova, Center A1 Maribor E.Leclerc, Center A1 Maribor Europark, Center A1 Murska Sobota BTC, Center A1 Lucija. Ponudba ni združljiva z ostalimi A1 promocijami in popusti. V primeru zlorabe si A1 Slovenija, d. d. pridržuje pravico do ukinitve popusta uporabniku. Cene vključujejo DDV. Za aktualne pakete veljajo Splošni pogoji za izvajanje elektronskih komunikacijskih storitev za potrošnike, Posebni pogoji za izvajanje mobilnih storitev, pogoji posameznih paketov, ki so predmet te ponudbe in so skupaj s cenami ostalih storitev, storitev v tujini, cenami izven zakupljenih količin, na voljo na 040 40 40 40, A1.si in na prodajnih mestih A1. A1 Slovenija, d. d., Šmartinska 134b, 1000 Ljubljana. 2 leti na mesečno naročnino popusta 20% 20% popust na mesečno naročnino za 2 leti Popust velja za izbrane pogovorne pakete A1 Svobodni, A1 ORTO, pakete mobilnega interneta A1 Net in najenostavnejši internet za vaš dom A1 Domači net. 20% popusta ob nakupu dodatne opreme Brezplačna priključnina Velja ob sklenitvi novega naročniškega razmerja. Kako lahko unovčite ugodnost? • Pošljite SMS s ključno besedo »ČEBELAR« na 4333. • V povratnem SMS-u boste prejeli 4 unikatne kode za vas in vaše družinske člane. • Za aktivacijo ugodnosti obiščite najbližje prodajno mesto A1. Več informacij o paketih lahko najdete na: A1.si, 040 40 40 40, prodajnih mestih A1. A1 ponudba za podjetje Čebelarska zveza Slovenije Privabimo čebele! Bogata ponudba semen medovitih rastlin SEMENARNE Ljubljana Semena medovitih cvetlic in zelišč, sadike medovite okrasne drevnine, enoletnic in trajnic. www.semenarna.si • www.kalia.si Privabimo čebele 2018, Semenarna Ljubljana 88 x 129,3 mm.indd 1 22. 05. 2018 11:27:58 STOPglifosatu! čebelam prijazno Delavnica o predelavi propolisa Vabimo vas na delavnico o predelavi propolisa pod vod- stvom čebelarskega mojstra Vlada Pušnika. Razpisujemo dva termina, in sicer 12. in 19. januar v Čebelarskem centru Slove- nije, od 9. do 13.30 (ena šolska ura teorija, tri šolske ure pra- ksa, ena šolska ura vprašanja). Na delavnici boste prisluhnili predstavitvi ter praktičnemu prikazu predelave propolisa v različne izdelke ter sodelovali pri izdelavi. Pridobili boste zna- nje, kako izdelati: propolisov prah, propolisovo tinkturo, vo- dno raztopino propolisa, mehki propolis kot osnovo za kreme, mila in druge izdelke ter propolis mazila in propolis mila. Na posamezno delavnico lahko sprejmemo najmanj 30 in največ 40 udeležencev. Cena za delavnico znaša za člane ČZS 32,00 EUR, za nečlane pa 40,00 EUR. Prijave in plačilo, s katerim potrdite prijavo, sprejemamo najkasneje do pet dni pred de- lavnico na: info@czs.si, 01/729 61 00, 041/337 854 (ga. Žunič). ČZS 12/2018 letnik CXX 359 OGLASI Mali oglasi PRODAM Cvetni prah, svež, zamrznjen, letošnji, čist in kakovosten, z analizo, lastna pridelava, tel.: 051/384 566. Svež zamrznjen cvetni prah, pa- kiran po 5 kg (okolica Ljubljane), tel.: 041/990 360. Večjo količino cvetnega prahu in kostanjev med, tel.: 041/947 836 in 051/366 071. Večje količine akacijevega, cve- tličnega, lipovega, kostanjevega in gozdnega medu ter 300 kg čebeljega voska in 10S AŽ-panje, tel.: 031/326 959. Akacijev med v sodih, blagovne znamke Slovenski med z geograf- sko označbo, tel.: 040/814 270. 250 kg čistega akacijevega medu in 250 kg medu oljne ogrščice, tel.: 041/354 931. Akacijev in cvetlični med, tel.: 031/244 601. Akacijev, cvetlični ter lipov med, v sodih, tel.: 041/455 354. Akacijev, cvetlični in lipov med (Primorska), tel.: 041/575 477. Akacijev, cvetlični, lipov in ko- stanjev med, možna dostava, tel.: 031/651 378. Akacijev, cvetlični in kostanjev med ter rabljene AŽ-panje 10S ter 10S polovičarje (Primorska), tel.: 041/881 830. Akacijev in cvetlični med ter mešani kostanj-gozdni, tel.: 031/882 295. Akacijev, cvetlični in mešani kostanjev med, tel.: 031/882 295. Akacijev, cvetlični, lipov in goz- dni med, tel.: 041/772 857. Akacijev, cvetlični, lipov in gozdni med v kozarcih ali sodih, certifikat SMGO, kakovosten, letošnji, tel.: 070/869 248. Akacijev, cvetlični, lipov, gozdni in ajdov med, tel.: 041/784 775. Akacijev med in mešani lipov-ko- stanjev med, tel.: 064/106 244. Akacijev, cvetlični, kostanjev in smrekov med, lastne pridelave, v sodih ali kozarcih (Ljubljana), tel.: 041/645 433. Gozdni in kostanjev med, možna dostava (okolica Domžal), tel.: 041/839 820. Cvetlični med in 100 kg voska v kolutih, tel.: 02/528 11 57. Cvetlični in lipov med, tel.: 031/260 384. Cvetlični in kostanjev med v sodih (Novo mesto), tel.: 041/703 051. Cvetlični, lipov, javorjev, kosta- njev in gozdni med, med divje češnje v sodih ter sveže zmrznjen cvetni prah, tel.: 031/796 931. Večjo količino čebeljega voska, 10 rabljenih AŽ-panjev ter 20 pet- satnih plemeničkov (Dolenjska), tel.: 031/269 475. 15-20 kg voska (Dolenjska), tel.: 031/480 444. 5 AŽ-panjev, novih, tel.: 041/822 366. Čebelje družine na 5, 6, 7 in 10 AŽ-satih, prevzem v aprilu (okoli- ca Ribnice), tel.: 041/368 115. Lipove AŽ-satnike, kakovostne, lepljene in vrtane, lahko s satnico, ter čebelje družine s panji ali brez, ugodno, tel.: 031/753 345. Nove AŽ 7- in 10-satarje – tudi 3-etažne, možna menjava za zgrajeno satje, tel.: 031/501 801 (po 18. uri). Zabojnik 4 × 2 m, možnost rabe ena polovica za panje, druga polovica za točenje ali vikend, tel.: 041/670 726. Sublimator Varrox za oksalno kislino, 12V 12A (Škofja Loka), tel.: 041/960 139. Z najlepšimi željami za praznike in vse lepo v novem letu FTN d.o.o. Nad izviri 34, 2204 Miklavž Tel. 02/62 96 226 2 19 Miha Kunstelj s. p., inž. Jože Kunstelj s. p. Zavrti 41, 1234 Mengeš Tel.: 031/352 797, 01/723 70 27 E-pošta: jm-kunstelj@amis.net www.mj-kunstelj.com Čebelarski jopiči, kombinezoni, klobuki, kape, rokavice, pajčolani … Čebelarska točila in posode za med, rezervni deli za točila, motorji (80 in 110 W), ročni pogoni … NOVO! Izdelki za zaščito: čebelarske obleke iz mrežaste tkanine, gumijaste rokavice (odporne proti kislini), rokavice iz debelega usnja, klobuk s kovinsko mrežo. 12/2018 letnik CXX360 OGLASI 12/2018 letnik CXX 361 OGLASI Delovni čas: Ponedeljek–petek 8.00–12.00, 13.00–18.00 Sobota 8.00–12.00 Jezik za sporazumevanje: nemščina in slovenščina. Naše satnice lahko kupite tudi v podjetju Logar trade, d. o. o., iz Šenčurja in Jana posredovanje, zastopanje, Maribor. Kako nas najdete: Wachsverarbeitung │ Imkereiartikel Deutsch Haseldorf 75 │ 8493 Klöch, Avstrija Telefon & faks: +43 (0) 3475 / 2270 info@wachs-hoedl.at │ www.wachs-hoedl.at Imejte svoj vosek pod nadzorom! Satnice iz lastnega voska so spet aktualne. • Imate možnost prisostvovati predelavi svojega voska ali starega satja! Obvezna je predhodna telefonska najava! • Najmanjša količina obdelave je 20 kg surovega voska ali 50 kg starih satov. • Garantiramo razkuževanje s paro. • Zelo ugodno razmerje med količino in kakovostjo. • Po želji izdelujemo satnice vseh debelin in velikosti. • Predelava voska poteka vse leto. • Velika izbira pripomočkov za čebelarjenje. 12/2018 letnik CXX362 OGLASI Naročeno blago pošljemo tudi po hitri paketni pošti (z izjemo lomljivih izdelkov). Po izjemno nizki ceni vam iz vašega voska izdelamo satnice — 1,25 EUR/kg. Za izdelavo satnic uporabljamo samo steriliziran vosek (30 min nad 125 oC), ki ga predhodno mehansko očistimo nečistoč (do 90 %) s posebnim postopkom posedanja (nečistoče so večinoma težje od čebeljega voska), s čimer vam zagotavljamo čistejši in kakovostnejši vosek. Odkupujemo vosek po največ 5,00 EUR/kg. Prekuhava voščin brez medu in cvetnega prahu v prahu v zaprtih plastičnih vrečah. Sati morajo biti prešteti, sicer menjava ne bo mogoča. TRIETAŽNI AŽ-PANJ10-SATNI AŽ-PANJI ČEBELJE POGAČE LASTNA PROIZVODNJA CENA 1,20 EUR/KG NAD 150 KG CENA 1,15 EUR/KG PRAŠILČEK AŽ 3-, 5-, 7- IN 9-SATNI PREDELAVA VOSKA V SATNICE SAMO 1,25 EUR/KG KRMILNIK ZA PLASTENKO STANDARDNI LR- IN DVOTRETINJSKI LR-PANJ KAKOVOSTNA RSF-TOČILA IN POSODA Delovni čas: ob delavnikih 9.00–12.00 15.00–17.00 v decembru ob sobotah zaprto ČEBELARSTVO DEBEVEC ČUŽA 7, 1360 VRHNIKA tel.: 01/755 12 82, faks: 01/755 73 52 • Panji so izdelani natančno in kakovostno. • Kakovostna izdelava po ugodni ceni. • Uporabljamo vodoodporne materiale in lepila. www.apis-med.si apis.med93@gmail.com NAKLADNI AŽ-PANJ E 25-, 50-, 100-KG RSF-POSODE Trgovina in proizvodnja: Vrhnika, Opekarska 16 DVOJNO CEDILO ZA MED PITALNIK ZA NAKLADNE PANJE 2L IZOLACIJSKA PENA Čebelarski center Gorenjske v Lescah, Rožna dolina 50a, vam omogoča: - izdelavo satnic iz vašega voska, - odkup voska, - nakup AŽ- in LR-satnic. Vse informacije dobite na: www.cricg.si ali 031/628 499 12/2018 letnik CXX 363 V SPOMIN Zapustili so nas STANE ROPRET 1924–2018 V 94. letu nas je zapustil upokojeni učitelj, odličen čebelar, mentor in vzornik Stane Ropret. Čebelaril je od leta 1956, od leta 1960 je bil član ČD Laško. Bil je sousta- novitelj čebelarskega krožka na PŠ Sedraž in ga je vodil več kot 30 let. Kot mentor je s krožkarji sodeloval na več republiških tekmovanjih mladih čebelarjev ter z nji- mi dosegal vidnejše rezul- tate. Za krožkarje laških šol je pripravil učni program in bil ves čas predsednik komi- sije za izobraževanje in član odborov ter UO ČD Laško. Prejel je vsa tri odličja A. J. ter več drugih priznanj. Za neprecenljivo delo v društvu smo mu iskreno hvaležni. Spominjali se ga bomo kot vzornika in spoštovanega prijatelja. ČD Laško JAKOB JAVORŠEK 1945–2018 Avgusta smo se poslovi- li od velikega čebelarskega prijatelja in zvestega člana Jakoba Javorška. Življenjsko pot je začel 24. 7. 1945. Če- belariti je začel leta 1998 in se leta 1999 včlanil v ČD Slo- venska Bistrica in Čebelar- sko zvezo Slovenije. Na vrtu pred hišo si je izdelal prelep čebelnjak, vse panje, ki so v njem, in tudi vso opremo iz lesa. Čebelaril je povprečno s 40 čebeljimi družinami. Po duši je bil velik čebelar, kar so spoznali številni otroci, ki jih je obiskal v vrtcu in OŠ na Pragerskem. Prejel je vrsto priznanj in zahval, med nji- mi tudi odličji A. J. III. in II. stopnje leta 2011 v Mariboru. Bil je velika, delovna, pošte- na, ustvarjalna, v napredek usmerjena osebnost. Ostal nam bo v trajnem spominu. ČD Slovenska Bistrica SLAVKO CURK 1922–2017 Ob izteku leta 2017 je sklenil življenjsko pot naš čebelarski prijatelj Slavko. Na njegovo željo je bil po- greb v ozkem družinskem krogu. Slavko je bil rojen 8. aprila 1922 v Vipavi. Ko mu je bilo šest let, se je druži- na preselila v Maribor, kjer so kupili kmetijo, na kateri je Slavko ostal in kmetoval do konca življenja. Osnov- ni dejavnosti na kmetiji sta bili vinogradništvo in čebe- larstvo. Čebelariti je začel leta 1947, ko je bila ustano- vljena ČD Maribor, nadalje- val pa je vse do svoje smrti. Čebelaril je s približno 40 panji. Za svoje prizadevno delo je prejel več priznanj, med njimi tudi odličji A. J. III. in II. stopnje. Maribor- ski čebelarji ga ohranjamo v lepem spominu. ČD Maribor mesto PAVEL ZALOKAR 1955–2018 Septembra smo se bohinjski čebelarji poslovili od mnogo prezgodaj umrlega člana. V svoji kratki čebelarski dobi, čebelariti je začel leta 2011, je zavzeto sodeloval v dru- štvu, opravil začetniški tečaj in kmalu postal član uprav- nega odbora. Za svoje čebele je skrbel v sedmih nakladnih panjih. Veliko zanimanja in svojega dela je v društvu posvetil vzreji matic, zato ga bomo v društvu še kako pogrešali. ČD Bohinj Obvestilo Osmrtnice ne smejo biti daljše od 130 besed. Osmrtnice do 80 besed so brezplačne. Brezpla- čen obseg je hkrati tudi zaželen obseg osmrtnic. Uredništvo V Lukovici je ČZS organizirala žalno spominsko sveča- nost, ki je bila dobro pripravljena. Prav bi bilo, da spomini ne bi ostali v Lukovici, saj so namenjeni vsem čebelarjem in si to njuno delo tudi zasluži. V oktobru se je srce umirilo in življenj- sko potovanje obeh zaključilo. Philipu McCabu, predsedniku mednarodne čebelarske organizacije od leta 2015, po rodu Ircu, in Marjanu Skoku, predsedniku ČZS od 1989 do 1996. Marjan Skok G. Marjan, kot so ga klicali, je dolžnost prevzel v najbolj neugodnem obdobju, ob osamosvojitvi Slovenije. V času velike inflacije in neurejenih družbenih razmerij je zago- tovil redno izhajanje Slovenskega čebelarja, oskrbel sred- stva za plače zaposlenih in redno funkcioniranje zveze. Leta 1993 se je udeležil kongresa Apimondie v Pekingu, ko je bila Slovenija soglasno sprejeta kot redna članica svetov- ne čebelarske organizacije. Leta 1995 je omenil, da bi lahko Slovenija organizirala kongres Apimondie. Doma mu je s svojo aktivnostjo uspelo utrjevati in poglabljati dogajanja v čebelarstvu. S kmetijskim ministrom je dosegel prepoved uvoza medu v Slovenijo, pomoč pri zdravilih in regres za sladkor. Uvedla se je kolektivna zaščitna znamka za med, Enominutni molk slovenskih čebelarjev v spomin na zaslužna, nepozabna, čudovita humanista in čebelarska velikana 12/2018 letnik CXX364 V SPOMIN zagotovljen je bil promocijski material za sodelovanje na sejmih in razstavah. Povečala se je prodaja medu na domu. Uvedeni sta bili veterinarska svetovalna pomoč pri Nacio- nalnem veterinarskem insti- tutu in opazovalno-napovedo- valna služba medenja v okviru ČZS. V svojem mandatu je pre- vzel projekte začetka izgradnje centra na Brdu pri Lukovici. Zelo se je zavzemal za ohra- nitev in dograditev lastnega čebelarskega centra, ki danes predstavlja ponos slovenskih čebelarjev. Pojavljale so se te- žnje po prodaji nezgrajenega objekta in nakupu prostorov nekje v Ljubljani. Boril se je proti prodaji. Kljub nasproto- vanju je bil sprejet sklep o prodaji. Sklenjena kupoprodajna pogodba ni bila uresničena. Dom je ostal v lasti ČZS. Objekt je gradbeni odbor pod vodstvom Vlada Pušnika uspešno rekonstruiral in dogradil. V tem odboru je bil tudi Marjan aktiven član. G. Marjan Skok je bil ves čas tudi aktiven član domačega čebelarskega društva. Z ženo sta se udeleževala delovnih ak- cij in ekskurzij. Dobro je poznal zgodovino, saj je bil prava mala enciklopedija podatkov in znanj, trosil jih je med nas člane. Bil je odlikovan za zasluge z odličjem A. J. I. stopnje. Philip McCabe Predsednik svetovne čebe- larske organizacije Apimon- die od leta 2015. Po rodu Irec. Prvič je Slovenijo obiskal leta 2002 in jo takoj vzljubil. V Ivančni Gorici je med drugim izjavil: »Srce čebelarskega sveta je ta vikend v Sloveniji. Ljudje v Sloveniji ste čudoviti, Slovenija je povedla čebelarski svet in ga sedaj vodi iz ospredja.« Slovenijo je obiskal še osemkrat. Udele- žil se je: kongresa Apimondie v Ljubljani leta 2003; konference čebelarskih organizacij v Laškem leta 2008; simpozija Apimedica v Ljubljani leta 2010; 40 dni čebelarstva ApiSlovenija v Celju leta 2017; sve- tovne čebelarske konference na temo čebelarstva v Žirovni- ci leta 2018; ministrske konference na Brdu pri Kranju leta 2018; odkritja spominskega obeležja kranjski čebeli v Višnji Gori leta 2018 ter prvega praznovanja svetovnega dne čebel v Žirovnici leta 2018. Sloveniji in Slovencem je pomembna tudi njegova takoj- šnja podpora ideji, da se 20. maj razglasi za svetovni dan če- bel. Še preden je Apimondia podprla idejo, je bil Philip njen zavzet podpornik in je na različne načine nudil pomoč za njeno uresničitev. Lahko smo veseli, da se mu je uresničila želja, da je bil prisoten na prvem praznovanju v Žirovnici. To je bil tudi eden njegovih zadnjih obiskov tujine v vlogi predsednika Apimondie. Preglejmo nekaj njegovih misli o tej problematiki. »V teku zgodovine so dali svoj prispevek k čebelarjenju mnogi ljudje. Sam Aristotel, grški filozof, je preučeval čebelarstvo. Pli- nij starejši je bil rimski pisatelj, vojak in naravoslovec. Dejal je: 'Nikjer ne najdemo narave zastopane bolj celovito kot pri njenih najmanjših bitjih, čebelah.' Pa preskočimo v sedemnajsto stoletje v Slovenijo, k Antonu Janši. Kakšen človek, kakšen človek! Prvi profesor čebelarstva. Promovirala ga je avstrijska cesarica Marija Terezija. To pa je čast, ki jo je vredno imeti. Za trenutek moramo biti resni. Naše čebele so v hudih škripcih. Naše opraševalke so v težavah. Pa problem pesti celi svet. Leta 2016 smo ocenili, da smo izgubili 40 % svetovne populacije čebel. 40 %! A iz tega nastaja nova industrijska panoga? Zdaj čebelarji proizvajajo čebele name- sto medu, in tako gre naprej. Ta propad je ustvaril zavest, ki je prej nismo imeli. Vidite! Zaskrbljene so vlade, mediji in zdaj po celem svetu. Po celem svetu, in to je pomembno za nas! Podneb- ne spremembe, intenzivno kmetijstvo, izguba habitata, pretirana uporaba nekaterih kemikalij, vse to prispeva k problemu. Moram pa omeniti, da se moramo tudi čebelarji sami bolje organizirati. Ne smemo pozabiti na sebe. Lahko bi bil v eni od devetnajstih dr- žav, ki danes praznujejo svetovni dan čebel. A danes je Slovenija tista država, kjer je treba biti. Naj čebelarjem Slovenije, ki jih vodi predsednik Boštjan Noč, in Vladi Republike Slovenije iskreno če- stitam za to, kar ste storili, in vam povem, da je srce čebelarskega sveta danes v Sloveniji.« »Slovenskim čebelarjem sta se porodila ideja in sen o svetovnem dnevu čebel. Leta 2014 so ga predlagali in danes smo tu. ŽIVELA, SLOVENIJA!« Potrudimo se, da bodo vsi naši člani spoznali plemenito in za našo kranjico in Slovence nepozabno delo. Bodimo ponosni, da sta med nami in za nas tako ustvarjalno delo- vala. Da sta Slovenijo in Slovence imela rada. Naj bo mi- nuta molka trenutek, ko se bomo zazrli v veličino njunega prispevka k napredku Slovenije in ugleda Slovenije v svetu. Norbert Jedlovčnik Zahvaljujemo se g. Boštjanu Noču, predsedniku ČZS in ostalemu vodstvu ČZS za besede sožalja, cvetje in častno slovo ob izgubi moža Marijana Skoka. Meta Skok in družina V novembru nas je zapustil čebelar prof. dr. Jurij Senegačnik, kemik, rojen leta 1922, univerzitetni pro- fesor v pokoju. Uredništvo Fo to : a rh iv Č ZS Fo to : M B INHALACIJA IZ PANJA Z inhalacijskimi seti API-AEROSOL I, API- AEROSOL II in API-AEROSOL Plus lahko izvajate aerosolno apiterapijo iz panja. Izbirate lahko med seti z naravnim vlekom in seti s prisilnim vlekom. Medikoel d.o.o., Jalnova cesta 2, 4240 Radovljica, T: 04 537 85 10, M: 041 618 775, info@medikoel.com, www.medikoel.com, www.s-mediko.com PROPO STEAM – UPARJALNIK PROPOLISA Apiterapevtski aparat Propo Steam nam s segrevanjem naravnega propolisa omogoča izvajanje inhalacijske terapije. S priloženim priborom uporabnik sam ali s pomočjo apiterapevta izvaja inhalacije, ki koristijo pri težavah dihalnega sistema. Propo Steam pa je primeren tudi za čiščenje lebdečih delcev, mikrobov in organskih topil iz zraka. Prostor prijetno odišavi z vonjem propolisa. OglasCebelar7.indd 1 03/09/2018 11:38 Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 €, priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4% popusta. DELOVNI ČAS TRGOVINEPrihaja mesec december, mesec pri~akovanj in mesec obdarovanj. Presenetite svoje najbližje s skromno pozornostjo in jim podarite nekaj … • Igra spomin: 4,50 EUR. • Knjiga Brez čebel ne bo življenja: 39,90 EUR. • Vetrovka za prosti čas: moške velikosti S–XXL in ženske velikosti XS–XXL: 60,70 EUR. • Polo majica z ovratnikom za prosti čas: moške velikosti S–XXL in ženske velikosti XS–XXL: 18,30 EUR. • Navada majica brez ovratnika za prosti čas: moške velikosti S–XXL in ženske velikosti XS–XXL: 15,30 EUR. • Kapa za prosti čas: 7,90 EUR. • Medeni parfum: 25,00 EUR. • Čebelarske nogavice, moške in ženske: 3,00 EUR. Naročila sprejemamo po e-pošti: ines.zunic@czs.si ali 041/337 854.