Branka BERCE-BRATKO Kulturološka analiza pri prenovi mestnih stanovanjskih območij št, 23,24, 25/1993 Mestna bivališča - stanovanja - so osnovna potreba in eno izmed glavnih orodij socialne politike. Stanovanjska izgradnja je označena kot osrednji socialni problem v di-už-benih in gospodai-skih politikah, ki se skozi medije predstavlja kotkriza mestnih jeder v Zaliodni Evropi, predvsem v Veliki Britaniji. V 70. in 80. letih so poudarki v razpravali pogosto bili osredotočeni na enostavna pojasnila in podobno enostavne rešitve, ki so probleme vezale na posamezne vzroke. V 90. letih potrebujemo bolj celovit pogled, posebno pozornost je potrebno posvečati vprašanjem clefmicije problemov, oblikovanja in upravljanja sta-participacije in nadzora, pa tudi oblikovanja, preoblikovanja, prenove in izboljšanja obstoječega stanovanjskega fonda. V zadnjem desetletju opažamo izrazit razvoj kvalitativnih metod (t. i. "mehke" metodologije), najbrž kot protest proti "statističnim poprečjem" in zlasti kvantitativnemu raziskovanju. Načrtovanje mest se temu ni moglo izogniti, kajti mesta so postala nehumana in prostorska neopredeljiva, izgubil se je občutek identitete - z malo ali nič povezav na genius loci ali značaj in kulturne potrebe lokalne skupnosti. Hlaati moramo opozoriti na drugačno svetovno gledanje, ki so ga vsilili problemi okolja in splošna gospodarska (obenem tudi socialna) kriza. Nove okoliščine postavljajo nov sklop nalog, katere bodo morali reševati planiranje in planeiji, zlasti vidne v mestni stanovanjski problematiki. Nov izziv se je pojavil v 80. in zgodnjih 90. letih, koje prevaladala ideologija, da bodo "trg in tržne sile" same reševale probleme državnega gospodarstva, vključujoč probleme bivanjav mestih in na podeželju. Trg je usmeijen k dobičku in deluje na načelu svobodne in visoko razvite tekmovalnosti. Toda vsi ljudje niso tekmovalni po naravi. Zdaj, v 90. letih, vemo, daje planiranje potrebno v smislu regulacije trga (Mont-gomeiy, Thomley, 1990, 16). Lahko pričakujemo resne gospodarske vplive, če zadeve socialnih učinkov, tj. stanovanja, zaposlitve in prosto-časne dejavnosti večine prebivalstva. ne obravna\^no z vso resnostjo. Za dobro razvite skupnosti so najpomembnejši Liravnoteženo družbeno življenje v fizično odzivnem okolju in gospodai'ske priložnosti za večino prebivalcev. Te probleme je potrebno prepoznati z vidika prizadetega prebivalstva. Njihovo percepcijo problemov je treba sprejeti kot prvi korak k eliminaciji ali iz-bojšanju le-teh. na kai* je opozoril McConnell (1981, 121), koje razpravljal o participaciji. Drtižboslovci so precej kiitizlrali po-manjakanje integralnega pristopa pri planii"anju (Jantch 1971, Mlinai" 1988). Prva kiitikaje letela na račun pomanjkanja skrbi za okolje. Taki'at je bila uvedena analiza vplivov na okolje (Environmental Impact Analysis). Hkrati je bil dri^žbeni kontekst prepoznan kot pomemben za okolje in je kot analiza vplivov na družbo (Social Impact Analysis) postal integralni del prve. V zadnjem času Svetovna banka kot pogoj za svojo podporo razvojnim predlogom zaliteva izdelavo ustreznili analiz družbenili vplivov. Raziskave so po-kazsle, da so kulturološke analize bistven del katere koli analize druž-benih vplivov, zlasti v državali v razvoju (Seymour 1990). Danes vemo. da je napačno povezovati kulturno anü'opologijo in pripadajoče metode le s "primitivnimi" družbami (Bratko 1990b, 1-17). Rimski klub je v knjigi Meje rasti (Limits of Growtli) že leta 1967 iz- Kullwoloéka analiza Bivalno okdje Rehabilitacya mest Stanovaiya so osnovna potreba in eden glavnih inštrumentov socialne poliLike. Stanovanjska gradnja v mestih, zlasti v starili mestnih Jedrih Je v 80. letih postala osredryi socialni pi-oblem. V zadnjem desetletju opažamo izrazit razvoj kvalitativnih metod predvsem kot protest proti sta-tisliäiimpopregem in kvantitativnemu raziskovary'u. Kulturološka analiza. Je kot interdisciplinarna in kompleksna nvztoda uporabna povsod tam. hjer se z prenovo ali izgradnjo poskuša Jizično in drugače recivüiüratl neko območje oziroma skupnost. Močan poudarek Je na particpaciji. Uporabnost, korist in učinki nietodesoponazoijeni na treh primerih. Brajtka Berce-Bratko Culturological Analysis in the Rehabilitation qfUH>an Housing Environments Culturological analysis Housing environment Rehabilitation Urban dwellings are a basic need and one of the main instruments of social policies. Housing in cities and especially inner cities became a major socialproblemin the 1980s. In the last decade we caii notice a rapid development of qualäative methods, as an answer to predominant statistical averages and quanütative research. Culturological analysis, which is an iiiterdisciplinary and complex method, is useful wherever rehabilitation and development are used to physically or otherwise re-civilize an area or society. Participation is strongly emphasized. Thepos-sihüäies and benifìts of the method are presented in three examples. št. 23,24, 25/1993 razil zaskiiìljenost glede neustrezne obravnave diužbenih vprašanj in dolgoročnega vaiwanja okolja, kjer so izpostavili dejnvnike ok/'lja in družbe nasproti |>retirani .'iii naravnih virov. Posamezno i-n^eklo prizadevanje laliko i-azumemo kot zametke nekih poznejših definicij in smernic, kijih zdaj, v 90. letih, poznamo kot "sprejemljiv uravnciležen razvoj", tj. razvoj, ki upošteva vire v gospodai"skem smislu, predvsem pa varovanje okolja in racionalno rabo neobnovlji\^i virov. Sprejemljiv uravnotežen razvoj raztimemo kot tisti, ki v polni meri upošteva ekološke in dolgoročne posledice na okolje. Torej Usti, ki bo obvai'oval okolje za prihodnje generacije (EGS, Smernice za okolje v 90. letili 1991) in ki je odvisen od racionahie in ekološko sprejemljive uporabe energije ter družbenih vidikov kot sestavin ekološko uravnoteženega i^azvo-Ja (Skupina ARGE 1991 idr.). Kulturološka analiza pri prenovi Prenovo (rehabilitacija) kot sestavino planiranja razumemo kot kompleksno nalogo v območjih, kjer so stanovanjske zgradbe v strukturnem pogledu fizično bolj ali manj zdrave in kjer so p)otrebne izboljšave v fizičnem, estetskem, gospodarskem in kulturnem okolju. Pristop k prenovi mora biti tak, da vsebuje fizične, gospodai'ske in družbene vidike, tako da so integrirana znanja in veščine iz širokega razpona disciplin in poklicev, zlasti pri prenovi stanovanjskili območij in reiu'ba-nizaciji. R'ogiam prenove mora imeti za cilj fizično prenovo stanovanjske gradnje, ki upošte\^ tudi ekološke izboljšave in gospodarsko oživljanje območja, in vsekakor družbeno in kulturno prebujanje. Pi'i kulturni recivilizacijski mestni prenovi je dRižbena in kulturna re-civilizacija skupnosti uspešnejša, če uporabimo kulturološko analizo (v nadaljevanju KA) na dveh stopnjali, in sicer pri pripravi lokalnega plana in pri izdelavi programa stanovanjske akcije v območju. Zaželeno je opazovanje (monitoring) KA po implementaciji. Poudarek je na izboljšanju lokalne skupnosti v sklopu splošno izboljšanega bivalnega okolja. Polegnovih lokalnih zaposlitvenih pobud Je bisi.\'enega pomena doseči resničen dvig statusa skupnosti, ki bo izhajal [)redvsem iz lastnih vrednot, problemov in &lja. Prebivalci bi morali dejavno sodelovati že od pripravljalnih faz naprej. Pristop in metode, ki jih tukaj zagovaijamo in razlagamo, izhajajo iz osnovne paradigme uporabne etnologije, tj. kulturne antropologije. To so: holizem, opazovanje s soudeležbo in primeijalna metoda. Pii planii-anju se Jili uporablja zaradi nujnili izborov in kompromisov, ki sledijo kvalitativnim raziskovalnim metodam, torej za izbor dejavnosti, s katerimi se najbolj prizadeti prebivalci strinjajo, pa tudi tisti, ki i-aziskavo opravljajo. Da bi upravičili uporabo KA, v tem primeiti pri planiranju in mestni prenovi (rehabilitaciji), moramo bolj podrobno predstaviti novejši razvoj raziskovalnih metodologij v dmžbo-slo\ju in nove paradigme v raziskovanju ter njihove povezave na epi-stemologijo planiranja. Sedanje oblike teoretičnih in metodoloških razprav o raziskovanju človeških skupnosti in pripadajočih metodali je potrebno oceniti v odnosu do predlagane uporabe ICA pri planii-anJu. Filozofska predpostavka za uvajanje ICA kot sestavine nastajajočega pristopa poizvedovanja je ta, da je KA "del novega svetovnega gledanja, ki nastaja skozi sistemsko razmišljanje, ekološko zavedanje in skrb, feminizem, izobraževanje pa tudi filozofijo človeškega poizvedovanja" (Reason 1990, 3). V prehodnem obdobju v postpoziti-vizem je potreben razvoj visokoka-kovostnega znanja in ohranjanje 'staiih' znanstvenih pogledov ... 'ohraniti je treba ideale kritičnega in javnega znanja* (Reason 1988, 43). Vrednote neizbežno vplivajo na delo, ki ga opravljamo, kar zahteva Jasnost pri vprašanju, katere so te vi-ednote. Becker (1967) postavlja vprašanje, na čigavi strani smo. Odgovoril Je, da bi moral družboslovec biti na strani tistih ljudi, katerih besedo vjavnih razpravah slišimo le redko ali nikofi, ker so prešibki, da št. 23,24,25/1993 bi njihov glas segel daleč. Opazovanja sodelujočih poznamo kot et-nometodologijo, kije v 60. letih bila radikalna alternativa konvencional-nemu družboslo\gu. Kot pravi Reason {1990, 2): "Pri metodi opazovanja s soudeležbo je poudarek v vzpostavitvi dialoga med raziskovalci in domačini - s katerimi delajo -, tako da bi odkrili in spoznali praktične in kulturne potrebe teh ljudi." Cilj te metode ob primerüi na Škotskem in v Sloveniji je bil, izobi^aziti sodelujoče v planskih zadevah, tako da bi bolj dejavno sodelovali v času raziskovalne dejavnosti. Na ta način so lahko izrazili svoje težave, ki izvirajo iz vsakdanjega življenja npr. grajenega in družbenega okolja, zaposlitve, izobraževanja, kultuniili vprašanj ipd. ter predstavili predloge za izboljševanje prepoznanih problemov. McConnell (1981) je predlagal, da bi odzivno planiranje moralo biti uglašeno z fizičnim in dixizbenim okoljem. Pri iskanju pozicije kulturološke analize v različnih slogih planiranja, kakor je predloženo v Brindley idr., so uporabljene kategorizacije obeh avtorjev. Talco smo prišli do predlogov, kako imiestiti kulturološko analizo v planersko-oblikovalski proces pri rehabilitacijskih načrtih. Brindley (1989, 159) je opredelil šest različnih kategorij "planerskili slogov" v odnosu do dveh osnovnih spremenljivk - institucionalnili "ureditev" ter "politike in odločanja". Planiranje s KA predstavlja kombinacijo dveh kategorij planiranja, in sicer "popularnega" in "zaseb-noupravljalskega", rezultatu pa lahko rečemo "odzivno" in "sprejemljivo uravoteženo" planiranje. Vsaka država üna dmgacen sistem planiranja; le-ta je običajno integralni del pripadajoče kultvire. I^A piinaša vprašanja vsakdanje kulture v planerski proces v oblila priporočil in smernic za implementacijo. pa tudi pogoje za delovanje na ravni razvojnega plana. Pomen kulture za mestno prenovo lahko prepoznamo z naslednjimi povezavami med kultLU-o, planskim procesom in grajenim okoljem (glej sliko 1). Kulturni koncept pri planiranju ima povratne učinke na regionalni in lokalni ravni, zlasti na razvojne politike: ta koncept je rezultat kul-turološkega vrednotenja, ki je os-no\^in na etnološkem vrednotenju. Etnološko vr ednotenje je tisto, katerega opravlja strokovnjak z znanjem etnologije pri planiranju. V primeru I^A so to ocene kultmuih značilnosti prostorov in ljudi v območju, ki ga obravnavi plan. Prostori etnološkega vi-ednotenja so tisti, ki jih ustvaijajo obravnavani ljudje. Izsledki etnološkega vi-edno-tenja služijo za prepoznavanje etnološko opredeljenih con (EOC), tj. območij, kijih opredeli ali ustvarja skupnost glede na pomembnost odzivov ali vedenja. Ustvarjeni prostori ali EOC so potem owecbioteni kot entitete, vendar jili za namene analiz obravnavamo s pripadajočih fizičnih, socialnih in kulturnih vidikov. Pri I^A je potrelDno upoštevali specifične fizične, družbene in kulturne vidike prostora. Opravimo jo lahko, ko opredelimo vi-ednote v prostoru (kvalitete) in probleme (nekvalitete). Značilnosti opredelimo z i^azsikavo načina življenja prebivalcev v območju obravnave. Talca I^A vsebuje štiri glavne sestavine: 1. identiteto, 2. način življenja in slog, 3. sprejemljivost in avtentičnost in 4. elemente kulturnih vzorcev. Smisel raziskave je v razvoj u I^A kot alternativne metode. Piednosti tovrstne analize so v tem, da omogoča oceno trenutnega stanja v območju KULTURA identiteta vrednote kulturni vzorci PLANIRANJE gospodarstvo družbena enakost redistribucija bogastva GRAJENO OKOLJE izboljšanje fizične strukture izboljšanje družbene strukture krajinsko oblikovanje Slika 1 : Povezava nwd kiiUuro, planskim pTXxesom in grajenim okoljem ill v temu primernem predlaganju specifičnih kriterijev in priporočil za Izboljšave. Metoda je bila dopolnjena, tako da lahko spremljamo spremembe vokolju. Poleg tegaje bil dodaten napor vložen v kvalitativno oceno učinkov sprememb na prizadete prebivalce in njihovo fizično, socialno in kulturno okolje. Elementi kulturološke analize Kulturološka analiza je sestavljena iz definiranja lokalnih vrednot in problemov in pogojev njihovega delovanja v odnosu do pretekle in zgodovinske kontinuitete kultiune iclenütete na vseh ravneh. Tako služijo kot osnova za opredelitev lokalno odzivnih razvojnih kriterijev, ki so: - kultiuiiividikiekološkegarazvoja območja in tudi regije, - kulturni odrazi urbanega ali naselbinskega vzorca, - kulturnih vidikov bivalnega okolja, - kultLuiiih vidikov delovanja družbe in - lokalne kulture. Za alternativni razvoj so zlasti pomembni naslednji dejavniki: - sprejemljivost za razvoj, - odnos do sprememb: 1. ekoloških in prostorskih, 2. drLižbenogospodai'skih, 3. kulturnih. Izpeljava razvojnih kilterijev za ustrezen (avtentičen) razvoj skupnosti se opravi ob primerjavi regionalnih in lokalnih razvojnih kiiterijev. Pil-meijava na makro-, mezo- in mtk-roravneh omogoča opedelitev avtentičnih kriterijev za razvoj posameznega območja ali skupnosti v vseh treh segmentili tj. prostorskem, dinžbenem in kulturnem. Rezultati kulturološke analize KA omogoča naslednje: - opredelitev odnosov, ki jih je razvoj pilnesel in povzročil spremembe v prostoru, - ugotovitev učinkov teh razvojnih sprememb in ugotovitev prostor- ske legitimitete obravnavanih območij s ciljem opredelive kriterijev za oceno prihodnjega razvoja, - oceno stanja ob upoštevanju možnosti za razvoj skozi rehabilitacijo (prenovo), v luči kiiterija avtentičnosti in družbenega plana. s socialno strategijo kot sestavnim delom. Kultura bi morala biti generator razvoja. Vprašanje je, kaj je "ustrezen" razvoj? Prihodnji razvoj mora upoštevati dediščino, pa tudi grajeno ti'adicijo v smislu zgradb, naravne pokraj ine in graj ene pokraj ine (townscape). Do nedavnega Je bila pomembna le zunanja lupina; kulturno povzročene ekološke, družbene in kultiuTie i^azmere, ki so oblikovale regionalno identiteto, pa ne. Skratka, zgoraj omenjeni pristopi k obravnavi kulturne dediščine so nacionalnega pomena. Primeri KA Raziskovanje različnih regionalnih identitet je pomembna naloga v Sloveniji, menimo pa, da tudi na Škotskem. V raziskavah smo podrobno pregledali regionalne identitete grajenih in naravnih okoljih. Na lokalni ravni je bila lokalna identiteta opredeljena individualno, tudi za skupine ljudi, živečih v etnološko opredeljenih conah. Te raziskave vedno obravnavajo odnose med lokalnimi in globalnimi sistemi ter med posameznimi elementi \^akega sistema. Nujno je upoštevati vertikalno črto, tj. preteklost, sedanjost in prihodnosti. Vse sestavine so del raziskave o odnosu med človekom in okoljem. ICA. smo razvili na primerih v Sloveniji in na Škotskem, kot osnovo pa smo uporabili primer prenove Krškega ter primere uporabe procesa v planskih procedurah. Vrste KA in možnosti integracije v planski proces za izdelavo lokalnega plana in ustrezne vgraditve v akcijo stanovanjske gradnje pri rehabilitaciji (prenovi) so prikazane na primeru lokalne planske procedure (1992) in plana stanovanjske skupnosti (Charing Cross Housing Association Plan, Škotska 1989). št. 23, 24, 25/1993 POSTOPEK SPREJEMANJA LOKALNEGA PLANA zbiranje podatkov natis popravljenega plana kulturna analiza za lokalne planske oblasti ni pripomb javna obravnava (6 tednov) pripombe drugo javno lokalno poizvedovanje pripombe javna obravnava(6 tednov) spremembe ni pripomb javno lokalno poizvedovanje sprejetje plana ni sprememb faze KA analiza in problemi uvodna kulturna analiza j / javna obravnava / j natis osnutka plana 1 javna obravnava (4 tedne) oblike javnih konzultacij implementacija spremljanje CA POSTOPEK PLANIRANJA STANOVANJSKE AKCIJE Kratice: SS - stanovanjska skupnost OS - okr^'ni svet {District Council) DU - državni urad (Scottish Office) DS - državni sekretar PO - projektno območje KA - kulturološka analiza neformalna obravnava pobude za stanovanjsko akcijo z OS in DU študija uresničljivosti za 08 KAza SS analiza razmer OS, DU in 88 obravnavajo študijo uresničljivosti uskladitev z kriteriji iz leta 1974 glede usmeritev 08 razglasi stanovanjsko akcijo 88 zaprosi DU za status PO DU obravnava prošnjo DU odobri status PO prošnja za plansko dovoljenje OS pripravi poročilo o lastnikih in gospodinjstvih 1 1 pripravljalna KA OS izda dovoljenje javna obravnava oblike soudeležbe obdelava "rehabilitacijskega" KAza posamezno SS OS oceni in preda analize in ocene DS I D8 potrdi rezultati KA 08 pripravi končni predlog j implementacija opazovanje KA Slika 2: Uporaba kulturološke analize (K/Q pri lokalnemplanu in stanovanjskih akcyah na Škotskem št. 23,24,25/1993 Ob takem pristopu so se pokazali glavni problemi prihodnjega razvoja sosedstva in skupnosti v njem, pa tudi problemi večrazsežnostne nezaposlenosti in učinki le-te na skupnost. Piebivalci so neizbežno komentirali pomanjkanje raznolikosti v reševanju problemov, ki bi jih lahko rešili brez večjih dodatnih stroškov Ocot rezultat odškodnin), kot so npr. uporaba različnih barv ali sajenje različnih vrst drevja za razlikovanje ulic. Prav tako, v območjih ni ustreznih oblik šolanja, s katerimi bi se prebivalci lažje spopadli z nezaposleostjo. Prebivalci so zago-vaijali integralni pristop k rehabilitaciji; ne želijo odškodnin, ki so pravüoma ki"atkožive. Še zmeraj živijo nagnjenja k opravljanju tradici-onalnili, družinskih poklicev, vendar so ti danes stvar preteklosti, ker so mnogi izginili za vedno. Gospo-dai-sko restmkturiranje je nujnost, prekvalifikacija in dopolnilno izo-bi"aževanje pa tLidi. Inovativnost pristopa je v uvajanju kiiterijev na osnovi kulturaili fenomenov ter na kombinaciji kvalitativnih in kvantitativnih meritev za planerske namene. KA lahko uporabimo tudi kot obliko analize družbenih vplivov glede na pogoje i-azličnih razvojev. Z uporabo holis-tičnega pogleda smo na primer ocenili vertikalno in horizontalno ovrednotene kulturološko izpeljane elemente, v našem primeru 2sa namene rehabililacije, pa tudi učinke posameznega razvoja na prebivalce in bivalno okolje. Analiza je bila testirana tudi skozi "opazovalno" (monitoring analizo, katere cilj je bil ocena izboljšav, kakor so jih na osnovi načina življenja prebivalcev opravili kulturologi. Kriteriji so bili izvedeni iz raziskave A z bolj kvalitativnim pristopom, opravljene v Ljubljani in Glasgowu, ter iz raziskave B, kjer je bila Lipo-rabljena kombinacija kvalitativne in kvantitativne analize, opravljene ob programih mestne rehabilitacije Krškega in Gamethilla. Kriteriji so: 1. stopnja socialne Rmkcionalnosü območja. 2. stopnja di-užbenogospodarske i-anljivosti, 3. stopnja sposobnosti družbe sprejeti spremembe in 4. stopnja možne družbene rehabilitacije. Koristi in domet kulturološke analize v procesu rehabilitacije Glavne pridobitve pristopa, ki vsebuje KA lahko strnemo v naslednje: 1. Od prebivalstva se pridobi podatke, ki se jUi ponavadi ne zbira in razlaga, in sicer: - percepcija Identitete, prepoznavanje njenega razvoja in delovanja v skupnosti. - družbene in prostorske vrednote, povezane z bivalnim okoljem, in vrednote, ki izhajajo iz lastnega bivalnega okolja, - gospodarska in zaposlitvena ocena s strani prebivalcev in predlogi za dolwalifikacijo in izobraževanje za možno zaposlovanje v območju. - ocena dmžbenega okolja in ocena delovanje skupnosti, vključno z reševanjem problemov v vezi z mamili in alkoholom, - želje glede prihodnosti območja in razlogi za bivanje v območju ali zakaj in kam se želijo izseliti, ~ nezadovoljstvo s sedanjostjo in skrbi ali strahovi glede prihodnosti, - deckikcija ali špekulacija o razlogih za takšna mnenja, - sodelovanje z prebivalci, kar zagotavlja točnost inteipreta-cije kulturologa ter točnost predlagane socialne sti-ategije. 2. Planeiji in "oblikovalska skupina" ne bi mogli imeti popolnega pregleda nad razponom in distribucijo kulturnih potreb in preferenc, zlasti tistih v zvezi z et-ničnim dejavniki, če ne bi uporabili I^A Zai-adi tega je najbolj veijebio, da njihova projektna opredelitev ne bi zadovoljila večine prebivalcev. št. 23,24, 25/1993 3. Del veščine kultiirologa je zmožnost holistično opravljenega ocenjevanja, kjer nastopa širok spekter podatkov o i"azličnih zadevah o območju, o pripadajočem prebivalstvu in o lastnostih. Brez takega strokovnjaka bi planeiji in oblikovalska skupina najbrž delovali bolj omejeno, Iger bi vsak posameznik sprejemal le zelo ozek in delen pogled, pač glede na svojo disciplino ali poklic. Ena izmed najpomembnejših veščlnje v predlaganju ustreznega "di'už-benega inženiringa" za obravnavano območje. 4. Zapostavljati kulturna vprašanja prinaša tveganje zgrešenih naložb, kajti odklonilen odnos skupnosti do projekta laliko onemogoči ekonomski učinek le-tega. Lahko se na primer znižajo cene nepremičnin, kai" nadalje povzroča uničevanje ali zanemaija-nje nepremičnin v območju. Fizični propad ponavadi veže nase tudi družbeni propad, npr. vanda-lizem, skupinski kiiminal, nai*-komanijo in alkoholizem. Tem težavam bi se laliko izognili ali pa preprečili razvoj v višje oblike. 5. Z uporabo kvantitativnih in kvalitativnih kriterijev smo razvili uravnotežen program za rehabilitacijo območja, kije odkrilo svojo lastno identiteto kot skupnost {skupina) v mestu. Dr. Branka Berce-Bratko, dipl. etnolog Viri ARGE Doifemeuerung und Landent-wicldung, 'Hie Meeting of Experts on Co-nutiyside Planning, Ketchcly, October 1989. Bratko, Berce. B.: Etnološki vidik v iir-banistlćnem in prostorskem planiranju (magistrska naloga), Univerza v Ljubljani. 1985. Bratko, Berce, B.: Kulturološka analiza kot metoda merjenja vplivov na okoije in kot metoda za izboljšanje okolja (doktorska disertacija), Univerea v Ljubljani, 1990. Bratko, Berce, B.: Social Impact Asses-menl; Leading to Social Impact Statement. International Institute for Public Enterprises in Developing Covintries, Ljubljana, v: United Nations Tliird World Economic Prograinine Gmdelines. Biindley. T., idr.: Remaking planning: The politics oftirban change in tlic Thatcher years, Unwin Hyman, London 1989. Jantch. E.: Inter and Transclisciplinary University: A systems Approach to Education, Ecistics 1971. vol. 32. ŠL 193. str. 430-437, in v: Fookes.T. W.: Ecistics and its Application in Professional Education, Ecisücs 1988, vol. 55, št. 328-33, str. 4-11. McConell, S. i Theories for Planning. Heinemann. London 1981. MHnar, Z.: Urbanizacija, urbanizem in sociologija, FSPN, Ljubljana 1988. Montgomery, J., in Thornely. A. (ur.): Radiczd Plsuining InitiaÜves: new dtrec-IJons for urban planning in tlie 1990s. Cower, Worcliester 1990. str. 165-208 in 229-259. Reason, P.: Human Inquiry: Developments in New Paradigm Research, Sage, London 1990. Seymoiar, J., in Giiurdet, H.: Far Irom Paradise: tlie stoiy of human impact on tiie enviromnent, Longman, London 1990. Prevedel: Ivan Stanič (originalno besedilo na str. 119)