297. številka. Ljubljana, petek 30. decembra. XIV. leto, 1881. SLOVENSKI NAROD. [zbaja vsak dan, izv»emši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po p o * t i prejrniaii /:i h \ s t r <• - o g e r > e dežele /a celo leto 16 gh, za p.tl leta 8 g\.t U ćetrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto IS uiti., /a četrt leta ii gld. 80 kr., M en meteo 1 »?ld. 10 kr. Za poiltjanjfl im dom bo računa 10 ki. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje de/e 1 e toliko vrč. kolikor poštnina iznaša. - Za gospod« učitelje na ljudskih .šolah in ta dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljane za četrt leta "2 gld, bO kr., po pošti prejemati za četrt lota 3 tfold. — Za oznanila se plačuje od četiriBtopue petit-vrste t> kr., če se oznanilo enkrat ti*ka, .r> kr., če Be dvakrat, in -t kr., Se m trikrat, ali večkrat tiska. Dopisi na i se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo }e v Ljubljani v Frane Koluianovej hiši .gledališka stollia". Oprav uištvo, na katero naj Be blagovolijo pošiljati inročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Koluianovej hiii. Vabilo na naročim. Gg. naročnike, katerim s koncem tega meseca naročnina poteče, prosimo, tla jo o pravem času ponove, ako hote list dobivati redno v roke, ker „Slovenski Narod" pošiljamo samo onim, ki naprej plačajo naročnino: „SLOVENSKI NAROD" ve\ja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto......13 gld. — kr. „ pol leta......6 „ 50 ., „ četrt leta......3 „ 30 „ „ jeden mesec.....I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto......16 gld. — kr. „ pol leta......8 „ — „ „ četrt leta......4 „ — „ „ jeden mesec.....I „ 40 „ Znižana cena za gg. nčitelje in dijake odpade po novem letn. Upravništvo „Slov. Naroda". „Mir!" V sivej svojej starosti moral je prezaslužni naš patrijot, gospod Andrej Einšpieler, obremeniti svoja ramena s političnim listom, kojemu bode težavna naloga, da probudi koroške naše brate iz smrtnega spanja, katero jih grozi za večno pahniti v žrelo nikdar sitega german-Btva! — The house — cleaning. (Slika iz severno-ameriknnBkrga življenja.) Strašna beseda to, ko zazvoni amerikan-Bkej dekli ali kuharici na ušesa! Da, dvakrat na leto, spomladi in jeseni, preobrnejo te prebite čednoljubne amerikanske „ladies" vse po hiši, brisalke, pomivalke, krtače in metle — ter perejo, čistijo, krtačijo in Bog ga vedi, kaj vse še počenjajo. Amerikanske dekle, katere so, kakor povsod drugod, raj Se lene kot pridne, imajo t°kov dan za „mali" sodni dan — ker se je prvič treba žuriti, da vse od njih teče, če hočejo, da „Mam" „jeze ne kuha" — in ker se drugič to delo vleče do „pozne ure"! * * * Bilo je v torek zvečer, ko zapusti Mr. Komar svojo pisarno, stopi na ulico, in se globoko oddahne v svežem večernem zraku. Do brovoljno smehljanje razlije se po njegovem obrazu, saj ima upanje zadnji konec tega dneva preživeti v ljubem krogu svoje ljube male družinice, ko je preje zaužil okusno ve- Po vsej Slovenskej pozdravlja se ta korak gospoda Andreja Einlpielerja z največjo radostjo in goji se povsod zavest, da bode seme, kojega bode sejal „Mir" na trdo koroško zemljo, počasi pognalo v klasje. Napredek opazoval se ne bode takoj, ker neusmiljeni germaniza-torji drli in trli so koroškega Slovenca tako grozno, da zdanja mlajša generacija niti slovenskih črk ne pozna in da umejo čitati slovensko samo šesivo-lasi starci! Tako daleč pritirali so ti nemški „inteligentni" liberalci zbegano ljudstvo, in Če bi imeli oblast, ustvarili bi jednake razmere tudi po Kranjskem in drugem Slovenskem! Kdor vse to premišljuje, predočuje si lehko silne težo ve, s katerimi se bodo morali boriti slovenski pijonirji, da rešijo slovensko Koroško pred nemško pogubo! V nekaterih naših krogih ukoreninjeno je mnenje, da časopisi nijmajo nikacega vpliva, da se z njimi ničesar ne doseže in da je izdavanje tega ali onega časopisa samo praznega teoretičnega pomeua! To mnenje je smešno. Istina je morda, da se visoki vladni gospodje ne uklanjajo radi nazorom, katere zastopa narodno časopistvo, in istina, da posebno slovensko časopistvo nij nikedar s svojimi vplivi prenarejalo vladnih zistem ! Ali na drugoj strani se tajiti ne sme, da so ravno slovenski časopisi sredstvo, s katerim se povsod vzbuja narodna zavest, s katerim se goji ljubezen do čitanja in do slovenske knjige. Kdor tedaj trdi, đa časopisi mej Slovenci ne dosežejo nikr.cih uspehov, naših razmer ne pozna, in nam se Čerjo, katero mu je pripravila njegova ljubezniva ženica. Da bo večerja še bolj popolna, kupi si za četrt dolarja dve vodeni meloni, pobaše pod vsake pazduho jedno, ter s^ potem vleče proti domu. Smehlja Be. Toda to smehljanje pieide z njegovega širokega poštenega obraza, kakor hitro stopi v svojo hišo. Tepihi so vsi odtrgani, Cele mlake milnate vode pokrivajo tla in iz vseh sobnih kotov zijajo mu nasproti barikade nakopičenega pohištva. „Je li gorelo?" vpraša ves pobit deklo, varno položivši obe dinji v /aboj, ki je sicer služil za drva. A denes stal je vrhu peči. „No!" odgovori devica, stoječa pred Mr. Komarjem v svojej uinazanej obleki, od katere je teklo, kot od kakega mokrega dežnika, bolj podobna poljskemu strašilu, kot ženskemu bitju. Mr. Komar zapa/i v škafu, v katerem je bilo še nekaj vode, kos mila, kos kruha, umazano cunjo, svojo pipo in svoj — zadnjo ne deljo kupljen, svilen klobuk. Vzame ga iz omenjene poBode in skuša s pomočjo svoje žepne rute posušiti ga in dati mu prejšnjo vidi to ravno tako, kakor če bi kdo trdil, da „Novice" mej Slovenci ničesa dosegle nijso. Zategadelj smo trduo prepričani, da bode „Mir" v KorOikej z uspehom trebil pot narodnemu napredku in zategadelj je sveta dolžnost vsakemu Slovencu, da omenjeni list podpira in zanj neznatno naročnino jed nega goldinarja plačuje. Čisto nič ne dvojimo, da bode list v Koroškej imtl pričetkom samo peščico naročnikov, ker ravno nij osob, koje ga bi čitati umele. Kdor bi pri nas izdaval list v kitajskih črkah, bi tudi na prstih štel naročnike in nafti gospodje Nemci so stvar srečno do tja pripodili, da je slovenska knjiga slovenskemu Korošcu skoro ravno tako neumljiva, kakor bi to bila kitajska knjiga! Pri tacih okoliščinah moral se bode list brezplačno usiljevati, in piše se nam, da bi se uspeh le tedaj dosegel, če bi se vsakej fari pošiljalo vsuj po 20 eksemplarov! Da se to doseže, moramo priskočiti na pomoč vsi drugi Slovenci. Imamo uže toliko davka, da res ne čutimo, ako plačamo jeden goldinar več ali m en j! Upelje naj se tedaj še koroški davek, ali z drugimi besedami, vsak slove n s k rodoljub, ki mu je količkaj mogoče, naroči naj si koroški list, in sicer tako, da plača neznatno naročnino j e d n e g a g o I d i n a r j a, 1 i s t p a p repusti uredništvu, katero ga pote m pošlje v kako koroško vas. Samo s tem se bode doseglo, da bode koroška pre-pluta s slovenskim listom. In če se bode to godilo leto za letom, moral bi se zgoditi ču- gladkost in svitlobo. Stvar se um uže zdi na vso strani pn-komična; na pol obupan zopet vpraša s posiljenim humorjem : „Ste imeli li potres?" Sedaj se prikaže biser njegovega srca, Min. Barbara Komarjeva. Toda kako izgleda ta, sicer vedno lepa, strogo čedna ženica. Okolo glave ima y podobi turbana zavito mokro, umazano ruto; njena okrogla lica pa so namazana s črnilom in drugimi barvami, — prava podoba na boj ali bojni ples pripravljenega Indijana! Taka stopi pred svojega soproga in odgovori na njegovo vprašanje malo zbadljivo: „Ali ne vidiš, da hišo cedimo? Jaz sem tepihe vse odtrgala. Tam-le v kotu je palčića! Potem jih lehko vse stepeš in vsega prahu očediš, toda preje pomagaj meni in Urši peč „muvati" (prenesti)." „Ljuba moja, saj lahko jutri zjutraj koga najememo, da nam tepihe stepe," utakne se gospod soprog pohlevno vmes; „jaz sem truden in — —u „Neumnost!" odgovori ona kratko: „Ne trpim tujega človeka v hiši, in ti se ravno dež, ako bi slovenski Koro- i ne čitali konečno slovenskega lista! V Ljubljani se je v ta namen uže osnovni odbor, ki pobira koroško naročnino! Močno je želeti, da bi se taki od bori osnovali po vseh slovenskih mestih in to takoj in jaderno ! Na delo torej rodoljubi slovenski! — 0 Abendrothovej zadevi. Sklicevaje se na svoj članek v „Sloven-skem Narodu" od 3. novembra 1881 predložim v naslednjem obljubljeni svoj račun o porabi in razdelitvi 20.000 gld., katere je meni, kot pooblaščencu mnogih voznikov s Kranjskega, podjetje Abendrothovo potom poravnave v pokritje terjatev teh voznikov izplačalo. V smislu poravnave, sklenene z zastopnikom Abemlrothovega podjetja, izvolili so se po gospodih okrajnih glavarjih v Postojini in Lo-gatci naslednji gospodje za zaupne može z nalogo, da izvrše likvidacijo s posameznimi vozniki: Henrik Josip Fischer z Jablanice; Adolf Obreza iz Cerknice; Matej Burger iz Postojine; Josip Samsa iz Ilirske Bistrice, Henrik Kavčič z Razdrtega in Jakob Križnar iz Zagorja. Ti zaupni možje pregledali in sklenili so z največjo natančnostjo in vestnostjo in sicer večinoma v navzočnosti interesentov samih vse račune dotičnih voznikov ter se pri tem ozirali na predložene certifikate pisma in listine. Ko nečno se je raz v{ delo, tla od 308 voznikov 33 voznikov, ali ničesar več zahtevati nij smelo, ali pa nij moglo izkazati svojih zahtev. Zahtevati pa je smelo: 32 voz. iz Postojine in okolice 5.794 gl. — kr. 63 „ Razdrtega „ „ 10.877 „ 50 „ 65 n „ šentpetra „ „ 8.212 n — „ 54 »> n Zagorja „ „ 8.669 „ 35 „ 84 n „ Trnovega „ „ 11.172 „ 10 „ 39 n „ Cerknice „ „ 4.282 „ 60 „ 24 n „ Ribnice „ „ 1.407 „ 47 „ 4 « „ razmb okrajev . 641 n 99 „ skupaj tedaj . 51.056 gl. 07 kr Mej te voznike, katerih število znašalo je 305, imelo se je torej razdeliti omenjenih 20.000 gld., in sicer v primeri z likvidiranimi zahtevami. Pri teh 20.000 gld. odbilo pa se je najprej 342 gld. 9 kr. in sicer: tako lahko poprimeš dela, kot me slabotne žeuske". Pri teh besedah energično zamahne z roko in iznad šivalne mize zbije par kožuhastih rokavic, katere so 25 dolarjev bile vredne, v škaf poln milnate vode, ki je stal sredi sobe. Zamolklo stokaj e izribari Komar rokavice iz vode in vpraša po svojej večerji. „Ogenj je pogašen, da zamoremo potem peč očistiti. Če si pa lačen, pa jej kruh s surovim maslom. Požuri se, da bodemo preje s pečjo gotovi." Govoreč te besede, isprazni iz perilnega kotla dve srajci, živo, staro mačko, star klobuk, troje starih čevljev, — kos svinjine, kruh, sirovo maslo in nož. Zadnje dobre stvari razpostavile so se potem po peči in Komar se je pov; bil, da naj si postreže sam. Komar bil je ob vso slast. Zaviše si torej rokave in naznani svojej zakonskej polovici, da je pripravljen „za kar si bodi". Spleza torej na kuhinjsko mizo, zagrabi pečno cev in vleče tako silno za ujo, kot bi hotel kak stoletni hrast s korenino izpuliti. Navzgor in navzdol, na desno in levo, — na jedenkrat se cev uda, v tistem trenutku se miza prevrne in Mr. Komar pade za pobotnico o 20.000 gld. in kolek vsled ekspenzara odvetnika Brunnerja.....100 gl. — kr. za porto, telegrame, pobotnice, korespondenco in druge take stvari vsled v mojih rokah ležečega izkaza......35 „ 9 „ za dijete in popotne stroške, ki so se izplačale vsled pobotnic, v mojih rokah ležečih, zaupnim možem za pota v Po-stojino, Razdrto, Zagorje, Bistrico in Cerknico .... 207 „ — „ skupaj . 342 gl. 9 kr. Od omenjenih 20.000 gld. ostalo je potem še . . 19.657 gl. 91 kr. Pribiti pa se ima še obrestni znesek....... 48 „ — „ katerega sem potegnil pri kranjskej eskomptnej družbi, pri katerej sem bil denarje naložil. Vsega skupaj ostalo je k razdelitvi ....... 19.705 gl. 91 kr. s katerimi moralo se je pokriti ........ 51.056 „ 97 „ tako da je odpadlo na vsak goldinar 38 -/vfrrV. kr. Po tej primeri dobili so vozniki: iz Postojine in okolice . . 2.236 7 kr n Razdrtega n n • . 4.197 95 n n Šentpetra n n • . 3.169 22 n n Zagorja o n • . 3.345 ji 91 n n Trnovega n n • . 4.312 5 n n Ribnice » i» • 543 n 15 n » Cerknice h n • . 1.653 d 79 n in iz raznih okrajev . 247 »i 77 skupaj . 19.705 jJT 91 kr. V teku meseca novembra 1881 fzplafiali so se ti zneski mej posamezne voznike po zgorejšnjih zaupnih možeh. Dotične pobotnice imam v svojih rokah. Ker bi ne bilo na mestu v tem bstu objaviti imena posameznih voznikov in zneske, koji so se jim izplačali, poslal sem gospodom občinskim predstojnikom omenjenih krajev dotične izpiske, katere lehko vsakdo pregleda, ki se zanima za stvar. Konečno naj še izrečem, da so zaupni možje brez dvojbe z veliko pazljivostjo ter- čez peč na klop in s k'opi na tla. Njegova kolena so bila Čisto odrta. Konec cevi pade gospej Barbari na glavo in pokrije jej obraz na debelo s sajami. Gospa Barbara se otresa, kiha in piha, kakor kak majhen parnik, kadar bugzira kako velikansko barko iz Chikagske reke v miši-gansko jezero. Cela lava besedij, katere bi zastonj iskal v slovarji, spusti se jej iz ust. Komar molči. Vsa njegova pozornost bila je obrnena na odrto koleno, kakor tudi na zdrobljeno sipo, katero je bil z drugim koncem pečne cevi prebil. „To si ti hudobni človek vse le nalašč storil," tarna ona, skušaje s svojim spodnjim krilom očediti si obraz. Komar jej tudi na to ne da odgovora. Veslja torej z nesrečno cevjo skozi sobo in vrata in potem ko je dve kletki s tiči in jedno svetilnico prevrnil, svojo obleko čisto pomazal, Urši nos skoro odbil, dospe srečno na dvorišče. Tam ostane dve uri ter pretepava tepihe, skrit v meglah grdega prahu. Ko se povrne, imel je roke polne žuljev in mehurjev in najmenj dve sto kletvin na vesti. Ko koraca tako poln jeze skozi jedilno sobo, ter zagleda ostanke slabih jedil, še jatve posameznih voznikov premišljevali in določevali; a vender je mogoče, da se je vsled nedostatnih dokuznih sredstev temu ali onemu krivica godila. A tu naj se blagovoljno premisli, kake težave morale so se prevladati, če se je hotel račun za 398 osob samo na podlagi nekaterih certifikatov, odpustnih listov in izjav sumnjivih prič rektifidrati! Pri redkih slučajih moralo se je natanko določiti, koliko da so hlapci v Bosni in koliko vozniki sami v Trstu ali kje drugod na račun denarja prejeli, tako, da so mnogokrat nezanesljive in zmedene knjige Abendrothove služile za jedino podlago. Nikdo, kdor sodi pametno iu objektivno, ne bode torej zaupnim možem očital, če se je v račune morda urinila tu in tam kaka pomota. Kar je bilo v človeškej moči, zgodilo se je; če pa kdo meni, da se mu je kratila pravica, odpusti naj zaupnim možem, ker ti gotovo nijso imeli namena, zavestno žaliti koga v njega pravicah. Zaupnim možem, ki so svojo v istini nehvaležno nalogo vestno in pazljivo izvršili ter meni pošteno pripomogli, da se je ta zadeva tako srečno razmotala, izrekam toplo in odkritosrčno zahvalo. V Cerknici, dne 24. decembra 1881. Adolf Obreza. Politični razgled. V Ljubljani 29. decembra. Razmere mej avstrijskimi strankami so konec 1. 1881. popolnem jasne. Levica poikušala je skozi vse leto z raznimi sredstvi nasprotovati vladi, ie da bi sama zasela ministerske stole. Ker se jej nij posrečilo začetkom leta v parlamentu doseči k.vj uspehov, preneBla je svojo hujskajočo politiko na ulico; arangirala je Kuhljak in ga podtikala vladi, — a sodnijsko se je dokazalo, da vlada nij kriva teh izgredo/, — miuisterstvo Taattejevo nij palo. Skušala je levica v jesenskem zasedanji državnega zbora z vsemi mogoči mi sredstvi napadati vlado, interpelacijo za interpelacijo je predltigala ministerstvu, a vselej se je morala osramočena vrniti. Zgodila se je nesreča na Dunaji, pogorelo je gledališče; se to nesrečo je hotela levica za se uporabiti — to nesrečo je hotela ministerstvu podtakniti in je vreči. Nij se jej posrečilo. A s tem je bila mera nje frivolnosti dopolnjena, — vladar sam je moral stopiti pred njo in dejati: Vi delate jedenkrat tako grozovito zakolne, da se je morala Urša vsa prestrašena kar prekrižati. Mej tem postalo je uže temno, gospa Barbara se je vsa utrujena spravila v kraj. Komar si umije bolne roke in prašno glavo in zleze potem tudi na vrh, da bi položil razbite svoje ude k počitku. Zgoraj je bilo temno kot v sodu; Komar stopi nevedoma na zadnji kljun „rockerja" (stol za guganje) in dobi za plačilo strašansko kreščeč udarec čez čeljusti. „Za božjo voljo vender, kaj pa uže zopet počenjaš?" godrnja gospa Barbara iz postelje. „Devetindevetdeset amerikanskih satanov" zatuli zdaj Komar ves razljuten, „zakaj nasadiš, ti nesrečna ženska, stole ravno na pot?" — „ Naposled bom še jaz morda tvoje nerodnosti kriva? „Tvoja revolucija v hiši je vsega kriva!" zabobna gospod Komar ves razjarjen in založi gugljačn jedno brco, da to koristno in tako pripravno pohištvo odleti v zadnji kot sobe, kjer butne s silnim pokom in stokom z drugimi trdimi ne za večnost narejenimi stvarmi skupaj. nih razmer? Sovražno zamejno časopistvo, pišoče o Rusiji brez srca, brez uma, ne s peresom in črnilom, a z gnojnimi vilami v rokah, vpilo je tedaj na vse grlo in pitalo svoje glede Rusije nevedne čitatelje z izjavami o ruskem barbarstvu, po svojem glede Slovanov večnej divizi: calumninre audacter, semper aliquid haeret. Da če hi ti ljudje imeli vsaj drobtino srca in uma, mogli si bi brez barbarstva objasniti take nenavadne prikazni. Mogli bi n. pr. kričati na krvoločno ouitmjo židovskega plemena sploh, katero so prenašali in prenašajo razni narodi z razno potrpežljivostjo in ljubeznijo k svojemu „bližnjemu". Mogli bi n. pr. mirno povedati, da se pijan cev in sploh razposajenih fmtalinov povsod nahaja mnogo. Taki ljudje pozabivši pravo svojesti, ne samo razbijajo okna itd., no i ubijajo, kar se pa pri nas nij pripetilo. Mogli bi n. pr. kazati i na to, kar je bilo pri nas po vaseh in selih glavno: Goljufi in potepuhi v obleki odrešeni kov razširjali so mej prostim narodom plakate, v katerih se je naravno v imenu carja povelevalo vzdigniti se na imetek odrtnikov-židov. Če bi tako pogledali na omenjene poboje, pač bi morali potem mileje soditi 1 Pa laž ima kratke noge. Morala je skoro zamolčati, kjer razumna beseda nij pomagala, tam je žalibog po nevolji morala zagovoriti puška ... Če nij pohvalno, da vlada za časa nij storila vsega, kar bi moglo preduprediti ža lostno, narodno samosojo, bilo bi prestopno, če bi po tacih neredih ne prispela na pomoč narodu otroku. Da bi zanaprej zavezali zobe nepoklicanim domoljubcem, poslal je car še spomladi grofa Kutaisova v Kijev in sosedne okraj i ne preiskavat pričine vzpihnovše narodne; neVplje, a v nvg. je minister notranjih zudev, grof Ignatjev, velel načelnikom posamnih gu-bernij, kjer je buševalo narodno nasilje, sestaviti iz mestnega in selškega na el j en j a posebne odbore, koji bi pretehtali razmere mej pravoslavnim in židovskim naselenjem. Ti odbori /daj marljivo delujejo; kajti dano jim je samo dva meseca obroka. Po izteku časa vsi pošljejo svoja iziskovanja v ministerstvo notranjih del. Pa to še nij vse. „Človek je za istino leden, za kž pa ognen" — tako nekako pravi Lfl Fontaine. V poslednjih letih, ko je nihili-zem zistematiČno začel gubiti najprej narod, a potem posebno nezrelo mladino, bilo je nekoliko slučajev, da se je vstrajnej propagandi posrečilo vzdignoti proti vlasti cele vasi. Se ve da, dokler je od sebe govorila ob obljub-Ijenej deželi, krome pobitih buč nij nič dosegala; pa pribegša k manevru uže zgorej opisanemu in zapisavša na svoj prapor ime carja, tvorila je ne malo zmoto. Da bi zabranilo podobna lažnjiva poročila, je umno ministerstvo notranjih zadev 1. septembra pri „Pravitelj-stvenem Vestmku", na račun poslednjega, pri* eelo izdavati „Soljski Vrstnik'' /. državnim orlom, tednik „Novičnega" formata, bro/.jilatui za vse seljske urade. Nalog tega lističa bo: uriti narod v vseh ozirih državnega gibanja, učiti ga resnično in po domače. Uže zdaj je vidno, da je dobro seme padlo na dobra tla. Uredništvo je pozvalo kmete odkliknoti se na vprašanje o pijanstvu. V 6. in (i. številkah je priobčeno uže nad 'Ji) pisem iz sel in vasi. Kak prosto, kak umno govore kmeti o vseli a rodnem zlu! Pa tudi tega bilo hi še premalo. Moram vam povedati, da se je pri nas v poslednjih letih, posebno pod nedavnoj „diktaturo srca", razplodilo liberalnih lažnikov-Iškarijotov na le-gijone. Se ve da, ta govorljivi Ijud no more biti brez svojih organov: tudi teh je legijon. Če tak gromoglasni zbor pod svojim kantorom „Golosom", ko ji pa je nedavno na G mesecev „ohripel", družno zapoje, vsa Rusija za-droži. Pripomnite „Golosove" telegrame o „Vetljanskej kugi" ... Da bi preprečilo švi-ganje podobnih lažnjivih in tendencijo/uih telegramov iz jed nega kota Rusije v drugi, je isto ministerstvo notranjih del v začetku tekočega mesecu izprosilo od carja do>.voijenje ustanoviti pri glavnej tolegrnlnej post: ji v Pe-terbuivju „russkoje tegrafnoje ageutstvo". Temu telegrafnemu agentstvu pritekale bodo od vseh krajev orjaške očetnjave vse v kacem oziru važne novice, in sicer iz vestnih rok, od po-ročilcev, na kojo pokaže guverner in ljubav občinska. Te novice bode potem razpošiljalo v podobi vsakdanjih. 30 besednih telegramov vsem načelnikom gubernij in drugim zasobnim svojim naročnikom za plato v soruzmeru z drugimi podobnimi poročili, ne visoko. Fried- fakcijozno opozicijo. Te besede so levico uničile, da ne pride kmalu do vladarstva. D e-b n i c l pa je podpirala skozi celo leto Taaf-fejevo vlado, a dosegla nij dosta. Desnica vi že lehko vsak trenutek Taaffeja, a nastane vpra Sanje, kako ministerstvo pride potem? Taafl'e lavira mej strankami, — in uživa cesarjevo zaupanje. Nastaje vprašanie: Ali naj še dalje podj>ira desnica to ministerstvo? Odgovor je kratek: Da Ona je mora podpirati, podpirati še bolj združeno kot do zdaj! Taka je situ-vaci ja! Viuaii.M* države. Rusija močno napreduje, ne le v no tranjem s tem, da upeljava reforme in revidira upravo, marveč nje moč razširja se mogočno tudi na zunaj. Tako so se jej podvrgli Turkmeni. — Kronanje ruskega carja se vedno odlaša. Zdaj se je odložilo do prihodnje jeseni, ker je baje carinja bolehna. V slednjem času jelo se je mnogo pisati in razpravljati p internacionalnem jmložaji papeževom. Ker je Bismark postal v Rim Buschn, jfdnega svojih najintimnejših prista Šev, sklepa se, da se kancelar popolnem združi b papežem. To pa dela velike skrbi Italijanom, in italijanski listi si v slednjem času mnogo prizadevajo, da bi dokazali, da so interesi Italije in Nemčije jedni in isti in s tem menijo Bismarka odvrniti od papeža. Razpor mej I*imun« i l<» in Avstrijo je torej poravnan. Rumunska vlada poslala je av-strijskej pisanje, v katerem gorko obžaluje, če je z besedami prestolnega govora jo žalila in izraža svojo prijateljsko udanost nasproti Av str i ji. „Wiener Abendpost" dodaje temu pisanju rumunske vlade te besede: „Mi pozdravljamo to iz inicijative kr. rumunske vlade izvirajočo emanacijo, s katero si* \o neprijeten dogodjaj mej Avstrijo in Romunijo poravnal, in to s toliko vea jih jo pobrala mizliea. Dopisi. Izpod HIoMkve *). Ruski seljski narod je bistre glave in dobrega srca. Pa ta narod je, po svojem razvoji še čisto dete in torej tem ho^ sposoben k vsacega roda silnim potresom svojega navadno mirno tekočega domačega in občnega življenja. Kdo ne pomni židovskih pobojev, koji so se spomladi širili po ruskej zemlji do neverjet- *) Po naključji zakasneno. Novo bobnan je sledi iz postelje; Komar se pa opoteka vsled svojih kletvin in maščevanja nad gugljačem malo ohlajen, v spalno sobo, kjer jezna Barbara zdaj tiho leži. Komar hoče sesti kraj postelje, da bi se oprostil svojega obuvala, ioda, kakor sredina zemlje tudi živo meso nase vleče, tako promptno vsedel se je Komar trdno na tla, — kajti postelja je stala na čisto drugem mestu ! Pri padci zagrabi za mizni rob, in ker se miza vsled tega vlečenja nij zamo^la Yeč vzdrževati na lastnih nogah, loputne s Komarjem vred na tla in ravno njemu na trebuh. Na mizi stoječa steklena posoda z zlatimi ribicami pade v posteljo sedemletnega Komar-jevega sinčeka, kateri se oglasi s harmoničnim tulenjem, kakor hitro začuti vodo in mrzle ribice capljati po svojem golem životu. Gospa Barbara je z jednim skokom, za kateri bi jo vsak telovadec lehko zavidal, iz postelje! Uboga Komarjeva ušesa morajo zopet čuti dolge in hude litanije; mej tem ko prižiga luč, spravlja in išče njegova, se prepirajoča polovica, z / vola skupnega sina capljajoče ribice, ter jih deva v omivalno posodo. Komaj je položila zadujo na stran, uže z divjim krikom začne kot drvi* po jednej nogi „plesati!" Tožljivo stokanje sledi temu kriku ! Tu moramo pak gospodu Komarju vso simpatijo odtegniti; kajti mestu, da bi svojej stokajočej soprogi z zakonsko pripomočjo priskočil, praša ta barbar skoro s satanskim veseljem : »Kaj ali se more tebi tudi še kaj neprijetnega pripetiti? He? — — Ali je morda le krč?" Gospa Barbara ga strašno grozno in grdo pogleda, sede na kraj postelje, in potegne iz svoje leve nožice lep svetel, cinast, popolnoma dorašen žebljiček, angležki: „carpet-tacku imenovan. Komar se omehči, ko vidi, da pade par kapljic krvi iz noge njegovej boljšej polovici. Vležeta se spnjaznena v skupno posteljo. „Če ti je drago, nesi to-le uro doli, Julij!" pravi drugo jutro gospa Barbara, ko sta bila oba ravno pripravljena iti doli v jedilno sobo k zajutrku. Poslužno in varno vzame Komar veliko, lepo uro, katera je bda kaj dragocen ženitveni dar, in stopa po stopnicah navzdol. Na tretjej stopnici ostal je bil kos namočenega mila. Na to stopi Komar in se pelje zdaj sede s hitrostjo Novujorškega br/ovlaka po ostalih stopnicah navzdol. Gospa B,dus. — Plašč, novela, ruski spisal N, V. Gogol, poslovenil L. Gorenjec. — Nekoliko opazek o izdaji slovenskih narodnih pesnij, spisal prof. dr. Knk. Velja...........15 kr. V. zvezek, ki obsega: Meta Holdenis, roman, franconki spisal Viktor < 'hvrbuliez, poslovenil Davorin Hostnik. Velja...........25 kr. VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal JI. Revičre, poslovenil Davorin Hostnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski Bpisal Laboidai/f, poslovenil Davorin Hostnik, Velja 15 kr. VIII. zvezek, ki obsega: Pomladanski valovi, roman, spisal Iv. Tun/rnjev, poslovenil dr. M. Samce. Velja...........25 kr. Kdor hoče kntero koli teli knjig dobiti, n ti J pl*e \ iii'oil n«-j TiMkarni" In jih dobi po poNtneui povzetji. Vse Nkup se «lajo zn #. n i ž u ii o ceno 1 gld. Temnorujav, kratkodlak prepeličar, z dolgim životom, kratkimi nogami, k rumenorujavim zavrat-nikoin z dvema markama se je izgubil. Kdor ga najde, dobi 10 gl. plačila. Marije Terezije oeata it. 6., obrlst Dittl. (732—1) Dunajska borza Enotni drž. dolg v bankuvcih Enotni drž. dolg v srebrn Zlata renta....... lbtiO drž. posojilo . . 29. decembra . . 77 (fld. 15 kr. | . . 78 , 05 . . 132 ,25 , i Akcije narodne banke..... 847 „ Kreditne akcije....... 359 „ 10 London..........118 , K5 Napol...........9 „ 42 (J. kr. cekini........5 . 60 3. cr 2" ■o i-1 S -J N) H I « 5" W crq -i o 0 ft> 1 H 1 v B cr "g U. «Sr ► sr » n (s S* (b 2i c/3 * S? 2 3 ŠFS ca —. 2 *S7 2% ffl « w' O« tO O g O CD ca Q g? E| *a a i 2 I s c o *" B SV* tr o. - s "1 5 s. S o n r* SS* S W O1 p n- o —1*3". EP 2. o -i 2 I 2 b »s ci. co co < B S B H o •3 tO B P ca ii B c p o<.. n I .cr. cc« to 8» o ro Ji ^ ■ ena co, O. K> Oi 2 « rt 2 q0 B «■ 2L 2 • B ' EEl B EL ^ S 2- Q W B t- a- cr J« jj,ia pr t . B* B p -T1 2. p- ' r- s- f I ™ S 2. co ^ ^ 5* O W 5' B 5? cr ^2 N se' P. B, ' 3. t1 o p 93 p1 „ B. N< Ir E rti B' H CO N P J" b N