AKTIVNOST DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ IN SKUPNOSTI V AKCIJI   GOSPODARSKE STABILIZACIJE
SZDL v združenem delu
V tem trenutku se žellm naslonltl le na eno Izmed taklh akclj, kl seveda ni osamljena, nltl ne gtodd na vseblno, nltl ne glede' načlna vodenja. Vendar Je glede načlna vodenja prav ta akdja nekollko dru-gačna od prejšnjlh, Je pa začetek prakse, kljo bomo v prlhodnje še poglabljall. Gre namreč za skupen prl-stop, kl /e obllkovan v okvlru sociallstične zveze, kot organlzacijB vseh organlzlranlh družbenlh sll. Tak prlstop nam omogoča celovltejše zasnovatl aktlv-nost, Jo poenostavltl In napravltl učlnkovltejšo v ure-snlčevanju zaključkov, sprejetlh na spoznanjlh re-snlčnega stanja v temeljnlh In družbenlh organlzacl-Jah združenega dela.
Pobuda komunistov z do-govora na občinski konferen-ci ZK je bila v svetu za razvoj-na vprašanja in družbenoeko-nomske odnose pri OK SZDL izoblikovana v konkretno ak-cijo. Ta se začne z obiski v 52 TOZD in drugih organizaci-jah združenega dela, nadalje-vala pa se bo z analiziranjem ugotovitev, sprejetjem za-ključkov in podvzemanjem aktivnosti za njih uresničenje.
Vsi subjekti enotno v akciji
Glede na to, da je sedanja akcija pravzaprav še v teku, ni mogoče predstaviti kakršnih-koli ocen, vendarle pa je že sedaj moč ugotoviti, da je tak pristop pravilen ter v praksi dobro sprejet. Pravilnost se med drugim potrjuje v.tem, da je zajel ne le posamezno družbenopolitično organiza-cijo oz. skupnost, temveč so v okviru delovnih grup pred-
stavniki praktično vseh sub-jektov. Ker pa je tak pristop sprejet tudi v delovnih orga-nizacijah, je omogočen celovi-tejši oris problemov in vpra-šanj, hkrati pa tudi enotno sprejemamo informacijo -sindikat, ZK, izvršni svet skupščine in drugi člani SZDL kot fronte organizira-nih socialističnih sil. Poleg te-ga je tak celovit pristop omo-gočal vrsto predlogov in po-bud za reševanje posameznih vprašanj v obiskanih organi-zacijah samih.
Osnovna tema razgovorov je bila aktivnost družbeno-političnih organizacij in sa-moupravnih organov glede sprejete politike družbeno-ekonomskega razvoja - sta-bilizacije gospodarskih gi-banj, opredeljene v sprejetih planskih dokumentih. Tako smo se dotaknili konkretnih rezultatov pri:
• nadaljnjem uveljavlja-nju    socialističnih    samou-
pravnih,    družbenoekonom-skih odnosov;
•  zagotavljanju stabilnih odnosov in dinamično rast gospodarstva na kvalitetnih dejavnikih;
•  povečanju reproduktiv-ne    sposobnosti    gospodar-stva;
•  pospeševanju izvoza in zmanjševanju uvoza;
•  racionalnem zaposlova-nju;
•  skladnem razvoju posa-meznih  področij   gospodar-stva in področij družbenih dejavnosti;
•  vlogi    družbenopolitič-nih    organizacij    (ZS,    ZK, ZSMS, samoupravnih orga-nov), ki morajo biti nosilci organiziranih aktivnosti.
Glede na to, da je struktura obiskanih organizacij raznoli-ka, smo znotraj tega spleta vprašanj nekatera močneje iz-postavili kot druga - mnoga vprašanja - predvsem v po-gledu delitve dohodka so v večji meri skupna.
Močnejša vloga DPO
Med ugotovitvami, ki krepi-jo zagotovilo, da bodo vnaprej uspešneje premagovali pro-bleme in še prisotno nepravil-no razumevanje stabilizacije gospodarstva v svoji organi-zaciji, je dejstvo, da je vloga družbenopolitičnih organiza-cij in samoupravnih organov oz. delavcev preko njih vse močneje prisotna v usmeri-tvah in tudi konkretnih reši-tvah.
Stabilizacijska politika v večini organizacij vse bolj po-staja sestavni del razvojnih programov in je vsebovana tudi v posameznih ukrepih -vendar pa je v največji meri še vedno omejena le na notranje napore, manj pa na kvalitativ-ne razvojne elemente trajnej-šega značaja (trenutni ukrepi za zboljšanje discipline, dolo-čene izboljšave v organizaciji poslovanja in slično).
V več primerih ugotavljajo, da z dosedanjo samoupravno organiziranostjo niso ustvarili vseh pogojev za učinkovitejši razvoj samoupravnih in druž-benoekonomskih     odnosov, tako, da podvzemajo korake za dograjevanje organizirano-sti. Pri tem se često javljajo kot nosilci družbenopolitične organizacije že pri pobudi in ne le v kasnejši fazi.
V veliki meri sprotno anali-zirajo rezultate - tromesečno, vendar pa ob tem še vedno malo    pozornosti   posvečajo
kvalitetnim elementom go-spodarjenja in v rezultatih če-sto ne odvajajo prihodka, ki je rezultat okoliščin, nastalih izven njih. Načela, opredelje-na v akciji zaključnih računov 79, tako le v določeni meri uresničujejo. Seveda so tudi primeri, ko bolj poglobljeno analizirajo rezultate in tudi vzporejajo dosežke v realiza-ciji akcijskih programov za stabilizacijo gospodarjenja (Tehnika, Gradnje, Zavaro-valnica Triglav).
V OZD se planiranje bolj uveljavlja
Delovanje sindikata so v precejšnji meri prenesli bliže delavcem, tako so se že uve-ljavile sindikalne skupine in podobne oblike. So pa pri tem marsikje precej togi ter so jim pomembne bolj oblike s for-malne plati, ki tako včasih ostajajo kot ovire.- Bolj bo po-trebno delovanje krepiti v oblikah, ki omogočajo aktiv-no delovanje delavcev tudi v neformalnih oblikah, na reše-vanju konkretnih problemov. To predvsem v primeru, ko proces dela narekuje manjše skupine, med seboj oddvoje-ne, a ne s stalno zasedbo grad-bišča, zastopstva itd.
V pogledu razvojnih usme-ritev in priprav srednjeročnih programov za obdobje 1981/85 je bilo moč ugotoviti, da je pristop dokaj odgovoren ter so v več primerih že spre-jeli smernice, hkrati pa je tre-ba reči, da pa se v vsebinskem
pogledu še ni veliko spreme-nilo. Predvsem v teh progra-mih niso jasneje opredeljevali kvalitativne elemente prido-bivanja dohodka ter so to bolj predvidevanja glede na oceno tržnih razmer in pa z novimi investicijskimi naložbami. Prav tako so zelo redki prime-ri, ko smernice temeljijo na usklajevanju razvojnih potreb in možnosti tistih, ki so med seboj povezani v okviru pano-ge oz. glede na predmet poslo-vanja.
Sami rezultati poslovanja -poznani v tem trenutku, so večinoma zadovoljivi. V več primerih so k temu pripomo-gli notranji ukrepi, vendar pa ne moremo govoriti o večjem napredku glede produktivno-sti, storilnosti in izrabi delov-nega časa. Tudi nagrajevanje po delu je omejerio le na posa-mezne poizkuse, ki pa jih v tudi takih primerih v praksi ne uveljavljajo dosledno.
Delavci so v pogledu pogo-jev pridobivanja dohodka v dokaj različnem položaju in na te pogoje često ne morejo v večji meri proizvajati,- Močno pa vpliva na te pogoje način določanja cen oziroma vre-dnotenja dela na tržišču.
To je le nekaj - v tem tre-nutku še precej posplošenih ugotovitev, veliko več pa jih bo po končani akciji. Prepri-čani smo, da nam bodo te ugotbvitve omogočale kon-kretnejše spopadanje s pro-blemi, ker je le tako mogoče pričakovati boljše rezultate in stabilizacijo gospodarjenja.
Štefan Praznik