Dopisi. Iz Konjic. (Slovenski kruh diši, a slovenakijezik mrzi.) Oplotniški ranocelnik je prav robato in ostudno to pokazal pri sodnijski obravnavi vraeei se, proti njemu. Bil je konjiškega zdravnika dr. P. iz same ne- vošljivosti in kruhoborstva dolžil. fes, da fe hlapcu na fužinah, za pljučno vnetico bolanrmn, preveč omamljivih zdravil dal in je ta zarad tega umrl. Prišlo je do razteleaenja in to je nerazumljivo obrekovanje živo razkrilo. Zavoljo te hudobije od dr. P. zatožen, dobil je 40 gld. ali 8 dni zapora kazni in ta mala svotica se mn je le gledo na njegovo revščino prisodila. Ko zarne pri obravnavi neka priča slovenski govoriti, jame silovasi dedej na obtožni klopi brcati. repenčiti se iu snkati. da je skoraj sebe in svojo ženo z nje prekucnil. ,,Čujte, ta grdi jezik se mora poslušati, želodec mi preobrača, oj je toto ,,bindiš" gnjusljivo itd:* Da ga rii g. sodnik za to k redu pozval ali pokaral, ima se pač zabvaliti le njegovemu usmiljenjn Ko pa je bil obsojen na 40 gld. ali 8 dni ričeta, stopi razburjen z rokaraa mahaje pred aodnika ter s povzdignjenim glaaom, kakor da bi bil v glediščn, reče: Vem, zakaj sem obaojen. Da bi bil Slovan, ne bi se mi bilo ničeaar zgodilo, a ker sem pošten(!) Nemec, moram trpeti in me zadene kazen. Čudili amo se, da je tudi to ogromno razžaljenje g. sodnik tiho poslušal Obsojen, ker je Nemec. Je prav smešno. Ranocelnik naae razmere sodi vse narobe. — Goapod ranocelnik, Vam slovenski jezik in gotovo tndi narod preseda, zakaj pa ne greste tedaj med svoje Nemce, saj Vam nibeer ne brani, naopak, povsodi so se Vas ljudje radi odkrižali, v Majšbergu, Poličanah, Šmarju. V alednjem kraju so Vam v sredi zime šipe pobili aamo za to, da 80 vaa iz atanovanja apravili. Pa tudi v Oplotnicab bi 8e Vas radi znebili. Nemec ste, pa ne znate dve besedi pravilno pisati, še manje pa je sloga v Vašem pisanji najti. Prvošolec na gimnaziji gotovo bi ne shodil, ko bi, kakor Vi, nemščino trpinčil. — Slovenci, glejte, kakošni ptički ae pri nas redijo! Pa še nekaj gre o njem omeniti, fužinski hlapec je za pljučno vnetico umrl, a on je trdil, da je zastrupljen; na glažuti pa je nekdo umrl zares po mišnici zastrupljen, a ranocelnik je spoznal kljubu pljuvanju in driski, da 80 se mu plju'a vnela. Kaj ne, da jo ta zna dobro? Iz Breškega okraja. (Vrli žandarji in zvesti župan) Ceravno v Brežicah ni kaj dosti prijaznosti za slov, kmete, žandarje pa imajo kaj izvrstne, med temi se najbolj odlikujeta gg. Franc Laibacher in Franc Koražija. Ona ata se vaakokrat izkazala zvesta služabnika, posebno pa ata od pretekle jeseni in do zdaj še pokazala, kaj zvesti orožnik velja. Spravila ata na dan celo jato tatov in razbojnikov, takih tičkov, da jih je človeka groza in strah. Pri temu sta mnogo pomagala g. Franc Podvinski, izvrstni župan in g. Janez Urek, oba iz občine Globoeke in še neki drugi. Hudobnih tičev pa je največ v Piršenbergu doma,  uže od nekdaj sumljivi okolici, in to še sinovi aamih dobrih kmetov nekdanjih. K temu budobncmu delu jih je skoro gotovo pripeljala slaba in mebkužna izreja, alabi izgledi roditeIjev. saj stari pregovor pravi: Kakor atara tica poje, tako uči mlade svoje. Oee in mati glej, kje spi ain ali hči! Pač bo bolje, da se pri tebi joče, nego drugje raja. Ker sem omenil vrle°;a žnpana, zato sme biti pač občina Globoko ponosna, da ima vedno veatne župane, saj ni še imela, odkar so združene okolice, več, kakor dva župana. Ko se eden navoli težavnega dela, pnsti ga pa drugemu. Ker se bližajo občinske volitve, ostanimo pri starem županu, naj dopolni avojih devet let, kakor jib je že enkrat dobro izpeljal. Bil ga je za to javno pohvalil naš deželni poslanec in ces. svetovalec g. J. Jerman, tačas še c. kr. okrajni komisar v Brežicah. Saj ata še čvrata sedanji in stari župan za to opravilo dovolj. Najbolje je, da je župan že bolj postaran in akuaen mož,^ ne pa mladi brkaati goapodek nove mode. Zupan je pa le tisti dober, kateri svoje gospodaratvo dobro vodi, in to je vae pri našem županu. Ako vam bo ljubo, hočem vam, kadar izteče obravnava glede" naših zločincev, vse bolj na tenko popisati in imena teb groznib hudob naznaniti. Doma ao skoro vsi iz občine Globoko. Od sv. Martina pri Slov. Gradcu. (Nova šola.) Krajni šolski avet Smartinski prejel je od okrajne hranilnice v Slov. Gradcu svoto 1100 gld., katero mu je ona k stavbi nove šole pridala, le-ta pa bo v reanici kinč za tukajšnjo žnpnijo. Da amo toliko lepo pomoč od hranilnice dobili.vzahvaliti se imamo še posebej č. g. dr. Josipu Šucu, ker ao prvi izprožili miael, naj hranilnica sklene z denarjem pripomoči, da se postavijo šolska poalopja po Slov. Graškem okraju v redu. To se je tudi zgodilo. in sicer je prišla naša šola prva na vrsto. Bodi torej iepa hvala vsemu sl. odboru hranilnice za lep dar, ki ao ga naši šoli naklonili. Omeniti moram, da je visoka c. kr. namestnija v Gradcu z odlokom dne 24. marcija 1886, št. 5375 sklep hranilniinega odbora odobrila in dovolila mu, izplaeati nam darilo. Poleg tega nam je še tudi atajerska hranilnica v Gradcu 200 gld. podarila. Poročilo o atavbi naše šole dojde brž, ko bo šola dodelana. kar ae utegne julija ali avgusta t. 1. izgoditi Stavi jo g Madile iz Prevalj na Koroškem, naurt pa je izdelal znani g. Urbani, stavbar pri sv. Pavlu. F. V. Iz Kumena na Poborjn. (Slov. uradovanje.) Kakor nže znanoje ob^inski odbor v Kumenu v svoji seji dne 13 maja sklenol, da bode odsihdob v slovenskem jeziku uradoval. Župan je ta sklep takoj naznanil okrajnemu glavarstvu v Mariboru, to pa je z odlokom od dne 16. maja t. 1. itev. 13.792 odgovorilo. da vzame ta aklep obeinskega odbora na znanje in da bode na slovenske uloge tndi alovensko odgovarjalo Naj bi lepi izgled občine Kumen posnemale tudi druge obeine po Slovenskem, katere imajo narodne odbore ! Ako je že smešno, tv-e imajo trdo slov. občine nemškutarske odbore, je gotovo še bolj smešno, ako občine z narodnimi odborniki še skoz staro kljuso jezdijo ter uradujejo v tujem jeziku, katerega malokdo v občini za vsema zna in ume! Na noge tedaj alovenski župani. zavrzite staro šaro in poslnžujte se postavnih pravic, katerih vam danes nibee jemati ne more. Občini Kumen pa, katera je v tem kraju prva možko in neustrašeno etopila na noge, potegnivša se tako krepko za čaat in veljavo domačega govora, kličemo še enkrat prav iz arca: Slava!