UDK U DC 911.3:62.001 O INDUSTRIJSKI GEOGRAFIJI* Igor V r i š e r** N am en tega po roč ila je p r ik a z a ti n ek a te re pom em bnejše m etodo­ loške p rob lem e in d u strijsk e geografije , n jen razvo j in po g lav itn e zn ač il­ nosti sodobne in d u s tr ijsk e p ro izvodn je , k i im ajo v e lik pom en p r i ob liko­ v an ju in d u s tr ijsk e pok ra jin e . P r i o b rav n av an ju in d u s tr ije se geograf, k i se sicer u k v a r ja s p ro ­ u čevan jem tis tih po javov , k i ob liku je jo zem eljsko p o v rš je in m ed slednje sodi in d u s tr ija , zn a jd e v določeni zadreg i. V n a sp ro tju z d rug im i d ru ž ­ benim i in gospodarsk im i p o jav i so in d u s tr ijsk i o b jek ti in n a p ra v e v p o k ra jin i m an j opazn i in sk riti v m a lo štev iln ih s tav b ah in dvoriščih . Le ponekod so n ag rm ad en i v to lik šnem štev ilu , d a d om in ira jo v p o ­ k ra jin sk em licu. T oda v sebi sk riv a jo izredno ekonom sko in socialno p reo b razb en o -moč, k i je sposobna zrev o lu c io n ira ti d ružbeno ž iv ljen je in p reo b lik o v a ti celotno fiziognom sko in funk c ijsk o zgradbo p o k ra jin e te r fo rm ira ti v d ru žb i nove odnose, novo in d u strijsk o družbo. K er h k ra ti u č in k u je jo tu d i n a d ru g e dejavnosti, u s tv a rja jo n a ta nač in poseben — in d u s tr ijsk i tip p o k ra jin e . N em ara je p ra v ta zad reg a k riv a , da geografi, k i sicer veliko opo­ za rja jo na pom en in d u s tr ije p r i p reo b razb i p o k ra jin e in ga tu d i skušajo ov redno titi, bolj po redkom a o b rav n av a jo osnovni vzrok teh sp rem em b — in d u strijo samo. Sodeč po razm erom a re d k ih in d u s tr ijsk ih geogra- f ijah , k i izk azu je jo določeno m etodološko p rep ro šč in o , pogostom a o b rav ­ n av a jo tem atik o p rev eč poenostav ljeno , zam etav ajo ekonom ske in tehno­ loške osnove te r kom pleksno in te rp re ta c ijo in d u strije , ta zad reg a še vedno n i p rem ag an a . V zbu jajo v tis, da si in d u s tr ijsk a g eo g rafija še n i dokončno izob likovala svojega področja . V op rav ič ilo je tre b a navesti, d a je tu d i p r i d ru g ih vedah , k i p ro u ču je jo in d u s tr ijo a li n jene učinke, o b ču titi podobne pom isleke in nejasnosti. K ažejo se v enostranskem p ris to p u , om ejevan ju na določen ozek prob lem ali v p re tira n o teo re tič ­ nem ali tehn ičnem o b rav n av an ju . Celo v ekonom iji, k i se je m ed vsem i vedam i n a jv eč u k v a rja la z in d u strijsk o pro izvodn jo , je ob ču titi p o m an j­ k an je kom p lek sn e jš ih obravnav . G lede n a to n iti n i p resenetljivo , da k lju b p o u d a rje n i in d u stria lizac iji, k i je osnovno gonilo d ružbenega razv o ja v sodobnem svetu, še vedno pogrešam o obsežnejših in k o m pleks­ n e jš ih š tu d ij o in d u s tr iji, k i b i to p ro d o rn o dejav n o st p rik azo v a le v n jen i ekonom ski, sociološki, teh n ičn i in, ne n azad n je , v geografsk i luči. * R azprava je povzetek iz obsežnejše študije: Igor Vrišer, Industrializacija Slovenije, M etodološka zasnova industrijske geografije, Inštitut za geografijo univerze v Ljubljani, 1973; nalogo je financiral Sklad Borisa Kidriča, str. 1—134. ** d r., redn i univ . p ro f., 61000 L jub ljana . YU, O ddelek za geografijo , F ilozofska fa k u l­ te ta , A šk erčeva 12, g le j izv leček na koncu zvezka. 7 G e o g r a f s k i v e s tn i k I. N a splošno p o m e n i i n d u s t r i j a s tro jno p red e lav o a li p re ­ obrazbo o rg an sk ih a li an o rg an sk ih snovi — surov in a li po lizdelkov — v nove p ro izvode n am en jen e p o tro šn ji a li n a d a ljn ji p ro izvodn ji. K in ­ d u s tr iji v n a jš iršem sm islu b i p o tem tak em p r iš te v a li ru d arstv o , p ro iz ­ vodnjo energ ije , to v a rn išk o p red e lav o , o b rt in celo raz ličn e zv rsti do ­ m ače (h išne a li km ečke obrti). R azen te , zelo n a široko zastav ljene in te rp re ta c ije , o b sta ja jo še n ek a te re d ru g e pom enske raz lage in d u strije . E n a m ed n jim i p o u d a r ja k o t g lavne značilnosti in d u s tr ijsk e p ro iz ­ vodn je : m asovno p ro d u k c ijo te r široko in vsestransko up o rab o stro jev p r i p red e lav i, d ru g a p a p o jm u je in d u s tr ijo k o t n ač in p red e lo v an ja ali izd e lo v an ja izdelkov , p r i k a te rem p ro izv a jam o p redvsem s s tro ji in u p o rab ljam o m ehansko energ ijo , im am o obsežno serijsko p ro izvodn jo in veliko število inovacij. T eh zn ač ilnosti o b rtn išk a p ro izv o d n ja n im a, n iti jih ni im ela svo ječasna m a n u fa k tu ra . G lede n a to raz lago bi k in d u ­ s triji p riš te li p ro izvodn jo energ ije , ru d a rs tv o in izdelavo raz ličn ih p ro ­ izv a ja ln ih in p ro m e tn ih sredstev te r p o tro šn ih dobrin . Po m n en ju J. C h a rd o n n e ta (28, p . 5) b i b il c ilj in d u s tr ijsk e d e jav n o sti tran sfo rm ac ija določenih su rov in a li po lizdelkov v nov pro izvod , k i ga n i mogoče do­ b iti v n a rav i. Po n jegovem p o jm o v an ju b i ru d a rje n je a li p rid o b iv an je en erg e tsk ih su rov in a li k m e tijsk ih p rid e lk o v , k i j ih u p o rab ljam o v in ­ d u s tr ijsk i p red e lav i, ne sodilo v in d u strijo , sa j se ta k še n p ro izvod ne ra z lik u je od p rv o tn eg a s ta n ja n a p o v rš ju a li v n o tran jo s ti zem lje a li od n a ra v n ih pro izvodov. Šele ko se lo tim o sp re m in ja n ja tv a rin e n a m eh a­ ničen, fiz ik a len a li b io lošk i n ač in v novo snov, p ričn em o z in d u s tr i j­ sko de javnostjo . Po te j ra z la g i b i se po jem in d u s tr ije om ejeval n a p re ­ delovalno in d u s tr ijo (in delom a ob rt), iz ločali p a b i ru d a rs tv o (ali ek s trak tiv n o in d u s tr ijo in energetiko , k a r je C h a rd o n n e t v svoji k n jig i o in d u s tr ijsk i g eo g rafiji tu d i n a p ra v il, ko je obe d e jav n o sti o b ravnaval posebej. O m en iti je tre b a še sovjetsko po jm o v an je in d u s tr ije (29, p. 450—431). In d u s tr ijo ob ičajno sm a tra jo za n a jpom em bnejšo obliko p ro ­ izvodn je in jo dele n a p rid o b itn o in p red e lo v a ln o zvrst. K p rv i p r iš te ­ v a jo panoge, k i im ajo p re d m e t d e la v n a ra v i (rudarstvo , ribolov in go­ zdarstvo), k d ru g i p a izk o riščan je p red m eto v dela , k i so pogostom a že sam i po sebi p ro izvod dela. S tem i o p red e litv am i še zd a leč nism o za je li vseh raz ličn ih po jm o­ van j. In d u s tr ijsk a p ro izv o d n ja se pogosto en ač i s sek u n d arn im i d e ja v ­ nostm i. V en d ar že oba tv o rca te de litve , C . C la rk in J. F o u rastie , n ista b ila v te j ve liko u p o ra b lja n i ra z d e litv i ekonom ike dosledna. T ako so n p r. n e k a te ri p r iš te v a li ru d a rs tv o k p rim a rn im , a li p a k sek u n d arn im dejavnostim , p ro m e t p a k sek u n d a rn im a li te rc ia rn im dejavnostim . G lede n a čed a lje večji pom en zn anosti v in d u s tr ijsk i p ro izv o d n ji in čed a lje večjega deleža »belih ovra tn ikov« (cols b lancs, w h ite collars), to je tehn ikov , lab o ran to v , m an ag erjev itd . m ed zaposlen im i v in d u s tr iji, p o s ta ja o p red e litev in d u s tr ije k o t iz raz ite sek u n d a rn e dejav n o sti tu d i s tega v id ik a čed a lje bo lj p ro b lem a tičn a (42, p . 3). D o podobn ih ra z lik p r ih a ja tu d i p r i in te rp re ta c ij i p o j m a i n ­ d u s t r i a l i z a c i j e . S eda j se v večin i p rim ero v p o jm u je in d u s tr ia li­ zacijo ko t ekonom ski razv o jn i skok, k i ga je sp rož ila in d u s tr ijsk a revo­ lu c ija v tek u 19. s to le tja , to je v e lik an sk i p o ra s t p ro izv o d n je in p ro ­ duk tiv n o sti z a ra d i u v a ja n ja novih p ro izvodni h sredstev in načinov , v i­ soke s to p n je v delitv i de la in d ru g ačn e o rgan izacije p ro izvodn je . T a proces je sp rožil g rad n jo to v a rn in u v a ja n je nov ih teh n ičn ih in tehno­ loških postopkov in izzval v rsto ekonom skih , socialn ih in p o p u lac ijsk ih procesov, k i so sp rem en ili v e lik del sveta. In d u s tr i ja je sicer sp rožila te sprem em be, v en d a r so ob tem doživele n ek a te re d ruge dejav n o sti in kom ponen te d ružbenega ž iv ljen ja še večjo p reob razbo , ko t p a ona ko t povzročite lj. In d u s tr i ja je ra z k ro jila trad ic io n a ln o civ ilizac ijo in u s tv a r ila nov sistem k o lek tiv n ih v redno t, nove odnose m ed lju d m i, sloji, n a ro d i in podeželjem in m esti. U stv a rila je in d u str ijsk o c iv ilizacijo (42, p . 1 - 2 ) . P ra v z a ra d i tega po jem in d u str ia liz ac ije pogosto in te rp re tira m o tu d i širše, in sicer ko t razvo j, n a s ta ja n je in š ir jen je sodobne in d u strije in ko t p reob razbo , k i jo ta p ro izvodn i k v a lita tiv n i skok povzroča v vsem gospodarskem in d ružbenem ž iv ljen ju in v p o k ra jin sk i podobi. G lede n a to dvojno p o jm ovan je in d u str ia liz ac ije jo je razm erom a težko o v redno titi, sa j n p r. n jen e in ten z ivnosti ne kaže le število to v arn a li š te ­ vilo zaposlen ih v in d u s tr iji, tem več tu d i zn a č a j in d u s tr ijsk ih p o d je tij in g lob ina, s k a te ro je novi p ro izv o d n i proces p ro d rl v d ru žb en o s tru k tu ro . II. S tem i v seb insk im i p rob lem i se srečujem o tu d i p r i in te rp re ta c iji v s e b i n e i n c i l j e v i n d u s t r i j s k e g e o g r a f i j e . O b tem ugo­ tav ljam o , d a o b sta ja jo glede p o jm a in nam enov te geografske stroke p rece jšn je raz like . V n asledn jem bom o n av ed li n e k a j p rim erov , k i te razm ere dobro p rik azu je jo . E. O trem b a , k i je n a p isa l eno p rv ih in d u s tr ijsk ih geografij, p ra v i, d a je cilj te vede » raz iskati in p r ik a z a ti razm estitev in d u strije , in d u ­ s tr ijsk ih obm očij, p o k ra jin a li dežel v n jihovem prosto rskem součinko- v a n ju in h k ra ti p ro u č iti s tru k tu ro , zveze in p re p le ta n je in d u s tr ije v svetovnem gospodarskem p ro sto ru . In d u s tr ijsk a g eo g rafija n a j b i p ro ­ učev a la in d u s tr ijsk e lokac ije glede n a n jih o v po ložaj, n o tran jo u red itev , fu n k c ije in uč inke , k i so jih im ele n a p ro s to r ozirom a n a n jegove ele­ m ente. Posebej n a j bi se u k v a r ja la z vlogo in d u s tr ije p r i ob likovan ju raz ličn ih gospodarsk ih p ro sto rsk ih enot« (47, p . 206—209). V svoji v e lik o k ra t c itira n i k n jig i G eo g rap h y of M an u fac tu rin g n a ­ v a ja G. A lexandersson , d a se z in d u s tr ijo u k v a r ja ta dve ved i » d esk rip ­ tiv n a a li em p iričn a ekonom ija« in »ekonom ska geografija« (2, p . 5—6). P rv a o p isu je in a n a liz ira ekonom ske zn ačilnosti in d u s tr ijsk e p ro iz ­ vodnje, d ru g a p a op isu je in a n a liz ira n jeno geografsko razp o red itev . » In d u str ijsk a g eo g rafija (m a n u fac tur ing geography) se u k v a r ja z ra z ­ lago sed an je razp o red itv e in d u s tr ije , bodisi n a g lobaln i, k o n tin en ta ln i, n acionaln i, reg ionaln i a li u rb a n i ravn i. N jen in teres je osredotočen na sed an je a li p la n ira n e sprem em be, k a jt i iz n jih je mogoče ra z b ra ti lo k a ­ c ijske tendence, k ak o r tu d i teh n ičn e in ekonom ske značilnosti, h isto ­ ričn i razvo j in razm estitev in d u s tr ijsk ih dejavnosti.« D o podobn ih p o ­ gledov so glede geografije in d u str ije p riš li M erigot, L e ra t in F rom ent, k i tu d i m enijo , d a je nem ogoče n a ta n č n e je razm ejiti geografsk i in eko­ nom ski p ris to p k p ro u čev an ju in d u strije . Zato n a j bi b ila v o sp red ju geografskega o b ra v n a v a n ja » in d u strijsk a s tru k tu ra in sicer kom pozicija , d im enzije in lo k a lizac ija (razm estitev) in d u s tr ijsk e dejavnosti« (42, p . 3). S ov je tska K ra tk a ja g eo g rafičesk aja en c ik lo p ed ija raz lag a in d u s tr ij­ sko geografijo (geografija prom išlennosti) ko t del geografije , k i se u k v a rja »z raz iskovan jem in p ro u čev an jem te rito ria ln e razm estitve in ­ d u s tr ije te r zakonov, pogojev in značilnosti in d u strijsk eg a razvo ja in razm estitv e in d u s tr ije v raz ličn ih deželah in reg ijah« (29, p . 430—431). Podobno sodi A. T. H ru ščev v delu »R egionalna in d u s tr ijsk a geografija SSSR«, ko n a v a ja , da je c ilj te geografske veje »p roučevati ob jek tivne zakone in specifične la stnosti te r ito ria ln e o rgan izacije in d u strije , p re d ­ vsem v odnosu do sp lo šn ih a li reg ionaln ih ekonom skih , teh n ičn ih in p r iro d n ih pogojev« (24, p . 4—6). Poseben p o u d a rek da je H ruščev tv o r­ je n ju tak o im enovan ih »p ro izvodno-prosto rsk ih združb« (pro izvodsiven- no-ieritorialna sočetanija), k i p re d s ta v lja jo p rosto rsko povezavo m ed in d u str ijsk im i in d ru g im i panogam i, nasta le ob izk o riščan ju p riro d n ih in d ru g ih v irov, delovne sile in u p o š tev an ju ekonom ije stroškov in h isto ­ ričn e dediščine. Ne bo odveč, če n a koncu poskušam o te raz lične in te rp re ta c ije , m ed k a te rim i smo navedli le n ek a te re , pom ensko s trn iti. Večino m nenj g lede nalog in d u s tr ijsk e geografije lahko povzam em o v nasledn jem : — raz isk o v a ti in p ro u čev a ti te rito ria ln o razš irjen o st in razm estitev in d u strije , bodisi v celoti a li po posam ezn ih p an o g ah ; — o v red n o titi razm estitev in d u str ije (in d u strijsk e lokacije) v p o ­ k ra jin i g lede na po ložaj in glede na p riro d n e in socialno-ekonom ske te r teh n ičn e fa k to rje ; — ugo tov iti s tru k tu ro in d u s tr ije in n jene zveze, k i so v p liv a le na n jeno zgradbo in funkc ijsk o povezanost te r n am estitev ; — o v red n o titi razm estitev in d u s tr ije kot pom em bnega fa k to r ja p r i o b likovan ju p o k ra jin e in u v e lja v lja n ju raz ličn ih s tem povezan ih p ro ­ cesov ( in d u stria lizac ija , d eag ra rizac ija , u rb a n iz a c ija ) ; — oceniti pom en in d u s tr ije p r i o b likovan ju gospodarsk ih p ro s to r­ sk ih enot in reg ij nasp lo h ; — raz isk o v a ti raz ličn e oblike in d u s tr ijsk ih p o k ra jin , k i im ajo glede n a svoje ekonom ske k a p a c ite te , socialne razm ere in fiziognom ijo pose­ ben pom en v sodobnem svetu. Iz ve likega štev ila teh in te rp re ta c ij je razv idno , da je razm ejitev m ed ekonom iko, k a te re b is tv en a naloga je p ro u čev a ti in d u strijsk o p ro ­ izvodnjo , in in d u strijsk o geografijo , k i želi o v red n o titi in d u strijo kot p o jav in fa k to r v geografskem okolju , še m očno ne jasn a . Č e p ra v n e k a ­ te r i z a tr ju je jo (47; 52), da o b sta ja jo globlje vseb inske raz lik e in d a ne gre sam o za d v a raz ličn a a sp ek ta , je več ina raz isk av še m očno eko­ nom sko zasnovana. P o u d a rja ti p ro sto rsk i a sp e k t (24) ko t p ro tiu tež tem p ris to p o m je nedvom no p rev eč skrom no nadom estilo , č ep rav s tem nočem o reči, d a ta v id ik ni pom em ben. In d u s tr ijsk a p ro izv o d n ja in lokac ija s ta nedvom no m očno odvisni od ekonom skih in teh n ičn ih fa k ­ to rjev , neredko p a tu d i od docela su b jek tiv n ih , p siho lošk ih ali poslovnih razlogov, k i so bolj tu ji geografskem u do jem an ju . V endar to ne pom eni, da jih sm ejo zan em arja ti, ko t so to počeli v ra n i dobi razv o ja in d u strijsk e geografije , n iti se jim ne sm em o docela p o d re ja ti, k a r se pogosto dogaja v novejših š tu d ijah . R azen tega je tre b a u p o štev a ti, da se fa k to r ji za nam estitev in d u str ije sčasom a sprem ene in je lo k ac ija in d u str ije odvisna od d ru g ačn ih dejavn ikov , ko t je b ila p rvo tno . K er tega niso up ošteva li, so geografi p r i o b rav n av an ju in d u s tr ije vse p re v e č k ra t o sta ­ ja li p r i o p isovan ju in d u strije , ne d a b i se poglobili van jo in p r i tem spoznali večstransko in m edsebojno delovan je te r sta lno pom ensko sp rem in jan je n a rav n ih , ekonom skih , teh n ičn ih in irac io n a ln ih kom po­ nen t in d u str ijsk e p ro izvodn je . Z anem arjali so celost panoge, ki je ravno p r i in d u s tr iji še p ra v posebno pom em bna. N a d a ljn ja slabost štev iln ih in d u s tr ijsk ih geografij je ve lik ra zk o rak m ed ob rav n av am i teo retskega in p ra k tič n e g a zn ača ja . P rv im je tre b a p r iz n a ti, d a so pogosto smelo in sm iselno zasnovane, m edtem ko je s tv a rn a raz isk av a vse p re v e č k ra t v trad ic io n a ln ih o k v irjih , d e sk rip tiv n a a li p a se poslužu je n ek a te rih p re izk u šen ih ekonom etrijsk ih m etod, k i p a n im ajo geografskega zn ača ja . III . G lede na vse to ne preseneča, d a je število del s p o d ro č ja in d u s tr i j­ ske geografije , tak o po m etodološki s tra n i k o t po s tv a rn ih p ro u č itv ah , sorazm erno m ajhno . Č e p ra v so se geografi lo tili o b ra v n a v a n ja in d u ­ s trije že zgodaj, so b ili p rv i poskusi v večin i p rim ero v d oka j p rep ro s ti a li celo naivn i. P re težn i del ra z p ra v iz zgodnje dobe razv o ja in d u ­ s trijsk e geografije je b il v b is tv u k o m en tiran je in d u s tr ijsk e sta tis tik e , z lasti p ro izvodne. V en d ar so celo re sn e jša dela o in d u s tr iji (4; 5; 15; 33) pogostom a to lm ačila in d u str ijsk e fa k to rje enostransko , p re tira v a la so pom en n a rav n eg a oko lja in za p o s ta v lja la ozirom a izkazovala slabo p o ­ z n av an je ekonom skih in teh n ičn ih de javn ikov . N ek a te ra d ru g a dela pa so sledila razv ija jo č i se ekonom ski lo k ac ijsk i teo riji (54). T re tjo skup ino so tvo rile m onografije o in d u s tr ijsk ih cen trih a li reg ijah . Iz le t p red II. svetovno vojno je b il glede na m etodologijo m ed n a jb o lj zan im iv im i p risp ev ek E. W in k le rja (55). Po zad n ji vojni je nasta lo nek a j del, k i jim lahko u p rav ičen o p riznam o , da so d a la in d u s tr ijsk i g eografiji nove m etodološke in vse­ b inske tem elje. Med n je je tre b a u v rs titi dela ,O trem be (47), C hardon- ne ta (7; 8), A lexanderssona (2) in še n e k a te ra d ruga . N jihov p risp ev ek je b il p redvsem v težn ji, o b ra v n a v a ti in d u strijo ko t kom ponen to p o ­ k ra jin e , ko t del gospodarskega p ro sto ra in ko t osnovno gibalo in d u stria li- zac ijskega procesa. Veliko so p o u d a rja li povezanost in d u s tr ijsk ih panog. N em ški p risp e v k i so z lasti p o d č rta v a li k lju čn i pom en in d u str ije ko t tvo rca »gospodarskega prosto ra« . O b ra v n a v a li so posam ezna in d u ­ s tr ijsk a ža rišča ko t kom pleksne celote. Zelo veliko je bilo k o n k re tn ih reg iona ln ih p ro u č itev posam ezn ih in d u s tr ijsk ih žarišč , s p o u d ark o m na n a ra v n ih in h is to ričn ih osnovah. S teo re tsk eg a in inovacijskega s ta lišča je b il d ragocen p risp ev ek fran co sk ih geografov. Pod vp livom razv ite ekonom ske, p ra v n e in socialne znanosti so fran co sk i geografi vnesli v p ro u čev an je in d u s tr ije več v red n o ten ja socialn ih razm er, vloge k a p i­ ta la , tehno loškega in o rgan izac ijsk eg a p o v ezovan ja in d u s tr ije (George (15)) te r v p e lja li nova p o jm o v an ja in tip iz a c ije in d u s tr ijsk ih p o k ra jin (C h ard o n n e t (7). P e rro u x (48)). A nglosašk i in d u s tr ijsk i geografi so se že po p red v o jn i tra d ic iji osredotočili p redvsem n a p rob lem e in d u s tr ijsk ih lokacij. P r i tem so se zelo tesno o p ira li na ekonom sko lokacijsko teorijo (W eber (54), Lösch (38), H oover (23), G reen h u t (17), Isa rd (26)) in se j i pogostom a p o d re ­ ja li a li ji sk u ša li s led iti (Sm ith (51)). V endar so v in d u strijsk o geogra­ fijo vnesli tu d i n e k a te ra nova sp o zn an ja o v red n o ten ju lo k ac ijsk ih fa k ­ to rjev (H arris (20)), o m u ltip lik a tiv n ih u č in k ih in d u strije , baz ičn i in serv isn i in d u s tr iji (A lex an d er (1)), o stroških, ko t o m ejitven ih d e jav n ik ih (C hisholm (9)) in o z u n a n ji in n o tra n ji ekonom iji. P rev ze li so sk a n d i­ n avske dosežke o in o v ac ijsk ih valov ih (H äg erstran d (18), L in d b erg (36)). S poznan jem o in d u s tr iji so sk u ša li tu d i d a ti obliko zn an stv en ih m odelov (H am ilton (19)). V zad n jem času smo dobili v rsto zelo sam osto jn ih š tu d ij o razv o ju in d u s tr ije v n e k a te rih obm očjih, n p r . v W alesu (B rit­ ton (6)), L ondonu (M artin (40)), a li p an o g ah (Lewis (35)). V anglosašk i sfe ri je tu d i n asta lo veliko š tu d ij o m etodah , k ak o m eriti in d u s tr ia li­ zacijo , razm estitev in d u s tr ije in n jeno ko n cen trac ijo (M iller (43), F lo ­ rence (14), M cC arty —H ook—Knos (41)). S ov je tska g eo g rafija je že iz časov G O E L R O posvečala in d u strijsk i g eografiji in in d u s tr ijsk i teo riji posebno pozornost. P rv i n a č r ti za g ra d ­ njo nov ih to v a rn so n p r. n a s ta li ob zg ledovan ju po W ebrovih lokac ijsk ih m odelih. K asneje se je in d u s tr ijsk a g eo g ra fija m očno n av eza la na ek o ­ nom iko in je pogosto res šlo »samo za dva ra z ličn a aspek ta« . V ečina š tu d ij je m očno p o u d a rja la raz lik e m ed »stih ijsk im razvojem « v k a p i­ ta lizm u in p la n ira n o in d u stria lizac ijo v socia lističn ih deželah. T ip ičn a de la p o lp re tek le dobe tak šn eg a z n a č a ja so n ap isa li F e jg in (13), L ivšic (37), Ä lam piev in P ro b st (49). T ako k o t d rugod , tu d i sovjetski g eografiji in ekonom iki n i uspelo z m an jša ti ra z k o ra k a m ed teo re tičn im i dognan ji in p ra k tič n im i p rob lem i, č ep rav je ob raz ličn ih in vestic ijsk ih nalogah nasta lo veliko š tu d ij o posam ezn ih in d u s tr ijsk ih ob jek tih , ra jo n ih ali cen trih . V endar je tak šen , v b is tv u reg ionalen p ris to p , obogatil sovjetsko in d u strijsk o geografijo , jo ločil od ekonom ike in je b il p o d lag a za ob li­ k o v an je n e k a te rih teo re tsk ih sp o zn an j o u s tro ju in d u s tr ijsk ih sred išč in kom pleksov a li celo ekonom skih rajonov (Bogorad, B urlakov , H ruščev (24), K olosovskij (28)). Žal je bilo le m alo teh š tu d ij p u b lic ira n ih a li p a so b ile nedostopne v tu jin i. M ed d ru g im i socialističn im i d ržav am i je tre b a p redvsem om eniti p o ljsk e geografe, k i so veliko pozornosti posvečali in d u s tr iji (Leszczycki (34), G rzeszak , D obrow olska, K u k lin sk i (30), H erm an (21), L issow ski, Z aw adzki). N a Č eškoslovaškem so se u k v a r ja li z in d u strijo S tfid a , M ladek in Iv a n ič k a (27), v B olgariji M arinov in H ristov , n a O grskem p a Bencze (3). S tan je in d u str ijsk e geografije v Jugoslav iji je več ko t nezadovoljivo. P ra v z a p ra v n im am o nobenega dela , k i bi z geografskega asp ek ta p r ik a ­ zovalo in d u strijo n a vsem našem ozem lju. O b s ta ja le n ek a j ekonom skih del, k i o b rav n av a jo n ek a te re panoge, v en d a r je večina m ed n jim i n a s ta la že p re d vojno (L akatoš (32), Savič (50), Č rn ič , K ukoleča (31), Jerovec), n e k a j p a po vo jn i (D im itrijev ič (11), M irkovič, K rn d ija ). O in d u s tr ia li­ zaciji slovenskega ozem lja so n a jv eč p isa li zgodov inarji (Šorn (53), G estrin (16), H očevar (22), O rožen (46), Č ešm iga (10), M ohorič (44) itd.). In d u s tr ijsk o geografsk i zn ača j im ajo de la »G ospodarska s tru k tu ra Slo­ v en ije v luč i p ok licne s ta tis tik e in delavskega zavarovan ja« (25), k i jo je u red il S. Ilešič , »R azm estitev in d u s tr ije v Sloveniji« M. N ovaka (45) te r k ra tk i povo jn i p r isp e v k i V. U m ek in B. K ris tan a , ki so izšli v a tla su »S tan je v p ro s to ru in razvo jne težnje« . P osredno se in d u s tr ia li­ zac ije d o tik a ta tu d i V. K lem enčič in S. Tlešič v n e k a te rih novejših ra z p ra v ah . T eoretske osnove in d u s tr ije je o b rav n av a l C. M alovrh (39). D ocela razu m ljiv o je , da nas ta k šn e razm ere n ik ak o r ne m orejo zado ­ voljiti. to liko m an j. saj posvečam o n aši in d u s tr iji, ko t fa k to rju gospodar­ skega n a p re d k a , sicer izredno pozornost. IV. V če trtem delu teg a po roč ila želim opozoriti n a n ek a te re z n a č i l ­ n o s t i s o d o b n e i n d u s t r i j s k e p r o i z v o d n j e , k i im ajo n e ­ dvom no velik v p liv n a m etodologijo in d u strijsk e geografije in so h k ra ti tu d i izvor n jen ih š tev iln ih posebnosti in težav. B istvena lastnost in d u s tr ijsk e p ro izvodn je , ki geografu n a jp re j vzb u d i pozornost, je n jen a t o č k a s t a r a z m e s t i t e v v p o k r a ­ j i n i . S tro jn a p re d e la v a su rov in te r ja m alo p ro sto ra , tak o da se in d u ­ s tr ijsk a p o d je tja lahko zelo zgoste. T a točk asti zn ača j in d u s tr ije ve lja tak o za posam ezna in d u s tr ijsk a p o d je tja , ko t za n jihove sk u p in e in v g lobalnem sm islu tu d i za in d u s tr ijsk e p o k ra jin e po svetu. Šele p r i zelo velik i n ak op ičenosti in d u s tr ije n asto p i d irek tn o p reo b lik o v an je in s tem nov, poseben tip p o k ra jin e : in d u s tr ijsk a , ru d a rsk a p o k ra jin a (revir), in d u s tr ijsk i kom pleks itd . Po te j točk asti razp o red itv i se in d u s tr ija b istveno raz lik u je od ag ra rn e p ro izvodn je , k i je p o v ršin sk a , od p rom eta , k i im a lin ijsko zasnovo, in od te rc ia rn ih dejavnosti, k i tvo rijo om režja. D ru g a b is tv en a la s tn o st in d u s tr ije je iz red n a m o b i l n o s t in p r i l a g o d l j i v o s t (z izjem o e k s tra k tiv n e in d u strije ). T eoretično je in d u s tr i ja m ožna povsod. Ekonom sko m isleči človek ozirom a za in te ­ re s iran a d ru žb en a sk u p in a izb ira po ložaj in d u s tr ije v sk ladu z eko­ nom skim i, tehnološk im i, p ro m etn im i in n a rav n im i razm eram i. Izb ran i po ložaj m ora im eti n ek a te re ekonom ske p red n o sti, to d a tak šn e m ožnosti n u d i izredno veliko k ra jev . P rav to p a povzroča, da je zelo težko ra z ­ soditi, k a te ri d e jav n ik ali sk u p in a d e javn ikov je sp o d b u d ila nam estitev to v arn e na določenem k ra ju . Če ob vsem tem še upoštevam o, da so se v tek u časa ti fa k to r ji sp rem in ja li, n i p resene tljivo , da so geografi ču tili določeno nelagod je p r i raz lag i razm estitve indu strije . P ri raz lag i in d u s tr ijsk ih lokacij, s k a te rim i so se doslej na jveč u k v a rja li ekonom isti, so u p o ra b lja li p re težno m akroekonom ske sin te tske in d ik a to rje : ekonom sko uspešnost, odnos do p o tro šn je , n a jm a n jš i stroški, n a jv eč ji dohodek ali dobiček, tržno uspešnost a li odnos do m ednarodnega trga . K er p a se poleg p rosto rsko v ezan ih lokac ijsk ih fak to rjev , k ak o r so surovine, delovna sila, energ ija , p ro m et itd ., čedalje bolj veča v rsta ta k šn ih , k i so od p ro s to ra m alo odvisni (surovine, k i jih v n a rav i ni, p la n sk a p o litik a , p o litik a cen, p rom etne ta rife , m ednarodno trž išče), je v m oderni ekonom iki veliko »prostorsko nevezane ind u strije« (foot loose industrij) (2, p . 7), ki jo je mogoče p o s tav iti k je rk o li, le da so d an i n ek a te ri osnovni pogoji. Poseben in čed a lje pogostejši p rim e r so tovarne , k i so jim nam en ili vlogo »p ion irsk ih investic ij« , in k i n a j bi. ne glede na ekonom sko uspešnost, spodbud ile gospodarsk i in družben i razvo j n a ekonom sko n erazv item obm očju (pri nas n p r. n ek a te re tako im enovane »politične tovarne«). N asled n ja značilnost in d u s tr ijsk e p ro izv o d n je je n jen a s p r e m e n ­ l j i v o s t . M aloka te ra p an o g a je doživ lja la in d o ž iv lja tak o h itre in v sestranske sprem em be. N jihov izvor je teh n išk i n ap red ek , raz lične izn a jd b e , tehno lošk i izum i in o rgan izac ijsk o -teh n išk e novosti. D o teh sp rem em b p r ih a ja v sam i p ro izv o d n ji (npr. av to m atizac ija ), a li p a z u v a jan jem docela nove p ro d u k c ije ozirom a z b istven im zoženjem dose­ d an je p ro izvodn je v spo razu m n i m edsebojni delitv i dela z drugim i p ro izv a ja lc i. V saka od teh sp rem em b pom eni o p u stitev dosedanjih lokac ijsk ih p red n o sti in u p o štev an je nov ih a li d ru g ačn ih lokac ijsk ih fak to rjev . G lede n a to, d a je do ta k šn ih sp rem em b lahko p riš lo v zgo­ dovin i p o d je tja celo v ečk ra t, jih m ora raziskovalec p o zn a ti in h k ra ti o b v lad a ti n jihovo tehnološko in o rgan izacijsko zasnovo. Pogosto je d o ­ volj, da se sp rem en i sam o eden od lo k ac ijsk ih fak to rjev , p a se s tem sprem eni celo tna n jih o v a k om binac ija , k a r im a za posledico opustitev a li p re u re d ite v to v arn e a li p re n e h a n je določene dejav n o sti sploh. O b vsem tem je tre b a p o d č rta ti, d a je in d u s tr ija n a splošno p ro ­ storsko zelo in e rtn a in d a so za n jeno p rem estitev p o treb n e zelo obsežne in d o lgo tra jne p rip ra v e . Po p rese litv i se p ra v pogosto zgodi, d a se v o puščena poslo p ja nase li nova to v arn a , k i želi izk o ris titi s tavbe, k v a li­ fic iran o delovno silo a li k ak šn e d ruge p rednosti. S p rem en ljiv o st in d u strijsk e p ro izvodn je se v sedan josti še s topn ju je . Š tev ilne to v arn e v p o k ra jin i z u re jeno in fra s tru k tu ro , so sposobne z a rad i dobre stro jn e o p rem ljenosti in k v a lif ic ira n e delovne sile sp ro ti p r ila g a ja ti svojo p ro izvodn jo tržn im zah tevam . Iz raz tega je g ra d n ja tak o im enovanih in d u s tr ijsk ih con ali p a rkov , v k a te r ih se nase lju je n a jra z lič n e jša in d u s tr ija za rad i š tev iln ih in f ra s tru k tu rn ih ugodnosti. Vsa ta sp o zn an ja op o zarja jo , d a se p r i velikem delu sodobne in d u ­ s tr ije zm an jšu je odvisnost od n a ra v n ih v irov in n e k a te rih »klasičnih« fak to rjev (surovine, en e rg e tik a , trž išče , p ro m etn e zveze), da se po d rugi stran i veča teža n ek a te rih teh n išk ih in ekonom sko-organ izacijsk ih de­ javn ikov . D elitev tlela in sp ec ia lizac ija sta osnova nasled n je b istvene lastnosti in d u str ije : p o v e z o v a n j a i n v z r o č n e s o o d v i s n o s t i . P ri nobeni d ru g i gospodarsk i dejavnosti n im a ta te dve zn ačilnosti tak o velik pom en; to v e lja celo za n a rav n e fak to rje , čep rav jih n e k a te ri izločajo iz in d u str ijsk e analize . Povezanost in d u s tr ije se iz raža n a dva n ač in a : v asociacijah raz ličn ih in d u strijsk ih panog (m edsektorska a li m edvejna povezava) in v odvisnosti od d ru g ih ekonom skih de javnosti te r v p ro ­ s to rsk ih asociac ijah ali ag lom erac ijah in d u strije . P o n av ad i n a s to p a ta obe oblik i povezovan ja h k ra ti. Zato sov jetsk i geografi ra d i govore o pro iz- v o d n o -te rito ria ln ih zd ru žb ah (24). M edsektorske soodvisnosti a li asociacije in d u s tr ijsk ih panog se kažejo v s tru k tu r i in d u str ijsk e p ro izv o d n je in v a lokaciji. L ahko z a ja ­ m ejo en sam proces, ali p a jim sledim o od p rv e p red e lav e do končnega p rc ’zvoda (t ied industries). Z arad i visoke s to p n je v delitv i dela, k i ga u p o ra b l ja in d u s tr ija , je v vsakem posam eznem procesu še veliko p o ­ sebnih zvez z d rug im i panogam i ( l in ked industries), brez p o zn av an ja k a te r ih ne m orem o u tem eljeno raz lož iti obsto ja in fu n k c io n iran ja in d u ­ strije . P r i ta k šn i č len itv i p ro izvodnega p rocesa je zelo pom em bna de­ litev in d u s tr ije na panoge in veje, sa j s laba razd e litev lahko zabriše obstoječe povezave. Zveze reg istriram o s pom očjo b ilan čn e m etode ali z m etodo in p u t-o u tp u t m a trik e in sicer ko t dobavljeno blago (surovine, izdelki) a li ko t po trošeno blago (polizdelki, energ ija , surovine). R azisko ­ valci p o n av ad i strem e za tem , da bi za je li v svoje analize celo tni in d u ­ strijsk i p ro izvodn i po ten c ia l in ne samo eno panogo (npr. cem entno industrijo ). Č ep rav so te zveze zelo sp rem en ljive , dobe m arsik je za rad i sp ec ia lizac ije trd n e jše in tra jn e jše oblike. To so raz ličn i ko o p eran tsk i a li d ru g ačn i dogovori. G lede n a to, k ak šn e so te povezave, govorim o o v ertik a ln em ali ho rizon ta lnem povezovan ju (15; 24). V p rv em p rim eru gre za sukcesivne s to p n je v in d u s tr ijsk i p red e lav i, v d rugem p a za h k ra tn o sodelovanje p r i izde lav i novega pro izvoda. To tehn išk o sode­ lovanje sp rem lja tu d i v rs ta o rgan izac ijsk ih in fin an čn ih dogovorov. P rosto rske asociacije se kažejo p redvsem v ag lo m eriran ju in p ro ­ storskem povezovan ju in d u s tr ijsk ih p o d je tij (24). G lede na velikost in in tenz ivnost zvez raz liku jem o več tip o v teh zd ru žb : in d u s tr ijsk ih sk u p in in kom pleksov po sovjetsk i taksonom iji (24, p . 561), a li in d u str ijsk e cen tre , obm očja, k om binate in kom plekse po C hardonnetu (7 ), ozirom a in d u s tr ijsk a p o d je tja , obm očja in p o k ra jin e po O trem bi (47, p. 155). In d u str ijsk o -te rito ria ln e zd ru žb e so večidel po d re jen e vod iln i panogi, k i ji v in d u strijsk em p la n ira n ju p rip isu je jo pom en k lju čn e (in d us tr ie - c le f a li industrie-motrice po P e rro u x u (48)) ali vod ilne p ro izvodne de­ jav n o sti (leading sector po am eriško) in okoli k a te re n a j bi se stvoril » razvojni pol«. V endar lahko dosežemo podobne re z u lta te p r i n a č rto ­ v an ju in d u str ije tu d i z d ecen tra liz iran o a lokacijo in d u s tr ije ; pogoj je v e rtik a ln a in h o rizo n ta ln a in d u s tr ijsk a in teg rac ija , k e r le -ta p r in a ša spodbudo d rug im panogam in štev ilne p red n o sti in p r ih ra n k e , iz v ira ­ joče iz zu n an je ekonom ije. S tem i ugo tov itvam i smo se p rib liž a li n a s led n ji zn ačilnosti sodobne in d u str ije : n jen im težn jam po a g l o m e r i r a n j u . K opičen je in d u ­ s tr ije je nedvom no posled ica povezovan ja , v en d a r p r in a ša ag lom eriran je še d ru g e p red n o sti, k i jih p o n av ad i nazivam o » zunan ja ekonom ija« a li zu n an ji p r ih ra n k i (ex terna l economies) in jili m oram o ločiti od no­ tra n jih p r ih ra n k o v , izh a ja jo č ih iz o rgan izac ije p o d je tja ( in ternal eco­ nomies). T a z u n a n ja ekonom ija se z a ra d i k o p ičen ja s le jk o p re j p re tv o ri v »ekonom ijo lokacije« (economie o f location). Z un an ji ekonom ski p r i ­ h ra n k i n a s ta ja jo za ra d i: 1) z n ižan ja stroškov v tra n sp o rtu , 2) u re jene in fra s tru k tu re , 3) ra z ra s ta so rodnih in do p o ln iln ih p o d je tij, k a r z m a n j­ šu je p ro m etn e stro ške in izb o ljšu je oskrbo, in 4) n a s ta ja n ja raz lične in d u str ije , k i p risp e v a k sk u p n im stroškom za servise, sk lad iščen je , šo lan je in zd rav ljen je delavcev , za tržn e in raz iskovalne zavode itd . (51). Značilno je, d a ta k šn e ag lom eracije z la s ti pogosto n a s ta ja jo okoli m est, k je r so d an e vse zgora j n a š te te p red n o sti in še n e k a te re d ru g e (borza, rek lam n e agencije , šole, dobre kom u n ik ac ije , znanstven i zavodi) (51). U prav ičeno govorim o o u rb a n o -in d u s tr ijsk i lokac iji (urban-industr ia l location) in ekonom iji. D elitev dela, povezanost in soodvisnost in d u s tr ije se rea liz ira jo v k r o ž n e m b l a g o v n e m t o k u . T a pojem nas vodi k zad n ji in h k ra ti n a jb o lj b istven i las tn o sti v sake in d u s tr ijsk e p ro izvodn je , k n je ­ n im tem eljn im k a teg o rijam : p ro izv o d n ji, m en jav i in po tro šn ji. V ečina raz isk av o in d u s tr ijsk ih b lagovn ih tokov ih izv ira iz krogov reg ionalne in p ro sto rsk e ekonom ije, v e n d a r tu d i teh del n i veliko in je tak o ta p ro b lem a tik a večidel le teo retsko obdelana. P ro u čev an je k rožnega b lagovnega to k a v in d u s tr ijsk i p ro izv o d n ji n am om ogoča sp o zn a ti celo tn i kom pleks in d u strijsk eg a fu n k c io n iran ja in poslovan ja , bod isi po posam ezn ih p an o g ah a li p a glede n a celotno in d u s tr ijo v reg iji (51); s p rid o m p a se ga lah k o poslužim o p r i n a č rto ­ v an ju in d u s tr ijsk eg a razvo ja . D a b i spoznali b lagovn i tok. po trebu jem o p o d a tk e o s tru k tu r i p ro izv o d n je in n jen i te r ito r ia ln i č len itv i; ugotoviti je tre b a g lavne surovine, po lizdelke , gorivo in energ ijo , tokove delovne sile te r n jih o v obseg, pom en in razm estitev te r p re ta k a n je . S k ra tk a , sp o zn a ti je tre b a s tru k tu ro in te rito ria ln o d elitev dela, m edsebojno součinkovan je (vz ja im odejs tv i je ) , p ro izvodne zveze (pro izvodstvenn ije svjazi) , do m in an tn e (pro fi l iru jušč i je ) in dopo ln ilne panoge (dopolnite l- nije) te r o skrbne (obslužioajuščije), stične (smečnie ali soprjažennie) in sp rem lja jo če (sopu ts tu jušč ie zv ja z i) zve ze m ed in d u s tr ijsk im i vejam i (24, p . 117—121). U p o štev a ti p a je tu d i tre b a učinke , k i jih povzroča in d u s tr ijsk a povezanost, bodisi z v k lju čev an jem pro izvodov iz d ru g ih te r ito ria ln o -p ro izv o d n ih sk u p n o sti v tem eljn i p ro izvodn i proces (b a ck ­ w a rd link-age e ffec ts) , a li p a z u s tv a rja n je m novih p ro s to rsk ih zvez ob ren o v iran ju a li sp re m in ja n ju p ro izv o d n je ( fo rw ard linkage e ffects). Za­ ra d i teh p o sp ešev a ln ih učinkov , k i j ih povzroča k ro žn i b lagovn i to k v in d u s tr ijsk i p ro izv o d n ji, ozirom a, širše rečeno, sp loh in d u str ia liz ac ija , govorim o pogosto o m u ltip lik a tiv n e m u č in k u in d u s tr ije (51, p . 458—461). In d u s tr i ja n a j b i b ila , po vzoru n a K eynesiansko teo rijo o finančno- gospodarskem poslovan ju , p o g lav itn i reg ionaln i m u ltip lik a to r, k i b i d i­ rek tn o (večji dohodki) a li in d irek tn o (povečanje sto ritev , nova p o d je tja ) in d u c ira l zv ečan je celo tne reg ionalne p ro izv o d n je in s tem izzval sp lošn i gospodarsk i n a p re d e k v reg iji. To so n a k ra tk o n ek a te re pom em bnejše ugo tovitve o p o loža ju in d u ­ s tr ijsk e geografije , o n jen ih strem ljen jih in zasnovah. P r ik azan o s tan je nas ne zadovo lju je in to tem m an j, k e r g re za geografijo dejavnosti, k i je n a jb o lj p ro d o rn a v n aš i dobi in k i p re d našim i očm i sp rem in ja zem eljsko obličje. L ite ra tu ra — B ib liography 1. A lexander J. W., Location of M anufacturing, Methods of M easurement, Ann. Ass. Am. Geogr;, 1958, 48, 1. 2. A lexandersson G., G eography of M anufacturing, Englewood Cliffs, 1967. 3. Benzce I., The D istribution of the M anufacturing and Mining Industry of H ungary , Applied G eography, 1964. 4. Boesch H., A G eography of W orld Economy, Princeton, 1964. 5. B lanchard R., La geographie de 1’ industrie, Montreal, 1934. 6. B ritton J. H. N., Regional A nalysis and Economic G eography, A Case S tudy of M anufacturing in the Bristol Region, London. 1967. 7. C hardonnet J., G eographie industrielle, I.-II., Paris, 1962. 1965. 8. C hardonnet J., Les grandes types de com plexes industriel, Paris, 1953. 9. Chisholm M., G eography and Economics, London, 1968. 10. Cešmiga I., R udarstvo LR Slovenije, L jubljana, 1961. 11. D im itrijevič S., K arak teristike industrije i rudarstva bivše Jugoslavije, Beograd, 1949. 12. Econom ic Comission for Europe, C rite ria for Location of Industrial P lants, United Nations, New York, 1967. 13. Fejgin J. G., Razjneščenie proizvodstva p ri kapitalizm e i socializme, Moskva, 1958. 14. Florence P. S., Investm ent, Location, and Size of P lant, Cam bridge, 1948. 15. George P., G eographie industrielle du monde, Paris, 1949. 16. G estrin F., O ris gospodarstva na Slovenskem v prvem obdobju k ap ita ­ lizm a (do 1918), Kronika, XVII, 1969, p. 129—138. 17. G reenhut M. H., P lan t Location in Theory and in Practice, The Eco­ nomics of Space, C hapel Hill, 1956. 18. H ägerstrand T., Location A nalysis in H um an G eography, London, 1965. 19. H am ilton F. E. I., Models in Industria l Location, Models in Geography, London, 1967, p. 362—425. 20. H arris Ch. D., The M arket as a factor in the Localisation of Industry in the U. S., Ann. Ass. Am. Geogr. XL1V, 1954, p. 315—348. 21. H erm an S., A reas of S patia l C oncentration of Industry in Poland, G eographica Polonica, 11,. 1967, p. I l l —120. 22. H očevar T., The S truc tu re of the Slovenian Economy, 1848—1963, New York, 1965. 23. Hoover E. M., Location Theory and the Shoe and Leather Industries, Cam bridge Mass., 1937. Hoover E. M., The Location of Economic A ctivity, New York, 1948. 24. H ruščev A. T., G eografija prom išlennosti SSSR, Moskva 1969. 25. Ilešič S., G ospodarska s tru k tu ra Slovenije v luči poklicne statistike in delavskega zavarovanja, 5, L jubljana, 1939. 26. Isard W., Location and Space Economy, New York, 1965. Isard W., and others, Methods in Regional Analysis, Cam bridge Mass., 1960. 27. Ivan ička K., Proces industrializace Slovensko, Geog. Časopis, XVI, 2, 1964. 28. K olosovskij N. N., O snovi ekonom ičeskoga rajonovanija, M oskva, 1958. 29. K ra tk a ja geografičeskaja enciklopedija, I-IV., Moskva, 1960. 50. K uklinski A., Changes in Regional S tructure of Industry of People’s Poland, G eographica Polonica. 11. 1967. 51. K ukoleča Š. M., Industrija Jugoslavije 1918— 1958, Beograd, 1941. 52. Lakatoš J., Industrija Slovenije, Zagreb, 1922. 55. Landon C., Industrial G eography, N ew York, 1958. 54. Leszczycki S.. Problem s of Post-W ar Industria l C oncentrations and D ecentralizations in Poland. Geogr. Polonica, 7, 1965. 55. Lewis P., A N um erical A pproach to the Location of Industry, Occas. Papers in G eography, No. 15, 1969. 56. Lindberg O., Econom ic-G eographical Study of the Localization of the Sw edish Paper Industry, G eografiska A nnaler, 55, 1955. 57. L ivšic R. S., O čerki po razm eščeniju prom išlennosti SSSR, M oskva, 1955. 58. Lösch A., D ie räum liche Ordnung der W irtschaft. Jena, 1944. 59. M alovrh C.. Zasnova razm estitve industrije v sistemu industrijske reprodukcije, Ekonom ska revija. 21. 1970, p. 86—95. M alovrh C., A lokacija investicij v bazni industriji, Ekonom ska revija. 25, 1972. 40. Martin J. E.. Greater London. An Industrial G eography, London, 1969. 41. M cCarty H. H., Hook J. C.. Knos D . S., The M easurem ent of A ssocia­ tion in Industrial G eography, Iow a C ity , 1965. 42. M erigot J.. Lerat S., From ent R„ N otions essentielles de geographie econom ique, I-II, Paris, 1966. 45. Miller W. E., A G eography of Industria l Location, D ubuque, 1970. 44. Mohorič I.. Industrializacija M ežiške doline, Maribor, 1954. M ohorič I., D va tisoč let železarstva na Gorenjskem, I-II., Ljubljana. 1969—1970. 45. N ovak M., R azm estitev industrije v Sloveniji, G eografski vestnik, XV, 1959, p. 69—99. 46. Orožen J., Zgodovina Trbovelj, H rastnika in D ola, Trbovlje, 1956. Orožen J.. Kratka zgodovina rudarstva in industrije v Spodnji Savinjski dolini, Savinjski zbornik, Celje, 1959, p. 215—250. 47. O trem ba E., Allgemeine A grar- und Industriegeographie, S tu ttgart, 1955. 48. P erroux F., Note sur la notion de pole de developpm ent, Economie Appliquee, 1. Paris. 1955. 49. Probst A. E.. Razm eščenie socialističeskoj prom išlennosti, M oskva, 1962. 50. Savič M., N aša industrija i zanati, IX. knjiga, II. deo, Sarajevo, 1951. 51. Smith D. M., Industrial Location, A n Econom ic G eographical A nalysis, 1971. 52. Sporck J. A., L’ activ ite industrielle dans la region liegeoise, Liege, 1957. 55. Šorn J.. R azvoj industrije med obema vojnam a, Kronika. VIL 1. (959, p. 10—21. 54. W eber A., Uber den S tandort der Industrien , Tübingen, 1909. 55. W inkler E., S tand und A ufgaben der Industriegeographie, Zeitschrift f. E rdkunde. 1941. ON INDUSTRIAL GEOGRAPHY Igor V r i š e r (Summary) This is a sum m ary of an extensive survey of the methods of industrial geography. The purpose was to present problem s in this study area, its evolution and the m ain characteristics of modern industrial production w hich are of great im portance in the form ation of an industrial landscape. The author’s conclusion is that industrial geography is still a rather underdeveloped branch o f geography, although m anufacturing industry is responsible for marked econom ic and social as w ell as physiognom ical changes in the landscape. He finds in particular m issing more com plex geographic studies on industry, w hich is also true o f other fields of research. In the first part o f the paper are represented various interpretations of m anufacturing industries and of industrialisation as occur in the geographical literature on the subject, this is folow ed b y a survey of different interpre­ tations of the content and purposes of industrial geography as found in the works of Otremba, A lexandersson, M erigot-Lerat-Froment, Khrushchev and Chardonnet; a critical com m ent of these interpretations is included. The third part deals more in detail w ith achievem ents and research orientation in indu­ strial geography in achievem ents and research orientation in industrial geo­ graphy in various countries (Germany, France, Britain, U nited States, Soviet Union, East European countries) including Yugoslavia. In the last part attention is drawn to som e salient characteristics of contem porary m anufacturing industry. The author considers that a know ledge of them is essential for the adequate interpretation of the location and develop­ ment trends of m anufacturing industry. Listed as essential characteristics are: punctiform distribution in the landscape, very marked m obility and adaptabi­ lity (foot-loose industries!), changing locational factors and changing product orientation, integration and causal interrelationship (intersectoral and inter­ branch links and the em ergence »territorial production com plexes«) and, as a result, trends toward agglom eration (because of internal, external, locational or urban econom ies). These observations point to the need to sp ecify also the position and the role of m anufacturing industry in the entire circular flow of goods.