Poštnina plačana v gotovini
DELAVSKA ENOTNOST
GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE ® ŠT. 37 • 6. SEPTEMBRA 1957 O LETO XVI. • CENA 10 DIN
PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!
KONGRESU LJUDSKE MLADINE SLOVENIJE
DELAVSKI POZDRAV
Družbeni proeesi, ki jih poraja boj za utrditev in razširitev gmotnih in političnih osnov socialistične družbe, močno vplivajo na doraščajočo mladino,■ na njeno družbeno dejavnost, njeno nazorsko oblikovanje. Skladno s tem se oblikuje tudi izrazito politična in družbena funkcija Ljudske mladine. Osnovna značilnost, ki je že doslej, v bodoče pa bo še mnogo bolj stopala v ospredje in dajala pečat družbeni vlogi mladine, je ta, da se prek organizacije Ljudske mladine prek drugih demokratičnih in samoupravnih organov ter prek različnih oblik, kot so klubi mladih proizvajalcev, aktivi mladih zadružnikov itd. vse mno-žičneje vključuje v življenje naše socialistične stvarnosti, družbene in politične, kot dejaven čipitelj. To potrjuje tako vsebina dela v organizacijah Ljudske mladine, kjer prevladuje tematika s področja gospodarstva, delavskega upravljanja, komune itd., kakor tudi vse večje , sodelovanje mladih ljudi v organih delavskega upravljanja, v upravnih odborih kmetijskih zadrug, v šolskih odborih ter v odborih in organih ljudskih odborov. Število mladih članov delavskih svetov je v zadnjih štirih letih naraslo od 1558 na 3249, medtem ko je število mladincev v upravnih odborih kmetijskih zadrug napram lanskim 181 naraslo na 495. Poleg tega deluje v 42 klubih mladih proizvajalcev preko 2.000 mladih delavcev in v 330 aktivih mladih zadružnikov preko 11.200 mladincev in mladink. Navedene številke govore, da mladina ni samo pasivni opazovalec družbenih procesov, da jih ne samo spremlja in registrira, pač pa da teži k čim-večji dejavnosti in ustvarjalnosti.
Gornjih nalog naša Ljudska mladina ne bi mogla uspešno opravljati, če ne bi posvečala posebne pozornosti ideološkb-politično vzgojnemu delu. Seveda se to vzgojno področje ne omejuje samo na Ljudsko mladino. Zato bo mladina na svojem kongresu podrobno obravnavala vlogo društev in drugih vzgojnih čini-teljev pri oblikovanju socialistične zavesti in moralnih vrlin današnje mladine.
Značilnost dosedanjih prizadevanj Ljudske mladine je tudi v tem, da skuša dati vzgojnemu delu družbeno aktualno vsebino. Pokazalo se je, da se mladina zanima za. politična, teoretična in druga vprašanja, zahteva pa aktualnost in kvaliteto. Prav v tem je mladina^ dosegla in dosega prav lepe uspehe tako pri sestavi kot izvajanju programa političnega študija, v debatnih klubih in marksističnih krožkih, zlasti pa še na številnih seminarjih, ki jih prirejajo občinski, okrajni komiteji LMS in CK LMS. Razveseljiv je izredno velik interes mladih ljudi za seminarski način študija. Od leta 1954 dalje je bilo v Sloveniji organiziranih 354 seminarjev, ki jih je obiskovalo 13.384 mladincev in mladink. Tudi priročnik za mlade aktiviste, ki ga izdaja CK LMS in ga prejema preko 3000 mladih aktivistov, in revija »Mlada pota«, ki izhaja v nakladi 8.500 izvodov, služijo kot izredno močno sredstvo političnega vplivanja na ideološko oblikovanje mladine v skladu z usmerjenostjo in interesi posameznikov. Ljudska mladina nenehno išče nova pota, ki naj pripomorejo čim širšemu krogu mladine temeljito in hitro vsestransko rast. To bo tudi ena osrednjih misli v razpravah na predstoječem kongresu, kajti na področju vzgoje še zdaleč niso izkoriščene vse možnosti.
•Družbena vprašanja vseh torišč so danes v ospredju zanimanja naše mladine. Družbeni interesi vse bolj postajajo sestavni del interesov slehernega posameznika, s tem tudi mladega človeka. Vzbujanje zanimanja pri mladini za vprašanja naše družbene prakse je močno pogojeno s tem, v koliki meri je mladim ljudem dana možnošt, da neposredno vplivajo in tudi odločajo o stvareh, ki so družbeno pomembne in hkrati vir koristi posameznika in mladih-ljudi še posebej. Mladina se danes ne zadovoljuje samo s tem, da bi se učila, kako je treba upravljati podjetje, kako je treba delati v upravnem odboru kmetijske zadruge, kakšne so pravice šolskih odborov in slično, ■pač pa. hoče neposredno sodelovati v vseh družbenih organih in želi, da se upošteva njena mišljenja, predloge in zahteve. V tem smislu se boi moralo v bodoče še bolj razvijati delo osnovih organizacij Ljudske mladine, da bo usposobljeno čimvečje število mladih delavcev, kmetov, študentov in dijakov, za njihovo aktivno delovanje v družbenih organih. S tega stališča bo potrebno še nadalje podpirati zdrave težnje mladih ljudi, da bi bili izvoljeni v razne samoupravne organe, hkrati povezati zanimanje mladine v delo organizacij Ljudske mladne ter v primerne oblike kot so klubi
(Nadaljevanje na 2. strani)

S POSVETOVANJA ODBORNIKOV REPUBLIŠKIH IN OKRAJNIH SINDIKALNIH VODSTEV SLOVENIJE
Vsak ukrep občine
NAJ IZBOLJŠUJE ŽIVLJENJSKE IN DELOVNE RAZMERE
ŽE ZAPOSLENIH DELAVCEV
V ponedeljek, 2. septe mbra, so se zbrali v dvorani ljubljanskega Okrajnega sindikalnega sveta odborniki republiških in okrajnih sin dikalnih vodstev ter se posvetovali o pripravah na vo litve občinskih ljudskih od borov. Posvetovanje je vodil predsednik Republiškega sveta ZSJ za Slovenijo, tovariš JANKO RUDOLF. Uvodoma je sekretar Glavnega odbora Socialistične zveze Slovenije tovariš STANE KAVČIČ razložil svoje misli o pomenu bližnjih volitev in o nalogah družbenih organizacij, zlasti sindikatov, v zvezi z volitvami občinskih ljudskih odborov. Njegov govor objavljamo v celoti.
Povedal bom nekaj svoj ih misli o pripravah na volitve občinskih ljudskih odborov, ker v teh dopustniških časih ni bilo na kakšnem kompetentnem forumu vsestranskega pretresanja tega vprašanja. Kot veste se je predsedstvo Socialistične zveze sestalo pred kakšnimi tremi tedni in sklenilo, da bo to vprašanje na dnevnem redu prihodnje seje Glavnega odbora Socialistične zveze, kjer bo dana izčrpnejša politična osnova in analiza za volitve, ki so pred nami. Zato bi opozoril samo na nekatera vprašanja, ki se kažejo v zvezi s temi pripravami.
Kakršni bodo odborniki, takšni bodo uspehi občinskih ljudskih odborov
Prva stvar, ki -naj se je po mojem mnenju naš politični aktiv zaveda je resnost teh volitev. Pri tem nam končno ne gre samo za kakšno formalno zakonsko izpolnjevanje, niti ne samo za kakšno politično akcijo v tem smislu, da naj bi volitve čim-bolje izpadle po svojih v-olilnih rezultatih. Nam gre pri teh volitvah predvsem za to, da bodo prihodnji občinski ljudski odbori čim sposobnejši, čim boljši. Naloge, ki čakajo te Občinske ljudske odbore, niso majhne. Nadaljnji sistem komunalnega utrjevanja in'razvoj a in politično-gospodarekih odnosov pri nas bo v bodoče še mnogo bolj zavisel od konkretnega de-lovanja posameznih občinskih ljudskih odborov, posameznih komun 'in njenih organov. Iz svojega vsakodnevnega dela vidite že danes, da se samo s splošnim političnim delom čestokrat ne da ne vem kako mnogo napraviti. Naše splošno politično delo, rekel bi, politično propagandna akcija, mnogokrat ne da pravi* rezultatov, ne more dobiti nekako prave vsebine, če je nimamo kam nasloniti, če je ne moremo nasloniti na konkretno delovanje predvsem organov delavskega in družbenega samoupravljanja. Mnoga vprašanja se bodo reševala in mnoge težave se bodo v bodoče pojavljale v povezanosti s tem, kako bo deloval naš celoten komunalni sistem. Zato je sedaj osnovna naloga političnih sil v tem, da dobimo čim sposobnejše organe družbenega samoupravljanja v okviru komun. To bo za polit, organizacij e, za Soc. zv., za sindikat itd. zelo dobro naložen, kapital, ki se nam bo v naslednjih treh štirih letih temeljito obrestoval ali pa bo, če stvari ne bomo vsestransko resno in pametno postavili, povzročal mnogo te-
žav in problemov. To je prva stvar, na katero bi v zvezi z volitvami opozoril.
Obračun in perspektive
Drugič. Postavlja se vprašanje, na kakšno platformo je moč postaviti to politično akcijo v zvezi z volitvami. Tu ‘gre zlasti za dve temeljni stvari, na kateri kaže opozoriti: kaj je doslej narejenega, to se pravi, obračun dela za preteklost, in približne naloge ter perspektive za bodočnost. Ti dve stvari je treba v tej naši politični akciji tesno povezovati. To tembolj zategadelj, ker se pri nas zlasti v občinah in komunalnih organih na te stvari gleda .dokaj enostransko. V vsakodnevnem delu se problematika komun mnogo bolj obravnava s stališča potreb, kaj še manjka, kaj potrebujejo, kje so problemi, itd., kot pa s stališča, kaj je bilo doslej napravljenega, kakšni rezultati so tu.
Končno je za vsakodnevno delo občinskih ljudskih odborov in njihovih političnih in drugih organov v redu in prav, da je njihov pogled usmerjen naprej. Toda naša politična volilna akcija bi se lahko izrodila v enostransko demagogijo, v nekakšno obljubljanje, ali pa v nekakšno zidanje gradov v oblake, če bi govorili zgolj o tem, kaj nam manjka in kaj je potrebno. Končno takšna politična akcija ne bi bila objektivna, bi zanemarila važno vprašanje, namreč to, kaj je že doslej napravljenega. Ker smo vsi skupat bolj pod dojriicm tega, kaj bi še radi kot pa pod vplivom tega, kaj je že napravljenega, je seveda razum-
ljivo, dia je prav to pogostokrat predvsem v komunah zelo zapostavljeno.
Če človek takole potuje po naši deželi, če po raznih občinah, pride naokrog čez leto, poldrugo leto, vedno ugotavlja, da so v mnogih občinah marsikaj novega napravili. Prav zares, če bi šel nekdo v mnogo naših občin ter sestavil analizo gospodarskega, kulturnega, socialnega razvoja, glede komunalnih naprav itd., kljub temu da vsega tega še izredno primanjkuje, da smo glede tega še izredno na tesnem, če bi pregledal, kaj je bilo storjenega v zadnjih petih letih in ta premik primerjal s katerimikoli petimi leti v preteklosti, bii dobil kaj ugodne rezultate. Taka analiza bi pokazala, da se je zlasti pri nas v zadnjih štirih, petih letih vendarle nekaj napravilo. Če vzamemo dalje, kako se je spremenila socialna struktura, koliko je bilo včasih ljudi zaposlenih, koliko je prišlo včasih n. pr. na mesec denarja v neko občino in koliko ga danes pride, kako narašča potrošni fond itd. Vse take analize bi pokazale vendarle velik napredek in neke premike, ki so za marsikatero občino izredno zadovoljivi. Vendar pravim, da se v zvezi s temi premiki odpirajo povsem nova vprašanja, oblikuje pa se tudi določeno mišljenje ljudi. V neki svoji volilni občini sem imel nekako takle razgovor:	*'
Nevzdržno je pravijo. Naša občina ni bila nikdar v tako težkem položaju vseh zadnjih trideset, petdeset let. Na primer stanovanjski problem: ljudje so
Sekretar Glavnega odbora SZDL Slovenije tovariš Stane Kavčič govori sindikalnim odbornikom o pomenu občinskih volitev.
pri nas dobesedno na cesti. Stanovanjskega vprašanja sploh ne moremo rešiti. To je nevzdržno, ljudje se razburjajo, politična situacija je slaba itd. Tako so tarnali. Potem sem jih vprašal, kje je pa vzrok pravzaprav za to. Potem smo ugotovili sledeče: če ne bi bilo v tisti občini tovarne, ki zaposluje 600 do 700 ■ljudi in če se jih od teh 700 ne bi vsak dan 500 vozilo iz bližnje okolice v tovarno, tedaj bi se ta stanovanjski problem pokazal v
tisti občini v popolnoma 'drugi luči, kot se kaže danes. Nato sem jim dejal, da sta tu dve stvari: ali boste morali še potrpeti in počasi zidati stanovanja ali pa zaprite tovarno in se bo potem, ta pritisk iz vasi čez noč normaliziral ln bo tak, kakršen je bil pred tridesetimi, petdesetimi leti, o katerih ste govorili. Potem smo razglabljali naprej. Koliko je prišlo včasih plačilne-
(Nadaljevanje na 2. strani)
ANALITIČNA OCENA DELA NE POTEKA ZADOVOLJIVO
Škodljivo odlašanje
V večini podjetij še niso začeli z analizo zahtev de. lovnih mest. — V nekaterih, na. primer v tekstilnih podjetjih, čakajo na »navodila« in »odgovore« združenj, čeprav so navodila o analizi in stopnjevanju že zdavnaj izšla. — Dela je obilo, čas je kratko odmerjen in vsako nepotrebno odlašanje poraja dvakratno škodo.
V večini podjetij v industriji In prometu so že opisali in popisali delovna mesta. Ponekod pravkar s tem delom zaključujejo, na primer v »Novolesu« v Novem mestu, kjer morajo še popisati okoli 40 delovnih mest. Tod.a lahko trdimo, dia so skorajda povsod končali, Kjer so delovna mesta popisali in opisali tako, kot to terja postopek
za ocenjevanje, so zbrali osnovno gradivo za nadaljnje opravile, to je za analizo zahtev delovnih mest in stopnjevanje, leda no samo to. Podatke, ki so jih dobili z opisom delovnih mest, bedo lahko kori sitno uporabili kot osnovo za smotrnejšo personalno politiko, načrtnejše izobraževanje, smotrnejše organiziranje dela, O tem smo na
Ze čriček prepeva, ne more več spat, trgatev veleva, zdaj pojdemo brat... Kmalu se bo ta pesem razlegala po vinskih goricah ... najbrž pa jo bomo te dni tudi v Ljubljani večkrat slišali na III. mednarodnem vinskem sejmu na Gospodarskem razstavišču in okrog njega. — Toda ta sejem je za nas tudi gospodarsko pomemben, saj se bodo na njem uveljavila naša najboljša vina, obenem pa bodo naši vinski strokovnjaki izmenjali izkušnje s strokovnjaki iz 22 držav, ki bodo prišli na 37. plenarno zasedanje Mednarodnega urada za vino.
straneh našega lista že precej govorili.
Zavoljo vseh teh razlogov je bilo tako važno čim objektivneje popisati in opisati delovna mesta ter se izpgibal; napakam, kot prepisovanja delovnih mest i? tarifnega pravilnika, . popisovanja po planiranih ali želenih tehnoloških postopkih, zaželeni organizaciji dela, organizacijski shemi podjetja ne glede na trenutno stanje itd. Prav tako se je bilo treba izogniti eni izmed najhujših napak, to je opisovanju delovnih mest za »zeleno mizo«, brez sodelovanja delavcev. Za kakovostno sestavljen opis delovnega mesita je namreč potrebno:
® 1. Delovno mesto proučiti in vpisati vse dobljene podatke v določene obrazce;
® 2. opis še dopolniti s podatki, k' jih popisovalcu posreduje delavec ali njegov neposredni voditelj;
$ 3. predložiti obrazec z opisom delovnega mesta delavcu ali njegovemu neposrednemu voditelju, da le-ta s podpisom potrdi točnost podatkov, oziroma jih še dopolni.
Kjerkoli so ravnali tako in kjer so ljudem razložili, zakaj sc potrebni določeni podatki, kaj si lahko obetamo od tega, tam je pri analitični oceni dela sodeloval od vsega začetka res ves kolektiv in uspehi bodo nedvomno večji. Povsod niso rav_ nali tako. Toda tudi sedaj še čas ni zamujen. Vzporedno z analizo zahtev delovnih mest v ?ija popravljati sicer že opravljen €ipi,s in velja k temu poslu pritegniti člane delovnega kolektiva.
V »Novolesu« v Novem mestu so delovna mesta opisovali in popisovali večidel le mojstri in obraitovodje. V sosednji tovarni, »Novotetostu« pa so rav-vnali drugače. Vsi delavci in uslužbenci .so izpolnili anketne liste m vanje vpisali ■ dela, ki so
jih opravljali v določenem času. Voditelji podjetja sedaj pravijo tole:
»Če ne bi imeli od analitična ocene nobene druge koristi, kot je popis in opis delovnih mest, b; bilo že to veliko. Vsak člaa delovnega kolektiva, od snažilki« do najodgovornejših tehničnih voditeljev proizvodnje je moral ob izpolnjevanju anketnega lista vsaj malo razmišljati o svojem delovnem mestu, delu, o plači, ki jo za delo prejema, razmišljati, ali dela res toliko, kolikor plače prejme, ali dela več, ali bi lahko delal bolje, kaj ga ovira itd. itd. Ljudje so o vsem tem res razmišljali, zato so bili anketni listi najboljša' osnova za nadaljnji opis del. Vsebujejo pa seveda še vrsto podatkov in pobud, ki jih bomo izkoristili in uresničili čez čas.«
Tako kot so v »Novotekstu« dobro opravili popis del, se tudi dobro pripravljajo na analizo in stopnjevanje. Obrazce so razmnožili v toliko primerkov, kot je članov komisije in vsakdo bo imel na vpogled tudi anketne liste. Z analizo sicer še niso začeli, zakaj ne — pa malo pozneje.
Pri ocenjevanju »težine« oziroma »vrednosti« delovnih mest je treba upoštevati, kakšno znanje in sposobnost mora nekdo imeti za določeno delo, kolikšna je odgovornost na določenem delovnem mestu, kakšne napore terja delo in pod kakšnimi pogoji opravlja delavec delo na ■določenem delovnem mestu. Te skupine zahtev, ki sestavljajo »vrednost« oziroma »težino« delovnega mesta, je treba pozneje pri analizi '.n stopnjevanju še podrobneje raz. členiti. Ugotoviti je na primer treba, kakšno šolsko znanje — teoretična vzgoja — strokovnost — praktična vzgoja — spretnost in vodenje terja neko delovno mesto. Intenzivnost (Nadaljevanje na 4. strani)

Vsak ukrep občine
naj zboljšuje življenjske in delovne razmere že zaposlenih delavcev
$ ’■
Iti
j i \ k ti l

•	Od 7. do 20. avgusta je bivala v naši domovini delegacija Sindikata rudarjev Poljske. Delegacija je bila gost našega sindikata rudarjev in je ta čas obiskala vrsto kolektivov, kjer se je zanimala zlasti za delavsko upravljanje, sistem nagrajevanja in za delo. sindikatov. Med drugim so obiskali tudi Trbovlje, Ljubljano in Velenje.
•	V tovarni oblek »Naprijed« v Zagrebu so po kongresu delavskih svetov sklicali najprej sestanke po oddelkih, potlej je bilo nekaj posvetovanja sindikalnih "odbornikov, predstavnikov uprave podjetja in delavskih organov upravljanja, zatem so pa sklicali delavsko zborovanje, da bi videli, kaj delavci mislijo o njihovih predlogih, ki naj bi jih uresničili po smernicah kongresa delavskih svetov. Rezultat tega je bil, da so kegljišče spremenili v kuhinjo. V kolektivu je namreč večina žena in te so brale in slišale, kaj vse se je govorilo na kongresu delavskih svetov o pomoči ženi. Pa so dejale: najprej hočete imeti vi moški razvedrilo zase, potem šele mislite, kako bi ženam-materam pomagali. Zgradili ste kegljišče, na kuhinjo niste mislili. Uredite kuhinjo, da se nam ne bo treba še dalje mučiti s kuhanjem, ko pridemo z dela pozno domov. In tako so kegljišče preuredili v kuhinjo.
•	Na Reki so se kar temeljito začeli zanimati za delavsko prehrano. Na pritisk sindikalnih organizacij in posebej sindikalnega sveta je občina odstopila nekaj gostiln in restavracij posameznim delovnim kolektivom, v katerih so si oni uredili svoje delavske restavracije. Tako so take restavracije odprli v zadnjem času v tovarnah »Viktor Lenac«, »Torpedo«, »Luka i skladišta«. Vendar s tem stvar še ni bila opravljena. Na zadnji seji občine Stari Grad so sklenili, da bodo vse lokale družbene prehrane pavšalizirali.
•	Občinski zbor proizvajalcev v Postojni bo štel 21 odbornikov. Tako so sklenili na nedavni seji občinskega ljudskega odbora.
•	Na Jesenicah bodo zgradili tri nebotičnike. Vsak izmed njih bo imel deset nadstropij. Zgradili jih bodo na Plavžu in bo v vsakem po 40 stanovanj. Tako je sklenil delavski svet železarne na nedavnem zasedanju. Nebotičniki bodo dograjeni do konca leta 1959. Sklenili so še, da bodo v ta namen najeli kredit.
■
i 1 Počitniški dom tovarne »Plamen« Iz Krope pri Portorožu.
•	Delovni kolektiv tovarne vijakov »Plamen« iz Krope je imel že pretekli dve leti ob morju tabor za svoje delavce. Letos pa so kupili v Pacugu pri Portorožu 7000 kvadratnih metrov zemlje in stavbo, ki so jo preuredili v počitniški dom. Zaradi gradbenih del, so odprli dom šele avgusta. Kljub temu pa bo do konca sezone preživelo letos redni letni dopust ob morju nad 200 članov kolektiva in družinskih svojcev. — C. R.
•	Te dni je odpotovala na Poljsko delegacija Sindikata kmetijskih delavcev in uslužbencev Jugoslavije, ki bo gost Centralnega odbora sindikata kmetijskih delavcev Poljske. Delegacija, v kateri je med drugimi tudi tajnik Republiškega odbora tega sindikata Slovenije tov. Franc Martinc, se bo predvsem zanimala za organizacijo dela, način nagrajevanja, socialne probleme in za vzgojno delo v državnih in zadružnih organizacijah Poljske. Prisostvovala pa bo tudi kongresu sindikata kmetijskih delavcev Poljske.
•	Delovni kolektiv celjske cinkarne je letos prav lepo poskrbel .za otroke svojih članov. Organizirali so dnevno letovanje otrok izven mesta »Pri lovcu«. Otroci so se vsako jutro zbrali pred cinkarno ter odšli tja peš ali z avtobusom, kjer so se ves dan pod nadzorstvom igrali.
Kongresu Ljudske mladine Slovenije delavski pozdrav
(Nadaljevanje s 1. strani)
mladih proizvajalcev, aktivi mladih zadružnikov, seminarji, strokovna in politična posvetovanja in podobno.
Tudi bližnje volitve v občinske in okrajne ljudske odbore dajejo priložnost, da problematiko komunalne skupnosti približamo mladini in da jo V večji meri kot doslej povežemo posredno in neposredno z vprašanji, ki so aktualna tako za posameznika kot družbo v celoti.
Globoke družbene spremembe, ki so nastale v času od zadnjega kongresa Ljudske mladine Slovenije, to je v obdobju, ko v tej organizaciji nastopa generacija, ki dorašča in se oblikuje v mirnih povojnih razmerah, narekujejo, da VI. kongres pretrese glavne probleme, sedaj doraščajoče generacije. Izluščiti je potrebno najvažnejša vprašanja delovanja vseh čini-teljev, ki spodbudno vplivajo na mlado rast in najti odgovor na vprašanje, kako naj deluje. mladinska organizacija, da bo v skladu s težnjami mlade generacije in dejaven činitelj v razvijanju naše socialistične stvarnosti.
Kongresu Ljudske mladine Slovenije naš delavski pozdrav!
Delegacija Federacije sindikatov prometa in zvez pri predsedniku ZSJ tov. Djuri Salaju. (Od leve proti desni: Ivan Slosar, Vilijem Zupan, Djuro Salaj, Mihela Gostiša, Avgust Batagelj in x	Miha Pirnat.)
(Nadaljevanje s 1. strani)
ga fonda v to občino, koliko ga danes pride, koliko je bilo včasih zaposlenih, koliko jih je danes itd.
Seveda ne govorim teh stvari zato, da bi dejal, da stanovanjsko vprašanje ni važno. Ne! Niti govora o tem. Govorim to zato, da b} opozoril n-a to, kako se oblikuje splošno mnenje ljudi včasih spričo nekaterih problemov, kr nastanejo zaradi razvoja, zaradi premikov, zaradi napredka določene občine in se hoče prikazati položaj, ki da je kritičnejši kot kdajkoli prej. Skratka, da je občina na psu in da bo šla po zlu, če ne bo prišla pomoč »d zunaj. Proti takim napačnim zaključkom, ki pa imajo seveda svoj odraz na konkretno razpoloženje ljudi, se je treba boriti, odnosno postaviti stvari na pravo mesto. Problemov imamo itak dovolj; ob teh volitvah ne bi smeli dopuščati, da bi zaradi takih nerešenih problemov delali potem popolnoma negativne zaključke v celoti.
Analize in argumenti naj bodo vsebina priprav na volitve
Ce kdaj kakšna politična stranka nastopi z rezultati svojega dela, tedaj nastopi predvsem pred volitvami, bodisi lokalnimi, bodisi državnimi. Občinske volitve so, mislim, vendar taka lepa prilika, kjer se lahko zelo jasno in konkretno prikažejo "rezultati. Pri vseh teh zadevah ne kaže govoriti o nekem uspevanju socializma nasploh in se zgubljati samo v nekih, bi rekel, splošnih pozitivnih lastnostih socializma in socialistične družbe, marveč je treba v tej predvolilni akciji poleg splošnih analiz z mednarodnega področja dati predvsem analize in argumente iz konkretnega razvoja, razmer itd.
Politične organizacije, Socialistična zveza, sindikalne organizacije bi morale poleg teh rezultatov napraviti tudi konkretne analize in zaključke o tem, s katerimi napačnimi političnimi pojmovanji bi bilo treba še obračunati v tej volilni akciji. Politične akcije ne bi smeli postaviti nekam v zrak ali ostati samo pri najsplošnejših političnih stvareh. Ce aktivisti govore med seboj, zelo dobro poznajo politične probleme posameznih občin. Vedo, kaj je dobrega, vedo, kaj je slabega. Iz tega bi bilo treba graditi tudi konkretno politično delo. Danes je v naših občinah še precej, preveč birokratizma in »pašaluka«. Še marsikje ima glavno besedo, recimo, samo predsednik ali niti ne predsednik marveč občinski aparat. Marsikje počno stvari, s katerimi se občani ne strinjajo, ki državljanom niso pojasnjene. Kljub napredku, najdemo v naših občinah še izredno dosti primitivizma, nesposobnosti. Po nekaterih naših občinah se čutijo še izrazito močni kvazisocialnl vplivi, sociala.
Vse te stvari bi bilo treba analizirati, politična vodstva bi se morala o osnovnih stvareh sporazumeti in jih pred volitvami naglasiti — vse s stališča, da se borimo za nadaljnji demokratični socialistični razvoj v poslovanju občine in njenih komunalnih organov, za demokratično socialistični način reševanja problemov občine na vseh področjih, istočasno pa za demokratični socialistični sistem odnosov med ljudmi, kritike, samokritike in svobode. Seveda pri teh stvareh ni treba naglašati samo ravnanja posameznih ljudi in sedaj na primer kritizirati nekega predsednika občine, ki je zadnja leta morda vlekel sam in postal v svojem kraju bolj ali manj začetek in konec oblasti. Tega ne mislim, čeorav je morda tudi to kie potrebno. Stva.r 1e treba postaviti širše, postaviti tako. da se glede teh vprašanj občuti
vpliv množic na poslovanje in delovanje občinskega ljudskega odbora. O teh stvareh se v naših občinah mnogo premalo razmišlja. Včasih tudi občinski ljudski odbor sprejema sklepe in si postavlja take naloge, za katere je vprašanje, kaj bi državljani in volivci o njih rekli.
Referendum - še neizkoriščena oblika odločanja
V naši Ustavi je zelo dobro predvidena možnost referenduma v posameznih občinah. Kot veste, v naši praksi do česa takega še ni nikdar prišlo, čeprav bi bil lahko referendum zelo pametna priložnost, da se občani odločijo, ali so za to, da stvar stoji tukaj ali tam, naj napravijo to, kupijo ono, gradijo to itd., da se odločijo o čisto konkretnih vprašanjih. Tega ne govorim zato, da bi bilo treba za vse te stvari konzultirati najširše sloje državljanov, marveč govorimo o tem zato, ker hočem opozoriti, da se te stvari pri nas marsikje še precej zanemarjajo in bi bilo prav, da se da v tej volilni akciji v političnem smislu poudarek na konkretne politične odnose in razmere v posamezni občini in da se potem te konkretne politične razmere in odnose kritizira ali pa hvali, če je potrebno.
Uresničimo načela kongresa delavskih svetov Jugoslavijel
Glede nadaljnjih gospodarsko političnih perspektiv ne bi podrobneje govoril. Zdi* se mi, da namreč glede tega ni nič novega od onega, kar je bilo že zadnje čase nekolikokrat rečeno. Tu bi se morale zlasti sindikalne organizacije v svojem gospodarsko-političnem programu, bodisi glede celotnega našega razvoja, bodisi glede razvoja posameznih občin predvsem nasloniti na sklepe kongresa delavskih svetov Jugoslavije. V resoluciji kongresa so zelo jasno in konkretno naštete smernice za celoten naš razvoj kakor tudi za posamezne tovarne in tudi, če hočete, za vsakega delavca. Tu je treba videti v prvi vrsti vprašanje življenjske ravni, nadaljnjega dviga standarda v skladu z razvojem proizvajalnih sil in dvigom produktivnosti, dalje sti-mulativnejše nagrajevanje po konkretnem delu v odvisnosti od dejanskega učinka dela.
Investicije iz vidika standarda
Na podlagi vsega tega pa je treba usmerjati občine na reševanje drobnih vprašanj, od katerih je predvsem in dostikrat odvisen standard. Tu gre za obrtništvo, komunalno izgradnjo, trgovino, preskrbo itd. Po mojem -mnenju bi bilo prav, če bi bil od strani delavskih kolektivov glede teh zadev določen pritisk 'i-n tudi kritika, če je potrebna. V naših občinah in okraje še precej velik krog tako imenovanih gospodarstvenikov, ki se še zmeraj bavijo samo z velikimi gospodarskimi akcijami, ki če vedno govore le o nekih stomilijonskih rekonstrukcijah, mehanizacijah posameznih tovarn itd. Taki gospodarstveniki so tudi po tovarnah. Zelo do-
sti jih je. Tako se nam potem zgodi, da imamo v neki občini tovarno, kjer je zaposlenih morda nekaj tisoč delavcev, vsi se bavijo z nekimi milijardnimi investicijami -in tarnajo, da še tega nimamo, onega nimamo. Vsi skupaj pa niso bili sposobni,	d,a	bi postavili neko
mehanično delavnico, 'kamor bi dal lahko delavec v najnujnei-ših potrebah kaj popraviti. Takih primerov je danes po naših občinah sila dosti.
Sindikalni kolektivi b; se morali v takem komunalnem sistemu in v takih odnosih, v kakršnih smo danes, prvenstveno boriti zato, da bi dajali nadaljnje investicije predvsem s stališča njihovega standarda in to tako, da se bo to poznalo predvsem tem zaposlenim delavcem. To se pravi, boriti se je treba za tako razširjeno reprodukcijo, ki bi prvenstveno pomagala reševati standard že zaposlenim delavcem. Družbi in višjim državnim organom pa prepustimo, bi dejal, skrb za tisto razširjeno reprodukcijo, ki zahteva novo delovno silo in ki pomeni glede izboljšanja življenjske ravni izboljšanje predvsem za tistega, ki se je nanovo zaposlil.
Neizkoriščene možnesli
Vzemimo na primer stanovanjsko vprašanje. V marsikateri občini kljub temu, da ima tovarne, strojno tovarno itd., je problem zidanja stanovanj zaradi slabe mehanizacije, zaradi gradbenega podjetja, zaradi pomanjkanja obrtniških storitev. Treba bi bilo ustanoviti dobro remontno delavnico, ki bi delala predvsem za stanovanja od mizarskih do vseh mogočih drugih deh. Ce bi to vprašanje v občini resno postavili na dnevni red in če bi se tu pokazala vsa tista spretnost manevriranja, ki se drugače kaže in zlasti takrat, če je treba postaviti nekje kakšno tovarniško halo, sem prepričan, da bi se marsikje. našla sredstva in kadri ter da bi se marsikaj napravilo. To bi predvsem koristilo delavcem, ki so tam. Zdi se mi, da glede tega marsikje delavci ali celoten kolektiv sami zase še niso ugotovili, kaj bi bilo zanje najbolje, in da bi potem s tega stališča usmerili svojo nadaljnjo politiko. Zlasti v Sloveniji imajo zato velike in neizkoriščene možnosti pa tudi ogromno potreb. Položaj danes pa je tak, da gremo lahko energičnejše v tej smeri, da ta vprašanja odločneje postavimo na dnevni red in jih začnemo reševati. To je tisti prispevek borbi za standard, ki ga lahko damo, tu so tiste subjektivne sile in materialna sredstva, M nam v tem pogledu leže mrtva.
Glede teh vprašanj so naše občine še precej neodločne in niso pod pritiskom delavstva. Pa bi bilo prav, da bi bile pod njegovim pritiskom. Danes je pritisk delavstva glede standarda usmerjen predvsem na plače, namreč, da je treba celoten narodni dohodek tako deliti, da bodo plače nenehno rasle in da bo s tem tudi dvig standarda zagotovljen. To je prav gotovo v redu in prav, toda to je le en del možnosti boja za standard. Drugo področje pa je to, o ka-
terem sem govoril. Delavstvo bi moralo začeti izvajati močnejši pritisk za reševanje teh vprašanj na naše občine.
Ena izmed glavnih stvari, ki jih moramo začeti z novimi zbori proizvajalcev, je ta, da bodo Zbori proizvajalcev, ki se zdaj prvikrat postavljajo, postali glavni organ, ki bo skrbel za te stvari, o njih razpravljal in ki bo z gospodarskega vidika na delovanje občine tako vplival, da se bo vse, kar bo občina naredila, v prvi vrsti poznalo na delovnih in življenjskih razmerah delavcev. Iz teh vidikov bi morali po mojem mnenju predvsem zbori proizvajalcev kot obč. organi usmerjati te stvari.
Širina pri izbiri kandidatov
Na koncu bi dejal še nekaj glede kadrov. Mislim, da je popolnoma jasno, da moramo biti pri teh občinskih volitvah kadrovsko zelo široko usmerjeni. Osnovni kriterij mora biti, kot sem že uvodoma dejal, konkretna pripravljenost in sposobnost vsakega, posameznega kandidata. Pri tem je treba opozoriti še na nekaj, kar zadeva zbore proizvajalcev. To je moje čisto osebno mnenje. V sedanjih zborih proizvajalcev tako v okrajnih, kakor v republiških in v zveznem je izredno veliko število upravno operativnega kadra, to so razni direktorji ali vidnejši ljudje iz proizvodnje, poslovodje itd. Pravih, fizičnih delavcev je v sedanjih zborih proizvajalcev precej malo. To je v nekem smislu tudi normalno. Mislim pa, da bi v zboru proizvajalcev v občini morali prevladovati neposredni fizični delavci. Nepravilno bi bilo po mojem, če bi se tudi v občinskih zborih proizvajalcev našli le direktorji in poslovodje.
Za to priča tudi dosedanji razvoj. V zadnjih treh, štirih letih je zraslo v delavskih svetih veliko novega kadra, neposrednih fizičnih delavcev, ki pa so po svoji razgledanosti, politični sposobnosti že tudi prerasli', če hočete, okvire tovarne ali samo svojega strokovnega sektorja. O tem priča končno tudi kongres delavskih svetov. Zato menim, da bi morali vso to predvolilno ''akcijo postaviti zelo široko. Z ozkimi sektaškimi prijemi ne bomo nič opravili. Prav gotovo je, da bo v bodočih občinskih ljudskih odborih', če bomo stvari prav postavili, izredno veliko takih ljudi, ki doslej morda niso nikjer zapisani v nobeni kadrovski evidenci, niti - partijski, piti sindikalni, niti Socialistične zveze. Še večl Mislim celo, da bo prišel sem in tja tudi kakšen »reakcionar« v ljudski odbor. Potem pa se bo izkazalo, da le ni tak reakcionar, kakor je bilo morda zapisano V kakšnem arhivu, da je kar nekako pameten človek s celo vrsto pametnih predlogov in da seveda misli s svojo glavo. Cim pa človek začne s svojo glavo misliti, se vedno dogaja, da misli včasih tudi drugače kot njegov sosed na levi ali njegov sosed na desni. Če pa bi se sem in tja posrečilo tudi kakšnemu dejanskemu nasprotniku socializma, da se vrine v ljudski oduor, ga bosta pa praksa in razvoj skupaj z volivci zelo hitro odkrila in onemogočila.
Delavce v zbore proizvajalcev!
Zbori proizvajalcev bodo popolnoma nov organ in je popolnoma jasno, da morajo priti vanj popolnoma novi ljudje, delavci, predvsem člani delavskih svetov, tisti, ki so že bili v delavskih svetih, tisti, ki so šli iz delavskih svetov. Preko tega organa v občinah bodo dobili tudi sindikati neko novo, močno družbeno-poiitično osnovo tudi v kadrovskem pogledu za svoje delo.
0 številu kandidatov naj ljudje sami odločajo
V	zvezi s kadri se postavlja še neko vprašanje. Prejšnji zakon je namreč predvideval obvezno postavljanje več kandidatov, najmanj dveh. V novem zakonu tega dolgčila ni več in je moč postaviti tudi samo po enega kandidata. Zdaj se postavlja vprašanje, ali postaviti le enega ali več 'kandidatov. Glede tega r.i mogoče dati nikakršnega recepta. To moramo dejansko preipustiti ljudem samim, zborom volivcev, čisto jasno pa je, da ne bo socialistične demokracije nič več zaradi te-di tega, če bomo zavrtijo nekih formalnih razlogov forsirali dva kandidata, čeprav bi bili ljudje zadovoljni samo z enim. Nedemokratično pa bi bilo preprečevati zborom volivcev iin posameznim ljudem, -morda tudi skupinam ljudi, zlasti v delovnih kolektivih, če hočejo postaviti več kandidatov. To vprašanje je treba povsem prepustiti odločitvi ljudem na terenu. Jasno pa je, da je v interesu političnih sil, da tam, kjer hočejo več kandidatov, naj bo več kandidatov. Kjer bodo smatrali, da je treba agitirati za enega kandidata, naj agitirajo zanj, lahko se pa dogodi, da bosta kandidata tako enaka, da bo lahko sindikat ali politična organizacija rekla, glasujte, za katerega kandidata pač hočete. Oba sta dobra, gre za individualne razlike in se odločite, kakor mislite, da je za vas najbolje.
Skratka, v vseh teli stvareh je treba biti zelo širok in elastičen ter ne misliti, da bo zaradi tega socializem propadel, ker je namesto Janeza v občinski ljudski odbor prišel Jože ali narobe. Sindikati morajo biti nosilci take široke kadrovske politike z namenom, da dobimo nov kader, zlasti mlajše ljudi, mladino, ljudi, ki so se zdaj začeli razvijati in ki jim je zdaj treba dati večje družbeno in politično mesto ter veljavo.
V	zaključni besedi je tovariš Janko Rudolf opozoril na veliko odgovornost vodstev okrajnih sindikalnih svetov, da bodo priprave na volitve čim bolje potekale. Ta vodstva bodo morala pomagati občinskim sindikalnim vodstvom, s tem bodo sicer razvijala samostojnost sindikalnih svetov, vendar to ne pomeni, da niso odgovorna za celoten potek volitev,. Seveda pa morajo tako vodstva okrajnih kot občinskih . sindikalnih svetov najtesneje sodelovati v predvolilni akciji z vodstvi Zveze komunistov in Socialistične zveze svojega področja.
ROBU D O GO D KOV
(Ob proglasitvi svobodne in neodvisne Malajske federa cije)
V soboto popoldne ob pol šestih so na glavnem trgu v Kuala Lum-puru, glavnem mestu Malaje, sneli britansko zastavo in razobesili državno zastavo suverene ln neodvisne Malajske federacije. S tem se je začela svečanost ob proglasitvi neodvisnosti Malaje ln njeni vključitvi v Britansko skupnost narodov. Ministrski predsednik nove države Abdul • Rahman je zbrani množici govoril: »Nova zvezda se je pojavila na vzhodnem nebu: zvezda svobode za še en azijski narod. Za vse Malajce je to pomemben trenutek, je uresničenje dolgega sna.«
Malaja je majhna gorata dežela v Jugovzhodni Aziji, ki sta jo do nedavnega sestavljali dve angleški koloniji: Malajska federacija in Singapur. Obe skupaj merita komaj 132.000 kvadratnih kilometrov (polovico manj kot Jugoslavija) in imata nekaj nad šest milijonov prebivalcev — Malajcev, Kitajcev in Indijcev.
V Malajski federaciji, ki je preteklo soboto postala neodvisna država, je 9 avtonomnih sultanatov in 2 avtonomni angleški naselbini.
Kolonija Singapur pa Je le mesto, ki skupno z okol’ o šteje kakih milijon prebivalcev. Angleži so jo oddvojili od Malaje, ker je važno strateško in trgovsko oporišče.
Kmalu bo minilo pet stoletij od dneva, ko so odposlanci evropskih kolonialnih sil začeli prodirati v Malajo, Tako so Malajci spoznali Portugalce, Nizozemce, Britance ln končno (med zadnjo
svetovno vojno) tudi Japonce. Okupatorji s- niso kdo ve kaj razlikovali: Vsi so ukazovali in za nepokorščino kaznovali, vsi so bili gospodarji in izkoriščevalci.
Ko Je z razvojem industrije rasla tudi potreba po kavčuku, so Britanci začeli spreminjati Malajo v največjega pridelovalca kavčuka na svetu. Našli so tudi velike zaloge kositra, ki ga zlasti vojna industrija nujno potrebuje.
Poslej sta kavčuk in kositer krojila usodo Malaji. V deželo so se začeli seliti britanski, kitajski in indijski kapitalisti In indijski delavci. Od leta 1931 do 1947 se je število Kitajcev v Malaji podvojilo. Priselilo se je tudi okrog 200.000 Indijcev.
Danes je v Malajski federaciji dva In pol milijona Malajcev, dva milijona Kitajcev, 600.000 Indijcev in le 10.000 Evropejcev. V Singapuru, ki je še vedno britanska kolonija z delno avtonomijo, pa je tri četrt milijone Kitajcev in 200 tisoč Indijcev, Evropejcev in drugih narodnosti.
Med malajskimi, kitajskimi, britanskimi in indijskimi bogataši nikoli ni bilo sožitja. Malajci so vedno gledali Kitajce in Indijce kot pritepence, ki so prišli v Malajo, da bi obogateli na njihov račun. Kitajci in Indijci pa so hoteli imeti v deželi čimveč besede. Pri tem so seveda naleteli na ogorčen odpor Malajcev. Te spore so še podpihovali angleški kolonialni uradniki.
Vsi skupaj pa so poskrbeli, da bi se tudi reveži sovražili med seboj. Kitajskim delavcem so pripovedovali, da jih
Malajci sovražijo, zaostalim malajskim kmetom pa so trdili, da bi bila Malaja srečna dežela, če v njej ne bi bilo Kitajcev. ln indijske reveže so. ščuvali na Kitajce in Malajce.
_ lapredni ljudje pa jim niso nasedli. Kljub spletkam kolonialistov in domačih izkoriščevalcev se je med prebivalci Malaje v obdobju med obema vojnama vedno bolj krepila želja po svobodi in neodvisnosti, po lastni državi, ki ni bila zgrajena na enakopravnosti narodov in socialni pravičnosti.
Leta 1941 je vojna zajela vso Azijo. Japonska je prodirala v Kitajsko, zavzela je Indonezijo in Filipine, Indokino, Siam in Burmo ter začela prodirati tudi v Malajo. Singapur je padel. Angleži so se umikali, požigali vasi in mesta, kavčukove nasade in riževa polja. Japonci naj bi dobili vso Malajo opustošeno.
Takrat so mnogi malajski veljaki začeli sodelovati z novim okupatorjem. Pa tudi nekateri preprosti Malajci so nasedli japonskemu geslu »Azija Azijcem«, za katerim se je skrivala želja po nadvladi Japonske nam azijsko celino.
Le komunisti so pravilno ocenili položaj. Pozvali so ljudstvo v boj za izgon Japoncev, za neodvisno socialistično Malajo.
V	malajski džungli so se pojavili partizanski odredi. Boj za osvoboditev je vzplamtel. Ljudstvo je začelo šepetati o svojih junakih. In med imeni teh junakov Je bilo tudi ime mladega komunista Cin Penga, voditelja malajskih partizanov.
Angleški polkovnik Chepman piše v svoji knjigi »Džungla je nevtralna«, da je bil Cin Peng »partizan, ki mu je Velika Britanija največ zaupala«.
V	prvih poletnih dneh 1945. leta so v Londonu slavnostno sprejeli voditelja malajskih partizanov Cin Penga. Britanska vlada ga je odlikovala z enim lz" med najvišjih britanskih odlikovanj —* z Redom britanskega imperija.
Ob koncu vojne je malajsko osvobodilno gibanje zahtevalo, naj^ Velika Bri-
r 1. -Septembra 1957- % Štj.37
IZ NA ŠI:G4 ŽfimJ E N-J4k
»DELAVSKA ENOTNOST«
e
Z OBISKA V MLADINSKEM OKREVALIŠČU NA DEBELEM RTIČU
■ ■ 11 81 18
»No, kako je kaj, sinko?«
Fantič, kakih šest let star, svetlolas, živahnih prešernih očk, se nasmehne in pravi: »Kraljevsko!«
V teo besedi in njegovem zadovoljnem smehljaju je bi* lo povedano vse.
»Boš še prišel?«
Očke so mu ugasnile. Zdelo se je, kot bi ga z vprašanjem užalostil. In dejal je: »Najraje ne bi nikoli odšel.«
Rt in sinje prozorno morje, in Vinograd; in livade; sredi sad-hega drevja je hiša, počez čez it pa meja: tu je Jugoslavija, tam Italija. Na veliki jasi so šotori, nedaleč stran kuhinja in jedilnica, če 'lahko tako imenujem mize pod ležinikovimi dre-vesi, po klancu navzdol »a morje; pravkar sopiha po njem parnik. In nad sto zadovoljnih otrok. — To je Mladinsko okrevališče Rdečega križa na Debelem rtiču, zadnjem koščku slovenske zemlje ob Jadranu.
Glavni odlbor Rdečega križa Slovenije me je povabil, naj obiščem Debel; rtič in prisostvujem sej; Pripravljalnega odbora za gradnjo im upravljanje tega okrevališča. Povabilu sem so odzval in ni mi bilo žal. Marsikaj sem videl in slišal. Ni bli bilo žal, da sem dan prebil z ljudmi, :k; So svoje delo posvetili vzgoj; in zdravju, telesnemu in duševnemu zdravju našega mladega rodu.
Ideja za gradnjo mladinskega okrevališča, kot je im kot bo Hibeii rtič. je že stara. Rodila se je iz potreb in izkušenj, iz temeljitega proučevanja otrokove duševnosti ;n njegovih bolezni. Menda se vsi strinjamo, da številna letovanja ob morju, ki smo jih doslej organizirali za naše otroke včasih ne ustreaa-iajo svojemu namenu, da so vse Preveč »divje organizirana«, če lahko tako rečem, da ne uporabljajo dovolj izsledkov sodobne znanosti, zdravniških ved psihologije, čeprav spet ne bi mog); trditi, da ni naporov v tej smeri.
Organizatorji Mladinskega Okrevališča ha Debelem rtiču so Po-itavili okrevališču tele glavne temelje:
1.	Kes izbrat; -otroke, ki jim je potrebna morska klima, sončenje ob -morju, kopanje v morju. Proučevati kakšen je učinek morske klime,- kako vpliva na takšnega ali drugačnega otroka, na otroka, ;ki ima to ali ono bolezen, in pravočasno preprečiti, da bi kateremukoli otroku morska klima škodovala.
2.	Na Debelem rtiču velja na-. čelo: Bolezni ne moreš samo telesno zdraviti, številne bolezni (astma -lftskavost, izpuščaji itd.) So posledica hib v duševnem razvoju človeka. ali obratno, bo-leizni povzročajo hibe, pomanjkljivosti, napake v človekov; duševnosti. P-ri tem je treba upoštevati vpliv . okolja, v katerem otrok živi, odinose med starši in otroki, dogodke, ki so morebiti vplivali na otrokovo duševno rast itd. Nasploh, treba je otroka izredno dobro po-
0 tebi, tvojem delu, tvojih uspehih in težavah piše »DELAVSKA ENOTNOST«
znati, poznat; njegovo telo in njegov duševni svet, vzroke njegovih teieisenih in duševnih težav, odpraviti te vzroke in mu omogočiti normalno rast.
3. Najtesneje sodelovat; s starši učitelji, zdravniki, se pravi z vsemi, ki poznaj-o otroka in lahko vplivajo nanj. Ob prihodu v okrevališče dobit; od njih vse potrebne podatke o otrokovem razvoju in okolju, v katerem živi. ob otrokovem odhodu pa s strokovno dognanimi in preverjenimi ugotovitvam; in nasvet; pomagat; staršem, učiteljem in zdravnikom pri nadaljnji vzgoji otroka.
Gre torej za nekaj temeljitega, sodobnega in izredno 'koristnega.
Ne bom pisal o težavah, ki so jih imeli organizatorji -pri uresničevanju svoje zamisli, povedati pa moram, da so vse dosedanje težave premagal; z izredno voljo in požrtvovalnostjo in tudi s podporo (zlasti materialno) zainteresiranih organizacij in ustanov, kot s-o Glavni odbor Rdečega križa. Republiški zavod in okrajni zavodi za socialno zavarovanje itd. Težav -pa bo še precej. Sedanje okrevališče je pravzaprav zametek bodočega. Pokazal; so nam načrte. Sedaj s.0 sredi prve etape gradnje. Otroci so še v šotorih, kuhinja je zasilna. Pripravljajo teren, urejajo konaliilzeictio, vodovod, kopališče, sanitarije, elektrifikacijo. Za ta dela, iki bodo končana še letos, bodo porabil; 40 milijonov dinarjev. Zbranih imajo 50 milijonov. Nekaj denarja bo torej ostalo tudi za drugo leto, toda malo v primerjavi z vsoto, -ki jo potrebujejo. Pa načrtu bo okrevališče zgrajeno v petih letih in zanj bodo poraiibl; 280 milijonov dinarjev. Seveda pa bo ta načrt uresničen le, če bodo ustanove in organizacije ki se ukvarjajo z vzgojo ;n zdravjem otrok, pa tudi druge organizacije in ustanove, denarno pomagale. Prepričan sem. da ne bo nobenega, k; bi odrekel svojo pomoč, saj gre za nekaj nujno potrebnega in koristnega. Ko bo okrevališče zgrajeno bodo -tam, kjer so dandanes vinogradi in livade in šotori, lepo in sodobno urejeni paviljon za 500 otrok, bodo igrišča in sploh vse, kar lahko nudimo
našim otrokom. Naj povem še, da bodo lahko tovarne in okraji sami zidal; pav-iljone ali odkupil; nekaj postelj. Razen materialnih težav, ki še čakajo okrevališče na Debelem rtiču, pa bo treba rešiti tud; problem stalnega kadra, saj sl taike-ga okrevališča (k; kasneje ne 'bo več sezonsko, ampak bo poslovalo vse leto) ne moremo zamisliti brez stallno nastavljenih pedagogov, zdravnikov, socialnih delavcev, psihologov itd..
Res je, da je Mladinsko okrevališče na Debelem rtiču šele na začetku svoje poti. toda že začetni uspehi so spodbudni. Starši so zadovoljni, pišejo upravi In se zahvaljujejo .za napotke, učitelji s-o zadovoljni in tudi zdravniki, in otroc-i so Vesel; in zadovoljni, ker se kopajo v morju, hodijo na izlete, imajo dobre tovarišice in tovariše in sodobno hrano, za katero prise-žem, da je ros sodobna.
BESEDA BRAECEV
-.'-S'-	%
e-t- s r
Po zborovanju so se traktoristi pomerili, kdo je spretnejši in urnejši za volanom. Zmagovalec Celjan Hren je prejel »Zlati plug« ni še 20 tisoč dinarjev nagrade.
Z ZBOROVANJA IN TEK MOV ANJA TRAKTORIS TOV SLOVENIJE
Pr-etelkli teden sc Celjani v svoji sredi toplo pozdravili naj, boljše traktoriste in kmetijske strojnike iz vseh -kraljev Slovenije. V okviru okrajne gospodarske razstave »Celje 1957« je bil pod pokroviteljstvom Glav, ne zadružne zve-ze Slovenije II. republiški festival v kmetijskem strojništvu. Kot uvod v ta festival je bilo zborovanje društev traktoristov in kmetijskih strojnikov, naslednje dna pa mu je sledilo tekmovanj e v oranju in up-ravljamjiu s traktorji in ko-nč, no povorka in demonstracij© s kmetijskimi stroji. Priznati je treba, da je bil festival dobro pripravljen in je privabil veliko število gledalcev. Posebne pozornosti je bil deležen tudi od okrajnih in republiških gospodarskih političnih vodstev, saj je predsednik Okrajnega ljudskega odbora Celje tovariš Riko Jerman priredil poseben sprejem
GOSPODINJE!
ZADOVOLJSTVO JE ČISTITI Z
IS0L
imi
Ti^ETTiTfi Uifcii mlfitel
ŠTIPENDIJO
za dijaka 4. letnika Ekonomske srednje šdle razpisuje
Splošno gradbeno podjetje »TEHNIK«
Škofja Loka.
Prijave sprejemamo do 20. septembra.

za traktoriste, ki se ga je udeležil tudi tovariš Franc Leskošek—Luka. S toplimi besedami je dal traktoristom vse priznanje ter jih opomnil na veliko odgovornost in naloge, ki jih imajo pri mehanizacij; našega kmetijstva in socializaciji vasi.
Na zborovanju so traktoristi po izčrpnem poročilu o perspektivnem razvoju in vlogi kmetijske mehanizacije med ostalim razpravljal; tudi o potrebi strokovnega izpopolnjevanja in o vzgoji novih kadrov za kmetijsko mehanizacijo, o potrebi boljšega nagrajevanja traktoristov, o čuvanju strojev, o rentabilnosti kmetijske meha. niaacij-e in kvaliteti domačih strojev ter sprejeli zelo koristne siki epe.
Se živahnejše p-a je bilo naslednjega dne, to je v soboto, ko se je na prostranih njivah kmetijskega posestva »Lava-'- ,v Celj u postrojila dolga kolona" traktoristov in traktorjev, da bi se pomerili v spretnostnih vožnjan in oranju z »Steyerjii« ;n »Fer-gusio.nl« — v Sloveniji najbolj razširjenim; in ,najpriikladnejŠimi traktorji. Borba mi bile -lahka, saj so bili izbrani najboljši od najboljših, ki so osvojiti prva mesta na okrajnih tekmovanjih. Pa tud,; tekmovalni odbor in ocenjevalne 'komisije, ki so tokrat 'bile zelo stroge, so ifnete polne roke dela. Seveda tudi ni manjkalo ugovorov, da hi bilo bolje, če bi tekmovali vsak s svojim traktorjem, da so jih bel j navajeni -itd. Med skupinami je zmagala eklipa traktoristov iz Celja, drugo mesto je zasedla skupina traktoristov iz Maribora itd. Na ta način so celjski; traktoristi že drugič osvojili prehodni pokal Zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo LRS. Med posamezniki je bil
najboljši traktorist Leopold Hren iz Celja, ki si je priboril naslov »najboljšega traktorista Slovenije« in s ’ tem plaketo »Zlatega pluga«, poleg tega pa še 20.000 din nagrade.
Drugi republiški festival v kmetij skem stroj ništvu je poka. zal, da" bo pri nadaljnjem razvoju našega zadružništva in kmetijstva nujno posvečati mnogo več pažnje traktoristom, saj s-o prav ti odločilnega pomena v boju za sodobnejšo in večjo kmetijsko proizvodnjo. S pravil, nun ravnanjem in čuvanjem strojev p.a lahko družbi, 1-'« vlaga težke milijarde za mehanizacije kmetijstva, prihranijo i etiko sredstev.
fm.
Globoko nas je pretresla nadvse žalostna vest, da je v planinah tragično preminil dolgoletni član predsedstva Republiškega odbora Sindikata kemičnih delavcev Slovenije, tovariš Vinko.
Vinko Podviz je bil po poklicu delavec in se je že v rani mladosti udejstvoval v naprednih organizacijah. Oh letu 1941 se

*anija prizna neodvisnost njihove dežele, britanski državniki so jim odgovorili,
si nič drugega bolj ne žele, kot »podariti Malaji svobodo In neodvisnost«.
Tedaj se je britanski imperij podiral, indija, Burma, Pakistan in Ceylon, nek-danj; britanske kolonije, so postale ne-°dvisne države.
Borci osvobodilne vojne Malaje so po krnitvi iz džungle obračunali s tistimi ^lalajci, ki so sodelovali z okupatorji, v začetku 1946. leta pa so odložili orožje. yerjeli so lepim besedam iz Londona in čakali na neodvisnost. A obljubljene pohode ni bilo. Interesi lastnikov kav-°ukovih plantaž in rudnikov kositra so bili močnejši od želja malajskega ljudstva. Da bi obvarovali te svoje interese, So Malajo razdelili v Malajsko federacijo in Singapur, poiskali zaveznike med tistimi Malajci, ki so nekoč sodelovali z Japonci, razpihovali nacionalno mrzijo zagotovili premoč svojih predstavnikov v upravnih organih;
„ Junija 1948 so partizani ponovno odšli v džunglo. Popeljal jih je komunist fc11 Peng, ki so ga nekoč v Londonu odlikovali z Redom britanskega imperija.
In spet je v Malaji divjala vojna, “artizanev ni bilo veliko (Britanci trde,
jih ni bilo nikoli nad 5000), toda bili so dobro organizirani in oboroženi, bili so nepremagljivi, ker jih je podpirala Večina malajskega ljudstva. Celo britan-^1 general Brigds je moral priznati, da v! jih že davno uničili, če ljudstvo ne bi sodelovalo z njimi.
.. Britanci so poskušali vse, da bi uni-, *i osvobodilno gibanje. Nad pol mili-J?ha Kitajcev so preselili v koncentra-viska taborišča. Mobilizirali so v vojsko d6°009 Malajcev. Poslali so v Malajo Sx’oje čete in poklicali na pomoč tudi ^stralsko vojsko. Vsakomur, ki je ujel 'i ubil partizana, so plačali 500 malaj-,bih dolarjev, kdor je izdal komunista, J6 dot,'; od 2000 do 10.000 dolarjev. Brionska vlada je na glavo Cin Penga izpisala nagrado 25.000 dolarjev. Za-
prli so vsakogar, ki je imel doma za več tednov hrane, ker so mislili, da jo hrani za partizane. V džunglo so zmetali več deset milijonov letakov, ki so pozivali borce, naj se predajo. Partizanskega gibanja pa niso mogli uničiti.
In tak so Britanci spoznali, da Malaje ne bodo mogli pomiriti, če ne bodo popuščali težnjam malajskega ljudstva po neodvisnosti. Nedvomno je uporniško gibanje močno vplivalo na britansko popuščanje, kakor je tudi obenem s postopnim pripravljanjem malajske neodvisnosti slabela aktivnost partizanov.
Prva stopnica na poti k neodvisnosti je bila ustanovitev malajske vlade (leta 1951), v katero so imenovali 11 članov Zakonodajnega federalnega sveta, ki so bili za svoje delo odgovorni britanskemu visokemu komisarju. Tudi člane Zakonodajnega federalnega sveta je imenoval britanski visoki komisar.
šele leta 1955 je Malaja dobila prvo delno izvoljeno Zakonodajno skupščino, v kateri je bilo 98 članov, od tega 52 izvoljenih. Pri volitvah so lahko nastopile le Britancem bolj ali manj naklonjene stranke. Največ glasov je dobila volilna zveza treh malajskih meščanskih strank: Nacionalne organizacije združene Malaje, Kitajsko-malajskega združenja in Indijsko-malajskega kongresa. — Vodja te volilne zveze Tengku Abdul Rahman je postal predsednik nove malajske vlade.
Rahmanova vlada se je začela takoj pogajati z britansko vlado o proglasitvi neodvisnosti Malaje. Po številnih zaplet-ljajih in trenjih sta sc februarja 1956 obe stranki sporazumeli o prehodnem obdobju, ki naj bi trajalo do 31. avgusta 1957, ko bo proglašena neodvisnost Malajske federacije. Sporazum je določal, da bodo Malajci v tem obdobju prevzeli upravljanje vseh državnih poslov, razen zunanje politike in zunanje obrambe. Za malajsko vlado je bilo zlasti važno, da so ji Britanci prepustili notranjo obrambo, se pravi poveljstvo nad notranjimi varnostnimi silami, kaj-
ti Cin Peng je že leta 1955 obljubil Rahmanu, da bodo partizani odložili orožje, če bo postala Malaja neodvisna in če se bodo britanske čete umaknile. Ker pa so Britanci tudi po sporazumu leta 1956 imeli glavno besedo v poveljstvu varnostnih sil, partizani niso hoteli odložiti orožja, zlasti še zato, ker so bili pogoji za predajo zelo težki. Tako se je zgodilo, da so Cin Pengovi borci še vedno v malajskih džunglah.
V prehodnem obdobju so pripravili tudi prvo malajsko ustavo. Po tej ustavi je Malaja federalna monarhija v okviru Britanske skupnosti narodov. Sestavljena je iz 11 federalnih enot, ki imajo delno avtonomijo. Zakonodajno oblast izvaja dvodomni parlament, sestavljen iz izvoljene zbornice in delno izvoljenega senata. Uradna jezika sta malajščina in angleščina. V državnih službah imajo prednost Malajci. Kitajci zelo težko pridobe državljanstvo, sploh pa je več ustavnih določil, s katerimi so se hoteli Malajci zavarovati pred premočjo Kitajcev.
Pred neodvisno Malajsko federacijo stoje številni problemi. — V .malajskih džunglah so še vedno partizani, ki imajo med ljudstvom precejšen ugled. Odprto je tudi vprašanje bodočnosti Singapura, ki je pravzaprav del Malaje, malajsko okno v svet, čeprav so v Singapuru bolj naklonjeni popolni neodvisnosti kot združitvi z Malajo. Ustavna določila, ki zapostavljajo Kitajce in Indijce, tudi ne napovedujejo kdo ve kako svetle prihodnosti. In končno naj še povemo, da bodo Britanci obdržali svoje gospodarske in verjetno tudi strateške pozicije v Malaji.
Nikakor pa ni rečeno, da v bližnji prihodnosti ne bo prišlo do notranjih sprememb v Malajski federaciji. V novi".! razmerah bo prav gotovo prišlo do nove razporeditve malajskih političnih sil. do krepitve tistih sil, ki se zavzemajo za čim popolnejšo neodvisnost, za enakopravne odnose med malajskimi narodi in za socialno pravičnost.
!
je takoj vključil v OF in leta 1943 postal aktiven borec. Isto leto pa je postal tudi član Partije.
Po osvoboditvi se je zaposlil v Tovarni celuloze v Goričanah, kjer je služboval vse do zadnjega dne kot mojster.
Pokojni tovariš Vinko je bil zelo skromen in tih, vendar zelo preudaren in nadvse delaven. Njegove zasluge so velike, glavno področje njegove dejavnosti pa je bilo delo v sindikatih. Bil je dolga leta in tudi letos predsednik sindikalne podružnice, član občinskega sindikalnega sveta kakor tudi Republiškega odbora. Srečujemo ga kot funkcionarja v Partizanu, Planinskem društvu in drugih organizacijah, skratka, bil je neutrudljiv. Predvsem ga je odlikovala njegova skromnost, preudarnost in veliko tovarištvo ter je bil zato nadvse priljubljen v svojem kolektivu, kakor pri vseh, ki so ga poznali. Bil je neutruden v delu za napredek svojega kolektiva in vlagal vse sile za izgradnjo socializma. Tovariš Vinko je bil tudi eden najboljših zaupnikov naše Delavske .enotnosti, saj so Medvode med prvimi v številu naročnikov v Sloveniji. Zglednega delavca in neutrudnega sindikalnega odbornika bomo ohranili v trajnem spominu.'
ZAKAJ TAKŠEN ODNOS?
V našem uredništvu se je te dni zglasil tovariš Julijan Rink in nam povedal tole:
»Pisanje mi gre težko od rok, pa vos prosim, če sami napišete, kar bom povedal. Zaposlen sem pri gradbenem podjetju »Obnova« v Ljubljani kot čuvaj mesec, v resnici sem jih imel pa 6000. (Pri Zavodu od julija 1954. leta. Takrat smo se dogovorili za poln delovni čas, to je po 8 ur na dan, pri Zavodu za socialno zavarovanje so me prijavili pa kot da delam štiri ure na dan in da imam plače 4000 dinarjev na za socialno zavarovanje smo to preverili in ugotovili, da je res tako prijavljen in do 30. avgusta letos ta stvar še ni bila urejena.) No, pa zato nisem prišel, je nadaljeval.
Od začetka julija 1954 do julija 1955 sem imel 576 nadu/r, kar znese — čakajte malo, takoj bom povedal — in je potegnil .zvezek,' v katerem ima vse natanko zapisano. Aha, to znese 25.920 dinarjev. Od julija 1955 do julija 1956 sem imel 504 nadure, kar znese 22.680 dinarjev, od lanskega julija pa do letošnjega julija sem opravil pa 532 nadur, kar znese 23.840 dinarjev. Skupaj bi moral torej dobiti še okoli 70.000 dinarjev, če ne računam nedeljskih in nočnih ur posebej, za kar bi mi morali tudi plačati več, kot sem sam izračunal.
Pritožil sem se na upravni odbor, pa so mi odgovorili, da so stvar predali neki komisiji. Zadnjič pa je mene in še nekega čuvaja poklical direktor, da bi se nekako dogovorili. Pripravljen je bil, da bi mi dali neko malenkost za letos, na kar pa nisem pristal, ker bi dobil za več kot polovico manj kot sem zaslužil. Vprašal sem ga še, kaj pa za ostali dve leti za nazaj, pa mi je dejal, naj tožim. Jaz sem pa odgovoril, da bom tožil. Takrat se je pa razburil in me napodil iz pisarne. Vidite, tega, da me direktor meče iz pisarne pa ne prenesem. Zakaj takšen odnos do delavca, če zahteva nekaj, na kar ima pravico? Od svojih pravic ne odneham pa čeprav grem k Titu.*
POTROŠNIK — GREŠNI KOZEL?
Spet bo ena na račun podjetij s sadjem in zelenjavo. Oprostite, toda jaz nisem kriv, da bodo prišli spet v časopis. Pa naj bi stvar kako drugače uredili, da se potrošniki ne' bi vedno znova pritoževali!
Zadnjič sem v tistih prodajalnah na ljubljanskem trgu, ki jim pravimo »Mesarske Zale*, kupoval paradižnik. Kilogram paradižnika. Prodajalka mi ga je namerila — toda vmes so bil i nagniti in na pol zreli sadeži.
— Zakaj ne preberete, gnilega paradižnika vendar ne bom kupil.
— Nam se ne splača. Prodamo, kar dobimo, je bil odgovor.
Na stojnicah dopoldne na trgu pa dobiš prebranega, slabše vrste, že prezrel paradižnik je dosti cenejši. Podjetje pa je menda isto. Njim se splača, tam v prodajalnah pa se ne splača. Le zakaj neki?
Kolikor vem, imajo podjetja precejšen kalo pri sadju in zelenjavi in je to že vkalkulirano v ceni. Torej plača potrošnik kalo dvakrat. Enkrat v ceni in drugič še, ko dobi namesto zdravega sadeža vmes še nagnito. Na tak način ima podjetje zelo majhen kalo, razlika pa gre v dobiček, ali kam?
Za pošten denar hočemo pošteno blago. Mora mar biti potrošnik vedno grešni kozel?
V. P.
MI NAJ PA ČAKAMO...
Letos se bliža gradnja stanovanj že h koncu in podjetja jih že razdeljujejo svojim uslužbencem. Uslužbencem pravim, ker delavci še dolgo ne bomo prišli na vrsto.
Danes namreč prevladuje načelo pri dodeljevanju stanovanj, kdo je PODJETJU potreben, ne pa tisti ki je STANOVANJA nujno potreben. Popolnoma drži, da tudi tisti, ki so na vodilnih delovnih mestih v podjetjih, še nimajo vsi primernih stanovanj. Ne gre mi pa v glavo tako modrovanje, češ brez tega in tega podjetje ne more shajati in mu zato moramo preskrbeti stanovanje, če ga hočemo dobiti. Saj tudi to razumem, vendar ali smo delavci nič? Brez nas tudi ne bi bilo proizvodnje. Brez enega, pravijo, ne gre, in če gre on, bo vse propadlo. Zato mu dajo stanovanje, čeprav je dosti drugih, ki bi bili stanovanja veliko bolj potrebni. Oni grozi z odpovedjo, če mu ne dajo komfortnega stanovanja, mi delavci moramo pa čakati. Se vam zdi to prav?
F. F.
PRIPOMBA UREDNIŠTVA: Stanovanjska stiska je res huda in še ne kaže, da se je bomo kmalu iznebili. Zdaj plačujemo vsi, kar nas je zaposlenih v stanovanjski sklad, iz katerega dajejo potem občine kredite za gradnjo stanovanj in tudi v podjetjih dajejo na stran že zelo veliko denarja v te namene. To, kar pravi F. F. v glavnem drži. Dostikrat je tako, da morajo tisti, ki žive v sila neurejenih stanovanjskih razmerah, čakati in spet čakati, istočasno pa dobi kak uslužbenec stanovanje, čim pride k podjetju. Seveda, če bomo gradili stanovanja samo za take, potem bodo morali potrebni zares še preklicano dolgo čakati, da bodo prišli do stanovanja. Zato je treba pozdraviti pobudo tistih delovnih kolektivov, ki so se odločili za velikopotezno graditev stanovanj, in to ne razkošnih, marveč takih, ki zadoščajo delavski družini. Z istim denarjem in z istim trudom pridemo do več stanovanj in le tako bodo tudi tisti potrebni prišli do stanovanja.
VINKO PODVIZ
SINDIKALNA PODRUŽNICA TOVARNE »CELULOZA«, MEDVODE, sporoča pretresljivo vest, da nas je za vedno zapustil naš dolgoletni predsednik tovariš
Prizadevnega tovariša za blaginjo kolektiva bomo ohranili v hvaležnem spominu,
SINDIKALNA PODRUŽNICA TOVARNE »CELULOZA«, MEDVODE


O D GOVO RI NA
POKOJNINA
L. A. Murska Sobota: Kljub uradnemu potrdilu, ponovnim potrditvam prič, kljub vpisu v delovno knjižico, vztraja okrajni zavod za socialno zavarovanje, da delovna doba na državnem kmetijskem posestvu v B. ni dokazana in zato je Vam niso všteli v delovno dobo za starostno pokojnino. Sedaj ne veste, kaj naj bi ukrenili. — Odgovor: Brez dokumentov in brez vpogledov v spise je nemogoče odgovoriti, ali je bila zaposlitev'na državnem posestvu v B. taka, da se jo mora všteti v delovno dobo za starost/no pokojnino. Smatramo pa, da je pomanjkljiva obrazložitev odločbe. V njej bi moral Zavod za socialno zavarovanje povedati, zakaj kljub predloženim dokazom ne smatra to zaposlitev za dokazano. Gola trditev, da nekaj ni dokazano, je preveč splošna. Vsekakor Vam priporočamo, da se takoj pritožite na Zavod za socialno zavarovanje LRS. Ta pritožba pa ne bo uspešna, ako ste zamudili pritožbeni rok: Lahko pa bi predlagali obnovo postopka, če bi dobili nova dokazila o tem, da ste bili v rednem delovnem razmerju, ko ete bili zaposleni na državnem posestvu v B.
R. M. Šk. Loka: Pred vojsko ste služili deloma kot kmečka dekla deloma kot kuharica skupaj 24 let. Po vojski pa ste po treh mesecih zaposlitve zboleli tako, da ste še vedno v bolniškem stanju. Zdravnik je ugotovil, da ste postala za delo nesposobna. — Odgovor: Ce so bile Vaše prejšnje zaposlitve take, da je obstajalo redno delovno razmerje ln da ste tudi sedaj kot snažilka v delovnem razmerju in delala, ko ste bili zdravi, polni, to je osemurni delavnik, potem zaprosite zdravnika, naj predlaga postopek za Invalidsko upokojitev. Predlogu bo ugodeno, če ste bili ves čas, ki ga omenjate v svojem pismu, v rednem delovnem razmerju.
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
N. V. Dolga Brda: Ste šibkega zdravja in zato večkrat zbolite. Toda nikdar Vam ne priznajo lOO6/. hranarine, kvečjemu znaša ta 80°/». Vi pa mislite, da bi morali prejemati .stoodstotno« hranarino. — Odgovor: Delavec ima med začasno nezmožnostjo za delo zaradi bolezni pravico do nadomestila plače (kot se sedaj imenuje dajatev, ki jo nekateri po domače še vedno imenujejo za hranarino). Za zavarovance, ki imajo več kot šest mesecev neprekinjene delovne dobe, znaša to nadomestilo 88«/, osnove za vsakih sedem dni bolezni. Če pa bolezen traja več kot sedem dni, znaša nadomestilo po sedmih dneh 90"/, osnove. Osnova za nadomestilo pa se določi na podlagi povprečja plač za delo v rednem delovnem času, ki so bile izplačane v zadnjih treh mesecih pred tistim mesecem, v katerem je zavarovanec zbolel. Vse torej kaže, da Vam kar pravilno obračunavajo nadomestilo, če trajajo Vaša obolenja po sedem dni ali manj.
Sind. podr. Gradis Maribor: Pri Vas delavci pogosto izgube po več ur in s tem tudi ustrezne prejemke, ker iščejo zdravniško 1 pomoč za bolezen, ki sicer ni taka, da bi bilo nujno zdravljenje doma ali v ambulanti, temveč je potrebno k zdravniku, da izda recept za potrebna zdravila. Prav tako se dogajajo primeri take izgube, ko zdravnik določi delavcu dan in uro kakšnega zdravniškega pregleda, in ki nastanejo zaradi čakanja kljub določeni uri. Vprašujete, ali imajo delavci v takih primeri pravico do nadomestila, od koga ga lahko zahtevajo in kdaj uveljavljajo? — Odgovor: Osnovo za ureditev tega vprašanja daje 28. člen zakona o zdravstvenem zavarovanju. Ta določa, da gre zavarovancu nadomestilo plače za izgubljeni delovni čas v tistem delu, ki ustreza razmerju med časom, ko ni delal, in polnim delovnim časom, in sicer takrat, kadar zavarovanec zaradi določenega zdravniškega pregleda, zdravljenja ali medicinske preiskave v teku delovnega dneva ni mogel delati. Ce torej zdravnik odredi delavcu zdravniški pregled v času, ko bi delavec sicer moral delati, ima ta pravico do nadomestila plače, pri čemer je seveda treba upoštevati čas za prihod in odhod. Če pa je treba čakati, potem je zdravnik dolžan izdati potrdilo o tem, koliko delovnega časa je delavec izgubil zaradi tega pregleda in s čakanjem, ki je bilo s tem v zvezi. Ce pa zavarovanec išče zdravniško pomoč med rednim delovnim časom, pa čeprav bi jo lahko dobil Izven delovnega časa, nima pravice do nadomestila plače za izgubljeni delovni čas. Le izjemoma ima to pravico tudi v takem primeru, vendar samo pod pogojem, če pristojni zdravnik potrdi, da je delavec zdravniško pomoč iskal upravičeno med delovnim časom. Ce delavec zahteva nadomestilo plače brez predložitve takega potrdila, nima pravice do nadomestila. Da bi delavci ne utrpeli izgub kot jih omenjate v svojem pismu, jih je pač potrebno seznaniti z veljavnimi predpisi in jih poučiti, da je iskanje zdravniške pomoči zaradi izdaje recepta pač treba opraviti izven delovnega časa. Za vsak primer pa je potrebno zdravnikovo potrdilo. Brez tega ni dopustno priznati nadomestilo plače za tako izgubljen delovni čas.
RAZVRSTITEV V PLAČILNI RAZRED
K. V. K.: Končali ste prvi letnik trgovske šole-in enoletni trgovski tečaj. Vendar nimate priznane popolne srednješolske izobrazbe in zato prejemate samo 60°/o dopolnilno plačo, ker je za delovno mesto, kjer ste nameščeni zahtevana popolna srednješolska izobrazba. Vprašujete, ali je dopolnilna plača pravilno določena glede na Vašo šolsko izobrazbo, ali je stopnja šole pravilno upoštevana in kako bi si lahko pridobili stopnjo popolne srednješolske izobrazbe v primeru, če sedanja vaša izobrazba ni enaka tej stopnji? — Odgovor: Tudi opravljena dveletna trgovska šola ni priznana za popolno srednješolsko izobrazbo. Ta stopnja je priznana samo tistim uslužbencem s končano takšno šolo, ki so opravili strokovni izpit za naziv, za katerega je bila predpisana popolna srednješolska izobrazba. Ta določba pa ne velja za Vaš primer, saj nimate niti dvoletne trgovske šole. Enoletni trgovski tečaj v Ljubljani nima namreč tega ranga. Potemtakem je pravilno upoštevana stopnja Vaše šolske izobrazbe kot nepopolna srednješolska, ln tudi dopolnilna plača je pravilno odmerjena, ker Vam popolne srednješolske izobrazbe ni mogoče priznati. Pravilnik o strokovni izobrazbi upravnih uslužbencev sicer predvideva možnost, da se upravnemu uslužbencu pod določenimi pogoji prizna srednja strokovna izobrazba, čeprav nima srednješolske izobrazbe. To možnost pa imajo samo — upravni uslužbenci, ki so zaposleni v upravnopravni, proračunski službi, službi dohodkov, v carinski, kriminalistični in inšpekcijski službi. Priporočamo, da se obrnete na Sekretariat Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS za občo upravo s prošnjo, da presodijo, ali je mogoče Vaše delo uvrstiti v eno od omenjenih služb in ali ste glede naziva upravni uslužbenec, M ima možnost s posebnim postopkom po določbah cit. pravilnika pridobiti si priznanje srednje strokovne izobrazbe.
DELOVNA DISCIPLINA
Dopust, Šoštanj: Zaradi nenadne obolelosti ste morali pomočnici tik pred nastopom njenega dopusta ta nastop preložiti za kasneje, ker bi z njenim odhodom delavnica ne zmogla dela, saj bi biti samo trije od šestih. Toda pomočnica je kljub tej odredbi odšla na dopust, s čimer je povzročila kolektivu precejšnje težave in deloma tudi škodo. Radi bi vedeli, ali je smatrati odsotnost te pomočnice za samovoljno zapustitev, ali za tako ravnanje odgovarja in ati ji kljub temu pripada letni dopust? — Odgovor: Ce je resnično vse, kar pišete v svojem pismu, potem je dopustna trditev, da je pomočnica zagrešila hud disciplinski prestopek in če je res povzročila s tako svojo nediscipliniranostjo kolektivu škodo, je zaslužila najhujšo disciplinsko kazen to je disciplinski odpust. Delavcu namreč ni dovoljeno samovoljno nastopiti dopusta in pomočnica bi morala ostati še naprej v delavnici ter opravljati svoje delovne dolžnosti, ko ste morali nastop dopusta preložiti na kasnejši čas. Da, delavec je dolžan prekiniti svoj dopust, če je poklican na svoje delovno mesto. Priporočamo, da takoj uvedete disciplinski postopek zoper njo.
INVALIDNINA
K. A. Sk. Loka: Dne 22. marca letos ste se pri cirkularkl ponesrečili. Podjetje je v prijavnici navedlo, da je nesreča nastala zaradi neprevidnosti ponesrečenca. To pa ne drži, ker clrkularka ni bila zavarovana. Radi bi vedeli, ali imate pravico do kakšne invalidnine, ker ste hudo prizadeti v sposobnosti opravljati svoj poklic. — Odgovor: Če je bila clrkularka res nezavarovana In niste morda zavarovalnega ščita sami odstranili, potem je treba lažnivo prijavo podjetja sporočiti okrajni inšpekciji dela, da uvede zoper podjetje postopek, kakršnega za tako ravnanje zasluži. Prav tako bi bilo prav, to sporočiti okrajnemu zavodu za socialno zavarovanje, da bo podjetje tožil. Vi pa lahko zahtevate od pristojnega zdravnika, da predlaga uvedbo postopka pred invalidsko-pokojninsko komisijo, ki bo ugotovila,
Zjl koliko odstotkov je zmanjšana Vaša delovna sposobnost za bpgl^yljanje vašega poklica in potem se bo moglo odločiti tudi b 46m, ali Vam pripada ali invalidnina ali morda le enkratna invalidnina po 35. čl, zakona o socialnem zavarovanju.
POSEBNA RAZSTAVA NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU
Družina in gospodinjstvo 1957
Dne 1. septembra je minilo 10 let, ko je začela v Litostroju obratovati livarna sive litine. Podjetje se je v skladu s potrebami našega gospodarstva vse bolj in bolj razvijalo in sedaj zaposluje že 2300 ljudi. Do letos je polovica vse blagovne proizvodnje odpadla na turbine, vodstvo podjetja pa je že pred dvema letoma začelo preusmerjati proizvodnjo spričo spremenjene investicijske politike in začelo Izdelovati Izdelke, ki jih laže vnovčuje. Med prvimi novimi izdelki bo prevozno dvigalo viličar lastne konstrukcije in podobni stroji, kajti Litostroj se misli specializirati predvsem v proizvodnji posebnih transportnih sredstev. Litostroj se je uveljavil tudi na tujih tržiščih.
Na zahodnem delu starega zagrebškega velesejma bodo hkrati z letošnjim zagrebškim velesejmom odprli jutri, 7. sep. tembra, razstavo, kakršne še v naši deželi nismo videli: razstavo »Družina in gospodinjstvo 195?« z otroškim sejmom. Na približno deset tisoč kvadratnih metrov sejemskega prostora, ko. likor bo obsegata razstava, nam bodo številni razstavljeni pred_ meti pokazali vse tiste moderne in nam dostopne dosežke, ki olajšujejo delo gospodinjam, tako. da imajo ob opravljenem vsem gospodkpsfeim opravilom družini, vendarle dovolj časa za strokovno, kulturno in politično življenje.
To je končno tudi cilj razsta. ve, ki jo bodo prirejali tud; v prihodnje, vsako leto, spreminjali bodo samo konec njenega naslova, vedno sam-o eno številko — v letnici. To bo nekakšen pregled vsega tega, kar smo že in kar še bomo storili v prihod, nje v izpopolnjevanju komunalne službe, družbene prehrane, uslužnostih, industrije, trgo. vine, vzgojnih ustanov, socialne službe itd., za izboljšanje ženinega položaja v naši državi.
Razstava bo odprta dva tedna. Ker bo Istočasno, pa tudi na istem mestu kot zagrebški vele. sejem, je zagotovljen eden od najvažnejših činiteljev za uspeh te 'izredne zamisli — množičen obisk. Tako bo ta razstava lahko postala množična šola in naj. boljša propaganda sodobnega gospodinjstva.
Prav ta osnovni namen — širjenje idej in navajanja na koristne in modeme rešitve v go-spodinstvu je tisto, na čem mo. ramo prav sedaj najbolj vztrajati
ANALITIČNA OCENA DELA NE POTEKA ZADOVOLJIVO
Škodljivo odlašanje
(Nadaljevanje s 1. strani)
zahtev delovnega mesta pa se izraža v petih stopnjah in sicer od nikakršne aild malenkostne do zelo velike.
Analiza zahtev delovnega mesta in stopnjevanje je torej zelo odgovoren in tudi dokaj obsežen posel, saj velja odgovoriti na vrsto vprašanj. Dela bo obilo, čas je kratko odmerjen. Vendar se podjetja dela še niso lotila — toda ne vselej po svoji krivdi. V »Novotekstu« »o n. pr. opravili popis delovnih mest že sredi junija. Z analizami se še ne ukvarjajo, čeprav so že opraviti poizkuse, ki so bili zavrnjeni, ker v združenju še ni doseženo soglasje, kakšna stališča naj zavzamejo podjetja do različnih vprašanj, na primer, kakšno splošno in strokovno znarpje je polgebno za to ali ono delovno mesto. Nerazumljiva je, da se v združenju te panoge šele sedaj sporazumevajo o različnih stališčih, se šele sedaj dogovarjajo, kako naj bi podjetja obravnavala posamezne stvarni, ko bi morala podjetja vendar že zdavnaj vedeti za vse podrobnosti. Alt mogoče niso v tem kadi nekakšnega šabloniziranja?
V podjetjih iz teh razlogov še niso začeli analizirati zahtev delovnih mest, čeprav je v pri.
logi Uradnega ltata FLRJ (v srbohrvaščini) izšlo navodilo »O enotnem sistemu analitične ocene delovnih mest s področja industrije« že 24. julija letos. Ob tem je nerazumljivo odlašanje z analizo in stopnjevanjem, nerazumljivo tako pozno spoetazu-mavanje in dogovarjanje v posameznih združenjih. Takšno odlašanje ob obilnem in odgovornem delu, je dvakrat škodljivo. Delo bo na hitrico in na pol opravljeno, podjetja pa, ki
že doslej niso jemala analitične ocene delovnih mest za resno, nadvse važno opravilo, sedaj z njim še bolj odlašajo, češ odložimo opis, analizo itd. do takrat, ko bo vse jiasno 'ln dogovorjeno. Vsako odlašanje s popisom zavira analizo in stopnjevanje, vsako odlašanje z analizo zahtev m stopnjevanjem pa bo spet zavleklo opravila v tretji razvojni stopnji analitične ocene del, to je točkovanju in razvrščanju.
P.D.
Varni prehodi in upoštevanje varnostnih predpisov je. najboljša preventiva. — Urejeni prehodi v jeseniški Železarni.
Naša industrija bi že danes lahko digla sodobnemu -gospodinjstvu veliko več, kot je. V njenih rokah so številni — malt in veliki — »ključi« za zboljšanje ženinega položaja. Industrij. tka podjetja niso imela nepo-siednih stikov s potrošniki dn zaradi tega tudi ne jasne slike o možnostih prodaje velikega števila gospodinjskih pripomočkov, ki bi jih lahko proizvajala, pa jih niso. Edini stik med industrijo in potrošnikom je obstajal preko trgovine, toda to ni bilo dovolj. Zato se je dogajalo, da so vsi poizkusi propadli, eri roma, da niso mogli prodreti. Samo praksa je namreč kaj slabo spodbujala industrijo, kajti brez široko zasnovane propa. garde za uporabo novih koristnih proizvodov — to je naša stara slabost — se ti proizvodi niso »obnesli« in industrija jih je prenehala proizvajati. Te ovire in slabosti bd naj odpravila ta razstava. V času razstave bodo organizatorji anketirali deset morda sto tisoče obiskovalcev. Zagrebški velesejem je lani obiskalo okoli 600 tisoč ljudi, letos pa pričakujejo, da bo to, do danes največjo, gospodarsko prireditev v Jugoslaviji, obiskalo 750 tisoč ljudi. Skoraj vsi ti pa se bodo zaustavili tudi m razstavi »Družina in gospodinjstvo«. Njihovi odgovori na vprašanja o tem, kako so zadovoljni z našo proizvodnjo, gospodinjskimi pripomočki, stanovanjskimi potrebščinami, ki jih že imajo, katere stvari z razstave so jim najbolj všeč, kaj bi naj proizvajali v prihodnje in podobno, bodo siguren kažipot proizvajalcem, hkrati pa zagotovilo, da bodo številni prototipi, ki so razstavljeni na razstavi, imeli dovolj kupcev tudi tedaj, ko jih bodo proizvajali v velikih industrijskih serijah. Predavanja o uporabljanju in prikaz izkoriščanja modemih priprav, namenjenih gospodinjstvu, pa bo njihova najboljša propaganda. Čeprav se zdi neverjetno in zveni absurdno, je vendarle po. trebno privajati ljudi na tiste stvari, ki jim bodo koristile.
No samo, da ne moremo našteti vseh razstavljavcev, ki bo. do sodelovali na tej prireditvi, temveč ne moremo našteti niti vseh panog in miti vseh tem, ki bodo na razstavi obdelane. Raz. stava ne bo imela komercialnega značaja, zato ne bodo -predmeti razstavljeni posamezno, temveč kot kombinirana celote, ki bo povezana m.sd seboj z enim to Istim namenom, enim to istim ciljem. Sodelovali bodo tudi razstavljavci iz tujine, talko da bomo dobili zares zaokroženo sliko sodobnega gospodinjstva. Njll-hovo sodelovanje je zagotovljeno z določitvijo deviznega kontingenta za odkup inozemskih razstavljenih proizvodov. Na razstavi bodo sklenili tudi dolo&e. no število gospodarskih pogodb s tujimi podjetji. Dosedanje izkušnje z uvozom tujega blaga za široko potrošnjo kažejo, da se nia ta način zelo izpodbuja domača proizvodnja to naši proizvajalci.
Otroški sejem bo poseben del razstave. Tam bodo pokazali otroško opremo, oblačila, prehranske proizvode namenjene otrokom in podobno. S posebno pozornostjo bodo obravnavali organiziranje razvedrila to dela
v prostem času. Otroške igrače, knjige za otroke, otroški vrtci in druge oblike igre in razvedrila bodo na razstavi še posebej prikazane.
Še na poseben način bo na tej razstavi obravnavano tako imenovano žensko vprašanje. Beseda je o stanovanjski skupnosti in o tem, kar pričakujemo od nje s stališča olajšanja dela zaposlene žene. Zdaj, ko smo pred sprejetjem zakona o stanovanjskih skupnostih, je to še posebno. Vse tisto, kar si zasebno go. spodiinjstvo še ne more privoščiti, bomo lahko večjii del dosegli preko stanovanjskih skup. n osti. Le te bodo eden od najmočnejših instrumentov za reševanje vprašanj, ki tarejo delovno ženo. Ta moment oziroma to smer ‘razvoja bo poudarjala razstava.
Pokrovitelji te razstave — ki je d oblila spodbudo v sklepih brionskega plenuma Socieli-stič. ne zveze — Glavni odbor zveze ženskih društev FLRJ to predsedstvo Centralnega sveta zveze sindikatov Jugoslavije in predsednik organizacijskega odbora tovarišica Pepca Kardelj, so uresničili to lepo zamisel s pomočjo širokega sodelovanja naših Številnih gospodarskih in družbenih organizacij. Tudi številne zbornice to strokovna združenja proizvajalcev, društva in ustanove so nudila veliko po. meč organizatorju razstave. Vsekakor so veliko delo opravili tehnični organizatorji »Inter-publik« iz Zagreba. Zagrebški velesejem to republiški Zavod za napredlek gospodinjstva. Gotovo je, da bodo podobne razsta. ve v prihodnje še boljše, toda tudi letošnja razstava »Družina in gospodinjstvo« bo načela številna vprašanja — morda jih nekaj tudi rešile — in tako pomagala naši družini in naši ženi.
Z.S.
Vami prehodi
V jeseniški železarni imajo * lepo urejene reševalne postaje s strokovnim osebjem in vsem potrebnim sanitetnim priborom, poleg itega pa dobe vsi člani kolektiva vso potrebno zdravstveno pomoč v lepo prenovljeni obratni ambulanti, kjer ordi-nirajo zdravniki-specialisti. Za delovno varnost, higiensko-teh-nično zaščito, za zaščitna sredstva in dodatke hrane daje železarski kolektiv vsako leto preko 245 milijonov din. Delovna varnost in higienska-tehnič-na zaščita je uvedena na Jesenicah kot obvezen predmet na vseh strokovnih šolah, posebni tečaja, predavanja in seminarji o delovni varnosti se prirejajo tudi za vse ostale Člane kolek' tiva. Vse nove delavce takoj pri sprejemu seznanijo z ukrepi to sredstvi za varnost pr.i delu.
V obratih So dobro označeni ib zavarovani nevarni prehodi. Vsak obrat ima lepo urejen« sanitarije, oblačitoice, jedilnice ln umivalnice. V sklopu železarne obratujejo tudf obratne kantine, kjer ne točijo alkoholnih pijač, pač pa sadne sokove, vendar so le-ti predrag!. V že' lezami bodo uvedli brezplačne izdatne malice za delavce, ki so zaposleni na težkih delovnih mestih.
Jugoslovani v Oktobrski revoluciji
V STEPAH TURKEST1NA
Franjo Tormaš je živahen starček s sivimi brki in poškodovanim desnim ušesom, ki mu ga je ranila granata. Doma je iz Sumarina, nedaleč od Bra-jlnega Vrha na Hrvaškem in sodi med tiste udeležence Oktobra, ki se živo spominjajo številnih dogodkov iz tistega obdobja. Tormaš je hranil tudi svoj dnevnik — dva modra zvezka, popisana s črnilom — ki mu pomagata, da osveži spomin.
V dnevniku je opisana pot, podobna tisti, ki »o jo prehodili tudi mnogi drugi jugoslovanski ujetniki v Rusiji.
Kot avstroogrski vojak se je Tormaš 1816. leta pri Kamendolsku v Galiciji vdal Rusom. Z drugimi ujetniki so ga odpeljali na delo v Kevdinski zavod, tovarno streliva v Jekaterinburgu, kjer Je ostal do februarja 1917. leta.
Po februarski revoluciji so jih spustili na prostost in vsak se je lahko opredelil za stranko, ki mu Je najbolj ustrezala 1 ali pa ostal nevtralen. Večina se je odločila za boljševlke.
»Boljševiki so nam bili všeč, ker so vodili najbolj dosledno politiko. Vsi drugi so bili bolj ali manj demagogi,« pravi Tormaš.
Ko Je vzplamtela Oktobrska revolucija, so se skupaj z boljševiki borili za ohranitev sovjetske oblasti. Tormaš je sodeloval v mnogih bitkah v Turkestanu, kar je precej obširno opisal v svojem dnevniku. V bojih na aškabadsld fronti, v stepah Turkestana, je prehodil tisoče kilometrov. Udeležil se je bojev v Taškentu, sodeloval pri osvobajanju mest Bajramll, Merv. Kaka in Aškabada, in v sestavi »Pervog bojevog pajezda« preganjal bel* do afganistanske meje.
»Ni bilo lahko vzdržati vse to«, pripoveduje Tormaš. »Vroči dnevi In hladne noči v puščavskih predelih Turkestana so slabili telo. Mi smo pa le vztrajali. Bili smo mladi in prepričani v zmago. Razen tega je bilo ljudstvo z nami.«
Tormaš v svojem dnevniku opisuje, kako jim je pomagalo prebivalstvo Tur-kestana. »Mnogokrat so nam dali hrano, čeprav so morali potem sami stradati.« pravi Tormaš.
Kot mnogi drugi Jugoslovanski prostovoljci se Je tudi Tormaš izkaza! s hrabrostjo. Postal Je adjutant koman-
danta in sprejeli so ga v bollševlško partijo. »Jugoslovane so ruski tovariši imeli zelo radi. Zanje smo bili pogumni in pošteni ljudje,« se spominja Tormaš.
Po uničenju belogardizma v teh krajih so Tormaša poslali na dvotedenski partijski tečaj v Taškent. Po koncu tečaja se je odločil, da se vrne domov. Potoval je skozi Moskvo in tedaj se mu je uresničila davna želja, da bi videl Lenina.
Skupaj s 17 drugimi tovariši je bil sprejet pri Leninu v Kremlju. Tedaj jim je Lenin med drugim rekel: »Zdaj vas vodi pot v domovino. Vaš položaj tamkaj bo zelo težak, toda nikoli ne pozabite, kar ste se naučili in videli tukaj. Nikar ne lažite, temveč povejte resnico: Težko živimo, toda upamo v boljšo ln srečnejšo bodočnost.«
Teh Leninovih besed ni Tormaš nikoli pozabil in je tudi po vrnitvi v domovino ostal zvest Idejam Oktobrske revolucije.
BIL JE KOMANDANT BATALJONA BDEČE ARMADE
Med mnogimi Jugoslovani, ki so sodelovali v Oktobrski revoluciji je tudi Jože Horvat iz Celja. Po mobilizaciji v avstroogrsko vojsko, le kones 1914. leta z mnogimi tovariši ušel na Karpatih k Rusom. Iz ujetniškega taborišča so jih spustili, ko so izjavili, da se žele boriti v srbskem prostovoljnem korpusu.
Horvat je bil v Kijevu, ko je izbruhnila Oktobrska revolucija. Prijavil se je v Jugoslovanski revolucionarni bataljon, k| je skupaj z drugimi enotami Rdeče garde sodeloval v uličnih boiih v tem ukrajinskem mestu Po dvotedenskih bojih so pregnali belogardiste. Ko pa je bila Ukrajina po brestlitovskem miru prepuščena na milost in nemilost nemškemu voiajitvu In reakcionarni vladi hetmana Skoropackega, jo le moral Horvat zapustiti.
V začetku ms. leta je bil v Cariclnu. sedanjem Stalingradu, kjer Je bila tedaj tudi neka jugoslovanska enota Rdeči garde. Kmalu nato Je postal komandant bataljona v Severnodonski oblasti.
»Toda to ni dolgo trajalo,« pravi Horvat. »Le po nekaj dneh sena bil ranjen.« Srapnel Je ubil konja, na katerem in jahal m veliko vojakov v njegovi bližini.
Našli so ga težko ranjenega v glavo ter odnesli v bolnišnico. Ostal je živ.
Skoraj vse do 1920. leta Je preživel v Moskvi, Nekega jesenskega dne Je na nekem shodu videl Lenina.
»Stal sem blizu govorniškega odra ln nenehno zrl v tega človeka, ki Je lzpre-menil tek svetovne zgodovine. Se danes se spomtojam njegovih plamtečih. Jasnih in toplih hesde. Govoril je o nujnosti zloma kapitalistične družbe in o zmagi proletariata. Teh njegovih besed ne bom nikoli pozabil. To Je bilo zame veliko doživetje.« Pozneje 'Je še večkrat videl Lenina, toda nikoli ne tako blizu.
Ko si je opomogel, je Horvat Sopet vstopil v enote Rdeče armade In se bojeval v Sibiriji in osrednji Aziji.
»Ne vem. kje vse sem se boril. Povsod, kjer je bilo potrebno. Najhuje je bilo, ker sem bil precej slabega zdravja,« pripoveduje Horvat.
V začetku 1922. leta je obolel za pegavim tifusom in ko Je ozdravel, so ga dodelili na delo v Upravo rudnikov Donskega bazena, potem pa v neko kemično tovarno v Odesi Tedaj ga Je začelo razjedati domotožje. Mnogi Jugoslovani so se že vrnil, tudi on se Je odločil za povratek. Domov Je prišel v začetku 192$. leta. PpHeiia ga Je neštetokrat prega-nlala. Kliub vsemu Je ostal zvest idejam, za katere se je bojeval v Oktobrski revoluciji.
DO KONČNE ZMAGE
Grafični delavec Josip Sorič, udeleženec v Oktobrski revoluciji, živi danes v Kovačevcu pri Novi Gradiški. Ze od mladih nog je sodeloval v delavskemu gibanju. Kot 20-1etni delavec Je 1912. leta sodeloval v šestmesečni stavki grafičnih delavcev Bosne In Hercegovine. Leto dni pozneje Je postal član Socialistične stranke in sekcije tipografov — socialistov v Zagrebu, kjer se je seznanil tudi z znanim revolucionarjem Dimitrijem Tucovičem.
Nenosredno nred prvo svetovno volno je aktivno delal v sindikalni organizaciji tipografov 1n skupni z drugimi delavci branil tiskamo »Svobodne besede« nred nanadl klerikalcev, nolicile In orožnikov Med nrvo svetovno vojno so ra mobilizirali In poslali na fronto v Galicijo. kier ie 191C. leta nobegull k Rusom. Kot ujetnik je bil najdalje v Kožnhovn
pri Moskvi. Tu je bilo veliko taborišče, kjer so živeli ujetniki v zelo težkih razmerah. Oh spominu na tiste dni pravi Sorič- »Prevladovala je beda ln trpljenje. življenje je btio neznosno in komaj smo vzdržali.«
Oktobrsko revolucijo Je doživel v Kra-plvnu (Tulska gubernija), kje se je takoj pridružil boijševlkom. Z njimi je sodeloval v mnogih bitkah. Sredi februarja 1128. leta je bil delegat na kongresu vojnih ujetnikov v Moskvi.
Nato se Je posvetil svojemu poklicu in začel z nekaterimi tovariši izdajati časopis »Svetovna revolucija«, ki je izhajal v srbohrvaščini ln slovenščini. Pošiljal ga je Jugoslovanom, ki so bili takrat v Sovjetski zvezi. Sorič zdaj zelo obžaluje, da se ni obranil niti en izvod tega časnika.
Marca 191*. leta je prvič videl ln poslušal na velikem trgu »Skohelenskaja ploščad« Vladlmira Iljlča Lenina.
Po koncu revolucije se je Sorič vrnil v domovino nekaj prej kot ostali jugoslovanski prostovoljci. Tu je nadaljeval začet ln nedokončan boj. Dostikrat je bil zaprt, zasliševali so ga in pretepali, toda ni odnehal. Sodeloval je v ilegalnem delu s Ceaarcem, MUjušem in drugimi znanimi revolucionarji. V zaporu se je seznanil z Djurom Salajem. Delal je tudi s tovarišem Titom.
Leta 1920 je Ml Izvoljen za sekretarja mestnega komiteja Socialistične delavske stranke (komunietov) in mestnega sindikalnega sveta v Slavonski Požegl. Na Vukovarskem kongresu je bil delegat Nove Gradiške.
V obdobju do 1927. leta je zelo aktivno deloval med grafičnimi delavci Zagreba in Nove Gradiške. Leta 1932 je bil Izvoljen za sekretarja Zveze graflčarjev z« Hrvatsko In Slovenijo. Preganjanja policije ga niso mogla zlomiti. Tudi pozneje je nadaljeval z revolucionarno dejavnostjo med delavci. Med drugo svetovno vojno je aktivno sodeloval pri naporih naših narodov za osvoboditev to uničenje fašizma.
»Danes vidim, da vsa moja prizadevanja in trpljenje niso bila zaman. Boj, ki ga je bojevala moja generacija ln mnoge pred in za njo, se Je končal z zmago Leninovih idej. Vse to smo uresničili po zaslugi Partije in Uta, ki sta nas v teni bolu vodila.« pravi stari revolucionar.
Sedaj piše snomine iz bojev, ki jih Je skupaj z drugimi delavci naše domovine bil za uresničenje socializma. Njegovi soomini lz Oktobrske revolucije so objavljeni v sindikalnem glasilu Hrvatske »Glasu rada« in Sorič upa, da bo kmalu našel založnika tudi za svoje druge zp»' mine. »To se zgodovinski podatki lz na-šega delavskega gibanja, ki jih le treba ohraniti bodočim rodovom,« Dravi Sori« o teh spominih. Branko N. Djukič
6. septembra 1957 Q št. 37 J>
NAŠE GOSPODARSTVO
»DELAVSKA ENOTNOST«
J
J
» I
Postaja za koncentracijo in filtriranje kleja in želatine
Delavski svet tovarne kleja v Ljubljani.
OB PETINSEDEMDESETLETNICI TOVARNE KLEJA V LJUBLJANI
... "


Pred menoj na mizi leži drobita knjižica:	Tovarna kleja v
Ljubljani 75.
»Kadar človek obhaja obletnico svojega rojstva, navadno poleg sprejemanja čestitk in s-troranega praznovanja, obuja spomine iz preteklih let ter se skuša spomniti važnejših dogodkov, ki jih je doživel. Zlasti pa je zadovoljen, ko lahko pripoveduje zbranim prijateljem o delu, ki Sa je od mladih nog opravljal s svojimi rokami in razumom. Cim višja je obletnica, ka jo slavi, tem več ve povedati o svojem dosedanjem delu.«
Te misli so zapisane na prvi strani zbornika, ki ga je izdala Tovarna kleja v Ljubljani ob svoji petinsedemdesetletnici.
Da, čim večja je obletnica, tem več ve povedati o svojem delu in člani delovnega kolektiva liie tovarne bi nam prav gotovo vedeli marsikaj povedati o svojem napornem delu. Če pa boste vprašali kateregakoli delavca, naj vam pove o sebi in o delu, ki ga opravlja, vam bo takole odgovoril: »Kaj naj vam rečem. Delam pač v stari tovarni, zgradili so j;o že leta 1882., sicer pa vprašajtte druge, ki so v teh stvareh bolj podkovani. Jaz ne utegnem, delo me kliče,
•
Pisalo se je leto 1862, ko je v takratnem ljubljanskem predmestju zrasla majhna tovarna kleja. Do prve svetovne vojne se podjetje ni preveč širilo; Proizvajali so le kostni klej, kostno mast in kostno moko. Požar je leta 1918 popolnoma uničil tovarno. Toda kmalu so jo obnovili in razširili. Razen kostnega kleja so začeli izdelovati kožne kleje, manjše količine želatin — zlesti, tehničnih. V letih 1938 in 1939 so začeli s sistematično obnovo tovarne. Postavili so nov visokotlačni parni kotel ln brzotekoči parni stroj ter generator.
Leta 1940 je tovarna dosegla naj višj o proizvodnjo pred drugo svetovno vojno. Med drugo svetovno vojno pa je podjetje obratovalo le s 50% zmogljivostjo, v začetku leta 1945 pa so v tovarni stroje popolnoma ustavili.
Maj leta 1945 je pomenil za tovarno pomembno prelomnico. Vrnili so se delavci, ki so delovali v narodnoosvobodilni borbi in skupaj z vsem delovnim kolektivom so se ponovno' lotili dela. Pred njimi je bila pomembna naloga: na novo je bilo treba organizirati proizvodnjo in poskrbeti za 'tržišče. Toda v tistem povojnem času je bilo sila težko s surovinami in materialom. Tem težavam se je ob eksploziji na ljubljanskem kolodvoru, pridružila še ena: tovarna je bila poškodovana. A kljub vsemu temu je proizvodnja hitro rasla din že leta 1946 so dosegli 65% maksimalne predvojne proizvodnje. 2e takoj naslednja leto je eksplozija v bencinski ekstrakciji kosti porušila del tovarne in proizvodnih naprav. Škodo, ki je takrat nastala, so občutili še precej let. Razen tega je takrat vplivalo na višino proizvodnje še slabo zbiranje surovin. Bila so leta, ko so morali surovine celo uvažati. V skupni akciji s Tovarno kleja v Zemunu pa je delovnemu kolektivu uspelo, da So ta
problem kar se da zadovoljivo rešili. Zdaj jim surovin ne manjka.
Proizvodnja pa je rasla in prav je, da povemo, da je sedanja proizvodnja večja <,d na.j-večje predvojne. Pa ne samo količinsko, tudi kakovostno je proizvodnja napredovala, zlasti pri srednje in visoko viskoznih klejih in še posebej pri raznih vrstah želatin.
KOSTNI KLEJ V BISERIH
Le kdo ne pozna tradicionalnih oblik kostnega kleja. Klej v tablicah pa je iskan le še v' državah Bližnjega vzhoda, medtem ko povsod drugje iščejo in zahtevajo klej v biserih (perlah). Naši mizarji radi segajo po kleju ljubljanske tovarne, ,saj vedo, d,a so njeni izdelki kakovostni in da se jim ni bati, da bi jim klej odpovedal takrat, ko ga bodo njbol) potrebovali- Pri sedanji obliki kleja pa imajo precej dela, preden ga sploh more-
jo uporabiti. To delo bo odpadlo, ko bodo mizarji dobili klej v perlah.
Kaj pa kvaliteta? Morda bodo imeli mizarji pomislek, češ, lahko je, da bo klej zdaj slabši. Modrovali bodo, da je bolje, če moraš klej razbijati, potem pa čakati 24 ur, pa si vsaj prepričan, da to delo ni zastonj. Prav gotovo bo do takih pomislekov prišlo. Mizarji se bodo te novotarije sprva branili, pozneje pa bodo le uvideli, da jim je tovarna s klejem v biserih napravila precejšnjo uslugo.
Petinsedemdeset let, ta droben podatek pove dovolj. V tovarni so vse naprave zastarele, treba jih je nenehno obnavljati in nadomeščati z novimi. Pomemben korak pa bodo napravili v bližnji bodočnosti, ko bodo del zastarelih naprav zamenjali z novimi in začeli izdelovati klej v biserih. Z novimi napravami bodo izdelali ob istem številu delavcev za 80% več kleja kot so ga še do ne-
davnega. To pa je tudi prav, saj so potrebe po kostnem kleju vedno večje.
DOMAČI ŽELATINA
Bilo je na lanskem zagrebškem velesejmu. Tovarna kleja iz Ljubljane je razzstavila svoj izdelek — želatino- Obiskovalci (med njimi so bile tudi gospodinje), so se gnetli okrog razstavnega prostora in spraševali, če se to blago dobi tudi v trgovini ali pa je le za oči...
Želatina, ki smo jo doma pred leti komaj poznali, je danes proizvod, ki je tako v naši domovini, še bolj pa v svetu, ogromnega pomena. Potrošnikov, ki potrebujejo želatino kot bistven del svojih proizvodov, je danes precej- Nedvomno je živilska industrija naj večji potrošnik želatine. Tovarne raznih vrst mesnih konzerv zahtevajo vedno več želatin. Tudi pri pakiranju medicinskih proizvodov nujno rabimo želatino. Industrije papirja in fotomateriala sl
ne moremo zamisliti brez tega proizvoda. Skratka, želatina je izdelek, ki ga s pridom uporabljajo v marsikateri veji gospodarstva.
Povpraševanju po kleju in želatini na domačem in tujem tržišču tovarna že dalj časa ne more ugoditi, če bi samo za 70% povečali proizvodnjo želatine, potem bi šele krili domače potrebe. Sedanje naprave vsem tem zahtevam nis0 več kos. edina pot je obnova 75 let stare tovarne-
Če hodi človek po tovarni, opazuje tesne prostore in za današnje pojme primitivne naprave, potem se čudi, le kako je temu delovnemu kolektivu
uspelo, da je proizvodnja bila v prejšnjih letih skoraj nenehno v porastu in da cena kleju ni rasla kljub ogromnim cenam in težavam, ki so jih imeli s surovinami. Kako mu je to uspelo? Bili so težki časi boja, boja, v katerem so se delavci odločili, da bodo z večjo storilnostjo napravili temu vprašanju konec. Proizvodnost j g nenehno rasla (od 1932 do 1956 za 43%) in uspelo jim je, da je cena kleja ostala ista, seveda pa so tudi poskrbeli za kvaliteto. Danes poznajo klej te tovarne tako doma kot v svetu.
Tega pa delovni kolektiv ne bi zmogel, če ne bi imeli delavskega sveta. Le koliko in koliko
giiiiMBiwwiwiniHmMHinmiiwiiiiBiBiiiniimmiiHmfinmniHiBiMiHBiminii[iBiaifflBiHiiiffiBiiiMmiinniHWwniffiBiiBiiaH«ffliiiBii!iiiiiiWBiHH[ii«iiiHmiBHimHiiBiiniHi»
mmimi* miiiB!niiini;ni;mii!giimiii[iiffl[iH!MBiBHiHii[iitti»iiiiiiflHnHiiii)niniH;mBmniiflBiRiinHi[nHtimwi)iiiiintinBB!iiiiiiiiiniiimmiiitniiiiHniiininiiinin!iiiiiminii!iiinii!iHiii[mtiH!iiiiiiiHnimii!ii[iiiin|
DESET LET GRADBENEGA PODJETJA »BETON« V CELJU
STANOVANJE ZA 1,5000.000 DIN
Savinjska dolina me vsako leto privablja. Posebno v mesecu avgustu, ko začno obirati hmelj. Rad opazujem hmeljarke in hmeljarje pri njihovem težkem delu. Opazujem jih iz avtobusa, ki brzi po lepi, gladki betonski cesti. Betonske ceste! Človek se prijetno počuti, bolj kot pa na kakšnih razrušenih gramoznih cestah. Ta cesta je speljana od Vranskega pa tja do Celja. Gradili so jo delavci gradbenega podjetja »Beton« iz Celja, ki prav te dni praznuje 10 let svojega obstoja.
Leta 1946 so ustanovili podjetje. Začetek je bil skromen, nekaj ljudi, polnih pobud, z malo zapuščine medvojnih in predvojnih časov. Razvoj naše domovine je za seboj potegnil tudi gradbene delavce. V prvih povojnih letih so imeli gradbinci dela na pretek. Ni ga skoraj kraja v okolici Celja, trboveljskih revirjev, Savinjski dolini, kjer ne bi delavci podjetja »Beton« pustili spomenike svojega dela.
Takele vrstne hiše gradi celjsko podjetje »Beton« z minimalnimi stroški.
Gradnja mostu.
Njihov ponos pa so velike gradnje. Na primer Store: V Železarni delajo že od samega začetka. Zgradili so že nad 40 objektov. Najpomembnejše delo pa je elektroplavž s pomožnimi napravami. Tudi drugi veliki objekti kot livarna z modernimi sanitarijami, industrijska šola, naselje, kjer je preko 100 stanovanj, samski dom, ceste, industrijski tiri in sodobni kulturni dom so zrasli v teh krajih v povojnih letih. Železarni Store so sledile Trbovlje, Zagorje in gradbena dejavnost v samem Celju.
Tudi celjski most so zgradile marljive roke delavcev gradbenega podjetja »Beton«. Že jeseni leta 1955 so v teku regulacijskih del zgradili desni obrežni steber. Lani pa so napravili ostala dva stebra in opornik na levem bregu Savinje. Z ostalimi deli na mostu so pričeli meseca julija. V izredno kratkem času so zgradili 190 ton železnih težkih nosilcev za odrsko konstrukcijo, postavili so štiri pomožne začasne podpore v deroči Savinji. Tesarji so morali obdelati in vgraditi 800 kubičnih metrov lesa. Vgraditi je bilo treba 900 kubičnih metrov betona, 1200 kubičnih metrov in 300 ton cementa.
Sto osemdeset delavcev je 89 metrov dolg in 15 metrov širok most zgradilo v pičlih petih mesecih. Most ima nosilnost 80 ton. Poleg dvosmernega cestišča je še dva in pol metra širok pločnik za pešce. Na mostu pa je še dovolj prostora za oboje-smerno kolesarsko stezo.
O stanovanjski gradnji smo že večkrat pisali. Tokrat poglejmo, kakšne uspehe so v tem gradbenem podjetju dosegli pri gradnji stanovanjskih vrstnih hiš in zgradbah B-16.
Najprej nekaj o vrstnih hišah. Graditi so jih začeli lani v aprilu, končali pa so jih do avgusta istega leta. Kako je potekala gradnja teh hišic, pa v podjetju takole pripovedujejo. Dobri organizaciji dela se imamo zahvaliti, da smo v rekordnem času te stanovanjske hiše spravili pod sterho. Tesarji so najprej postavili opaže, za njimi so prišle skupine zidarjev, ko so tl delo na eni hiši končali, so takoj začeli z zidarskimi deli na sosednji zgradbi. Da pa so čim hitreje napravili temelje in zidovje v kletnih prostorih so poskrbeli za posebne betonske zidake, ki so jih sami izdelali. Poskušali so z zidaki iz apneniške žlindre, ti pa so se izvrstno obnesli. V zadnjem času izdelujejo v podjetju tudi zidake iz plavžne žlindre. Tako stanovanje velja 2,400.000 (prostori so do skrajnosti izkoriščeni in so to v današnjih pogojih zelo cenena stanovanja).
Kaj pa B-16? To je šestnajststanovanjska stavba. Načrt je napravljen tako, da so stanovanja čim cenejša. V tej stanovanjski stavbi so dvosobna stanovanja, štiri stanovanja pa imajo tudi kabinet. Najbolj zanimivo pa je, da je stopnišče za vseh
16 stanovanj eno samo. Stroški za gradnjo enega samega stanovanja znašajo 1,600.000 dinarjev.
V	»Betonu« sodijo, da je to sila hiter in cenen način gradnje stanovanjskih hiš. Morda je prav tu storjen velik korak naprej v omejitvi stanovanjske krize, saj lahko rečemo, da so v Celju začeli z na pol industrijsko gradnjo stanovanj in kar še posebej velja zapisati, našim ljudem so dali cenena stanovanja, ki jih včasih zaman iščemo.
V	okviru centralnega delavskega
sveta imajo 7 komisij
Samo z besedico spomnite delavsko upravljanje in že vam bodo v podjetju »Beton« začeli pripovedovati o obratnih delavskih svetih in o delu centralnega delavskega sveta. Povedali vam bodo, da imajo v okviru delavskega sveta 7 stalnih komisij. V podjetju izhaja enkrat mesečno »Glasilo Betona«. List je kakor nalašč, saj tako lahko seznanjajo ves delovni kolektiv o vsem, kar so govorili na sejah obratnih in centralnega delavskega sveta. Razen tega predsednik centralnega sveta delavskega sveta dvakrat mesečno obišče vsa gradbišča, da bi delavce seznanil z uspehi pa tudi slabostmi v podjetju.
V	»Betonu« je zaposlenih za četrtino sezonskih delavcev. Ti ljudje se ne zanimajo dovolj za napredek podjetja, po drugi strani pa tudi niso člani delavskega sveta. V podjetje so prišli šele potem, ko so delavski svet izvolili, oziroma so zaposleni le nekaj mesecev, nato pa se vrnejo spet domov. Seveda je delo s takimi ljudmi v raznih političnih organizacijah veliko težje. Na splošno pa so za delavce v tem podjetju kar dobro poskrbeli. Na vseh gradbiščih imajo menze, kjer delavci dobijo hrano trikrat dnevno za 120 do 140 dinarjev. V Celju imajo delavsko naselje, ki je lepo urejeno, seveda pa ne smemo pozabiti, da se gradbeni delavci selijo iz kraja v kraj in je zato z bivališči precej težko. Nikdar ne morejo biti do kraja urejena.
V	prostem času pa se člani delovnega kolektiva gradbenega podjetja »Beton« veliko ukvarjajo s športom. Zlasti gojijo odbojko, kegljanje in nogomet.
XXX
Gradbišča »Betona« so posejana po vsej bližnji in daljni okolici Celja (Celje, Trbovlje, Velenje), povsod so spomeniki njihovega uspešnega dela. Gradbinci iz »Betona« so ponosni na svoje delo, mi pa jim ob njihovi deseti obletnici želimo še veliko delovnih uspehov.
niiinninHiinHiniiiiiiiiinniiiinnitiiiiiiiiiHiiiiiiiHiMHiiiiiiniiiininnffifillinniRinnHfifflnBninsnnininluinnnnitnninnniinRini niniHHniiiiiiiHniniiiiRiiKn^nnniiiiiiiRnHHiiniiuiiiiiiHiiiiiifiHiniiiniiHiniHiHHiiiBniiHiHHiiniiiiiuiHiniii

je bilo v teh povojnih letih predlogov, kako bi še bolje organizirali tehnološki proces in pocenili proizvodnjo. In marsikatera pobuda je vzniknila prav na sejah delavskega sveta.
Stare tovarne, ne pozabimo na stare tovarne! O, večkrat, pre-mmogokrat je bila ta misel že izrečena, a še premalo uslišana.
Velike so potrebe po želatini in kleju in po ostalih stranskih proizvodih in zato zasluži tovarna kleja v Ljubljani, da jo čimprej modernizirajo. Pa ne samo zaradi proizvodnje same, tudi zavoljo ljudi, ki delajo v težkih delovnih razmerah. Tovarna tudi nima nobenih stranskih prostorov, kjer bi lahko uredili menzo ali pa vsaj kuhinjo za topli obrok. Ni še dolgo tega, ko so si zasilno Uredili prhe in garderobe. Prav tako v podjetju le s težavo najdeš prostor za razna predavanja, seminarje in razno kulturno življenje delavcev Pravijo pa, da bodo vsa ta vprašanja uredili šele takrat, ko sl bodo tovarno obnovili, oziroma, zgradili novo.
Petinsedemdeset let, to je dolga doba. Delovni kolektiv si je pridobil v tem času veliko izkušenj. Ko pa bodo dobili nove. sodobne obrate, jim bodo te izkušnje pomagale do še boljših delovnih uspehov.
Z JESENIC
Za dvig storilnosti dela
Na zadnji seji delavskega sveta jeseniške železarne je komisija za plan pri centralnem delavskem svetu poročala o izpolnitvi polletnega prana tovarne. Podatki povedo, da so izpolnili 49,4 celoletnega plana. Na to Slabo izpolnitev so vpll-li nekateri objektivni momenti, kakor je pomanjkanje električne energije, pa tudi subjektivnih vzrokov je dovolj, vsied katerih je trpela proizvodnost in proizvodnja sama. Se vedno je na Jesenicah nepopolno in slabo izvedena organizacija dela in tudi delovna disciplina ni najboljša. Komisija je predlagala nekaj ukrepov. Med drugim naj bi poživili delo komercialne službe in nastavili zadostno število delovnih moči.
Se bo4j kot prvo je zanimivo drugp poročilo komisije sveta ua proizvodnost dela. Omenjena komisija je predlagala, naj v tovarni formirajo »biro za tehnično in ekonomsko analizo.« ki nag mesečno poroča komisiji. To problematiko naj tudi proučujejo grupni delavski sveti, skupno z birojem na naj ponovno proučijo kapaciteto posameznih obratov. Nadalje so predlagali, naj odgovorni činitelji takoj pristopijo k izdelavi analitskih ocen delovnih mest, ker je od tega odvisno tudi stimulativno nagrajevanje. Menili so, da je treba ponekod popraviti norme, v nekaterih oddelkih pa celo revidirati biro za norme in ga tako usposobiti, da bo dobro opravljal svoje delo.
	
| Obiščite Lfublfono i« fizhorisUte SOI« popusg	m gi železnici |
ALI ŽE VESTE
Kako poplavimo konce električna, vrvice za likalnik
Panorama od Mont Blanca preko Chamoniških igel do Grandes Jorasses.
Znano je, da imamo dvoje vrst žic — prevodnikov. Pri eni je v električni vrvici ena sama bakrena žica, pri dragi pa je prevodnik sestavljen iz več pletenih žic-Pri drugem prevodniku pripravimo konce tako, da najprej odstranimo izolacijo v dolžini treh do štirih centimetrov. Konce nato krepko zavijemo, da bodo držali v nasprotnem primeru se nam lahko zgodi, da se posamezni konci izvlečejo in nastane kratek stik. Da bi konce žic lahko primerno zavili, prj delu
uporabljamo klešče,
Kako bomo očistili radijski sprejemnik?
Na radijskem sprejemniku se večkrat nabere precej prahu. Ta prah lahko tudi sami očistite. Takoj pa je treba povedati, da je najbolje, če temeljito čiščenje prepustimo strokovnjakom. — Toda če bomo zelo previdni, bomo lahko sami s preprostimi sredstvi dokaj zadovoljivo očistili radijski sprejemnik. Naj-|| prej bomo aparat izključili in sneli pokrov. S fino krpo bomo obrisali vse tiste dele, ki jih zlahka dosežemo. Če je potrebno, bomo vzeli iz ležišč tudi cevi. Ko smo to opravili, bomo vzeli navadno sesalko za kolo in z njo izpihali še ves preostali del prahu. Posebno pozornost moramo pri čiščenju posvetiti vrtljivemu kondenzatorju, saj je prah pogostoma vzrok neprijetnega škripanja v radijskem sprejemniku. Ko smo sprejemnik temeljito očistili, lahko spet nazaj namestimo cevi, pritrdimo pokrov in radijski aparat vključimo.
Kako uporabimo stare žeblje?
Pri domačih popravilih mjvečkrat uporabljamo ;taire žeblje, ki jih izde-emo iz starih desk. Vča-;ih pa take žeblje sila ežko poravnamo ali pa ;e pri tem delu krepko idarimo po roki. Temu le bomo zlahka izognili, :e bomo v roke vzeli pra-ro orodje.
Tanjše in krajše žeblje >omo le s težavo porav-lali z navadnim kladivom, Najbolje bo, če bo-no uporabili ploščate dešče. Žebelj bomo pri-eli s čeljustmi klešč kamr to kaže naša slika, leljusti pa bomo lepo stisnili, da pa se nam ne 3i žebelj med delom izmuznil iz klešč, ga bomo morali držati s prosto


Letos so imenovali Alpe »pogorje tragičnih žrtev«, kajti v nekaj zadnjih avgustovskih dnevih so terjale več smrtnih žrtev med alpinisti, ki so se vzpenjali na njegove vrhove bodisi na švicarski, italijanski ali francoski strani. Med ponesrečenci' sta bila tudi dva jugoslovanska inženirja, ki sta se v družbi s svojim poljskim tovarišem skušala povzpeti na najvišji vrh Evrope — Mont Blanc. Na žalost niso uspeli. Med hudim neurjem so izginili v enem izmed številnih prepadov, zasuti pod globokim snegom. Njihovih trupel še niso našli.
Mont Blanc... O tem velikanu pa preberite naslednji sestavek:
Kmalu bo minilo dve sto let, odkar je začel Horace Bemedict Sarssure neizprosni boj, da bi se povzpel na najvišjo ledeno goro Evrope, Pri uresničevanju tega drznega načrta ni bil sam, za Streho Evrope s,o se začeli zanimati še domačini-vodniki iz Chamonixa in Courmayerja. Leta 17I331 sta posegla v boj z nevarnimi snežnimi meteži, plazovi, viharji, višino in strmino tudi Marc Theodor Bourrit in dr-Michel Gabriel Pacoard. V poletju leta N86 pa je dvajsetletni čudaški kmečki sin iz doline Arve, slaboumni iskalec kristalov iz Chamomixa Jean Jacqet Balmat odkril smer, ki vodi iz
izpostavljena padajočemu kamenju dn ledenim in snežnim plazovom (leta 1938)- Leta 1951 je bila premagana vzhodna stena Grand Capucin. Človeška volja in njegova tehnika si je želela še več, dokler najboljši plezalci i,n alpinisti niso premagali zapadne stene Pet-it Dru, ki brez dvoma predstavlja poslednjo mejo zmogljivosti. Za pionirji klasičnega alpinizma So se pojavili plezalci in alpinisti sedanjega časa, pred katerimi ni več varna še tako prevesila in prepadna stena v Alpah, Himalaji in Andih.
Mont Blanc ponuja radodarno roko tudi vsem drugim. Tik pod
samim vrhom so v višini 4.362 m zgradili zavetišče i,n observatorij iz aluminija. Pod ogromnim masivom grade Italijani in Francozi -11.900 metrov dolg predor med Chamonixom in Courma-yerjem, ki ga bodo izročili svojemu namenu že leta 1960. Skozi ta predor bo šlo v enem letu preko 400.000 ljudi,
60.000	avtomobilov, 30.000 kamionov, 14.000 avtobusov in preko
10.000	motorjev, stroški za izgradnjo pa bodo presegli 10 milijard francoskih frankov. Tik pod samim vrhom Mont Blanca hočejo ■ inženirji in tehniki povezati sistem francoskih žičnic, k; vodijo iz Chamonixa na Aiguille du Midi, z italijanskimi žičnicami, ki vozijo ogromne jeklene gondole iz Courmayerja na Col du Torino. Izvedba tega načrta bo sicer približala vrh Mont Blanca novim tisočem, deset tisočem in sto tisočem, toda edinstvenost »Montagnes Maudi-tes« in »Ternple de la Natur« bo ukovama v čuda modeme tehnike.
Imena vseh slavnih pionirjev in zmagovalcev pa bodo ostala z velikimi črkami zapisana v knjigi zgodovinskega razvoja alpinizma od skromnih začetkov, ko j,e dobil slaboumni in čudaški kmečki, sin in iskalec kristalov iz doline Arve plemiški naslov Du Mont Blanc, pa do današnjih dni, ko so v okolici Mont Blanca preplezane vse težke preresno in prepadne kopne in v večni sneg ukovane granitne stene in ko si utira v masiv Mont Blanca pot moderna tehnika s predorom in gigantskim sistemom najvišjth žičnic na svetu.	Z.
Največja ledena gora
Nedavno tega so na nekem ameriškem Ledolomilcu opazili v vodah Antarktike največjo ledeno goro. Dolga je 280 milj, š:roka pa 80.
sHadtga
Palček (to je bilo njegovo resnično ime, ki ni imelo nobene zveze z gozdno mitologijo) je v kuhinji, kamor se je zatekel pred mrazom, pisal črtico, o kateri bi lahko dejali, da je bila tragična humoreska, zakaj imela je v sebi prav toliko tragike kot humorja.
Čemu je pisal Palček to črtico? Je bil morda literat? N6, ni bil registriran v cehu peresarjev, lahko bi kvečjemu dejali, da je bil umetnik za domačo uporabo. Pisanje mu je godilo iz neke amaterske muhavosti. In ravno zato njegova žena tega ni odobravala.
»Zakaj sploh pišeš?« ga je jezno vprašala.
»Zato, ker čutim potrebo,« ji je prijazno odgovarjal.
»Tudi jaz čutim potrebo. Potrebovala bi novo obleko ...«
»Tvoje potrebe so drugačne vrste. Tega ti ne razumeš.«
»In za koga pišeš, če smem vprašati?«
»Za predal.«
»Sijajno! In ti ta predal kaj honorira?«
»Ne pišem za honorar!«
»2e po tem se vidi, da nisi literat, ampak prismuk.«
»Hvala.«
»Prosim.«
Ali je sploh razumno kregati se z ženo o literaturi?
In vendar se je Palček vedno znova spuščal v prepir z »nerazsvetljenimi bitjem«. Zelo se je trudil, da bi vzdignil svojo ženo »iz dna« nevednosti. Potrpežljivo ji je popravljal napačno izgovorjene besede, zlasti z veseljem pa ji ji slovenil tujke, čeprav se jih je v obilni meri sam posluževal.
Z zategnjenim, očitno pedagoškim glasom ji je razlagal: "
»Ne reče se ,šteker‘, temveč stikalo.«
»Ne reče se ,knof‘, temveč gumb.«
»Ne reče se ,kohar‘, temveč kuhalnik.«
»Ne reče se ,špajza‘, temveč shramba.«
»Hvala,« je vedno dejala žena. »Najlepša hvala za pouk. Zdi se mi, da si zamenjal zakon s šolo.«
Nekoč ji je razložil zelo navdušeno:
»Ne reče se .erotično1, temveč ljubezensko.«
Tisti hip (pomivala je posodo) je padel od presenečenja ženi krožnik na tla. Vzhičeno je dejala:
»Možek! Ljubi možek! Si se vendar spomnil, da je še ljubezen na svetu.«
Palček je zakašljal v zadregi, nato pa strogo pribil:
»Mislil sem samo slovnično.«
Nekoč se je jezil na ženo, ki je polagala neke predmete v torbo na mizi in jo pri tem krepko zamajala, da je palčkovo pero zarisalo na papir neprostovoljno smešno vinjeto.
»Hudiča, ali si slepa ali kaj!«
»Oprosti, nisem hotela!«
»Saj se poznava: literaturo sovražiš. To je bil premišljen atentat na pišočo osebnost.«
»Ti si histeričen.«
»Ti pa histerično nepoboljšljiva.«
»A, tako! Morda zato, ker sem položila v torbo tvoj pulover, ki je potreben, da ga v pletilnici popravijo na komolcih, tvoje knjige, ki jih bom odnesla v knjigoveznico, tvoje hlače ... skratka, ker odhajam v mesto zaradi tvoje osebe, ki se tukaj za mizo literarno uničuje za predal! No, hvala lepa! To imam za zahvalo.«
Posmrknila je skozi nos in si pritisnila robec na oči.
»Ne cmihaj se, goska. Dobro, da si se vsaj enkrat spomnila name. Nesla boš rjave čevlje k čevljarju. Naj jim nabije nove podplate.«
»Saj vidiš, da ne gredo več v torbo. Rajs-feršluf se mi bo strgal.«
»Kaj pa jemlješ torbo z rajsferšlusom. Kakor da ne bi imela velike aktovke. Sploh pa se ne reče rajsferšlus, temveč zadrga, da veš!«
Zena je planila v silovit jok.
»Zdaj me pa še zbadaš, ker sem ti hotela dobro. Hudoben si in nehvaležen. Druga žena bi ti že zdavnaj zbežala in te pustila samega s tvojo literaturo. Le počakaj, nadutež domišljavi. Zdaj pa sploh ne grem nikamor, da veš. Solit se pojdi s tvojo nesramno slovnico. Zame ostane rajsferšlus — rajsferšlus pa amen. Ti se pa zadrgni s svojo zadrgo!«
Divje je zaloputnila vrata in odšla neznano kam.
Palček je sprevidel, da ga je polomil, vendar si tega ni hotel priznati, ker je bil preveč trmast.
»Pa nič! Ti kar dalje tavaj v temi nevednosti. Jaz vztrajam pri svojem prepričanju: ne reče se rajsferšlus, temveč — zadrga!«
VELIKANSKI RADIJSKI TELESKOP — NOVO ČU DO SODOBNE TEHNIKE
13111111
Streha Evrope — Mont Blanc iz Chamonixa
»Leteči vrag« je ogromna riba, ki živi v Mehiškem zalivu, menda najraje zelo blizu obale, od koder je tudi ta uspel posnetek. Riba tehta več kot tono in je tako močna, da bi z lahkoto prevrnila manjšo jahto. Njena posebnost pa so njeni poleti po zraku nad morsko gladino.
Bliže
Radioastronomija je nova znanstvena panoga, najprej so jo začeli gojiti v Združenih državah Amerike, do kraja pa 50 jo razvili v Veliki Britaniji. Njen namen je, da bi čim globlje prodrli v vsemirje in se dokopali do tajnosti, ki jih vsemirje skriva.
Zakaj se je začela ta veda izpopolnjevati prav v Angliji? Velika Britanija je pogosto zavita v oblake, ki onemogočajo učenjakom, da bi opazovali zvezde z navadnimi teleskopi. Iz vsemirja na zemljo prihaja večje število signalov. Nekateri signali prihajajo s sonca ali sosednjih planetov. Z novim radijskim teleskopom bodo astronomi lahko zabeležili tudi najslabše signale, ki bi prišli s kateregakoli planeta. Južno od angleškega industrijskega mesta Manchestra pa so postavili več tisoč ton težko napravo, ki jo nosita dva mogočna jeklena stebra. Glavni del teleskopa ima parabolično obliko in konkaven reflektor s premerom 75 metrov. Reflektor so obložili s polirano jekleno ploščo, težak pa je 750 ton. Obrača se na velikih zobatih kolesih, ki so jih menda vzeli z neke stare ladje, obrne pa se lahko za 360 stopinj. Ves ta ogromni radijski teleskop po se lahko tudi sam vrti v krogu.
Teleskop je eden izmed čudežev sodobne tehnike. Njegovo gradnjo so z velikim zanimanjem spremljali vsi astronomi sveta. Konstrukcija teleskopa je tako precizna, da se velikanski reflektor vrti skoraj brez šuma.
Povrnimo se spet nazaj k radioastronomiji. Med najbolj zanimivimi problemi, ki jih bodo ' skušali rešiti s pomočjo te naprave, je uganka, ki se tiče tako imen. radijskih zvezd. Na nekaterih krajih nebesnega svoda so viri močnih radijskih valov, ki pa le redko prihajajo v stik s kakršnim koli objektivom — zvezdo. Le-te pa ne morejo opaziti z navadnimi optičnimi teleskopi. Nekateri astronomi smatrajo, da gre za optično nevidne zvezde. Pred dvema letoma pa so na znanem obser-vartoriju Mount Palomar odkrili, da prihajajo najmočnejši radijski signali iz dveh daljnih meglic, ki sta verjetno trčili kakih 100 milijonov svetlobnih let proč od zemlje.
Angleški strokovnjaki bodo skušali z novo napravo dokazati, da so tudi šibkejše radijske zvezde dejansko le meglice, med katerimi je prav tako prišlo do trčenja. Ker pa so radijski valovi sila prodorni, se znanstvenikom odpirajo nove možnosti za raziskovanje vsemirja. Z radijskim teleskopom bodo lahko sprejemali signale, ki se odbijajo od Lune. Ko bo začel krožiti okoli zemlje umetni pa telit, bodo lahko spremljali signale, ki se bodo odbijali od njegove površine. Je pa še vrsta drugih zanimivih vprašanj v zvezi z radijskimi valovi, ki priha-
jajo s Sonca, Jupitra in ostalih planetov. Astronomi pričakujejo velika odkritja. Za konec še izjavo konstruktorja te ogromne naprave: »Približali smo se Rimski cesti tako, da bi lahko nanjo zagnali kamen.«
Vsemirska raketa
Na mednarodnem kongresu za raketna raziskovanja, ta je bil nedavno v Parizu, ie ornfesor in strokovnjak za geofiziko in astronomijo, PoslosKov izjavil, da ni več daleč čas, k0 bo sovjetska raketa poletela, tisoč kilometrov visoko.
Kaspijsko jezero se suši
Sovjetska zveza bo zgradila orjaški nasip, ki bo dolg 440 km. Tako bodo skušali ponovno dvigniti površino Kaspijskega jezera. Gladina jezera neprestano pada in sovjetski strokovnjaki se boje, da se bo jezero popolnoma posušilo.
24 minut brez srca
V začetku tega leta so v Montrealu v Kanadi napravili operacijo na srcu, med katero je deček, star deset let, živel 24 minut z umeitmim srcem. Do sedaj ni še noben pacient izdr-žal toliko časa ob bitju umetnega srca. Umetno srce sestoji iz nekakšne črpalke, ki ima 15 litrov krvi. Zdaj se mladi pacient počuti zelo *ebro
Chamonixa mimo Grand Mulets na Grand in Petit Plaiteau in še dalje protj vrhu — 4.807 m. Avgusta istega leta je pripeljal Jean Jacqes Balmat dr. Mache-la Gabriel Paccarda na vrh Bele gere. (Osem let pozneje so bohinjski fužinarji premagali »Očakov Kranjskih siv’ga poglavarja« — Triglav.)
Leto kasneje 1. avSusta 1787 je dosegel vrh Mont Blanca po 26-letnih 'poizkusih tudi Horace Benedict Saussure.
Od tedanjih klasičnih pionirskih časov se je do današnjih dni v okolici. Mont Blanca marsikaj spremenilo. Iz Chamonixa vozi na Ledeno morje električna železnica, ki vsako leto prepelje rekordno število radovednih gledalcev (preko 200.000 letno), alpinisti vseh narodov sveta s0 se na ledenikih in v granitnih stenah montblanške skupine v najtežjih prilikah pripravljali ,za nadpovprečna dejanja na himalajskih osemtisoča-kih. Akrobati in ekstremisti so z najnovejšo tehniko alpinizma rešili zadnji najtežji problem Alp, 1.500 m visoko granitno steno GradeS Jorasses, ki je vkovana v večni led in sneg in
Prijateljski atom
Danes se v svetu veliko piše in govori o radioaktivnosti. Politiki opozarjajo svetovno javnost na nevarne posledice močnega radioaktivnega izžarevanja. Oglasili pa so se tudi znanstveniki, da bi tu in tam »neukemu ljudstvu« pokazali pot h koristnemu uporabljanju prijateljskega atoma. No, in o tem atomu vam bom danes skušal pripovedovati. Za začetek najprej kratek dvogovor:
»Veš, dragi mož, čez kaka dva meseca odpotujem, pa sem ti že sedaj pripravila nekaj mrzlih jedi.«
»Prav, mi vsaj ne bo treba kar naprej skrbeti, kako bom potolažil svojo lakoto.«
Tako nekako bo rekla žena, ko se bo odpravljala z doma. Morda pa tisti čas niti ni več tako daleč, ko bodo lahko možje segali po jedilih, ki so jim jih pripravile marljive ženine roke že pred nekaj meseci.
Nedavno tega so imeli nekje v Združenih državah Amerike svojevrstno .pojedino. Gostom so prinašali na mizo jedi, ki so bile pripravljene že pred nekaj tedni (konzervirali pa so jih tako, da so jih osvetlili z gama žarki). S to pojedino — poizkusom, so znanstveniki skušaR pokazati, da jim je že uspelo koristno uporabiti gama žarke v živilski1 in-
dustriji. Ta njihov uspeh je velikega pomena. Pomislimo samo na slabe letine in na velike količine živil, ki bi si jih lahko pripravili v tistih letih, ko je kmetijskih pridelkov dovolj. Suše ali drugih vremenskih neprilik prav gotovo ne bi tako hudo občutili kot jih sicer. Zamislite si samo obraze gostov, ko jim je prijazni gostitelj povedal: »Pravkar ste pojedli kokoš, ki je bila zaklana pred 241 dnevi, krompir pa je star 163 dni. Jedil pa nismo shranili v konzervnih škatlah in hladilnikih, da smo hrano ohranili svežo in okusno, smo jo pač morali obsevati z radioaktivnimi žarki.«
Za človekovo oko nevidni gama žarki imajo lastnost da uničujejo žive celice, ki se začno razkrajati. Za človeka so lahko tl žarki usodni, če v večji množini pridejo v stik z njegovim organizmom. Po drugi strani pa so lahko gama žarki precej koristni, če namreč z njimi obsevamo rakova žarišča ali telesne dele, ki so jih napadli mikrobi ali virusi.
Prav te lastnosti gama žarkov pa so učenjaki uporabili v novem načinu konzerviranja živil. Dosedanje izkušnje dokazujejo, da so taka konzervirana živila obdelala okus, hranilno vrednost in da organizmu niso prav nič škodovala.
Pav tedaj, ko smo mi preživljali letošnje »pasje dneve«, so prihajala iz Amerike poročila o tornadih. To je izredno močan vrtinčasti veter, ki se iznenada v obliki vijaka spusti na zemljo, nad katero se giblje z ogromno hitrostjo in ob tem ruši vse, kar mu je na poti, potem pa se prav tako naglo izgubi. Ta veter je prava tegoba južnih predelov ZDA in pa Mehike. Eden najhujših letošnjih tornadov je prizadel mesto Kansas City. V njegovem predmestju je napravil pravo preprogo porušenih hiš. (Na sliki.) Porušil je šolski in trgovski center, pri čemer je i*“ gubilo življenje 38 oseb, 156 pa je bilo ranjenih. Isti dan so zabeležili v ZDA kar 56 tornadov, do polovice njihove »sezone« pa so tih prešteli kar =63.	«
Ljubinka Bobič (desno) in Nevenka Mikolič (levo) v barvnem filmu Soje Jovanovič »Pop Čira in pop Spira« (proizvodnja Avala film).
filmska festivala 1
27. vn. do 4. VIII. 1957. Pulj.
Iz Prage me je peljala pot naravnost v Pulj na IV. festival jugoslovanskega filma — prireditev, ki jo vsako leto z zanimanjem pričakujemo, in ki dobiva v naši filmski Ustvarjalnosti vse večji pomen. Navadili smo se že nekako šteti jugoslovansko filmsko leto od enega do drugega festivala v Pulju, Toda še pomembnejša je resnica, ki sta'jo dokazala zadnja dva puljska festivala — da se namreč vse naše proizvodnje in filmski ustvarjalci vse leto pripravljajo na festival v mogočni puljski Areni in da postaja ta forum, kjer ocenjujemo uspehe in neuspehe.
Skromna zamisel neumornega Marija Ro-terja. direktorja puljskega kinematografskega podjetja iz leta 1954. ki jo je v obliki intimne revije jugoslovanskih . filmov uresničil ob pomoči puljske občine, se je razrasla v največjo vsakoletno jugoslovansko filmsko manifestacijo. Mislim, da bi kazalo Prihodnje leto, ko bo festival domačega filma slavil svojo petletnico, razen vsega drugega dati vse priznanje neumornemu začetniku jugoslovanskega filmskega festivala, kajti danes vsj priznavamo (od producentov preko ustvarjalcev do kritikov), da si brez festivala domačega filma sploh ne znamo več zamišljati jugoslovanskega filma.
Lani smo ugotavljali, da Je jugoslovanski film v delih, kakor so bili filmi »Veliki in mali«, »Ne obračaj se, sinko'-«, »Dolina miru« in »Zli denar« doživel svoj skok-v kvaliteto. To je bil pomemben rezultat desetletnih prizadevanj in vztrajnosti, ki je obsodil hkrati resnico, da prihaja .kljub vztrajnemu razvoju v kvaliteto pri nas še veda0 do popolnih neuspehov. Letošnji IV. festival je potrdil ugotovitev filmske kritike o stalni navzočnosti kvalitete in o latentni prisotnosti neznanja, diletantizma, kome,r-cializma.
Tudi letos smo doživeli nekaj zelo lepih Iznenademj — morebiti (objektivno vzeto) še več kot lani. V zvrsti igranega filma so nas zelo lepo presenetili zopet Vladimir Poga-čič s svojim vedrim filmskim omnibusom »V soboto zvečer«, remomirani Fedor Hanžeko-vič s svojim delom »Svojega telesa gospo-f dar«. Soja Jovanovičeva z izredno uspelo transpozicijo Sremčevega komičnega romana •Pop Čira in pop Spira« (prvi jugoslovanski igrani film v barvah) in Jovan Zivanovič ter Miloš Stefanovič z uvedlbo zanimive sodobne teme v filmu »Zenica«. Poleg tega pa smo doživeli enako lepo iznenadenje na področju kratkega filma, .kjer nas je predvsem razveselil debut mladega Boštjana Hladnika s filmom »Fantastična balada« in »Življenje ni greh«, prodoren uspeh risanega filma študija za risani film pri podjetju »Zagreb film« (omenim naj predvsem filma »Premiera« in »Na livadi«., ki ju je po scenarijih VatrosLarva Mimice in Vladimirja Tadeja režiral Nikola Koatelac). pa tudi kratka filma »Koliko je ura« Mike Jovanoviča in »Polet nad močvirjem« Aleksadra Petroviča. Vsi našteti filmi dokazujejo zrelost svojih avtorjev, mlajši • med njimi so v Areni dobili svojo filmsko »diplomo«, ki jim po pravici odpira pot k strnjenemu ustvarjanju. Vsi štirje igrani filmi so na ravni evropskega filma in z njimi bi mirno nastopili na vsaki mednarodni filmski prireditvi, kjer nas bi zastopali dostojno in — prepričan sem — tudi uspešno. Kulturna filma Boštjana Hladnika in njegovega scenarista Lojzeta Gostiše ter risani filmi zagrebškega kolektiva pa dosegajo v svoji zvrsti svetovno raven in bodo po mojem mnenju želi 'tudi v svetu velika priznanja, ^osebno se veselimo razgibane prizadevnosti na področju kratkega filma, ki je doživljal zadnja leta hudo in skoraj že brezupno krizo. Želeti el moramo samo, da M prav tl uspehi In oživitev področja kratkega filma ne bile samo prve lastovke...
Tudi letos smo doživeti v Pulju žalostne dneve. Kadar se spomnim predstav filmov ‘V mreži« (Bojan Stupica), »Majhne stvari« (Roško Kosanovič), »Naša pota se razhajajo« (Sirne Šimatovič) — si ne morem misliti, kako se more še vedno ob takšnih nespornih Uspehih, kakor so Preje Imenovani filmi, kt dokazujejo našo filmsko zrelost, dogajati, da naše filmske produkcije snemajo filme, ki že v svojih osnovah (mislim scenariju) nosijo vse kaii neuspehov, popolnega poloma, hkra-*l pa se vprašujem, kako morejo dobiti režijo celovečernega Igranega filma (ki poleg vsesa stane lepe milijone) režiserji, ki so že dokazali, da so filmski analfabeti ali v najboljšem primeru srednje izvežbani filmski diletanti (mislim predvsem na Kosanoviča, ki je pokazal kaj »zna« že v filmih »Hiša na obali« in »Soteska«), pa tudi na Simato-vlea, ki je doživel neuspeh že s »Kamnitimi horizonti« in nazadnje na Stupico, ki je — čeprav mojster gledališča — dokazal, da za film nima smisla). Tako IV. festival domačega filma ni bil na tej ravnini samo ostra kritika takšne prakse in takšnih filmskih delavcev temveč tudi povod, da je prišlo na dnevni red aktualno vprašanje odgovornosti
za snemanje filmov, ki kažejo že v svojih osnovah samo na neuspeh. Nekateri so skušali očitati v tej zvezi filmski kritiki, da je bila n,a letošnjem festivalu preostra. Toda mislim, da je zadnji čas, da pretrgamo z neprestanimi »poizkusi«, da nekateri režiserji, kj so že dokazali, da nimajo pogojev za kvalitetno ustvarjanje, »najdejo svojo pot« in da namesto njim zaupajo naše proizvodnje filmsko ustvaranje onim, ki so dokazali svoje kvalitete, hkrati pa da začnemo polagoma uvajati nove kadre, ki so si pridobili potrebno formalno izobrazbo s študijem na akademijah za gledališko umetnost. Ne smemo namreč pozabiti, da vsi naši ljudje, ki prispevajo s svojim delom tudi potrebna sredstva za film po pravici zahtevajo in pričakujejo, da ne bomo z dragocenimi sredstvi slabo gospodarili, temveč delali s premislekom in vsaj z željo, da ta sredstva uporabimo v najboljše namene.
Bolj kakor lani si je začela letos utirati v naš film pot naša sodobna tematika. Tu bi predvsem opozoril na ponekod še sicer nekoliko nezanesljiv, a v bistvu pozitiven korak s filmom »Zenica«, ki se mu pridružuje filmski omnibus »Čeveljci na asfaltu«, medfem ko je sodobno tematiko odlično afirmiral filmski omnibus »V soboto zvečer«, posebej, ko niso tako jasni v obravnavanju naše sodobne teme in človeka bili filmi »Samo ljudje«, »Mali človek« in nekateri drugi. Besede o sodobni temi v našem.filmu je izrečena. Treba se bo temeljito oprijeti teh prvih korakov in jih razviti v široko cesto, po kateri bo v jugoslovanski film vedno bolj stopal naš človek Iz našega življenja. To je po mojem mnenju največja naloga, ki stoji pred našim filmom i,n ki je ne bo lahko reševati. Treba se bo naučiti prisluhniti življenju. treba bo tudi poguma, da bomo povedali o sodobnem življenju in naši stvarnost; objektivno resnico. Možnosti so široke, kajti vse zvrsti igranega filma od veseloigre, komedije, satire do drame nudijo filmskim ustvarjalcem neslutene možnosti.
Rezultati IV. festivala jugoslovanskega filma torej niso majhni in nepomembni. Osebno po letošnjem puljskem festivalu gledam z optimizmom in zaupanjem v prihodnja leta, četudi preveč slabih filmov opazovalca napolnjuje s skrbjo. Toda ne morem verjeti, da bi smeri, M so pozitivne, konstruktivne in predvsem plodne, ne mogle premagati slej ko prej napak In negativnih tendenc in jih povsem zatreti. Verjetno bo ta proces potreboval še nekaj časa, toda verjamem. da proces zrelega ustvarjanja ne more več zamreti in se ustaviti.
Vitko Musek
©
©
e
m
Šola za življenje
Iz razgovora s predsednikom Republiškega odbora Združenja učiteljev in profesorjev strokovnih šol Slovenije tov. Danilom Sbrizajem o problemih strokovnega
šolstva
Začnimo najprej pri denarju. Odkar je ustanovljen poseben sklad za kadre, ni več toliko težav kot preij. V naši republiki bo letos rednih prispevkov za nekaj več kot poldrugo milijardo dinarjev, od česar bo znesel republiški sklad z ostankom iz prejšnjih let okrog 863 milijonov dinarjev. Ta denar je predviden v glavnem za investicije (721 milijonov), za redno vzdrževanj® šol je namenjenih 50 milijonov, ostalo pa bodo porabili za razne akcije v zvezi s strokovno izobrazbo. Pravzaprav bi morali vse strokovne šole vzdrževati okrajni ljudski odbori iz svojih proračunov, vendar je glede tega letos še izjema in so dali za vzdrževanje šol še 50 milijonov dinarjev iz republiškega sklada, z novim letom pa bo ta skrb prešla popolnoma na okraje. Nasploh pa se okraji močno 'branijo vzdrževati strokovne šole zlasti v takih primerih, ko je ena sama šola take stroke v republiki tn Jo mora vzdrževati okrajn; ljudski odbor, na čigar področju je.
Bržčas sredstva za investicije letos ne bodo porabljena. Šole namreč še niso imele izdelanih načrtov, iz republiškega sklada pa so odobrene le take investicije, za katere &o tudi okrajni ljudski odbori nekaj prispevali. Za gradbeno šolo v Ljubljani je na primer OLO Ljubljana prispeval sto milijonov dinarjev, i-z republiškega sklada pa je odobrenih 160 milijonov. Večje letošnje investicije so naslednje: začetek gradnje centra strokovnega šolstva v Mariboru, dovr-šitev internata TAM, delavnice metalurške industrijske šole v Štorah, šole in internata vajenske šole za trgovsko stroko v Novi Gorici, gradnja srednje tekstilne šole v Kranju, internata tovarne Iskra v Kranju, industrijske kovinarske šole v Kopru, rudarske šole z internatom v Velenju itd.
Letos še ne bo kakšnih bistvenih sprememb v strokovnih šolah v zvezi z reformo šolstva. Sicer pa je šolska reforma dolgotrajen proces in ho treba najprej izoblikovati osemletke kot šole, ki bodo dajale učencem vsaj približno enako raven znanja in splošne izobrazbe. Brez tega je namreč del0 v strokovnih šolah zel0 otežkočeno. Ker pa naj bi bile vse strokovne šole po osnutku zakona 0 šolstvu šole druge stopnje, to je, da bo dobil vsak srednješolsko izobrazbo, bo treba tud; programe splošnih premetov v strokovnih šolah precej spremeniti. Republiški odbor Združenj a strokovnih učiteljev in profesorjev je predlagal, naj bi postale vajenske šole šole druge stopnje v treh etapah tako, da bi najprej reformirali pouk v prvem letniku, nato v drugem in končno v tretjem. Zato pa Je treba najprej postaviti temeljna načela strokovnega šolstva, proučiti, kakšne kadre potrebujemo ter kakšne šole naj bi blle ii,n kje nai bi bile te strokovne šole, pri čemer so potrebe gospodarstva seveda glavno Izhodišče. Istočasno pa je treba pripraviti
predmetnike in učne načrte za vsak letnik in stroko.
Temelj reformirane strokovne šole pa je vsekakor reformirana osemletka. Dokler le-ta ne bo izgrajena, tudi zahteve po obvezni predizobrazbi vajencev ne morejo biti tako stroge. Letos na primer je uzakonjeno, da mora imeti vajenec najmanj šest razredov osnovne šole-
Primanjkuje n® le strokovnjakov, marveč celo učnega kadra za splošne predmete. Vsi so prekomerno obremenjeni z nadurnim delom, kar prav gotovo slabo vpliva na kvaliteto pouka in na delo v strokovnih šolah sploh.
Glavni razlog, da ostajajo razpisi vodstev strokovnih šol brez odziva, .1 e nedvomno gmotno vprašanje. Zlasti mlajši strokovnjaki se namreč veliko raje odločijo za zaposlitev v proizvodnji kakor na strokovni šoli, ker so tam veliko bolje plačani. Začetna plača prosvetnih delavcev je namreč v primeri s tistimi v produkciji precej nizka. V proizvodnji plačajo človeka po delu, ki ga opravlja in službena leta dokaj malo aLi pa skoraj nič , ne vplivajo na zaslužek. V prosvetni službi se približaj,0 prejemki onim v proizvodnji šele starejšim strokovnjakom z dolgoletno prakso.
In še politika prosvetnih oblasti do strokovnih šol je dostikrat skoraj mačehovska pri nameščanju učnih moči, kar izvira bržčas iz pojmovanja, da je gimnazija steber vse izo.brazbe
in šolanja in zato težko dobiš matematika na strokovno šolo. Gradbeni oddelek'Srednje tehnične šole je na primer razpisal osem mest za strokovne predavatelje, javil se je le en sam. Torej so z učnimi močmi na strokovnih šolah precejšnje težave, prosvetni organi pa insi-stirajo na tem, naj bi nihče ne imel več kot 16 nadur na teden. Sindikat sicer Podpira to stališče, vendar je danes še tak položaj, da bi se tega le ne dalo povsem normirati, ne da bi s tem ogrozili normalen potek pouka-
Republiški odbor se je odločil, da bo priredil tečaj za strokovne učitelje o znani PIV metodi. Pri tem so naleteli na nerazumevanje pri prosvetnih organih, ki menijo, da ta metoda ni pri-
merna za šole. Republiški odbor pa misli, da bi bilo zelo koristno, če bi bili z njo seznanjeni vsi učitelji praktičnega pouka, da bi lahko pozitivne prvine PIV sistema uporabili pri delu z učenci. Na nek način bi kazalo s to metodo seznaniti tudi učence v zadnjem letniku, zlasti z njegovimi pedagoškimi in psihološkimi napotili, saj jih bo precej prišlo Po končani šoli na vodstvena mesta v proizvodnji in morajo poznati sodobne metode občevanja s podrejenimi.
Združenje bo sodelovalo. tudi pri razpravah o predlogu zakona o javnih uslužbencih, razen tega pa tudi o osnutku zakona o šolstvu. Na plenarnem zasedanju Združenja bodo zavzeli dokončna stališča do reforme strokovnega šolstva, na naslednji seji Republiškega odbora pa bodo med drugim razpravljali tudi o nadurnem delu prosvetnih de-.lavcev na strokovnih šolan, -e
Nove knjige
Zbornik o radničkom samoupravljanju: Beograd, Rad 1957
str, 458, Obširen zbornik člankov o delavskem samoupravljanju v Jugoslaviji in o sodelovanju delavcev v upravljanju v inozemstvu. Na koncu knjige je objavljen pregled vseh predpisov o delavskih svetih in delavskem samoupravljanju, kakor tudi bibliografski pregled literature, ki obravnava , te probleme pri nas in v svetu. To
V strokovnih šolah naj se učenec usposobi za opravljanje strokovnih In družbenih funkcij; bodo naj v pravem smislu besede šole za življenje. — Prizor iz mizarske delavnice.
je knjiga, ki ne bi smela manjkati v knjižnicah, še manj pa v r.aših sindikalnih podružnicah ia d°lavskih svetih.
Pratolini Vasco: Kronika rev. nih ljubimcev. Ljubljana, DSZ 1957. str. 432. Roman znanega italijanskega pisatelja se dogaja v č.asu, ko je fašizem s terorjem in nasiljem prihdjal na cblast in pripoveduje o majhnih, levnih ljudeh v zakotni ulici blizu veličastnega Palazzo Vec-chio. Usode majhnega človeka, prostitutk, revolucionarjev, kramarjev, zločincev in nedolžnih deklet se zvrstijo pred nami kot v kroniki.
Cousteau Jacques Tves — Frederic Dhmas: Svet tišine. V Ljubljani, Cankarjeva založba 1957, str. 132. Avtorja—rezisko. valca na zelo napet način pripovedujeta, kako se podvodni športni ribolov razvija v znanstveno raziskovanje živalskega in rastlinskega sveta na morskem dnu. Pripovedujeta nam o najrazličnejših pripomočkih za potapljanje, o čudovitem življenju rib, o dramatičnih* borbah z morskimi pošastmi, o uso. di potopljenih ladij, antičnih galej in sodobnih jeklenih pomorskih velikanov.
Grošelj Pavel: Vesolje—Zemlja—človek. Ljubljana, Cankarjeva založba 1957. str. 396. Izbrani spisi znanega slovenskega prirodoslovca in znanstvenika nas popeljejo v svet narave 'n njene skrivnosti. Grošelj je zaje". v svoje skoraj leposlovno napisane spise toliko spoznanj o prirodi, da je pri nas le malo izvirnih knjig, ki bi mogle nuditi bralcu toliko poučne snovi na tako zanimiv način.
Lobnik Manica: Rosa na pajčevini. Maribor. Obzorje 1957. sir. 37g; Mlada avtorica nam ▼ svojem drugem romanu prikaže pohorske partizane, med katere je bolj zašel kakor prišel Boris Gačnik, nezavedni ptujski Slovenec v nemški uniformi, kako se Gačnik težko vživlja v svojo okolico ln kako iz njega počasi nastaja partizan.
- »••«••••«
•#•»•»•••##»»#••••	<•»••••• »•••••'•* •••••ti*. •#••••»•• ■ •■*••••• ••••#••«• •#••••*••	»•»»§•••••••••
PETDESET LET PRVE DELAVSKE VOLILNE ZMAGE V BIVŠI AVSTR00GRSKI
Splošna, enaka, tajna in neposredna volilna 'pravica je bila že od prvih početkov organiziranega delavskega gibanja eden izmed njegovih glavnih političnih ciljev. V bivši Avstro« Ogrski je bilo treba za dosego tega cilja mnogo bojev. Avstrijski veleposestniki, plemstvo, duhovščina in meščanske stranke so namreč popuščali samo korak za korakom, kolikor so bili piač prisiljeni. Tedaj so voliti po volilnih razredih (kurijah), ki so bili sestavljeni delno po s-tanu in poreklu, delno pa po plačevanju davka. V te ku-* rije delavstvo ni Imelo dostopa. Sele v marcu 1897 so bile prve volitve, pri katerih so v tako imenovani peti kuriji lahko sodelovati vEi državljani, stari nad 24 let. Seveda pa so ostale tudi še prve štiri kurije in njihovi volivci so imeli pravico voliti še enkrat v V. kuriji. Prve štiri kurije so volile precej več poslancev kakor peta, čeprav je bila v njej,večina volilnih upravičencev. Tako je imela prva kurija 85, druga 21. tretja 118, četrta 129 in peta 72 poslancev, skupno torej 425.
Pri volitvah 1867 je avstrijska socialna demokracija prvič stopita v volilni boj. Bilo je to pred 60 leti. Od 72 volilnih okrajev jih je ostalo samo nekaj brez delavskih kandidatov. Volitve v peto kurijo ®o prine-
sle socialnodemokratični stranici lep uspeh — 14 poslancev! Od teh je bil eden Nemec (izvoljen v G razu), 5 Cehov, 6 čeških Nemcev ter 2 Poljaka). Socialni demokrati so uspeti na češkem, kjer so dobili skoraj polovico vseh mest v V. kuriji, v Galiciji, na Moravskem tor na Štajerskem. Dobili so v 15 okrajih z neposredno volitvijo 218.832 od 588.527 oddanih glasov, v okrajih s posredno volitvijo pa 6269 volilnih mož od 37.128. Kot neuspeh so štelj dejstvo, da niti na Dunaju niti P° Nižji Avstriji socialni demokrati niso prodrli in dunajski voditelji stranke niso bili izvoljeni.
Toda V. kurija Je bil samo vstop v svet. Boj se je nadaljeval zlasti po letu 1905. ko je prva ruska revolucija dala delavskemu r"b»niu mnn»- roleta. V Avstriji so se vrstila, drug za drugim zborovanja, manifestacije. zahteve in pripravljali so celo generalno stavko. Ob odprtju avstrijskega parlamenta 28. novembra 1905 so socialnodemokratični delavci korakali pet ur pred parlamentom ln zahtevali svoje pravice. Vlada je obljubila splošno volilno pravico, ker se je zavedala resnosti položaja in vlada Maksa Vladimira v. Becka je bila 11. januarja 1907 prisiljena P°“ brditi novi volilni zakon. Volit-
ve so bile razpisane od 14. do 23. maja 1907.
Avstrijsko delavstvo se je temeljito pripravljalo na volilni boj. Med njimi tudi slovensko. Jugosiclvanska socialna demokracija je imela svoj VI. redni strankin zbor od 2.—4. februarja 1907 v Trstu. Zbor je po referatu Etbina Kristana sklenil udeležiti se volitev, kje, pa je bilo prepuščeno zaupni seji. JSDS je Izdala tudi obširen volilni proglas, v katerem je navedla zahteve, ki jih delavstvo postavlja do novega državnega zbora. Tudi nekateri kandidati. med njimi Ivan Cankar, so izdali svoje proglase
Volitve so bile zmagovite. Socialna demokracija je v splošnem dosegla v Avstriji veliko zmago. Od 5 in pol milijona volilnih upravičencev Se je volitev udeležilo 4,676.636 volivcev ali več kakor 84%. Kot najmočnejša stranka je iz volitev izšla socialna demokracija, ki je dobila 1.040.100 glasov ali 23°/». Od tega so dobili njeni nemški kandidati 515.988 glasov. Češki 389.647 glasov, poljski 77.131 glasov, rusinski 29.957 glasov, italijanski 21.370 glasov, slovenski 5.310 glasov (menda je šteta samo Kranjska) ter romunski 860 glasov. Take podatke ima Briigel — V. 40. Socialni demokrati so dobili 87 poslanskih mest od skupno 516. Od tega so dobili 49 nemški. 24 češki, 6 poljski. 5 italijanski (od tega 4 v Trstu), 2 rutinska in 1 romunski kandidat. Pri naknadnih volitvah leta 1908 sta bila izvoljena še dva nemška po-slanoa( v Sleziji in na Tirol-
skem). tako da jih je bilo kar 89.
Med Slovenci pa kljub naporom JSDS ni bilo pravih uspehov. Na Kranjskem so dobili klerikalci 10. liberalci enega (v Ljubljani s pomočjo .socialnih demokratov v ožjih volitvah) in Nemci enega na Kočevskem. Od socialnih demokratov s0 dobili:	Kristan v Ljubljani 641
glasov, Petrič v Ljuhljani-oko-liici 991, Kopač v Idriji—Vrhniki —Logatcu 1137, dr. Dermota v Radovljici—Kranjski gori—Tržiču 791, Ivan Cankar v Litiji— Višnji Sori—Radečah 1302 in Anton Mozetič v Postojni—Vipavi 169 glasov. V petem zvezku Zgodovinskega arhiva KPJ je pregled glasov, oddanih za socialnodemokratske kandidate na Slovenskem ob teh volitvah. Na Kranjskem so dobili slovenski kandidat 5031 glasov, na Štajerskem 3537, na Slovenskem Koroškem 1436, na Goriškem 1214 in v Trstu 1449 glasov, skupno 12.667 glasov. V drugo-narodnih volilnih okrajih na slovenskem ozemlju pa 'so dobili 15.756 glasov, od tega v Trstu 7999 glasov, v mestu Maribor 2075. v Celovcu mestu in okolici 2208, v koprskem volilnem okraju pa 1525 glasov. V vseh volilnih okrajih na Slovenskem so dobili socialni demokrati 28.423 glasov.
František Modraček objavlja v praški socialnodemokratični revij; »Akademie« pregled teh volitev in ugotavlja, da so dobili soc. dem. kandidati v pri* meri s skupno oddanimi glasovi v Sleziji 46.4V(>, na Češkem 41~3%, v Trstu 33.6V0, na Mo-
ravskem 31.2%, v Nižji Avstriji z Dunajem 29.7'Vo in na Koroškem 24.2°/» vseh oddanih glasov. Najslabši Pa so bili uspehi: v Bukovini 4%, na Predarlskem 5.8<Vo in na Kranjskem 7.2%. Sledijo Istra 7.5'Vo, Goriška—Gradiščanska 7.91/# in Tirolska 10.7%.
Dunajsko policijsko poročilo je ocenilo uspehe delavstva takole:	»Osvojitev 87 mandatov
je treba pripisati socialnodemokratski agitaciji in organizaciji, industrijskemu razvoju, ki je nastal v Avstriji v zadnjem desetletju, posebno pa še nezavesti tn slabosti meščanskih strank, ki so prepozno spoznale pomen množic za politiko.« O Slovencih posebej pa pravi Modraček: Slovenci so ostali klerikalni kakor so bili pred 6 leti; prav tako tudi Hrvati, ki se celo branijo sprejeti v svoj poslanski klub srbske poslance, češ da so pravoslavne vere.«
Delavstvo je te volilne uspehe in neuspehe resno presodilo. Tam. kjer je uspelo, se je posvetilo utrditvi in razširitvi svojih položajev; tam, kjer ni uspelo, pa je pričelo skati vzroke teh neuspehov. Slovenci so pričeli n. pr. izdajati svoj list Rdeči prapor 3-krat tedensko. pričeli so izdajati posebno knjižnico časopisa »Naprej«,. utrjevati so politične, strokovne, zadružne in kulturne organizacije — vse s ciljem, da se čimbolj zmanjša vpliv nazadnjaških strank med slovenskim ljudstvom. Delo je šlo počasi, toda uspešno. Postalo je temelj ln hrbtenica za vse nadaljnje boje, uspehe in zmage. Ck
,»••»..», •»„»••»# .•»•»i, ,t..i..«. *•••»"»• •»••»••»• >•<*••>•«	■»••»••*• ••••••••■ •»••»••», •»••»•#»•	,»••»„», •»«••»•»* ■«<■••>«• •»••«	■•■■•»•i ,»••»„»• ,»••#„»• ,»••»••»■
»DELAVSKA ENOTNOST«
IZ DEŽELA, O KATERIH GOVORIMO
6. Septembra 1957 ® St.
■ IZ FRANCOSKEGA »DELAVSKEGA gibanja
Komunisti in vlada
Komunistična partija Francije kmalu po padcu vlade GUya Molleta napovedala, kakšna bo njena politika do bodoče francoske vlade. V odprtem pismu, ki ga je poslala delaVcem-socia-listom je rečeno, da bo Francijo lahko rešila iz slepe ulice le vlada, katere jedro bi Joilj komunisti in socialisti, podpirali pa bi jih progresisti in radikalna levica. KPF je v svojem pismu navedla vzroke, zaradi katerih je odpovedala podporo vladi Guyja Molleta, ki so jo »reakcionarji vlekli na desno«, In opozorila socialiste na nevarnost, da bo nova vlada (tor“i sedanja Bourgčs-Maunt>uryja) pahnila Francijo še bolj na desno- Edina protiutež tej nevarnosti bi bilo sodelovanje med komunisti in socialisti.
Kljub temu pozivu so socialisti podprli novo vlado. Komunistična partija pa je spet prešla v opozicijo.
Protivladna ofenziva francoskih komunistov je imela v preteklih mesecih v glavnem dve smeri: 1- Onemogočiti vladno akcijo za nasilno rešitev alžirskega vprašanja; 2. preprečiti vladno ekonomsko politiko, ki nalaga bremena alžirske vojne na pleča delovnih- ljudi.
Zlasti odločno se je Komunistična partija Francije uprla vladni ekonomski politiki. Finančni minister Bourges-Mau-nouryj.eve vlade je namreč izdelal tako imenovani »strogi načrt«, ki so ga komunisti ocenili kot »načrt socialnega nazadovanja, ki zadaja resen udarec francoskemu gospodarstvu«. Ta načrt predvideva, da bi zmanjšali kredite za gradnjo šol. bolnišnic itd, za 400 milijonov frankov. Uvedli bi dopolnilne takse (za 150 milijard frankov), ki pa bi nujno vplivale na ?vi-šanje cen, obenem pa bi preprečile vsako zviševanje delavskih mezd.
Komunistična partija trdi, da sedanjih gospodarskih težav ni povzročila prevelika potrošnja; povzročili s0 jih ogromni izdatki »ža vojno v Alžiru, za oboroževanje in za subvencije velekapitalu«.
V boju proti vladni ekonomski politiki se KPF naslanja predvsem na Generalno konfederacijo dela, ki je največja francoska sindikalna centrala. Ker so skoro vse francoske sindikalne organizacije -nezadovoljne z vladno ekonomsko .politiko, ima Generalna konfederacija dela široke možnosti za ustvaritev sindikalne akcijske enotnosti, za katero se francoski komunisti odločno zavzemajo.
Tovariš Vladislav Gomulka med delavci.
POLJSKA PARTIJSKA IN VLADNA DELEGACIJA BO OBISKALA
JUGOSLAVIJO
»v
o o
PRliD DNEVI JE BILO V BEOGRADU IN VARŠAVI URADNO SPOROČENO, DA BO V SEPTEMBRU OBISKALA JUGOSLAVIJO POLJSKA PARTIJSKA IN VLADNA DELEGACIJA, V KATERI BODO NAJVIŠJI VODITELJI POLJSKE ZDRUŽENE DELAVSKE PARTIJE IN POLJSKE VLADJ5.
Obisk poljskih partijskih in državnih voditeljev v Jugoslaviji je logična posledica čedalje globljega prijateljskega sodelovanja med Jugoslavijo in Poljsko. S tem obiskom bo poljsko -jugoslovansko sodelovanje — po uspešnem -razvoju, ki ga je d-oživelo v zadnjem obdobju, po izmenjavi številnih partijskih, parlamentarnih, sindikalnih, zadružnih in drugih delegacij — postalo še b-olj prijateljsko in še tesnejše. Takšen razv-oj stikov med Poljsko in J u-gcsilavijio popolnoma odgovarja najglobljim težnjam naših narodov in poljskega naroda.
Poljsko^jugoslovanski državniški In partijski -razgovori se bodo predvsem nanašali na vprašanje nadaljnje krepitve političnih, gospodarskih, kulturnih in drugih stikov med' Jugoslavijo in Poljsko. Razen -tega pa seveda ne bodo mogli mimo mednarodnega položaja in vseh tistih perečih proble-
mov, ki v sedanjem obdobju najbolj zanimajo voditelje socialističnih držav.
Poljska j-e vzhodnoevropska država, s katero je Jugoslavija hitro in uspešno normalizirala odnose. Ob-ojes-transka dobra volja, izhajajoča iz resničnega socialističnega interna-cionaliz-ma, j-e omogočila, da je bil storjen konec vsem-u. kar je v minulosti zastrupljalo stike med Jugoslavijo in Poljsko, da so -bili v relativno kratkem času zgrajeni novi poljsko-jugoslo-v-a-nski odnosi na temeljih enakopravnega sodelovanja. Popolnoma irazumljiv-o pa je, da so med Poljski in Jugoslavijo nekatere razlike v notranji socialistični izgradnji in na področju mednarodne politike, toda te ra-zlike niso nikakršna ovira na poti krepitve obojestranskega sodelovanja.
Poljsko in Jugoslavijo povezujejo številne skupne poti, prehojene v zgodovini- naših narodov: skupni boj za na-cio-
Napetost v Alžiru. Demonstracije francoskih priseljencev v mestu Alžiru po bombnem atentatu upornikov na neko francosko zabavišče. »The New York Times Magazine«, kj je objavil to sliko, je pod njo zapisal: Razmerje med Francozi in Alžirci postaja vedno resnejše.«
italni obstoj, osvobodilni boj med zadnjo vojn-o, skupni socialistični ideali.
Lansko jesen je poljsko -ljudstvo, pod vodstvom prekaljenih delavskih voditeljev, kot so tovariš Gomulka in drugi, zadalo odločilen udarec ostanko-m starega. ki so zavirali socialistično izgradnjo na Poljskem. Poljski Oktober je postal simbol neodvisnega notranjega socialističnega razvoja in enakopravnega mednarodnega sodelovanja socialistične Poljske.
Narodi naših dveh dežel imajo danes skupni cilj: na načelih demokratičnega.1 sociaSjLzma zgraditi družbo, ki ne bo poznala izkoriščani a človeka po človeku, v kateri bodo pravice in interesi -posameznikov zagotovljeni in pravi-lno vskiajeni s potrebami socialistične skupnosti. Delovni ljudje Poljske in Jugoslavije enako žele, da bi socialistične države še bolj okrepile medsebojno sodelovanje na načelih marksistično-lenioistične ga inte-rndčiona Mama, da bi njihovi medsebojni odnosi odgovarjali narodo-m teh držav in da bi pomenili voor mednarodnega sodelovanja ter skupnega boja za mir in napredek.
Poljsko-jugoslovanski odnosi so se v zadnjih -letih uspešno razvijali. Kot primer naj navedemo- trgovske stike. Leta 1955 je blagovna izmenjava med Jugoslavijo in Poljsko dosegla 15 milijonov dolarjev, naslednje leto 28 milijonov, letos pa bo dosegla 41 milijonov dolarjev.
Številne delegacije, ki sta jih v zadnjih letih izmenjali obe državi, so precej prispevale k zbližani u Poljske in Jugoslavije. Zlasti koristni so bili razgovori naše partijske delegacije na Poljskem in poljske partijske delegacije v Jugoslaviji.
Povsem je torej razumljivo, da jugoslovanska in poljska javnost z -radostjo pozdravljata vest, da bodo poljski voditelji v kratkem obiskali -našo deželo. Prepričani s-m-o. da bo-ta obisk še b-olj okrepil poljsko-j ugoslovansko sodelovanje, da bodo razgovor; med jugoslovanskimi, in poljskimi partijskim; in državnimi voditelji koristili Poljski. in Jugoslaviji, obenem pa tudi mdelnvamiTu med socialističnimi deželami in m-iru.
Križarji v Kerali
V indijski državi Kerali, kjer so na zadnjih volitvah zmagali komunisti, je katoliška cerkev organizirala demonstracije proti nacionalizaciji privatnih šol, ki so doslej dobivale državno podporo. Demonstracije so bijle organizirane na vojaški način. Posamezne skupine »križarjev« so pripeljali iz • raznih krajev te države v glavno mesto Trivadrum na račun katoliške organizacije. Čeprav so te demonstracije že dlje časa pripravljali, so zbrali komaj 4000 klerikalnih fanatikov.
Bevcn bo obiskal Poljsko in ZSSR
Laburistični voditelj Aneu-rin Bevan in še trije britanski laburistični poslanci bodo v-petek odpotovali na Poljsko, kjer se bodo posvetovali z Gomulko in drugimi poljskimi državniki. Bevan in njegova ž-ena Jenny Lee bosta nato odpotovala v Sovjetsko zvezo, kjer bosta obiskala Moskvo in preživela nekaj dni na Krimu.
Letna konferenca britanskih sindikatov ,
" V Blackpoolu na Angleškem se je minuli ponedeljek začela letna konferenca britanskih sindikatov, ki imajo 8,250.000 članov. Kakih 1200 delegatov je razpravljalo o številnih problemih (od posledic, ki jih mora prenašati navaden britanski državljan zaradi zvišanja cen, najemnin in prevozov, do vprašanj mednarodnih odnosov), od katerih bi lahko bila odvisna stabilnost sedanje konservativne vlade’ in zmaga laburistov na prihodnjih parlamentarnih volitvah. Med notranjimi problemi so v ospredju mezdna vprašanja, odnos sindikatov do laburističnih načrtov o -nacionalizaciji in do reorganizacije sindikatov, med zunanjimi problemi pa razorožitev in gospo- , dars-ko. povezovanje Velike Britanije z Evropo. O letni konferenci britanskih sindikatov bomo v prihodnji številki našega lista obširneje poročali!
L
Zmaga komunistov na Javi
V Djeka-rti, glavnem mestu Indonezije, so objavili izide občinskih in okrajnih volitev na Javi, kjerfprebiva skoro 55 milijonov ljudi, to
je nad polovico vs-u juiuu-nezijcev. Značilno za te volitve je, da je na Javi doživela izredno velik uspeh Komunistična partija, ki je dobila več glasov kot na zadnjih parlamentarnih volitvah te-r se je s 6,380.000 glasovi povzpela na prvo mesto. V mnogih občinah so dobili komunisti obsolutno večino, v številnih okrajih pa so zbrali največ glasov.
Stavka transportnih delavcev v Rimu
Pretekli petek so stavkali delavci in uslužbenci rimskih transportnih podjetij. Zahtevali so zvišanje mezd in uvedbo 40-urnega delov--dni[S os grabiš '®upa; B3eu-no organizirale vse italijanske sindikalne centrale.
Gana bo sodelovala z vsemi državami
Predsednik ganske vlade Nkru-mah je izjavil, da Gana ne namerava voditi nev-tralis-tične politike, ampak bo aktivno in prijateljsko sodelovala z vsemi državami, ki si tega žele. Hkrati je izrazil prepričanje, da bodo zahodne države razumele, zakaj mora Gana phraniti dobre odnose s Sovjetsko zvezo in z drugimi socialističnimi državami. — Dejal je, da bo vlada Gane ohranila svojo neodvisnost in da bo v vsakem trenutku ukrepala tako, kot bo menila, da je za njeno državo najbolje.
Svetovno potovanje delegacije japonskih sindikatov
Iz Tokia je odpotovala v Moskvo delegacija japonske sindikalne organizacije SO-HIO, ki je največja japonska sindikalna centrala. Delegacija, ki jo vodi generalni sekretar SOHIA Akira Avai, bo obiskala tudi Za-
k-ar bo posledica radioaktivnega izžarevanja, ki so ga povzročile atomske eksplozije.
Delavci so prevzeli upravo rudnikov
Delavci v diamantnih rudnikih pri Jengemu na področju Sierra Leone v Britanski Zahodni Afriki so začeli sami up-ravija-ti in izkoriščati te rudnike, ker delodajalci niso ugodili njihovim zahtevam. Kolonialne oblasti so poslale v območje rudnikov policijske in vojaške okrepitve.
Britanci ubijajo Omance
Predstavnik omanskega imama v Kairu je obtožil orkanske čete, ki so zasedle Oman, da so pobile 300 omanskih kmetov, ki so pomagali upornikom. Britanski vojaki še nadalje ubijajo omanske prebivalce. — Kmete mučijo pred očmi njihovih družin in jih hočejo tako prisiliti, da bi povedali, kje se skrivajo pripadniki uporniškega gibanja.
Stavke v Argentini
Iz Argentine poročajo, da se stavkovno gibanje argentinskih delavcev vedno bolj širi. Zaradi stavke 4000 pristaniških delavcev je pristanišče v Buenos Airesu popolnoma paralizirano. Vlada je poslala v pristanišče 1200 vojakov, ki bodo iztovarjali in natovarjali ladje. Napovedujejo, da se bodo v nekaj dneh začele stavke tudi v drugih pristaniščih. Na železnicah pa je položaj še vedno zelo resen. Zveza železničarjev, ki ima 240.000 članov, je minuli ponedeljek in torek organizirala splošno stavko. Stavkati so začeli tudi delavci velike hladilnice v predmestju Buenos Airesa, novo stavko pa je napovedala Generalna konfederacija trgovskih delavcev in nameščencev, ki ima 350.000 članov. Stavkajoči zahtevajo zviša-
\
Prizor z volitev v Indoneziji.
hodno Nemčijo, Francijo, Veliko Britanijo, Jugoslavijo, Češkoslovaško, Egipt, Indijo, Burmo, Indonezijo in Kitajsko.
Profesor Miller svari
Znani ameriški univerzitetni profesor in Nobelov nagrajenec za biologijo doktor Miller je izjavil, da je radioaktivno izžarevanje, ki ga povzročajo atomske eksplozije, zelo škodljivo in nevarno človeškemu organizmu. Profesor Miller meni, da bo v naslednjih tridesetih letih zbolelo na svetu kakih
100.000	ljudi za levkemijo,
nje mezd, ker so cene iz dneva v dan večje.
Francoski peki so napovedali stavke
Združenje francoskih pekov je pozvalo vse delavce v tej panogi naj začno dne 11. septembra splošno dvodnevno stavko. V sporočilu Združenja je rečeno, da se bo tako nad 50.000 pekarn v vsej Franciji pridružilo splošnemu nezadovoljstvu pridelovalcev žita in kmetijskih delavcev spričo naj-novejših vladnih ukrepov o blokiranju cen kmetijskih pridelkov.
ooooooooeooo
• O k- N O V S . v E T
dikatih absolutno večino, lahko pa bi celo rekli, da so se v zadnjih letih okrepile levičarske težnje v zahodnonemškem sindikalnem gibanju.
Kljub temu, da Zveza sindikatov v skrbi Cez dober teden — 15. septembra — ščanje cen, da bo zvišal kupno moč delavcev ?a svojo^ enotnost ni javno pozvala delavcev bodo v Zahodni Nemčiji parlamentarne in omogočil pravičnejšo razdelitev narodnega . in nameščencev, naj volijo socialnodemokrat-volitve. Kakih 30 milijonov volivcev bo dohodka. To pa so tudi predvolilna gesla s^e kandidate, vendar so gesla, s katerimi je izvolilo 487 poslancev Zveznega zbora. Za socialnih demokratov.	nastopna, zelo podobna geslom socialne de-
zaupanje volivcev se poteguje 13 strank, V vrhovih zahodnonemške socialne demo- mokracije in zato trn v peti Adenauer j e vih vendar se glavna bitka bije med starima kracije nihče ni pričakoval, da bo Zveza sin- klerikalcev.
tekmecema: vladno krščanskodemokrat- dikatov javno in odločno podprla njihove Na že omenjenem zasedanju v Berlinu je sko stranko in opozicijsko socialnodcmo- kandidate. Voditelji sindikalnega gibanja v vodstvo zahodnonemških sindikatov sklenilo, kratsko stranko. Krščanskodemokratsko Zahodni Nemčiji namreč skrbno pazijo, da ne da bo takoj po volitvah začelo ofenzivo za stranko podpirajo organizacije delodajal- bi s kakršnokoli politično akcijo škodovali zvišanje delavskih mezd od 10 do lŽVo. Obe-cev in rimskokatoliška cerkev, socialno- sindikalni enotnosti, oziroma omogočili na- nem se bodo sindikati še bolj odločno zavzeli demokratsko stranko pa v glavnem sindi- sprotnikom 'te enotnosti, da j ih.napadejo. Ne- za skrajšanje delovnega časa, zboljšanje sikati.	kateri jim zaradi tega očitajo, da so oportu- stema bolniškega zavarovanja in drugih so-
nisti, drugi pa jih branijo, češ da je enotnost ciainih dajatev. Ta ofenziva bo gotovo občut-Zveza nemških sindikatov, ki ima 6 mili- najmočnejše orožje razrednega strokovnega no prizadejala zahodnonemške gospodarske jonov članov, tudi letos (tako kot pred štirimi gibanja.	kroge, ki že več let niso doživeli večjih
leti) ni odkrito stopila na stran socialnih de- Po podatkih, ki so jih objavili socialni mezdnih in socialnih bojev, mokratov, se pravi, ni javno pozvala svojih demokrati, je kakih 75°/o članov zahodnonem- V Bonnu menijo, da je najnen te vojne članov, naj volijo kandidate socialnih demo- ških sindikatov pristašev socialne demokra- napovedi sindikatov predvsem omogočiti de-kratov. Na nedavnem sestanku v Berlinu je cije, 15°/t> krščanske demokracije, HF/o članov lavcem večje sodelovanje pri razdeljevanju vodstvo zahodnonemških sindikatov le pripo- sindikatov pa je pod vodstvom komunistov, dohodkov, zagotoviti jim čim večji delež do-ročilo delavcem in nameščencem, naj izkori- anarhosindikalistov in drugih političnih sku- bičkov, ki so jih končno sami ustvarili — ne stijo svojo volilno pravico in izvolijo »takšne pin. Krščanski demokrati sicer trde, da ti pa toliko vskladiti dohodke delavcev z zvi-kandidate, ki se bodo, ne glede na svojo podatki niso točni in da imajo med delavci šanjem življenjskih stroškov. Dejstvo je strankarsko pripadnost, zavzemali za interese veliko več pristašev, kot izvidi volitev v sin- namreč, da mezde zahodnonemških delavcev delavcev«. Obenem je Izvršni svet Zveze dikalna vodstva kažejo, da so njihove trdi- niso toliko zaostale za zvišanjem cen kot so nemških sindikatov izrazil prepričanje, da bo tve iz trte zvite. Socialnodemokratski sindi- zaostale za porastom dobičkov delodajalcev, prihodnji parlament uspel preprečiti nara- kalni voditelji imajo v svojih strokovnih sin- zvišanjem proizvodnosti dela in splošnim dvi-
gom industrijske proizvodnje. V ekonomskih zahtevah zahodnonemških sindikatov so torej tudi jasne politične in družbene težnje.
Kmalu po sestanku v Berlinu pa je vodstvo Zveze nemških sindikatov odkrito napadlo vlado kanclerja Adenauerja. Kanclerju je namreč poslalo odprto pismo, v katerem zahteva, naj vlada s hitrimi in radikalnimi ukrepi prepreči podražitev osnovnih življenjskih predmetov, ki jo napovedujejo za povolilno obdobje. V pismu očita vladi, da se je sporazumela s posameznimi industrijskimi družbami, da cen saj do volitev ne bodo zvišale, ker bi vsako zvišanje cen neugodno vplivalo na razpoloženje delavcev nasproti kršžanskodemokratski stranki. V dokaz svoje trditve navaja Zveza sindikatov izjave ministra za gospodarstvo Erharda in ministra za graditev stanovanj Preuskerja, ki sta pred nedavnim govorila, da morajo industrije! pred volitvami prispevati žrtve, da pa jim bo krščanskodemokratska vlada po volitvah povrnila vse, kar bodo izgubili, torej, da jim bo omogočila večje dobičke. Navajajo tudi izjavo ministra Erharda, da so industrije! »odgovorni za izid volitev, ker bosta volilna zmaga ali poraz odvisna od položaja na trgu.«
Zveza nemških sindikatov je v svojem pismu opozorila kanclerja Adenauerja na napovedi, da industriji krogi pripravljajo podražitev številnih življenjsko pomembnih proizvodov (živil, tekstilnega blaga itd.). Odločno je tudi izjavil, da so netočne trditve,
da mezdne zahteve sindikatov povzročajo naraščanje cen. Vlada mora storiti vse, da prepreči zviševanje življenjskih stroškov in omogoči dvig življenjske ravni revnih slojev. Zato zahtevajo sindikati, naj vlada poveča uvoz blaga za široko potrošnjo.
Vse te akcije sindikatov so naletelp na močan odmev v zahodnonemški javnosti in povzročile hudo kri v vrstah krščanskih demokratov in industrijcev. Krščanskodemo-kratski kandidati in njihovi propagandisti, ki stresajo ogenj in žveplo na vse, kar je v Zahodni Nemčiji naprednega (opat nekega samostana je na prižnici izjavil, da so socialni demokrati »rdeči hudiči, rdeči krvniki in rdeče svinje«), ogorčeno napadajo tudi sindikate, češ da se vmešavajo v politiko in s svojimi predvolilnimi gesli in akcijami podpirajo socialno demokracijo.
Predvolilna kampanja je te dni dosegla vrhunec. Čeprav Zveza nemških sindikatov v njej uradno ne sodeluje, čeprav se v svojem volilnem proglasu ni javno opredelila za socialne demokrate, je vendar s svojo predvolilno dejavnostjo podprla tiste sile v Zahodni Nemčiji, ki se zavzemajo za večjo socialno pravičnost, za boljše delovne in življenjske razmere revnih slojev, za večje pravice zahodnonemških delavcev v gospodarskem in družbenem življenju. O učinkovitosti te dejavnosti pa bomo lahko najbolje sodili čez dober teden, ko bodo zahodnonemški volivci odšli na volišča.

30C
Glas..o sindikatov Slovenije izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo. — Odgovorni urednik France Boštjančič. — Tisk Caeoplsno-z-alošnlškega podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljubljani. — Naslov uredništva ta oprav* Ljubljana, Čufarjeva utica 8. — Dom sindikatov. — Telefon uredništva ln uprave 82-031, uredništvo 82-538, uprava 80-048, — Poštni predal 284. — Račun pri Mestni hranilnici v Ljubljani 601-606-I-22L — List Izhaja vsak petek, —
Rokopisov ne vračamo, — Mesečna naročnina 40 din. Četrtletna 120 din. polletna 240 din, celoletna 480 din; posamezna številka 10 din.