Marica II: Oj pene, morske pene .
je bil del posadke, je veličanstvo naklonilo 2600 gld., bataljonu Reuss-Plauen pa 600 gld. Dalje je dobil škof Gruber od cesarice zlat križec, njegov dvorni kaplan pa zlato tobačnico. Končno sta dobila nunska samostana v Ljubljani in Škofji Loki podobo njenega veličanstva cesarice v prav lepem zlatem okviru."
In to je bilo vse!   Ljubljančanom  se je videlo dosti premalo, ker so pričakovali mnogo več. —
(Konec prihodnjič.)
Oj pene, morske pene . . .
SJve ladjici po morju sta veslali . . .
Ni zate znala moja,
ni zame znala tvoja,
valovi pa so drugo k drugi gnali,
oj gnali brez pokoja . . .
In sredi morja hudournega
in sredi morja, sredi burnega,
ko brezdno morja se odkriva
in besno val nebo zaliva
in ko vsemir brezsilno stoka,
je bila najina poroka . . .
Ljudje so rekli, da je greh, a midva sva iz ladjic dveh le eno si zgradila in skupaj se vozila.
A ti si bil nevešč mornar, pustil si ladjico v nemar: razbil si njo in mene, oj pene, morske pene . . .
Mžrica II.