pridela na posestvu lo toliko, da plača da^ke in pre^ hrani sebe z dražino. Zakaj je pri nas kmetijstvo ta^ ko staroversko, starokopitno in brez pravih bogatiH dohodkov, kot n. pr. na Ceškem in Moravskem? Ken obdeluje prl nas kmet polje in travnik ravnotako kot njegov srednjeveški praded, ki je robotal in tlačanil aemškemu grašfiaku. Vzrok aazadnjaštva na polju kmetijstva je i.omanjkljiva ali sploh ničeva strokovaa izobrazba aašega kmeta. Ljudska šola ai nudila do ¦* slej našsma kmetu v strokovuem oziru nič. Naša dr •> žava bo morala v najbližji prihodnosti skrbeti za to, da se bodo kmeiski otroci v zadnjih šolskih letili učili nekaj 0 aaprednem kmetijstvu, vino- in živiaoreji. Pa to še ne bo zadostovalo, ker otrok je pač otrok, dokler r;e pride v lc, 17. n 18. leto. Naši kmetski fantjo in flokleta se bodo mor;;li pripravljali za svoj kmetski poklic v raznili kmetijskih, vinorejskih ia gospodinjskih šolah. Mi Slovenci že imamo nrecej takih šol, pa naše kinetsko ljadstvo se vse preinalo zanima za le-te šole. Kmetsko izobrazbo zadevne šole se bodo pri naa pomnožile in sveta dolžnost vsakega našega kmets Irega ofieta in matere bo, da pošljeta svojega prihodnjega, mladega gospodarja iu gospodinjo v kmetijsko* Dziroma gospodinjsko šolo. Denar, ki ga bo izdajal kmet za kmetijsko izobrazbo svojih otrok, ne bo izvr^ žen zaman, ampak se bo obrestoval tisočerno pri p<v> trebni moderni preosnovi naših njiv, travaikov, goz dov in vinogradov. Saj lahko vidi vsak aaš kmet že sam, kake da so kmetije onih kmetov, ki so obiskovali kmetijske šole in onih, ki kmetujejo brez te izobrazbe« Ako hoCemo, da naš kmet ne bo več izročen na milost in nemilost raznih prekupcev poljskih pridelkov, ki si polnijo svoje žepe s kmetsko-krvavimi žulji, ampak da bo zmožen, vreči svoje pridelke na svetovni trg kot Ceh, kjer bo določal cene svojira pridelkom kmet sam, ne pa trgovec-milijonar, se bo moral šolati ter izob raževati v kmetijskih šolah. Le v svoji stroki dobro izobražen kmet ne bo delal samo za prehrano svoje dražine in za davke, ampak tudi za zanj potrebai dobiček. V kmetijskili šolah bi pa se naj naš kmet izšolal tudi v zanj potrebni juridični znanosti, da ne bo po aepotrebnem slepo orodje advokatov. Temeljita politična izobrazba, kmetijske in gospodinjske Sole bi naj bila boljša prihodnost našega kmeta! BoljšaJ ppibodnjost^ našegai kmeta. VsaE EoliSlcaJ višji uradnik rabi za usposobljenje v svojem poklicu, katerega potera izvršuje celo živijenje, najmanj 12 let, ne vštevši ljudskošolsko izobrazbo. Vsak obrtnik se mora nčiti svoje stroke 4 do 5 let. Le našemu kmetu bi naj zadostovala maleakostna sedemletna ljudskošolska izobrazba? Ne! Naš kmet ne sme biti dobro podkovan v samo eni stroki, kakor uradnik m obrtnik, ampak v skoro vseh. Kmet bi raoral biti: politik. jurist, trgovec, živinozdravnik, ]»oljedelec, vinogradnik. kletar, sadiar, čebelar, hmeljar, gozdar itd. Kmetsko življenje. clelo in napredek zahtevata v sedanjih časih, da so kmetu vsaj deloma j>oznana vsa kmetsko-znanstvena in strokovna polja, ki bi mu naj pomagala pri povzdigi kmetijstva. Pred vsem se sedaj v novi Jugoslaviji zahteva od kmeta , da je p a m e t e n p 0 1 i t i k. Naša država je nova, brez pravih, novih, kmetu koristnih postav. Kdo dela in ustvarja nove postave? Našt državni poslanci v Beogradu. Kakšni bodo naši bodofii politični zastop niki kmetskega stanu, take bodo tudi postave gtede kmeta in kmetijstva. Radi tega dejstva pa je res nad vse nujna potreba, da se naše kmetsko Ijudstvo zanima za politiko, da bode znalo res samo odio5iti, komu bode zaupalo prihodnjo ustvaritov postav v Jugosla viji. Za politično probujo, izobrazbo in navdušenje pa skrbi med našimi kmeti naša Kraečka Zveza, ki pri reja ob nedeljah in praznikili politične shode po vsea župnijah. Sveta dolžnost našega kmetskega ljudstva je, da se teh shodov udeležuje i)olno§{ovilno in z zanimanjem. da bo znalo ob 8asa volitev ločiti med dobrim, slabim in pogubonosnirn za kmeta. Kmetje. ako hočete poslati po prihodnjih volitvah v Beograd odposlance, ki bodo s srcem in delom na strani kmeta, po(em si raorate biti po govorih in razpravah, ki vam jih nudijo voditelji Kmečke Zveze, na jasnem: Kaj li zastopa, dela in za kaj se poteguje Kmečka Zveza? Kako škodljiva in pogubonosna da je za še dokaj neuko kmetsko Ijudstvo hinavsko-liberalna in nemšku tarska ,,Samostojna." Kako nesprejemljiva da je za kmeta Jugoslovanska demokratska (liberalno-advokatska stranka) in stranka socialnih demokratov, ki kojjljejo grob ravno kmehi. Dejstvo in izkašija nas ufiita, da kmet brez vinogradO7, ki je na^ezan samo na njivo in *trawiik ,