St. 4. PoStnlna plalane v gotovini. V Liubllani, dne 26. ianuaria 1912. Leto IV. CiSasilo »Samostojne kmetijske stranke za Slovenijo". Izhaja vsak četrtek. Naročnina: celoletno.........................Din 1250 poluletoo............................Din 6-25 Posamezna številka....................iJin O-M Kmet, pomagaj »i som; Ln svoje stališče v državi uravnavaj si sam! In ser a ti: 1 mm inseratnega stolpiča stane za: tnale oglasa ..••.........*.«**• uradne razglase ................ reklame..................... Din 0-25 Din 0-40 Din 0 50 Uredništvo In upravnSStvo lista le v Ljubljani na Kongresnem trgu It. 9 (nasproti dvorca). RIM, dne 22. januarja ob šestih zjutraj. Papež Benedikt je pravkar nnirl. V najtežjih časih, ko je vojna vihra objela ves svet, ko «so se bratje in sinovi istega nebeškega Očeta uničevali v brezmejnem sovraštvu», je zasedel Benedikt XV. visoko papeško siolico. Nad vse težko je bCo zategadelj njegovo stališče. Kot vrhovni glavar Kristusove cerkve je pač hotel papež Benedikt XV. ustaviti strahovito krvoprelivanje, ki je pretresalo svet. Toda na drugi strani je bilo vse zaman, kajti sovraštvo je vladalo na svetu in vsaka beseda je bila odveč. Ljudje, ki so dejali, da so kristijani, so bih v resnici tako slabi kristijani, da so zatajili visok nauk o ljubezni in da niso bih v stanu se zoperstaviti zlu in z muče-nlškim poletom ustaviti vojne. Vrhu tega so si stali nasproti katoliški narodi, tu Francozi in Italijani, tam Nemci in Slovani. In papež, duševni poglavar vseh, je mogel le s prizanesljivo besedo opominjati ene m druge na vzvišen nauk njih cerkve, da končno pripravi njih srca, da vzljubijo mir in nauk Kristusovega življenja. Naloga papeža Benedikta XV. je bila spričo tega ena najtežjih diplo-matičnih nalog. In vsa čast papežu Benediktu XV., da jo je znal rešiti. Svetovna vojna je bila najvišja proslava moči, one sirove in brezobzirne moči, ki potepta vse v prah, samo da doseže triumf. Papež Benedikt XV. pa je bil zastopnik one skromne krščanske ljubezni, ki uniči raje sebe kakor pa da potepta ubogega črva, ki se valja v prahu. Ko je bila vojna v razgara, je bilo jasno, da je skromna ljubezen brez moči. Toda izpremenilo se je to, ko so grozotno strahovite rane vojne vzbudile človeško srce. Tedaj se je pričela oglašati vest in v duši je nastalo hrepenenje po ljubezni in miru, ki je končno popolnoma premagalo vojno samo. Da je znal papež Benedikt XV. to vstajenje človeške duše razvijati, je njegova največja zasluga. Ker papež Benedikt XV. ni mogel ustaviti vojne, pa je z uspehom nastopil, da ublaži vsaj strahote vojne. Nestopil je za vojne ujetnike, dosegel izmenjavo invalidov, zavzel se za obsojence, pomagal bolnikom, podpiral begunce in sirote, skratka bil je na čelu vsega človekoljubnega dela med vojno. Za svojo glavno nalogo je smatral pokojni papež dosego spoštovanja prava, to je zrušitev nekrščanskega gesla, da ima moč prednost pred pravico. Z neumornim delom, ki mu zagotavlja častno mesto v zgodovini človeštva, je to v znatni meri dosegel. Čast njegovemu spominu 1 • • • Papež Benedikt XV., rojen dne 21. novembra leta 1854., je bil iz plemiške rodbine markizov Della Chiesa (dela Kjeza) v Pegli (Pelji), mestecu blizu Genove v Gorenji Italiji. Gimnazijo je dovršil v Genovi, kjer je postal leta 1874. tudi doktor prava. V duhovnika je bil posvečen leta 1878. Potem je študiral v Rimu in postal leta 1883. doktor cerkvenega prava. Papaž Leon XIII. ga je nato imenoval za svojega tajnega komer-nika (monsinjora) ter ga poslal v Madrid k papeški nunciaturi, kjer je ostal do leta 1887. Tedaj je postal tajnik kardinala Rampola, ki je slovel kot največji diplomat katoliške cerkve. Leta 1907. je postal nadškof v Bolonji, dne 25. maja leta 1914. pa ga je imenoval papež Pij X. za kardinala. Toda že dne 3. septembra leta 1914 je bil izvoljen za papeža. Njegovo slovesno kronanje pa se js izvršilo dne 6. septembra istega leta. Nravni prerod naroda. V nedeljo dne 22. januarja je bilo v Ljubljani veliko zborovanje za nravni prerod naroda. Odveč bi bilo poudarjati skrajno potrebo takega dela, edveč pa tudi naglašati. da pozdravljamo za nravno prerod i tev naroda započeto delo iz vsega srca. Saj smo bili mi tisti, ki smo imeli pogum, z vso odločnostjo nastopiti proti raznim hujskaškim geslom, saj smo bili mi tisti, ki smo se borili z vso odločnostjo za nravno povzdigo ljudstva, in saj smo bili končno mi tisti, ki smo nastopili proti vsaki licitaciji navzdol, čeprav bi mo?li s tem trenutno škodovati svoji stranki. Pač pa čutimo za potrebno, da povemo nekaj svojih misli, kako je mogoče uresničiti nravni prerod naroda, ker se bojimo, da more sedanje še tako idealno započeto delo končati na isti način kakor svoječasno sveta vojska, če ne bo prav prijeto. Samo eno sredstvo je, da dosežemo nravni prerod n-reda, to je če gre nravno prerojena infe':~?nca med narod, med Ijndi. Samo živa beseda in živ vzgled moreta učinkovati na narod, vse lepe besede samo po listih pa ne bodo nikdar prodrle med narod. Ves uspeh nravne preureditve naroda odvisi zgolj od inteligence. Ce ima le-ta v sebi silo apostolov, če ima le-ta voljo poiskati vse tiste, ki trpe duševni glad, če se le-ta poniža, da rabimo ta pravzaprav napačni izraz, da gre med najnižje sloje, poiem jo bo narod poslušal ter sprejel njene besede. Iz katedra, iz kavarne in iz mesta pa se ne da doseči nravna prerod itev naroda. Zavedati se moramo, da je nravna preroditev potrebna najbolj ravno najbednejšim slojem, ker le-ti občutijo najbolj pomanjkanje ter naravno najlažje podle-žejo pohlepu po materialnih dobrinah. In marnonizem, slepa strast po denarju, je glavni vzrok nravaega propada ljudstva. Mamon je kriv, da se prodajajo ženske, mamon je kriv vseh zločinov in mamon je tisti zločinec, ki goni ljudi in ves narod v nesrečo. Pohlepu po denarju je zategadelj i treba postaviti nasproti druge ideale. Ne more biti to kaj drugega kakor j ljubezen, ki jo je učil Kristus in ki jo propoveduje plemeniti nacionalizem. Ljubi svojega bližnjega, delaj za svoj narod — to sta gesli, ki sta že odrešili svet in ki ga moreta odrešili vnovič. Kako pa naj zmaga sveto načelo ljubezni, če trpimo, da se sme na naj-brezobzirnejši način teptati Kristov nauk. Kako naj pridemo do nravne-ga preroda, če se trpi, da blati «kr-ščariski» list — kakor dela to •»Slovenski gospodar» — vse višje ideale človeštva, kako naj dvignemo narod, če pa trpimo hujskaštvo in licitacijo navzdol? Ker izključuje eno drugo, zato je treba narediti hujskastvu konec! Ljudstvo je dandanes nezaupno, in sicer po vsej pravici. Izza l^ta 1914. je bilo s alno varano. In zato se naj nihče ne čudi, če tudi delo za nravni prerod naroda naleti na nezaupanje. To nezaupanje se da odpraviti le, če narod uvidi, da je vsem tistim, ki so pričeli to hvalevredno delo, nravna preroditev naroda tako zelo pri srcu, da nastopijo brezobzirno tudi proii svojim strankarska tovarišem, če le-ti zakrivijo hujskaške zločine. Ali pa smemo verovati, da bodo današnji početniki gibanja za nravno preroditev naroda imeli to silo? Želeli bi pač iz vsega srca, da bi smeli to verovati, dasi dvomimo prav izdatno. Ena glavnih napak našega življenja je, da so le redko sejani tisti, ki store vse, kar morejo in ne samo tistega, kar morajo. Prav pogosto naletimo celo na take, ki delajo le toliko, kolikor ravno neobhodno morajo. Pomanjkanje čuta odgovornosti in dolžnosti je splošno. Najobčut-neje pa je to pomanjkanje takrat, kadar gre za dolžnosti do celote, do države. Kako pa naj pride do časti dolžnost do naroda, do države, če , se sme slikati državo kot izvir vsega [zla? Kako more vzplamteti ljubezen ; do dela, če se piše zgolj o korupci-• iah in o zlorabah, nikdar pa ne o ' vsem onem, kar je bilo storjenega pozitivnega? Resnično: le lažnivec more reči, da ni dala država Sloveniji ničesar. In vendar se trpi ta grda ih nemoralna laž. Častite že enkrat državo in spoznajte, da smo v tistem hipa pod vlado fašistov in tiranov »Heimatsdieitsta*, ko propade naša država! častite to resnico, kajti resnica je predpogoj vsakega nravnega preroda. Poleg krščanstva je najmočnejši moralni faktor nacionalizem. Ne prenapeti šovinizem, temveč nacionalizem, ki je istoveten z ljubeznijo do nereda. Vsak pravi nacionalist hoče, da napreduje ves narod, da pridejo vsi ljudje do duševnega in gmotnega blagostanja. Kako pozitiven je tak nacionalizem v primeri z onim brezdomovinskim komunizmom, ki hoče vzeti !e iz sovraštva nekaterim vse in ki je izenačil v nepopisni bedi vse sloje ruskega naroda! Ali pa ča-slimo pri nas nacionalno misel tako, kakor bi jo morali, ali je pri nas nacionalna misel ona gonilna sila, ki bi morala in mogla biti? Ne valjajte po blatu svete nacionalne misli, ampak častite misel, ki nam je dala osvobojen je! Končno moramo izpregovoriti še nekoliko besedi z ozirom na našo kmetsko misel. Ni slovenskega na- roda brez kmeta in ni ga inteligenta, ki ne bi vedel, iz katere kmetske hiše je njegov izvor. Vsi pa tudi vemo, da takšnega trpljenja, kakršno je pretrpel slovenski kmet, ni preživel skoraj nihče. In vendar je slovenski kmet vstal in s skoraj neverjetno silo ustvaril svojo kmetsko stranko. Da je bila taka stranka potrebna, ve vsak inteligent, ker vsakdo je videl, kako je bii kmet vedno le izrabljevan. Ko pa si je kmet ustvaril svojo stranko, kako se je oonašala napram njemu inteligenca? Ali je bilo klevete, ki ni padla na samostojnega kmeta, ah se je dobila psovka, ki ni pad a na njegov račun. Če se pa ni uporabljalo klevet in psovk, potem se je hotelo s smešenjem ubiti kmetsko gibanje. Kdo pa je slišal, da bi inteligenca spoznala svojo dolžnost do rojstne kmetske hiše in da bi prišla kmetu na pomoč, ko je gradil svojo stranko? Mirne vesti lahko rečemo, da je najsramotnejše poglavje slovenske inteligence njeno razmerje do kmetskega gibanja. Naj se nam ne govori, da je bilo inteligenci nemogoče pomagati kmetu. Kdor je imel čist namen in čisto ljubezen, on je z lahkoto dobil priliko za delo, kakor so znali to doseči poedinci. Ta nedelavnost naše inteligence je tudi eden glavnih vzrokov, da je narod tako zelo nravno padel. Niso učenci s!abi, ampak slab je učitelj, ki zanemarja učence! Nujno potreben je nravni prerod naroda, ki se da doseči le tedaj, če gre nravno prerojena inteligenca med narod. Idite med narod in bodite apostoli, ker šele tedaj boste vredni, biti voditelji naroda. Iz kavarne ali iz mesta pa je preroditev naroda nedosegljiva! ! Tedaj pa bomo napisali k vsej zgodbi in politični karijeri gospoda Kura!« primeren epilog. Prvi umik. »Naša vas* z dne 19. januarja je priobčila na uvodnem mestu to-le izjavo «V8. številki ,Naše vasi' z dne 5ega januarja 1922. v članku .Kocka je pa-la'. jodpranem po br. Antonu Mahnu iz Trnove!j. se je pomotoma vrinilo ime g. poslanca Majcna. Takoj ;>o izidu dotične Številke našega lista nas je br. Anton Mahen na to pomoto opozoril in prosil, da popravimo krivico, ki smo jo proti njegovi volji s tem g. M h jenu storili. S tem ustrezamo zahtevi br. Mahna in obžalujemo, da se je ta pomota vsled naglega primerjanja korekture z rokopisom vrinila v njegov natisnjeni članek. Uredništvo.* K tej izjavi uredništva »Naše vasi* konstatiramo samo nastopno: V 8. številki »Naše vasi* je bil pri-občen članek g. Mahna. Takoj po u-idu te števllkft je po izjavi »Naše vasi* opazilo uredništvo, da je bil tovariš Majcen po krivici naftadee. Vseeno pa ni v 9. številki ■»Naše vasi*, torej čez en teden, ne duha ne sluha o zadoščenju, ki bi ga moral prejeti tovariš Majcen. Pač pa dobi tovariš Majcen zadoščenje šele v 10. številki, potem torej, ko je Hlo v »Kmetijskem listu* objavljene, da vloži tovariš Majcen tožbo. Sodbo o tem postopanju prepuščamo bralcem. Kočno pa poudarjamo, da je nastal z izjavo «Naše vasi* nov položaj in da bomo zaradi tega temu primerno uravnali svoje korake. Na vsak način pa bo imel gostobesedni gospod Ku-ralt še dosti prilike, da »ožigosa* naše poslance do temelja. Prvi umik «Nai;e vasi* je izvršen, za drugega so že prijjravljena fla in ne bo dolgo, ko bo * izvršen tudi tretji in poslednji. Davčni vijak. Nobeni stvari ne posvečajo klerikalni listi take pažnje kakor davčnemu vj-; iaku. Vsi njih listi so polni o njegovi ■ grozi in vsa k <1.0 izmed njih poudarja, kako velikanska krivica je vedno večji davčni v rak za vse ljudstvo. Da*; nikakor nočemo pobijati resnice, da jo' davčni vijak v Sloveniji neznosen, moramo pa vendarle nastopiti proti tozadevni pisavi klerikalnih listov, kajti ti apostoli hlerikalizma ne nastopajo h ljubezni do slovenskega kmeta proti davkom, temveč zato. da morejo bliskati. da bi s hujskarijami prišli na vrh. ' Najslabša pa je bila še vedno pomoiS tistega, ki pomaga le zato, da okoristi sebe. Zategadelj odklanjamo v interesu ljudstva klerikalno sebično pomoč. Odklanjamo pa jo tudi zaradi tega. ne privede do prav nobenega uspeha. Klerikalni pišejo na tak ri&čin, kako? da bi bili davki sploh nepotrebni. Toda davki so neizogibni in dokler bo človeštvo ljubilo red. tako dolgo bo moralo tudi plačevati davke za vzdrževanje reda in m'ru. Davčni vi'ak je neznojeri, ker je krivično razdeljen, ker so eni preveč, drugi premalo obremenjeni. V davčni sistem je treba uvesti torej pravičnost in red. To je naša stranka sto-, rila. in sicer hrez vsega bujskaštva. i Nobenih novih davkov več! To ie bi?? jna?a prva zahteva, druga pa je bite: izenačenje davkov se mora irvesti. Ob o naši zahtsvi. ki sta bili sprejstf, se tuda že uresniči: jsta. To je realna pot za zlajšanje davčnega bremena, vse dru-ra plačati sedai čez 400 kron. V neki župniji v Bell kraj ni terja župnik od svojih župljanov nad en m: lijon kron, ki naj ga plačajo za bero. Na Golem je župnik ovad.il obla-stvom naše pristaše, češ da bujskajo ljudi, da ni treba dajati Bogu. kar je božjega, ln cesarju, kar je cesarjevega. To. kar je treba dati cesarju, da je župnikova bera! Sedaj razumemo, zakaj so klerikalci proti vsakemu davku v korist države. Samo tisto je namreč eesarjevo, kar dobe oni. Kako pride država do svojfti dohodkov, jih ne briga. Da le bera cvete! Ker smo *amostojneži krivi vseh visokih davkov, kakor lažejo klerikalci, pričakujemo, da poreče lažnivec vseh lažnivcev. »Slovenski gospodar*, da smo mi krivi, co je bera v nekaterih krajih tako neznosna. Saj spada vendar k tistim dajatvam, ki so ena najtežjih bremen davčnega vijaka. Da dokažemo klerikalnim Ustom, da delamo z vso silo za zmanjšanje davkov in dajatev, bomo prinesli v enih svoiib prihodnjih številk natančno navodilo, kako se more bsra odkupiti enkrat za vselej. Pripominjamo, da se cenijo dajatve po predvojni vrednosti, to je mernik pšenice po 4 krono in vedro vina po 6 kron. Za trdno smo prepričani, da bodo naši najboljši podporniki v boju za odpravo dajatev »Slovenski gospodar*, »Straža* in »Domoljub*, ki imajo vedno vsa usta polna neznosnih davkov. Deluimo ^ vsemi modmš zm pfocvlt In razširjenje ,,Kmetijskega lista" I Kmetfe vse Jugoslavije, brez razlike vere, plemena In narodnosti, združimo se! S tem. če tega ne bodo storili, pa se bodo razglasili kot nizkotni hujskači, ki poznajo zgolj svojo nikdar polno bisago. Veleposestniki in agrarna reforma. V članku «Nekaj misij o agrarni reformi* sera podal svoje nazore o napakah, ki se vrše s strani agrarnih uradov, da ns pride agrarna reforma do svojega uresničenja. Danes pa mi naj bo dovoljeno izpregovoriti nekoliko besedi o krivdi veleposestnikov. Globoko utemeljeno je v človeški naravi, da si poizkuša vsakdo ono, kar si je pridobil z delom ali z ded-ščino, ohraniti in, če le mogoče, še pomnožiti. 2e bajtar poizkuša to doseči, koliko bolj šele veleposestnik, kateremu je zemlja vir lepih dohodkov, dasi jo sain niti ne obdeluje. Ker je veleposestniku ohranitev zemlje istoveaia z udobnim življenjem, zato je naravno, da poizkušajo veleposestniki z vso silo zavleči agrarno reforma Toda agrarna reforma je socialna nujnost, zlasti v naši državi, kjer je 80 odstotkov kmetskega ljudstva, to je ljudi, ki zemljo sami obdelujejo. Dokazano je, da je zemlja obdelana najbolje tam, kjer jo obdeluje lastnik sam. Najemnik ne dela nikdar tako kakor lastnik. Dokazano pa je tudi, da veleposestva ne donnšajo onih pridelkov, ki bi se dosegli, če bi bilo vse veleposestvo razdeljeno med krnele. (Izjemoma je to mogoče le pri pridelkih, ki se pridelujejo mašinelno.) K vsemu temu je treba prišteti še odločilno dejstvo, da je kmet naše gore list, veleposestnik pa po večini tujec, čigar predniki so prišli do zemlje samo zaradi tega, ker so nemški cesarji ugrabili zemljo slovenskega naroda. Ko je prišel torej preobrat ter je postal slovenski narod svoboden, to je gospodar svoje zemlje, je bila zgodovinska in logična nujnost, da se izvede agrarna reforma, ki naj omogoči, da pride slovenski narod zopet do svoje zemlje. Bila bi torej zgodovinska pravica, če bi se veleposestnikom, posebno onim, ki imajo zemljo odvzeto slovenskim plemičem, vsa zemlja vzela. Toda naš narod, ki naravnost slovi po svoji dobrosrčnosti, tega ni hotel storiti, temveč je pustil vsem veleposestnikom toliko zemlje, da morejo ne le sebe in svojo družino zelo dobro preživljati, temveč celo znatne množine pridelkov prodajati. Kljub tej dobrosrčnosti našega naroda pa poizkušajo veleposestniki na vsak način onemogočiti izvedbo agrarne reforme. Še pred kratkim so sicer zatrjevali in še danes navajajo to na davkariji, da se jim veleposcst-va ne izplačajo, da imajo z njimi samo izgubo, da bi najraje vse prodali, samo če bi našli tepca, ki bi jim zemljo odkupil in s tem sebe gmotno uničil. Sedaj na enkrat tak vrišč in trušč! Kar naenkrat so drugega mnenja! / Zakleli so se, da kmet in kmetiški delavec ne smeta dobiti njih zemlje. V ta namen so se celo združili v posebni organizaciji, ki, dasi ne prijavljena, vendar pridno deluje. Vozarijo se v Beograd, kjer se skrivajo za visokimi uradniki, ki so v družinskih zvezah z veleposestniki, skrivajo se za tujimi poslaništvi, kamor imajo vsled svojih plemiških naslovov vedno deston in intrigirrjo povsod, kjer se da zavleči izvršitev agrarne reforme. Da, posrečilo se jim je celo, da so pridobili zase nekatere slovenske poslance — seveda ne naših — in da so z vso vnemo branili njih interese slovenski odvetniki. In tako je prišlo do tega, da je agrarna reforma tam, kjer je bila jeseni leta 1919., samo upravni aparat je obsežnejši. Da morejo veleposestniki lažje dihati, so bila ukinjena državna nadzorstva. Prišle so dalje rove naredbe glede zakupedaje in dajatve gozdnih pridelkov. Pri izvrševanju le-teh pa se je pričela naenkrat pasivna rezistenca veleposestnikov. Njih odgovori prihajajo prepozno ali nalašč nepravilno sestavljeni; dostikrat pa odgovorov sploh ni. Če se veleposestnike opozori, da morajo takoj odgovarjati na vsak uradni poziv, tedaj najdejo sto in sto izgovorov, zakaj da tega ali onega ne morejo storiti. Ali je krivo to, ker nimajo uvedenih poslovnih knjig, ali pa najdejo drug izgovor. Vsi ti iz. govori so seveda prazni in ničevi. Če hoče veleposestnik debro voditi 6voje gospodarstvo, mora imeti svo- je knjige v redu. če pa nima knjig v redu, če jc torej slab gospodar, potem pa je v državnem interesu, da se mu zemlja odvzame in se jo da tistemu, ki jo zna dobro obdelovati. Imamo sicer neko določbo, da se postavijo veleposestva, če je to potrebno, pod državno nadzorstvo. Zalibože je ta določba neizvršljiva, ker nimamo toliko strokovnih moči, da bi mogli postaviti na vsa veleposestva, kakor bi bilo to potrebno, državne nadzornike. Z zavlačevanjem svojih odgovorov poizkušajo torej veleposestniki zadržati uresničenje agrarne reforme. Pri tem jim pomagajo pridno tudi njih uslužbenci, ki dobro vedo, da izgube dobra mesta ravnateljev in oskrbnikov takoj, ko se izvede agrarna reforma, kajti kadar bo veleposestvo obsezalo le 75 ha, tedaj pač ne bo mesta za razne ravnatelje in drugo. V tem primeru bo moral veleposestnik sam upravljati svoje posestvo. Tedaj bo pa tudi marsikak sedaj dobro plačani uslužbenec na veleposestvu brez kruha. Ta resnica sili veleposestniške uslužbence nehote, da pomagajo veleposestnikom. Zategadelj bi bilo potrebno, da bi se agrarna reforma ozirala tudi na uslužbence, ki so vodili veleposestva strokovno ter delali dejansko nn ve-leposestvih. Taki uslužbenci naj dobe zemljo! S splošnega stališča bi bilo to dobro in pravično, ker bi bili ti uslužbenci dobri gospodarji, trdna opora vseh kmetovalcev v svojem okolišu. Ker veleposestniki niso zmožni voditi gospodarstva ali ker nimajo v to svrho potrebnega časa (velik del izmed njih ima namreč svoja industrijska ali trgovska podjetja), zato poizkušajo ohraniti tudi na skrčenem veleposestvu svoje uslužbence. Ker pa skrčena posestva ne prenašajo dragih uslužbencev, zato poizkušajo veleposestniki doseči to na ta način, da si pridrže na škodo in-teresiranih zakupojemalcev takozva-na deputatna zemljišča, ki tvorijo del plače uslužbencev. To pa je očitno kršenje zakona. Vsi nižji veleposestniški uslužbenci pridejo že itak v peštev pri zakupedaji, in sicer na prvem mestu, višje uslužbence pa mora plačati veleposestnik sam. Ena največjih ovir za hitro izvedbo agrarne reforme je to, da smejo veleposestniki vlagati proti vsaki odločbi agrarnih uradov prizive, ki imajo odložilno meč. Kako se s takimi prizivi postopa, pa sem omenil že v svojem prvem članku. škandal je to, da imamo nekaj uradnikov, ki gredo veleoosestnikom na roko, ker sq zaslep'jeni cd njih «slavnega» imena, bogastva in gosposkega nastopa. Nismo več v stari Avstriji in žlahtne gospode ne priznavamo! Kdor hoče veljati za na-cbraženega človeka, mora spoštovati zakone in biti dober državljan. Le do tistih ljudi imejmo obzir, ki znajo in hočejo pomagati ljudstvu, proti onim, ki poizkušajo zrušiti najvažnejšo pridobitev osvebojenja, to je agrarno reformo, pa nr.s'oprjmo z vso odločnostjo in brezobzirnostjo! Močni in številni so nasprotniki agrarne reforme, močni in številni morajo zategadelj biti tudi njeni zagovorniki Kmetiško ljudstvo je njen najiskrenejši in treba je, da je tudi njen najboljši zagovornik. To pa se zgodi tedaj, kadar bo kmetiško ljudstvo organizirano v svoji lastni kmetiški stranki. Zategadelj, tov?riši, v stranko, zato med borce za Staro pravdo, da se Ko sera priša od starodavnega Braneka po veki cesti, k sreči zagledan napis «Gostilna pri Sokoli*; žejen popotnik bi si rad pogasil žejo — pa sen na žalost zveda, da ni več oštarije, ker Radcslavčani več nečejo piti in se sploh nazaj držijo. Hvala Bogi, sva se spoznala z enim možakarjem, ki mi je dale raz-loža vaške znamenitosti. V Radoslavcih imajo parni mlin, žago, gasilno društvo: so skoz in skoz naprej. Tu sta doma tudi pre glavna stebra in nositelja klerikalne politike pri Mali Nedli. Ta S. pa Z. bi rada Malo Nedlo narobe cbrnila. Pa samostojneži pravijo, naj lepo na mire sta, ker se zas onj trudita. Dale po cesti gredoč mi je moj sopotnik pokaza rojstno hišo prleškega pisatela in narodnega budilja drja. Razlaga. Smejoč se, mi je opomna: «Zdaj sva v ,samostojnem gnezdi'*. Malonedljska cerkvica naj je pozdravljala, ko sva marširala proti «Kursenski glavni cesti*. Kurscn:i so pre negda ali že dugo na glasi po svojih cestah: «I, da mi gospod urednik dajo mali kotiček na moja pisma. Odloča sen se popisati malo moje doživljaje, ko seq nareda mali sprehod iz Hude liikje k Mali Nedli. V «Kmetijskem listi* sen najša, da priredi dne 8. januarja «Tamburaški in pevski zbor* pri Mali Nedli tombolo. Od Male Nedle sen že dosti novega čiija. Na glasi je zavolo jajčovih liferantov, radi gospodov, ki majo {iidi dekline radi (kar jim ne zameri- i iiuj;ci j^uu v iu, ua v iuiim ju j Vašim voditeljem, kajti oni vedo, da so ubili misel kmetske osamosvojitve, če so ubili one, ki so začeli kmetski pokret! Uvažujtc vse to in ravnajte se po tem, da bo zmaga skoraj že naša! (Stanovnikov atek,) naš dobri prijatelj. bodo odslej še vse drugače nastopali proti nam. Dobili so namreč silnega zaveznika, ki se zna bolj napihovati kakor vsaka žaba. Ta sila se zovd »Novičar*, zakotni listič, ki ga Izdajajo horjulski klerikalci na skri vaj, sebi \ sramoto in v slavo tistih, ki nočejo o taki cunji ničosar slišati Možje vendar no Čitajo lista za šolar-čke! Amjiak Stanovnikov atek so sedaj vseeuo korajžni in hodijo ves dan po sobi, mrmraje zmagonosno: «AI' jih bomo, al' jih bomo!* — namreč te preklicane samostojneže. Mi pa pravimo atku: »Al' so mot'te, al' so mot'-te!» Namesto da grozite nam, bi bolje •storili, če bi nam odgovorili na vprašanja. ki smo jih Vam stavili in na katero bi morali že davno odgovoriti, zakaj eden najbolj gorečih bralcev »Kmetijskega lista* ste Vi. Ampak čisto rosno, g. Stanovnik! Ali prekličite. kar ste kvasarili na shodu, ali |>a podpišite, da ste navaden hujskač! (Poslanec Skoberne) zali te va, naj sc mu izplačajo dnevnice od dneva, ko se je prvič sestala skupščina. Njegovo zahtevo bo presodil administrativni odbor skupščine. Jasno je, da jo zahteva Skobernetova nepravična, ker Skoberne ni bil poslanec in tudi ni vršil svojih dolžnosti. Klerikalci sicer radi govore o Sledenju, toda lo tedaj, če štedenje no zadene njili. Svetlo so kronice. kajneda gospod Skoberne, ki ste nam še odgovora dolžni? (Fantazije in slrovosti «Ssla».) Do-čhn jKiudarjaino mi pri vsaki priliki svojo pripravljenost glede združitve s poljedelci vse države, smatra »Selo* za svojo glavno dolžnost, na najneoto-sanejši način napadati našo stranko. Tako piše »Selo* v svoji zadnji številki, da smo mi samo »prefarbani* demokrati in izdajalci zemljoradniške-■ra programa. Neokusna psovka, kakor jo more izreči samo klerikalec. Take očitke si drzne izreči »Selo* menda zaradi tega, ker smo pri najvažnejši stvari za kmeta, pri Izvozu živine, branili kmetske interese skoraj da v škodo demokratskih meščanov. Kakor jo neokusno psovanjo »Sela», tako smešno je njegovo hvalisanje slovenskih odpadnikov zemljoradnikov. »Selo* pravi namreč, da napredujejo zemljoradniki med Slovenci tako, da p/i prihodnjih volitvah ne dobimo mi niti enega poslanca, ka!ti prava zemljoradniška stranka (to je Kuralt-Novačanova) zmaguje na vsej črti. No da bi so spuščali v smešne fantazije ljudi, ki mislijo, da mora propasti vsa država, če niso oni njeni poslanci, rečemo samo to. da ne damo za mandate zemljoradnikov v Sloveniji niti počenega groša. In toliko je vredno tu li ptarjenjo »Sela*. (Gospodu Kuraltu in «Naši vasl» nekoliko pojasnila.) Oe smo dejali, da bomo do une 20. februarja, ali točno je do se,jo glavnega odbora zemljo-radničke stranke, molčali o naših raz merah do »Naše vasi* in slovenskih zemljoradnikov, potem iz tega šo ne sledi da bomo molčali na vsako stvar, ki jo pogrunta gospod Kuralt in natisne »Naša vas*. Dasi sc sicer popolnoma strinjamo z »Domoljubom'« da ni s Kuraltom naša stranka ničo sar izgubila, zemljoradniška pa ničesar pridobila, moramo iz ozirov do resnico vendarle popravljati izmišljotine in neresnice g. K tiral ta, ki jih je !>osebno polna 10. številka »Naše vasi*. Gospod Kuralt! Neresnica je, da je napotil zbor zaupnikov našo stranke delegate za pogajanja z zemljoradniki »pod vsakim pogojem* k zemljoradnikom. Pišete sicer to pod naslovom naj sliši, kdor ima ušesa, kar pa za Vas očividno ne velja, kajti biii ste na dotičnem zboru, kjer se je izrecno [»udarjalo, da brezpogojno ne gremo k zemljoradnikom. — Ne-rosnična je nadalje Vaša trditev, da se med delegati SKS. in med zemljoradniki £e "ii vršil noben razgovor, V tem oziru se lahko obrnete na tovariša Mrmoljo. — Kar se tiče drugih Vaših modrovanj, posebno Vaših zgodovinskih odkritij, da so pradedje ra-dikalcev in demokratov kronali z razbeljeno krono Matijo Gubca. pa Vam želim;, iz dna srca. da pogrunUte še par takih. Enako Vam dober tek na »koritarskem* odgovoru, ki sto ga dali »Domoljubu*. Čestitamo Vam končno tudi k bahavemu priznanju, da je kmet ("podčrtali mi) Kuralt »Domoljubu* bolj nevaren kakor deset liberalnih advokatov. («Bajs so delal:, pa jjc korito rata-lo») pravi »Naia vas*. Ni še vseh dni konec in mogoče je, da zagodemo tudi mi o bajsu, kako so nekateri poizkušali si narediti korito. (Klerikalci proti naobrazbi ljudstva.) Na seji višjega šolskega sveta je poročal dr. Poljanec o bojih ribniškega prebivalstva za meščansko šolo. Dasi se jih je breklo izmed 300 staršev 200 za šolo torej dve tretjini, in dasi je bila na vladi deputacija Ribniča-nov. ki jo je vodil žunan, pristaš SLS., jo vendar mogel ribniški dekan do sedaj preprečiti ustanovitev šole. Zagrizenost dekana Skubica je razvidna najbolj i z njegovih besed: »Vemo. d-i je krivično to, kar smo storili, ali zmagali smole!® — Dekan se postavlja s tem, da pripravil zmago krivici! Tako tepta, višji duhovnik Kristusov nauk, cerkvena oblast, ki za to zadevo ve prav taKo kakor mi, pa molči. Kako to, ds potem no bi vera pešala! (Iz seje višjega šolskega sveta.) Učiteljstvu se nalaga, naj deluj*? prof. pijančevanju, ponočevanju in plesare-n ju mladino. Učitelji, ki greše proti treznosti, bodo kaznovani. Prav umesten je bil predlog kanonika Nadra-ha, naj se pošlje učitelje tuji v oddaljeno šole. —- Afera učitelja Mi5-dorndorfa, ki jo bil premeščen iz strankarskih ozirov, se bo preiskali, premestitev pa se prekliče. V tem oziru bi bilo treba brezobzirno nastopiti proti onemu, ki jo zakrivil to stvar. — Proti prodsedniku okrajnega šolskega sveta v Koniicah se uvede postopanje. — Na učiUdiiščih so upeljo nov letnik, ki naj bi bil posvečen predvsem izobrazbi učiteljev za delo med narodom. — Državna gimnazija v Murski Soboti se pretvori v državno realno gimnazijo. (Za nravni prerod naroda.) Pod tem geslom so je vršil v Ljubljani v nedeljo velik zbor, kateremu je predsedoval univerzitetni profesor dr. Dolenc. Govorili so dalje dr. Osvald, dr. Brccelj, dr. Robida, dr Deuk in Š6 več drugi iu Toda kakor je bilo tako zborovanje potrebno in kakor so bile mestoma izrečene zelo lepe misli, vendar zborovanje ni rodilo onega uspeha, ki bi ga bilo želeti. To se je očitno kazalo na masi ljudi, ki je odhajala in prihajala na zborovanje. Nravni prerod naroda se da doseči le s tem, da se narodu pokažejo svetli ideali, ki ogrejej> srce posamezniku. Na zbi>-ru pa se je čula sama kritika, kakor da bi lil slovenski uarod že na mrtvaški postelji. Tudi moramo reci odkrito, da smo se začudili, da je bilo tako propagandno zborovanje jffireje-no brez vseh modernih sredstev. Najmanj, kar smo pričakovali, bi bili diagrami in prepričujoči diapozitivu Tako pa nlsmc videli ničesar in slišali le besede, ki so prihajale iz razuma, namesto iz srca. Pri krščanski zajod-nlci mladih ljudi bi se mogli prireditelji zbora marsikaj naučjti. (Vojaškem oblast vom.) Z več strani so nam došle pritožbe, da vojaki no dobe našega lista in da so v nekateri!} krajih vojakom sploh prepovedani vsi listi. Čc bi bila to posledica prizadevanja. da so ohrani vojaštvu značaj apolitičnosti, bi slično odredbe še razumeli. Ker imamo vzrok sc bati da je stvar drugačna, pa zahtevamo, da se vojakom ne krati njih pravic ln da se jim predvsem no jemlje morjbif; edinega veselja, ki Jim ga dajejo novice iz rodnega kraja. Zdi se nam. da bi bilo silno potrdimo, če bi opozorila vojaška oblastva nekatero pre-vneto oficire, da se s prepovedjo listov, zlasti patriotičnlh, doseza pri vojaku čisto nekaj nasprotnega, k a; bi ravno radi dosegli. Vojak, ki no črpa iz časopisov duševne hrane, jo črpa pač iz drugih virov in gospodj.-so lahko prepričani, da Iz slabših, kakor so pa listi. Naravnost smešno je. če se prepoveduje vojakom celo nas list, kar jo podobno žo naravnost ab-deritstvu in jo ugledu vojaških oblaste v vse prej kot koristno. (Delegaciji finančnega ministrstva!) Ugleden pristaš nam je |>oslal dopis, ki nas siii, so javuo obruiti do mero-dajnega oblastva, v trdni veri, tla uravna stvar v interesu ljudstva in blagor države. Naš pristaš piše: Meseca septembra sem izprešal 576 litrev vinskega mošta. Ker imam v zalogi še 5 do (1 hektolitrov mošta, od katereg« sem že plačal trošarino, in ker vsk»d slabe letine nimam denarja, sem vložil pravilno kolkovano prošnjo na finančno okrajno ravnateljstvo v Mariboru, da mi odloži plačilo trošarine. Istočasno sem prijavil finančni kontroli v Sevnici, da sem vkletil lastni pridelek, obenem pa prosil, naj poča-ajo v Sevnici na rešitev prošnje h Maribora. Kljub temu je postopala finančna kontrola proti meni, čeprav sem izjavil, da bom plačal trošarino takoj, ko bom imel denar. Ker sem prijavil za lastno uporabo 400 litrov vina, bi se mi smelo zatrošariniti le 170 litrov. Vscno pa sc zahteva od mene noplačilo davka za vseh 576 litrov. Oktobra meseca sem dobil poziv, da moram takoj plačati. Ker sem dejal, da nimam, sem dobil meseca novembra drug poziv, ki veleva, da moram plačati 1000 kron globe, K 876-66 trošarine in 40 kron takse. Ker mi je bilo to nemogoče naenkrat plačati, sem si izgovoril tri obroke, in sicor 1. januar. 1. marec in 1, maj. Koncmi decembra pa je prišel k meni osebno finančni uradnik ter zahteval, naj plačam takoj znesek K 1016-66. Ker nisem mogel, mc je dne 7. januarja popoldne zoj»et obiskal uradnik in mi dejal, da moram še tisti dan plačati spredaj imenovano vsoto, ker bo dal sicer v ncdel'o dne 8. januarja pred cerkvijo razglasiti, da se bo prodalo moje vino. Sedaj si moram izposodili denar, da plačam globo in visoko trošarino, čeprav nisem prav ničesar zakrivil. Prijavil sotn vse vino, v Mari- Pridobivajte »Kmetijskemu listu" nove naročnike in naročnice! Ko si sam prečltal ,,Kmetijski Ust", ga ne zavrzi, ampak daj ga čltatl še drugim! s bor pa vložil prošnjo. Dasi je za lastno uporabo vino trošarine prosto, se zahteva od mene za vse vino trošarina. — Tak-o pismo! Ali se res finančni organi ne morejo bolje sporazumevati z ljudmi? (Komisija za vzdrževalna dela pri uravnavi Savinje.) V to komisijo so imenovani: za generalno inšpekcijo vodd generalni inšpektor inž. Ivan S b r i z a j (kot vodja komisije); kot ]>ravni zastopnik dr. Leon B r u n č -k o, okrajni komisar v Celju; kot izvoljeni zastopnik okrajnih načelnikov in občinskih predstojnikov Franc S t e-blovnik, posestnik v Rečici na Palci; kot gradbeni vodja gradbeni svetnik inž. Ivan M a r e k. (Na Igu) je umrl dne 18. januarja posestnik Alojzij Minatti, ki je bil vseskozi naroden mož in dober delavec pri vseh narodnih društvih. Blag mu spomin! (S Trate v Poljanski dolini.) Klerikalna ljubezen do kmeta. Dogodek, kakršnih je v Sloveniji jako mnogo, se je pripetil tudi pri nas na Trati. Neka tukajšnja gostilničar-ka, seveda klerikalka, je obdolžila nekega posetnika, da je v njeni gostilni pil in jedel, ne da bi plačal. Posestnik jo je zaradi tega tožil in zadeva je prišla pred občinsko sodišče, katerega člani so župnik Brajc, prosluli ba-rantač Kumar in otec Lužar. Namesto da bi pred občinskim sodiščem gostil-ničarka svojo laž preklicala, jo je še ponovila. Posestnik je opozoril takoj vse člane sodišča na žaljive besede gostilničarke ter jih opomnil, da oi besede dobro zapomnijo, ker bodo poklicani kot priče pred sodišče. Toda glejte čudo! Pred sodiščem se ni spominjal nobene gostilniearkine beseie ne župnik Brajc ne Kumar, Lužar pa sie je spominjal samo nekaterih nerodno izrečenih posestnikovih besedi. In da ni bil navzoč pošten kmet, ki je pred sodiščem nastopil za resnico, bi zmagala krivica in posestnik bi izgubil tožbo. Tako pa mora plačati gostilni-čarka velike stroške dveh advokatov in njen prevroč jezik se bo tudi ohladil. Tako skrbe klerikalci za kmeta! (Iz Podgorjancev) je bil poslan na tajništvo SKS. v Ljubljani dopis glede pašnikov. Dopis je poslal nek naš krajevni odbor. V dopisu se zahtevajo ukrepi glede paše ob deželni cesti. Ker je dopis brez podpisa in ker tudi ni naveden noben kraj. prosimo pisca dopisa, da javi tajništvu svoj polni naslov, ker le v tem primeru se nam bo mogoče ozirati na dopis. Tajništvo SKS. v Ljubljani. (Sv. Peter pri Mariboru.) Naš občinski lov je hotel prefrigani župan Flu-cher zabarantati, seveda nekemu klerikalcu, in sicer kar po domače. Ob-fcina bi bila s tem oškodovana za nekaj lepih tisočakov. Na tihem in jako previdno se je sukal okrog vseh »izvedencev*, od župnišča pa do Cirilove tiskarne, da bi se mu namera posrečila. Po zaslišanju »strokovnjakov* je je svoje »kimavce* v občinskem odboru tako prepričal, da so bili takoj za odajo lova pod roko. Molče so stali trdni kot njih »Skala* pri občinski seji ter zakimali le z «brihtnimi* glavicami. Proti temu »mnenju varčnih občinskih očetov* pa so se uprli odločno In soglasno vsi naši občinski možje, ki nečejo biti kimovci, ter dosegli, da se lov licitira, denar pa porabi v prid občine, odnosno da ne splavajo tisočaki po Dravi. Sedaj pa poglejte te hinavcc! »Lažnivi gospodar* z dne 12. januarja piše doslovno, da »že sliši pritožbe, kako skušajo razni neznačajneži, samostojni in me-šetarji po deželi spraviti lov v svoje roke brez licitacije, kar tako pod roko. Občinski lovi so in bodo postali važen dohodek za občinsko blagajno, oziroma za občane. Zato morajo občani skrbno paziti na to. da jih kdo ne ogoljufa s tem, da dobi lov v zakup pod roko za nizko in morda celo predvojno ceno.* Poglejte sedaj lažnivce, hinavce, farizeje! Ali ne delajo sami tako kot kažejo ti hudobneži na nas? Ali niso to ljudski sleparji in volkovi v ovčjem kožuhu, ki delajo le za svojo korist in v škodo občanov? Al hočemo še dalje tem mešetarjem z občinskim denarjem zaupati občinske gospodarstvo? Šentpetrčani! Sami jil obsodimo pravočasno! (Mala Nedelja.) Klerikalno p a-sevanje, njegovo gospodarstvo in njegov konec v občini Moravč i. Več let pred vojno j( zavladal v naši občini človek zel< dvomljive vrednosti. Poleg svojega ž< itak omadeževanega imena je imel št to napako, da je obračal plašč vedne po vetru. Ker se je sedaj ponovne pregrešil proti sedmi božji zapovedi, naj mu posvetimo nekoliko vrstic. Takoj ob začetku svojega paševanja je postal strah vseh, ki jih je mogel doseči s isvojo oblastjo. Poleg tega je posezal mož previdno v občinsko blagajno, kar se je dognalo ob koncu njegovega gospodstva. Pri lanski občinski volitvi je prešla namreč občina v napredne roke in takoj so se opazile večje poneverbe v občinsk blagajni. Končno se je moglo dognati da manjka od leta 1912. do leta 1918. okroglo 2000 kron občinskega denarja. Vsa zadeva se je izročila po dveh občinskih zastopnikih g. drju. Stajn- kotu, da pomaga občini do pravice, krivcu pa do zaslužene kazni. Posestnik Ludovik Poštrak (tisti, ki je kradel denar iz občinske blagajne) pa je hotel vso zadevo mirno poravnati ter je v ta namen položil pri drju. Stajn-kotu 1600 kron. S tem naj bi bila vsa afera končana. Zastopnika občine pa se s to ponudbo nista zadovoljila, ampak sta stavila nastopne zahteve: Poštrak naj vrne občini ponever-jeno vsoto z obrestmi vred, prevzame naj vse stroške, plača naj za »So-kolski dom* pri Mali Nedelji do deset tisoč kron in položi naj odborniško čast v vseh korporacijah, to je pri okrajnem zastopu, okrajnem šolskem svetu in cerkvenem konkurenčnem odboru. Ker Ludovik Poštrak v navedene pogoje ni privolil, se je vsa zadeva izročila pristojnemu oblastvu. Okrajni zastop, okrajni šolski svet in cerkveni konkurenčni odbor pa pozivljemo, naj g. Poštraka takoj odstavijo, dokler se ni izrekla končna obsodba. V nasprotnem primeru pade na vsak način slaba luč tudi na vse tiste gospode, ki sedijo z njim v. enem in istem odboru. (Mala Nedelja.) Ker nam ni znano, odkod je dobil g. Franc Rudolf, veleposestnik žage in mlatilnice itd. v Ra-dislavcih, dovoljenje, da sme prositi z ozirom na svoj požar in ga kar na debelo prodajati, zato prosimo mero-dajna oblastva za pojasnilo. Poudarjamo samo, da je g. Rudolf večkratni milijonar. Ako ne dobimo povoljnega pojasnila, bomo stvari prišli na drug način do dna. Torej z resnico na dan! (Mala Nedelja.) Krajevni odbor SKS. bo imel svoj redni občni zbor dne 2. februarja v gostilni g. Senčarja, in sicer takoj po rani sv. maši. S tem vabimo vse somišljenike k obilni udeležbi. (Juršinci pri Ptuju.) Pri nas so se pričel] pobirati prostovoljni prispevki za nove bronaste zvonove. Nimamo nič proti temu, če se ne bi opravičeno oali, da bodo zopet občinarji občutno škodo trpeli. Kapital, ki smo ga dobili za zvonove, vzete nam med vojno, je šel rakom žvižgat, kajti župnik ga je vtaknil v avstrijsko vojno posojilo. Danes smo v nevarnosti, da utrpimo slično škodo. Naj se kupijo zvonovi, toda tedaj, ko bo primeren čas za to. Cisto gotovo je, da bo v nekaj letih denar še enkrat toliko vreden in da se bo dobilo za 500 kron toliko, kolikor danes za 1000 kron. In ne samo to! Sedaj se izdeluje vse še na hitro roko. Vsepovsod manjka še onega solidnega in dobrega blaga kakor v prejšnjih časih. Končno pa je tudi to resnica, da zvonov nikakor tako nujno ne potrebujemo in da moremo brez njih počakati še nekaj let. Prestali smo brez njih že nekaj let in prestali bomo tudi še par let brez njih. Zaradi tega bodite, ljudje, pametni in trezni gospodarji. Sedaj, je čas varčevanja in na vasi je vsepolno važnejših potreb kakor pa so zvonovi. Ne razmetavajte trdo zasluženega denarja, temveč liranite in štedite, da pridemo že vendar enkrat na zeleno tra-vico! (Sv. Juri ob Ščavnici.) Prejeli smo in priobčujemo lojalno: Blagovolite z ozirom na dopis, objavljen v »Kmetijskem listu* dne 12. januarja peni naslovom »Sv. Juri ob Ščavnici* priobčiti nastopni popravek: Ni res, da prevaža poštni sel pošto na samokol-nici. Res pa je, da poštni sel pošto prenaša zgolj v nahrbtniku. Ni res, da sem dobil konja za vozno pošt.). Res pa je, da mi je pregledovalna komisija dodelila leta 1919. v plemenil-ne svrhe kobilo, ki je kot taka še dandanes v evidenci. Podjetnik vozne pošte nisem že izza leta 1913. — Ivan Kreft s. r., poštar. Politične vesti. (Poroka kralja Aleksandra) bo, kakor poročajo listi, na pravoslavno Veliko noč, ki bo letos isti dan kot naša. Ali bo poroka v Beogradu ali v Bukarešti, kar bi odgovarjalo željam in običajem romunskega dvora, še ni znano. Kronanje kralja bo po poroki, in sicer v Beogradu. Kakor se domneva, bo slovesno kronanje na Vidov dan. Maziljenje kralja pa bo v samostanu Žiči. (Kraljeva pot v Dalmacijo.) Meseca marca poseti našega kralja njegova zaročenka Marija s svojo materjo. Obiskali bodo Beograd, od tam pa se bodo podali preko Sarajeva v Dalmacijo, kjer bodo ostali dalj časa. V Dalmaciji se pripravljajo za sprejem kralja in njegove zaročenke velike slovesnosti. Posebno slovesen bo sprejem v Dubrovniku, kjer se nastani kralj v staroslavnem knežjem dvoru. Iz Dubrovnika bo obiskal kralj tudi Split in Šibenik. (Narodna skupščina.) Seje narodne skupščine se nadaljujejo, in sicer se razpravlja vladna deklaracija o programu vlade. Do sedaj so govorili po večini že zastopniki vseh opo-zicionalnih strank, ki so zavračali soglasno vladno deklaracijo ter ob- sojali njeno suhoparnost. Zahtevali so, da mora vladna izjava vsebovati obširen program o načinu vladnega dela in smernic, po katerih se bodo reševali posamezni zakoni, ne pa, da se navajajo samo suho zakoni, ki se naj sprejme. Govori opozicional-cev so bili po večini zasnovani agi-tatorično, to je namenjeni niso bili toliko skupščini kakor volilcem. Pri tem pa so morali doživeti opozicio-nalci bridko razočaranje, kajti javnost se za govore ne zanima dosti, kar je posledica one škodljive licitacije navzdol, ki so jo zagrešili ravno opozicionalci. S pretiranimi kritikami in z nizkotnim prilizovanjem instinktom mas, so ubili med narodom vsak polet in vsak zmisel za duševnost ter zakrivili s tem največ, če se narod ne interesira za kaj drugega kakor za materielne stvari. Kaj briga dandanes večino naroda, kaj se godi v skupščini, ko so poslanci skupščine ubili med narodom zanimanje za skupščino in ko misli že velik del naroda, da je skupščina, ki jo istoveti z Beogradom, samo družba ljudi, ki zapravlja državno imetje. Volilci seveda ne pomislijo, da pišejo s tem pravzaprav najhujšo obsodbo sebi, kajti oni so bili tisti, ki so izvolili današnjo skupščino. (Protičev govor.) Končno je prišlo vendarle do tako težko pričakovanega govora gospoda Protiča. Priznati je treba, da je vseboval njegov govor dosti pametnih misli. Protič je dejal: Država se nahaja v trojni krizi: v politični, socialni in finančni. Najsilnejša je politična kriza, ki jo obravnava zategadelj Protič na prvem mestu. Politična kriza je nastala vsled skupščinskega poslovnika, ki je določil, da mora vsak poslanec priseči kralju zvestobo. Višek politične krize leži v hrvatsko-slovenskem vprašanju. Velik del Hrvatov sploh noče priti v skupščino. Krivda za to ne leži le na opoziciji, temveč tudi na vladi. Edini izhod iz krize bi bila revizija ustave, ki so jo poslanci vladne večine pogazili s sprejemom zakona o zaščiti države in z razve-Ijavljenjem mandatov komunističnih poslancev, ki bi morali biti po ustavi še nadalje poslanci. Protičev govor je zadovoljil zlasti naše klerikalce, ki so z veliko naslado poslušali slavo-speve, ki jim jih je pel Protič. (Malo odgovora) je treba dati na vsak način Protiču, kajti tudi on je kriv, da je prišlo' do sedanjega po-ostrenja hrvatskega vprašanja. Zakaj pa ni gospod Protič tedaj, ko je bil ministrski predsednik, rešil hrvatskega vprašanja in zakaj je bil on med tistimi, ki so umetno vzdržavali pri življenju narodno predstavništvo nesrečnega spomina. Tedaj bi se hrvatsko vprašanje veliko lažje rešilo, kajti takrat je bilo še vse veliko bolj spravljivo. Tedaj pa bi se moglo tudi lažje obvarovati deželo pred finančnimi težavami, kakor dandanes, ko je prav narodno predstavništvo največ pripomoglo k sedanjim težkim razmeram. Nočemo sicer zvoniti po toči, toda možu, ki je sam so-kriv današnjega stanja in ki hoče danes nastopati kot Mesija, dasi ima na sebi težke grehe, je treba povedati resnico iz prejšnjih dni. (Slovenskega vprašanja) pa ni in gospod Protič se silno moti, če hoče tudi na račun Slovencev plesti sebi državniško slavo. Vsi Šlovenci smo za ujedinjenje in nočemo niti čuti o tem, da bi se razedinili. Hvala Bogu, da smo toliko pametni, da vemo, kaj nas čaka, če se ločimo od svojih bratov. (Neresnica pa je tudi,) če pravi gospod Protič, da je večina slovenskega naroda za hujskaško ah tudi za vladno politiko gospoda drja. Korošca. Nasprotno! Volitve v ustavotvorno skupščino so dokazale vsakomur, ki zna šteti do 40, da SLS. nima večine med slovenskim nafodom. Še bolj bi pa spoznal to resnico gospod Protič, če bi postavil vprašanje tako, da bi se morali deliti Slovenci samo na dva tabora. Tu klerikalci, tam protiklerikalci. Tedaj bi šele videl gospod Protič, kako sit je slovenski narod hujskaškega klerikalizma in kako je slovenski narod sicer vseskozi veren ali prav zaradi tega popolnoma antiklerikalen. Naši klerikalci so seveda g. Protiču navdušeno pritrjevali! In zakaj mu ne bi! Saj je govoril g. Protič za klerikalce tako kakor se niti sami ne upajo govoriti. Prav iz srca privoščimo našim klerikalcem otročje veselje, ker imamo tudi mi svoje veselje, ko gledamo, kako brani zagrizen Srbijanec slovenske klerikalce. To morajo biti sladki spomini na ministrske stolčke, da je taka nenaturna zveza mogoča! (Papež Benedikt na mrtvaškem odru.) Vso noč od sobote na nedeljo je bila pred Vatikanom zbrana velika množica ljudi, ki je čakala na poročila o papeževi bolezni. Vsako uro so se izdajala posebna poročila. Ob pol dveh je prišel iz palače dr. Batistini, ki je izjavil, da utegne nastopiti smrt vsak trenutek. Ob šestih zjutraj je nastopila smrt in vest se je bliskoma raznesla po vsem Rimu. Takoj je bila o dogodku obveščena tudi italijanska vlada, ki je odredila vse potrebno, da se more izvolitev novega papeža izvršiti nemoteno. Truplo pokojnega papeža Benedikta XV. so prepeljali zjutraj v cerkev sv. Petra, ter ga položili v tamkajšnji kapeli svetih zakramentov na mrtvaški oder. Ogromne množice naroda so drvele ves dan v cerkev. Truplo ostane na mrtvaškem odru devet dni, ker se po predpisih sv. stolice pokoplje vsak papež deveti dan po svoji smrti. (Papeževo oporoko) so odprli takoj po njegovi smrti. Papež želi, da se njegovo truplo ne balzamira in da se pokoplje v kripti cerkve sv. Petra poleg Leona XIII. in Pija X. Svoje nepremičnine zapušča nečaku. Papež je izrazil dalje v oporoki željo, naj bo njegovo truplo razstavljeno v papeški obleki tri ure na pa-peškem prestolu. (Obisk laškega ministra.) Papež Benedikt XV. je bil dober Italijan, ki je čutil vselej s svojim narodom. Zategadelj je skušal, poravnati spor z laško vlado. Da se mu je to deloma posrečilo, se vidi iz tega, ker je uradno obiskal Vatikan minister laške vlade. To se je zgodilo sedaj prvič, odkar obstoji zedinjena Italija. (Priprave za volitev novega papeža) so že v teku. Začasno je prevzel vodstvo papeških poslov papeški kolegij, vodstvo cerkvenih poslov pa je v rokah kardinala Gasparija. (Konklave) se sestane dne 1. februarja. Tesarji in zidarji, ki naj zazidajo prostore, v katerih se naj vrši konklave, so že na delu. Stroški za ta dela so proračunjeni na poldrug milijon lir. Računa se, da se bo kon-klava udeležilo 65 kardinalov, izmed katerih jih je v Rimu 22. Kot kandidati za papeža se imenujejo kardinali Rotti, Ragoanesi, Laurenti in La-fontaine (Lafonten). (Vse vlade,) med njimi seveda tudi naša, so izrekle svoje sožalje ob smrti papeža Benedikta XV. Pri nas vihrajo v znak žalosti nad smrtjo papeža z vseh cerkvenih in državnih poslopij črne zastave. (Žita) je prišla z Madeire v Švico, kjer so njenega sina operirali. Pri tej priliki so hoteli Madžari že zopel razviti habsburško vprašanje, tc>da morali so takoj odnehati, ker so vse vlade energično nastopile proti vsakemu novemu poizkusu habsburških pustolovščin. Poleg tega je tudi Švica dobro pazila na Žito, ki je morala odpotovati nazaj na Madeiro. Če Korelček še ne bo dal miru, pa so dejali zavezniki, da ga bodo spravili na kak od Evrope tako oddaljen otok, da se ne bo mogel nikoli več vrniti v Evropo. (Občinske volitve v Julijski Benečiji) so se vršile pretečene dni. Dasi je volilni red silno krivičen, zlasti v Istri, so dosegli naši rojaki vendar sijajne uspehe. Na prvem mestu stoji Gorica sama, kjer so Slovenci vrgli italijansko nacionalistično večino. S pomočjo slovenskih glasov je zmagala narodno zmerna skupina Italijanov, ki je dobila 32 svetovalcev, dočim so dobili fašisti samo osem svetovalcev. Slovenci dobe na podstavi kompromisa samostojno slovensko ljudsko šolo. Slovenci so pridobili tako z volitvami slovensko šolo, drugi uspehi pa še pridejo. Sijajno se je izkazala sploh vsa Goriška. Povsod so propadle laške stranke in narod si je osvojil vse občine. Enako lepi so uspehi, ki so jih dosegli v Istri in v Trstu samem, kjer so dobili na-šinci kljub vsem nasiljem in sleparijam nad 2000 glasov. Naš narod je sicer preganjan, toda vzoren po svoji zvestobL. Zategadelj podpirajmo svoje brate^in postanimo člani «Ju-goslovenske Matice»! (Pogajanja z Italijo) se v kratkem obnove. Laška vlada je popustila in obljubila, da v najkrajšem času izpolni vse obveznosti, ki jih je sprejela v Rapallu, kar je uspeh našega nastopa. (Gospodarska konferenca v Genovi) bo meseca marca. Konferenca, ki se je udeleže skoraj vse države, bo tako največji gospodarski parlament. Francija, ki se je prvotno najbolj protivila taki konferenci, je sedaj pripravljena, se je udeležiti, in sicer pe>d pogojem, da prizna Rusija predvojne dolgove in da plača Nemčija vojno odškodnino. Velevažni pa so (ameriški pogoji za udeležbo na konferenci v Genovi). Amerika zahteva namreč, da sprejme konferenca te-le njene zahteve: 1.) Nobena država ne sme več izdajati novih bankovcev. 2.) V vseh državah se mora doseči ravnovesje v proračunu. 3.) Nemčija plača le toliko odškodnine, kolikor jo zmore. 4.)^ Izdatki za armade se znižajo v vseh državah. — Jasno je, da so ameriški pogoji taki, da bi bili vredni sprejetja. (Nova vlada v Romuniji.) Demokratski ministrski predsednik Take Jonesku je moral odstopiti. Novo vlado je sestavil Bratianu, pristaš liberalne stranke. Radič (Cichoria Intybus). Pred nekaj leti sem opisal v «Do-lenjskih novicah» radič. Zdi se mi, da ne bo napačno, če svoj opis obnovim tudi v našem «Kmetijskem listu». Radič ni nič drugega kakor kulti-viran regrat, ponekod cikorjevec imenovan. Radič je med našim ljudstvom že od pamtiveka poznan kot užitna rastlina. Nekateri trdijo, da se je izkazal radič prvič kot užitna rastlina in izborna hrana ob hudi lakoti, kar je zelo lahko mogoče. Saj so morali med svetovno vojno stradajoči ljudje čestokrat uživati tudi kaj takega, kar jim je bilo sicer zoprno in kar se jim je sčasoma vendarle priljubilo. Mimogrede naj omenim, da smo leta 1889., ko sem obiskoval šolo na Grmu pri Novem mestu — tedaj pod vodstvom vele-zaslužnega vodje R. Dolenca — pošiljali z Grma na novomeški trg različno zelenjavo, kakor zlasti paradižnike, melancane, melone in angu-rije. Ker so bili vsi ti sadeži za kupce le neka redkost, zato se niso mogli spraviti v denar. Tudi kultiviranega radiča tedaj ljudje še niso poznali. Dandanes je glede tega seveda pač vse drugače. Naj preidem tedaj k stvari! Radiča je več vrst, in sicer: trbiški radič, goriški radič ali salatnik, postrvnik ali forelovec, magdeburški radič in industrijski radič. Prve štiri vrste radiča služijo ljudem za zelo priljubljeno salato, industrijski radič pa se uporablja deloma za živalsko krmo, deloma za cikorijo. Radič se obdeluje tako-le: Seje se ga zgodaj spomladi (salatnik tudi večkrat med letom v presledkih) na dobro pognojeno in globoko obdelano zemljo, in sicer samega, čestokrat pa tudi med druge rastline, kakor grah in ječmen; zadnje velja zlasti za industrijski radič. Najboljši uspehi se dosežejo, če se seje radič iam zase. Zemlja mora biti pred setvijo poravnana in dobro zrahljana. Radičevo seme se seje po navadi na široko, nekako tako gosto kakor de-teljno seme. Ko seme vzkali, je treba radič skrbno opleti; ko pa radič do-raste, se ga lahko reže, žanje ali kosi. Pri nas se more kositi radič v ugodnem primeru po petkrat. Dobro je, če se radič po vsaki košnji takoj z železnimi grabljami fino razgrabi in na ta način nekako okoplje. Radič je zelo hvaležna rastlina, spričo česar jo morem zelo toplo priporočati, in sicer ne le kot človeško hrano, ampak tudi kot izborno živalsko krmo. Prašiči radičeve liste — bodisi sirove ah poparjene — prav radi žro in se po njih zaužitvi počutijo jako zdrave. Dotičniku, ki ima sejan radič, ni treba, da bi njegove ženske poleti stikale za svinjsko krmo po travnikih ter teptale in kvarile travo, kar se prav čestokrat dogaja. Radič je dalje uporabljiv kot kavni nadomestek (surogat). Za ljudi s slabimi zobmi je treba radičeve liste skuhati, jih nato ohladiti ter pripraviti z jesihom, oljem in česnom kot salato, kar je zelo okusno. Kako se pripravlja radič za uspešno zimsko uporabo, naj pojasnijo či-tateljem nastopne vrstice. Na jesen se radičeve korenine izkopljejo ter na primernem prostoru, v bližini hiše, zasujejo v kupih, podobnih piramidam. Sredi meseca decembra ali začetkom meseca januarja se vzame nekaj radičevih korenin iz piramide ter se jih dene na gorko v hlev. Za sajenje se ob zidu ali kjer je bolj pri- Ker živi država od kmeta, zato bodi kmet njen gospodari Kmetje dosežemo to le z organizacijo. 4 Izporočaite uredništvu našega lista vseT važnejše dogodke svoje ga"kraja'l merno, nalože koreninice na kup gnoja, ki se ga potlači. Okrog njega posadimo poševno ali vodoravno z zemljo zasute radičeve korenine. Na takem kupu zraste radič ob primerni toploti že v štirinajstih dneh. Hitra rast radiča se da izsiliti tudi v gorki gredi jn v nalašč za to pripravljenih posodah. Prav praktičen način pridelovanja radičeve sa-late je v cementnih sodčkih. V to svrho je treba sodček s svedrom prav na gosto preluknjati, na sredo sodčka naložiti konjski gnoj, ob sodčko-vi steni pa drobno zemljo. Nato se radičeve korenine posade s pomočjo klina v sodček. Istotako se posade tudi vrhu sodčka radičeve korenine. Tako prirejen sodček se postavi potem na kak gorek prostor, n. pr. v kuhinjo. Na ta način zraste radič po razmerju toplote že v štirinajstih dneh ter daje obilno prav okusno zimsko salato. Z radičem obraščen sodček je nekaj nenavadnega, kar se pozimi prav lepo vidi. Tako prirejen radič se sme za salato dvakrat pore-zati. Dobro dela posebno dotičnik, ki obsadi v presledkih po več sodčkov z radičevimi koreninami, kajti s tem mu ne-zmanjka nikdar okusne salate. _ Prav uspešno se more gojiti dalje radič pozimi tudi na nastopni način: Vzame se približno 16 do 17 cm globoko posodo, bodisi lončeno ali pločevinasto. Moja posoda iz pločevine je dolga in široka po 30 cm in 17 centimetrov globoka. Spodaj ima luknjo za odtok vode. V tako posodo se posade na gosto in pokonci radičeve korenine, se jih s primerno toplo vodo zaliva in postavi na gorek prostor, bodisi v sobo ali v kuhinjo. Kadar se vlaga korenine v posodo, takrat mora biti posoda nagnjena, ko pa je posoda do vrha napolnjena, se jo postavi vodoravno in nato zalije z vodo. Voda se mora vsak drugi dan zamenjati s svežo vodo, ker bi sicer jele korenine gniti. Če se tako postopa, tedaj se more čisto gotovo v osmih do desetih dneh pridelati zelo lepo in sočnato salato. Jaz pridelam v taki spredaj opisani posodi toliko salate, da morem nasititi z njo trikrat popolnoma Svojo družino, ki šteje dvanajst članov. Imam štiri take posode, ki jih zaporedoma zasa-jam, da mi pozimi nikoli ne manjka okusne radičeve salate. Toda radičeve korenine imajo še neko jako važno prednost, na katero ne smem pozabiti. Med vojno sem se naučil izdelovati iz korenin industrijskega radiča cikorijo, ki sem si jo pripravljal tako-le: Korenine industrijskega radiča sem nakopal, jih čisto zmil ter jih razrezal na male kocke, ki sem jih nato na peči dobro posušil. Posušene kocke sem spražil na ognju tako, da so postale rujave. Med praženjem sem kocke nekoliko oprašil s sladkornim prahom. Ko se je vse ohladilo, sem stolkel kocke v možnarju v štupo. Tako sem razpolagal z doma pridelano, zelo okusno cikorijo, iz katere smo si kuhali kavo- Anton Glcbelnik v Bršlinu. O davkih. Državni dohodki, vrsta In odmera davkov. Na gospodarski položaj in na pridobitno možnost posameznika vpliva v veliki meri davčni sistem, to je način, kako so-davki porazdeljeni na posamezne sloje v državi. Da moremo presojati, če so davki pravično porazdeljeni sorazmerno davčni moči posameznih slojev, je nujno potrebno, da se poučimo o najvažnejših davčnih vprašanjih in da razmo-trivamo, kako vplivajo razni davki na pridobitnost posameznikov in kako se odmerjajo davki, ki jih plačujemo. Pogostokrat se dogodi, da so davki previsoko odmerjeni in da tedaj plačamo več davka, kakor bi ga pa po obstoječih zakonih morali. Če vemo, kako se odmerjajo davki L če znamo torej presoditi odmere | davkov, da 'pravočasno napravimo • priziv proti nepravilni davčni odmeri, tedaj je izključeno, da bi plačali preveč davkov. Tudi pri davkih velja izrek: «Le onim, ki poznajo svoje pravice, se ne zgodi krivica». Da moremo vsaj površno presojati, če smo v primeri z drugimi sloji preveč obdavčeni ali ne, podajamo v sledečem kratek pregled državnih dohodkov, odnosno davkov, ki jih sedaj pobira država v Sloveniji, da krije stroške svojega gospodarstva. Država ima državnogospodarske in zasebno (privatno) gospodarske dohodke. Državno-gcspodarske imenujemo dajatve državljanov, do katerih ima pravico samo država in ki so: davki, pristojbine in regalija [iz latinske besede rex, kralj, t. j. kraljevi (državni) dohodki]. Privatno-gospodarski dohodki izvirajo iz pri- vatnih obratov (države), katere more izvrševati tudi vsak državljan [n. pr. dohodki iz (državnih) gozdov, rudnikov, zdravilišč itd.]. Davki. Davki so dajatve državljanov, katere pobira država imperativno (od latinskega imperare, t. j. zapoveda-ti) od državljanov. Z drugimi besedami: država prisili državljane, da ji krijejo stroške, ki so potrebni za javno upravo. Imamo dve vrsti davkov: neposrednje in posrednje davke. I. Neposrednji (direktni) davki. Neposrednje davke plačujejo državljani iz svojega gospodarstva, to je plačnik davka je obenem davčni zavezanec. Neposrednji davki so realni (davki na nepremičnine) in osebni davki. a) Realni davki (davki na nepremičnine). Davki na nepremičnine so zemlja-rina (zemljiščni davek), razredarina in najmarina (davek na hiše). 1.) Zemljarina (zemljiščni davek). Zemljarino plačuje posestnik od povprečnega donosa svojega zemljišča. Zemljarina se odmerja po gospodarski kakovosti zemljišča ter znaša 20 odstotkov ali eno petino od štirikratnega katastralnega donosa. Od tega davka se plačujejo še 120odstotni. državni pribitek in doklade za avtonomna oblastva (občino in okraj). 2.) Hišna razredarina. Hišno razredarino plačujemo od hiš, ki niso dane v najem. Davek se ravna po številu sob in izbic (stanovanskih delov) ter velja zanj ta-le tarifa v kronski veljavi: pri starih pri novih hišah hišah za 1 stanovanski del K 9- — K 6 09 za 2 stanovanska dela K 12' — K 6 90 za 3 stanovanske dele K 15" — K 8 52 za 4 stanovanske dele K 30' — K 19 86 za 5 stanovanskih delov K 33" — K 22 29 za 6 stanovanskih delov K 60 — K 40 50 za 7 stanovanskih delov K 90- — K 60 75 za 8 do 9 stanovanskih delov K 120 — K 81 — za 10 do 14 stanovanskih delov K 180" — K 121 50 za 15 do 18 stanovanskih delov K 300- — K 232 50 za 19 do 21 stanovanskih delov K 450- — K 348 75 za 22 do 24 stanovanskih delov K 600' — K 465 — za 25 do 27 stanovanskih delov K 750' — K 581 25 za 2S do 29 stanovanskih delov K 900 • — K 697 50 za 30 do 35 stanovanskih delov K 10S0- — K 837 — za 36. do 40 stanovanskih delov K 1320' — K 1023 — za vsak nadaljnji del nad 40 K 30' — K 23 25 Pod «novimi hišami» je umevati stavbe, ki so se začele zidati izza dne 31. decembra 1911., vse ostale hiše pa imenujemo «stare hiše». Poleg državnega davka je plačevati še, 70ods;otni enotni državni pribitek in avtonomne doklade (davek v kritje okrajnih in občinskih izdatkov). «Nove hiše» so za dobo prvih 6 let proste državnega davka (razredari-ne); za teh prvih 6 let se pobira te- daj samo enotni državni pribitek in pa avtonomne doklade. 3.) Hišna najmarina. V Ljubljani in v onih krajih, kjer je več nego polovica hiš in stanovanskih delov (sob in izbic) oddanih v najem, se plačuje mestna hišna razredarina, to je davek od hišne najemščine (hišna najmarina). Ta davek je plačevati v teh krajih od vseh poslopij, tudi od onih, ki niso dana v najem. Hišna najmarina znaša za «stare hiše» v Ljubljani 20 odstotkov v ostalih krajih pa 12 odstotkov od čiste najemnine, odnosno od najemne vrednosti (n. pr. od stanovanja hišnega gospodarja). Za «nove hiše» znaša davek v Ljubljani 16-15 odstotka, v ostalih krajih pa 10-5 odstotka. Poleg državnega davka plačujemo še enotni državni pribitek, ki znaša v Ljubljani 60 odstotkov, v ostalih krajih pa 70 odstotkov, in avtonomne doklade. V krajih, kjer je oddanih v najem manj nego polovica hiš in stanovanskih delov, plačuje hišni lastnik lišno najmarino le takrat, če ima hišo v najem oddano. V teh krajih se 3obira hišna najmarina za oni del liše, ki je dan v najem z ravnokar navedenimi odstotki, za ostale sta-novanske dele hiše, ki niso dani v najem, po razredarinski tarifi. Gospodar pa ne sme nikdar manj plačevati na skupni najmarini, kakor bi plačal na razredarini, ako bi hiša sploh ne bila v najemu. Nove stavbe so tako glede razre-darine kakor glede najmarine 6 let davka proste. Ta davčna prostost se je glede hišne najmarine za hiše, ki se zidajo do dne 25. avgusta 1922. podaljšala na 18 let, ako so v hiši izključno stanovanja, sicer pa na 15 let, če so poleg poslovnih lokalov pretežno stanovanja. Za delavske hiše velja pod gotovimi pogoji cekr 251etna davčna prostost. Dokler je hiša davka «prosta», se pobira namesto najmarine neki manjši davek, ki znaša v Ljubljani 4-25 odstotka, v drugih krajih pa tri in pol odstotka. Enotni državni pribitek in avtonomne doklade je pa plačevati ves čas tako, kakor če bi hiša ne bila. davka prosta. Pri delavskih hišah so olajšave tudi glede pribitka in doklad. Če hišni gospodar kako stanovanje ne more takoj zopet oddati v najem in ne dobiva zanj nekaj časa nikake najemnine, prosi lahko za davčni popust. Da je stanovanje prazno, je najdalje v 14 dneh pismeno naznaniti davčnemu oblastvu, sicer se dovoli dopust najmarine samo izza dne, ko prejme davčno oblastvo tozadevno prijavo. V večjih krajih plačujejo hišni lastniki poleg davka tudi gostaščino (občinski davek na najemnino), vo-darino (pristojbino za porabljeno vodo iz vodovoda) in kanalizacijsko pristojbino (za uporabo cestnega kanala). b) Personalni (oaebni) davki. 1.) Občna pridobnina in pridobnina krošnjarjev. Občno pridobnino plačujejo trgovci, obrtniki in vsi drugi, ki imajo kako podjetje v ta namen, da dosežejo z njim kak dobiček. Davčno oblastvo uvršča vse davčne zavezan-e po višini v prejšnjih letih plačane pridobnine v štiri razrede. Za vsak razred je določena (kontingentirana) vsota, ki jo morajo plačati vsi pripadniki tega razreda. Pridobninska komisija razdeli ta znesek na posamezne davčne zavezance po velikosti in plodonosnosti obrata; velikost obrata pa določuje po številu uslužbencev (delavcev) in po višini prometa. Krošnjarji plačujejo tudi pridobnino, katero odmerja davčno oblastvo samo. K pridobnini se pobira še enotni državni pribitek, ki znaša v I. in II. razredu 170 odstotkov, v III. in IV. razredu pa 130 odstotkov. Poleg državnega davka se plačujejo tudi avtonomne doklade. 2.) Posebna pridobnina. Posebno pridobnino plačujejo podjetja, ki morajo javno polagati račune (hranilnice, posojilnice, banke, delniške družbe itd.). Davek znaša vobče 10 odstotkov čistega dobička. Zakon določa za nekatera podjetja (hranilnice, gospodarske zadruge itd.) nižje odstotke in v mnogih primerih tudi popolno davčno prostost. Tudi k pridobnini se plačujejo enotni državni pribitek, ki znaša 90 odstotkov, in avtonomne doklade. Razen tega se pobira še posebe rentabilitetni pribitek, ki se odmerja s 30 do 80 odstotki državnega davka (pridobnine brez državnega pribitka). 3.) Tantijemni davek. Od izplačanih tantijem plačujejo podjetja 15odstotni tantijemni davek in lOOodstotni državni pribitek tako da znaša ta davek pravzaprav 30 odstotkov. Na ta davek ni nikakih avtonomnih doklad. 4.) Rentnina. Od obresti hranilnih vlog plačujejo hranilnice, posojilnice, banke itd. rentnino, ki znaša pri bankan 2%, pri hranilnicah, posojilnicah in zadrugah P/2% ter ima 100%ni pri-oiteK, tako da znaša rentnina pravzaprav 4%, odnosno 3%. Tudi na ta davek niso nikake avtonomne do-Kiade. Od obresti navadnih terjatev, od najemnine za koncesije in podobnih prejemkov, ki niso podvrženi nobenemu samostojnemu davku, plačuje prejemnik rentnino. Ta znaša pri najemnini za koncesije (obrte) J %, sicer pa le 2%. Državni pri-oitek znaša 170% državnega davka. Poleg tega plačuješ tudi avtonomne doklade. 5.) Dohodnina. Dohodnino plačuje vsak posameznik od vsote svojih dohodkov, ki iz- pri dohodkih nad 3.000 K do pri dohodkih nad 5.200 K do pri dohodkih nad 7.200 K do pri dohodkih nad 10.000 K do pri dohodkih nad 14.000 K do pri dohodkih nad 20.000 K do pri dohodkih nad 20.000 K do pri dohodkih nad 32.000 K do pri dohodkih nad 40.000 K do pri dohodkih nad 48.000 K do pri dohodkih nad 5b.OOO K do pri dohodkih nad pri dohodkih nad 64.000 K do r___________________ 76.000 K do 100.000 K pri dohodkih nad lOo.ooo K do 140.000 K pri dohodkih nad 140.000 K do 200.000 K pri dohodkih nad 200.000 Dohodnino odmerjajo davčna oblastva na podlagi napovedi, ki jo je vložiti do dne Ji. januarja vsakega leta. Dohodnino plačuje vobče vsakdo sam; pri služoeniii prejemkih pa velja načeio, da jo mora siužbodaja-iec odtegovati od plače ter jo potem odpremljati davčnemu uradu. rirajo iz zemljišč, poslopij, obrtov lin drugih samostojnih podjetij, dalje iz službenih prejemkov in dohodkov glavnice. Draginjske doklade državnih in magistratnih uslužbencev kakor tudi uslužbencev južne železnice in trgovske in obrtniške zbornice ni smatrati kot dohodek. Službeni prejemki drugih privatnih nameščencev se računajo kot dohodek pri celokupnem prejemku do 7500 Din le s 50%, do 11.250 Din s 60%, do 15.000 Din s 70%, do 20.000 Din z 80 %, do 25.000 Din z 90 %. Dohodkov iz službenih prejemkov žene, oziroma otrok, ni prištevati k dohodku moža, odnosno očeta, marveč jih je samostojno napovedovati in obdavčevati. Dohodnino odmerjajo cenilne komisije po tarifi, ki se dobi skoraj v vsakem koledarju. Pri neoženjenih se računa k dohodnini še 15%ni pribitek, pri oženjenih brez otrok pa 10%ni pribitek. Na ta skupni davek se odmerja še državni pribitek, ki znaša v kronski veljavi: 15 % celotne dohodnine 20 % celotne dohodnine 25 % celotne dohodnine 30 % celotne dohodnine 35 % celotne dohodnine 40 % celotne dohodnine celotne dohodnine celotne dohodnine celotne dohodnine celotne dohodnine celotne dohodnine celotne dohodnine celotne dohodnine 90 % celotne dohodnine 100 »/„ celotne dohodnine celotne dohodnine 5.200 K 7.200 K 10.000 K 14.000 K 20.000 K 26.000 K 32.000 K 40.000 K 48.000 K 56.000 K 64.000 K 76.000 K 45 % 50 o/0 55 o/0 60 o/0 65 % 70 o/, 80 % 120 so plačarine oproščeni. Privatni uslužbenci plačujejo enotni državni pribitek (70%) in avtonomne doklade le tedaj, ako znašajo službeni prejemki, kolikor jih je sploh vpoštevati, več nego 10.000 Din. Službeni prejemki privatnih uslužbencev se vpoštevajo namreč z odstotki, ki so navedeni pri «dohodnini». Ako znašajo tako izračunjeni službeni prejemki manj nego 7500 Din, se ne plača plačarina. Če pa znašajo od 7.500 Din do izpod 10 000 Din znaša davek 1 % od 10.000 Din do izpod 12.500 Din znaša davek 2 % od 12.5oo Din do izpod 16.250 Din znaša davek 3 % od 16.250 Din do izpod 20.000 Din znaša davek 4 % ^ od 20.000 Din do izpod^25.000 Din znaša davek 5 °/0 znaša davek 6 °/„ 6.) Plačarina. Plačarina se odmerja le od službenih prejemkov. Državni uslužbenci nad 2u.Ouo Din 7.) Invalidski davek. Invalidski davek se odmerja kot doklada od vsote vseh neposrednjih davkov (zemljarine, najmarine, raz-redarine, pridobnine, rentnine, plačarine in tantijemnega davka), ki jih plačuje posameznik. V to vsoto je vračunavati tudi državne pribitke, ne pa avtonomnih doklad in vobče tudi ne dohodnine, invalidski davek znaša od tako izračunjene vsote državnih davkov do 80 K ...... od 80 K do 200 K od 200 K do 400 K od 400 K do 800 K od 800 K do 1200 K od 1200 K do 2000 K od 2000 K do 3500 K od 3500 K do 4000 K od 4000 K do 6000 K od 6000 K do 8000 K 8 K, 24 K, 48 K, 96 K, 148 K, 248 K, 348 K, 500 K, 756 K, 1040 K. Pri večji vsoti vseh davkov nara- Davek plačuješ v 30 dneh po izvr-šetku vsakega četrtletja ter obenem predložiš poslovno knjigo, v katero vpisuješ dnevni promet, odnosno dnevni zaslužek, kolikor je bil plačan. Na ta davek ni nikakih pribit-kov in doklad. Davčno oblastvo davek v nekaterih primerih lahko pav-šalira, tako da potem dotičniku ni-treba voditi knjige o poslovnem prometu. Kmetovalci so glede prometa svojih lastnih kmetijskih proizvodov oproščeni tega davka,, prav tako tudi slikarji, kiparji, skladatelji in književniki glede prometa svojih izvirnih umetniških in znanstvenih proizvodov. Temu davku ni podvržen dalje promet z nepremičninami, promet denarnih terjatev, menic in vrednostnih papirjev kakor tudi vseh vrst denarnih vlog. Promet monopolskih predmetov, oddajanje zdravil na račun bolniških blagajn in honorarji okrožnih, okrajnih, železniških, ob- A. M. i. » VVJI I^VH VtU(UV/f * * —-— om - J-----7 šča invalidski davek progresivno in l;inskih in društvenih zdravnikov so se stopnjuje polagoma do 20% od-j'tudi tega davka oproščeni; prav ta^o merne podstave. Pri državnih name-1 je davka oproščen promet malih ščencih se zaračunava invalidski da vek glede službenih prejemkov po višini dohodnine. Od rentnine, ki jo plačujejo hranilnice, posojilnice, ban-Ke itd. od obresti hranilnih vlog, se odmerja invalidski davek samo od rentnine. Davek plačujejo navedeni zavodi sami. Hranilne vloge, katerih celokupne obresti ne presezajo 80 K na leto, so invalidskega davka oproščene. 8.) Davek na poslovni promet. Davek na poslovni promet znaša 1 % od prometa stvari (n. pr. trgovec plača davek od zneska, za katerega je prodal blago) in »odškodnine za osebne storitve (n. pr. stavbni mojster plača davek od zaslužka za popravljeno hišo), ako izvršujejo poslovanje pravne (n. pr. delniške družbe, zadruge itd.) ali fizične osebe (posamezniki) v obsegu svojega glavnega, pomožnega in postranskega posla, odnosno poklica. Ako preseza odškodnina ali vrednost 5000 Din, je podvržen poslovnemu davku tudi vsak posamezen primer, čeprav ni izvršen v obsegu poklica. obrtnikov, ako imajo le-ti samo dva stalna pomočnika ali uslužbenca. • * » V plačilo dospeli davki se .ne iz-terjujejo, ako jih plačaš 14 dni po dospelosti, t. j. vobče do vštetega dne 14. februarja, 14. maja, 14. avgusta in 14. novembra vsakega leta. Za davke, ki jih poravnaš pozneje, plačaš zamudne obresti, ki znašajo 12-5 pare od vsakih 25 Din zaostalih davkov, državnih pribitkov in avtonomnih doklad za vsak mesec. Zamudne obresti znašajo torej 6%. Za zaostanke na davkih z državnimi pribitki in avtonomnimi dokladami vred izpod 25 Din ne plačaš zamudnih obresti. II. Posrednji (indirektni) davki. Posrednje .davke pobira država od gotovih užitninskih in trošarin-skih predmetov. Te davke plačuje proizvajalec, odnosno uvoznik ali razpečevalec dotičnih predmetov, ki jih prevali na konsumenta. Plačnik davka ni tedaj v teh primerih obenem davčni zavezanec kakor pri Dopisniki! Pišite kratko, jasno in stvarno! Izporočajte pa nam tudi zgolj resnico! Pišite samo na eno stran papirja! Vsak kmet In vsaka kmetica bodi ud naše politične organizacije I 5 neposrednjih davkih. N. pr.: Trgovec plača carino za blago, ki ga uvozi iz inozemstva ter vračuna plačano carino v ceno blaqa, ki ga proda konsumentu. Posrednja davka sta carina in trošarina. a) Carina. Naša država pobira dvoje vrst carine: izvozno in uvozno carino. Izvozno carino plačaš ob izvozu gotovih izdelkov, odnosno sirovin, iz naše države v inozemstvo, kar ima za posledico, da so dotični izdelki in dotične sirovine na domačem trgu cenejše nego v inozemstvu. Izvozno carino pobira država zato, da ščiti konsumenta in domačo industrijo; n. pr. z izvozno carino na pšenico ščiti mlinsko industrijo. Izvozničarji in proizvajalci teh izdelkov se seveda branijo izvoznih carin, češ da sicer ne morejo tekmovati na svetovnem trgu, nasprotno pa zahtevajo kon-sumenti in gotove industrijske panoge izvozno carino, ker se s tem najuspešneje pobija draginja in obenem pocenjuje domače industrijsko in obrtno proizvajanje. Uvozna carina, ki se plačuje ob uvozu blaga iz inozemstva na ozemlje naše države, pcdražuje blago na našem trgu. Uvozno carino pobira država deloma zaradi tega, da si povečava svoje dohodke (finančna carina), n. pr. carino na kolonialne proizvode, kavo, Čaj, rozine, poper itd., ali pa da pospešuje razvoj domače industrije in da nudi svojim državljanom priliko za zaslužek (zaščitna carina), n. pr. carino na papir, obleko, čevlje, stroje itd. Izvozna carina se plačuje v dinarskih, oziroma dinarsko - kronskih, bankovcih brez pribitka (ažija) ter znaša: 1.) Za pšenico in rž 20 Din za 100 kg. 2 ) Za oves in ječmen 10 Din za 100 kg. 3.) Za seno 5 Din za 100 kg. Otrobe, melaso, krmsko repo, repne odrezke, ki se pridobivajo pri izdelavi sladkorja, odpadke pri čiščenju žita in krmno moko je prepovedano izvažati. Dalje se plačuje carine: 4.) Za konje in kobile, belgijske in norške rase, stare čez tri leta, po 400 Din, za žrebeta teh ras, stara do treh let, po 200 Din, za konje, kobile in irebeta drugih ras pa po 250 Din. 5.) Za zaklane konje po 50 Din. 6.) Za mezge po 300 Din, za osle po 150 Din. 7.) Za žrve ovce po 30 Din, za žive koze po 20 Din. Za koze, ovce in ovne, zaklane, očiščene in brez kože, in za sveže meso 50 Din za 100 kg. 8.) Za živo drobno govedo (bu-še) do 300 kg po 120 Din, za vsa csta!a goveda v živem stanju po 250 Din. Za zaklano govedo v očiščenem stanju brez kože 60 Din za 100 kg. Konje, osle, mezge, ovce in ovne v zaklanem stanju se sme izvažati samo v gotovem številu, ki ga določa vlada. 9.) Izvoz živih svinj do 50 kg je prost. Za svinje preko 50 kg teže je treba plačati po 150 Din, za sveže svinjsko meso pa 50 Din za 100kg; izvoz mesnih izdelkov je carine prest. 10.) Živina, perutnina, sveže in predelano meso se smejo izvažati na podlagi potrdila državnega živino-zdravnika, da je izvoženo blago v dobrem stanju. Izvozna carina znaša dalje: 11) Za jajca 100 Din za 100 kg. 12.) Za kože: a) goveje 400 Din, b) telečje 600 Din, c) ovčje in kozje 300 Din, č) jarČeve in jagnječje 200 Din, d) konjske 100 Din za 100 kg. 13.) Za volno 1000 Din za 100 kg. 14.) Za cunje in odpadke: a) volnene 400 Din, b) nesortirane 400 Din za 100 kg. 15.) Za staro železo 100 Din za [100 kg. 16.) Za star baker in zlitine od bakra 150 Din za 100 kg. 17) Za črni premog 1 Din za 100 kg. 18.) Za bukove železniške prage 3 Din za 100 kg. 19.) Za hrastove železniške prage 20 Din za 100 kg. Uvozna tarifa je tako obsežna, da nam prostor ne dovoljuje, da bi navedli tukaj vse carinske postavke. Uvozne carinske postavke se dobi v carinski tarifi. Carinske postavke so pri nas precej visoke ter se irlase na zlato valuto. Plačati je tedaj k znesku, navedenem v carinski tarifi, še ažijo (pribitek), ki se vedno izpre-minja, posebno ob sedanji nestalno-sti denarne vrednosti. Ažijo znaša sedaj 500% carine, tako da plačaš za 100 Din carine 600 Djn v bankovcih. Poleg carine in ažija na carino se pobira za uvožene luksusne predmete, navedene v «Uradnem listu* 11 iz leta 1921., še 200%ni ažijo. b) Državna trošarina se pobira na te-le predmete: 1.) Na sladkor iz sladkorne pese ali iz trsa za 100 kg 400 Din. 2.) Na sladkor drugih vrst (iz sadja, grozdja itd.) za 100 kg 80 Din. 3.) Na kavo za 100 kg 200 Din. 4.) Na kavne nadomestke (ciko-rijo, žitno kavo itd.) za 100 kg 60 Din. 5.) Na riž za 100 kg 20 Din. 6.) Na sveče za 100 kg 40 Din. 7.) Na kalcijev karbid za 100 kg 60 Din. 8.) Na bencin za 100 kg 10 Din. 9.) Na fina vina (Šampanjec, mar-salo itd.) od 10% do 22-5% alkohola za 1001 600 Din. 10.) Na vsa druga vina v sodih za 1001 35 Din. 11.) Na vsa druga vina v steklenicah do 0-71 Din 0-50. 12.) Na pivo za hektolitrsko stopnjo ekstrakta 4 Din. 13.) Na esence in eterična olja brez alkohola 800 Din. 14.) Na liker, konjak in rum za hektolitrsko stopnjo, t. j. za število hektolitrov, množeno s številom stopenj alkohola, 35 Din. 15.) Na žarnice nad 10 do 32 sveč 5 Din. 16.) Na žarnice nad 32 sveč za vsako svečo Din 0-20. 17.) Na vsako obločnico mesečno 10 Din. 18.) Na svetilni plin za 1 m3 Din 0-40. 19) Na kresila, žepna, z vrvico, Din 0-50. 20) Na druga kresila do 25 g teže 2 Din. 21.) Na druga kresila preko 25 g teže 4 Din. 22.) Na namizna in stenska kresila 12 Din. 23.) Na oetovo kislino, napravljeno iz lesa, od 1 % jakosfi 4 Din. 24) Na alkohol (špirit) od hekto-litrske stopnje 20 Din. 25.) Na žganje od hektolitrske ste p nje 20 Din. Posebne izjeme so določene, če kuhaš žganje iz lastnih produktov za domačo potrebo. Za špirit, katerega napravijo uslužbenci finančne kontrole neužitnega (ki ga denaturi-rajo) s tem, da mu primesijo predpisane tekočine, se ne p1ača trošarina (n. pr. za gorilni špirit), pač pa se pobira kontrolna pristojbina Din 0-10 za lhl čistega (absolutnega) alkohola. V nekaterih krajih pobirajo nekatere občine na gotove užitninske predmete tudi občinsko trošarino; n. pr. v Ljubljani na žganje,- rum, vino, pivo, govedo, ovce, prašiče, meso, perutnino, divjačino, ribe, riž, moko, žito, sirovo maslo, svinjsko mast, sir in olje. Pravilnik za izvrševanje določil o državni trošarini je priobčen v «Uradnem listu* 133 iz leta 1921. Užitninska tarifa za mesto Ljubljano je priebčena v «Uradnein listu* 107 iz leta 1920. Vinogradniki in kmetje, ki pridelujejo tudi vino, morajo po obstoječih predpisih prijaviti vsako lelo svoj pridelek in morebitno prodajo vina pristojnemu oddelku finančne kontrole. Prijave je vložiti v dveh izvodih, ki sta kolka prosta. Prijavi pa je priložiti (se ne sme prilepiti) petdinarski kolek za overilo. Prijave morajo vlagati vinogradniki, ki so obenem gostilničarji, najmanj 24 ur prej. preden stavijo vino v klet. Vinogradniki pa, ki prodajajo vino na debelo, oziroma ki ne trgujejo z vinom, najkesneje 24 ur potem, ko so vkletili vino. Te določbe se po novem pravilniku izpremene tako, da bo treba prijavo podati šele 14 dni po vkletitvi. (Glej «Kmetijski list* z dne 12. januarja t. 1.) Kdor svojega ah tujega vina pravočasno ne prijavi, učini trošarinsko tihotapstvo in se kaznuje, z najmanj petkratnim 2neskom trošarine, ki odpade na vse neprijavljeno vino. Poleg tega je plačati tudi še trošarino, ki cdr>2de na to množino in vse neprijavljeno vino s posodo vred se zapleni v korist države. Kdor tedaj ne prijavi pridelanega vina, plača za vsak hektoliter vina 140 kron trošarine in 700 kron kazni in poleg tega se mu zapleni še vino s posodo vred. Vinogradniki, ki niso obenem gostilničarji in tudi ne trgujejo z vinom na debelo, ne plačajo nobene trošarine na vino, ki ga porabljajo za domačo potrebo, če so vinski pridelek takoj, ko so ga vkletili, prijavili pristojnemu oddelku finančne kontrole. Vino, ki je oproščeno trošarine, smejo porabljati samo zase, za svojo družino, domače posle, osebe, ki so pri njih na hrani in stanovanju, in za dela vce, ki obdelujejo vinograd. isuMi iS Piljitr. (Pozor, vinogradniki!) Kdor še nima galice, naj se obrne na osrednjo gospodarsko zadrugo «Ekono-ma* v Ljubljani. Člani zadruge dobe galico po znatno znižani ceni. Prijave se naj pošljejo takoj«Ekonomu*. (Zamenjava pstdinarskih bankovcev.) Prav je, da se bankovci, med katerimi se pojavijo falzifikati, takoj vzamejo iz prometa. Nepravilno pa je, če se ljudstvo na to zadostno ne opozori. Mi smo sicer to storili v svojem listu, toda kaj pomaga, če pa zagreše uradi tako nepravilnost, da prenehajo oni prvi z izmenjavanjem denarja. Koliko sitnosti in koliko jeze, ker so ustavili uradi že dne 20. januarja sprejem petdinarskih bankovcev. Ali naj lete posamezniki za vsak petdinarski bankovec v banko? Ali bi ne bilo pravilneje, ko bi jih nesel tja tisti, ki jih ima cele kupe. Ce so falzifikati tu, sta v prvi vrsti kriva tega država in Narodna banka, ne pa posamezniki. In vendar naj nosijo le-ti posledice greha! To je napačno in krivično! (Ponarejeni bankovci po pet dinarjev.) V zadnjem času so se pojavile tri nove vrste ponarejenih petdinarskih bankovcev, tako da je vsega skupaj sedaj 13 vrst ponarejenih bankovcev. Zaradi tega se vzemo vsi petdinarski bankovci takoj iz prometa. Za bankovce se dobi pri zamenjavi polna vrednost v drugih bankovcih. Državni uradi so zamenjavali bankovce do dne 20. januarja, Narodna banka in njene podružnice pa jih bodo zamenjavali še do dne 20. julija. (Ljubljanski trg.) Meso se je v Ljubljani znova podražilo. Odslej ima meso te-le cene: prvovrstno vo-lovsko meso: zadnji del 42, sprednji del 33 kron; drugovrstno volovsko meso: zadnji del 36, sprednji del 32 kron; svinjina cd 44 do 46 kron; meso brez privage po 60 kron kilogram. Povišanje cen se je izvršilo vs!ed občutnega pomanjkanja mesa. Nujno je, da stopi mestna občina že vendar enkrat v stik s producenti samimi, kajti na spomlad je pričakovati novega narasika cen vsem živilom in še posebe mesu. Tega zvišanja cen pa ne bo kriv kmet, temveč silna lanska suša. Kakor cene mesu, tako so se zvišale tudi cene kruhu. Kilogram belega kruha velja 21. rženega 18 in črnega 17 kron. Za pecivo ne obstojajo maksimalne cene. Moke primanjkuje, tržni promet pa je splošno neznaten. Jajca se plačujejo po 6 kron. Kilogram krompirja stane 6 kron. (Žitni trg.) Iz Novega Sada poročajo: Vs'ed ukinjenja prometa vlada na trgu popoln mir. Cene so neiz-premenjene. Spričo nastalih prometnih razmer trpi silno izvoz moke. Češkoslovaška si je nakupila že ameriške moke. Koruza se soloh ne izvaža, ker je pri nas dražja kot kjerkoli druged po svetu. V zadnjem času so bile cene: pšenici od 1500 do 1520, rži 1250, ječmenu od 1000 do 1050, ovsu od 900 do 950, novi koruzi od 1080 do 1100 in otrobom 720 kron. Moka št. 0 se prodaja po I< 20-50 kilogram. (Pregled našega uvoza) kaže ta-le statistika: 197a 1921. (vse leto) (I. polovica) Italija 1,263,231,895 457,407.605 Češkoslovaška 321,516 330 413,390.279 Anglija 244,396 095 146,642.854 Francoska 132,293.550 121,851.755 (Ameriška koruza za nešo državo.) Hamburški trgovci so prevozili te dni preko Passaua 40 vagonov koruze za našo državo. Kljub silni od-drljencsti, kljub visoki prevoznini in kljub vsem drugim stroškom, je vendarle ameriška koruza cenejša cd naše. Če se ne bodo banrški mogotci pravočasno izpametovali, jim bo ostala vsa koruza. (Na sejmih,) vršivših se od dne 4. do dne 10. januarja v zagrebški župani ji, se je plačevala živina tako-le: voh od 18 do 28, biki od 16 do 20, krave od 12 do 18, junci od 16 do 20, teleta od 20 do 26, svinje (debele) od 41 do 52, svinje (mršave) od 36 do 42 kron za kilogram žive teže. (Nove maksimalne cene v Zagrebu.) Bel kruh velja 21, črn pa 19 kron kilogram. Cena govejemu mesu se je zvišala za 4 krone, teletini pa za 6 kron. Kilogram masti velja 80 kron, kilogram krompirja pa K 5-50. (Trgovina z moko) je postala na Češkem prosta. Kilogram moke velja 5 čeških kron, to je okoli 25 naših kron. (V Solinn v Dalmaciji) gradita R. Vlajčevič in J. Altaras iz Splita tvor-nico za zrcala in za brušenje stekla. (Tvornico za sukno) gradi v Oro-slavlju na Vranicanijevem M. Prpič. Naša država se oprošča vedno bolj odvisnosti od tujih izdelkov. (Nova banka v Ljubljani.) Trgovinsko ministrstvo je dovolilo ustanovitev «Trgovske banke*, delniške družbe v Ljubljani. Banka bo imela 10 milijonov kron osnovnega kapitala. Med osnovatelji banke je tudi dosti nemških trgovcev. (Izvoz Češke.) Leta 1920. je izvozila Češka v Italijo za 1250 milijonov kron blaga, leta 1921. pa samo za 400 milijonov. Izvoz Češke v Jugoslavijo je narastel cd 320 milijonov kron leta 1920. na 413 milijonov kron leta 1921. (Uspehi sadnih ogledov.) Minulo jesen je priredil oddelek za kmetijstvo pokrajinske uprave za Slovenijo po svojih strokovnih organih več sadnih ogledov po Sloveniji z namenom, da se prouči, katere po-mološke in domače sadne vrste so kljub skrajno slabi sadni letini vendarle povoljno obrodile. Sadni ogledi so se izvršili v Šmarjeti, Zabnici, Pišecah, Globokem, pri Sv. Petru na Medvedjem selu, v Ptuju, Mariboru in Guštanju. Vobče so bile razmere za prirejanje takih ogledov precej neugodne. Ponekod je bilo spričo preslabe sadne letine malo zanimanja, ponekod pa je sadje dozorelo že mesec dni prej kakor običajno, zaradi česar so se vršili ogledi deloma prepozno. Splošno slabo razpoloženje kmetskega prebivalstva spričo nenavadne suše je končno enako slabo vplivalo na udeležbo pri teh prireditvah. Kljub različnim oviram pa se je vendarle dognalo, da so nekatere znane in že uvedene pomolo-ške vrste vzlic neugodni pomladi in katastrofalni suši vsaj deloma obrodile (tako kanadska, mašanegar, bo-bovec, šampanjska reneta i. dr.). Proučilo se je tudi nekaj domačih vrst, ki so vredne, da se razmnožujejo in širijo po dotičnih sadnih pokrajinah (kajcor trdika, vidvanjka in druge). Da se doseže v tem oziru boljši uspeh, se bedo v prihodnje prirejale po večjih središčih posameznih sadjarskih pokrajin majhne krajevne sadne razstave, na katerih se bodo določali točno sadni izbori za dotične pokrajine. Prirediti bo treba tudi posebne razstave za češnje, mcštnice, orehe in breskve. Raznoterosti. (Kraljeva apanaža.) Narodni skupščini je imel biti predložen zakonski načrt, da se zviša kralju plača letno za poldrug milijon dinarjev. Kralj pa je ta predlog zavrnil, češ da je treba varčevati. Tako dela pravi narodni krali. (Hrvatska vas Malo Nabrdje) je bila odlikovana z rodom sv. Save II. razreda zaradi zaslug na kulturnem r>olju. Iz istega vzroka je dobila odlikovanje tudi vas Draškoviči. (Oproščena komunist?.) Komunistična poslanca Kaclerovič in Novakovič, ki sta bila obtožena na podstavi zakona o varstvu države, sta bila pred beograjskim sodiščem popolnoma oproščena. (Bankokrati.) Za ravnatelja Slavonske banke je imenovan veliki socialni demokrat, sodrug Anton Kristan. Ampak socialni demokrati ostanejo vendarle še naprej največji nasprotniki bankokratov, dokler namreč ne postanejo sami bankokrati. (Denarja jim ne manjka.) V Ljubljani je umrl ravnatelj trboveljske pre-mogokopne družbe, gospod Bela Max. Kakor že ime pove, ni bil Bela Ma* naše gore list. Samo za mrtvaška oznanila v slovenskih listih pa je plačala trboveljska premorrokopna družba okoli 150.000 kron. Presneto dobro mora iti tej družbi, da more plačati «amr za mrtvaška oznanila tako vsoto! Pa saj ni zaman premog tako drag! (26 odvetnikov v Mariboru.) Odvetnik dr. Igo Jane se je preselil iz Murske Sobote v Maribor. S tem je naraslo število mariborskih odvetnik«" na 26. (Redka starost.) V selu Tribuju v Dalmaciji je umrla pretečene dni neka Maša Poljak, ki je dosegla redko starost 110 let (Kako je pod Italijo?) Ob Vipavi so našli truplo 79 let starega Josipa Besednjaka. — Pri Sv. Križu pri Aj-lovšoini je bilo najdeno truplo okoli 35 let starega meča. — Na vseh koncih in krajih umori in niti en ubijalec, ne pride pred sodišče. (Velik sneg v Zagrebu in pokrajini.) V Zagrebu je padlo skoraj pol metra snega. Na deželi, Iger je še višji sneg, je ustavljen mestoma ves promet. V Plitvicah je padlo toliko snega, kakor ga ne pomnijo ljudje že desetleten, Povprečno je snega do dva metra, mestoma celo do štiri metre. V okolici Gospiča je poldrug meter snega. Vse ceste so neprehodne. Vsled tega preti nevarnost, da nastane v teh kra-iih glad. ker primanjkuje hrane, njen dovoz pa je nemogoč. Živine ne morejo spričo snega gnati v planino, ampak jo morajo kmetje prodajat: zn. vsako ceno. Državna pomoč je nujno potrebna. (Grozen umor orožnika) se je izvršil pri Brežicah. Orožnik Maver je pri-iel vojaškega begunca Varleca. Ker jfl prosil Varlec orožnika, da bi smel oditi še domov se najesti, jo orožnik uslišal njegovo prošnjo. Ko pa sta dospela na dom, je prišlo tja Več drugih fantov, ki so napadli orožnika in ga čisto razmesarili. Nato so prisilili Var-lečovo sestro, da je izmila slodove krvi. Toda zločin je prišel vseeno na dan in orožniki so v nekai dneh aretirali vse sokrivce uboja. Do sedaj so zaprli očeta Varleca, njegovo hčer, oba njegova sinova, nekega Cerjaha, hlapca Kostanjška in trgovskega pomočnika Varleca. Zadnjih pet se je udeležilo umora dejansko. Daljo so aretirali nekega Križančiča, ki je vedel za umor, in nekega Levstika, k! je čakal orožnika Maverja s sekiro v veži, da bi ga pobil. O Levstiku trde •.-si zaprti, da si je on umor zamislil in ga pripravil. Vsi aretiranci so zaprti v Celju. Razburjenje med prebivalstvom je zaradl umora jako veliko, ker je ta umor tekom dveh mesecev že četrti. Vsa javnost zahteva, naj s« zločinci eksemplarično kaznujejo. Ubijalce je treba zatreti z vso brezobzirnostjo. (Šest milijonov dinarjev) so ponevjv rili cariniki Stojkovič, Fijan in Alevi v Bitolju. (Velikanske tatvine) so ae dogodile na postnem uradu v Natalincah. Tare je bil poštar neki Milutin Stanojlovič, ki je živel silno potratno. Tako je plačal nekoč za samo eno vožnjo z avtomobilom 14.000 kron. Ta njegova razsipnost je padla v oči tudi načelniku okraja. Pozval je zato Stanojloviča k sobi * in zahteval od njega, naj mu razloži, odkje ima toliko denarja. Ker Stanojlovič tega ni mogel pojasniti, zato je bila odrejena njegova aretacija. Preiskano je bilo njegovo stanovanje. in sicer s popolnim uspehom. Na stanovanju so našli 5GG.800 dinarjev, 143 angleških funtov. 20 angleških polginej v zlatu, 155 zlatih turških lir, 1 francoski napoleondor (zlatnik), 2 nemška napolcondora, 20 švedskih zlatnikov. 43 carskih duka-tov in okoli 17.000 ruskih carskih rubljev. Ta denar je ukradel Stanojlovič iz pisem. Po preiskavi je Stanojlovič priznal svoi zločin ter izjavil, da je deial v zvezi z nekim Štefanovičem. Takoj je bila odrejena preiskava pri Štefanovidu, ki je bila enako uspešna. Pri slednjem so našli 632.313 ukradenih dinarjev. Ker se sumi. da so delovali še drugi, je odredil šef policije v Beogradu obsežno in strogo preiskavo tudi vse beograjske pošte. Pričakovati je. da bo odkrila tudi ta preiskava nove zločince. (Čefka naroči za svojo vojsko tanke.) «Ceško Slovo* poroča, da nameravajo merodajni vojaški krogi nar-ročiti tanke za češko vojsko. Tanki so veliki oklopni avtomobili, oboroženi s strojnimi puškami in topovi. S pomočjo takozvane gosenice se morejo tanki premikati preko vsakega, prekopa. Ker je njih oklep tako silen, da vz.lrže tudi manjše granate, predstavljajo tanki najs'!nejše moderno orožje. Svetovno vojno so odločili tanki, katerih so imeli posebno Francozi veliko. Sicer so tudi Nemci poizkušali izdelati tanke, toda niso imeli uspeha. (Madžarske volitve) so slovele že pred vojno za najbolj nezakonite. Da bodo volitve še dalje ostale na tem glasu, so izdelali Madžari nov volilni red. ki je tako reakcionaren, da ga v Evropi ne pozna reakcionarnejšega prav nobena država. Volilno pravo bodo imeli nad 24 let stari moški, ženske pa le tedaj, če so dovršile univerzo. V mestih bo glasovanje tajno, na deželi pa javno. Gorje tistemu, ki bo volil proti vladi. Na ta način bo delala na Madžarskem še naprej volitve vlada. (Svobodna irska država) je nastala v soboto dne 14. januarja, ko je irski Pomagajmo sasužnlenlm bratom — podpirajmo ,,Jugoslovensko Matico"* 6 Obrtniki, ustanavljajte prepotrebna obrtniška društva! parlament odobril dogovor z Angleška Za predhodnika irske državo je bil izvoljen Mihael Kolin (Collins). Dasi Irska sicer ne bo popolnoma Bvobodna država, vendar jo večina naroda r največjim veseljem pozdravila dogovor. Eden izmed voditeljev irskega naroda je rekel: »Morali smo irtvovati irsko republiko, da rešiuio Irski narod!« De Valera nasprotuje še vedno sporazumu z Anglijo, toda narod je proti njemu. Po odobritvi sporazuma je bila proglašena amnestija za vse zaprte Irce. V vsem je bilo zaprtih 1010 Ircev, izmed katerih jih je bilo 39 obsojenih na smrt. Vsem tem je sporazum rešil življenje. (Iz bolgarske prestclice.) Največje zlo. ki ga preživlja dandanes bolgarska prestolica, izvira iz delovanja makedonskega odbora, takozvanih ma-kedonstvujuščib. Pri belem dnevu ti ubijejo vse. kj so na potu njih rova-renju, nikdar pa ni zločinec ubit Tako so ubili francoskega konzula, tako so ubili nekega Srba, ki je bil v službi angleškega konzulata in ki je odkril par skritih zalog orožja, tako SO ubili bol^arskesra ministra Dimitro-va in tako so ubili celo vrsto drugih ljudi. Vs! uboji pa se izvrše skoraj na isti način. Njih žrtev gre skozi javni park. ko je prenapolnjen ljudstva; k njej- stopi atentator in jo ubije s par streli iz revolverja. V množici sveta izcrine nato atentator in svet se šeta dalje, kakor bi se ne bilo nič zgodilo. samo na tihem izprašuje vsakdo, kdo pride potem na vrsto. Mislilo se je, da bo po umoru ministra Dimitrova, enega najzaslužnejših voditeljev kmetske stranke, brezobzirno zatrto zločinsko delo makodonstvujitščih. Kakor pa je pokazal sam Božič, se to ni zgodilo. kajti na božični dan sc je pripetilo v Sofiji zopet nekaj umorov, ne da bi bil prijet tudi le en ubijalec. Med drugim sta bila ubita dva šefa policije, ki 6ta zasledovala ubijalce iz makedonskega odbora. Ti redni uboji so najžalostnejša slika, iz življenja Sofije. (Indija.) Nemiri, ki trajajo še vedno v Indiji fn pri katerih je bilo sam« med poslednjo vstajo ubitih 2250 Mo-flasov (muslimanski vstaši), 5775 pa obsojenih na večletno ječo, so vzbudi- li zopet zaniman je za to čudovito deželo. Indija je velikanska dežela, v kateri živi do sto različnih narodov, izmed katerih so najštevilnejši Hindi, ki jih je preko 200 milijonov. Vendar pa imajo večji pomen od njih moha-medanci, dasi jih je samo okoli 80 milijonov, in sicer vsled tega, ker so bojeviti in veljko samozavestnejši kakor Hindi. Kako velika je Indija, se razvidi iz števila njonih vasi. Če bi hotel človek obiskati vsak dan eno vas, bi potreboval 19.000 let za obiske vseh indijskih vasi. Priprosto ljudstvo je v Indiji silno revno in silno zaostalo So kraji, kjer ne poznajo niti železnega pluga in niti koles. Bogati domačini silno izrabljajo kmetsko ljudstvo ter pogojujejo denar samo na oderuške obresti, do 40 odstotkov. Angleška vlada je ustanovila zategadelj državne zadruge, ki pogojujejo denar po 5 odstotkov. Kakor rečeno, narod je silno zaostal. Ko se je osnovala med Hindi krščanska za-jednica mladih ljudi, so morali naučiti Hinde. da so pravila peli, ker so se jih mogli zapomniti samo s pomočjo melodije. Angleško gospodstvo je sicer trdo. toda za revne domačine v marsičem pravi blagoslov. Angleška vlada je odpravila dosti barbarskih šeg, zlasti sežiganje vdov. Z uspehom je nastopila dalje proti kastam. V Indiji je namreč razdeljen ves narod v kaste. Duhovniki tvorijo svojo kasto, kmetje svojo, trgovci svo'o itd. Kdor je bil rojen berač, mora tudi kot berač umreti. Dotičnik pa, ki je prišel na svet kot bogataš in izkoriščevalec ljudstva, mora kot tak tudi umreti. To kastovstvo je celo tako razširjeno, da se smatra vse nižje ljudstvo za nečisto, s katerim se ne sme niti občevati. Ravno to pa jo angleška vlada že odpravila. Zategadelj je na-?>ačno govoriti o tem, da so Angleži le v škoio indijskemu ljudstvu, pač pa je res. da ima nižje ljudstvo korist od angleške vlade. Pa ■ tudi s stališča mednarodnega prometa ni vseeno, ali ostanejo Angleži gospodarji Indije ali ne. Čisto gotovo je, da Hindi ne bi bili v stanu vzdrževati v Kolombu in drugod velikanskih pristaniških naprav, brez katerih bi bila redna pa-roplovba nemogoča. Končno je treba vpoštevati tudi to, da bi se v tistem hipu, ko bi zapustili Angleži Indijo, razvnela tam tako silovita državljanska vojna, kakršnih je bogata zgodovina Indije. (Ameriška policija.) Pri nas je navada, da se slika Amerika navadno za deželo, v kateri je vse v redu. Toda temu ni tako. Tudi Amerika ima svojo korupcijo in ubožnejšj sloji bo tam ravno tako pritiskani kot povsod drugod na svetu. Eno izmed najža-lostncjših poglavij tvori ameriška policija, v kateri se odkrivajo stalno grde korupcijske afere. Tako sc je zvedelo pretečene dni, da so redarji v Nju Jorku in Čikagi prejemali od lastnikov javnih hiš redno podkupnino, da jih niso prijavili policiji. Ko se je to nekako nehalo, pa so se oprijeli novega pasla. V Ameriki je namreč prepovedana veaka uporaha in prodaja alkoholnih pijač. Kdor je podkupil redarje, ni bil naznanjen in je mogel nemoteno prodajati vsako pijačo. Skoraj pa se niso redarji več zadovoljevali s tem. temveč so pričeli krasti poštne pošiljatve z alkoholnimi pijačami ter jih prodajati trgovcem. Ko je kupil trgovec od redarja alkohol, pa je prišel k njemu drug redar. mu alkohol zaplenil in ga potem naprej prodal. Tako so bile nekatero steklenice po šestkrat zaplenjene in po šestkrat naprej prodane. Na ta način so »zaslužili* redarji silne vsote. Končno so prišli temu neredu vendarle na sled ter pričeli s preiskavo, katero posledica je bila, da je bilo odstavljenih nekoliko višjih uradnikov, sokrivcev redarjev. (Vejel dogodek.) V mostu Lježu (Liege) v Belgiji so dali predstavo »Medved in paša*. Mad predstavo 1« je nastal silovit vihar. Igralec, ki je predstavljal medveda, se je prestrašil viharja. Ves nemiren je pričel kar skakati in se tresti. Skoraj je pričel tako kričati, da jc nekatere gledalce že prijel strah, da je podivjal medved. Med tem je silno zagrmelo. Ves preplašen je padel medved na kolena in se prekrižal. Naravno, da se je s tem oredstava ob velikanskem smehu vseh zaključila. (Za kratek čas.) »Le še enkrat pridi k meni, da ti kaj posodim! Še lani sem ti posodil 100 kron, ker si mi obljubil, da mi jih vrneš čez en teden, toda Se do danes nisi svoje obljube izpolnil.« »Eh, dragi sosed! Čemu se težiš? Če sem mogel jaz k tebi po tvoj denar, bi vendar lahko prišel ti k meni po svojega.« — Sumljlvuspeh. »Lekarnar! Al! imate kako dobro sredstvo proti kurjim očesom?« »Gotovo! Imam specialiteto, ki jo rabim že dvajset let!« — Nezaupljiv. Gospod: »Janez tu imaš cigaro, ki sem jo prihranil nalašč za tebe.« Janez: »Gospod, dajte mi rajši ono, ki ste jo prihranili za.se!« — Črnogled. Mati: »Pepček, kaj se ne veseliš na igrače, ki jih dobiš za Božič.« Pepček: »Mislim že sedaj na batine, ki jih bom dobil, ko bom polomil igrače!« (Obrtnik.) Obrtniške vesti. (Železniške zveze na Dolenjskem.) Dolenjsko prebivalstvo, posebno obrtniki in kmetje, že dolgo trpe vsled slabih, oziroma nepravilnih prometnih zvez. Najbolj pa občutita ta nedosta-tok Bela krajina in Novo mesto. Vlaki, ki prihajajo v Novo mesto in nimajo zveze z drugimi vlaki, so le manj l>omembni. Nad vse občutno pa je to, da primanjkujejo Novemu mestu in Beli krajini vsi vlaki z dobrimi medsebojnimi zvezami. Tako je n. pr. vlak, ki prihaja iz Kari ovca v Novo mesto ob enajstih ponoči, nepotreben, ker nima zveze z Ljubljano. Nasprotno pa bi bil potreben vlak, ki bi prihajal iz Bele krajine v Novo mesto ob četTt na šest zjutraj in imel zvezo z Ljubljano. Izprememba voznega reda bi bila kaj lahko mogoča s tem. če bj se opustil vlak, ki prihaja iz Bele krajine ob triindvajsetih, in bi se ui>cljal namesto njega jutranji vlak, ki bi imel zvozo z vlakom, ki odhaja iz Novega mesta ob petih 15 minut v Ljubljano. Potrebno jo, da se vpošte-vajo sedanje neznosne razmere, ki onemogočujojo gospodarski razvoj, če hoče namreč Belokranjec v Novo mesto po opravkih, ki so mogoči navadno le ob dopoldanskih urah (zlasti pri uradih), tedaj mora o polnoči z doma in je v Novem mestu ob treh 23 mi-' nut zjutraj, ko nima odprtih ne veznih vrat, ne trgovin in ne gostiln. Edini vlak. ki ga ima za povratek podnevi, na odhaja iz Novega mesta že ob de-, vetih 18 minut, ko se uradi in trgovine komaj odpro. Vsled tega je primc-ran ostati v Novem mestu ves dan do večernega vlaka (to je do dvajsetih 40 minut), tako da pride domov §e!e okoli polnoči. Torej za vsak najmanj, ši uradni ali kak drugi opravek v Novem mestu zamudi polnih štiriindvajset ur. Prav isto je z vla-kom. ki nrihaja iz Ljubljane v Novo mesto ob petnajstih 32 minut (ob po! štirih popoldne) in ostaja v Novem mestu, namesto da bi vozil dalje v Belo krajino, kar bi bilo zelo potrebno. Obrt, trgovina in kmetijstvo so steber države. Ako hočemo močno državo, tedaj je potrebno, da skrbimo za dobre prometne zveze, ki pospešujejo trgovino, obrt in kmetijstvo. Prosimo in pozivljemo merodajne činite-Ije, naj vjioštevajo želje dolenjskega prebivalstva in prizadetih organizacij. — Obrtna organizacija za Slovenijo v Novem mestu. (Veliki shod dolenjskih obrtnikov, obrtnih društev in organizacij) bo v nedeljo dne 5. februarja v novomeškem »Narodnem domu«, na kar vse obrtnike po Dolenjskem že naprej opozarjamo. Vabimo vse obrtnike, naj se udeleže shoda v čim večjem številu. Razmere in položaj, v katerem sa nahaja obrtništvo, nas kličejo, da združimo svoje misli in svoje sile. Vsakomur, ki se čuti obrtnika in ni grobokop obrtnega stanu, kličemo; Na svidenje dne 5. februarja v dolenjski motropoli! — Obrtna organizacija za Slovenijo v No« vem mestu. (Občni zbor obrtniškega društva za Novo mesto ln okolico,) bo v Novem mestu v nedeljo dne 12. februarja točno ob pol dveh popoldne v društveni dvorani »Narodnega doma«. (Za «Jagoslovensko Matico«) so darovali »sodavičarji« v znak hvaležnosti za ugodnosti, ki sta jih priborita minister dr. Gregor Žerjav in poslanec Jakob Kušar, »Zadru?! sodavičar-jev za Slovenijo« v Ljubljani, 1820_ kron. Kapital: K 20.000.000 SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA IZVRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE BANKO m SRBSKO BANKO V ZAGREBU ""uiiihimin, uuuwiuuuuvia uuauo. m*. *.......MAJKULANTNEJE ....... DENARNE VLOGE - NAKUP IN PRODAJA EFEKTOV, DEVIZ, VALUT - ESKOMPT MENIC, TERJATEV, FAKTUR - AKREDITIVI - BORZA n™°v~O LJUBLJANA. ŠELBNBDRGOVA ULICA ŠT. 1 Vinogradniki pozor! - Naznanjam, da imam okoli 50.080 vbarenliijenih Imm, ki jih ni treba nikoli z galico Škropiti in ki uspevajo v vsaki zemlji. Zanje garantiram za 10 let Auton Zagoršek, načelnik SKS. v Dornavi, pošta Moškanjci. LEPOTA koie, oiiraza. rr&ta, refc, kakor tudi .epa rast las se more doseči samo s razumno oego lepote Tisočera priznanja so dospela ta «seb dežel šteta za lekarnarja Kellerja: j,£lsa" llliilirio mletno milo, najbolje blago, najfinejše „milo lepote"; 4 ko*i z zaino om iB poštnino 98 K. „S»aa" obrazna pomacia odstraoi visako nečistost kože, solnčne pege, /ajedan ce, nabore itd. ter os redi božo meh ko, rožna tobelo in čisto; t porcelanasta lončka z zamotam in poštnino 52 K. „ats5a" Tanoehlna Bom?di rg ras? las Itrepi božo glave, preprečuje iz padanje, lomljenje in eepanje las, k prednje jHrbnt, prera.no osivelost itd.; 2 porcelanasta 'oseka i sanotom ia poštnino 52 K. P i*, dajalci dobe, če naročo najmanj 12kosov enega predmeta, pop. st * naravi. Sssnoi Ulijino mleko IS K; brkom« 3 K; nijfl-Jiejt! Hegs-puonogu> ® ® Menjalnica Slovenske eskomptne banke Telefon int. št. 3 nnn Telefon I int. št. 3 I & ar nasproti glavnega kolodvora kupuje In prodaja devize in valute po naj- f ugodnejših dnevnih cenah, sprejema vloge i na hranilne knjižice in na tekoči račun ter | jih obrestuje po najugodnejših pogojih; f ima poseben borzni oddelek. NSKA Islsfon št §E7. rašBO 12.285, LJUBLJANA, ICrekov trg št. 10, nasproti »Mestnega doma68. Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.