Spomini na Dunaj in okolico. Posnel po svojcm dnevnika Josip Levičnik, Ijudski učitelj. (Dalje.) Moje načelo: Kar lepega vidiš, hvalevrednega sllšiš, koristncga ekusiš, zapiši [ — Po tej poti otraeš maraikaj pozabljivosti, in postavJjaš likrati sam sebi stalni spominek po prislovici latinski: nLitera scripta manet", ali po našem: nZapisana čerka ostane". Ako, spoštovani bralec, vzameš kateri kolj denar v svojo roko, in ga pogledaš po eni in drugi strani, ali ne, da se je to lahko zgodilo v hipu? Če pa meniš, da je denar tudi tako hitro narejen, jako se motiš. Le pospremi me v duhu po prostorijah denarne tovarne, boš videl, kako dolgo bova hodila, preden dospeva od kovine za denar namenjene, do zgotovljenega peneza. Najpred peljal nas je voditelj pri tleh v topilnico, od dima močuo okajeno, veliki kuhinji enako. Ondi raztapljajo v velikih piskrih stari denar in sploh tako srebernino in zlatnino, ki je namenjena v novi denar predelana in spremenjena biti. Danes se tu vendar ni delalo, pač pa koj tik zraven v drugem topilnem oddelku. Tukaj smo videli ob stenah vzidane velike pokrite kotle zelo enako tako, kakor jih imajo vravuane pri nas po kmetih, da v njih kuhajo živinsko jed. Vsak kotel ima tik ob desni in levi strani prizidano peč, v katero se neprestano močno kiiri. Kotli in peči so vedno s pokrovi zakrite; le tedaj so se odperle, kadar se je v poslednjih popravljal ogenj, ali vkladalo se novo netivo; pervi pa takrat, ko se je mešalo srebro, ki se je topilo za dvajsetice in desetice. Ko je bilo dovolj raztopljeno, zajemali so ga z velikimi ponvami, ter vlijali ga v zato pripravljene inodelčke. Dolgi so bili v znotranji svitlobi kake 50—60, v širjavi kake 3 do 4, v visokosti pa 1 do 2 centimetrov. Narejeni so modelčki tako, da se njihovi verhnji oddelek odkrije, ko se dotična kovina vterdi in ohladi. Ko so jemali delalci sterjeno srebro iz modelov, kazalo se nam je v takih podolgastih koscih, kakor setn popisal zgoraj dolgost, širjavo in visokost znotranje modelske svitlobe; po zunanji barvi pa je bilo popolnoma enako kovanerau železu, katerega se derži še okujina (Hamraerschlag). Te kosce nakladali so na ročne nosilnice, in odnašali jih tje, kamor nas je tudi zdajci peljal naš voditelj, namreč čez prostorno dvoriše in mimo glavne straže v novi oddelek, ki je tudi pri tleh. Tukaj videli smo zopct drugo manipulacijo. Najpred peljani smo bili k peči, kjer se je omehčevalo srebro. Peč ima na sprednji strani prizidano nekako prostorno ravno ognjišče. Vlite kosce naložili so tu na male železne vozičke, ter potisnili jib v enako ravno prostorno peč. Kurila se je ona z dervmi ob straneh, in sicer tako, da srebro ni bilo popolnoma v plamenu, ampak švigal je on le po obeh straneh čez-nj, ter ga mehčal tako le s silno vročino. Tudi ta peč je vedno zaperta, in jo odpirajo, le tačas, kadar derva v novič vkladajo na ogenj, ali pa kadar voziček z naloženim srebrom ven potegujejo ali pa noter potiskajo. Od tod jo prišlo srebro še močno vrofie, vendar ne žareče, pod valjavnico (Walzwerk). Dva eden nad druzega vravnana, jako močna, z veliko urnostjo vzajemno na znotraj tekoča valjarja zgrabila sta pred njiju nastavljeni sreberni kosec, in potegnila ga v hipu skoz svoj medprostor. Ta manipulacija t. j. vaIjanje ponavlja se pri srebru, ki je namenjen za tolarje po 1 gl., po 6 do 7 krat; pri tem pa, ki so ga danes pripravljali za dvajsetice in desetice, zgodilo se je celo 8 krat. Vsakrat valjalo se je srebro skoz ožjo špranjo, tako da je bil pervotni precej debeli kosec na zadnje enak kake 4 perste široki, na debelost pa srednje-močnemu plehu enaki šini. Opomnim naj tudi, da med vsakim valjanjem se srebro tako sterdi, da mora vselej iti vnovič v peč (tedaj 6 do 8 krat), da se ondi zopet po strašanski vročini ogreva in omehča. — Ko je valjarnica svoje delo skončala, prišle so zdajci zgor omenjene sreberne šine v daljno delo pod drugi stroj. Stope v mlinih je brez dvombe vsaki zmed spoštovanih gg. bralcev in učiteljskih sobratov že videl. Blizo taka naprava je tudi ta naredba, le s tem razločkom, da v spodnji konec stop vdelana je ojstro brušena nožna cev, zelo enaka taistemu orodju, s katerim se vrezujejo obhajilne hostije ali pa pečatni oblati. Kakor v fužinah ali cajnarcah (Zainhammer) pomalja kovač železo pod kladivo vedno bolj naprej, da se. pod vdarci razteguje, tako potiskal je tudi tu dotični delavec sreberno šino po natanjčno prerajtani in določeni meri tako dolgo naprej pod rezilno stopo, dokler je ni bilo konec Z nedopovedljivo naglostjo sekal je ta stroj sreberno šino v prihodnji denar, ki je smukal poleg stope na tla kot rezanica od slamnate truge. Kratko pa s tem še ni bil denar zgotovljen, in kdor bi prej ne vedel, kaj imajo delalci v rokab, bi gotovo vsaki imel na tleh ležeče okrogle stvarice le za male, na obeh straneh gladke železno-plehaste kolesčke ali njim enake okrogle igrače. Kako silno ojstra kontrola pa vlada že koj tu, ko še razun okrogline ni nobenega denarnega znamnja sapaziti, zamorejo posneti spoštovani gg. bralci iz naslednjega. Vsekovali so se danes ravno obljiči za dvajsetice. Da bi zamogel pokazati v domačiji, kakoršen je denar v svoji pervotni osnovi, prosil sem voditelja, naj mi dovoli, da si smein zameniti še le usekani okrogli kolešček z zgotovljeno dvajsetico. In kaj menite, da mi je odgovoril? Djal je: BAko bi to storil, prideva v zapor oba, jaz in vi". 0 tacih okoljšinah sem se, se ve, pač rad zadovoljil le s samim gledanjem. Ostanke srebernih šin so nemudoma, ko jih je delavec odložil iz rok, zaklenili v škrinje poleg stop stoječe, da so prišle zopet nazaj v topilnico; nasekani prihodnji denar pak so nosili v plitvih železnih roCnih niškah na bližnjo mizo, da bi se ondi štel. In kako? V veliko, našim perilnicam enako desko, ki je imela ob straneh roče, bilo je vrezanih in izdolbljenih 500 natanjčno tako plitvih okroglih jamic tik ena poleg druge, kakor so dvajsetice debele. Z železno vevnico nasul je števec okrogle stvarice po deski, in da je mož imel v tem poslu veliko izurjenost, vidilo se je iz tega, ker je le grede vsih 500 prihodnjih dvajsetic tičalo vsaka v svojivotlinici. Kar jih je bilo odveč na dilji, odtresel jih je števec nazaj na mizo, vsacih preštetili 500, pak je vsul skup v pripravljeno vrečo. Tako je šlo tedaj tudi števenje silno urno izpod rok. Valjavnico in sekalne stope goni parostroj, ki ima moč tridesetih konjev. — Ko smo ogledali vse to, in tudi videli, kako so se vreče s preštetimi pol-novci po mehaničnem stroji potegnile koj neposredno skoz votlino v oboku v zgornje nastropje, peljal je tudi nas voditelj, se ve da, po navadnih stopnicab v ono sobo pervega nadstropja, kjer smo imeli videti nadaljevanje. Akoravno se med časom, ko so se potegnile zavezane vrčče od tal v nadstropje, ni zamogel noben komadič iz njih zgubiti, je bilo vender pervo opravilo to, da so jih ondi vnovič prešteli. Potem vsuli so jih na veliko podolgasto mizo, okrog katere je sedela množina druzih delavcev. Vsaki imel je poleg sebe majhno tehtnico in tri iz slame in vitric spletene peharčke. Zdaj pričelo se je tehtanje. Kateri komadiči bili so prelahki, verženi so bili v pervi peharček, in priti so imeli zopet nazaj v topilnico. Kolikor jih je bilo ravno prav težkih, pokladali so se v drugi, kar pa je bilo pretežkih, zopet v svoj (tretji) pletarček. Poslednji komadiči prišli so zdajci pod stružni stroj (Hobelmaschine), kateri jim je s svojo ojstrino (katera se koj sprot sama brtisi) nekoliko poveršja odskoblal. Ko so se po tej manipulaciji komadiči zopet vnovič pretehtali, prišli so vsi dovolj težki pod drugi, stopi enaki stroj, ki jih je s svojimi vdarci poravnal, kar jih je bilo kaj zbočenih ali krivih. Potem pospravili so se zopet v vreče in spustili se zopet skoz pod in obok nazaj k tlom v druge spodnje prostorije. Šli smo tudi mi vnovič dol, ter prišli v novo kuhinji enako delalnico. Tu so se komadiči najpred v velikem vzidanem kotlu, pod katerega se je kurilo, dobro zgreli; potem so jih vsuli v drugi kotel, v katerem nahajala se je neka kemična mokrina. S podolgastimi, velikim kuhavnicara enacimi drogi premešavali so zdaj neprestrano male stvarice, da se niso skup sprijele; od tod presuli so jih v tretji kotel, da so se ondi v vodi sprale, in poslednjič v četerti, kjer so se zopet osuševale. Kakor pod pervi, kurilo se je tudi pod ostale kotle. Osušene komadiče vsuli so zdaj v nekaki sodec, in zaperli pokrovec. Zdajci jela se je po mehanični naredbi ta posodba sukati na okrog, vsled tega dergnuli so se sreberni koleščki drug ob druzega, in odlupila se je okujina. (Tudi žeblje-konjake zelo enako čistijo okujine, ali kakor kovači pravijo: brusijo jih.) Ko so vsuli zdaj uglajene stvarice zopet iz soda, bile so tamno-svitle rumenkaste barve. Pospravljene nazaj v vrečo, potegnjene so bile zopet po poprejšni poti nazaj v nadstropje,* mi pa sledili smo jim po hišnih stopnicah. Zdaj pričelo se je še le konečno kovanje (vtiskovanje = Pragung) penezov. Kakor v mlinih vsipljejo žito nad kamenom v lesene truge, iz katerih se polagoma stresa med kamena, zelo enako tako vložili so se tudi tu nad vtiskovalnim strojem pripravljeni komadiči v posodico za nje priredjeno. Po skrivni mehaniki gnani, smukali so oni od tod na pošev po tesni špranji navzdol, ter bližali se drug za drugim kakor po vdarcih naglega takta vedno bolj in bolj železni stopi, ki je imela v svoj spodnji konec vdelan okroglemu pečatniku enak raodel z vrezano sprednjo stranjo denarja (avers); njemu do pičice natanjčno ravno nasprot pa je bil vravnan v osredek mali mizici enake ploše model z zadnjo stranijo (revers). V trenutku, kadar se je stopa, po parni moči gnana, dvignila kvišku, zgrabila je zakrivljena mehanična naredba denarni komadič, primaknila ga ravno pod njo in nad spodnji model, v drugem hipu terčila je stopa že z močjo nanj, in ko se je zopet vzdignila, odmaknila je spod nje druga zakrivljena ključica že zgotovljene svitlo-bliščeče dvajsetice, ki so zdajci smukale po ozki špranji izpod vtiskovalnice v nastavljene niške, enako moki v mlinu. Prečudno hitro in natanjčno je delal ta stroj, in nikakor se nismo mogli dovolj nagledati te na videz sicer priproste, vendar pa jako bistroumno sestavljene naredbe in njenega urnega in natanjčnega delovanja. Novoskovane beliče pospravljali so zopet v vreče, in nosili jih v drugo sobo, kjer so jih vsipali na veliko mizo, okrog katere je sedelo mnogo, večji del mladih delalk. Take sile kovanega denarja še nisem svoj živi dan videl skupaj; skoraj da se je miza šibila pod njegovo težo. Opravilo, katerega so te delalke imele, bilo je, da so natanjčno pregledale vsaki komadič posebno in natanjčno. Kateri je bil količkaj preslabo vtisnjen, plenast, ali imel kako drugo pomankljivost, izveržen je bil in odločen za nazaj v topilnico; nemadežni penezi pak so bili šteti in potem vsipali so jih v vrečo. Vse to opravilo veršilo se je tako flegmatično, kakor bi bile deklice odbirale smeti izmed kakega sočivja; vendar pa si nisem mogel kaj, da jim ne bil djal: aj, gospodičine, s kako fletno igračo si kratite čas. Tihi posmeh bil mi je namest odgovora, mislile so si dekline morebit z menoj vred: Denarja je sicer res kupe, ali kaj hasne vse to nam; — od gledanja pa še ni bil nihče sit! — Odtod peljal nas je voditelj še v eno sobo, kjer nam je razkazoval raznoverstni zlati, sreberni in kupreni denar, tudi serbski drobiž (para) videli smo vmes, ker si ga dajo oni na Dunaji kovati. Na opomin voditelja, da zdaj smo po večjem vse videli, zahvalili smo se mu za njegov trud, in poslovili se. — Slišal sem še kot otrok praviti, da vsacemu preiščejo žepe, kdor zapusti denarno kovačnico. Mogoče, da se to zgodi z delalci; nas je pustila straža mirno hoditi svoj pot, vendar pa sem si jaz sam pri sebi mislil: Res je kar naš kmet pravi: nDenar je v terdih pesteh." —