štev. 19 Cena 15 din PTUJ, dne 13. mala 1960 Letnik XIII v Se več načrtnegfa dela v nedeljo, 8. maja 1960, je končal v ptujski občini čas občnih zbo- rov sindikalnih organizacij z občnim zborom občinskega sindikalnega sveta, ki se ga je udeležilo 93 ods!. delegatov. Kot gostje pa so prišli na zbor iz Ljubljane, dr. Jože Potrč, zvezni ljudski poslanec, iz Maribora Mi- loš Ledinek, sekretar okrajnega komiteja ZKS, Jaka Kvas, član republi- škega sveta, Štefan šaubert, podpredsednik okrajnega sindikalnega sveta, iz Jesenic Franc Leben, predsednik okrajnega sindikalnega sveta, iz Ptuja pa Lojzka Stropnik, predsednica občinskega ljudskega odbora, Janko Vo- grinec, sekretar občinskega komiteja ZKS ter Ivan Kranjčič, predsednik občinskega odbora SZDL Delegati in gosti med diskusijo 0 Sindikalni svet občine Ptuj je na zboru v predsedniko- vem in tajnikovem poročilu zbranim gostom in delegatom pri- kazal vrsto problemov območja občine EM:uj ter kako se jih je sam v minulem letu loteval, kakšne akcije je podvzemal in kafcšne uspehe je dosegel, obenem pa je dal za bodoče delo novoizvoljenega sveta vrsto priporočil in predlogov. Gosti in delegati so z veliko udeležbo in z diskusijo pokazali dobro vo- ljo, da bi bilo pravilno ocenjeno lansko letno delo, izrečena pri- znanja za dosežene uspehe in kritizirane napake, ki jih pri bo- dočem delu ne bi smeli ponavljati. Z volitvami članov občinskega sindikalnega sveta so priznana mesta v svetu zopet tis«tim sin- dikalnim izkušenim delavcem, ki so jih sindikalne organizacije že doslej poznale kot take in ki zagotavljajo svetu tudi v bo- doče vso svojo pomoč. # Predsednik cbčinsikega sin- dikalnega sveta Jože Šegula je v svojem obšdmem poročilu med drugim poudaril, da se je občin- ski sindikalni sVet posluževal raz- nih metod dela, da bi tembolj ob- vladal celotno situacijo na ob- močju občine. Formiral je razne komisi.je, skliceval posvetovanja, organiziral seminarje, politično šolo, obiskoval sindikalne podruž- nice ter delal razne analize o stanju po podružnica'h, o sistemu dela, izdelal je razne zaključke in priporočila sindikalnim po- družnicam, zadolževal člane sveta s konkretnimi nalogami ter je ocen.jeval uspehe in napake po opravljenem dehi. Vse sicer ni bilo storjeno. Razne pomanjiklji- vosti bodo morale biti odpravlje- ne. Potrebno bo še več načrtnega dela, več odgovornosti do nalog in dela in več odkritega razprav- ljanja o važnih vprašanjih. Sindi- kalne organizacije s skoraj 10.000 člani v ptujski občini pomenijo politično sMo, katere vpliv se ob- čuti pri proizvodnji, sficrbi za de- lovnega človeka, za njegovo kulturna izpopoln.jevanje in uspo- sabljanje za socialističnega pro- izvajalca in upravljalca. Na ob- močju ptujske občine bo okrep- ljeno delo sindikalnih organizacij v lanetijstvu, ki bodo v pomoč zadružnim svetom ter ostalim or- ganizacijam in društvom na po- dežel.fu. 9 v ostalem deJ-u porcčila je tov. Šegula prikazal uspehe sode- lovanja občinskega sindikalnega sveta z organi delavskega in druž- benega Uipravljanja, z Občinskim ljudskim odborom Ptuj ter s sin- dikalnimi organizacijami v pod- jetjih in na knrietijsikiih obratih. S posebnim poudarkom je pciročal o skrbi za izboljšanje življenjskih pogojev delovnih ljudi, za tovari- ške odnose v obratih, za dvig prcduiktivncsti in naigraijevanje po enoti proizvoda. # V organteacijidcem poročihi je tov. Bagar šte*:0ono prikazal opravljeno delo občinskega sindi- kalnega sveti v minulem positev- nem letu, o delu predsedstva in komisij. V ptujski občini je sedaj 77 sind&alnih organizacij, ki za- jemajo 98 odst. delavcev in na- meščencev v članstvo, medtem ko .je bilo včasih v tem le 72 odst, delavcev in nameščencev. Lansko leto se je število članov povečalo za 1144 novih članov. Izvršne od- bore organizacij tvori sedaj 505 članov, od tega 169 žena, 80 več kot prejšnje leto. V nadzornih odborih je 192 članov. Glede sa- mih občnih zborov je podčrtal, da so bili uspešne,jši od teh v prejš- njih letih glede na nove delovne iTicušnje, večjo sindikalno zavest, na predvolilne konference itd. # Zvezni pcsJanec dr. Jože Potrč je v diskusiji govoril o skrbi za delovnega človeka, za izibo-ljšanje njegovih življenjskih pogojev. Gosta Miloš Ledinek in Janko Vcgrinec sta di&kutirala o programu dela sindikalnih orga- nizacij, o njegovem izvajanju, o akcijah in njih izvajanju itd. Diskutanti Zupančič, Prsprotnik in Severjeva so govorili o delu v sindikalnih organizacijah prosvet- nih delavcev, Kovarjeva pa o skrbi za zdravje, prehrano in raz- vedrilo delavcev. Gest iz Jesenic je pozdravil zbcr, major JLA pa je disikutiral o pripravi vojakov na delo po oslužitvi roka v go- sipcdarstvu in političnem ter kul- turnem delu na vasi. Tudi disku- sija je dala vrsto pobud za skle- pe. # Zbor js iarvolil v občinski sindikalni svet Anico Babnik, Fe- liksa Bagar ja, Jožeta Belšaka. Frafca Čeha Janeza Cuša, Trudo Gajser,^ Branka Gorjupa, Ignaca Golca, Štefko Grdiša, Franca Go- loba, Marušo Gabrijan, Franja ing. Gruenfelda, Zoro Ilovar, Alojza Kirbiša, Jožeta Križančiča, Franca Kekca, Aleksandra ing, Kravosa, Mšleno Krailj, Antona Kolenka, Milana Longhino, Danila Mastena, Viktorja Maknvca, Mitjo dr. Mrgo- le, Ljubo dr, Neudauer, Antona Potočnika, Adolfa Praprotnika, Albina Piška, Viktorja Preloga, Antona Purga, Janeza Pucka, Jo- žeta Rojica, AJo^za Rebemaka, Franca Rižnarja, Jožeta Skrlov- nika, Borisa Solovjeva, Maksimi- Ijana Serdinška, Staneta Strelca, Jožeta Šegula, Cirila Šateja, Franca Vučaka, Jožeta Vrb- tijaka, Stanka Vilčnika, Franca Vauda, Karla Vobnerja, Mirka Voda, Faniko Vauda, Draga Zu- r»ančiča, Franja Žmavca in Stanka Žitnika, V nadzcmi odbor so bili izvoljeni Štefka Pušnik, Boris Li- aovšek, Ivan Nahberger, Francka Pet«k in Vrncenc Dolenc, # V kratkem bo seja novoizvo- jenega sveta in bosta na njej zvoljena predsednik in tajnJk. Vj. Mehaniziramo kmetijstvo # Težko si je zamisliti napre- dek kmetijstva brez širše uporabe različnih strojev in tehničnih na- prav. Tehnična preosnova kme- tijstva je osnova in v določenih ukrepih celo pogoj za večjo pro- izvodnjo Istočasno pa uvajamo s tehniko tudi socialistično pre- obrazbo v našem kmetijstvu. Kme- tijstvo še vedno veliko izgublja, ker se nekatera dela zaradi pri- mitivne izvedbe zakasnijo. Nika- kor ne moremo brez strojev iz- vesti gloJiokega oranja, dobre za- ščite pi:-ed škodljivci čn boleznimi itd. Mehanizacija socialističnih kme- tijskih gospodarstev zasluži v£o Dozcrnost. Traktorjev že imajo precej po kmetijskrih gospodar- stvih, številčno stanje priključ- kov pa še vedno ni zadovoljivo. Tako je še težko govoriti o kom- Pleksn. mehanizaciji pvosestev, to pa naj b' bila naša neposredna naloga Na vsak traktor bi naj Prišlo povprečno 6 priključkov, s Čeme' se naj pri vseh važnih de- lih, kot n. or. v pripravi, obdelavi ^sm je zaščiti in pospravilu pri- delkov zmanjša število delovnih in s tem pcceni proizvodnja, •"eracionainc izkoriščanje strojev vprege na pcsestvih, posebno ^a Dr km°tijskih zadrugah, so često razlog nerentabilnosti. Po- leg mehanizirane rastlinske pro- izvodnje je nujno racionalizirati z raznimi na-pravami dela v živino- reji in razna druga notranja de.a. # Dejstvo je, da ima v privat- nem sektorju v občini le 15 odst. gospodarstev enega ali več konj in da se tc v veliki meri koristi kravja vprega tudi za težja dela. Zategadelj so padale precejšnje možnosti za razvoj mehanizacije v zadrugah. Prav tam, kjer je vprega, mehanizacija navadno ni Dolno izkoriščena, kvečjemu do polovice svojih zmofiljivosti, ra- zen tam, kjer z njo opravljajo lorevoze. Skupni stroški tako sla- h bo izkoriščene vprege so precej večji, kakor pa bi biM stroški, če bi to isto delo strojno opravili. Ob zmanišanem številu konj se sprošča krmna površina za do- nosnejšo proizvcdn.|o mleka ali pitane živine. Mehanizacija lahko postane ^nova pogodbenega sodelovanja, če bo .sistematično vključena v proizvodnjo in bo proizvajalec go- tov, da bodo deia z zadružnimi stroji opravljena kakovostno in pravočasno in da bo ob intenziv- nejši proizvodnji dosegel tudi večje dohodke. Doslej pa smo imeli slučaje da je bilo pri kme- tijskih delih izkoriščenih le okrog 10 do 15 odst. zmogljivosti za- družnih traktorjev, ostalo pa so le razni prevozi in druge storitve. Res je. da ob pvovečanju števila traktorjev pride sicer v poštev dodatna zapos.itev s prevoz.!, ven- dar pa je osnovna naloga, kako 73ootoviti ns-ibcljšo uporabo stro- ii=v v sami kmetijski proizvodnji. # Povprečno mora biti zaposlen traktor v kmetijski proizvodnji najmanj 800 do 1000 efektivnih ur letno To pa seveda zahteva čvrste lurograme izvrševanja del pri proizvaialcih, ki se pogodbe- no vežejo na strojni odsek. Osnovni problem v zadrugah je najti primerne organizacijske oblike izkoriščanja zadružnih strojev, posebno traktorjev s pri- ključki, ki izpodrivajo vprego kot vlečno silo. Osnovno pravilo v pogledu donosnosti strojnih od- sekov KZ je, da v osnovi poslu- jejo po gospodarskem računu in z aktivnim finančnim zaključkom. Traktor lahko obdela okrog 20 do 30 ha obdelovalnih površin. Veli- kost zavisi od urejenosti zemljišč, razdalj, intenzivnosti kultur, ob- sega prevzetih del itd. Z uporabo mehanizacije se praktično poka- žejo hibe razdrobljene proizvod- nje. Prav je, da se zaračunajo potni stroški za vsako delo, ki pa odo na večjih površinah, ob manj zgubl.jenih urah s praznimi vož- njami tudi za 20 do 30 odst, manjši. To in še druge koristi naj vzbuja.io interes za komasa- ci.io zemijišč in uvajanje enotnih kolobarjev na večjih površinah, # V živinoreji se naj s preho- dom od ročne na strojno molžo v hlevski reji zmanjša poraba od 30 minut dnevno po kravi na 17 minut in ob paši ter strojni molži na 10 minut dnevno po kravi. Znatno se lahko poveča z umne j- šim in delno mehaniziranim krmljenjem storilnost dela v pra- šičereji in pitanju goveje živine. Tu mislim predvsem socialistična kmetijska gospodarstva in razne kooperacije v živinoreji, {>osebn& v zvezi s skupnimi in črednimi pašniki, # Bodoči program mehaniza- ci.je odnosno njegova osnova so pogonski stroji, t. j. traktrji od 15 do 18 km in 30 do 35 km. V zvezi s temi traktorji so seveda predvideni tudi priključni stroji S povprečno 6 priključnimi stroi .je mogoče vsaj pri najvažnejšiV delih nadomestiti konje. Ing EGON ZOREČ Majšperk DPD »Svoboda« Majšperk bo priredila dne 14. maja 1960, ob uri v domu »Svobode« Maj- šperk ponovitev oddaje »Pokaži, ^^^j znaš«. Nastopili bodo neznani talenti iz Majšperka in ožje oko- Istočasno bo avdicija nasto- pajočih za Radio-televizijo Ljub- ljana. V nedeljo dne 15. maja 1960. 10. un dopoldan bo ta oddaja Pfire.iena izključno za šolsko mla- <3ino v spremstvu učiteljev. V torek bo tekla Titova štafeta Za »Štafeto mladosti« za 68. rajstni dan predsednika Tita so po šolah, delovnih kolektivih, družbenih organizacijah in dru- štvih na območju ptujske obči- ne v teku temeljite priprave. 17. maja t, I„ t. j. v torek, se bo zbralo na stadionu SD »Drave« v Zrinjsko-Frankopanski ulici mlado in odraslo zaradi spreje- ma republiške in lokalne občin- ske štafete. V šolah bodo na tan dan imeli športni dan, zlasti pa po tistih šolah, ki bodo v naj- večji meri sodelovale pri sami štafeti. Pripravljalni odbor za »Teden mladosti« v Ptuju si je zamislil za ta dan po šolah razne tekme, tekmovalne igre in atlet- ske točke ob sodelovanju vseh telesno-vzgojnih in športnih or- ganizacij. • V štafeti bodo tekli pripad- niki »Partizana«, gasilci, obvez- niki predvojaške vzgoje, civilna zaščita, mladinski aktivi, moto- krožek AMD, kolesarji, pripad- niki JLA ter člani športnih in ostalih organizacij in društev. • V Ptuj bo prispela republi- ška štafeta iz smeri Lendava 17. maja ob 15,12 in bo po četrt- urnem počitku nadaljevala pot v smeri Maribora čez novi most Dravo. • Vse lokalne štafete bodo pri- spele v Ptuj na stadion ŠD Dra- ve ob 14.15 in sicer iz smeri Vidma, Polenšaka. Cirkulan. Podlehnika, Vurberka, Dester- nika, Juršinc, Zavrča, Majšper- ka, Stoperc in Narapelj. V njih bodo tekli člani LMS, mladi ga- silci, učenci šol ter člani društev V Ptuju bodo tekle štafete Mla dike. Gimnazije, JLA, gasilce\ šole Breg in Hajdine. Vsa leta doslej se je za pozdra\ štafeti zbralo v Ptuju na trgu Mladinskih delovnih brigad lepe število mladine in odraslih, ki so po prečitanju teksta pozdravnih štafet s ploskanjem potrdili svo- jo soglasnost s tekstom in s po zdravi predsedniku Titu za nje Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za območje bivšega ptujskega okroja Izdaja »E^ujski tednik« zavod » s.amoitojnim tinansiranjem Direktor Ivan Kranjčič Odgovorni urednik; Anton Bauman Uredništo m uprava: Ptuj, Lackova 8 Telefon 156, čekovni račun pn Komunalni banki Maribor podružnici Ptuj, štev. 604-708-3-206 Rokopisov ne vračamo Tiska Mariborska tiskarna Maribor. Celotna naročnina za tuzemstvo 750 din. za inozemstvo 1250 din 22, MAJA PROSLAVA 15-LETNICE OSVOBODITVE V PTUJU Za 15-letiiico osvoboditve in za dan mladosti bo v Ptuju: # V soboto, 21. maja 1960, ob 20. uri v mestnem gle- dališču telovadna akademija »Partizana«. # V nedeljo, 22, maja, dopoldne (točen čas bomo sporo- čili prihodn.>i petek) bo v Ptuja parada mladosti z mimohodcm na Trgu mladinskih delovnih brigad. V njej bodo sodelovali pripadniki »Partizana«, ŠD Drave, aerokluba, gasilci, JLA, ptujske šole in članstvo kolektivov ter množičnih organizacij, # V nedeljo, 22. maja 1960, bo po končani paradi na Titovem trgu VELIKA MANIFESTACIJA članstva društev in organizacij iz območja ptujske občine. Po govoru predstav- nikov oblasti in množičnih organizacij spored mestne godbe na pihala in obrtniškega pevskega zbora, # Zaradi osrednje proslave ob 15-letnici osvoboditve v # Mariboru v nedeljo, 15, maja 1960, ob 10, uri na # Glavnem trgu je preložena proslava v Ptuju na ne- # delijo, 22, maja 1960, # Okrajni odbcr SZDL Maribor vabi na proslavo v Ma- # ribor članstvo množičnih organizacij in kolektive z # območja ptujske občine. Občinski odbor SZDL Ptuj naproša vse, ki so prejeli prvotna obvestila o proslavi v Ptuju 15, maja, naj sprejmejo na znanje gornjo spremembo šn omanizirajo obisk proslave 21, in 22. maja 1960 v čim večjem številu. Iz pisarne občinskega odbora S2DL Ptuj Ognjemet ob prvomajskem praznovanju v Ptuju Sestrelitev ameriškega letala globoko nad sovjetskim ozemljem je vzbudilo splošno pozornost v svetu, obenem pa je preplašilo ljudi, da ne bo prišlo do konfe- rence na vrhu. Izreden diplomat- ski uspeh so sovjeti izkoristili v svoje namene, ne da bi skušali preprečiti konferenco, ker pa so se znašli Američani v silno nerodnem položaju, tudi niso pomislili, da bi zaradi očitnega agresivnega deja- nja prekinili možnosti za sporazu- mevanje. Dogodek z letalom je zelo znan, zato bi navedli samo osnovne po- datke. Takoj po prvem maju je sovjetski premier Hruščev v svo- jem govoru pred Vrhovnim sov- jetom povedal, da so Američani kršili zračni prostor in da so se- strelili letalo. O usodi pilota in kraju incidenta je molčal, Ame- ričani so padli v past. Povedali so, da je letalo zašlo zaradi okvare nekaj milj nad sovjetsko ozemlje in da so ga tam sestrelili, celo brez opozorila, čeprav so povedali, da je bil pilot v nezavesti. Vse se je odvijalo kot napet kriminalni film, v. katerem počenjajo lopovi nelogično napako za napako. Brž, ko so Američani izstrelili svoj propagandni zagovor o miro- ljubnem letalu in o tem, da so sovjeti s tem pokazali svojo nemi- roljubnost, je Hruščev govoril v drugo. Kakšno presenečenje. Po- vedal je. da je pilot živ in zdrav v Moskvi in da so letalo sestrelili 2000 km globoko v notranjosti SZ. Dokazi so bili tako očitni, da so se znašli Američani v takšni laži, ki je ne zmore niti prebrisan otrok, Sovjeti so objavili slike razbitega letala, pilota Powersa in druge dokaze. Dejstva so bila pre- več očitna, Američani so skesano priznali, da so vohunili z letali nad SZ. Po pravilu delajo ljudje, ki za- idejo v kakšne napake, v svoji obrambi še večje napake in ne- umnosti. Samo primer: Herter prizna, da so vohunili, nato pa vzklikne, zakaj sovjeti niso prote- stirali že prej. Naenkrat jim očita nepoštenost in zahrbtnost. To se nam zdi, kot pri otrocih, ki igra- jo šah. Premaganec navadno v joku tuli. zmagal si zato, ker si boljši igralec in ker si napravil več prekrškov. Nekako na ta način se branijo odrasli Američani. Pri vsem tem incidentu je zani- mivo, da so Američani morali pri- znati svoje vohunske akcije in da so s tem priznali stalne sovjetske obtožbe, da Američani vohunijo proti SZ, Vso svojo dosedanjo pro- pagando so postavili na laž. Posledice tega incidenta bodo predvsem na propagandnem pod- ročju in upajmo tudi v sklepih pa- riške konference. Sovjeti so bili pri obtožbah zelo oprezni. Niti z besedo niso očitali predsedniku Eisenhowerju, da je vmešan v akcijo, temveč so usmerili ves na- pad na vojaško skupino ki noče pristati na popuščanje napetosti. Niti z besedo niso omenili, da ho- čejo Združene države vojno, pač pa so nekajkrat ponovili, da je potreben takojšen sporazum o preprečitvi nenadnih napadov, ker bi militaristična skupina lahko po- sala nad SZ tudi letalo z vodikovo bombo, ne pa samo z vohunskimi nameni. Sovjet" vodijo tukaj izredno spretno diplomatsko igro, v kateri je zagotovljen vsaj propagandni ispeh, če že ne morebiten spora- :um v preprečitvi nenadnih napa- jadov. V tem primen. so bili ta- odarstvo. S to popisnico bomo zajeli večino gospodarstev in obsega osnovne podatke popisa. 2. Razširjeno popisnico za kmetijsko gospodarstvo, s katero bomo popisali manjše število go- spodarstev v že objavljenih va- seh, ki jih Je določil žreb. Ta po- pisnica obsega še nekatera do- datna vprašanja. 3. List za gospodinjstvo bomo izpolnili le za gospodinjstva, ki nimajo zemlje, niti živine. 4. Da bi olajšali delo popisoval- cem, uporabljamo še pomožni list za zemljišča in sadno drev- je; vanj vpisujemo podatke za posamezne njive in posevke oz. sadno drevje. Popisovalci imajo pravico tudi prešteti živino. Po- pis bo v maju, ko bodo kmeto- valci močno zaposleni s kmetij- skimi deli. Da pa ne bi izgubljali preveč časa s čakanjem na po- pisovalca, bodo prej obveščeni s posebnim »obvestilom«, kate- rega dne in približno ob kateri uri bo prišel popisovalec. Podat- ke o popisu naj da oseba, ki vodi gospodarstvo, ali pa oseba, ki jo le-ta pooblasti. Da bi se popis čim laže in čim hitreje izvršil, naj pripravi vsa- ko gospodinjstvo še pred priho- dom popisovalca podatke (za- piske) o zemljiščih in posevkih po posameznih njivah, prešteje naj sadno drevje in vinsko trto; če bo potrebno, naj pokaže po- pisovalcu tudi listine, kolikor jih ima, n. pr. posestni list, pogod- bo z zadrugo o obdelavi zemlje ali dobavi živine, pogodbo o na- kupu zemlje itd. Oseba, ki vodi gospodarstvo, ali njen namestnik mora dati resnične in natančne podatke. Popisovalci in vse druge osebe, ki sodelujejo pri popisu, morajo varovati kot službeno tajnost vse, kar bodo izvedeli od posa- meznih gospodarstev pri popisu. Zbrani podatki bo-do uporabljeni samo za statistično obdelavo (po vaseh, občinah, okrajih in republikah). Kmetijski popis je zelo ob- sežna in pomembna naloga, ki ga organizirajo vse države- članice OZN in v katerega vla- gamo zelo velika denarna sred- stva. Zato upravičeno pričakuje- mo pomoč od vsakega našega državljana, da se ta popis izvrši pravočasno m čim uspešneje. Občin, popis, komisija Pred kratkim je izročil sekretar Občinskega komiteja ZKS Ptuj Janko Vogrinec kapetanu JLA Miloradu Matiču iz Ptuja spomenico na borbe na Sutjeski. Ob izročitvi spomenice- kapeta nu Matiču je bilo na Občinskem komiteju ZKS navzočih več ptujsk ih osebnosti ki jim je imenovani po prejemu spomenice pripovedov al svoje spomine na borbe na Sutjeski. Posnetek s kapetanom Matice m. Na sliki z leve: Andrej Mršek. Vinko Žigman. Mila Benčič, Milorad Matič, Lojzka Stropnik, Vida Rojic, Ivan Kranjčič in Janko Vog rinec. ' "" Kolektiv trgovskega podjetja Jzbira' Ptuj Ob dnevu zmage, 15-letmci osvoboditve ter 10-letnici delavskega upravljanja pošilja- mo vsem delovnim ljudem, zlasti našim od- jemalcem in dobaviteljem iz vseh predelov naše domovine tovariške pozdrave in čestit- ke ter jim želimo tudi v bodoče vsestran- ske uspehe. OBENEM PRIPOROČAMO UGODEN NAKUP VSEH ŽIVIL- SKIH, TEKSTILNIH IN GOSPODINJSKIH POTREBŠČIN, OBUTVE IN PAPIRJA V NAŠIH PRODAJALNAH V PTUJU IN V NAŠIH POSLOVALNICAH NA OBMOČJU PTUJSKE OBČINE. NAŠE TRGOVINE V PTUJU: Zlatoroif, Jelen, Hrana, Potrošnik, Živila, Ma- vrica, Zarja, Sejmišče, Delikatesa, Centrciia NAŠE POSLOVALNICE: V Juršincih, na Polenšaku, v Zavrču, v Dre- novcu, na Turnišču, v Tršcu, v Selah, na Haj- dini, v Slovenji vasi, v Kidričevem in v ii- kolaL / Tokrat so v Ptuju zborovali opekarnarji v petek, 6. maja 1960 je bilo v Ptuju v dvorani Restavracije na gradu posvetovanje opekarnarjev mariborskega in mursko-soboske- ga industrijskega bazena v zvezi z uvajanjem plačevanja po enoti proizvoda, z investicijami in dru- gimi vprašanji v zvezi s proiz- vodnjo opeke. Posvetovanja so se udeležili di- rektorji in računovodje opekarn Pragersko; Rače, Maribor-Radva- nje, Razvanje-Hoče, Mariborske opekarne, opekarne Ormož, Rad- gona, Ljutomer, Križevci. Lenda- va, Puconci in Ptuj. Posvetovanje je sklical direktor opekarne Žab- jak Marjan Berlič kot funkcionar poslovnega združenja. Občinski ljudski odbor Ptuj. je zastopal na posvetovanju Anton Purg, Komu- nalno banko pa Avgust Turk, oba iz Ptuja. Namen posvetovanja je bil do- sežen. Udeleženci so se v razpravi o pripravah na plačevanje po eno- ti proizvoda in drugih vprašanjih dobro pomenili ter obljubili vse- stransko medsebojno pomoč pri uvajanju novega sistema nagraje- vanja, pri izobraževanju kadra ter pri modernizaciji opekarniških obratov. Po konferenci so si udeleženci ogledali kulturno-zgodovinski od- delek Muzeja Ptuj ter se tudi do- govorili, da bo prihodnje posveto- vanje na sedežu ene izmed ostalili opekarn v tem predelu Slovenk Med posvetovanjem opekarnarjev v Ptuju Vabilo Sindikalna podružnica KG »Haloze« in kultumoprosvetno društvo Zavrč vas vabita k OTVORITVI KULTURNEGA DOMA V ZMRČU, ki bo v nedeljo, dne 5, junija 1960, s sledečim sporedom: Ob 14. uri odkritje spominske pkšče padlim borcem. Ob 15. uri otvoritev kulturnega doma s pestrim kultur- nim sporedom. Ob otvoritvi bosta govorila zvezni ljudski poslanec dr. JOŽE POTRČ in predsednik režijskega odbora NETKO BABIČ. KuJturni spored bodo izvajali: kulturnoprosvetno društvo Zavrč, pffcnirji in mladinci šole Zavrč, ku turn:prosvetno dru- štvo Gorišnica. ptujs'ka mestna godba ter Maruiek in Matjašek. Po končanem sporedu bo LJUDSKO RAJANJE. Otvoritev je bila prvotno naipovedana za 15. maj 1960 in je iz tehničnih razlogov preložena na 5. junij 1960 ob istem času. NOVI KRVODAJALCI Dne 8 maja so darovali kri pre^ bivalci Markove in okolice. Vsem darovalcem se iskreno zahvalju- jemo, zlasti pa požrtvovanemu organizatorju in krvcdajaku tov. Alojzu Strelcu. Krvodajalci so: Alcjz Strelec, Leop>old Kodnč, Alojz Simon č, Janez Janžel, Ožbald Pekiar, Jože Kukovec, Franc Kukovec, Franc Markovič, Anten Markovič. Ana Letonja, Otilija Kristovič, Marija Cvetko, Marjeta Peklar, Julijana Kukovec, Nežka Lesjak, Jera Ver- šič, Eizabeta Hcrvat, Ivana Šmi- goc, Ho|lc, Ntoija Roškar., Matilda Kostanjevec, Marija štra- fela st., Marija Štrafela mL, Ma- rija Bezjaik. Manja Horvat. Rdeči križ Ptuj Postaja za transfuzijo kirvi Ptuj Lunine spremembe in vremenska napoved 7a čas okrog 11. maja 1960 Polna luna dne 11. maja ob 6.42, spremenljivo, deževno ^ hiadno vreme. Med 10. in 16. rna" jem večkrat nevarnost slane. A. C, PTUJ, DNT 13. MAJA 1960 PTUJSKI TEDNIK ST^ AN 5 Proslava petnajstletnice osvo- boditve v Ormožu Socialistična zveza delovnega ljudstva občine Ormož priprav- lja v povezavi z ostalimi organi- zacijami proslavo petnajstletnice osvoboditve, ki bo v nedeljo, dne Z2. maja t. 1. v Ormožu. Program proslave obsega kon- cert na trgu, ki ga bo izvajala godba na pihala, povorko ob 9. uri, slavnostni govor ter f>opol- dne ob 14. uri pevski festival šolske mladine. Zadnja točka programa ob 17. uri je »Pokaži, kaj znaš«, po programu pa ljud- sko veselje v grajskem parku. Zene zadrusnice vPluju v ponedeljek, 18. aprila 1960, je obiska.o Ptuj i2 žena — zadruz- nic z območja i^Z Ormož pod vod- stvom tov. trne Meskove iz La- hom. Namen tega njihovega po- učnega izleta je bil, da bi se se- znanile s posebnostmi dela in skrbi Zavoda za pospesevanje go- spodinjstva^ Mlekarne, Veterinar- skega zavoda, Perutnine, Živino- rejskega obrata KG »Dravsko po- lje« na Turnišču in da bi si tudi ogledale ptujske zanimivosti v kulturnozgodovinskem in ostalih oddelkih Muzeja v Ptuju. Povsod so bile žene prisrčno sprejete m je bil namen obiska tudi dosežen v zadovoljstvo vseh žena, da so imele poleg svojih vsakdanjih skrbi in dolžnosti priliko videti mnogo zanimivimi in poučnih stva- ri tudi izven področja svoje vsak- danje dejavnos:ti. Žene zadružnice z območja prej samostojne, sedaj pa z ormoško zadrugo združene kmetijske za- druge Ivanjkovci, si prizadevajo skupno z ženami z velikega kme- tijskega gospodarstva Ormož-Je- ruzalem v svojem akcijskem pro- gramu prirediti poleg raznih po- učnih ekskurzij tudi nekaj ku- harskih in konzervirnih tečajev, organizirati sodelovanje s kmetij- skimi gospodarskimi šolami v Ivanjkovcih in na Računu in zbi- rati razne pridelke za take so- c alne ustanove v občini Ormož in Ptuj, ki jim je njihova pomoč do- brodošla. Ob letošnjem dnevu že- na S. marcu, so zbra'e na svojem območju večjo količino jajc, ki so jih poslale Materinskemu domu v Pfuj in Maribor. Tako bodo letos zbirale zopet sadje za take domo- ve in mlečne kuhmje po šolah. Le- tos bodo poskrbele že za vrsto predavanj za žene zlasti o vzre- ji mesnatih prašičev. Nekaj takih predavanj so že imele. C praktič- ni in strokovni plati teh predavanj pa so se prepričale ob zadnjem obiisku v Ptuju na obisku v Vete- rinarskem zavodu, v Vzrejališču svinj pri Turnišču in drugod, kjer so jim vse lepo raztolmačili in razkazali. Podobmh ekskurzij bo- do še več priredili in na njih sča- soma zvrstili čimveč žena s svo- jega območja ter jih mimo vsak- danjih drobnih skrbi in del se- znanile s kmetijskimi proizvodni- mi problemi in možnostmi za iz- boljšanje kmetijske proizvodnje v okviru zadružnih organizacij v vseh prede^^h ormoške občine. Tovarišici Skerjanc Sonji iz Ptuja so se žene ob slovesu zahvalile za njim prav tako izkazano pozornost tega dne. ^ Tovarišica Erna Meškova se tov. llovarjevi Zori, upravnic' Za- voda za pospeševanje gospodinj- stva v Ptuju pismeno zahvalila s sledečimi besedami: »Draga tov. Zora! Dovoli, da se Ti ponovno zahvalimo za prisrčen sprejem in spremstvo ob priliki naše ekskurzije! Pripravila si nam •■es nadvse prijetno presenečenje, katerega nobena izmed nas ne bo pozabila. Iskrena Ti hvala! Žene so bile tako zadovoljne in srečn"! Posebno starejše, ki v svojem živ- ljenju niso poznale drugo kot dolžnost dela. Hvaležna Erna Me- škova.« Žene zadružnice iz občine Ormož pred vhodom v kulturnozgodo- vinski oddelek Muzeja v Ptuju. Prosicnra 1. maja v CirkoTcah Na predvečer maja se je v Cirkovcah zbral« mlado in staro. Da bi praznik dela počastili na svečan način, je osnovna orga- nizacija SZDL skupno z ostalimi organizacijami pripravila lep spored. Počastili so grob talcev in nanj položili venec. Upravitelj šole tov. Knafeljc Lojze je v svo- jem govoru prikazal hrabrost padlih, ki so se borili za svobod- no in socialistično Jugoslavijo, kar danes tudi imamo. Šolski mladinski zbor je zapel dve pe- smi. Po komemoraciji je krenilo okrog 200 ljudi z gasilci iz Sikol in Mihove na čelu z bakljami in lampljončki v prosvetno dvora- no, kjer se je pričela proslava 1. maja. Združeni zbor prosvetnega dru- štva Cirkovce — moški in mla- dinski zboj sta z internacionalo otvorila proslavo. Po daljšem go- voru je šolski zbor zapel tri pe- smi, moški pevski zbor, ki je po 40 letih ponovno začel z delom, pa se je tokrat prvič pokazal. Tu- di mladina je nastopila z recitaci- jami in kresom. Manjkala je le godba, za katero se v Cirkovcah dalje časa borijo, vendar ne najdejo človeka, ki bi jih razuijiel, da bi z majhno fi- nančno podporo lahko ponovno za- čeli. Z nakupom nekaterih instru- mentov bi godba na pihala po- novno začela z delom in prazno- vanje 1. maja bi bilo še bolj sve- čano. -zn Kratke iz Cirkulan Prvomajske proslave se j« udeležilo v Cirkulanah najmanj 600 ljudi. Prireditev je pripra- vila SZDL s sodelovanjem gasil- cev in šole, kmetijske zadruge ter mopedistov. Postavili šo lepo majniško drevo ter organizirali prijetno popoldnevno zabavo. 2e dalje časa se opaža, da na množičnih prireditvah v Cirku- lanah kljub navzočnosti velikega števila ljudi nič več ne pride do pretepov, kakor je bilo to včasih primer. Vsekakor je to ugodno dejstvo pripisati vzgojnemu delu šole in organizacij ter zresnitvi. * Za zaključno proslavo Tedna Rdečega križa je bila v Cirkula- nah v nedeljo, dne 8. maja pri- reditev, ki jo je organizirala tov. Matilda Štumberger. Bil je lep spored za starše šolskih otrok, ki so prireditev obiskali v prav le- pem številu. ★ Zveza borcev NOV — krajev- na organizacija v Cirkulanah je razpravljala v nedeljo, 8. maja o pripravah na dan borca 3. ju- lija letos, ki bo po«ebno slav- nostno proslavljen v Gradiščah in v Cirkulanah, Poseben pri- pravljalni odbor je že ustanov- ljen in bo v kratkem objavljen spored tozadevnih proslav. SINDIKATI Najvažnejše pohtične naloge sindi/calnih podružnic so trenutno v pripravah na volitve v nove de- lavske svete m zagotovitvi naj- boljših kadrov za nove delavske svete. Posebno važna naloga je, da se zagotovi, da bodo delavski sveti izdelali dobra poročila o svojem dvoletnem delu, ter ista že pred volitvami podah pred člani delovnega kolektiva. V zvezi s tem je Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije izdal po- sebna navodila za izdelavo poro- čil delavskih svetov. Gospodarske organizacije so jih prejele od občinskega sindikalnega sveta. V petek. 13 maja 1960. bo de- lovni kolektiv Ptujske tiskarne izvohl svoj novi delavski svet. V soboto. 14. maja 1960, bodo volitve novega delavskega sveta v delovnem kolektivu Opekeime Žabjek Ptuj. Volitve bodo v obra- tih v Žabj€ku in v Janežovcih. E>elavski svet je izdelal zelo do- bro poročilo o svojem delu, ki ga je že {x»dal na predvolilnih se- stankih. Posebno aktivnost v pri- pravah na volitve v novi delavski SINDIKALNI koledar svet je poKazala sindikalna po- družnica. V torek. 17. maja 1960. bodo volitve novega delavskega sveta v delovnem kolektivu Tovarne avto- opreme Ptuj. Delovni kolektiv se z izrednim zan manjem pripravlja na volitve novega delavskega sve- ta. V soboto, 21. maja 1960. bodo v delovnem kolektivu Strojnih de- lavnic Ptuj volitve novega delav- skega sveta. Iz ostalih kolektivov še niso sporočili datuma volitev v novi delavski svet, vendar je v vseh delovnih kolektivih opaziti živahne razprave o kandidatih in poroči- lih. Vodstva sindikalnih podružnic ;n članstvo sindikalnih [x>družn:c je v izvaj.ciju te odgovorne poli- tične naloge, močno p>ovečalo svojo aktivnost. Najvažnejše naloge občuiskega sindikalnega sveta v tem obdobju so v izvajanju voLtev v delavske svete, pripravah na sem.narje no- vih vodstev sindikalnih podružnic in pripravah na proslavo desete obletnice delavskega samouprav- ljanja. * Nekaj dni še, ko se bodo pri- čele letne športne igre. Posamez- ne sind. podružnice se že vneto pripravljajo in želijo tudi letos dose?i najboljše mesto. V letoš- njem letu so planirane naslednje športne panoge: nogomet, odboj- ka, rokomet«in tenis. Iz programa ObSS Kolesarske dirke v Markovciti TVD Partizan Markovci je pri- redil v pKJČastitev praznika dela in 15-letnice osvoboditve 1. maja turistične kolesarske dirke na progi Mar'kovci—Gcrišnica—Spuh- Ija—Markovci v dolžini 25 km. So- delovali so č!«ni in starejši mla- dinci. Kljub precejšnjemu nalivu so vsi razen enega vzdržali do konca. Zmagal je Letonja s ča^ som 50,21 minut pred Slavkom Ga unom in Janezom Cvetkom, ki sta dcsegla isti čas 50,28 minut, vendar je bil Galun za pol dol- žine kolesa hitrejši. Sledili so Ko- drič, Bezjak in ostali. Prvoplasirani so s.prejeli prak- tične nagrade. Na startu in cilju se je zbralo leiX> število ljudi, kar dokazuje, da ta šport zanima tudi kmečko mladino. Tako društvo Partizan p>cieg redne vadbe goji tudi kclesarstvo, za kar ima vse pK>goje, ker sko- raj ni starejšega oripadnika, ki ne bi pcsedoval svcjega kolesa. OP Rogoznica Prosvetno društvo Rogoznica je priredilo za prvi maj za svoje dramske obiskovalce veseli pro- gram. Predvajali so tri enodejan- ke-burke, med njimi tudi Nuši- čevo »Miš« in »Pokojnega Florja- na«. Glede na to, da je dramska skupina v Rogoznici v zadnjem času študirala same drame, je pri- šel ta veseli program zelo do izra- za. Publika se je nasmejala od sr- ca. Po predstavi pa so se sprošče- no zabavali in svoj tradicionalni delavski praznik res lepo prosla- vili. Da je bila prireditev res posre- čena dokazuje želja tamkajšnjega prebivalstva za ponovitev tega ve- selega programa, kar bo Prosvetno društvo tudi storilo. Ponovitev z izpopolnjenim programom teh burk bo v nedeljo, 15. maja ob 15. uri v Zadružnem domu Roaoznica. Tudi tokrat bo prosta zabava in prigrizek. ad Turistično in olepševalno dru- štvo Ptuj je letos ob prvomaj- skih praznikih in sicer 2. in 3. maja izpolnilo eno izmed propa- gandno-vzgojnih točk letošnjega delovnega programa, in sicer z dvodnevnim izletom na Plitvička jezera, v Crikvenico, Reko in čez Gorski kotar z avtobusom SAP Maribor. 45 članic in članov tod Ptuj in drugih prijavljen- cev iz Ptuja se je udeležilo tega izleta. Ogled lepega predela naše domovine med Ptujem in Plit- vicami, Senjem, Crikvenico in Reko v 2 lepih majskih dnevih je najboljša propaganda za TOD Ptuj in njegov odbor s predsed- nikom Jožetom Maučecem na če- lu, ki pripravlja še najmanj 4 skupinske izlete po naših krajih. Za nje je dalo pobudo članstvo, ki se jih tudi rado udeležuje. Prevoze opravlja podjetje SAP Maribor, ob manjših izletih pa tudi Zavod za komunalno dejav- nost v Ptuju. Od vseh naravnih lepot, ki so jih izletniki lahko videli ta dva dni, so najlepša Plitvička .je- zera s številnimi slapovi. Cas prvomajskih praznikov so mno- ge družine in kolektivi preživeli na raznih izletih. Mnogo jih je bilo na Plitvicah, v velikem na- rodnem parku s 16 jezeri in je- zerci ter številnimi krasnimi slapovi, ki so gotovo med red- kimi krasotami te vrste na svetu. Z izleti na Plitvice bo TOD Ptuj tako dolgo ponavljalo, da jih bo- do videli vsi Ptujčani, ki jih še niso videli, in se bodo radi od- pravili tudi na to pot. Prav zanimiv je bil tudi> del poti s Plitvic do Senja in. v Crikvenico ter dalje na Reko in čez Gorski kotar nazaj proti Za- grebu. Tudi ob morju je bilo ogromno izletnikov iz vseh delov naše domovine, ki jih je priva- bilo mirno morje in prijetno ob- morsko podnebje. Plovba s tra- jektom na otok Krk iz Crikve- nice je bila prav prijetna za vse, ki so izrabili čas bivanja v Cri- kvenici za skok čez lužo na Krk. Prav hitro je minila vožnja z Reke nazaj v Zagreb in Ptuj. Močna propaganda za nove iz- lete Turističnega društva Ptuj v Logarsko dolino, na Koroško, k Lovrencu na Pohorju in drugam je gotovo rezultat uspehov dose- danjih izletov društva in ostale njegove dejavnosti, ki je za raz- voj turizma in olepševanje Ptuja zelo pomembna. V. J. Še več takih izletov Eden izmed številnih slapov v Plitvicah Mmn: m zsdno Mtko diuge svetovne voine Po razbitju fašističnih vojsk rajha in domačih kvislingov (čctnikov, ustašev, raznih belih in plavih gard in vlasovcev) v Srbiji, Bosni, Sremu, Slavoniji in Hrvatski je XVII. udarna di- vizija v sestavu III JA pred 15 leti prišla v bojnem pohodu iz iHrvatske v smeri Krapina-Ro- gatec na teritorij naše lepe ožje domovine Slovenije razbijat zadnje ostanke von Lehrove oklopne armadnc skupine in kvislinških formacij. V jutranjih urah 10. maja 1945 smo na cesti Krapina-Rogatec prekoračili mejo in prišli v Slovenijo. V Ro- gaški S'atini smo si napolnili čutare s priznano rogaško sla- tinsko vodo in v popoldanskih urah že bili v Siov. Bistrici. Tam smo prenočili in takoj v ranih jutranjih urah v pospešenem maršu nadaljevali pot Slov Bi- strica - Konjice - Vitanje - Dolič, kjer je bila potrebna hitra in- tervencija. Na prostoru severne meje: Gospa sveta. Drava. Po- horje, Savin.iske Alpe in Kara- vanke je bil zaprt von Lehr s svojo armado. Rad bi se prebil na teritorij Avstrije, bežeč pred ogromno silo nezlomljive Titove armade. Vendar so zastonj nje- gove prošnje in predlo,o raz- orožitvi na avstrijskem ozemlju Moral se je vdati in položiti orožje, kjer je bi! obkoljen in pasti C c^lim svoiim štabom in armado v jugoslovansko ujet- ništvo. To je bil tisti naduti nemški poveljnik, ki ga je Hitler postavil za komandanta jugo- vzhoda in ki je v zori 6. apri- la 1941 napadel in bombardiral še mirno speči Beograd. Sedaj je postal naš ujetnik s celim svo- jim spremstvom in soldatesko v Dravsko-Mislinjsko-Mežiški do- lini. Skozi sotesko Huda Luknja pri Doliču pa se je pomikala velika kolona Nemcev, ustašev čctnikov in vlasovcev, ki so v smeri cd Celja proti Dravogradu hoteli zbežati iz dežele, ker so zločini, ki so jih prizadejali pre- bivalstvu Jugoslavije, bili pre- veliki .da bi tu čakali na zaslu- ženo kazen, katerim pa je XVII. udarna divizija zlo- mila hrbtenico na prostoru Huda Luknja-Mislinje-Dolič. Pri Dravogradu naskakujejo nepre- gledno mase okupatorske vojske most čez Dravo, misleč, da bodo prišle k Angležem na Koroško in da bodo ti z njimi milo ravnali. Naši borci branijo most in ne puste nikogar čez; boj je težek in krvav Hrabri borci slo- venskih enot so v sestavu IV iug. armade' zasedli položaie na severu in severozahodu, tretja jugoslovanska armada in Bolgari pa severo-vzhod ob Dravi in so zaprle vso to moštvo sovražnika v svoje kl'?šče. Izhoda ni. Z^itn 50 ns;ta$i in hrv?5ki do- mobrani z vlasovci vred z vso silo začeli pritiskati na položaje naše divizije, ki je bila sestav- ljena iz treh pešadijskih in ene artilerijske brigade. Vse štiri brigade so bile udarne. Na pro- storu Huda Luknja-Mislinje se je s severa proti Doliču začela zadnja krvava bitka druge sve- tovne vojne. Baterija težkih 120 mm bacačev, ki sem ji po- veljeval, je bila na položaju pri Sv. Florijanu. Rano zjutraj sem se vrnil z opazovalnice v bate- rijo, ki je bila na položaju, pri Florjanu. Od utrujenosti sem zraven telefona malo zadremal. Nenadni klic telefona me pre- drami, kliče me komandant di- vizijona in zahteva, da se ne- mudoma vrnem na izvidniški položaj na Kozjak. Ko sem na to pregledal borce, orožje in muni- cijo in hotel oditi na Kozjak. na- stane spodaj na cesti veliki ro- pot, na položajih pa strašen o-^enj in pešadijski umik. Sko- čim k telefonu in kličem na- mestnika, ki je bil na izvidni- škem mestu. Od njega nisem dobil odgovora ter kličem ko- mandanta divizije, nato oa ko- mandanta brigade. Vendar se n'kier nihče ne oglasi. Skočim v bližnjo zgradbo do načelnika štaba brigade, toda tudi on več nima zveze. Se enkrat kličem po telefonu in zopet se nihče ne oglasi. Nato skočim k borccm na '^olož^j: vsi so pri^r^ivljeni na boj. Zvoni telefon. Kliče me ko- misar divizijona in ukazuje ta- kojšnji umik po nalogu divizije. Vrnivši se v baterijo, ukažem prenehanje ognja, toda v tem trenutku se nekaj korakov pred mano dvigne prah. — Sovražni mitraljez, ki se je povzpel levo od nas na neki vrh hriba, je za- čel streljati. Skočim na rob in ukažem takojšnjo pripravo za ogenj pod prejšnjimi pogoji. Ko sem dobil odgovor, da je bateri- ja pripravljena za ogenj, je za- čela ta tolči po položaju sovraž- nika. V 20 min. je izstrelila okrog 200 18 kg težkih 120 mm min. Ko je ogenj prenehal, se ]e iz cevi mlnometalcev dvigal dim in cevi so bile vroče kot ogenj Vse naokrog po Hudi Luknji in bližnjih gozdovih je bilo vse v dimu in ognju, na celem terenu pa tiho, da ni bilo slišati več no- benega, tudi ne puškinega strela Zvoni telefon — kliče me ko- mandant brigade — ter vpraša po katerem nalogu sem odprl ogenj. V hipu me je prevzela slutnja, da nisem morda z bate- rijo tolkel po naših. Iz čela mi je začel padati znoj. Ko mu odgo- vorim. da je bilo to po lastni uvidevnosti in ocenitvi situacije mi pravi, da mi komandant di- vizije Blaža Jovanovič čestita in izreka kakor tudi on vso pohvalo in priznanje, ker sem rešil v kri- tični situaciji položaj. Drugi dan sem po obhodu sovražnih polo- žajev ugotovil, da sem z baterijo uničil devet sovražnih topov, ogromno število kamionov in tankov, katerih topovske cevi so nemo zrle proti našim položa- jem. Topovi so bili polomljeni, mrtvi napadalci pa so ležali okrog ter "nemo zrli v majniško jutro. Torej tu so utihnili 15. maja 1945. leta v artilerijskem dvo- boju zadnji topovi. Tu so slavni, težki minometalci končno pre- magali sovražnika, mu zlomili up in tu je v drugi svetovni vojni končan artilerijski ogenj slavne Titove artilerije s ponosno salvo 200 strelov druge baterije mino- metalskega divizijona artilerij- ske brigade XVII. udarne divi- zije. Borci baterij so bili vseh narodnosti: Srbi, Makedonci. Bo- sanci, Črnogorci, Hrvati in Slo- venci. Tukaj na severni meji naše domovine je ugasnila pe- sem topov druge svetovne voj- ne. Drugi dan po bitki shno našli ob cesti v neki hiši 3 na kole na- bite in na ražnju pečene izvid- nike štaba naše divizije, ki so jih ujeli, na kole nabili in na ražnju oekli ustaši. Nanrcj ob cestah so gorele slovenske domačije, ki so jih požgali pred nami bežeči sovražniki. Zraven hiš so ležala, mrtva trupla slovenskih civilnih ljudi. Borci so pomagali gasiti in reševati, kar se je rešiti dalo. K cesti so prihajale množice in postavljale slavoloke ter nas obsipavale s cvetjem, nas ob- jemale in noliiihljalp V SlO^'•e- njem Gradcu so menjavali na- pise in izobešali zastave. Nikjer se nismo ustavljali, ampak smo hiteli naprej proti Dravogradu. Pred Dravogradom smo v neki vasi na enem ovinku zajeli .vse glavešine Paveličeve vojske. Težko so se ti generali, polkov- niki in njih načelniki vzpenjali na kamione. Kot ujetniki so bili odpeljani nazaj in posajeni na zatožno klop, kjer jim je sodilo ljudstvo za vse zločine, ki- so jih izvedli nad njim. Ob cestah so ležala mrtva trupla in bila pre- vrnjena vsakovrstna vozila. Čre- da konj brez gospodarjev se je pasla povsod, kjer je bilo. kaj trave. Hitlerjeva fašistična '>ne- premagljiva« vojska je bila do- končno pobita. Dolge kolone so- vražnih vojakov so šle v ujet- ništvo nazaj proti Mariboru. V večernem mraku je ob ce- sti na položaju gorel taborni ogenj, pri katerem so se greli borci, ki so počivali. V njihov krog je pristopil komisar divizi- jona kapetan Salko ;n opozarjal na previdnost. Borci pojo neko partizansko pesem in komisar jim pomaga. Nenadoma nastane eksplozija in komisar se ranjen prevrne. V zaboju, na katerem je sedel, je bila ostala neka roč- na bomba, ki se je vnela od vro- čine, eksplodirala in do smrti ra- nila komisarja. Tako je daroval ob osvoboditvi še svoje življenje mladi Bosanec, kapetan Salko Sahovič, ki je pokopan na poko- pališču v Slovenjem Gradcu. Štefan Vertič STRAN 4 rrtlJSKI TEDNIK pn*:. DNE MAJA 1960 Revija miaelinskih pevskih zborov v Desterniku v okviru letošnjih nastopov mladinskih zborov, ki so posve- čeni 15, obletnici osvoboditve in ki jih prireja ptujski občinski svet Svobod in prosvetnih dru- štev, je bila v nedeljo, 8, maja, revija pevskih zborov slovenje- goriJikega področja v Desterniku. V novo urejeni prosvetni dvo- rani je nastopilo 5 mladinskih pevskih zborov pod vodstvom Ivanke Knehtl iz Dornave, Aleša Fenosa s Polenšaka, Franca Ko- vačiča iz Juršinec, Vide Tošove iz Vitomarec ter Ivana Markeža iz Desternika. Revija je bila velik kulturni dogodek, saj je bila sploh prva te vrste za te slovenjegoriške kraje. Vreme sicer ni bilo po- sebno prijazno, so pa zato mladi pevci prinesli s seboj toliko na- vdušenja, da je prireditev kot celota kar izžarevala pomladan- sko razpoloženje. Pevske dru- žine, zbo-rovodje, goste in poslu- šalce je z uvodnimi besedami o pomenu in namenu prireditve pozdravil predsednik prosvetne- ga društva tov. Franc Ogrinc, Program je bil skrbno sestav- ljen. Vsak pevski zbor je zapel tri pesmi. Izbor pesmi se je rav- nal po sposobnosti posameznih zborov. Nekateri zbori pojejo že nekaj let, nekateri so bili usta- novljeni šele letos. Slišali smo eno-, dvo- in triglasne zbore. Nad vzorno disciplino pevcev in nad lepimi glasvvi, ki z njimi razpolagajo prav vsi zbori, smo bili prijetno presenečeni. Zboro- vodje in pevci so vložili v pri- prave za ta nastop mnogo truda. Sam nastop je bil tako za pevske zbore kakor za zborovodje ve- liko zadoščenje in tudi lepa na- grada. Revija je bila za vse prav vzpodbudna in poučna. Saj so imele vse pevske družine prilož- nost, da se med seboj spoznajo, primerjajo in se druga od druge tudi nekaj nauče. Iz Ptuja so kot gostje obiskali prireditev v imenu občinske zveze Svobod in prosvetnih dru- štev Ptuj tov. Karel Sepec, ki se je ob zaključku prireditve za- hvalil nastopajočim za uspeh, ter člani sosveta za glasbo kot ocenjevalna komisija, tovariši Drago Hasl, Franjo Luževič in Franjo Petek. Komisija je ugo- tovila, da imajo pevci tega pod- ročja odlične pevske pogoje za nadaljnji razvoj zbornega petja. Mladina kaže za petje veliko ve- selje, in tudi sicer so dani vsi po- goji, da se lahko pevska kultura na tem slovenjegoriškem predelu kaj hitro dvigne na višji nivo, Destemiški učiteljski kolektiv se Je pod vodstvom tov. upravl- teljice Marije Kralj zelo potrudil pri pogostitvi pevcev, zborovodij in ostalega navzočega učitelj- stva. Žal je nekoliko odpovedala organizacija prevoza pevskih družin z avtobusom. Revija se je začela šele ob pol štirih namesto ob dveh. Med poslušalci smo opazili več mladine, manj starej- ših ljudi. Čudimo se, da revija ni privabila več poslušalcev. Prepričani smo, da bo revija pri- hodnje leto še bolj uspela, kajti začetek, ki je bil storjen, je bil zelo lep. H, D. Markovčani in okupator (Nadaljevanje po kroniki) Spopad s sovražnikom v Spuhlji V markovskem okolišu ni bilo velikih bitk. ker se pač pri na«i niso zadr/evale večje par- tizanske enote. Vendar pa so bili s sovražnikom manjši mo- pedi in razna srečanja, ki so vredna, da jih napišemo v kra- jevno kroniko, med njimi je spopad v Spuhlji. Na javki pri tovarišu Valen- ku v Zahovcih so se često se- stajali kurirji 8 a TV postaje, ki je vzdrževala prevoz ^ čez Dravo, To so bili Stanko Štra- feld in Alojz Bezjak iz Marko- vec ter /abovčana Franc Kose<- in ]ože Janžekovič. Petega decembra 1944 so ob- šli kurirsko pot s Polenšaka preko Brstja na desno stran Drave. Neki domačin je moral obvestiti vermane o njihoivi poti, zato so kurirjem pripra- vili T Spuhlji zasedo. Ko so se kurirji približali križu pri Tementu v Spuhlji, so jih rermani začeli iz zasede obstreljevati. Trije so obležali smrtno zadeti, kosec pa se je ranjen zavlekel v Tementov hlev, kjer si je obvezal rano na nopi. Drugro jutro ga jc našla vsega v krvi v hlevu domača hči. ki je od strahu nehote za- vpila, Vermani so pritekli na krik, izvlekli Kosca iz hleva na gnojišče, kjer so ga vpra- šali, kdo je. Ko jim jo ponosno odgovoril: >SlovpnPc seni!<, so mu pognali kroglo v prsa in v glavo. Mrtve kurirje so še pred šesto uro zjutraj odpeljali na rogozniško pokopališče, kjer so jih položili pred mrtvašnico. Nobeden ni smel k njim, celo svojci ne. Vendar se jc Janže- kovičeva mati odločila in jc oh dveh ponoči prišla na pokopa- lišče, prižgala mrtvim kurirjoiu svečo in bedela pri njih do ju- tra, Trupla borcev za svobodo so zagrebli v zemljo brez krst. Na dan mrtvih leta 1943 so jih prepeljali na markovsko poko- Kulturna hrana za naše po- deželsko ljudstvo (OB ROBU IGRE »ČE ZOVEŠ HUD Po Slovenskih goricah, po bregih in globelih, med vinogradi in sa- dovnjaki, med njivami in gozdovi živi naš človek. S trdim delom si prideluje vsakdanji kruh. V ena- komernost delovnih dni mu kdaj pa kdaj kot sončni žarek posveti kulturna prireditev domačega Pro- svetnega društva. Dekleta in fant- je se tiho sporazumevajo za skup- no udeležbo, otroci zbirajo dinar- .je za vstopnice, žene, ki tako ma- lokdaj kam gredo, namerava.io k igri in tudi marsikateri hišni go- spodar se odloči, človek je potre- ben kultuime hrane in zato jo išče. Kakšne kulturne hrane si želi naše pcd.eželsko ljudstvo? Pozna- valci so različnih mnenj. Trdijo, da so za naše ljudi le burke in smešnice, pri katerih pozabijo na vsa.kdanje tegobe in se nasmejejo, nasmejejo. Pravijo, da resne igre nifio za nas, ker je življenje že samo od sebe .^eveč resno. Pri kulturnih prireditvah naj se gle- dalci le veselo sprostijo. Za resne zadeve, katerih so že itak siti, ne bedo kupovali vstopnic. Poslušajmo ljudski glas! Ko mi- ne po takem gledišču izbran sme- šen igrokaz, se gledailci razhajajo z nedoločnim; vtšsi. Smejali so se, a kaj, ko ne vedo, za kaj je šlo, niso videli niti glave niti repa. Ni jim za neumnosti. Saj vendar ni- smo tako abotni in neumno sme- šni. »Ne grem več k igri, ker vem, da se tam samo iz nas malo šo- lenih in ubogih ljudi norčujejo,« je dobesedni odmev po taki pri- reditvi. IČA« PRI VELIKI NEDELJI) Boljše, žlahtnejše kulturne hra- ne si žele naši ljudje, »Tako igro grem rad gledat, ki lima nek pomen, ki me nekaj na- uči, ki uživam pri njej,« — iz- javlja kmečki mladinec. »Rada gledam vesele igre, take igre, katere cd začetka do fconca natančno razumem in imam nekaj od njih« — pravi kmečko dekle, »Kakšne pa so po tvojem tiste vesele igre?« »Pač take, ki kažejo resnične in nevarne dogodke, a se veselo in srečno končajo.« Ko so naši ljudje pred leti imeli priložnost, da so na domačem odru gledali uprizoritev mariborskega narodnega gledališča z Dnevnikom Ane Franik, so bili nad to resnič- nostjo vzhičeni in jim .je ostala nepozabna, »To je igra!« so rekli, »Od take igre nekaj imam, nelkaj izvem, tega ne bom nikdar po- zabil.« Kakšne kulturne hrane so po- trebni naši l.iudje? S Časom se spreminjajo tudi po- trebe. To je vsakdanja ugotovitev. Vsaika doba nosi svoj poseben znak, kaj pa šele današnja! Vse- stransko je posegla v družbene odnose in v vsakega posamezni- ka. Prizadevanja za današnjo stvarnos't in preusmeritev mišlje- nja marsikaterega posameznika so naše ljudi napotila na novo pot, kjer se srečujejo s stoternimi vprašanji. Odgovorov so potrebni. Tudi kulturna hrana s podeželskih odrov naj bi jim to potrebo tešila, saj zajema iz najžlahtne.jših virov. Sodobna odrska dela, ki so zrasla iz naše bližnje in dafine prete- klosti, dela, ki oživlia.io na.iii«e- menitejše nagibe v človeku, deia, ki širijo duhovna obzorja in vzga- jajo srce, so tista kulturna hram, katere so naši ljud.jc potrebni. * Ne bodinto skopi ! Z naiših odrov nudimo tisto kulturno hrano, ka- kršne Sli ljudstvo želi in kakršne je potrebno! Ne blodimo več med angelcem in vrageci, med puščav- nikom in princeso, med tolovajem in grajskimi lovci! Čez take in enake je zavesa že davno padla. Varujmo tudi lepoto knjižnega jezilka m negujmo njegovo blago- glasje! Naše kulturne prireditve naj se tudi zato imenujejo kul- turne, ker posreduje.jo najčistejši materinski jezik v njegovi izkri- stalizirani knjižni lepoti. Iva Čič Mat Tu JunI 1960 meseca partlioiiske topografije Glavni odbor ZB NOV Slove- nije in muze j narodne osvobo- ditve T Ljubljani sta pričela z vso resnostjo priprave za ši- roko akcijo zbiranja podatkov za partizansko topografijo, ki je nujna osnova zgodovinopisju boja za socializem in za nacio- nalno osvoboditev v času faši- stične okupacije naše zemlje, V Tsakem kraju bodo topo- grafske komisije pri odborih ZB NOV opisale vse pomembne dogodke iz ljudske revolucije in osvobodilnega gibanja. Za- beležile bodo: 1. kraje spopadov s sovražni- kom in te spopade opisale; 2. opisale bodo bunkerje, skri- vališča borcev, partizans^ke po- ložaje — kdaj in kako so te naprave služile; 3. omenile bodo -ustanoTitve oboroženih skupin s podrobnim opisom vsega, kar se na to ustanovitev nanaša; 4. popisale bodo vse kraje javk za kurirje, partizane; predvojne partijske; javke t vojnem času za ilegalce, legal- ce. tehniko, za obveščevalce; 5. opisali bodo kurirske poti naših TV postaj z opisom usta- novitve TY postaj, z imeni ku- rirjev in njihovim delovanjem; 6. zabeležile bodo avionske napade NOV in zaveznike^, kdaj in kako so se izvršili. Opisali bodo in krajevno opre- delili vse dogodke v zvezi z aviacijo, kakor prisilno prista- janje kakega letala zavezni- kov, ali padalca itd. Posebej bodo zabeležili delovanje so- vražne aviacije; 7. opisali bodo kraje, kjer so partizani imeli svojo delavnico ali so domači obrtniki dalj časa pomagali s strokovnim de- lom NOV (krojači, mehaniki itd.); 8. komisije za topografijo bodo opisale pomembne poti partizanskih enot, političnih forumov, raznih delegacij, ka- kor tudi sedeže političnih foru- mov (odborov OF, KP, SKOJ itd.); 9. navedli bodo kraje sestan- kov, konferenc, zborovanj, mi- tingov itd.; 10. imenovali bodo sedeže vo- jaških enot, kakor Lackove če- te, prehode enot Zagorske bri- gade, Kozjanskega odreda itd,; 11. zabeležili bodo skladišča orožja, streliva, tiska, papirja, hrane, obleke in drugih po- trebščin za NOV; 12. prav tako bodo člani topo- grafske komisije zabeležjli vse, kar je r zvezi s sovražnikom (vojaške, orožniške, gestapov- ske postojanke; ječe, taborišča, njegov teror z deportacijami in streljanjem); 13. zabeležili botlo sanitetne postaje in njih delovanje; 14. omenili bodo tiskarne OF in opisali njihovo poslanstvo. Komisije je za ptujsko ob- čino organizacija ZB že posta- vila. Na sestanku 5, maja ob 9. uri bodo člani komisij dobili podrobna navodila za delo, ki ga bodo pričeli takoj in za- ključili do konca junija. Po- datke bo nato prevzel muzej NO v Ptuju in jih nato še pre- veril preden jih bo oddal v kopiji muzeju NO v Ljubljani, S tem delom se bodo člani organizacije ZB častno oddol- žili naši zgodovini z vsemi stremljenji po lepšem in b6lj- šem življenju našega naroda. R, V. pali^če. kj> r pičiva )0 v iskup nem gr^bu. Samo štiri mesece je še man- kalo do osvoboditve, ko je upn: proti okupatorju terjal pet žrte iz markovskc£?a okoliša, pt dragocenih življenj. OBKOLILI SO JIH Pri kmetu Kovačiču v Brati slavcih so se sestali 9. februai ja 1945 Mirko, član celjskeg okrajnega odbora, in članic ptujskega okrajnega odborj Mimica Legvart-Nataša iz Stojm aktivistka Marica Gašparič-Dra gica iz Trgovišča in Sonja Fajs Majda iz Stojnc in kurirji Golo Franc, Jurkovič Andrej in Pe trovič Konrad-Jiirek, Janez Fe guš iz Nove vasi pri Markovci in še trije. Nekdo je o tem obvestil gesta po v Ptuju. Preživeli partiza Feguš Janez je opisal dogodek Bratislavcih pri Polenšaku ta kole: Usodnega dne sem bil z 1 partizanj-terenci in kurirji n postojanki v neki hiši pri Po lenšaku v Slovenskih gorica! Ob 9. uri nas je gospodar ob vestil, da so nas Nemci obkolil Okoli hiše se je pojavilo oko: 180 esesovcev. Mi smo se zvrsti! po vsej hiši in po podstrešji streljali nanje in metali bombf S partizanko Dragico sva bil v zadnji sobi. Ko sva porabil vso municijo, sva hotela pobeg niti na podstrešje. Dragico s medtem smrtno zadeli. Mene j gospodinja hotela skriti v ku; krompirja. Ko mi je zasipaval glavo, so skočili name štirj esesovci, me zgrabili za noge ii zavlekli čez prag v sneg. Hiš so zažgali in je takrat že gorele Pred hišo so imeli Nemci še dv moja tovariša. Štirje moški ii tri žene so obležali mrtvi, enemi se je posrečilo zbežati. Nam tren ujetnikom so slekli obleke, sezul škornje, nas oblekli v neke star hlače, zvezali roke z žico ter na bose gnali po snegu počasi prot Dornavi, Nataša se je v Bratislavcih ju naško borila in je do zadnjeg; bodrila tovariše. Njena izgubi je bila za Osvobodilno front( neprecenljiva, saj je sodeloval; v uporu proti okupatorju ž( kmalu po njegovem prihodu uporu je posvetila vse svoje sile dala mu je na razpolago svoj( imetje. V Rotmanu "je osnovali tiskarno OF, junija 1944 je mo' rala v ilegalo. Njena polsestri Sonja Fajs-Majda je komaj K let stara odšla k partizanom, po- stala je aktivistka LMS, bila j( vzor požrtvovalnosti in poguma Konrad Petrovič-Jiirek, tesar i Bukovec, organizator OF v do- mačem kraju, Jurkovič .A.ndrej delavec, ubežnik iz nemške voj- ske, in Franc Golob, zavedet slovenski kmečki sin — so padi' v spopadu s sovražnikom v Bra- tislavcih. RAZTRGANCI V PRVENCIH Na koncu leta 1944 so si ku- rirji določili javko v zapuščen in s travo porasli gramozni jami nedaleč od prve hiše v Prvencih Tu so ob večerih prevzemali po- što za okrajni odbor OF, ki j« bil takrat v Halozah. Ko so s( v Markovcih pojavili raztrganci je bil med njimi tudi* Tarzan nekdanji partizan, ki je jesen 1944 prišel v Haloze skupaj i funkcionarji Pokrajinskega od- bora OF za Štajersko. Ko bi mo- ral zaradi nekih prestopkov prec partizansko sodišče, je pobegni in se javil gestapu. Njegova na- loga je bila, da prevari partizane ki še niso vedeli za njegovo iz- dastvo. Ko se je pojavil na javki je predlagal, naj dajo pošto nje- mu, ker gre tako in tako n£ 14 TV postajo. Kurirji so njego^ predlog zavrnili. Posrečilo pa s( mu je, da je zvabil aktivisti Rastka in nekaj novincev \ Prvence na jabolčnik, V hiši tit ob javki so šli pit. Tu so jih raz- trganci prerešetali z brzostrel- kami kar v kuhinji. Omara, \ kateri je nekdo iskal zavetje, j( bila vse preluknjana. Tudi p< stenah so se poznali rafali. Ene- mu se je posrečilo zbežati m podstrešje. Ko je odgrnil prve opeko, je zaregljala strojnica ir obležal je. Zjutraj se je skoz Prvence pomikal voz s trupi: mladih borcev. Vsi še niso bil: mrtvi, toda prevoza v Ptuj n; nobeden preživel. PRIŠLI SO DO OBLEKE Iz markovskega okoliša so od- šli v Zagorsko brigado Milar Turk z Zoro, Anton Kekec z že- no. Martin Ciglar z ženo, Petei Cvetko in drugi. Tam je marsi- česa primanjkovalo, predvsem pa obleke, zato so sklenili, da bodo zaplenili obleko vermanov in ognjegascev v markovski oko- lici. Vse je teklo lepo po načrtu Na polju so se jim pridružili tudi aktivisti OF. Ponoči so po- trkavali po hišah, zbujali go- spodarje in zahtevali uniforme za partizane. Vsakemu so zabi- čali, da se pred šesto uro zjutraj ne sme ganiti iz hiše. Vsak na- padeni je seveda mislil, da so prišli Ic k njemu. Zjutraj so se začudili, ko so se znašli kar v le- pem številu pred orožn^ško po- stajo. kamor so šli javit, kaj se je zgodilo. Partizani so še pred jutrom odnesli obleke na Hrva- ško v veliko veselje borcev Za- gorske brigade. 60. letnica prosvetnega društva v Cirkulanah • Mesec april 1.1. je bil posve- čen počastitvi 60. obletnice usta- novitve prosvetnega društva »Francek Kozel« Cirkulane. Ni dvoma, da je to eno najstarejših društev v okraju. Začuda se pa je to društvo porodilo v socialno šib- kem območju, to so Haloze in to je dokaz, da ljudstvo tudi, pod slabimi pogoji lahko kulturno življenje. Seveda s tem še daleč nočemo trditi, da nismo sovražni- ki bede in zaostalostih o Če pa upoštevamo uničenje Haloz po trtni uši, dolgoletno nemško gospostvo nad viničarji, elementarne katastrofe in podob- no se vprašamo, od kod energija tega ljudstva, od kod vzdržljivost. Ni dvoma, da je prosvetno dru- štvo s šolo v preteklosti in tudi danes odigralo v Cirkulanah odlo- čilno vlogo pri dvigu ponosa ljudi in ugledu našega človeka in sliko- vite pokrajine. Škoda, da zavest in revoluci- on.-ima miselnost v preteklosti ni bolj zajela takratnih viničarjev, • C!rkulane so dobile dvoraz- redno osnovno šolo že okoli leta 17SO ki se je razvila v 3 in 6 raz- redniro Vendar šola do leta 1894 ni mnogo pomenila v izvenšolskem delu Bali so se za službe in raje čnpeli doma. Prelomnici nastane z upraviteljem Ogorelcem in uči- teljem Seronom, ki sta kmji^u spo- znala mentaliteto ljudi, Haložani pa so ju sprejeli za svoja. Ogore- lec je celo leta 1895 pričel pisati kroniko v slovenskem jeziku. V glavah obeh se je porodila misel na višje organizirano šolo in pro- svetno društvo. Začudo smo imeli v Cirkulanah^ kar dvoje prosvet- nih društev, jasno tudi primerno politično obarvanih. Kmalu so spoznali, da to ne vodi nikamor in prišlo je do združitve. V okviru društva so prirejah igre, tamburaške nastope, knjiž- nica je bila bogato založena, za- nimiva pa je bila tudi godba na pihala. Društvo je prirejalo izlete in skrbelo za zabavo ljudi in kar je najvažnejše, dvigalo je nacio- nalno zavest in razredno mržn^o proti skupnemu sovražniku in do- mačemu izdajalcu. Poleg Ogorelca. Šerona, Korenjaka in Rajharja mo- ramo še omeniti narodnjaka in gospodarja župnika Groblerja, ki so ga ustaši umorili na zverinski način v Jasenovcu. Zanimivo je, da so člani v dobi okupacije uved- li kulturni molk in ga tudi vzdr- žali. Vsi člani so bili zavedni in požrtvovalni člani OF in v vrstah članov sploh ni bilo izdajalcev. Franček Kozel in Maks Bračič sta padla. Čez 69 pa jih je sodelovalo v oboroženih formacijah partizan- skih enot in 37 poleg Kozla in Bračiča obležalo na bojiščih za svoje ljudstvo, • 60. letnica je bila prava kul- turna manifestacija s celomeseč- nim sporedom. Prvo nedeljo je bila razstava »slik igranih iger od ustanovitve do danes«, nadalje razstava slovenske knjige z origi- nali, pergamentov^ urbarjev, Tru- barja itd. Posebno priznanje pa moramo dati slikarju Kavčiču in Lugariču, ki sta razstavljala svo- ja dela v Cirkulanah. Tudi slike Pandurja in Mežana so bile raz- stavljene. V Halozah je še mnogo lepih motivov, ki bi bili vredni pozornosti slikarjev. Razstavo si je ogledalo čez 900 ljudi. V Cir- kulanah pa imajo tudi marijonete, zato so drugo nedeljo in meti ted- nom odi^grali osem predstav, ki si jih je ogledalo čez 1000 otrok in odraslih. Tretjo nedeljo pa je na- stopil pevski zbor »Slavko Oj- strec« z dirigentom tov. Gregor- cem na Borlu. Vreme je močno oviralo, vendar smo bili počaščeni ob lepem programu. Zaključna proslavo je privabila na Bori več stoglavo množico. Nastopali so od najmlajših do najstarejših^ kar je dalo poseben dostojanstven pečat 60. obletnici in zaključni proslavi, katere so se udeležili tudi pred- stavniki oblasti. Govoril je tov. Stane Stanič. Pomembne so bile besede predsednika pripravljalne- ga odbora, ki je dejal: »Delamo pod izredno težkimi pogoji zaradi nerazumevanja. Mislimo na nove oblike, na novo dvorano, na tele- vizijski aparat in na večje razu- mevanje. Zato ni slučaj, da pro- slavljamo 60. obletnico ravno pred 1. majem, ki bi ru3j prinesel no- vih možnosti^ novih naprednih oblik dela.« Kaj je novega na knjižni polici pri »Mladinski knjigi« v Ptuju? Julian Tuwin: Lokomotiva (Ci- cibanova knjižnica) Horst Miinnich: Zamorska de- že.a ob Poprovi obali (»Globus«) Mann: Čarobna gora II. del Mielche: Aladin v Cadillacu Fran Levstik: Zbrano delo VIII. zvezek Mirni Malenšeik: Temna stran meseca Jean Cassou: Izgubljeni spomin Jean Sartre: Nepokc-pani mrtveci Dr. Sirca Anton: Anatomija in fiziologija Pavla Žagar: Naša kuhartca Theodor Plievier: Berlin (Za- ključek Moskva, Stalingrad) Maugham: Človeška vest Dr. Leo Z.ebnik: Psihologija otrcka in mladc<9tnika F. Durrenmatt: Sodnik in nje- gov rabelj Paul Hazard: Kriza evropske zavesti France Prešeren: Pesmi in pi- sma (Knjiž. Kondor št. 35) Erich Kastner: 35. maj (Knjiž. Ga'eb št. 65) Ernst ^"hnabel: Po sledovih Ane Frank POMLAD Pomlad se je že pričela, lepo je ptičica zapela. Zvončki so zopet zacingljali, pomlad v deželo pripeljali. Veselo je sedaj v naravi, spet vrisk odmeva po dobravi, rožice spet so zacvetele in zopet vabijo čebele. Zakaj ne bi bilo veselo — zopet pričelo se je delo, kmetic konjiča je pognal in urno brazdo zaoral. Spet otroci vriskajo, se rož pomladnih veselijo, nabirajo trobentice in lepe modre vijolice. Nihče več za pečjo ne kima — odšla jc neprijazna zima. Na polju vse je zaživelo, vse nas čaka veselo delo. Vse pionirje in pionirke, ki se oglašajo v tem kotičku, lepo pozdravlja Franc Terčič, učenec VIIL razr. šole MarkoTci ZAKAJ KOKOŠ BRSKA? Ta zgodba je od takrat, "ko so še živali govorile in živele v medsebojnem prijateljstvu. Nekoč je šla kokoš k njiho- vemu takratnemu vladarju ja- strebu. si sposodit iglo, da pete- Hnčku sešije hlačke. Jastreb ji da iglo in zahteva, da mu jo takoj vrne, ko opravi delo. Med potjo sreča sosedo, vnel se je med njima pogovor in klepetali sta kar celo uro. Nenadoma opa- zi, da nima igle. Začne razgrebati veliko travo okoli sebe in brskati zemljo, da je letela na vse stra- ni, E>olgo je iskala in brskaila, a igle ni našla. Obupana se napoti k strogemu vladarju jastrebu in mu pove svojo nesrečo. On se razjezi in zahteva, da mu iglo vrne. Zato odločno ukaže, iglo iskati tako dolgo, dokler je ne najde. In zato mati kokoš že prvi dan uči svoje malčke brskati, ter iskati iglo. In od tistega časa preži jastrefr na kokošji rod. KODRIČ MARICA 7, razred — Gorišnica Evan Hunter: Džungla v raz- redu (Knjiž. Školjka, 5. zvezek) Razen velike izbire lep^oslovnih knjig imamo vedno na zalogi vse pisarniške in šolske pctrebščine kakcr tudi vse vrste tiskovin. Ali ste se že naročili na naši naj epš- in najcenejši knjižni zbirki »Školj- ka m Levstikov hram«? PRED SODNIKOM — 2Jakaj pa niste poskusih s poštenim delom? — Saj sem, visoko sodišče. Trikrat sem kupil srečke, pa ni nič pomagalo. ptuj. pnt 13. maja 1960__PTUJSKI TEDNIK__stran 5 Ob razstavi: Peče na Slovenskem Slovenke in njihovo pokrivalo * Pei^e premožnejših in revnih * Vezeninska ornamentika * Različne oblike zavezovanfa * Za razstavo več zanimanja pri mladini kot pri odraslih v Mestnem muzeju v Ptuju je v dneh od 3. do 24. aprila razstavljal Etnografski muzej iz Ljubljane značilni del žen- ske ljudske noše — peče. Peča je najpreprostejše in najsta- rejše žensko pokrivalo, o katerem domnevamo, da so ga Slo- venke prinesle iz pradomovine. Seveda je bila peča tedaj le preprost kvadraten ali pravokoten kos belega domačega platna, ki so ga polagale na glavo. Z okrasnega vidika so be- lovezene peče najlepši sestavni del slovenske ljudske ženske noše. Načini pokrivanja so se v nekaterih krajih bolj, v dru- gih manj spreminjali, kakršen je bil pač vpliv splošne noše takega belega pokrivala. Konec 19. stoletja pa so žene obe- nem z ljudsko nošo pokrivanje s pečo skoraj popolnoma opustile, ker je prišla v rabo splošna mestna noša. Danes sre- čujemo pečo in ljudsko nošo le še na folklornih festivalih in ponekod, toda zelo redko, na ženitovanjih. Tako je peča samo še muzejski eksponat, ki izpričuje del ljudske umetnosti. Vez- le so jih žene in dekleta same. Nekatere bolj površno In skromno, druge pa kar zavidljivo lepo in skrbno. Zgodovinski razvoj peče o pečah v srednjem veku nam pričajo nekatere freske po raz- ličnih cerkvah, kjer so upodob- ljene celotne noše, ustrezajoče času, v katerem so slike nastale. Tedaj je dolga bela ruta štiri- kotne oblike trdo ovijala glavo in vrat. Poznejših pisanih virov o peči pa imamo več. Razni tuji in naši znanstveniki, ki so poto- vali preko naših krajev, so obe- nem z običaji in materialno kul- turo opisovali v svojih delih tu- di peče, ki so s svojo pestrostjo vzbujale njihovo pozornost. Ta- ko piše Trubar leta 1562 v pred- govoru k svojemu Testamentu, »... da na severnem in zapad- nem Kranjskem nosijo žene po- sebne dolge tančice na glavi...« Kmečka noša v 16. stoletju še ni poznala avb kakor meščanska in nemška, zato je tudi Trubar opazil to razliko, ki je za nas ne- kega pomena. Iz 17. stoletja pa imamo o pe- či na Slovenskem bogate slikov- ne in opisne podatke v Valvazor- jevem obširnem delu Die Ehre des Herzogthums Krain, ki je izšlo leta 1689. S številnimi ba- krotiski nam predstavlja žene v pečah iz vseh slovenskih pokra- jin: Gorenjske, Dolenjske, No- tranjske in Primorske. Posebej so poudarjene Istranke, Krašev- ke in Vipavke. O Gorenjkah pi- še: »Zene nosijo na glavi tako imenovane peče. To so lahne tančice, narejene iz drobne tka- ne niti in tankega platna. Skozi platno potegnejo ponekod z iglo niti, da bi peče ostale čisto na- brane. Dol'Te so približno pol- drugi vatel. Platno ali pečo na glavi tako spretno zle^e. da je na sredi videti, kakor bi zgoraj bi- lo čisto drugo platno. Nekate- re pa, ki so siromašne, si ovesijo glavo s pečo ali tančico iz navad- nega grobega platna, vendar jo na glavi tako zlože kakor prve.« Za Dolen.ike pravi, da se obla- čijo kot Gorenjke. Torej imajo tudi peče enake. Za žene pod So- cerbom poroča: »...tu namreč si ovijajo mlade kmetice glavo z dolgo platneno ruto tako spret- no, da napravijo iz nje štiri kon- ce, čeprav jih ima le dva, in si- cer tako, da jo dvakrat pregane- jo ter jim na vsaki strani visi po en konec, na levi daljši kot na desni, spredaj nad čelom ga je le malo. zadaj pa, proti hrbtu, je četrti konec precej širok in dolg...« Pečo lepo omenja tudi narod- na pesem »Mlada Breda«, kjer nevesta Breda govori: »... ko mi bodo balo nakladali, nakladali, v skrinjo jo snravljali. šlarasto mi pečo zgor denite. to vrh vsega blaga položite, oeče bodem naj- prej potrebovala, ž njo si srčne rane zavezvala ...« Ta pesem nam doka/u.ie. da .ie nevesta imela v svoji bali več peč, ki jih ■je potem kot poročena žena no- sila. V 18. stoletju poroča o pečah Hermann v svojem potopisu Reisen durch Oesterreich: »...že- ne nosijo navadno velike bele 'ute. ki so obvezni sestavni del obt^e, posebne pa so pražnje rute napravljene iz finega plat- na in obrobljene s čipkami...« Od domačih piscev pa omenja O. M. Pohlin v Kranjski kroni- ki »pisane peče«. S tem misli namreč vezene peče. Podatki znanstvenika Hacqeta v knjigi Abbildung und Beschreibung in Goldensteinovi akvareli iz Ko- rytkove zbirke nam dokazujejo, da so konec 18. in v začetku 19. stoletja začeli izdelovati peče iz vedno bolj finega blaga, jih umetelno vesti in jih obrobljati s širokim pasom čipk. In tako se je preko različnih oblik zavezovanja izoblikovala sredi 19. stoletja oblika »pete- linčka«, ki zaključuje stilni raz- voj tega najstarejšega ženskega pokrivala. Položena je na glavo tako, da pada dolg vezen konec na hrbet, tik pod vratom zac^ j je pod lasmi speta, na vrh gla- ve pa ima petelinčka, ki pred- stavlja posebnost gorenjske pe- štajerskem in v Prekmurju. ^^uknjičava ornamentika, ki po- inema oblikovno najrazličnejše feometrične like, prevladuje slasti na pečah iz Adlešičev. Rob leče skoraj vedno zaključujejo ;ikcakasti ali polkrožni zobci, ^loga vmesnih belovezenih bor- lur je samo dopolnilna in še ta le podreja geometriziranju. Ce- otna »roža« ima prav tako pra- vilne geometrične oblike: krog, kvadrat in oval. Peče z Gorenjskega so najlep- ;i primerki naših belovezenih lenskih pokrival, ki predstav- jajo zapadni naturalistični stil. /ezenino sestavlja robna bordu- ■a na dveh straneh in »rožo« v vogalu bordure. Borduro sestav- ja običajno valovnica, šopek vo- gelne »rože« pa se začenja na- vadno s pentljo. Najrazličnejši :vetovi in listi, čeprav močno itilizirani, pričajo, da se je na eh pečah najvidneje izoblikoval laturalistični okrasni stil. Belovezena pokrivala z Do- enjskega pomenijo lep in or- ;anski prehod v ornamentni stil ;orenjskih peč. Šopek »rože« se lavadno razvije iz košarice, kar e značilno za te peče. i Peče z Notranjskega so glede na okrasni stil najmanj oprede- ljene. Na prehodu na Primorsko se zasnova vogelne »rože« bi- stveno spremeni: borduro in »ro- žo« nadomestijo simetrično raz- porejeni šopki. Okrasna svojskost primorskih peč je najočitnejša v beloveze- nih pokrivalih iz okolice Trsta. Krasilna vloga »rože« v vogalu se sedaj prenese na borduro, ki se zato zelo razširi. Ornamentne sestavine, tudi tu večidel iz rastlinskega sveta, so zelo stilizirane in izredno fino izvezene. Tako nas peče v stilističnem oziru točno poučujejo o duhovni vsebini treh variant slovenske ljudske kulture. Z naturalistič- nim vzorcem bogato vezene in velike kranjske peče in štajer- ske, ki so manjše ter vezene z abstraktnim vzorcem bolj skromno, a kljub temu lepo in značilno, zelo nazorno nakazuje- jo omenjene razlike ljudske mentalitete po slovenskih po- krajinah. Razstava je bila pri- rejena za Teden muzejev in je seznanila predvsem šolsko mla- dino, ki jo je v precejšnjem šte- vilu obiskala, z značilnim delom ženske ljudske noše in s tem tu- di z enim pomembnim področ- jem ljudske duhovne kulture pri tias. M. M. Vezeninska ornamentika na pečah Glede na vezeninski stil raz- delimo peče na zapadni natura- listični in vzhodni geometrični abstraktni stil, kot je ugotovil dr. Stanko Vurnik v svcji raz- pravi Slovenska peča, kjer je prikazal njen zgodovinski raz- voj. Belo vezena ženska pokrivala s Štajerskega in Prekmurja so- dijo v vzhodni ornamentni veze- ninski stil, ki se dokončno izobli- kuje šele v Beli Krajini. Cikca- kaste linije, ki navadno sestav- ljajo borduro (robno vezenino), tvorijo obenem z obzankanim robom in s skromno »rožo« v vo- galu harmonično celoto. Rastlin- ske vejice in cvetovi so močno stlj^irani in abstraktni. Na pe- č^s tega področja je zelo pri- ljubljen monogram lastnice pe- če. Stil vzhodne vezeninske orna- mentike je na pečah iz Bele kra- jine še abstraktnejši kakor na Poljub v predoru ... Francoski slikar Hcracij Vernet e na poti v Pariz v vlaku sedel •.asprcti dvema starejšima, nič >reveč privlačnima Angležinjama. ; velikim zadovoljstvom je pK)s!u- ;al, kako so ga, misleč, da ne zna mgleški. temeljito »obira.e«. Var- let je bil svetovnjak. zato se je lad klepetuljami strašansko za- >aval V nekem tunelu pa je sli- car j>oljuibil svojo roko tako g!as- 10, da sta morali obe slišati. Čim e bilo v kupeju spet svetlo, je /emet 'abko videl, kako sta se lami očitajoče gledali. češ ti si zkcristila priliko v tunelu. V teh nolčečih pogledih je bilo polno >bsojanja in nevoščljivosti. V Pa- rizu pa se je Vernet prijazno po- domil in v cdlični angleščini de- ail: »Srečno, moje dame. Najbrž \e bom n koi vedel, kateri se mam zahvaliti za presenečenje v un*''; « V ga je vzel vrvež janškii množic. Ljubljanski Onkološki In- štitut v borbi z rakom Onkološki inštitut v Ljubljani je mcderna zdravstvena ustanova, ki razpolaga s 150 bolniškimi po- steljami in nekaterimi natančnimi i« najSipo.sobnejščmi napravami za zdravljenje raka. Pcileg kirurške- ga zdravljenja se beri omenjeni inštitut proti raku, tej nevarni bolezni sodebnega človeštva, tudi z rentgenskim in radiumsljim iz- žarevanjem. Ljubljanski inštitut se že 20 let bori proti raku. V analih inštituta je zapisano, da je 90 do 95 cdst. bolnih na raku na koži popolnoma ozdravelo. Od časa, ko se je za- čelo sistematično nadzorovat; bol- ne na raku, so cd 1. 1948 rešili smrti v Sloveniji od skupnega števila bolnih p>o izjavi sode.av- cev inštituta eno tretjino. Onkolcški inštitut v Ljubljani bo dcibil najkasneje v šestih me- secih kobaltno bcm^bo — danes najsodobnejši jedrski stroj za preprečevanje raznih konceroge- nih obolenj. »Kobaltna bomba«, kot je izjavil znani scdelavec in- štituta dr. Leon Savnik, »bo za nas zelo ugodna zaradi svoje velke frekventnosti. Z njeno oom^jčjo bcmo v istem času, ki qa danes uporabimo za zdravljenje boezni, lahko zdravili mncgo -e^j-B šte- vilo.« Kot je znano, je kobaltna bomba posebej ugodna za zdrav- ljenje notranjih crganov, n. pr. raka na želodcu, a tudi za od- stranjevanje recidiv, ki so pri eh obolenjih zelo pogoste. O važnosti vitaminov C in A Večinoma vsak človek se spo- mladi čuti utrujen in ne ve pravi vzrok tega stanja. To pa ni znalk kakšne bolezni, temveč je naj- večkrat khva prehrana, ki nam ne daje v zadostni meri potrebnih vitaminov. V zgcdnjih pcmladnih mesecih že močno primanjkuje zeilenjave — domače shrambe smo že izpraznili, trg pa tudi še nima dovolj sveže zeenjave. Moramo pač sami skrbeti, da si najosnov'- nejša vitamina, to je A in C, na- mestimo v prehrani. Začnimo pri najbolj znanem vi- taminu C, ki nas varuje skcrbuta. Če našemu organizmu primanjku- je vitamina C, se od.pomost za nalezljive bolezni manjša, spvom a- danska utrujenost pa se poveča. Zelo veliko vitamina C vsebuje peteršilj, zelena solata, scčivje, sadje, krompir in predvsem vse južn^o sadje. Malokdo pa ve, da na primer šiipek vsebuje deset- krat toliko vitamina C kot poma- ranče aii limone. Skodelica šipko- vega čaja za zajtrk ali večerjo zadostuje dnevni potrebi po vita- minu C. Poleg zdravilnosti ima šiipkov čai še to lastnost, da je izredno okusen in da skoro ne potrebuje dodatkov. Zrele jagode šipka naberemo v pozni jeseni in jih posušimo v senci. Za dve sko- delici čaja zadostuje 5 do 8 po- sušenih jagod, ki jih prerežemo in damo kuhati v hladno vodo. Čaj naj vre to'i'ko časa, da dobi lepo rdečo barvo. Če imate pri roki lupino pomaranče ali limone, jo lahko tudi pridenete vročemu čaju, da bo okus še prijetnejši. Vitamin A nas varuje pred kurjo s'epcto. Če ta vitamin popolnoma izostane v našt prehrani, obstoji nevarnost, da se zamegli roženica in človek lahko sčasoma oslepi. Zato uživajmo tudi čim več jedi, ki vsebujejo vitamin A. Najdemo ga v morskih ribah, jetrih, mas^u m rumenjaku. To in ono o nervozi (Po ženskem listu »Ladies* Home Journal«) Iz česa zvemo na^gnjeaija k ner- vozi in kako se je ubranimo? Razlika med normalnim člove- kom in nevrotikom je v tem, da normalni pKjrabi energijo za po- samezne določene cilje, nevrotik pa v glavnem za duševne proble- me. Nevrotik se hitro utrudi. Na ustvarjanost nervoza ne vpliva dobro, čeravno so trdili, da so umetnik; večidel nervozni ljudje. Samski ljudje so hitreje nervozni, včasih je ravno njihov odpor proti zakonu simptom nervoze. Med sF>o4oma k nervoizi bolj nagiba ženska, k; pogosteje kakor mošk: vrže puško v koruzo in se preda strahu Prave življenjske krize pa bolje prestanejo od mož. Z inteli- gentnostjo je nervoza toliko v zvezi, da so manj inteligentni nervoznejši od inteligentnih, toda pri visokointelflentnih se vzpenja krivulja spet strmo navzgor. Nervoznost se pokaže s pogosto utrujeno>",tio. V oovoru nevr^otiki pogosto uparabi^^ besedo jaz in so zelo nagnjeni k nejasnosti. Do nervoze pridejo ljudje najipK>- gos^eje zaradi nesreč v življenju, zaradi slabe prilagodljivosti, na- pačne prehrane, pomanjkljivega spanja Na univerzi v Mineapolisu so p>odvrg:i skupino ljudi f>omanj.- kljivi prehrani. Domala vsi so po- stali ner*'ozni. Kako odpravimo nervozo: — Prenehajte se neprestano ob- toževati. — Izogibajte se samopomilova- nja. — Ne jemljite vseh stvari pre- več osebno. — Ne postavljajte si previso- kih ciljev. — Izogibajte se raztresenosti, tako pr: va-šem delu, težnjah in mišljenju — Pos'krbite za redno :n pra- vilno prehrano. Oskrbite si tud; izdatno spanje. Če se teh navodil težko držite, iščite p>om«3"r pri zdravniku. Mislite vedno na to, kaiko v no- tranjosti izgleda uravnoveši^n ^ov^. Je notrajije ug.ašen m IZifoietAKci Beseda teče o moških ... Zakaj moški skačejo čez plot? bi se mo- ral glasiti naslov tega sestavka. Psihologi in zakonski svetovalci so si v glavnem edini v mnenju, da je nezvestoba pri moških v glavnem posledica motenj v ču- stvenem življenju. Po primerih, ki so jih proučevali, zvrščajo »pre- stopnike« v naslednje glavne sku- pine: • Moški z močnim kompleksom manjvrednosti postane nezvest, ker s številnih plati (torej tudi ljubezenske) želi dobiti potrdilo svoje moškosti in privlačnosti. Ker pa je njegova potreba na neuro- tični podlagi, taka »potrdila« ne trajajo dolgo in drsi od primera do primera ter upa, da bo karkoli doživel. • Moški, ki goji globoko sovra- štvo do svoje žene, si predstavlja ljubezensko doživetje izven zakona kot veliko olajšanje ter smatra, da jo s tem težko kaznuje. • So tudi moški, ki čutijo, da svojim ženam niso dorasli, zato se hočejo na vse kriplje prepričevati, da so v resnici veliki ljubimci in da so njihove družice ledena bitja. • Nezvestoba nastopi tudi pri tistih možeh, ki se v življenju ni- koli niso naučili dajati in so nava- jeni le jemati, povsod in ob vsaki priliki. Te posledice so povzročene po- gosto že v rani mladosti. Otroško samoljubje, povzročeno v borbi med ljubeznijo do matere in po- skusi, da bi ljubil tudi svojega »največjega nasprotnika« — očeta, je lahko usodno. Premočno na Kia- tere navezani dečki v času dozore- vanja ne znajo spojiti ljubezni s čutnostjo. Njihova ljuljezen je (dostikrat prisiljeno) posvečena materi, pozneje pa, ko deček raste v moža, strogo ločuje ljubezen od telesne čutnosti. Tudi tisti dečki, ki živijo raz- meroma hladnem zakonskem okolju svojih staršev, niso spo- sobni pozneje ljubiti svojo ženo z vsem bistvom. Ljubezen je za- nje otroški občutek in ostanejo vse življenje zahtevni, samoljubni in nesigurni. Taki možje sicer iščejo ljubezen, vendar tej ljube- zni nikoli prav ne verjamejo in se gredo zelo radi — Don Juana. Zdaj še nekaj besed o zvestobi. Psihole^i menijo, da je 80"/o zve- stih mož zvestih iz njihovih no- tranjih nagnjenj, 20«^o pa je takih, ki so zvesti zaradi zunanjih vpli- vov. • Prvi so zvesti zato, ker je v njih močna želja po redu. Če je v njihovem zakonu harmonija, jim to zadostuje, zlasti če tesno pove- zujejo duševno ljubezen s telesno. • Drugi so zvesti zaradi tega, ker jih v tako zadržanje prisiljuje strah — kaj bi ljudje rekli... Največji vzrok zvestobe pa je gotovo v naslednjem: Zadovoljstvo... Če je zadovo- ljstvo v zakonu zagotovljeno, je to najboljše zavarovanje proti ne- zvestobi. Bernard Shaw je nekoč zapisal: — Zakonska zveza je zato tako imenitna, ker povezuje maksimum skušnjav iz maksimumom prilož- nosti ... — Tako menijo nekateri psihologi. Kaj pravite vi? Če niste v teh skupinah, potem ste v oni, za ka- tero je rečeno: — Če je nekomu sreča zagon- skega druga enakovredna lastni sreči, je stanje prave in trajne l.iubezni (in zakonske zvestobe) doseženo... Malo zgodovine časopisov Pravijo, da so že sta/ri Rimljani izdajali neike vrste pisanih obve- stil, ki so kot okrožnice potovala iz rok v roke. Če gre za obvešča- nje, .ahko sežemo še globlje v preteklost. Toda to ni bil časopis v pravem pomenu besede, namreč zbir vesti, zabavnega, političnega, kuituirnega in temu podobnega berila, ki si ga za mali denar lah- ko kupi vsak človek. Za prvi časopis, predhodnika sedanje tiskane propagandne i>o- plave, lahko štejemo »Bureau d' Adresse«, ki ga je v Parizu leta 1633 začel izdajati T. Renaudot. Le-ta je objav.jal literarne :n znanstvene razprave, ki so se iz- knistailizirale na klubskih sestankih pri njem. Dve leti pozneje je D. de Sallo ustanovil časopis liberal- ne smeri »Journal des Savants«. Čez deset let začenja izhajati, prav tako v Franciji, »Journal du Pa^ais« Ti časopisi (journali), so dali ime novemu pckideu — novi- narjem (journalisti). V osemnaj- stem stoletju, zlasti pa v devet- na.istem, so se časopisi začeli množiti. Postali so glasila umet- niških in znanstvenih smeri, po- stali so tribuna političnih strem- l.jenj, organi javnih in privatnib ustanov in so vedno bolj prera- ščali v močno propagandno orožje. Prvi jugoslovanski časopis je izšel leta 1768, m sicer Orfelinov »Slaveno-serbskij magazin«. Slovenci smo najprej dobili ča- sopis v nemškem jeziku, in sicer »Ilyrisches Blatt« (Ilirski list) v letu 1818. Za njim je leta 183S izšla »Camiola«. Prva časopisa v slovenskem jeziku pa sta bila: »SlavjansJci rodoljub« in »Jadran- ski Slavjan«, ki sta v letih 1849 in 1850, torej pred 110 leti, začela izhajati v Trstu. Leta 1850 pa je začel v Celju izhajati tretji slo- venski časopis »Slovenska čbela«, katerega urednik, založnik in iz- dajatelj je bili rodoljub Janez Je- retin. »Slovenski čbeli« je sledila Celovška »Slovenska bčela«, itd. Tisk je pri prosvetljevanju Slo- vencev odigra.1 veliiko vlogo. Ne- precenljiv je bil vpliv tiska v na- prednem delavskem gibanju, ko se je pod knuto zatiralcev tiskal in razširjal v najstrožji ilegali. V najtežjih dneh naše zgodovine, ko so počile prve UipK>rniške pu- ške, so iz tiska primitivnih parti- zanskih tiskaim izšle tudi prv6 uporniške številke časnikov, ki so z veliko močjo širile plamen re- volucije in upora. Danes v svetu izhaja več de- settisoč časopisov, mnogi med njimi (ameriški »Saturday Evning Post«, francoski »Illustration«, an- gleški »Illustrated London Nevi^s« in drugi) v večmilijcnski nakladi. V Jugcvslaviji izhaja danes okoli 1120 časopisov, od teh v Sloveniji 199 (^ statistiki iz leta 1955). Vsi ti časopisi skupaj znesejo več milijonov izvodov. To bi bilo nekako vse o časni- kih? Pravzaprav je zelo malo — le nekaj splošnih podatkov, ki za bralca laika pomenijo precej, za človeka, ki hoče vedeti kaj več, pa domala nič. Vsekakor pa si časnikarstvo zasluži epiteton — sedma vAlesnla REKRUT ZDRAVNIKU »Poglejte!« pravi vojaški zdrav- nik rekrutu. kf se je oglasil pri njem zarad: dozdevne bolezni, odkritosrčno mi pove.jte. ali bi me poiskali zaradi te malenkosti, če bi biH v civilu?« »Res je«, odgovori rekrut, »ne bi vas poiskal temveč noklicJiL, da hi pdšU na dom.« napram drugim samozavesten in neprisiljen. Tak človek upošteva raznolikost značajev, si okolico prilagaja željam, če more in se sam prilagodi, če mora. Postavlja si dosegl.jive cilje, stori kar naj- več more in je zaradi tega vesel — da živi. HUMOR v pijani družbi je nekdo, ki je bil najbolj pijan, razbijal s pestjo po mizi. Pa mu zap^rozi sosed: — Ti ... veš ... samo še en- krat udari pa boš videl. Pijanec grozeče udari po mizi in vstane: — Kaj? Jaz bom videl? Kaj bom videl? Oni pa mirno doda: — Boš videl, da te bo bolela roka. DOMISLICE Tri možnosti so, če hočeš raz- nest; kakšno novico: tolefon, br- zojav m pnjiateljica. sthan 8 PTUJSKI TEDNIK ptuj. dne 13. maja 1960 Občinski iiudski odbor Ptuj ODLOKI IN OBVESTILA uuDcm PTUJ Po drugi točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88 52). i. členu uredbe o občinskih tak- sah (Uradni list FLRJ, št. 3-23'60) in 47. členu zakona o upravnih taksah (Uradni list FLRJ, št. 28-513/59) je Občinski ljudski odbor Ptuj na seji občinskega bora in na seji zbora proizva- alcev dne 7. marca 1960 sprejel ODLOK o uvedbi občinskih taks na ob- močju občine Ptuj. Prvi del Splošne določbe 1. člen Poleg taks, ki se plačujejo po veljavnih predpisih, se pobirajo na območju občine Ptuj še ob- činske takse, predpisane s tarifo v drugem delu tega odloka, 2. člen Občinske takse so dohodek proračuna občine. 3. člen Takse po tem odloku se pla- čujejo v gotovini ali na način, kot je navaden pri posamezni tarifni številki tarife, 4. člen Splošne določbe zakona o upravnih taksah (Uradni list FLRJ, št. 28-513/59) z vsemi poznejšimi spremembami ter uredba o prisilni izterjavi dav- kov in drugih proračunskih do- hodkov (Uradni list FLRJ, št, 33-283/53) se ustrezno uporab- ljajo tudi glede občinskih taks, predpisanih s tem odlokom. 5. člen V primerih, ko je po veljavnih predpisih priznana taksna oprostitev, se ne morejo pobirati takse, ki so predpisane s tem od- lokom. Občinske takse se tudi ne po- birajo v primerih, ki so določeni z mednarodnimi pogodbami in v primerih, če izvira oprostitev taks iz mednarodnih odnosov do držav, s katerimi obstoja vza- jemnost, 6. člen Pojasnila in navodila za iz- vrševanje tega odloka daje Od- delek za finance Občinskega ljudskega odbora Ptuj. Za izvrševanje tega odloka skrbi Uprava za dohodke Občin- skega ljudskega odbora Ptuj. 7. člen Ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o uvedbi mestnih taks v občini Ptuj (Uradni list LRS, št. 1-12/51, 19-306/54 in 80-457/54). 8. čjen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem vestniku okraja Maribor«. Drugi del Tarifa Tar. št. 1: Za glasbo s plesom ali brez plesa v javnih lokalih in drugih prostorih se plača: a) kavarne in gostilne: če je glasba tri- ali večkrat tedensko, v mesečnem znesku skupaj 1500 din; če je glasba dvakrat tedensko, v mesečnem znesku v naprej 1000 din; če je glasba enkrat tedensko, v mesečnem znesku v naprej 800 din; b) za glasbo na plesnih in ve- seličnih prireditvah 1000 din. Pripombe: Z »javnimi lokali so mišljeni sami poslovni lokali (kavarne, gostilne in podobno) kakor tudi poslovna mesta, ki spadajo k njim (vrtovi, terase in podobno). Taksa po tej tarifni številki se ne plača: za glasbo, ki se repro- ducira z mehaničnimi sredstvi (gramofon, radio in podobno); za glasbo na prireditvah Rdeče- ga križa, gasilskih društev, de- lovnih kolektivov ter sindikal- nih organizacij za svoje člane. Tar, št. 2: Za igralna sredstva v javnih lokalih se plača 2000 din, za igralne karte za 1 komplet se plača 1000 din. Taksa po tej tarifni številki se plača letno vnaprej. Tar, št, 3: Za vsako firmo se plača letno: Industrijske gospodarske orga- nizacije 30.000 din, gradbene gospodarske organi- zacije 20.000 din, gozdarske gospodarske organi- zacije 20.000 din; kmetijske gospodarske organi- zacije 20.000 din; obrtne gospodarske organiza- cije: — gradbene stroke 15.000 din; — kovinske stroke 10.000 din; — elektro stroke 10.000 din; — lesne stroke 8.000 din; — čevljarske stroke 3.000 din; — tekstilne stroke 4.000 din; — frizerske stroke 3.000 din; — kemične stroke 15.000 din; — živilske stroke: a) za matično firmo 10.000 din; b) za vsako poslovalnico 3.000 din; ostale obrtne organizacije 3.000 din. Trgovske gospodarske organi- zacije: , a) za matično firmo 20.000 din; b) za vsako poslovalnico 8.000 din. Kmetijske zadruge: a) za matično firmo 10.000 din; b) za vsako poslovalnico 5.000 din. Trgovski obrati proizvodnih gospodarskih organizacij 10.000 din. Odkupne postaje 10.000 din. Prometne gospodarske organi- zacije 15.000 din. Gostinske gospodarske organi- zacije: a) za matično firmo 10.000 din; b) za vsako poslovalnico 3.000 din. Privatni sektor: Obrtna predelava tekstilij (krojaštvo, izdelovanje prešitih odej, šivilje, pletiljstvo, klobu- čarstvo, tiskanje tkanin, vrvar- stvo, veziljstvo, izdelovanje kra- vat) l.OOO din; Obrtno predelovanje usnja (torbarji, čevljarji, sedlarji, jer- menarji) 1.000 din; obrti osebnih storitev (brivci, frizerji) 1.000 din; Vse ostale stroke 3.000 din. Pripombe: Obrtniki privatnega sektorja, ki ne zaposlujejo tuje delovne sile in so starejši od 60 let, ne plačajo takse po tej tarifni šte- vilki. Taksa po tej tarifni številki se plača letno vnaprej do 5, fe- bruarja vsakega leta, Tar. št. 4: Taksa za osebe, ki začasno pre- aivajo v občini Ptuj kot turisti, znaša v glavni sezoni na dan 30 din; izven glavne sezone na dan 30 Pripombe: Za glavno sezono je mišljen 5as od 1. julija do 31. avgusta; 5 začasnim prebivanjem je miš- jeno prebivanje do 30 dni, a) Takse po tej tarifni številki le plačajo: 1. otroci, ki niso stari več kot 15 let; 2. vojaški vojni invalidi in de- ovni invalidi; 3. vojaki (mornarji) in gojenci /ojaških šol; 4. člani Zveze slepih Jugosla- ;ije in člani Zveze gluhih Jugo- slavije; 5. otroci in mladina, ki v sku- jinah prebivajo v zanje organi- ziranih počitniških kolonijah in iomovih; 6. udeleženci ekskurzij, ki jih jrganizirajo šole ali fakultete; 7. osebe na letnem dopustu pn svoji ožji družini; 8. tuji državljani, ki so po pra- vilih mednarodnega prava opro- ščeni davkov, taks in drugih davščin ali je v mednarodnem sporazumu zanje določeno, da so oproščeni te takse; 9. osebe, ki se zdravijo v sta- cionarnih zdravstvenih zavodih; b) 50o takse po tej tarifni številki plačajo: 1. delavci in uslužbenci ter člani njihovih družin med let- nim dopustom; 2. delavci in uslužbenci na službenem potovanju; 3. tisti, ki jih Zavod za social- no zavarovanje ali invalidske uprave pošiljajo v turistične kra- je na zdravljenje ali okrevanje; 4. druge osebe, ki so glede pre- voznih ugodnosti na prometnih sredstvih izenačene z delavci in uslužbenci na letnem dopustu (upokojenci, odvetniki i. dr.) ter njihovi družinski člani; 5. odlikovanci z Redom narod- nega heroja, imetniki Partizan- skega spominskega znaka 1941 in odlikovanci s Karadjordjevo zvezdo ter člani njihovih družin; 6. tujci na letnem dopustu v Jugoslaviji na podlagi izmenjave, ki temelji na mednarodnem spo- razumu. Člani Počitniške zveze Jugo- slavije, Zveze izvidniških orga- nizacij Jugoslavije, Zveze za te- lesno vzgojo »Partizan« in Pla- ninske zveze Jugoslavije, ki pre- bivajo v lastnih počitniških ko- lonijah ali v kolonijah, ki jih organizira njihova zveza, pla- čujejo kot turistično takso 10 din na dan, kar velja za vse leto in vse turistične kraje v občini. Turistična taksa se plačuje v gotovini in jo hoteli, prenočišča in zasebniki odvajajo Občinske- mu ljudskemu odboru Ptuj do vsakega 5. v mesecu za pretekli mesec. Tar. št. 5: Za objave in oglase, ki se pri- trjujejo na zidove, ograje in dru- ge predmete in služijo kot re- klalnno sredstvo, se plača taksa v pavšalnem znesku od vsako- kratne objave oziroma oglasa 1.000 din. Mestni kino Ptuj plača takso v mesečnem znesku 2.000 din. Pripombe: Taksa po tej tarifni številki se plača pred objavo pri Upravi za dohodke Občinskega ljudskega odbora Ptuj, Izjemoma plača Mestni kino Ptuj takso po tej tarifni številki do vsakega 5. v mesecu za pre- tekli mesec, Tar, št. 6: Za pse se plača letna taksa a) na območju mesta Ptuja 1.000 din; b) na ostalem območju 300 din. Pripomba: Takse po tej tarifni številki so oproščeni psi, ki služijo kot vo- diči slepih, psi, ki jih imajo po- staje Ljudske milice ter lovski psi z rodovnikom. Št. 04/1-32-32/1-60. Ptuj, dne 7. marca 1960. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Ptuj Lojzka Stropnik 1, r. 90 strelcev za pokal »1. moja« v Ptuju v nedeljo, 8. maja, se je po- merilo v jtreljanju z zračno puško v petčlanskih 90 najboljših strel- cev iz 12 strelskih družin občine Ptuj za pokal »1. maja«, ki ga je doslej že dvatkrat zaporedoma osvojila ekipa iz Tumišča. Zato so se favoriti za letošnje tekmova- nje izredno pripravili in je vladalo veliko zanimanje za zmagovalca, Tcda tudi letos strelcev iz Tur- ntišča niso mogli prekositi prvi favoriti s Kidričevega niti drugi iz Ptuja. Ekrpa Turnišča .je zasluženo že tretjič osvojila prvo mesto in to- krat pokal v trajno last, ki ga ji je svečano izročil predsednik ob- činskega strelskega odbora. Drbra organizacija in dokaj za- d^v^ljiv.o vrome ip <"mnncči!o do- TsCioq oBouiu os Tes 'ajB^jnzaj ajq cd preteklih let. Ekipe so dosegle naslednje rezultate: 1. Turnišče I 873 krogov (cd 1000 možnih), 2. Kidričevo I 863, 3. Železničar I 851, 4. Drava 819, 5. Kidričevo II 810, 6.-7. Kidri- čevo III 801, Železničar II 801, 8. Gorišnica 785, 9. Turnišče II 779, 10 Pletarna 751, 11. TAP I 746, 12. De:ta 708, 13. Perutnina 703, 14. TETO 697, 15. Cirkulane 693, 16. Občina 642, 17. Majšperk 595, 18. TAP n (nepopolna ekipa) 576 krcgov. S tem tekmovanjem so strelci mestni kino ptuj predvaja od 13. do 15, maja t. 1. francosko- jugoslovanski film »varuj se, la tgur« in od 17. do 19. ma- ja t. ;, italijansko-francoski film »zadnji raj«. kino muretinci predvaja 15. maja t, 1, ameriški film »jaha- li so na zahod«. kino svoboda, kidričevo predvaja 14. in 15. maja ame- riški barvni film »zeleni pla- men« ter 18. m 19. maja t. 1. ameriški barvni film »zgodba o johnsonu«. kino majšperk predvaja 14 in 15. maja t. 1. francoski barvni film »sakramenska frklja«. Dnevni spored za nedeljo,, dne 15, maja 1960, 6.00—6.30 Keaeljski jutranji pozdrav — vmes ob 6.05—6.10 Poročila, vremen- ska napoved in dnevni koledar. 6.30 Ve- dri zvoki, 7.00 ^^apoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski ko- ledar in prireditve dneva. 7.35' Češka godba vas zabava. 8.00 Mladinska radij- ska igra — James Kriiss: Srajca srečne- ga človeka. 8.40 „Mihec, sončkov brat". Pes«ii klasike in romantike pojeta otro- ški zbor RT\' Ljubljana p. v. Janeza Ku- harja in Zlata Gašperšič. 8.50 Z glasbo v novi teden. 9.50 Giuseppe Torelli: Koncert za dve violini in orkester v E- duru. (Izvajajo: violinista Louis Kaufman in George Ales, orkestralni ansambel L'Oiseau-Lyre dirigira Louis Kaufman). 10.00 Se pomnite, tovariši. . . Najlepši maj. 10.30 Iz vokalnega ustvarjanja Ma- rijana Lipovška. 11.00 Zabavni orkestri jugoslovanskih radijskih postaj. 11.30 Zdravko štefančič: Življenje na razpotju (reportaža). 12.00 Naši poslušalci česti- tajo in pozdravljajo — I. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in ob- java dnevnega sporeda, 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Za našo vas. 13.i5 Zabavna glasba jugoslovanskih skladateljev. 14.15 N^aši poslušalci česti- tajo in pozdravljajo — II. 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in ob- vestila. 15.15 Reklame. 15.30 Kar naj- raje poslušate (z oper). W. A. Mozart: Arija Cherubina iz opere Figarova svatba (Zlata Gašperšič) — B. Smetana: Arija Kecala' in duet Janka in Kecala iz 2. dej. opere Prodana nevesta (Miro Braj- nik, Ladko Korošec) — G. Verdi: Arija Alfreda iz 2. dej. opere Traviata (Miro Brajnik) — A. Dvorak: Arija Rusalke iz 1. dej. opere Rusalka (Valerija Heybal) — P. Mascagni: EKiet Santuzze in Turidda iz opere Cavalleria rusticana (Vanda Ger- lovi^. Noni Zunec). 16.00 Humoreska te- ga tedna — Dve japonski humoreski. 16.20 Intermezzo z godali. 16.30 Domače viž« v dvo- in tričetrtinskem taktu. 16.45 G. F. Haendel: ognjemet. rLiverpoolski filharmonični orkester dirigira Makolm Sargent). 17.00 Šestdeset minut športa iiT glasbe. 18.00 Radijska igra — Ivan Cankar — Mitja Mejak: Zgodba o Sim- nii Sirotnlku. 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba. 19.30 Radijski dnev- nik in športna poročila. 20.05 Izberite melodijo tedna! (Zabavnoglasbena oddaia z naigradami). 21.00 Obisk pri sviadateliu Pavlu Sivicu. 21.00 Napoved časa, po- sporeda za naslednji dan. 22.15 V ples- nem ritmu z domačimi ansambli in or- kestri. 23,00 Poročila in pregled tiska, 23.10 Tosip Slavensk:: Simfonični epos. 'Orkester beocraiske filharmonije dirigira 7.ivoiin Zdravkovi<5). 23.35 Leoe melodije. :'4.00 Zadnja poročila in zaključek od- daje. naše občine dostojno počastili praznik dela 1. maj in hkrati dan mladosti ter potrdili moč in mno- žičnost strelske organizacije. Iz- redno pohvalo zaslužijo okoliške družine Ma.jšperk, Cirkulane, Go- rišnica in Kidričevo, ki so kljub oddaljenosti polnoštevilno in ob točno napovedanem času prispele na kraj t«^kimovanja. K, A. Zmaga Drave v Kranju v nedeljo je bil v Kranju od- igran turnir četverice najboljših ženskih rokometnih ekip iz Slo- venije. Sodelovale so: Svo^bcda iz Ljubljane, S:ovan, Drava iz Ptuja in domača Mladost. Borba za prvo mesito je bila ze- lo ogorčena. Favorit je bila vse- kakor Svoboda, ki trenutno vedi na lestvici I. republiške rokomet- ne lige. Toda izredno je presene- tila Drava, ki je posegla v boj za najvišji naslov in ga tudi osvo- jila. Z lefX) in sigurno igro v po- lju in streljanju na go! je ugod- no presenetila. Premagala je Svo- bodo iz Ljubljane z 10:8, prav ta- ko je klonil tudi Slovan 10:5. Iz- reden boj je bil med Dravo in domačo Mladostjo, ki se je po zaslugi izredno pristranskih sod- nikov kcnčai neodločeno 7:7. Re- mi je povsem zadostoval za osvo- jitev prvega mesta pred drugo- plasirano Svobodo, Slovanom in Mladcstjo. Drava je s tem osvo- jila >p pokal v trajno last. Igral- ke Drave morama p>ohvaliti ob tem uspehu, posebno še Potočni- kovo kot najboljšo strelko tur- nirja (12 golov), Fricovo in vra- tarico Toplakcvo. k: je pr spevala evji delež k zm^i K A V tekmovanju za pokal maršala Tita je ŠD Ptuj z rezultatom 2.5:1,.5 izločilo iz nadaljnjega tekmovanja Del. žel. vozil »Boris Kidrič« Ma- ribora, člane ŽŠK »Maribor«. V torek, 10. t. m., je gostovala v Ptuju močna ekipa »Boris Ki- drič« katero tvorijo sami I.-kate- gorniki, dočim so za domače mo- štvo nastopali po en I.-kategornik in Il.-kategornik ter dva Ill.-kate- gornika. Posamezni rezultati so bili sle- deči: Ačko (M):Bohak (P) 0:1, Ru- dolf (P):Mikunda (M) remi, Piberl M. (M):Podkrajšek J. (P) rem-. Bras (P):Poš (M) remi. S tem uspehom si je ŠD Ptu priboril pravico do republiškega finalnega tekmovanja, ki bo v Ljubljani 14. in 15. t. m. BRZOTURNIR ŠD PTUJ-SVOBOD^ ZA MAJ Brzoturnir ŠD Ptuj za mesec- maj je bil preložen zaradi tekme z »Boris Kidrič« Maribor na torek dne 17. t. m. Pričetek ob 19.30 v kavarni »Evropa«, m oo&iAi FOTOAPARAT in ženski čevelj sem 1. maja 1960 zgubila na poti Bori—Ptuj. Poštenega najditelja prosim, da mi vrne proti nagradi. Naslov v upravi. GOSPODINJSKO POMOČNICO iščem. Stanovanje in hrana v hiši. Naslov v upravi lista. novo hišo z gospodarskim po- slopjem, predam. Kungota 55 pri Ptuju. KMECKI mlin, flobert puško, ko- leselj in jabolčnik fx> ugodni ceni, prodam. Naslov v upravi. Dobro ohranjen stabilen motor SAKS 6 KS, prodam. Bratislavci št. 43. travnik v Štukih, prodam. Na- slov v upravi, otroško posteljo s predalom, prodam. Ogled v nedeljo. Na- slov v upravi. hišo z gosipodarskim poslopjem in 53 arov zemlje, prMam. Ca- futa, Popovci 22. STAVBENO PARCELO blizu glavne ceste Kidričevo pro- dam. Naslov v upravi lista. STOJEČO TRAVO prodam in kravo dam v rejo. Naslov v upravi lista. NSU-Primo 150 ccm, skoraj novo prodam. Vprašajte v gostilni »Pri pošti«. VELIKO SONCNO SOBO in kuhinjo menjam za dvosobno stanova- nje. Naslov v uipravi. Preklic Podpisani prekjcujem, kar sem žaljivega govoril 1. V. 1960 o Lojzetu Krambergerju iz Ptuja ter se mu zahvaljujem za odstop cd sodnega oo^^topka, Rojko Konrad, EHuj ObvestiNj vsem družbe- nim obrtnim obratom in privatnim obrtnikom Okrajna obrtna zborn.ca Mar.- bor, pcdcdbor v Ptuju, obvešča članstvo, da bo zbcrnični podod- bor v Ptuju uradoval dvakrat te- dens-k- - — ob tcrk h .n četrtkih — cd 12. do 15. ure. Pododbor Ptuj OBVESTILO Radioamaterski klub Ptuj ob- vešča ljubitelje radiotehnike, da bomo pričeli z osnovnim tečajem radiotehnike, V kolikor bo dovolj interesentov pa tudi z radiotele- grafskim tečajem. Prijave spreje- mamo vsak torek in četrtek od 17. do 18 ure v prostorih kluba Prešernova 16. ODBOR OBVESTILO Obveščamo vse lastnike psov na področju Ptuja da bo zaščitno cepljenje psov proti steklini za zamudnike v ponedeljek, dne 16. maja 1960, ob 7. uri pri Veteri- narski postaji Ptuj. Upravnik: Vet. Doplihar Cvetko VABILO V kulturnem domu v Ptuju na Bregu bo v soboto, 14. maja 1960, ob 20. uri proslava ob 15-!etnici osvoboditve s sporedom. Vabi Vas organizacij?' sznr Ptuj-Breg. Odbor