SVOBODNA SLOVENIJA
AÑO XXXVIII (32)
Štev. (No.) 35
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 6. septembra 1979
„ ZDOMCI" V SLOVENIJI	El diálogo y la participación
El pasado 30 de agosto, al hablar en la Bolsa de Comercio de Rosario, el Presidente de la Nación, general Videla, expresó también los siguientes conceptos: “Sin entrar a hacer historia, vale la pena recordar aquellas metas que inspiraron como objetivo final este proceso. El caos, la anarquía y la violencia signaban su comienzo. Tres años y medio han transcurrido desde entonces, tiempo suficientemente corto como para olvidar, sin rencores pero sin omisiones, única forma de no recaer en aquellos errores del pasado inmediato, pero también forma objetiva de evaluar los resultados a la fecha. Pero suficientemente corto también como para pretender tocar el objetivo final con la mano. Pero tiempo suficiente, de todos modos, para evaluar con objetividad los logros cumplidos.
“Hoy podemos exhibir orden frente al caos, entonces imperante; hoy podemos exhibir autoridad frente a la anarquía reinante; hoy podemos exhibir paz en lo que era pura violencia; hoy podemos alentar progreso en lo que solo era estancamiento.
“Cerramos, así, una etapa de ordenamiento. No fue un milagro, porque, el milagro está reservado exclusivamente a Dios. Fue el producto del esfuerzo de todos los argentinos sin diferencia de clases ni sectores; esfuerzo que costó sacrificio, que costó incluso muchas vidas muy queridas. Aquellos mártires y héroes: empresarios, trabajadores, sacerdotes, militares, mujeres y niños, que fueron víctimas del terrorismo subversivo.
“Por eso no deseamos que este proceso se agote en una etapa ordenancista no deseamos que este orden sea sinónimo de inmovilismo; por el 'contrario, deseamos un orden dinámico, creador y fecundo capaz de motivar coincidencias y de aceptar discrepancias, propenso al enriquecimiento de ideas, mediante el diálogo y la participación.
STANDARD V SLOVENIJI
PRED 40 LETI
SE JE ZAČELA II. SVETOVNA VOJNA
26.	julija 1939. leta — pred štiridesetimi leti — je v Ljubljani na VI. mednarodnem kongresu Kristusa Kralja rekel papeški delegat, poljski pri-mas, kardinal A. Hlond tele besede: „Tu zborujemo spričo tesnobnega o-zračja, kakor pred zastorom, izza katerega se nam dozdeva, da slišimo strašne grožnje in satanske namene. Mi- pa ne moremo in nočemo verjeti, da se odpira pred nami pekel groznih vojska, čeprav marsikaj kaže na to, da se nam približuje nekaj grozečega, kar utegne za današnji rod postati najsrtašhejše doživetje. Res je, da milijoni ljudi, ko se zjutraj prebudijo iz spanja, napeto prisluškujejo, ali ne bodo med glasovi zračnih valov' začuli klica: Zdaj je prišla sodba na svet.“
Kakor smo napisali zadnjič: mesec dni nato, 23. avgusta, je Stalin sklenil s Hitlerjem pakt in s tem omogočil njegov napad na Poljsko. Ribbentrop je povedal Kleistu, da misli Hitler „s se-cirnim nožem“ rešiti Poljski problem. Je pač vedel, da je ali da bo tisti dan, ko je on odšel na podpis v Moskvo, Hitler govoril v Obersalzburgu tole grožnjo (kar je prišlo šele 1. 1946 z dokumenti v javnost): „Naša moč je... naša brutalnost. Džingiskan je ukazal obsoditi na smrt milijone žensk in otrok z vso zavestjo in lahkim srcem. Toda zgodovina gleda v njem samo velikega ustanovitelja države. Kaj bo pisala o meni slabega zahodnoevropska civilizacija, mi je vseeno. Izdal sem ukaz in bom dal ustreliti vsakega, ki bi z eno samo besedo hotel kritizirati..., da cilj vojne ni fizično uničevanje nasprotnika. S tem ciljem sem — vsaj na Vzhodu — pripravil oddelke Totenkopf (mrtvaška glava), in ukazal ubiti brez u-smiljenja in ozirov moške, ženske in otroke poljskega pokoljenja in poljskega jezika. Samo na ta način bomo dobili življenjski prostor, ki ga potrebujemo... Poljake bodo Nemci iztrebili in Poljsko kolonizirali... Bodite trdi in brezobzirni, delajte hitro in brutalnej-še kakor kdaj koli prej. .. “
S tem ciljem fizičnega uničenja Poljske in s strategijo brutalne totalne vojske je na omenjenem zboru nemških vojskovodij ukazal napad na Poljsko za 26. avgust, takoj prve dni po podpisu Moskovske pogodbe. Toda za hip je še odložil pohod, kajti pomislil je, da se utegne bliskovita operacija spremeniti v evropsko vojno, ki jo je sicer želel Stalin in — sledile so intervencije Mussolinija, papeža... da bi odvrnile nesrečo. Toda vojna napetost je rastla, Nemci so mobilizirali- ob poljskih mejah. Ta je še vedno mislila, da ne pride do vojne, in je zato le deloma mobilizirala svojo vojsko. Toda zahodni zavezniki so jo pregovorili, naj še počaka, morda se reši mir. šele 31. avgusta je mobilizirala.
Tedaj je v Berlinu — v noči od 30. na 31. avgusta — zunanji minister Ribbentrop poklical k sebi britanskega poslanika in mu predložil 16 točk, katere mora Poljska in njeni zavezniki brezpogojno sprejeti, če nočejo vojske. Zahteval je poljskega poslanika Lipskega. Ko je prišel, ga je samo vprašal, če je pooblaščen, ta hip, brez posvetovanja z vlado, skleniti sporazum. To je odklonil, na kar je Ribbentrop odgovoril, da v tem primeru nima kaj govoriti z njim. Ni mu povedal niti pogojev za mir.
Istega dne ob 8 zvečer je sledil napad „poljskih“ vojakov na nemško radio postajo v kraju Gliwice. Kakor se je dognalo pozneje, je bil to maskiran napad Nemcev, ki so skupino nemških kriminalcev in zapornikov preoblekli v poljske vojaške uniforme in jih pognali v napad pod vodstvom nemških SS oficirjev. Akcija je v nemških dokumentih nosila ime „Himmler“. Kar teh napadalcev ni padlo, so jih pobili Nemci sami. Ta akcija je služila za pretekst poljske agresije na nemško vojsko, na kar je — nekaj ur pozneje ob svitu 1. septembra — sledil brutalni napad totalne nemške vojske — pehote, letal-
(Znano je, da je v Sloveniji precejšnje število priseljenih delavcev, nameščencev in tudi izobražencev raznih poklicev skoro iz vseh ostalih republik Jugoslavije. Računajo, da jih je okrog
150.000.	Če k temu številu prištejemo družinske člane, učence in univerzitetne študente ter ostale, se število priseljenih iz drugih republik več kot podvoji. Saj jih je v nekaterih industrijskih sfediščih kar na desettisoče, kot npr. na Jesenicah, v -Kranju, Celju, Velenju, Kopru in drugod.
Vse te priseljence v zadnjem času imenujejo „zdomce“ v Sloveniji. Nekateri so mnenja, da taka označba ni primerna, češ da so vsi iz Jugoslavije in da tudi Slovencev, ki živijo v drugih republikah, nikjer ne imenujejo „zdomci“. Ni naš namen spuščati se v to razpravljanje, ker je jasno, da je vsak Srb „doma“ v Srbiji, Hrvat na Hrvaškem in Slovenec v Sloveniji. Vsi pa so jugoslovanski državljani, dasi bi bilo bolj naravno, da je vsak najprej državljan svoje republike in z državljanstvom v katerikoli republiki pridobi tudi državljanstvo Jugoslavije.
Nas pri tem razmišljanju zanima predvsem vprašanje slovenskega jezika pri tolikšnem številu „zdomcev“ v Sloveniji. Ni namreč redkost, da se Slovenci iz zamejstva ali iz ZDA, Kanade, Južne Amerike in drugod, ki pridejo v Slovenijo, ne morejo v uradu, trgovini, gostilni, itd. sporazumeti v slovenščini. Celo po daljšem bivanju v Sloveniji natakarji, prodajalci in podobni poklici ne kažejo volje, da bi se priučili slovenščine.
Opozorimo le še na to, da bi tako pred II. svet. vojno kakor tudi danes težko našli primer, da bi Slovenec, ki je zaposlen v Srbiji ali na Hrvaškem, ne znal teh jezikov. Ni verjetno, da bi brez-znanja jezika mogel ostati na svojem mestu. Gotovo je, da ne bi mogel računati na kakršno koli kvalificirano mesto, ali da bi občeval s „strankami“ ali „klienti“ slovensko.
Dvojezičnost je dandanes nujnost za vsakega, ki gre iz območja materinega jezika kamor koli in hoče tam služiti svoj kruh, bodisi začasno ali stalno. Tako je tudi z nami, ki smo izbrali svobodo. Znanje jezika dežele v katero smo prišli, kmalu postane nekakšna vstopnica za zaposlitev, gotovo pa za boljši položaj in napredovanje. Če je znanje jezika združeno s strokovnim znanjem, so odprta skoraj vsa pota tako v materialnem pogledu kot v socialnem položaju. -Pri tem nas nihče ne o-vira, da ohranjamo materin jezik, organiziramo in vzdržujemo šole, ohranjamo slovensko kulturo, slovenski tisk, itd.
Tudi v Sloveniji je možno rešiti najrazličnejše probleme „zdomcev“ iz drugih republik z nujnostjo dvojezičnosti. Znanje slovenščine v doglednem času po zaposlitvi moi^a postati samo po sebi razumljivo. Brezpogojno mora biti znanje slovenskega jezika obvezno za vsakega „zdomca“, ki ima neposredno opraviti z občinstvom v kakršnikoli zaposlitvi.'
Tako stališče ne more dati povoda nekemu V. Ruplu, da bi morda zopet pisal v beograjskem Ninu, da se Slo-
stva in mornarice na Poljsko. Brez vojne napovedi.
Tako se je pred štiridestimi leti začela druga svetovna vojna. Anglija in Francija sta protestirali v obliki ulti-matuma, da bi nudili pomoč Poljski. 3. septembra pa sta napovedali vojno Nemčiji. Nudenje pomoči Poljski je bilo le „formalno“. Poljaki jo celo smatrajo kot „izdajo zaveznika“. Angleži in Francozi nikakor še niso bili v stanju nuditi kako pomoč Poljski. Dotlej nepoznane množice nemških letal so napadle in rušile 36 poljskih mest v bliskovitem napadu in blizu 70 nemških divizij (1.300.000 mož), najmodernejše opremljenih, je zlomilo junaški poljski odpor.
venci v Sloveniji obnašajo, kakor da bi bila Ljubljana center sveta, meja pa na Kolpi.
Za ohranjevanje materinega jezika „zdomca“ mora priti pobuda od njega samega, kakor tudi želja po šoli, da bi se njegovi otroci mogli učiti tudi materinega jezika. Zdomec mora tudi pokazati voljo in pripravljenost kaj žrtvovati zato in šele potem mu je nuditi uradno pomoč. To bi morali doma upoštevati tisti, ki govore in pišejo o zapostavljanju zdomcev in njihovih o-trok.
Tak naj bi bil izhod za sedanjost.
Prej ali slej pa bo treba zaradi slovenskih narodnih interesov načeti v jedru vprašanje, zakaj je toliko Slovencev v zdomstvu širom Evrope in v svetu, v Sloveniji pa tako visok odstotek vseljencev iz drugih republik. Vemo, da se komunisti tega vprašanja ne bodo lotili, ker jim ne gre v račun. Koristi naroda in ohranjevanje jezika so daleč pod vrednotenjem interesov komunistične partije. Saj celo slovenski komunistični veljaki govorijo Slovencem v Sloveniji v srbohrvaščini.
Skupna
gladovna stavka čeških in poljskih disidentov
Maja meseca so na Češkoslovaškem aretirali deset -članov gibanja za državljanske pravice, znanega pod Listina 1977 in jih obdolžili državi sovražnega delovanja. V kratkem bo začela proti njim sodna razprava. S tem v zvezi so v znak solidarnosti njihovi tovariši sklenili začeti gladovno stavko kot izraz protesta proti postopku oblasti, ki ga imajo za krivičnega z ozirom na ustavne in mednarodne obveznosti.
V potrditev soglasnosti z njimi se je tej nameri pridružilo 15 članov poljskega Odbora za javno samoobrambo, deloma iz Varšave in deloma iz Krakova. Trije člani češke Listine 77 so se po poročilu nemške poročevalne a-gencije DPA odpeljali v začetku predzadnjega tedna z vlakom v Varšavo, da bi tam prebili gladovno stavko skupaj s Poljaki, kar pa je poljska policija preprečila. Že na varšavskem kolodvoru so jih aretirali skupaj s poljskimi tovariši. Slednje so še isti dan izpustili na svobodo, Čehe pa izgnali nazaj domov, kjer so jih tudi aretirali in zaprli za tri dni.
A še isti dan je takoj po ponesrečenem potovanju na Poljsko začelo gladovno stavkati 15 “Poljakov in 23 Čehov, vsi deklarirani disidenti, tako oni na svobodi kot ti v zaporu, skupaj 38. Vztrajali so teden dni, kot je 'bilo prvotno nameravano.
To je bil tudi svoje vrste odgovor češkim tovarišem, ki so začeli nedavno propagirati ukinitev javnega izražanja protesta zaradi nespoštovanja človekovih pravic. Disidenti očitujejo oblastem, da ne spoštujejo izpolnjevanje državljanskih svoboščin, zaščitenih z ustavo in s podpisom helsinškega in beograjskega dokumenta.
In potem Evropa in Amerika. Čez 20 držav v svetu se je vojskovalo in ves svet je postal pozorišče bitk in uničevanja, šest let in pol je trajalo ubijanje človeka. Modernemu Džingis-kanu — Hitlerju •—( ki si je zavestno vzel vlogo krvnika, se je pridružil s prav tako, če ne še hujšo strategijo drugi krvnik Stalin. Skupna bilanca obeh krvnikov je znesla-v 6 letih in pol skoro 55 milijonov mrtvih.
Tako je pred 40 leti začela tista „sodba sveta“ o kateri je govoril pri-mas Poljske kardinal Hlond v slovenščini v Ljubljani in ki je postala „najstrašnejše doživetje današnjega rodu“.
td
„Vsega je dovolj; ljudje nosijo denar v banko, vsi imajo lepe hiše, avtomobile, vsi hodijo na počitnice ■— ljudje so postali celo prevzetni in ošabni.“ Tak je refren, ki ga slišimo vsak dan. Drugi ljudje, ki poznajo bolj podrobno gospodarski položaj v Sloveniji, so sicer imeli svoje pomisleke, a so ponavadi ostali tiho, da bi ne — pokvarili tega navdušenja. Toda ta „hvala“ bo, kot vse kaže, za nekaj časa potihnila, kajti inflacija ni zajela samo zahodnega sveta, ampak tudi vzhodno Evropo, Sovjetsko zvezo in tudi Jugoslavijo. In to z razliko, da tam na primer — uradno — kar čez noč podraže živila za petdeset odstotkov.
IPa poglejmo nekoliko na standard z ozirom na ceno avtomobilov in tekočega goriva. Avtomobilski protnet pač spada v našo dobo, tako kot je spadalo kolo v dobo pred petdsetimi leti — pa to zaradi tehnike in ne po zaslugi kakega režima.
Nakup avtomobilov postaja v Sloveniji že problem. Ljudje stojijo pred prodajalnami v vrsti po dvanajst in več ur, da morejo vpisati naročilo v prednakupne spiske za nakup avtomobila. O ceni se ob tej priliki niti ne govori. Vsekakor pa lahko mirne duše zapišemo, da danes v Sloveniji skoraj ne moreš kupiti niti najmanjšega avtomobila izpod stotisoč dinarjev ali o-krog 6.500 kanadskih dolarjev (5.600 ZDA dolarjev). Poleg tega je mogoče trditi, da so popravila dražja za polovico več kot na Zahodu in da moraš po nadomestne dele mnogokrat iti kar
V mesecu avgustu je bivši tajnik za zunanje zadeve ZDA Kissinger večkrat presenetil javnost s svojimi optimističnimi, še bolj pa pesimističnimi izjavami in opozorili. Tako je npr. zatrjeval, da se po njegovem mnenju ZDA- nahajajo trenutno pred resnimi gospodarskimi težavami ne samo zaradi petroleja, ampak tudi zaradi naraščajoče brezposelnosti; med drugim je tudi dokazoval, da je nujno zvišanje izdatkov za oborožitev.
Podal je tudi zanimivo analizo sovjetskega stanja. Napovedal je v prihodnosti spremembo v Sovjetski zvezi in velike notranje politične težave. Kissinger pričakuje nekako tak razvoj, kot je bil na Kitajskem po Maovi dobi. Prepričan je, da prihaja nov sovjetski rod in z njim prihajajo novi časi. Trdil je celo, da bo Sovjetska zveza morala svoje zunanje probleme reševati na račun popuščanja v svoji zunanji eks-panzionistični politiki. Spopad je po njegovem mnenju nevaren le, če bodo ZDA zanemarjale oborožitev in ta-korekoč prisilile sovjete, da izrabijo svojo vojaško nadmoč.
Nepričakovano se je Kissinger oglasil tudi v ameriškem senatu in zavzel kritično stališče do podpisa Salt II ter nanizal vrsto pogojev, ki jih je treba izpolniti pred podpisom.
iPred nekaj dnevi so bila izvajanja
v Trst ali Celovec. Tam jih namreč gotovo dobiš — in to tudi spada k slovenskemu standardu.
Najhuje pa šele pride: zadnja cena navadnemu bencinu je v SRS 13.50 dinarjev, kar je 87 stotink kanadskega dolarja. Toda v Kanadi velja liter navadnega bencina zaenkrat le 22 stotink dolarja. Človek je kar zaprepaščen, ko vidi to razliko pri enemu delu človekovega standarda. Če dodamo k temu še dokaj slabe ceste, zaporo za vožnjo osebnih avtomobilov za 7 dni v mesecu in še štirikrat manjše plače kot v Kanadi, pridemo do žalostne ugotovitve, da razmere v Sloveniji ne samo da niso rožnate, ampak da so se strašno poslabšale v primeri z nekdanjimi že itak skromnimi razmerami.
Ker pa, kot pravijo, nesreča nikdar ne pride sama, je letos Jugoslavijo zelo prizadel potres v črni gori, in s tem tudi Slovenija, ki mora prispevati k obnovi; hude posledice bo imela slaba žetev, kar spet pomeni uvoz žita, koruze, živine v višini nekoliko sto milijonov dolarjev. Vlada se je soočala s problemom povišanja cen v vseh sektorjih, ki naj bi odgovarjale cenam na Svobodnem trgu — to bi utegnilo povzročiti nezadovoljstvo ali celo nemire — ali pa cene še dalje umetno zadrževati. Pa zadnjih ukrepih, ki so jih izdali v Jugoslaviji o zamrznitvi plač in cen, je razvidno, da se je zaenkrat odločila za zadnje. S tem je seveda le odložila trenutek, ko bo treba z vso resnico o zavoženem gospodarstvu na dan.
Peter Urbanc
Kissingerja zopet deležna izredne publicitete. Na sestanku v Bruslju, ki ga je organiziral Center za študij .mednarodnih in strateških vprašanj iz Wa-shingtona, je Kissinger 1. septembra naravnost grozeče opisal svetovni položaj in svaril zahodni svet, „če bo šel razvoj po sedanjih smereh, bo prihodnje desetletje obdobje velike krize za nas,“ je dejal Kissinger. „Poglavitno dejstvo sedanje vojaške stvarnosti je, da so članice 'NATA v vseh poglegih vojaške moči zaostale, razen morda v mornarici, kjer se prednost iz dneva v dan zmanjšuje,“ je ugotovil Kissinger in dodal: „Nikdar v zgodovini se še ni zgodilo, da bi država dosegla nadmoč v vseh vojaških pogledih in ne bi iskala ugodni trenutek, da bi to prednost v zunanji politiki izrabila v svojo korist.“
Posebej je napadel vojaško politiko Zahoda in dodal, da se bliža čas, ko bo Sovjetska zveza v stanju odločiti usodo sveta. Vse to bo mogoče preprečiti, če ZDA in vse članice NATO-a, posebej še evropske države, ne bodo podvzele nujno potrebnih mer v oboroževanju, da preprečijo katastrofo. Posebno je poudaril nujnost povečati atomsko moč Zahoda in preprečiti, da bi Sovjetska zveza prišla do spoznanja, da more izsiljevati zahodno Evropo s tem, da ji grozi s separatno vojno proti njej.


KISSINGER OPOZARJA
ilAVANfK
BOJ MED KUBO
• Mi 11 BO
Zasedanje neuvrščenih v Havani je v polnem teku. Zaključena sta že'prva dva dela, kjer so zasedali poslaniki in zunanji ministri, in že zaseda plenum, na katerega je prihitelo mnogo državnih vodij in ministrskih predsednikov. V interesu organizatorjev je prikazati gibanje neuvrščenih kot največjih mednarodni politično ideološki forum. V prid tej tezi štejejo dejstvo, da je v njem včlanjenih 95 držav, ki predstavljajo več kot polovico človeštva.
To so seveda gole številke, kajti od 95 držav članic je prihitelo v Havano le 45 državnih vodij, drugi so poslali zunanje ministre, nekateri pa niti tega ne. Izključno neke vrste politični kompromis je pripeljal razne delegacije, da se zasedanja sploh udeleže. Čile, ki je še vedno članica neuvrščenih (!), še enostavne delegacije ni poslala.
Tudi je relativna politična moč gibanja. Preveč je notranjih razprtij, preveč raznolike so države. Kot smo že pisali, so se te razlike še poglobile, odkar kubanski diktator Fidel Castro cedi sline po vodstvu tega gibanja. Priznati moramo, da je Castrov vpliv velik pri številnih afriških in azijskih državah, katerih vlade so pretežno komunistične in neposredno pod sovjetskim vplivom. S tega vidika moramo gledati Castrov nastop kot vlogo, ki mu jo nenehno diktirajo iz Moskve. In resnično si Kremelj želi kontrolirati gibanje neuvrščenih, ki kljub temu, da je rdeče pobarvano, je vsaj doslej imelo videz neodvisnosti od ’Moskve.
Edini, "ki se more uspešno zaper-staviti Castrovim namenom je stari maršal Tito, ki je zato kljub svoji sta-i rosti prihitel v Havano, da „reši“ neuvrščene. V trenutku, ko pišemo te vrstice, na zasedanju ravno pričakujejo govor maršala, ki naj bi sledil. u-vodnemu, precej ostremu Castrovemu nastopu. Na otvoritvi je namreč Castro imel slavnostni govor. Trajal je skoro uro in pol, in v njem se je znesel nad vsč, kar ne gre tako, kot bi sovjeti želeli.
Castro se je „spravil“ nad ZDA (kar je bilo pričakovati), pa tudi nad Izrael in Egipt, in še nad Kitajsko. Njegov
SOVJETI
PREPLAH
Najprej je bil demokratski senator Frank Chureh tisti, ki je podal zadevno obtožbo. Nato je sama ameriška vlada priznala, da so zasledili na Kubi povečano prisotnost sovjetskih vojakov. Sovjetska brigada, ki jo sestavlja okoli tri tisoč vojakov, je v zadnjem času prišla na Karibski otok. S tem se poveča število sovjetskih vojakov na pet tisoč, katerim je treba prišteti še od šest do osem tisoč strokovnjakov in svetovalcev.
Ameriška vlada se je takoj obrnila na Sovjetsko zvezo in jo opomnila na pagodbo iz leta 1962, po kateri ne sme uporabljati Kube kot vojaško postojanko, ki bi lahko ogrožala ZDA. Res je sicer, da pet tisoč sovjetskih vojakov,
A IZJAVA
•	4 W /Î
IN JUGOSLAVIJO
kritični govor je povzročil, da je zapustil dvorano, kjer je skupščina zasedala, ameriški predstavnik na Kubi, prav tako kot tudi kitajski poslanik, ki se je čutil prizadetega zaradi Castrovih izjav. Medtem je egiptovski poslanik vzdržal do konca in Castru o-sporaval. njegove besede.
Kubanski diktator je v svojem govoru tudi hinavsko trdil, da je „Kuba socialistična država, a mi ne vsiljujemo našega sistema nikomur.“ Očividno je pozabil na napore, ki jih Kuba izvaja, da bi komunizem zmagal v latinski Ameriki in na odločilen poseg kubanskih čet, ki so izvojevale marsikatero komunistično zmago v Afriki in tako pripomogle „socializmu“ do novega ozemlja.
„Smo radikalna država, a ne vsiljujemo našega radikalizma nikomur. •Razumite, prosimo, da nismo fanatiki.“ Ta zadnja izjava, pač ne potrebuje komentarja.
In še je dejal Castro, kot v odgovor na obtožbe, da skuša potegniti neuvrščene v sovjetski tabor: „Nihče ni nikdar skušal dopovedati nam, kaj moramo storiti.“
Medtem je jugoslovanska delegacija že predložila precej sprememb za končno „havansko izjavo“. Neki del izjave namreč govori o „tlačenih narodih ... v Afriki, Aziji in latinski A-meriki“. Jugoslovanska delegacije je predložila drugo besedilo, ki govori o „narodih pod tujo nadvlado v Afriki, Aziji, latinski Ameriki in drugih delih sveta“ v jasnem namigu na Sovjetsko zvezo in njene satelite. Tudi pozivajo neuvrščene, naj zapuste „ozke nacionalistične cilje, ki ogrožajo edinost gibanja neuvrščenih“, kar pa seveda leti na Kubo.
Drugi dan plenarnega zasedanja je bil napovedan Titov govor, ki naj bi 'bil odziv na Castrove izjave.
Mnenje raznih opazovalcev je, da se bo gibanje neuvrščenih počasi povesilo na sovjetsko stran, zlasti po smrti jugoslovanskega maršala, ali pa bodo notranja trenja pripeljala do razkola, ki bo tudi pomenil konec tega ponesrečenega poizkusa.
N A KUBI
V AMERIKI
čeprav komaj 114 kilometrov od ameriške obale, ne ogroža varnosti ZDA, a v Pentagonu se upravičeno bojijo, da bodo ti vojaki odločilno posegali v gverilski boj, ki naj se razpase po latinski Ameriki, bodisi kot vojaški inštruktorji, bodisi tudi konkretno v vojaških akcijah.
Ta pojav je treba gledati tudi v luči zadnjih dogajanj v latinski Ameriki. Primer Nikaragve se lahko hitro ponovi drugje. Ne pozabimo, da je pred tedni sicer kaj svojevoljna Costa Rica izgnala dva sovjetska diplomata, katera sta aktivno povzročala stavke in nemire v tej državi. Ne pozabimo tudi, da bo Nikaragva poslala na Kubo šesto gimnazijcev, ki bodo tam študirali sred-
SVOBODNA SLOVENIJA
...... .......‘ ’"•■
Buenos Aires, 6. septembra 1979
.....
JZ žjVLJENJA IN DOGAJANJA V ARGENTINI
DAVID je ime zadnjega izmed orkanov, ki pustoši po Karibskem morju in sedaj že po vzhodni obali ZDA. Doslej je povzročil že nad tisoč žrtev in grozotna razdejanja. Mnogo škod je bilo tudi v ameriških mestih od Palm Beacha do Cabo Cañaveral, kjer se nahaja ameriško vesoljsko pristanišče.
KURDSKE SILE so doživele hud poraz. Niso mogle vzdržati silni ofenzivi iranskih vojaških oddelkov, ki so končno zavzeli uporno mesto Mahabad. Kurdi si bodo težko opomogli po tej ponesrečeni vstaji. Vendar so že mnogokrat dokazali, kako se znajo boriti za svojo svobodo proti močnejšemu sovražniku.
NA IRSKEM pričakujejo in se bojijo novih izbruhov nasilja. Protestantska ekstremistična skupina je namreč objavila, da bo pobila 95 vodij nasprotne stranke, ki da so člani IRA, Irske rejublikanske vojske. S tem bi praktično obglavili to irsko oboroženo skupino. O-čividno je, da da bi IRA vztrajno odgovarjala z zobom za zob.
V ZDA je neko podjetje kupilo vse prhviee izuma ’za, pridelavo umetne nafte. Sistem, ki ga že uporabljajo v Južni Afriki, prideluje razne petrolejske derivate iz premoga. "Južna Afrika krije s tem sistemom trenutno ok. 30 odstotkov domačih potreb in bo leta 1981 krila 60 odstotkov. Cena pridelave je seveda precej manjša, kakor je cena petroleja na mednarodnem trgu.
PIONEER II., ameriška vesoljska raketa, ki je „na obisku“ po zunanjih svetovih, se trenutno mudi okoli Saturna. Na svojem poletu je odkril doslej še neznani šesti obroč. Ni pa mogel ugotoviti, če je kak sled življenja na znani in opisani 'Saturnovi luni Ga-nimedes.
Kakor smo v zadnji številki zapisali, da' ’je bil miliUli tedčn „posvečen“ mednarodnim zadevam Argentine, tako so zadnje dni domače opazovalce skrbele predvsem notranje zadeve. In med temi V prvi vrsti problemi politične vsebine.
Katerikrat smo že omenili, da je argentinsko politično okolje zelo dovzetno za razne govorice. Takoimenovani politični „rumor“ (besedo bi morda lahko prevedli z „šušljanje“) ima že dolgo državljansko pravico in lepo tradicijo v Buenos Airesu in tudi v marsikateri pro-vincijski prestolnici. Ker pa je včasih tak „rumor“ le izraz pobožnih (ali bolje: nepobožnih) želja raznih krogov ali tendenc, se ni čuditi, da tako od časa do časa krožijo riajne verjetne j še govorice.
Tako smo zadnje čase lahko zasledili domnevo, da bodo kmalu zamenjali predsednika države. 'Vzroki, ki so jih navajali, so bili najrazličnejši, odvisno od posredovalcev te govorice. Bodisi politični pritisk, bodisi vojaško ne-sporazumevanje, bodisi kot posledica neuspeha gospodarske politike: skratka, predsednik naj bi se kmalu poslovil.
Sam general Videla je javno zanikal to domnevo. Na dan svete Roze, ■ zavetnice latinske Amerike, je govoril v Ro-sario in tam odločno izjavil: „Izvajal bom, brez prestanka, predsedništvo do leta 1981.“ A rosarijski govor ni bil zanimiv le zaradi te izjave. V njem je predsednik Videla nakazal globalno, kakšna bo pot sedanjega procesa in kam pelje. „Naša filozofska in politična koncepcija družbe sloni na ljubezni, svobodi in spoštovanju človekovega dostojanstva . .. “ In ta koncept more zado-iti svoj izraz le v „demokratičnem pluralizmu“. Demokracija v zahodnem pojmovanju in po krščanskih temeljih je končni cilj sedanjega ustavnega procesa.
IRAN preživlja svojevrstno politično krizo. Ministrski predsednik Bazar-gan je po televiziji izrazil svoj namen, da ostopi in je povabil Homeinija, naj pride v Teheran in se osebno posveti vladanju države. Medtem so v Mehiki objavili, da je policiji uspelo preprečiti atentat, ki je stregel po življenju pobeglega šaha.
WALTER MOND ALE, ameriški podpredsednik, se je vrnil z obiska v Pekingu. Istočasno so objavili, da je Hua Kuo-feng sprejel povabilo na obisk v ZDA. Datum obiska še ni določen.
PERU preživlja veliko socialno agitacijo. Množice stavkajočih demonstrirajo po cestah in prirejajo spopade s policijo. V Chiclayo je 600 stavkajočih učiteljev protestno zasedlo domačo katedralo.
njo šolo. In Bog ve, če med raznimi učnimi predmeti ne bo študijev za gverilske vojne. Sovjetski „profesorji“ bi ob tem bili zelo potrebni.
Uboga latinska Amerika. Smiliš se mi. „Zdravnik s severa“ se pa le premalo zaveda, kako nevaren je rdeči virus.
In v tej demokraciji bodo igrale odločilno vlogo politične stranke. Tako je zatrdil predsednik, in s tem je tudi pomiril tiste, ki so se bali, češ, demokracija ¡že, a kakšna. Predsednik je odgovoril: pluralistična; in s političnimi Strankami. Prav ta teden je general Menéndez, ena odločilnih vojaških osebnosti, izjavil, da „ne bomo ponavljali napak iz preteklosti“. Na katere napake se je nanašal ? Na napake, ki so jih vedno delale vojaške vlade, da so enostavno sklicale volitve in prepustile o-blast nezmožnim politikom? če je tako, nastane pač logično vprašanje: kako bo sedanja vlada zagotovila, da bodo politične stranke, ki bodo po njej prevzele oblast, res zmožne voditi državo po pravi in uspešni poti ? Vprašanje ostaja zaenkrat še odprto. Pravtako je neznanka „politični predlog“, ki naj ga vlada predstavi narodu, in ki bo pomenil začetek političnega odprtja v sedanjem procesu.
'V BOLIVIJI je kongres postavil na zatožno klop bivšega predsednika Ban-zerja. Dolžijo ga raznih gospodarskih in političnih prekrškov, ki naj bi jih •zagrešil v teku šestih let vladanja.
Kar je jasno in gotovo, je dejstvo, da bo bodoči predsednik, ki bo nasledil Videla po marcu leta 1981, upokojeni član oboroženih sil. To je ponovno zatrdil glavni poveljnik vojske, general Viola, ki je na časnikarsko vprašanje, kdaj bo on stopil v pokoj, odgovoril da konec tega leta. Pa so časnikarji šli še dalje. Vprašali so ga, če je morda on bodoči argentinski predsednik. Na kar je salomonsko odvrnil: možno je, da bi bil; je pa še več možnosti, da ne bom.
Pa pustimo te politične odtenke, in povejmo, da so prav tako na dan svete •Roze, v četrtek 30. avgusta, v Paragvaju podpisali pogodbo, ki dokončno urejuje in zagotavlja zgradbo veleelek-trarne Yacireta med Argentino in Paragvajem. S tem se zaključi precej dolga in neljuba polemika glede zgradbe, ki bo v korist obeh narodov, in ki je važna za blagostanje in boljše življenje na tem delu sveta.
Prav tako omenimo, da se je vrnil v Bonn nemški gospodarski minister Otto Lambsdorff. Nemškim časnikarjem je zanikal, da bi se že zedinili z argentinsko vlado glede jedrne centrale Atucha II in enostavno priznal, da je kanadska ponudba mnogo ugodnejša, •ker je mnogo cenejša. V Argentini sami si tudi še niso na jasnem, na katero stran se bodo končno nagnili. Dejstvo je, da Argentina z veliko naglico opremlja državo z vrsto javnih del, pri katerih ima energetsko polje eno najvažnejših vlog.
Ko govorimo o energiji, se moramo ustaviti ob ponovnih in nenehnih povišicah nafte. To seveda povzroči draginjo mnogih produktov, in predvsem transporta. Javna vozila so se od 1. septembra znova podražila. Kljub temu zahtevajo prevozniki še višje cene. Kakšen razlog navajajo za to ? Da so dolga leta bili zapostavljam. Pred leti namreč, je minimalna vožnja stala enako kolikor časopis ali kava v kavarni. Danes je minimalna vožnja $ 200, medtem ko so časopisi ok. $ 500 in kava (odvisno od kavarne) ok. $ 1000. Vlada se na ta ugotavljanja zaenkrat ne ozira.
Kar še tiče plač, je pretekli teden vlada popolnoma sprostila dosedanje določbe. Kot pomnimo, so bile nekaj časa plače pod strogo kontrolo države. Nato je država določala minimalne, medtem ko so podjetja, potom tkim. „fleksibilizaeije“ smela plačevati določene procente nad minimalno plačo. Sedaj je določanje popolnoma svobodno, in vsak delodajalec sme višati po lastni volji, kar določi v posameznih primerih, ali potom konvencije s Svojim osebjem. Vendar ta sprostitev ne bo povzročila večjih skokov v plačah, kajti tako ali drugače so podjetja plačevala, po svojih zmožnostih, mnogo nad minimalnimi plačami. Vlada je v teoriji le potrdila, kar so v praksi že vsi izvajali.
Prizadeti seveda bodo zopet državni uslužbenci, katerim so s 1. septembrom povišali plače približno za 40%. Vendar je to vseeno še mnogo pod splošnim povprečjem v privatnem sektorju.
Tine Debeljak	(98)
Med hnjigami in revijami
SLOVENEC USTANOVITELJ NOVE MEDNARODNE REVIJE
Dr, dr. Rudolf Trofenik, bivši tajnik pravne fakultete v Ljubljani, pravnik in filozof, ki je z nami 1. 1945 zapustil domovino, je uspel v Nemčiji s svojo mednarodno znano založbo znanstvenih knjig in revij, ki nosi njegovo imel: „DR. DR. R. TROFENIK VERLAG“. Velezaslužen je z ustanovitvijo posebne knjižne zbirke, ki nosi naslov: Geschichte, Kultur und Geisteswelt der Slowenen, v kateri je doslej izdal že nekaj knjig o slovenski kulturni zgodovini od Brižinskih spomenikov, Reformacije do Vebrovega in Slodnjakove-ga zbornika. Zlasti je posredoval Slovencem — in vsej svetovni javnosti — faksimilne izdaje za slovensko zgodovino epohalnih del, kot so prve slovenske knjige, Trubarjeva Cerk ovna ordunga, Dalmatinova Biblija, Bahoričeva Slovnica, Valvazor-Puhlin-Kopitarjeva slovnica, Murkova, Geschichte der älteren südslawischen Literaturen, Miklošičev staroslovenski leksikon itd., itd. Tudi so dragocene razpravice, ki jih izdaja pod naslovom Litterae slovenicae (Slod-
njak, Berčič, Blaznik itd.). Poleg teh podob o slovenski preteklosti, ki so vse v svetovnem jeziku in znanstveno na navišji višini, pa dr. dr. Trofenik izdaja prav na isti način tudi revije, ki se tičejo kulturne. zgodovine južnoevropskih problemov in bližnjega vzhoda, ki- posegajo v balkanologijo in že v bližnjo orientalistiko. Za to svoje o-gromno izdajateljsko delo, tisoče raz-iskavanj znanstvenih problemov vse ju-žnovzhodne Evrope na višini, kot jo zahteva akademsko obravnavanje, je pridobil cel kader priznanih svetovnih strokovnjakov (tudi slovenskih), ki mu urejajo (v kolikor jih ne ureja sam) zbirke in revije, ki se nato širijo po vseh svetovnih univerzah in znanstvenih u-stanovah. Zasegel je tako znanstveni trg in nanj spravil knjige iz svojega izdajateljskega podfočja slavistike, balka-nistike in orientalistike v splošnem in slovenistike posebej.
K tej svoji založniški podjetnosti je zdaj (1978) dodal še nanovo ustanovljeno revijo Münchner Zeitschrift für Balkankunde, katere prvi zvezek je izšel pred kratkim (str. 260) in ki jo urejuje priv. docent dr. Peter Bartl z
Instituta za vzhodno in južno Evropo na munchenski univerzi.
V	predgovoru, ki sta ga napisala anonimno (izdajatelj in urednik) je opredeljen predvsem pojem ,¿Balkan“, kar tudi nas predvsem zanima, kajti spominjamo se še dobro lanske polemike v Ameriški domovini med dr. R. -Ložarjem in dr. Kalanom. Ta uvod o-menja, da si še danes znanstveniki niso na jasnem, kaj naj pojem Balkan označuje. Nastal je iz besede turškega izvora, ki označuje pogorje, ki se razpreda po Bolgariji in se je grško imenovalo Haemus. Po analogiji imenovanja Apeninski polotok in Pirinejski po gorovjih, je nemški zemljepisec Avgust Zeune imenoval 1. 1809 — pred 170 leti — ta polotok po gorovju Balkan, če prav so nastali že tedaj ugovori proti temu, je vendar ta naziv obstal in veljal za zgolj geografski pojem.
V	zgodovinopisju se to poimenovanje ni tako z lahkoto uveljavilo. Tu •— piše uvdd — se je še dolgo časa obdržalo ime „Grški oz. Ilirski polotok“. Potem „Evropska Turčija“, zlasti v XVI. in XVII. stol. Ko so avstrijske protitur-ške vojske osvojile spet Ogrsko, je za ta prostor obveljalo ime „Podonavje“. To ime je bilo po prvi svetovni vojni precej razširjeno, dokler se ni bolj u-stalilo ime „Južnovzhodna Evropa“. To-
da ime „Balkan“ — pravi uvod — se je samo po sebi širilo — zaradi političnih sprememb prav do Karavank na severu. Odslej velja linija Donava-Sava za severno mejo „Balkana“. Delitev je končno postala jasna: pod „Južnovzhodna Evropa“ je bilo treba razumeti celotni prostor, ki je obsegal devet narodnih držav na jugovzhodu Evrope, in sicer: srednji in južni del polotoka kot „Balkan“, do nekako južne meje habsburške monarhije do 1. 1878; severno od te linije ležeči kraji so veljali za „Podonavski prostor“. Da videz vara, se vidi iz tehle običajnih ugovor: Nekateri ne štejejo k Balkanu Romunije; drugi izvzemajo celo Grčijo. Torej precej zmešano izvajanje pojma „Balkan“. Prav tako pomešano je pojmovanje raznih balkanskih disciplin: tako nekateri prištevajo „k balkanskim jezikom rumun-ški jezik; nikakor pa ne slovenskega.“ Ta novo ustanovljeni časopis hoče propagirati novo pojmovanje „balkan-stva“. Revija se bo trudila zaobjeti ves prostor, v katerem se kažejo „medbal-kattske povezave“, ne da bi se pri tem Omejila na določene zemljepisne ali zgodovinske ograditve. Gotovo je, da obstajajo neki določeni „balkanizmi“ kot pbslediča na tem prostoru se vrstečih kulturhih plasti, kot so bili: rimsko cesarstvo, bizantinski imperij In do
nedavnega časa osmanska država. V tem smislu bo uporabljala revija pojem „Balkan“.
V tem smislu prepletanj teh zgodovinskih stikov in plasti je urejen ta prvi ‘ zvezek razprav s tega področja. Zvezek je posvečen pred leti umrlemu (1976) Hasanu Kaleski, albanologu in orientalistu, prof. na albanski univerzi v 'Prištini, Albancu iz Makedonije in njegovemu delu (bibliografija).. Iz bogate vsebine, ki bi morda koga zanimala, so razprave: Dalmatinska obala in Bizanc, Benetke kot informacijski center o Turčiji, Sv. Jurij na konju z mladeničem kot poseben ikonografski motiv. Pa tudi beseda „mogoriš“, ki jo Miklošič razlaga iz turščine, je zdaj razložena iz italijanščine „marigitium“ (in je pisana v italijanščini).
Ta nova revija za znanstveno raziskovanje balkanskih dežel je lepo potrdilo, kako dr. dr. Trofenik uspešno nadaljuje delo naših slovenskih „balka-nologov“ kot so bili Kopitar (srbsko), Miklošič (turške besede v slovenščini), Oblak (makedonski jezik), Murko (starojugoslovanske književnosti), Nahtigal (albanščina) do Grivca (staroslovenšči-na) in modernih orientalistov (Oštir, Korošec). Gotovo nov Uspeh slovenskega izdajatelja v mednarodnem znanstvenem področju.
ugasil	_
flftl «>w n c:«e
TURNIŠČE — V Tprnišču, kjer je obrat 'Planike, urejajo čevljarski muzej. ‘S tem želijo ohraniti del čevljarske tradicije, ki je Turnišču pred 430 leti prinesla meščanske in sejemske pravice. Razstavljeno je v tem muzeju orodje izpred 200 let in pa čevelj iz iste dobe, ki ga je lastnik dal popraviti kar sedemkrat.
/LJUBLJANA — Mednarodni grafični bienale bi se moral zaključiti 15. septembra, a ga bodo podaljšali, ker je zanj izredno zanimanja. Od 8. junija do 3. avgusta si je bienale ogledalo 19.752 obiskovalcev.
CERKNICA — Cerkniški Brest je sklenil z Libijo velik izvozni posel — do konca leta bodo izvozili tja za 3,5 milijonov dolarjev pohištva. Da bodo mogli izpolniti pogodbo, bosta dve tovarni delali s polno paro za Libijo — v Cerknici in v Martinjaku.	,
LJUBLJANA — Na slovenskih visokih šolah je lani diplomiralo 5700 študentov, med njimi je bilo 8 diplomantov iz kmetijskih šol.	t
NOVO MESTO — Kljub mnogim besedam o potrebi ohranitve dolenjske lepotice Krke, ni nobenih odmevov. V Krki je v začetku avgusta zaradi hude vročine, razkrajanja kemičnih in bioloških usedlin poginilo mnogo rib, med temi veliko somov, ki so tehtali tudi nad 25 kilogramov.
LJUBLJANA — Poraba bencina se je v Sloveniji zmanjšala za 4 odstotke, ravno toliko, kot so načrtovali. Tako vsaj,pišejo, pripominjajo pa, da je pri zmanjšanju porabe odločilna predvsem visoka cena bencina, ne pa omejitve. V drugem polletju naj bi se poraba znižala za sedem odstotkov. Dogaja se sedaj, da se iz obmejnih krajev tačas vozijo po bencin v sosednje države, ker je cena bencinu v Sloveniji in Jugoslaviji med najvišjimi v Evropi.
ANHOVO — Anhovska cementarna je polletno dobo zaključila s 123 milijoni izgube. Ker dela s polno paro in cementa primanjkuje, je izguba dokaz, da so prodajne cene negospodarske. Cene pa določa osrednja vlada.
LJUBLJANA — Ljubitelji stare baročne glasbe so v začetku avgusta napolnili s svečami razsvetljeno križevni-Ško cerkev, v kateri jim je Baročni kvartet (Klemen Ramovš, Drago Arko, Alojzij Mordej in Maks Strmčnik) izvajal svoj tretji stilni koncert. Koncert je bil sestavljen iz šestih sonat za kljunasto flavto, violino in basso continuo Skladateljev Arcangela Correlija, Johna >
Dva kulturna
Predavanje dr. Vinka Brumna
Sezono kulturnih večerov je SKA začela 19. junija v Slovenski hiši s predavanjem univ. prof. dr. Vinka Brumna, ki je govoril o Našem zdomskem mišljenju, kot odmev na esej Andreja Rota z domala istim naslovom, ki je izšel v zadnji številki Druge vrste.
Na Rotovo ugotavljanje, da v zdomstvu ne najdemo mnogo strogo špekulativne filozofije, je predavatelj pripomnil, da je v nekem smislu vsa filozofija špekulativna; res pa se v zamejstvu strogi špekulativnosti, zlasti izvirnemu metafizičnemu filozofiranju, nismo posvečali, ker so naši filozofi razpravljali predvsem o konkretnih problemih našega zdomstva.
Predavatelj je tudi pojasnil ugotovitev, da nohen zdomski filozof ni izdelal svojega zaokroženega filozofskega sestava, češ da tega tudi mnogi drugi, veliki filozofi niso storili in nekateri niti ne iskali.
Da se niso med Slovenci v zamejstvu izraziteje pojavili novejši tokovi zahodne evropske filozofije, je naslednja Rotova trditev, h kateri je predavatelj izrazil mnenje, da so naši zdomski filozofi pač upoštevali tudi te tokove, niso pa svojega razpravljanja nanje o-pirali. Saj filozof naj se opira le na resnico, ki mu bodi edino vodilo.
Pri predavanju je bil navzoč tudi avtor eseja v Drugi vrsti Andrej Rot, kar je dalo priliko za razgibano debato o stvari. Poudarjeno je bilo, da je Rotovo razpravljanje o tem vprašanju gotovo nadvse razveseljiv pojav in je le želeti, da bi se več mladih slovenskih izobražencev tako na podoben način posvečalo slovenskim vprašanjem s posebnim ozirom za zdomsko problematiko.
Ob 100-letnici rojstva Josipa Murna Aleksandrova
SKA se je na II. kulturnem večeru 18. avgusta 1979, ob sodelovanju literarnega in gledališkega odseka, spom-
fiac
Pepuscha, Antonija Vivaldija, Johanna 'Gotlieba Janitscha, Johanna Joachima Quantza in Georga Philippa Telemana.
LJUBLJANA — Dr. Anton Trstenjak je sicer teolog, je pa tudi eden vodilnih evropskih znanstvenikov na področju raziskovanja barv. Pred kratkim je izšla zajetna knjiga njegovih razprav z naslovom „Človek in barve“. V njej je Trstenjak zbral in dopolnil razprave, ki jih je objavljal doma v slovenskem in hrvaškem jeziku pa tudi tiste, ki so izšle v tujini v nemškem, francoskem, italijanskem in angleškem ter češkem jeziku. Razprave govorijo o odnosih med barvo, likom, materijo, o zlivanju in ločevanju barvnih slik, o barvni konstanci in o barvnem kontrastu, o površinskih, prostorninskih in drugih barvnih pojavih, o barvni simboliki in barvnih testih in o raznih barvnih teorijah. Trstenjak obširno razpravlja o funkcionalnosti barv v avdiovizualni interakciji, o vprašanju dolgočasnosti barv, o človekovih simpatijah za barve in modo, o uporabi in izbiri barv za stanovanje in v delovnih prostorih, v bolnišnicah in šolah, o vzgojnem vplivu barv na otroke. Knjiga bo menda po besedah poročevalca v Delu izredno dobrodošla psihologom, tehnikom za razsvetljavo, arhitektom, zdravnikom, pedagogom in vsakomur, ki bi si želel barvno pravilno urediti stanovanje.
Umrli so od 6. do 11. avgusta 1979:
LJUBLJANA — Anton Ljubič, up.; Antonija Robežnik r. Prosen, up.; Marija Golob, up.; Franja Hibšer; Stana Petrovčič; Zdenka Vatovec r. Nasakan-da, up.; Alojzija Lazar, 82; Emil Kuret; Nada Čamernik r. Pengov; Ladislav Križman; Jakob Pogačar, up.; Milan Pucelj; Ivanka Kušar; Ana Vrisk r. Benedik; Antonija Rihar, up., 70; Julijana Matelič r. Jenko; Franc Hoff-mann, borec za sev. mejo.
RAZNI KRAJI — Dominik Černič, 55, 'Škofljica; Ivan Uršič, up., Kranj; Mara Zajec r. Seršen, Sp. Gameljne; Janez Kramečar, 67, Dobrava pri Radečah; Stane Barbo, traktorist, 3, Mali kal pri Mirni peči; Tone Šemrov, Celje; Katja .Steinbach r. Šmid, Maribor; Ida Teichter r. Tovarnik, up., Po-lje-Lj.; Ana Mehle r. Jerina, 83, Senožeti; Sonja Sedevčič, učit., Litija; Rezi Primožič r. Sirec, 81, Križe pri Tržiču; Alojz Jakovec, 64, Jerman vrh pri Bučki; Maks Zemljak, Sevnica; Frančiška Vidmar r. Ušeničnik, Škofja Loka; Jože Dremelj, žel. up.; širje pri Zidanem mostu; Franc Skubic, up., Po-lje-Lj.; Matija Krajc, Grahovo pri Cerknici; Stanislav Kogoj, Horjul; Estera Kos r. Podvršič, trgovka, 77, Dobrna; Ana Grdina r. Rakar, Šentjur; Franci Beljan, Kočevje; Terezija Klopčar r. Brulc, 72, Dolž pri Stopičah; Frančiška Svet r. Krašovec, 65, Dol. vas pri Cerknici; Francka Janežič r. Ponuda, 80, Markovec.
večera SKA
nila pesnika Josipa Murna-Aleksandro-va, ki bi letos 4. marca praznoval sto let življenja, a jih je dočakal samo dvaindvajset. Umrl je 18. junija 1901, v mrtvašnici slovenske Moderne, v stari Cukrami ob Ljubljanici, verjetno na isti postelji, kot dve leti prej Dragotin Kette. Življenje in delo tega četrtega predstavnika rodu slovenskih besednih umetnikov Moderne je v gornji dvorani Slovenske hiše predstavil najprej France Papež v obliki imaginarnega pesnikovega dnevnika. Muma-Aleksan-drova je prikazal kot enega najprist-nejših slovenskih lirikov, pesnika lepot kmečkega življenja, žitnih polj in travnikov, obenem pa kot pevca globoke osebne prizadetosti in človeške zaznamovanosti. Po svoji moderni simboliki in po .nedorečeni svežini besede je Murn na neki način predhodnik in izrazni vzornik Srečka Kosovela in tudi Franceta Balantiča.
Recitacija Murnove impresionistične poezije, ki so jo po zvočnem traku posredovali Pavči Eiletz, Janika Pezdirc, Stanko Jerebič in Lojze Rezelj, je bila poživljena z barvnimi projekcijami zgodovinskih in pokrajinskih podob (stavba stare Cukrarne, Ljubljansko polje) in umetniških slik iz modernega slikarstva. Obenem je ubranost besede in podobe spremljala melodija Mahlerjeve simfonične glasbe, ki se lahko skladno ujema z Murnovo poezijo.
Kulturni in spominski večer je o-biskovalcem približal za eno uro tistega pesnika, o katerega delu je zapisal Ivan Prijatelj v znamenitem spremnem eseju knjige Pesmi in romance (1903): ,Domov kliče ta pesem, na naša polja in travnike in na pota, ki vodijo preko njih v skromne naše vasice. Oni jo bodo prezrli, ki nimajo ničesar iskati doma, in zanjo ne bodo porajtali oni, ki se love med kričavimi senzacijami tujih literatur, udi oni je ne bodo opazili, ki žive doma v nevolji z lastno zemljo, z večnim hrepenenjem po tujem, daljnem in neznanem v ne-potolaženi duši.“
SLOVENCI v
&	.n *. .	*	W
Osebne novice:
Rojstvo: V družini Ferdinanda Ci-mato in njegove žene ge, Cvetke roj. Šenk se je rodil sinček, ki bo pri krstu dobil ime Viljem Ferdinand. Čestitamo!
Krst: Krščen je bil Gaston Gonzalo Seršen, sin Jurija in ge. Helene roj. Dolenc, čestitamo!
SLOVENSKA VAS
Dom sv. Vincencija za onemogle
Marsikdo, ki je ob prireditvi dru-števene obletnice obiskal Slovensko vas, je obstal pred novim poslopjem, ki ga slovenski lazaristi grade na vogalu poleg cerkve in ki je del zazidanega sklopa okoli Baragovega misij onišča.
Nova zgradba je bodoči dom sv. Vincencija za slovenske onemogle, ustanova, ki se popolnoma ujema s poslanstvom Vincencij evih sinov.
/Po zamisli graditeljev naj bi bila nova ustanova zares dom, kjer bi se vsak prijetno počutil; kjer bi bil brez strahu, da je komu na poti ali v nadlego. Namenjena je vsem Slovencem, ki so se izgarali, ali jih je zadela bolezen in nimajo nikogar, ki bi zanje skrbel. Ob toploti človeške in božje ljubezni, oodo mogli tu mimo in srečno preživeti zadnja leta.
Dom počitka se je začel graditi s sredstvi nemške organizacije „Cerkev v stiski“ katero je ustanovil belgijski pater van Warenfried predvsem v pomoč ljudem in ustanovam za železno zaveso, a pomaga tudi beguncem po svetu iz komunističnih dežel.
Arhitekturne načrte za ta zahtevni objekt kakor tudi za ostale farne ustanove je naredil arhitekt Jurij Vom-bergar.
Dom je sedaj pod streho. Zgrajeni sta pritličje in prvo nadstropje. Hiša je moderno urejena, ima ogrevanje, ohlajevanje ter dvigalo. Manka pa končna izdelava vse zgradbe, ki je najbolj zamudna in združena z izredno visokimi stroški.
Slovenske Marijine sestre, katerih prvenstveno delo je telesna pomoč onemoglim po domovih in bolnišnicah, bodo oskrbovale prebivalce v novem Domu počitka. Prva sestra, ki naj s svojimi izkušnjami po podobnih domovih nadzoruje dograditev doma, je že meseca maja prišla v vas. Ko bo končano stanovanje za sestre v Domu, bodo v kratkem prišle še tri, da Var najbolj ustrezajoče pripravijo Dom za sprejem bodočih onemoglih in omamljenih.
Pomembna prednost novega Doma počitka je tudi bližina slovenske cerkve in Hladnikovega doma. ter sama slovenska okolica, kjer bo skupnost svoje onemogle rojake z ljubeznijo sprejela medse.
Dosedaj je prijavjenih 23 oseb za novi Dom sv. Vincencija. Od teh jih je sedem iz vasi, ostalih 16 je iz drugih krajev Velikega Buenos Airesa in iz notranjosti države. Vsaj 10 izmed teh zadnjih komaj čaka na takojšnjo vselitev.
Zgradba počasi raste, a prepočasi za tiste, ki so se že priglasili in se trenutno nahajajo po drugih ustanovah in privatnih stanovanjih.
Gradnja je vsak dan dražja. Cene gradbenega materiala dnevno rastejo. Podpora, ki je prišla iz Nemčije, je pošla. Na prošnjo vodstva Doma sv. Vincencija je vaška skupnost že skočila na pomoč ter v nekaj mesecih v ta namen darovala 360 milijonov starih pesov. Je to le kapljica v primeri z velikanskimi izdatki za dovršitev zadnje stopnje gradnje.
Ker je nova ustanova namenjena
GORIŠKA in
SLOVENSKI ZAMEJSKI
Slovenski zamejski skavti so 1. 1976 na taboru v Pinedu v dolirji Celiina praznovali pretindvajsetletnico skavtske slovenske, organizacije na Tržaškem. Letos je bilo treba praznovati še več obletnic, 20-letnico ustanovitve koroških skavtov, 20-letnico tržaških skavtinj in 15-letnieo ustanovitve goriških skavtov. Za slovesno proslavo teh jubilejev so pripravili skupen zamejski skavtski ta-bor-jamboree. Za prostor so izbrali dolino Koritnice pri Logu pod Mangartom. Lepo število se jih je zbralo — 280 mladih ljudi, ki so taborili v 97 šotorih. Jamboree je bil razdeljen na pet podtaborov, vse skupine so se zbirale na skupnih srečanjih in prireditvah, kjer so razpravljali o raznih problemih, ki zadevajo zamejske Slovence. Samo taborno življenje je seveda potekalo po že ustaljenih skavtskih programih.
Skavte, ki so taborili od 26. julija do 5. avgusta v dolini Koritnice v Sloveniji, so obiskali poleg staršev tudi mnogi gostje: tako tržaški škof Bello-mo kot goriški škof Cocolin, deželni svetovalec dr. Drago Štoka, škofov vikar goriške škofije dr. 'Simčič, škofov vikar tržaške škofije dr. Škerl, razni zamejski prosvetni in politični delavci ter tudi trije skavtski veterani — predvojni člani skavtske organizacije v Slo-
ARGENTINI
vsej slovenski skupnosti, se v imenu vodstva nove ustanove .o.bračamo na dobroto in uvidevnost ostalih rojakov. Dobrodošel je vsak najmanjši dar za naše onemogle. Darovalec naj se zaveda, da „iz bratov sreče njemu sreča klije“, kot je lepo dejal pesnik Simon Gregorčič.
Bodoči Dom sv. Vincencija je zgrajen za stare ljudi, za onemogle, samske in zapuščene vse slovenske skupnosti. Zato spremljajmo veliko delo ljubezni v prid slovenskim onemoglim rojakom z dobro voljo in simpatijo.
I. Glinšek
SAN MARTIN
Dve uspeli prireditvi
V	San Martinu se vsako leto v mesecu spomnimo na prvo mašo za Slovence v San Martinu, ki jo je dne 15. avgusta 1948 daroval pokojni duhovni svetnik Karel Škulj. Letos smo ta spomin obhajali 12. avgusta, in to slavje imenujemo žegnanje. Ob 12.30 je v kapeli kolegija Presv. Srca daroval sv. mašo delegat msgr. Anton Orehar, ki je po evangeliju imel pomemben govor zlasti o vzgoji 'mlajšega slovenskega rodu. Po maši so rojaki napolnili veliko dvorano v sanmartinskem domu, kjer so bili postreženi z okusnim kosilom. Pred kosilom je navzoče pozdravil predsednik Franc Fajfar, se zahvalil msgr. Oreharju za darovanje sv. maše ter spregovoril nekaj besed o pomenu žegnanjskega slavja. Obisk žegna-nja je bil tako pri sv. maši kot pri kosilu izredno lep.
V	soboto, 25. avgusta pa je bilo v prostorih Slovenskega doma uspelo misijonsko predavanje. Misijonarka sestra dr. Janja žužek, ki je misijonska zdravnica v Etiopiji, je ob izredno lepih diapozitivih orisala verske, socialne in gospodarske razmere v Etiopiji, življenje domačinov ter delo misijonskih delavcev oz. delavk. Te prireditve, ki jo je vodil Janez Petkovšek, se je udeležilo lepo število rojakov, tudi mladine.
Sm R
ŠAH
ŠAHOVSKO PRVENSTVO 1979
V soboto 1. septembra t. 1. se je pričelo slovensko šahovsko prvenstvo v Argentini. V okusno pripravljeni dvorani Slomškovega doma v Ramos Mejia se je poleg lepega števila opazovalcev-ljubiteljev šaha zbralo šestnajst tekmovalcev.
Arh. Jure Vombergar in dr. Anton Šimenc, prvi kot podpredsednik ZEDINJENE SLOVENIJE in drugi kot predsednik ZADRUGE SLOGA, obeh organizatorjev turnirja, sta ob otvoritvi pozdravila Izbrano štestnaljlstoriico šahi-stov, katerih najboljši bo prejel naslov ,¡Slovenski šahovski prvak v Argentini za 1. 1979“.
Takoj nato je bilo žrebanje parov, ki naj se pomerijo v prvem kolu. Rezultati prvega srečanja so bili naslednji: D. Kunc 1 -— A. Skubic 0; V. Klemenčič 1 — T. Gabrenja 0; I. Mehle V-i
—	Fr. Sušnik %; D. Dimnik 1 — J. Marolt 0; G. Verbič 1 — A. Paulič O; S. /Škerlj " — A. Magister 0; D. Sušnik 0 — F. 'šifrer 1. IPartija B. Eiletz
—	A. Vidmar se bo odigrala v sredo 5. t. m. v Slomškovem domr
Drugo kolo turnirja, na katerega ponovno vabimo vse ljubitelje šaha, bo na istem kraju in ob isti uri (20) naslednjo soboto, 8. septembra.
PRIMORSKA
SKAVTSKI JAMBOREE
veniji, ki v povojni Sloveniji ni dovoljena in je torej ni.
Skavti so imeli tudi posebne večere s „pokrajinsko“ tematiko. Na koroškem, tržaškem in goriškem večeru so se seznanjali z raznimi problemi. Imeli so tudi „'Slovenski popoldan“ v soboto 4. avgusta, pozabili pa so, kot zgleda, na beneškoslovenski dan in zemljo. ..
Pred II. jamboreejem so prav tam taborili tudi tržaški volčiči in veverice, ki jih je bilo s spremstvom vred 110. Na tem taborjenju sta vodila tržaške skavte Marij Ciani in Marijan Kravos, Goričane Franka Ferletič in Marko Bukovec, koroške skavte pa Franc Krištof; duhovni vodje skupin so bili Tone Bedenčič, Kazimir Humar in Janez U-laga.
Na taboru so izdali tudi posebno skavtsko glasilo „Zastava“.
Izredno boleče je med udeležence zamejskega jamboreeja posegla tik pred zaključkom prometna nesreča načelnika tržaškega podtabora Marija Cianija in treh skavtov. Davida Metelka Klaro Stefančič in Marka Štoka so že odpustili iz bolnišnice, resnejše pa je stanje Marija Cianija zaradi poškodb na glavi.
PO ŠPORTNEM SVETU
MLADINSKA KOŠARKARSKA reprezentanca ZDA je osvojila naslov svetovnega prvaka z zmago nad Brazilom (75:55); Argentina je osvojila tretje mesto za Brazilom, slede Italija, Jugoslavija in zadnja Sovjetska zveza. Ekipa ZDA ni imela resnega nasprotnika, ostale ekipe so, razen sovjetske, ki je bila nepričakovano slaba, zelo izenačene in je k uvrstitvi pomagala tudi dobra ali slaba sreča. t
NA JAPONSKEM se je 25. avg. začelo tekmovanje za svetovno prvenstvo mladinskih nogometnih reprezentanc. Za uvrstitev se potegujejo v štirih skupinah. Favorit tekmovanja je brez dvoma Argentina, Jugoslavija se je s porazom v prvi tekmi s Poljaki že najbrž poslovila iz finalnega tekmovanja. V skupini namreč igrata Argentina, ki je premagala Indonezijo, in Poljska.
ARGENTINSKA reprezentanca se je po zadnjih izidih (Argentina: Jugoslavija 1:0, Argentina - Poljska 4:1, Argentina - Alžir 5:0) uvrstila v polfinale in postaja vedno bolj izrazit favorit za osvojitev naslova. Prepričljive zmage — razen nad Jugoslavijo — ji bližajo osvojitev naslova.
Zlasti še po zmagi nad Urugvajem v polfinalu (2:0), argentinka ekipa z velikim zaupanjem pričakuje finalno tekmo s Sovjetsko zvezo, katera je premagala Poljsko z 1:0.
NA EVROPSKEM kadetskem košarkarskem prvenstvu, ki je bilo v Damasku zaključeno 30. julija, je Jugoslavija osvojila že drugič v tej kategoriji zlato medaljo, prvič leta 1971. V finalni tekmi je premagala Italijo s 109:100, Španija pa je dobila bron z zmago nad ZR Nemčijo.
KRANJSKI TRIGLAV je v Beogradu osvojil državni naslov v plavanju s 33.150 točkami; dobro so se uvrstili tudi drugi slovenski klubi: Fužinar je bil peti, Rudar šesti, Ljubljana sedma, Branik deveti, Ilirija pa deseta. Med najboljšimi je bil seveda plavalec Borut Petrič iz Kranja, ki je zmagal v šestih disciplinah.
V	PRVI JUGOSLOVANSKI nogometni ligi se je ljubljanska Olimpija štiri kola kar dobro držala, šele v petem kolu jo je v Splitu Hajduk premagal s 3:0, prej pa je dve tekmi dobila, dve pa igrala neodločeno.
Darovali so
V	tiskovni sklad Svobodne Slovenije so darovali dr. Marjan Erman, ZDA, 5 dolarjev; Tone Bidovec, Ramos Mejia, 10.000 pesov; Snoj Stane, Ramos Mejia, 20.000 pesov in N. N., Caseros, 20.000 pesov; družina D. He-ler 30.000 pesov v počastitev spomina raj. dr. Amošta Hellerja, bivšega sodnika vrhovnega sodišča v Pragi. Vsem iskrena hvala!
Uprava Svobodne Slovenije
V	dobrodelni klad Zveze lov. mater in žena so darovali: ga. Jožefa Bedenčič, 20.000 pesov in Caritas Resistencia, 200.000 pesov.
OBVESTILA
SOBOTA, 8. septembra:
Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
Sestanek SKAD-a in skupna maša ob 19.15 v Slovenski hiši. O okrožnici Janeza Pavla II. „človekov Odrešenik“ bo govoril p. dr. Alojzij Kukoviča.
NEDELJA, 9. septembra:
18. mladinski dan v San Justu.
SOBOTA, 15. septembra:
III.	kulturni večer SKA v Slovenski hišil ob 20. uri.
NEDELJA, 16. septembra:
V	Slomškovem domu praznovanje 30-letnice slovenske skupnosti v Ramos Mejia. Pričetek ob 11 s sv. mašo in kosilom. Popoldne kulturni program ob
16.	Narod slovenski živi naj, živi!
TOREK, 18. septembra:
Sestanek Lige žena-mati v San Martinu s predavanjem msgr. Antona O-harja.
SOBOTA, 22. septembra:
Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v 'Slovenski hiši ob 15. uri.
Proslava šolskih otrok na čast škofu Antonu M. Slomšku, očetu slovenske šole, ob 16. uri v Slovenski hiši.
Pomladanski ples v Našem domu v San Justo ob 21. uri v priredbi Slovenskega planinskega društva.
NEDELJA, 23. septembra:
V	Slovenski vasi mladinski dan.
PONEDELJEK, 24. septembra:
študijski tečaj v Slovenski hiši. Predavanje: „Platon, Aristotel, Machiave-llo — in politika“.
TOREK, 25. septembra:
Študijski tečaj v Slovenski hiši. Predavanje: , Slovenska narodna politika od leta 1948“.
SREDA 26. septembra:
Študijski tečaj v Slovenski hiši. Predavanje: „Apolitičnost totalitarizmov“.
ČETRTEK, 27. septembra:
Študijski tečaj v Slovenski hiši. Predavanje: „Krščanski realizem je politika ravnovesja med subjektivizmom in ob-jektivizmom“.
PETEK, 28. septembra:
študijski tečaj v Slovenski hiši. Predavanje: „'Slovenska politična emigracija — posledica svetovno nazorskih odločitev“.
Buenos Aires, 6. 9. 1979 - No. 35

Aktualno - Zanimivo - Koristno
OD 24. DO 28. SEPTEMBRA
V SLOVENSKI ŠIŠI
TEČAJ ZA IZČIŠČEN JE POLITIČNIH POJMOV
Ponedeljek, 24. 9. — dr. Marko Kremžar:
PLATON, ARISTOTEL, MACOHIAVELLI IN POLITIKA
Torek, 25. 9. — Jože Košiček:
SLOVENSKA NARODNA POLITIKA OD 1848
Sreda, 26. 9. — Milan Magister:
APOLITIČNOST TOTALITARIZMOV
Četrtek, 27. 9. — di. Milan Komar:
KRŠČANSKI REALIZEM IN POLITIKA RAVNOVESJA MED SUBJEKTIVIZMOM IN OBJEKTIVIZMOM
Petek, 28. 9. — Miloš Stare:
SLOVENSKA POLITIČNA EMIGRACIJA — POSLEDICA SVETOVNONAZORSKIH ODLOČITEV
Začetek vsak večer ob 20. uri.
Tečaj je namenjen vsem, da skupaj premislimo, zakaj je politično delo potrebno v vsaki svobodni družbi. Priložnost bo za debato, ki bo mladim in starejšim pomagala do osvežitve in razjasnitve pojmov.
Prijave do sobote 22. septembra v pisarni Svobodne Slovenije, tel. 69-9503 vsak dan od 10 do 14 in ob sredah od 10 do 18.
PRISTOJBINA: Mladina do 20. leta $ 1.000.—, ostali $ 5.000.—.
PRIREJA IN VARI SLS - SKD
Narod slovenski živi naj, živi!
V NEDELJO, 16. septembra, vsi v Slomškov dom na
SLOVENSKI
RAZNÏK
-O
E
a>
a
o
&
9
O
m
• mn
15
0)
T
Ob 30-letnici slovenske skupnosti v Ramos Mejia (30 let službe
božje, cerkvenega pevskega zbora in Slomškove šole)
z naslednjim programom:
Ob 10: Zbiranje narodnih noš, zastopstev, šolske mladine in občinstva.
Ob 11: Dviganje zastav; SLOVESNA SV. MAŠA — poje ra-moški cerkveni zbor —. Skupno kosilo po zmernih cenah.
Ob 16: Pozdrav predsednika Slomškovega doma, nastopi SLOMŠKOVE ŠOLE in MLADINE, slavnostna beseda predsednika ZS. — Sledi odrska uprizoritev ustoličenja karantanskih knezov (po besedilu dr. Tineta Debeljaka)
Ob 18: LJUDSKA VESELICA ob sodelovanju ORKESTRA “TRIGLAV”. Za dobro voljo bo poskrbljeno!
• VSI ROJAKI, OD BLIZU IN DALEČ
lepo vabljeni. Še posebej narodne noše!
Pridite, da nas bo mnogo in bo lepo!
ESL0VENIA LIBRE
Editor y director: Miloš Stare Redacción y Administración: Ramón L. Falcón 4158 1407 Buenos Aires Argentina T. E. 69-9503 Uredniški odbor:
Miloš Stare, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Corréo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N’ 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 24.576	
Naročnina Svob. Slovenije za 1. 1979:
za Argentino: 38.000.—, pri pošiljanju po pošti $ 43.000.—, ZDA in Kanada pri pošiljanju z avionsko pošto 30 USA dol.; obmejne države Argentine 25 USA dol.; Avstralija 35 USA dol.; Evropa 32 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 24 USA dol.
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, 1101. Buenos Aires, T. E. 33-7213.
♦ * *
Slovensko gledališče
Buenos Aires
prireja
VOMBERGAR
99
WILLEMPART	VOMBERGAR	DEBELJAK
5 IZVIRNIH ŠALJIVIH ENODEJANK“
V 'SOBOTO, 15. SEPTEMBRA OB 20.30
Začetek točno ob napovedani uri.
Predstave se ne bo ponovilo.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Seja Medorganizacijskega sveta bo
dne 14. septembra ob 20. uri v Slovenski hiši.
Seja Upravnega sveta ZS bo dne 21.
septembra ob 20. uri v društvenih prostorih.
Poravnajte naročnino!
Prof. dr. JEAN JESUS BLASNIK
špecialist za ortopedijo in travmatologijo
Marcelo T. de Alvear 1241, pritličje Capital Federal Tel. 393-3536
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17. do 20. Zahtevati določitev ure na privatni telefon 666-4366.
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
SEZONA OB 2 5 - L E T N I C I
3. kulturni večer - teološki odsek
dr. mirko gogala
OD MEDELLINA DO PLEBLA
po predavanju bo pogovor o predmetu
v soboto 15. septembra 1979 ob 20
v gornji dvorani Slovenske hiše 4

KREDITNA ZADRUGA
J "SLOGA” x o. x.
i BME. MITRE 97 £ RAMOS MEJIA T. E. 658 - 6574
Slovensko planinsko društvo
V BUENOS AIRESU
a ■
vabi na
a
VELIKI POMLADANSKI PLES
■ S-
ki bo
V SOBOTO, 22. SEPTEMBRA OB 21. URI
V NAŠEM DOMU — SAN JUSTO
H. Irigoyen 2756 - TeL 651-1760 *
■
■
Topla hrana — šaljiva pošta -—• srečolov čisti dobiček je namenjen preureditvi “Stana” v Bariločah
■
Sodeluje: SLOVENSKI INSTRUMENTALNI ANSAMBEL
■
■
■■■■■■■■■■■■■■■■"■■■■■■■■■■■■■■■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
URADNE URE: PONEDELJEK. SREDA IN PETEK OD 15. DO 19. URE.
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público
Cangallo 1642 Buenos Aires Pritličje, pisarna 2 Tel. 35-8827
Avtomobili in motorni čolni - velika izbira domačih in tujih znamk. - Jahte, jadrnice in trailerji.
LOMAS DE ZAMORA
Av. Hipólito Yrigoyen 8820 T. E. 243-0270/1433
EZEIZA
Ruta 205
(nasproti postaje Ezeiza)
AUTONAUTICA
Kredit na 12 mesecev, brez obresti. Smo zastopniki — JOHNSON IN TARRAB.
Dekleta in fantje iz San Justa vabijo v nedeljo, ?>. septembra, na
18. mladinski dan
Druga razstava
slovenske podjetnosti v Argentini
SPORED:
• OB 8. URI ZJUTRAJ V STOLNICI: MLADINSKA SV. MAŠA. PEL BO MLADINSKI ZBOR. PO MAŠI V NAŠEM DOMU SKUPEN ZAJTRK IN TEKMOVANJA V ODBOJKI. NA VOLJO KOSILO. OB 16 FINALE V ODBOJKI.
9 OB 18. UR4 KULTURNI PROGRAM: PRIHOD NASTOPAJOČIH, POZDRAVNA GOVORA, FOLKLORNI PLESI, TELOVADNI NASTOPI, KOTALKANJE. — NATO RAZVEDRILO ZA VSE.
Sodeloval bo “IN ŠTRUMENT ALNI AN S ANMBEL”
novembra 1B7B v Slovenski hiši
GOSPODINJSKI APARATI ® ZVOČNE NAPRAVE ® LASTEN UVOZ • POHIŠTVO • DEKORACIJE
Avda. Hipólito Yrigoyen 8854, LOMAS DE ZAMORA,
T. E. 243-2291/3058
Laprida 398,
LOMAS DE ZAMORA,
T. E. 243-6060
Ruta 205, nasproti postaje EZEIZA, T. E. 295 1197
Avda. 25 de Mayo 136,	^
C. SPEGAZZINI
Sporočamo vsem znancem in prijateljem, da je dne 23. avgusta Bog za vedno poklical k sebi našega moža, očeta, starega očeta, gospoda
Rudolfa Dacarja
'Iskrena zahvala družini Bidovec in g. Čučku, ki so v tem težkem, trenutku prihiteli na pomoč, g. Bergantu za poslednje olje, dr. A. Starcu za tolažilne besede in vso skrb, msgr. A. Oreharju za daritev sv. maše ob krsti.rajnega; in vsem, ki so ga prišli kropit in so molili za pokoj njegove duše in ga spremljali na njegovi zadnji poti na njegov poslednji dom.
Žaluj oči:
žena Marija r. Povirk,
hčerki Zdenka in Marija,
bratje Miha, Franc in Peter,
zeta Anton Paulič in Juan Carlos Beron,
vnuki Irenca, Tonček in Elizabeta
ter ostalo sorodstvo.
Bs. Aires, Pto. Madryn, Bled, Ajdovščina