St. 10. V Gorici, 7. marca 1890. H8o*a" ixnaja v«ak petek in velja popoitiprejeman* ali v ftorici na ilom ; poSitjana: Vse leto.....f. 4. Pol leta..... '->. Cctvrt leta ...... I. Pri oznauililt in tako tudi pri ..jw alanicah" te piacuje za navadro tristop an vrato: 8 kr. e bodo socijalistl na Nem-Skem napredovaii tako, zadobijo v mkoliko le-tih vefiino v drzavn m zboru, in s to bodo prcosnovali driEavo in a: izmski red po znanem socijalisticnetu nauku. To je: zasebno ime je bodo odpravili ter LISTEK. Sedmo poglavje. — Krvavo stegno na NemSkem. Kdaj se jetu vdomadilo. Adama Weis-haupta razsvitljenci. Ndjbri' >.:¦ misiil vze, da smo aabili na krvavo stegno, ker utno tako dolgo nioicali 0 ojein. Nikaker pa, le vrdoli niamo, kam jo je tako naglo popihalu. Zdaj io le aaoi piaejo z Nem§ka huceiuo iz te prikazni povzeti le en nauk, ki bi znal biti za nas res zvelicaven. V-| praianio: kako so pri§li socijalisti do tolikega j vspeha ? In Bismarck, na stare dni, do tolikega ; poraza? • Socijalisti obdelujejo veliko mno^ico in jo vzgojujejo za svoje namere vze dolgo let. Za-deli so pravo stran: eloveStvo se preraja ne od zgorej, ampak od zdolej; preporodba se mora priceti pri posameznikih. HolanUski mason Smeenk njira poslali vojake; pa oni so predrli tudi vojaeke vrste, ukomvuo m merih nanje s puSami: spet bo policijske strainike, ki to jih hoU-li vkrotiti, uapadli ter jih po-metali po tleh kaker enope. Tako so naredili. kar jim je bilo ijubo. Zroagali so, da jo jttj pri sret vscra cesarskitc. Krvavo stegno pa ne ve kaj od radosti, da \o je tako gorko skuha- lo cesarja ia njegovemu zolezncmu rniniatru, ki jih je v?,e toliko skoval proti krvavemu stegnu. ' Morda bi bilo pa dobro, da bi se nekoliko o- zrli nazaj v pretekle case. Krvavo stegno se ni nam- rec Se le zdaj prvikrat privalilo na NomSko; marvel „: ono je tam vie kaker doma. Vze re6 ko sto 1st je - od tega, odkar iuiajo framasobi na NoruSkem trdna tla. I Grospodstvo krvav«>ga stegna je v Nemoiji pred I vsem vtrdil neki Adam Weishaupt (alovenski bi rek-j li: beloglavec). Ta Adam je bil svoje dni profesorna j viai ioli v Ingolstadu na Bavarskem. Politika mu je i bo!j vgajala kaker Solski predmeti (ne sklepaj pa vze \ iz tega, da profesorji ne Bmejo politikovati!) Hotel je ! nic manj kaker eel svet prevravnati. In do koga ae je najprej obrnil? Do dijakov (blizo tako, kaker alovenski bberalci, ki vsiljujejo mladini svoje Bpise iu liste po zni2ani ccni). On iu ava Studenta so bili pr-va izvoljena trojica tiatc diu2be, ki je imela kmalu narasti, da je obsegala celo NemCijo in Se vec. Adam Beloglavec je znal namrefi kaj spretuo dijake vabili. Jemal jih je k aebi aa stanovanje, podpiral jih, obis-koval, da jib je s to priloznostjo pridobival za svoj namen. Oanoval je v kratkem l>-2e po veeh ve6ih mestih nemekih in avstrgskib. je pisal leta 1B74 i nMo5 framasonstva ne ob-fltoja toliko v tern, da nastopamo kaker drufitvo, miirveu nada mo6 je zunaj loze, pri vsakem po-samezniku, pri posameznih ilanih." Preporodba se nadalje vrfii ne od zunaj, ampak od znotraj na zunaj, v duhu, v srei. Dnh je, ki ozivlja, ki preraja. Zato so se framasonski socijalisti na Nemgketn polastili slovstva, so pisali cnciklope-dije, Sasnike, romane, zgodovino; zato si o-svajajo Solo, da poganjajo v njo deco i posll-nini zakonom; zato snujejo vsake vrste dru-Htov, ljudskih knjiznic itd. itd, Na te in razne, druge naiine so vcepljali ljudstvu svoje nazore, inu jemali vcro v Boga in v nevmrljivost dufio, obujali v njem nezaupnost do vlsih, vduSevali spo^tovanje avktoritete. Kar so sejali, kar so gojili, so zafioli zdaj zeti. Setev dozoreva od dne do due. In Bismarck? Premamljen od sijajnoga v-speha nemnke vojske, do grla obsut od sreber-nili milijard francoskih je menil, da slava, da 11106 diiavc obstoji v orozji, v denarji. A gloj, incj tem, ko je samozavestno, ponosno stal menctf, da je na veke vtrdil cesarskl prestol, je krt ril v podzcmeljskih tminah. Naenkrat — bilo je posebno leta 1874 ¦— poka^ejo volitve, da bivajo v strogo monarhi6ni NemCiji — socijalisti, da se vze jame vze raajati cesarski predstol, ki se je postavil §e le pred tre-mi leti. Kaj zafceti ? Bismarck je vedel le za eno sredstvo: potisnimo jih iz javnosii se silo. Sledile so izjemne postave proti socijalistom. Nemgki drzavniki so spet mirno spali, ne veflS, da kar je sililo na zunaj, je imelo svoje kore-niko znotraj, v duhu, v srei ljudstva. Toda neverjetna kratkovidnost drLavnikov Tiste case je tudi krvavo ateguo iinelo vie tu pa tam svoj a gcjezda, katerira pravijo loLe. Adam Weishaupt se da vpisati v neko lo^o. Tako je izvohal vse skrivnosti krvavega strgna in naSel, da sta si po duhu popolnoma sorodra. Leta 1781 so se v Wilbelms-badu zbrali vsi zastopniki krvavega stegna. (V2e tak* rat je imelo krvavo stegno v Evropi en milijon svo* jih ljudi). Tudi Ad&movci so prisli k zboru. Tukaj pa se je zdel nauk Adama Weishaupta tako izvisten, da so se vsi dali vnisati v njegovo dru2bo in so pri-segli na njogov evangelij. Tako so se zavesali Adamovci s krvavim stegnom, da bi skupco razsirjali njego^a kraljestvo. Svoje pri -stags je pa krstil naS Adam z lepim imenora, zval jih je nilurainateu t. j. razsviUjence. Kaker se namrei nsai Itberaloi ponnstjo, da imajo le oni luL pravega spoznanja in modrosti, tako je irdil tudi on, da gle-da lu6 le tisti, ki njemu veruje v imenu krvavega stegna. HoSes pa vedeti, kak je bil nauk Adamovih raz« svitljencev? Poslusaj: Jevua Kristus ni ucil prav sa prav nic* drugega, kaker kar pravi zdrava pamet. O skrivnostih in vsem, kar presega 5IoveSki razum, moldimo. Jezus Kristns je hotel vsem ljudem povroi-ti naravne pravicc ter jih vse brez razlocka stanu in jezika zedin'iti v eno veliko dru&no. Veaka vera je nespametna. SploSua proatost inenakost vseh ljudi — to je Kristuuov evangeiij. Kar je ve6, je brezpotreban primecek. Evangelij Knstusov 80 pozneje popacili, oim\i no ga z raznimi obredi in ovitki, Pravi pomen Kristusoveganaukasojeohra-nil na skrivoem ikos ?w case, dokier ga niso pode* nasega veka obstoji ravno v tem, da mej tem ko s policijo, z .yojaki afloma ma&jo, da bi ne bruhnil aa dan pitmen, ki divja v dnhovih, od druge strani sarai ogeaj od znotraj netsjo in pridno vanj pihajo. Tako tudi Bismarck. Socija-listftne izgrede je hotel z izjemnimi postavami z&pretiti, prestol obvarovati, a v istem casu je pritiskal katolisko eerkev, ki je bila in bo prva branlteljica avktoritete, prva gojiteljica narodov za pckor&ino, za zvestobo, oajzanesljivejsa za-slomba driave fa cesarjevega prestoU. 0 istem Casu so je predavala po vseueili&ih filozofija panteistiska, ki hrani t sebi kali vsakega radi-kslstva, ob istem casu so je prosto po fesoikih in knjigah, v leposlovji, po gledi&ih smesila resale* in nravnost, da se je dedaJji? bolj raz-Sirjalo brezterstvo, aepoitenost.... Kar je ljudski dab spoce!, mora na dan. Socijalistiike tefnje so se pred v duhovih z»-plodile, in zd&j silijo, zdaj raorajo na dan. Prav; naj )i Bismarck se* silo vkrotuje besnece sile; a ob enera bi moral vedeti, da je skrajni tat boj proti raziirjajocemu se socijalizimi zaceti drugje: v duhovih. Strah Bozji se mcr.i spet vveati t veliko mnoiico; to pa ui raogiwe, ako se lie brani vera in cerkev, poscbno katuliSka, ako se javna vzgoja ce prenovi v sraislu krscan-ikem. Poglejmo v Avstrijo. Tudi pri nas se je zadojih let ve6krat pojavil liberalizem v precej radikalni podobi. Ako bi se dusevni naprcdek avstrijskih narodov dosledno razvijal v smisln takih pojavov, bi morali Avstriji prerokovati osodepolno prihodnost. Liberalstvo je Avstriji grob. Zdi se, da vlada sama zapazaje to nevar-nost. Skrajni, radikalni elementi se potiskajo. Koliko pa storimo, sploh misliino kaj storiti, da se zatvori tudi vir, iz katerega izhnjajo ti po- javi?...... Imamo tudi v Avstriji demokrate, ra- dikalce. V drzavnem zboru se dobro oglasajo. Na Ceikem so tako zvani Mladocehi lani v ljudstvu, mej , veliko mnoiico,* sijajno zmagali. Svet je kar ostrmel. Letos zahtevajo od „sta-rih," naj polozijo vsi deielnozborske mandate v roke naroda. Z&kaj? Svesti so si spet sijajnc zmage v deielni zbor. Kako so si pa zgojili ,narod" za svoje teznje? Se slovstvom Oni pridno piSejo — ljudstvo here; oni ticlj© — ljudstvo poslasa. sStari* — saj so bogati, so mogocsi, piemenitaSi? — „stari* so roke kri-zem drzali. Dub ozivlja. MladoSeski, Husov duh veje vze dolgo v ceskem slovstvo. In ta duh 0-zivlja vze narod. Imamo radikalstvo, imamo socijalstvo tudi V Avstriji; saj liberalizem pelje dosledno do dovali proatoaidarji alt masoni. Le krvavo stegno ra-zume, kaj oil sv. pismo. Evangelij proetosti ia eoa-kosti moramo spet pripraviti v veljavo, z nova vtrditi in raasiriti ojegovo kraljeatvo. Ljadstvo moramo od-vrniti, da no bo verjelo ved* farjem, in da bo zacelo ktalje zani&vati. Prevreft se mora aedaoji red; ne pa se silo, ampak pocasi, brez prelivaoja krvi, brez revolueije. Treba le ljudstvo dobro podutiti in vce-piti mn v srce nove naake; pride dan, ko bo Btaro pcslopje popolnoma razpokano in mriavo, razpalo bo flaino ob sebi. Potent se poslovijo za veCue date tudi duhovni in kr&lji: 3 Bogoml A, si sKsa!, kaka lad je to! Krvavo stegno je tedaj edino ktseaasko, mi nismo niL vefi! Pa L0 ved drngega bomo sliaaii. Vae 61ane so ratfrstili v tri razrede. Kdor je stal v prrem. najnizem razredu, se mu je reklo ,il-lominatas minor,* v dragem r&zredu — „Uluminatus fflsior," t tretjem pa, saJTiiem — aiilafninatns diri-gens*, kar bi rekli prav po doma$e: koaliiek, ktt ¦¦¦ !i6 in kosel. Nad temi sta stala So dva skriroa t?%-reda: dahovnov in vladarjer. Od vseh Bvojih uSencev so fcirjali slepo pok ; S6iao. Kdor je hotel biti sprejet, je moral priseSi, t>* bo vedno molfal o rseh Bkrivnostih poStene druibe, in da bo slepo t brezpogojno vbogal svoje predstojnike. Pa tudi oblast Cez iivijenje in amrt so si prisvojili. Ln vsakemu, se je, pred.n je bil sprejet, zaingalo: mAko se nam boS izneveril, te bo preganjalo maiLe-vanje tvojih bratov po vsi zemlji, kamer koii pojdei." Pa kaj menii. se celb spoved so imeli, derav-bo jih ni ni6 bolj bodlo, kaker na&a katoliika spoved. Najprej je moral veak, vie ko so ga sprejemali v dmSiTO, opraviti sploiao/geceralno) spoved. Potem ms^BassssBBBSBBSsassaBsaaasBSSsaBassBOBmBssmm tega. Radikalstvo se pojavlja mej avstrijskimi narodi. To radikalstvo mora enkrat na dan. ZaduSiti pa ga se moremo z vso se toliko silo. Duh je, ki ozivlja; ideja je mogniia, nego vsi kanoni sveta. Zainimo tedaj pri soli, zacnimo v slovstvu; cerkvi dajmo prvo besedo — in v kratkcui bo izginilo straSilo, ki ne da Bisroarckn po^lvati na stare dni! ^^ Kongrua v drzavnem zboru. Kader gre za to, d* bi se tej ali oni trsti da-bovoikov is sto ali \m ^o goIJinarjt-T zvekSUa in poboljiala plaea, takrat .«*.» gotuvd pnzni vsi diiavtit zakladt, in minister al? njegov &a>tupnEk zaLae \m-dase?ali poalance, do l»k»» ^i^«>k-> 2brtfj«,*nje iti a«ne-stno, ia da poteni, «5e ho to skteue, psnic tela po-st«Ta, ker bi se ne nvr^la. pre&hditi v n;»jv se po-trjenje. Tako nekako >> ffovttrt! muster Qaue, ko je dr. vit. Tuiikli v prortifun»kfem otlseku p>-edia&ft!, da naj se pomodaim dohovnikom ne satno za 100, ampak aa 200 gld. triii fetmt phi6i. Kar je minister xelel ia hotel t odsekn, temn je marala pcitrditt tudi aboroica, ker oicer bi postava ne vdobila najviiega potrjeoja, ker ta je ifo z& rpraSanje: ali prtdobifci k aj ali pa n i 6. Iz obravnavc o tej n^ijooTejSJ nuveli o duhoTniiki kongrac nam je najbolj Tgajat govor posl. dr. 21. Fucba-a, ki je miuwters(TU ofiiu!, da ouo postavc o kongrui nikakor ne izvisoje r onem mislu, v katerem jo je sklent* drf, zbor, ia da se je po njegovib mislih tudi vpr&vno sodisee pri reiitvi razaih rekurzov postavilri zadcji Las na kriro gtaliide, Kakor mi&li ministerutvo. tako tudi Tpravtto sodi§6e razaoja, da so ediuo tistti dusiti pastirji samostal ui (tnkaj naj nas vsak dobro razume, da imamo pred o6aoi samostalnost v smisin tc postage, ne pa ˇ smisln cerfcvenega prava), kafeii sin2bujejo na kaki Staciji, ki je vatanovljena z drzavnim privoljeniem, in 6a morejo z doknmenti dokazati, da je tudi drzava tako stacijo spoznala kot samostalno. Dobro je dr. Facbs Tgorarjal takemu raziaganju postave, rcko6, da ta razlaga v poatavi sami uima prare podlagft, la rm §. 1. govori in pravi dovoij jasno, da so tisti duini pastirji saMostalni, katere skof. tie pa riada kot take prizos, Zil le je, da se je tudi vpravno sodi§c^ po-stavito na ono stal see, kutero zastopa in zagovarja ministerstvo. (n kateri izmed oaSib vikarijev hrani take dokumente v srojem vikarijskem arbivu ? Gatovo je le redko kedo tako s.efien. Ki amo So celo pre-pricatii, da bi bili celo naii iupnikf, ko bi .se zacelo P'?praseTafi naj dukazejo z doknmenti, kedaj je drzara piiznula njih zupoijV, ve&noKi* v vetikt za-dregi. Iz vaega je tedaj razviduo, da je drL*va zt-Jd izoajdljiva in vargna, kedar bi bib treba potrositi na leto nekaj tisoeakor za zboljianje gmitnega stanja duhovenekega stanu. ________ Dopisi. 2 VipaVSkega, I. marca. — Tratega g. dn-hovnika, ki je spisal sestatek »lfal poloiaj* t8. pa je moral vsak meaec na list zapisattSTofesfabosti in naguenja ter poslatt glavarju, da je dobil odvezo r imenn krvavega stegna. Ako je pa glavar po dm-zih zvedel za kak greh, katerega je spovedanee vta-jil, ma je poslal nepopisan list, na katerem se je bralo le beaeda: „oonfiteatura — spovej se. Revezje moral spet izpraievatt Teat; ako je greh na§d, ga je zapisal; ako ga pa ni zaiie!, ma ga je vili razodel po pifmu. In da bodo glavarji paC vae zvedelt, kar Tganjajo njih podlo2ciki, so si naafcatiii pjvaod ogle-dnhe. Adam Weisbanpt je reket: n Nave dim tsakega za ogleduha vseh dinzib." Predea so koga iprejeli ? droibo, so ga skusali dve ali tri Ieta. Ko je prestal sknSojo, so ga slores-no vpeljali. To se je godilo prav resno in stovesno. Ako ie bilo fat- dan, so sti 2 njim na sara«>ten, ne-koliko temen kraj, v kik gozd; je bilo pa pa nocM, ili so t tiho droiaoo, katero je razsvitijevala luna. Navzod je bil le sprejemauec in glavar od krvavega stegna. Stavil je novemu ufiencu mnogo vprasanj, na katera je moral odgovarjati, kaker da bi delal sknS-njo za doktorstvo sv. pisma. Ko je na tsc pnvoljoo odgovoril, mn je dal jnovo ime. Dajali so pa imena starih ajdovskib modrtjanov in drngih imenituih m»i. Bili ao mej njimi sami: Sokrati, Platoui, Katoni, Ti-beriji, Aroni itd. Slednji6 ma postavi na prsi ost za pripruvijeoega meea opominajod, da se bodo vsi obo-ro2i!i proti njemn, ako bo prelomil prisego. Tako so strarjaii ufience krvavega stegna* Kaj se ti zdi, ako so Adamovei stavtli tak kvaa po NeniSkem, kak krub bo iz ujega I S tem pa ni-sem io pri konci, drug pot bomo sliiali §e bolj debelib. j Jistn Sode t 1. bi jaz rad pozdravil, kajti dobro ved«, kako au neki laiiliberalct dr. Tomaoa, Blei-j weisa in drags vrle mozake drnili, kar je za nas Slovence j falostna istioa. A ludi to ni prav veselo, da je smrt j mnogo ti«tth zalilcev prezgodoj v grob palmila. I Nesreda velika, da se nekateri Ijndje no5ejo I oitt iiditi, da moramo tuini Slovani le k Bogn zdi-I hovati. Koiikokrat se je pri bokalu in litru pevalo : i .Sloioo slu^no, braCo mila I* Pa kje je toliko zaze-I lena sloga? Severni bratje 6ebi, Poljaki io Ruaini I ao nea'ciui, v,s jagu Srb grd0 gleda Bnlgara I CeI6 I do krvavega boja so pred malo easom prilli — v j ialost Stovanom i veselje sovraznikom ! --------- 1 Pa oe Se veja veji alovaoaki oasprotojo nego I tudi vejco na eni veji so si sovraioe. Poglejmo v j Cehe. Hrvatje niso zadcji politiki pa vender pre-| vroda kri nekuterih njthovih mo2 jim gotovo ne hasnt J v boji z oholimi Madlart, I A mi mali Slovenci! Malo nas je — le copi- I tno ie! Ako kateri jaki rodoljnb po marijivi, truda* j polni detavuosti za narod pride do vrodne |5asti in j lobre sluiSb •, brz se oglasi gtda zaviduoat v ialoat I nam, v radost nftSim sovra^tiikom! I Za drzavno zborake mandate je pafi lehko se I putegovati io trgati!,.. j Haraikdo pri poltiih kupicah lahko pojo „Na- prej zaftafa sfava", in fcud „!^ivtott zavpij'*, Tudi v I ezsnike pisati ni teiko. AU v Be6ki dvorani v nav-I zo^aosti najviith oblastatkov nalim prekanjenim pro-j ttvnikeui nalo raoe kazati in jih leka prositt — je j kaj druzega. Hnjaka5ev in krjfia&ev imamo pre?e6, a I nam svesttb, ucenih, pogumnih moi pa le premalot RODOUOI, 4. marca. — Goipod Likar, trgovee v Gorici, razpoSilja po de2©li razoe tiskovine, tudi cer-kvene. Velikega VMpeha mu zylimo. Tudi pisaleo toh vrstic je tnej njegovtmi kupovaki. Le to nam ne vgaja, da to tiate tiskovine iz Obizzijere tiskorne — a oe, kaker do aodaj, iz Hilarijan&ke. Zakaj ne ? Gotovo no iz gospodarstvenib ozirav, kajti g, Likar ne dobiva gotovo iz Obizzijeve tiskarne po niii eeni, kaker iz Hifarijanske, Nam more biti li ravnodusno, da g. Likar poaebno cerkvena tiskovine nuro5a dra» gje, io ne v Hilarijanski tiskarni 9 Ne, kajti llilarijau-ska tiskarna je z vclikimi ^irtvami posebno duhovni-kov vttaaovljena, in di»ti dobiSek te tiskarne jo na-menjen za vazen katoliiki zavod — malo aemeniico Goriiko.... Prosimo torcj g. Likarja, da ne odtaguje dohodkov cerkvooemn zavoda a tem, da corkveno tiskovine diugjc naroLa! Svoji k svojimM 2 deiele. 5. marca. — No dvotnim, g. doktor, da bosto doatojno odgovorili nmladetnu u5itelju," ki Vae v „Popotttiku" nAjiada mislec si: Ker dr. Mah-oica vze vsako klevse pretepa, naj bom tudi jaz eden mrj njimi. Ker sr-m Vara pa jaz poslal Clanek: „Kam pri-demo", Vas prosira, da mi dovolite, ua tudi kar mo-go5e v kratkera odgovorim mlademu uditeljn. Mladi ufiitelj pravi: nY Clankn „Kam pridemo" mrgoli najzlobnejaih napadov ua naSo solo in nas etan*. Ako se ml aSitolj ve dobrcga, zglednega, se ai mo« gel Cutiti razaljenega v izjavi, da naii otroci pri ne-katerib nditeljib ce vidijo veliko dobrega. Da je pa ta kjava resit»cua, tega tudi on ue oporeka. (Pa s resnieo na dan: Iz neprovidnostt sem jaz v dopisa izpustil besedo .^nekaierih", katero ste Vi, g. vrednik, pnloi;li na mesto besedo „novihu, za kar sem Vara hvalelen). Da so uditeljt krivi, ako ottoci doom ne vbs-gujo, tega nisem trdil. Ako pa opazuiemo pri neka-terib u6 Uljih zmeraj eno in kto slabo obnaianje, sledi iz tega, da jim mora biti vae dovoljeao, ali pa da niso nadzorovani. Ti so vsi oapadi na nditeljskt stan; ako jih gospodine „u6itelj" ne najde 5e kaj proti konon mo-jega fiianka: pa baje ne, ker je vio rekel, da bi hotel biti pladan po angleSko. T vsem drngem ima opraviti moj dlanek s po-itavo in sistemom o podukn spIoSno. Daije piSe ml. uditelj: D.r MahniS (in d.) se loti nove postave*. Ml. u^itelj pa ne dokazuje na-sprotnega ali koristi nove postave, ampak povdarja, in sieer seveda, le kar je njemn znano, namred, da sklepejo postave mozje, katere smemo pristevati k cvetu bistroumnosti i. t. d. SJtem pokaze ml. ntitelj, da je res mlad. ne vedo6 in neiikuSen. Po svojem je oni »evefc bisttonronosti* nezmoiljiv, postavej bi morale za vefine 5aae ?eljatt in bi se ne sraelo zgoditi, da kar je Rcvet bistroumnosti" lani sklenil, letos zo-pet preklice ali taaj popravlja. Tudi si ml.;. uSit.Tj Se sanja ne, da se lahko postava kritikuje, ne' da bi se hutelo postavodajavtu odrekati bistrousunosti, {ampak da je veekrat ravno uasprotno. Na vse drugo kar eenea ml. u6itelj, ne odgo-varjam, ker dcloaia alma opraviti z mojim dlaokom, deloma pa, ker se napenja le cato, ker misli dr. Mah-nida ali kakega drngega dnbovnika kot pioatelja ilaoka gkam pridemo"; jaz pa nisem doktor in zali- bog tudi duhoven ne. 'to *pa reeenTr da *bi ae cranio-val posta.ve ocenjati, kaker ocenja „mladi uSitelj". Pisati bi trebalo tuui o ueizkuSenosti nasih e"6. gg. vikarijev, katero primerja ml. uSitelj ae avojo; a pustim to todko, da ne bom predolg. \z Dekanske okolice. 5. raarca. Pofcovaje po Dekanski zupaniji (v Istri) nem vce-raj to-le sli&al, kar se mi zdi potrebno javno na zna-nje dati: S pla6ilnira nalogom 4. junija 1889. gfc. 89, je uaTo#l0 c* k. okrajno glavarstvo v Koprur Kospodu j0fce fo Mahni$-u, eedajnemu Dekanskemu uadiupaoa, jj0t ^>linar-ju in torklar-ju, dohodninski davekvzne-»ku 20 gld. 26 kr. Froti tej odraevi jo vloiil Mahr»i6 zdatno moti-viraoo pritoibo na c. k. finanono dirt kcijo v Trim (to fritoibo je napravil Dekanski obcinski tajnik goip. van Monfreda), all vse zastonj. Iflta obtast je z razsodbo 15. oktobra 1889. It. 18562 omenjeuo pritoibo ovrgla, in v dekretu c, k. okrajncga giavarst.va v Kopru 23. oktobra 1889 st. 10414 je bilo §« posebno reLeno, da na podlagi §. 28 dobodninske poatave ni daljni rftkurz dopuScon. Obcmski tajnik Ivan Monfreda vided, da se je • tern poitopanjem Mahoie*u velika krivica zgotlila, je istega podueeval, da na podlagi poatave 22. oktobra 1875 ma je prosto, proti omenjeni razsodbi fi-nanLoega vodstva v Trstu napraviti druge pritoibo (Beschwerde) na fiaoko c. k. vpravuo aodise^ (Ver-waltungtgeriehtshof) na Dunaji, in je pretzel on na-logo pritoibo tudi i/delati. Monfreda je pritoibo seatavil, zdatno in postavno raotiviral, in potem, ko jo je — kakor poitava zah-teva — odvotnik podpisal v pravem iasu tudi mi avojo mesto odportlal. tako da c. k. vile admi«iwtrati7no •odilfie na Dunaji je njegovo ptitoibo vie /, odlokom 13. januarja 1890. st. 30 c. k, finane'aemu vodstvu V Trstu v odgovor odposlalo. Financno vod»Uo v Trstu, ne da bi zadostiio omonjetumu dekretu, jc — pravi cudei — zdaj vid«do, da njego?a razsodba 15. ©ktobra 1889 it. 185B2 ni opnivicuiia. a z odlokom 25. f«bruarja 1.1., odpojda-nim Mahnifi-u a dekretom f. k. okrajnega glavaimva v Kopru 2. matca t. 1. je „ivojo laatno raz-i o d b o p r • k li e * I o", in okrajnenni glavarsf vu v Kopru vkazalo, dohodninnki d ivok Jo-ip«a Mahtiid a vaom& odmeriti. Vprasam zdsj: Kaj bi le bi!o zgodilo, ako no bi bi) gosp. Monfreda MahniL-u nas etuv.il vloiiti pritoibo ua vile sodtice na Dunaji? Mah.iid bi bil moral nolens voleas plaeati vse to, kar o je od ojega zahtcvalu. Zakaj ic pa stmnke pritoiuj*jo at II. in* I statiCiJ, proti naredbi I. iuataitco, Le tinajo biti one pritoibo — skoraj bi rekel, ne da bi b;h» pre^itano — ovriene? Zikaj siliti ctoveka denar trositi priad-vokatu iskaje svoje pravice pri v.Som .sodisdi na Uu-naj:t ako je mogoce, in bi se tnoglo r.ivno isto pravi co tudi pri c. k. oblastniji II instaaco dob;tiP Ne bom o tern dalje govoril. frttteij naj sam prevdari, kaj je prav, reficm samo, d.i po takom rav-nanji naaih oblastnij kmet, kateri ne iaore trositi de-oarja za strolk^ takili pritoib (take pritoibe so prav dragej glejoloiaj v dr^avnem zbom zelo kritiieu. Gotovo I bise tega nobeden bolj ne veselil, kakor levi-fiarji, ki v2e komaj dakajo, da razpade sedanja desnica, in da s poniocjo Poljakov zopet oni zasedejo ministerske stole. Nadejati se je vender, da previdni politiki, kakorsnih ne manjka na desnici, premagajo tudi te feisave in obvaru-jejo dr^avo pred kakim nepri^akovaniw prevra-tom v notrajni politiki. V tern tednu sti zborovali gosposka iu I poslaniska _zbornica, - dclovali so pa tudi ra-I zni odseki, in pred vsetti prora^unskt poslani- §ke zboraice, da pripravljajo tvarino za javne, skupne seje. GoRposka zbornica je med drngitn sprejela postavni nafirt, Iff oloj§uje legalizacijo pri manjiih denarnih bvptalt in prltrdila je tudi sklenjeni postavi v poslaniski zbornici, katera vrejuje zunanje pravne razmore ^idov. Poslani-ska zbornica pa je sklenila v.tern tednu med drugimi stvarmi manjiega pomena tri postave: prva dovoljuje vladi, da sme s precej§njo denarno svoto, katero vdobi vsled odkupa propioacijskih pravic na Galiikem, tamkaj nakupiti posestva v svojo last in oskrbovauja; druga postava v I nekoliko sprenieni dosedanjo dav§6ino od piva in %anja; tretja pa vrejuje kongruo onih du- j hovnikov, ki niso samostalni dusni pagtirji, ampak ekspozitt, kakor je imenuje postava. 0 tej zadnji tofiki je govoril tudi novovoljeni dalma-tinski posl. Peric in sicer v hrvaSkem jeziku, ker, kakor je rekel, ni dovolj zmo^en nemlkega jezika. V torek je bila na dnevnem redu postava, ki dolocuje, da se morajo od§kodovati tisti, kateri bi bill po nedolznom obsojeni v jeco; pri splosui razpravi sta na dolgo in si-roko govorila poslanca .laques in Boser in micrt priporocala, ali vender se zelo dvomi, da bodo vecina za-nj glasovala; brikone se cell postavni nacrt se enkrat izroci doticaemu odseku. V anarhistienem odseku poslauiSke zbornice so nekateri poslanci od vlade zalitevali, da naj se naredbe, ki so naperjene proti socija-listom, preklifiejo, ali grof Taaffe je odgovoril, da bode vlada z ozirom ua mirnejdt ztiacaj so-cijalistienega gibanja deloma sicer preklicala na- I redbe zoper socijaliste s tern pogojem, Ce bode j sprcjeta postava zoper socijaliste, a da vseh na- redeb no more preklicati, ker socijalisticno gi-' banje §e vedno opraviSuje in zahteva izredne I naredbe. Solska komisija gosposke zbornice, v kateri so tudi trije skofi, je tudi zacela svoje I delovanje in jela razpravljati novi §olski nafirt, j katcrega je vLe lansko leto predlo&l minister Gauc; seje so sicer tajne, ali iisti vender vze | vedo povedati, da se je vlada koj v prvi seji | odlogno izrekla, da vecih koncesij nasproti zah-tevam konse^vativne stanke, ki toliko zeli ver-sko Solo, ne more privoliti, kakor jo dovoljuje predlogeni nacrt, in grof Taaffe se je, kakor isti listi porocajo, neki celo izrazil, da naj bi klericalci racunili se spremenjenimi razmerami ter stavili nekoliko zmernejse terjatve. Zelo dvomi-mo, da bi bili ti listi tako dobro poduceni o vsem, kar se v tajnih sejah govori in dela; vsekako moramo cakati, da komisija objavi svoje sklepe; potem bodemo se ie vedeli, pri cem smo. I Kakor znano, M1 a d o 6 e h o m nic kaj ne vgaja sprava med Cehi in Nemci na Pemskem, I zato so zahtevali od starceeskega kluba, da naj vsieeski poslanci odlo2ijo svoje de^elnozborske mandate, in pri noviu volitvali naj narod po-kaze, ali mu taka sprava vgaja ali pa ne. Listi objavljajo pismo, kateio je poslal dr. Rieger, nacelnik staroceskega bluba, kot odgovor na j mlado6e§ko izjavo in v tern pravi mnogozas'u^ni moS, da ceski udje dunajskc kouference niso biii vsemogofini, da bi bili vresnicili vse vzore deskega naroda, ko so razdvojenim Cehom nasproti stali zedinjeni Nemci iz zraven deloma tudi vlada sama, S temi iaktorji, katerih mla-doceika stranka ne vidi, se je moralo racuniti. ?ri tej mladoceski agitaciji, ki bi znala celo pogubnosna postati za ceski narod, je bila dolinost vsakega previdnega ce^kega pulitika I skrbeti za to, da se vsled tega nastala ne-varnost se spravo odvrne in da narodnostni prepir potihne. Dalje pravi dr. Rieger v svojem pismu: „No, moji gospodje! Ce se vam zde sklepi dunajske konference pogubni, tedaj razo-denite svoje i:i;3ore v deielnem zboru, tarn razveljavite popolnoma vso spravo. Nikakor pa ne zadostuje v deL. zboru drugih delo kar ie sumniciti in poslance slepiti z hujskajo&imi ide-I jami, katerih ne moremo ne mi in tudi vi ne vresniditi. Tam morate tudi sprejeti odgovornost, ako stc spravo zaprecili. Kedor pa node sprejeti na-se odgovornosti in si le prisvojuje viso pravi co, da le kritikuje, ta zna tudi najboljse delo ocrniti......u Te zlata vredne besedo vzgled- nega, ali hladnokrvnega narodnjaka in politlka ceskega, naj bi premifiljeval tudi marsikateri Slovenec in se po njih ravnal I Oe v ogerakem dvi. zboru ne pride pri vsaki seji do izgredov in skandalov, je vze neka izjema; letos so se opozicijonalni poslanci spravili poHebno nad minietdrBkcga pi idsednika Tiszo; v zadnjih sejah so ga osebno tako na* padali, da jo je kar iz zbornice popihal, ker se mu ni zdelo niti dostojno odgovarjati takira osebnim napadom. Opozicija je mislila s tern omajati njegovo stalisce; toda prav te dni je cesar pri nekem obedu, h katcreran so bili po-vabljeni oAlidnojii udje vladno stranke, jasno dal na znanje, da Tisza so vedno vilva njegovo isaupanje, Ogerski zbor je v zadnji seji skleuil z veliko vocino, da se rajnkemu Andraasy-u oft dri. stroike postavi spomenik. •*# Sv. 06e papei je 2, t, m, dokoncal SO lot in 3. pa obhajal oblotnico svojoga kronanja, Pri tej priliki so mu ccstitali kaidinall in drugi eerkveni dostojanstveniki. V odgovoru na ce-stitko kardinalov se je sv. Ode pritozil aez ljuti boj sovrazuikov proti papeitvu in pozivljal ka-tolicane, naj so zdrulenimi mocmi delujejo proti skupnemu sovrazniku. I Pri ozjih volitvali na NemSkom so si so-I cijalni demokrati priborili ie 13 sedeiev in prav toliko tudi katoliiki centrum; naj bolj je tepena zdruzena vladna stranka. Katoliski centrum, ki steje sedaj dez 100 poslancev, bode skoraj pri vseh vprasanjih imel odlo5ilno besedo in Bismarck bode moral z njim drugade racuniti kakor za casa „kulturkampfa.* Na Fraucoskem so imeli pretekli teden ministersko krizo; Constans, minister za zno-tranje zadeve ,se je bil sprl z ministerskim pred-[ sednikom Tirard-om in za to je odstopil; raesto i njega je imeuovan radikalec Bourgeois; vse kale, da pridejo kmalu na krmilo radikaki, in potem — vboga Francija. Domade in razne vesti. V. d. g. Jo*ef Pelicon. iupnik v pokoji, je vtnrl du9 1. maioa t. 1. v 75. letu v Gorici. 6. g. Kodrid Janez, duh. pomoSnik v Komnu, je predlagan za faro v Smariji. Bil je edin proaivea I. baron Deben imenovan je od ministra za poljedelstvo za gozdarskega svetovavca pri tuk. goz-darskem vradu. d. g. Pavletid Gotard, kaplan v KviSkom, je predlagan za faro na Sentviski gori. A. Marizza, tuk. pose&tnil: in znani trgoveo, je vmrl v ponedeljek v 69. letu. Druiba sv. Vincenoija Pavl. je itdala svoje letno poro^ilo, iz katerega se razvidi, da je tudi v tern letu napredovala. Konferenciji sv. Hdarija in sv. Ignacija za Slovence podpirali sti redno vbogo koli-kor so dopuSiSale gmotne mo5i, skrbele so pa tudi za njih dusevno atanje. Delovanje druitvn se nanaia na: 1) oskrbovanje bolnikov, kateriui streiejo redovnice sestre od sv. Kriia; 2) oratoiij, katerega obiakujejo ob nedeljah raestni otroci, kjer se jira razlaga kriCanski nauk; 3) studentovsko kubiojo, kjer so se preskrbovali nekateri dijaki s stanovanjem in hrano, nekateri pa, pos&bno iz okolice a kosilcm o poludne. Dohodki druitva^ so zamli 1290 gl. 9$ kr.; moj katerimi j# Ludi dar SCO gl. Nj. vetfc". presv. eesarja; atafikov bila j* 380 gl. 64 kr. Porofilo draibe av. Vinceucija povdarja mej d.ngim tadi. da bi «e lakko oenovale konferencije it. Vineencija t nekaterih krajih na da-feli, kaker o. pr.: v Korminu, Gradiiki, Ronkah, Trii6u, Fiumicrllu, Ogieji, Gradu, Cervinjann; pa tudi 9a slovenski atvani, kaker: t Kaoalu, Toroinu, Kobaridu, Bovcu, v Cerkaem, v Komnu, v Rifem-% i i. t. d. Poakar v gozdn. V seboto papoludae je aacel goreti * Stan gcri gozd, kateri je laatnina nekaterih goriikih kmetov. Nekateri soseoje so sapazili hitro ogeoj, in saceH g*»iti in braniti, da bi ae oe ogenj dalje iirii, tod* vefika barja, katera jo ravno v so-boto jako bade pihata, je ogenj Je povspcievala. Nevta. m je Mtro rwiiriU po maatu in kmalu ae ja odpravilo aa etetajeao mwto nekaj gastlcev ia vo jakor, katwri to pa ptiili, ko ie je ogonj vio emojil. Kaker se da aoditi, pogorelo je okolu 14 do 15 njiv goada. Vxrok poiura ni mao. V TratU ate boteli dta oaobi javuo pmraiti redovniiki stan i tem, do ate ae preoblekli preteeeni putt v kapucina io ouno. Kazali ate ae na glavnem trgu ; toda odtocen katoh'can opozori na to breabsz-nike atraio, katera ja je odvodia tadi hitro r z; per. Petardo je nasel 21. t ra. ? Trstu nek? de« cek pod nkoom jeoe, kjor ao bill zaprti z&ani pe-tardovei. Blizo petarde je tlel oataaek amodke; de-eek je petardo pobral ter Sel dotnu kazat io ocetu, ne vede, kako uevarno itvar ima v roki. Ode jo je neael ua policijo. Nov dokaz, da vlada ne bode ana-mm iredentoveem tako hitro preatrigla perut, ako bode §e tako (ontRUjavo pottopala. Beda na Kranjskem. Nasim ftlateljera bode mogoce od drngje vie saano, da vlada po nekaterih krfljib na Kfanjakem velika beda, v&led stabega pri-delka v pretecenem letu. JKmnjaki deielni odbor je v tn namen podaril atradajofiim ebcuiam 20.000 gl., toda ta sTota je jako nezoatna, ako pomislimo, da je znaaalo pred kratkim cesom atevtlo stradajocih na Kianjakem nad 35.000. Poaebno pritiaka beda na Do-lenjskeiu, in ni ae Lnditi, da ae izseljuje ravno z Dclenjskega toliko ljudi y Ameriko. Telovadbo kot obligaten predmet raisli vpe-Ijati nauini miniiter Gautacb na av»trijaktb gioinazi-j«h. Povaod tedaj ee ho(5e vtieniti Soli prar: vojafiki soHcaj. Qimnazija bodi nekaka yripr;ivlja«nica vo-jainici; a^onci nsj bodo ,rekruti", goanodje profe-aorji t uniform* pa njih daatniki! „Offertoria pro festis maioribus aani. Iz-dalo cecilijanako druitvo v Gonci. Tiakal Milic v Ljubljani.* To je naslov knjiiice, katsro amo pred kratkem Tdobili.Karje odbor cecil. druatva Iani prt obLaem sboru ˇ Gorici obljubil, je tadi ve^tno kvtsil. ^eleli bi, da bi ao te skladbe alisale po tseU naaih cerkvah. G. A. Forater izrasil ae je o teh akladbah t 2. Ltr. „Cerkvenega Glaabenika" tako le: „V kra-sni opravt leii pred nami partitnra 19 ofertorijev, io sicer 11 za naoSki, 5 za mesani zbor, 5 pa za dva glasa z orglanji. Trojica skladateljev gg. 1). FajgeJj, I. Laharnar in I. Koko§ar je nam dobro zoana iz prilog ,Cerkv. Glaab.* Vae akladbe so v atrogo cerk-venem dubu in ˇ Iahkem ali srednje te^kem slogu zloiene in ae bodo zborom, ki imajo dobor vkus, kmalu prikupile. Oblika je povaod gladka, akladbe ao veoinoma kratke, zato ae jih bodo pevci z vese-Jjem uCili.....u Vrtec, eaaopia a podobami za slovenako inia-dino, prioaSa v 3. Stv. aiedeSo vaebino: Izgubljena stava. (Balada) — Tobija Vitek. — Eraljf6ev Jo2ek. — Smrtna roZa. — Ne kradi. — Vzpomladni apo-mini. — Po aemacjem dnovu. — Prve hladice. — Lastavice. — KakSnc ao bile prre ore. — Prijatelju v spomin. — Listje in cvetja. — Kako poj6 sovi otroci ˇ Gribljah. — Zabavoa naloga. — Demant. — Demant. — " Avstrijska Lloyd je imel leta 1889 dohodkov 8,436.986 gi. 1. 1888 ao znaaali dobodki 8,251.493 gl,; tedaj ao znaSati dohodki 1. 1889 185.493 gl. red nego 1. 1888. NeLlove§ki Ode. Y Bosing u na Ogrskem je nek oLe na atraSen naem vbil sTOjega 9 mesecev starega otroka, Jok otroka je nevamiJjenega odeta neko nofi tako razka$ilt da je ako&I iz poatelje in zaSel otroka biti s pestjo; ko je vbogi otrok Se bolj jokal, ga je zgrabii za noge ter ga zacel biti ob eteno z vao mocjo, da rau je razbil glavo, vsled cesar je vbogi otrok tudi hitro vmrl. Za vzrok avojega zlocina Davcdel je nccioveski o5e, da ne m0>:o pre-uaSati joka otrocjega. Itaiijanska tlada je razpnst»ia irredentovako dru$tvo : vodaek za TrBt in Trident* radi njegovih iiuvalnib namer prott Avatriji. Crispi je moral radi tega alieati par gorkih od akrajne levicc, kjer aede najha]ii xakteti aovraioiki Avstrije. Irr«d«at* mora iineli aploh v Italiji teliko aaslombo, drugaie bi ne bila tadi pri nas tako predrxoa. aPrvO letllO poxocilo podporaega druStva a* alovea>ke viaokoaoiee na Danaji* Bam je doato. Caatni ad druStva je preva. g. dr. M. Napotnik, kn. 5kof lavantinaki. V»i doncaki zuaaajo do xdaj for. 2259.64. DrnStvo vr!o napredoje. Tako at? je o. pr. Ie V meseci novembrn podarilo 16 prosileem 130 far. ,Za temladeoittf bi pr:sli zfr!6 bridki easi, ako bi podp«ruetnu drastva ne ostali zTeati vsi start udj e i b ako bi vaakteh udovne pridobii tec n o v i h podpornikov, aploti. »kobi aeitevilo adov v drugom Iftu v**i ne p.»trojilo!u — Tako beremo v knjtiie:, it a Hftmi bese*lami iiri-por^amo tudi mi gorku onKiijeno dmStvo Sbveneem. Neredkokrat >o sicer po i»r.»wtei aliaijo tuibt- u spri-jenoati vd<-i5il»5cniktrv, ve:«dur delajo ftlovenski vi&oko-a «loi, kaker sma svedelt ise g^toveg^ vira, veSinoma pohvalno izjemo. Podpirajmo jih! KdO Se? Ne bt> jiSi mim zmanjkalo — kan-didatov aa drSivoi zb->r! V z-ulnji St*rvilki amo ome-nili, da bo baje kandidova! nekdo iz L*tre, zlaj pa beramn v ^ParlAinentar^-ji apet o novem kandidatu ca Gorisko. Znmi (!) ttl>ar!am.M dopisntk piie it Ljubljana (?) tako-le: ,Ptihodnje !ato pridejo vo-litve v diiavni zbor. Bi ne bilo fa m>gace pregovo-riti del poalanca L. Bretre-i», d* bi prevze* d»S*vno-xbnraki mattditf Bi ne kazafo deielnih po^taneev dr. TavcVja in fvaoa Hribstrja voliti v drlavnv zbor P11 In id»j — pfiAor, Goricaiti! — *Moz\ kateri ae v ,Slova«skem bvetu4* bort z\ staroi!ove:>^ke ideate. Fran Podgoroik v Goiui, bi se moral pnvabiti (ware heranzuziebfn) ter ptevideti z — drzatnozbor-akim mandatom, da bi siedcJiS kanonik Gregorec v driavnem zboru dobil podporo." — BaB) verjameoio, oe atal bi alabo g. Franu dr-zavnozborski mandat I Sicer pa je autffuua k tej imj-no?ej5i komediji pri&la do naiih uSes — de se dobro apomiujamci — vie pred tremi meseci. Tadi tu dcla in ieti Gorica z Ljubljano (numrefi z Ljubljano, ko liker je je radikaiue). Borne* vUleli, kaj bo ae iz te moke... Radi bi gworilt Se vofi, pa... Nazaanilo. Podpiaani odbor CGcilijan.skfcga drufitva za gorisko nadfikofip naznanja vaem p. n. gg. d;a§tv<'nikom, ki kurijijo % Jotnino, nnj blago-vo!ijo poslati jo druitvetiutnu d(»nrtini5.»rji{ v. 6. g. Hiiariju Zorn-u (Via Morelli St. 22) prot'»;». ˇ Goriei. Natan6en izkaz zastanth fetntn dobo v prilogi poslanega letnega darila („Offertotiaa.) V Gorici dno 5. m-irca 1899. ODBOR. mm TEOi in ma io, sestavil ANDREJ MARUSIC, ucitelj verstra na c. k. gimnaziji v Gorier, vdobiva sp pri g. EDVABDU SEITZ, Via Seminario. S 1. marcem t. I. preseHl se je zdravnik Dr. Ernest Fratnich v Itiso st. 14, II. nadstropje, Via Signori. Y samih osmih letih po izcajdbl na Rtotine priznanj pridobila si je: Rib. Gaertuer-jeva tekoftg fran-coska likavna mast za devlje. V eni minuti svetijo ae ^revljr kot zrralo, ne da bi jih krta&i. Pomazejo ae devlji aamo a to mastjo in v trenntkn poatanejo in ostanejo tudi Lrni in avetli saj za 8 dni. Mokrota jej niC ne skodi, da ta mast zabrani cold, da ae Sevlji tako lahko oe premocijo. Priporofia se poaebno velec. duhovsLini, p. n. oficirjem, oskrb-nikom, logarjem in Bploh vsakeoiu.Pri c. in kr. vo-jakih je Ie davno v navadi. — Tudi konjska oprava cuti se lepo s tem mazilom. Poailja se proato post: 2 akl. za 1.30, 6 ski. za 3 ia 12 ski. za 4 80. Eemidna tovarna BIH. GAERTNER, c. in kr. vojni oakerbovalec, Wien, Giaelastrasae 4. Prodaja ae pri vecih kupcih.uBiiiarj.h in cevljarjih. V Goriei ima zalogo : EMILIO GlESTILI, Via Signori. prelozlla je «voj vrad v Via Municipio Stev. 13, I. nadstropje. Vradne ure ostanejo neipretnenjene, t j, od 9-12 zjutraj, od 3-5 popoldne. AMERIKO Kralj. bolgijski pofitni parnik drnitva „«ei Star Linie" \% Antwcrpea-a naravnost v Xcw York & Philadelphia k prizn&n od viaoke c. k. avst'ij. *Ude. Pojasnila dajo; priznano zastopstvo W in Wien, V, Weyriagergasf* 17 [M all hi . W .loser Straw«ei- .m JPj Spedftifliwfcfir. fur die k k. Oest. Staatsbahnen in ipji »5 ___ J?nsbJ5?kL _ JB jtev. 54 Op. Oznaiiilo. Ravnateljifcvo ^aBtavljavniee (Monte di Fiet&) vatanovljene po grofu Thurntt v Gorici naznanja, da bode doft IO. mareifa 1890 i» QMalednf^ javna drazba (lLsaiit) nereSeo ih Mftav IV. doirfc (eti 1888 t. j. tistih, ki ao bile zi». atavljenc meneca oktobra, novetnbra, docembra 18831 V GOBICf dne 7. februvarja 18D0. rp^3gl3^SSS^i%^g@i3a|) M DI9AD ill D1DIIMI hJ. PliODiUA 'PAP1RJA 1 Tiskarna Pallich | il! v Gorici — Travnlk 6 yjy Prodajam po najnizi ceni vse, kar je po Im! treba za pisanje in Solsko rabo. Tiskam knjigi yW in drugo. Imam v zalogi tiekovine za obdin M ake vrade, ioJske, moSitvene knjige, Hate ilu- w^x +*$ atrovane in za ciodo, slovutvena dela vseh K?i |S| 8trok- W m Tiskovine vaake vrste se oskrbujejo tocno Jw rM in oajceorjie. >m rial Nadejaje se moogih narocil se priporocam fill Mi Nadejaje se moogih KA z odlicuim spo§tovanjem V*4 jr. JPaliicii. bi pa AlltwIsr-jiTra ten. Toliko javni zavodi kot zasebniki priznali so te Skro-pihiice kot najboljsc in primernejse za Skroplje-nje tert proti peronosperi ali stropeni rosi. — Poaebno jih priporofo §e niih pripravnost in rofinost pri po rabi in nosnji. Ker so iz take rude, katera ne oksi-duje ao tadi zelo terpezae. Nitaufineja poiasnila o njih rabi in ceni podaja edini zaloznik mm^mmmm* na Dunaji, iit Sechskriigelgasse Stev. 16. D^bivajo ac ?Zo zdaj v nekaterih boljSih prodajav-nicah^Seleza. Ce bi jih hotel pa ie kdo imeti v razprodajo naj se oglasi. Izdjjatelj in od^ovocni vrednik: M. KOBSlC. — HiiarjjjaBfiaU Utkaaaa v GoricL 86