m \ mm «■ « 1 K- ? a’SS«S|l! SPERANS RAZVOJ SLOVENSI EG NARODNEGA VPRAŠAN Kazalo Predgovor 1 1. Splošne pripombe k narodnemu vprašanju 6 2.Stoletje tlačanstva 24 3.Slovensko narodno prebujenje 39 4.Slovenski narod v mešč.-demokr.revol. 60 6. botranja diferenciacija sle.nar.gib. 37 6.Slovenci v imperialističnem obroču 111 7. V povojnem zatišju 131 3.V objemu novih tokov 144 9.Bodočnost slovenskega naroda 160 mm S p • r a n st RAZVOJ SLOVENSKEGA NARODNEGA VPRAŠANJA ( i 1 • * * ■ * • '■ ■ -X «■ Priigorsr M»lo narodov bi bilo najti v Nvropi, katerih nacionalni ob¬ stanek bi bil izpostavljen tako tankim zgodovinski® preizkušnjam kakor jo bil slovenski n rod. Ob zlomu avstro ogarake monarhijo 19l£.leta ao jo s4olo v da bo Slovence« uspelo"realizirati ovoje narodne cilje. Zgodilo ae je obratnoi slovenski narod je bil po¬ novno in So ugodneje razkosan. In Se preden mu je uspelo vsaj zno¬ traj •ugoslavijo uroditi ovoj položaj kot enakopravnega naroda, se je znova in z vso oatrino postavlja v današnjih dnah vpraSanje njegove nadaljnje usode, njegovega obstanka. Narodno vpn Sanj* ateji danes bolj kot kdajkoli poproj ▼ ospredju svetovne politike. Imperialistidna sedanjost ni naklonje¬ na načelu narodne samoodločbe. Zlasti usoda manjših narodov jo postala solo problematične, pri Čemer je treba prištevati v to kategorijo "manjših" tudi nerodo, ki se mnogo večji od Slovencev. Pojem "aslega" naroda se jo razširil, oaj ao donos bojo in borijo sa svojo neodvisnost cpanoi, Čohi in drugi, ki no spadajo sod manjšo narode v Svropi, da no govorimo o etomilijonskih kolonijsi¬ ni h narodih, ki trpe pod peto imperialistionega pritiska. Problem majhnega naroda je bil nekoč problem takozvanih "nezgodovinskih narodov" znotraj posameznih držav. Danes, ko je ves svet pod direktorijem potih ali šestih velesil, ki kakor parazit Žive od kx krvi mnogih majhnih in velikih narodov vsega sveta, je "problem majhnega naroda", naš lastni na rod ni problem, sestavni del splošnega vprašanja o imperializ¬ mu in sistemi narodnega zatiranje. Naš slovanski problem je treba potemtakem danes obravnavati mnogo bolj v mednarodni po¬ vezanosti, kakor je bilo to nekdaj potrebno. Narodno vprašanja postaja zaradi teh dejstev tem važnejše za splošni razvoj sodobno družbe. Korenine neroda se globoko zasidrane v družbeno-gospodarski strukturi današnje družbe, da bi jih le težko mogel zlomiti zunanji pritisk. *arcd ja trenutne lahko poražen in podjarmljen, toda s svojim bojem za avobodo in neodvisnost narodna gibanja no slabe le svojega gospodarja same¬ ga, marveč celoten sistem imperializma. In ni dvoma} kolikor bolj bo notranji mehanizem gnal neke iodobne države k politični in vojaški agresivnosti naperjeni proti neodvisnosti drugih narodov, I toliko večja in odločilnejša bo vloga narodnega vprašanja v po¬ litičnih bojih sedanjosti. Zgovorno to dokasujejo abesinski, kitaj* skl,španski in češki primer, v katerih se dejansko angažirano sile reakcije in napredka vsega sveta. Te sile so v toliki mori ? ovešeno mod saboj, da jih vosk poskus spremembe obstoječega po- ožaje, v katerem koli delu sveta v večji ali manjši meri mobi¬ lizira. Prav to dejstvo je sa nas Slovence poaebno važno . Slovenak o v č račanje torej ni Sž.mo n aše lokalno vprašanje, marveč je ž i en~ v verl/tl n aprotHiT H prepreza ves avei. slovenski narod tore j hi osamljen, marveč Ima' svoje 'zaveznike 1 v celoti svetovnega druž¬ benega dogajanja« Najti in naslon iti se na take za veznike. ZNA ti pravilno oceniti vse p 08 redn«~in ne do ar« dne rezerve, ki RflJ» jirhudl haSe"^drulbonoatanle.- ^jroralcTTm^ho' zavlekli svoje mračno življenje va« do svetovne vojne. Videli san tor j, do £|« nerod zgodovinski pojsv, ne pe"pri- rodna", "apriorne" kategorijo, kaka* trde mnogoštevilne teorije naroda, le beseda "narodnost* (nstionaliti) osma ja v svojem današnje® pomenu nova. Hiti francoska revolucija je ta no poana. 1835. lata jt še ni bilo v alovarja francoske akademije. - V svoji knjigi * svetovna vojna in nete revolucija* prsvi dr* B«n«it • .Far od na idaja ja produkt sodobnega česa, rezultat renesančna in reformacijske filozofij« ter humanitarne filozo¬ fije francoske revolueije, ki je proklsairsls Človeške in držav¬ ljanske pravice."(Kamiki prevod, str* 716.) Dr. Bene« je torej izrazil isto misel, le da Ja gledal pojav narodne ideje v luči ideološkega razvoja. Toda tako renesančne in reformacijska filozofija kakor humanitarna filozofije fran¬ coske revolucije st« duhovni apremljevalki in izreza revolucio¬ narnega boja * tretjega stene" proti fevdalizmu. Človeška in državljanske pravice jo mogel profclsrireti šele nosilec družbe - nega sistema, v katerem je postala jurldlčn« osebne svobode nobhodne družbeno— gospodarska potreba. Kakor smo pred¬ hodno ugotovili. J« moglo biti te samo meščanstvo. Konkretneje in točneje označuje položaj neroda v zgodovini dr. Metod Dolenc v "Pravni zgodovini za slovensko ozemlje", kjer previl * 9 < j £‘ ./ . .'73; • ' ta teorija v nekaterih svojih aklepih poaitivna in demokratična, ja vendarle očitno preširoka. Ona prehaja is d£H|b«s^a področja na teran kot Slovaka prirojeno naravno še od vsejra sačetka. Ta* dotedanje ugotovitve pa na« govore, *i i»» svoj točno določen poio- vsega da je n ar od _ Saj v »godov naroda, pota pleaana. ŽHlSrSg^U* Smatra torej nerod kategorijo, ki opremlja človeka aa merilo dr. Krekovo definicijo bi »orali osnsčltl kot nerodo vas patriarhelna Dr. Krek Je bil demokrat, aeto šeni dosledno držal ishodlš' ča s oje teorije * narodu. Do skrajnosti jo ja rasvll doktor ifahnič. Ča je pri opredel je v en ju arrods trebe ishajetl, kekor p-evi dr. firek, la nravnih postavk, tedaj ima dr. Mahnič po¬ polnoma prav, ko podreja narod katolicl»mu,Če obsege katollolset celokupnost nravnih norm, pote« je nerodna ssvest samo oblik a katoliška saveatl, ki je primerne. Tako pridano nujno do neke vrata fevdalnega koamopolitine, čigar vpliv se jasno kaše v Mahničevi ideologiji. -14 Dr*&r~k ni Sel tako č ni ec kakor Mahnič, ker a je vsak¬ danji boj ob strani ljudstva pr peričsl o ne sprotnem« Toče ta teorija j* vand rle dal* svoj pečat tudi njegov?*« praktične*« politične«« Čel«. Krak je n««reč saetrel - izhajajoč is istega nravne » principa - d je sat sahtava po samoodločbi narodov in njihova pravica do dnevne neodvisnosti zmotno nrčelo, češ v ano^on^cionaini driavl narodi tekmujejo aed aeboj in tako lahko vedno zmaguje sposobnost « ned nesposobnostjo* Tu a« ja pokesala slebost ITekove opredelitve naroda* Idor ni videl go¬ spodarsko - politične o faktorja vj pojmn. na rocj a, ta tudi ni mogel videti osprdergko-politične vsebina"' narpčn *g»~ gr t iranja .Ki alučej* ds 1* dr. Krekove in d orel e e v.»eh d e linic i narod s, ki Jih dajejo slovenski a.-otrji, lapedata goapodraki in teri torialni faktor* Slovenski narodni pr o jr«« .praktično nikoli ni obsegal slov« skeg? vprašanja, v celoti . v njegovi .motni in duhovni obliki. Rikder niso reano postavili vprašanja neodvianeti oloven- c«v na teritorialni oenovi, to je vključujoč njlnovo drieano samostojnost. ®*s politični boj ae je praktično omejeval na podrtje kulture* Pod takimi poboji seved b tudi teoretično ras¬ la kovanj« nar od n® je vpreganje ni «©glo seči globlje, Pri te« so val ti slovanski ideolo-i pozabljali, da s« narodno eotirprtje vrši pr» v s« radi gospodarskega faktorja in da bi pr »v tu ar »or ti o biti izhodišč« v ras la kovanji« n; šega narodnega pr obl e*#. ti Pri nas ja bila najbolj r^zijirjena teorija, ki opredeljuje nerod kot kulturni pojo«* Majd osi edn#jše sagovornik« je imela nad slovensko socialno demokracijo* Ta je prevsela avstr©marksis¬ tični pr o gre« v n od ne« vprašanju* Ij« k .ovo izhodišče je dr* ienner jeva opredelit-v naroda, ki Je dajal, ka SO na rod isti ’ 4 . .v govoreči l./ •. br. Bmhp |a ta apredclitiiv Mkilikt rVažiril, ko jf dejal, d a skupni karakter osnačuje nared, v bistva pa ostane, še vedno na področju kulture. Za ne*ški»ixter»*«tiki teoretiki avatre-esurkaizm so Sil naši slovenski ideologi socialne demokracija, si eti Itbin Kristan in dr. Henrik Tona. le-ta piše v svojih spomihijh ( *lu mojega Življenja", stran 396 in 397) naslednje*. M "•••Učil se«, ds, Je narodnost deloaa resni, v glavne« pa kulturni poje«..»Bros nnroda in narodnosti si n« moreno misliti nobene prvotne kulture... sociali««* r-sn»e pod in- terneu loriji lamom pr lena nje kulturnega pomen« in 3vobodneg» razvoja vsake, narodnostl«..Harod v pomenu n rodn©3ti bi sploh ne »ogel posjnati političnega konflikta, ker gre pri nje* zb svobodno kulturno tekmo*.. Tudi ta zgodovinski razvoj kaše, da država nima nobene dotike s na rodnost jo*" i teh besedah dr* Tume Je ne izredno Jaaen način izražena enoatranost avstroasrkslstičnega pogleda ne nerodne vprašanje* Uavno politični in gospodarski moment, ki Je aveson s Čvrstim narodnim teritorije« ae tu povsem izgublja« gre« o p h^ ž lflllpUfg-Jl-jg. $?BP£pgt.^Ppgh*li-gtbtrp> 'lW dj.1 9 * k% ji Hst SvlgPPtf te I ilrHUJUS ■ akfflfejsjuipii SiPjlS a« i teoretične opredel It fe naroda je »vstrs-morkoisem dosledno izvajal tudi s ?er svoje praktična politi kr*.Je je- kukor prrvi te teorija« lenkclje neroda x*i zgolj kulturna. Je na ( ru no giuiJnj* »Ojo&o s dovoljiti s teknzveno "kulturno avto-" t "L 1 : 0 * » »f^uprevo narodov v po : io«n Je*ik» tj šol, prosveta in podobno# življenj« je pokasalo, d« niti en nerod ni bil sado- vel,4iti/s takezvaea Xkmlturnsxavtni9«ipg»9 sad voljen s tako evtonomijo, ker sad©voljen ni segel biti. Zatiranja Jesiks in po¬ tujčevanje sta neločljivo zvezo«r sz s gospodarski« zatiranjem •15 in splošnimi iasperl aAlatičnimi cilji vladajočega na¬ rod«, Z»to ae a«Ireni narodi n« čutijo prizadete armo v vpra¬ šanju »voj« kultur«, marveč tudi v avoj«a gospodarstvu, BF®ovi¬ rani kultorni razvoj noroda je brez * oapodaraka podlage ne¬ mogoč. To dšjstvo zg orožno priča proti trditvi, da Je nerod »golj kol turna kategorija • Avstro-«erksiaticne teorija ima avoje politično ozadja, Hi d votla, d a objektivno predstavlja vpliv avstro-nemškege impe¬ rializma or delavsko gibneje v Avatriji. Tisti, ki ao gledali v av3tro-Markai3tiene® stališču do n pelo osla ega vprašanje rafi¬ nirano vrato nacionalizma so imeli prav. Za to j« to stališče tudi tako škodovalo slovenskemu delavstva, ki ae j« pričalo uveljavljati kot političen faktor, Posledice je osončil i« Cankar, ko ja očital slovenski socialni demokraciji, da j« ostal«*..,, artva vaja na drevesu n* rod e ", ("Očiščenja in poalajer Je*") Toda niso bili seno socialni demckr ti, ki »o nagovarjali teorijo o narodu kot kulturnem pojmu, f leto kategorijo »pa¬ dajo nauki, ki skušajo reducirati pojem n roda več ali sanj pa skupnost jeslka, Ta teorija je bila pri nas precej doma »lasti sed svobodomiselnimi Intelektualci. Dr, prijatelj, ki ae mu ne more oaporrvatl iskrene privrženosti stvari slovanskega naroda, piše n* pr, v svoji "Borbi »a individualnost slovenskega knji¬ ževnega jezika": »Slivni elementi narodnosti s pečin mišljenja, verovanja, čustev, običrjev kulturne samoodločbe, vse to dobiva lzr«s in strino posodo v jeziku,..*(dtr.6,) ^udi ta teorija j« selo podobne avstro- Marksistični,Politič¬ nih zaključkov dr. Prijatelj n« d* le, toda »spravil« jih j« slovenska praktične politike, ki je prav smradi tega pojmovanja vsebine naroda tonila v oportunizmu, postavljajoč izključno drobne sahteve po jezikovnih in kulturnih reformah; ob strani pa j« pustila glevno vprašanje problem samoodločb« aloven- _ w ___ , _..™ «« „ . v v ~ **UW« l«. Čisto določeno soelelno podlegat izraža težnje in n» 3 troJenje tiste slovenske »ale burioezlje, ki je bila gospodarsko odviana od nemškega kapitela, ki p» e« j« istočasno poslušala rešiti nem¬ škega gospod srake ga p-it laka, d ku po ost jezik« j« gotov« med najvašnajšiml označbami pojma naroda, vendar pa j« mogla dobiti odločujoč postan šele tedaj, ko šobili ustvarjeni m«t«*lalnl pogoji za to, ko ja dru- loeno-gospodsraki razvoj tesnaj« zvezal ljudi ®«d seboj. Ca bi bila skupnost jezik" edin« označba neroda, tedaj bi morala ve¬ ljati za narode ne o l«er tudi vaa plemen« strt starih Grkov,da¬ nes pa bi morali biti en nerod tudi Angleži in Amerlkancl, Angleži in Zrel,Grbi in Hrvatje Itd. ■16 Narod tor«j očitno potrebuj« širšo opredelitev k*kor p« 30 v«« »gor»j navedena. T smislu »»ključkov, da k»t*ii h smo pri«! v vse® nase® dosedanje« ls vajo njo, potrebuje narod a^odo- vlnške, jezikovne, gospodarske, teritorialne in kulturne oznsč be. Pravilna )>o potemtakem »ne or opredelitev, ki dobibe ne pod - roč ju raziskovanja »orodnega vprašanja vedno večjo veljavo in ki pravi, da ja narod-.**^ WJ£JsEKjl J&2JL TTTn u« Za osnačbo n roda so vselej po ra? ni vsi tl »neki. ti¬ šje na priver niso n arod, kajti raztreseni po s vse® svetu, b: brea svojega tari torija, niaejo niti svojega notranjega trga, i ii bi jih gospodarsko vesel, alti enotnega jezik*.fo, kr jih izenačuje, ja pred vam njihov specifični položaj v današnji drušbl ln v ta« salsi« tudi govori®© o tidih kot o narodu« Nasprotno pa so nedvonno a rod Amerlkanci (v Mmšenih drža¬ vah), ki ao v toku sgodovlne dot lil svojo specifično duševno podobo in pretrgali vse vesi tt nerodo®, is katerega oo isšli, s Angleži« f duhu »gornja dolinicije je jsano, d* v današnje« dru T šbena« okviru narodna država najbolj omogoča neoviran reavoj j/ gauoda. Ona pa ni nasprotje federacije kot svobodne zve k e neod¬ visnih narodov, teavač seno ishodiače »»njo. te hoče ta ali oni narod »topiti v svobodno »veso z drugi® n odo®, Če hočo ne¬ oviran odločati * o obliki svojega sožitja 8 te® narodoa, tedaj more biti najprej s res svoboden.Central lzlrnne narodna države in svobodne federacije si torej v bistvu aa nesprotujeta« Herodi imajo torej previco do samoodločba« To pravico prlanav jo mnogi, toda reahejajo se v njene® tel«ečenjn. im prej sno govorili o kulturni avtonomiji, ki ao jo včasih socialni da«r>kr«tl skušali predstaviti kot • nsoodločbo. 3rugi sa »stekajo k »široki® amouprove®" ln podobni® rrijoao«. zpp-zmji g^JLazž2gZIagžž-£rigi. j r . xL*JLJ 2Š£*2UtlSL> Sbrugo vprašenje ja seveda, ali ae bo narod tudi dejansko od®e pil, ali be dejansko ustvaril svojo državo. Denea Je ne pri* aer te nerode Jutosl vije te driava najboljše » ščita pred sunanjo nevarnostjo ln so separatistične tendence izredno škod¬ ljiv« interese® teh narodov. Toda »a svobodno odločanje nerod* o obliki svojska sodelovanja s drugimi nerodi Je pot rebno, ds narod najprej razpolage aa® s seboj, pote® ae Sele Ja hko svo¬ bodno opredeli. Po Ugotovitvah, ki »®o Jih naor vili, nastane vprašanje: ali a*o bi ovenel narod t Če Je naše »gornja definicija »stile, pote® bomo »orali odločno reči: de«V tok« zgodovine je oapoderski razvoj po¬ vešal Slovenca v enoto, ustvarili »o si svoj literarni jezi, »xr »grudlii svojo svojstveno kal turo in se torej Izluščili kot »san stojen nerod no lastne« povezane« ozeoiju. narodna »rveat, ki je kljubovale vse« raznarodovalni® težnje®, naj ao Še prihajala 1» kotere koli »treni, je očitni izraz tega dejstva.Ta zavest pamore biti končno vendarle edini pravilni in verodostojni znak narodova bi ti« Ponovi jais, nrodi ae ne u stvarja jo. oni ao. Tisti, ki ne priznavajo slovenske n ?rod n" a; mobitno3ti, ae sklicujejo n® to, da so narodna meje priti ostalim južno¬ slovanski« n rodo« umetno ustvarjen . 1? Teda ko~nasnšiti vojni« Zna Silno*t te dob« Jo« da družbena n^-aprotja n« prihajajo do burnih izrazov« »»stalo j® neko satIsj® v socialnih bojih« to »o e, kajpak, pokazalo tudi v narodno« vprašanju« nečlanstvo togo postavlja v«8 no reTOluc looml no Sin« kor vsaka rovol elenarna a| slabi nje oro socialno pozicija« Vos >loŽaJ oili snss Scmstvo It interesov lastnega naroda« Običajne tolika narodnega boja jo j postni nekak na «dni pravic, j akc&j« izdaj i zon, otaojsno avtonomije Itd« Tamu so pridružuj« Se gospodarski moment« izvoz blato jo postni snalilnost kapitalizma na tej stopnji« dasunlJIvo la »e je o tendenco po zagotovitvi tuja®* trga sMremonilo tudi stališče ne Jamstva do principa narodne saisoe&loobe* ^oklor Jo elo za obrambo not: J o sag* o prin ranjes-a trga ti dokler produkt tovitvi tajegr nolpa narodno seno be* in sm oli inlrenje tujo ivn« tile niso nar: sle toga trga« dokler produktivne tile niso nar: a le do ti o te stojmie, ko go meloanstvu postali potrebni enotnejši tuji trgi, toliko 5?za je so r» *lo v m* Selu za g Varjo i pavico narodna samoodločbe« V praksi Jo gazilo tudi to načele, kar dokazuje Bepoleonov p mer« Kakor hitro m nat.a;,^i tra ni vo3 zodoSlal lu jo poot vn n i trg voe ostrejši« Je meščanstvo pršilo k odkr narodnega satir ar; J s« *e§Sanski n»ei družbo« Slasti dve dejatvi sta olajševali in krepili te vpliv« prvič jo segalo slovensko ozemlje najglobje v osrčje germana družbo in na najbolj ispostavljonea aestu, taa kjer jo ger¬ manski ljudski tok prediral proti Italiji. Ozemlje je bilo torej najbolj "pri roki” germanskim ovajalcem, "rugič pa ao bili So v sami slovenski družbi modni začetki socialno de- foronciscijo, na katre so jo mogel vpliv germanskega fevda1 mm solo uepotno priključiti in jih daljo razvijati v skladu temu tako, ao uidi tudi po temi »lovenoih žo rolativno precej ra zv: ; if arondacija na p o ii a i fc b o podlagi bogastva js toroj žo stajala in predvsem sate je vpliv g kneza, ker so se »sme mojie pojaviti kot tekme sr politično hegemonijo v državi. losllec teh tendenc je bilo domače plemstvo. Boj centralne -ti- drž*ne oblasti proti tem aredobežnilM šilom je bil g te^sdelj eden najbolj perečih vprašanj fevdalne d n dražbe« ki je »orel končno likvidirati tudi tekozv?no avtonomi¬ jo slovenskih plomma. Fevdalizem se torej pri nrs ni resvijal priročno, povsem v sklada s notranjimi družbenimi nrglbl pri Slovencih, temveč s pritiskom od zunaj. Gospodarsko je pomenil znaten korak na¬ prej, ker je dvignil produktivnost dela, žeto tudi izhod boja med zaostalo slovensko patriarhalno družbo in germanskim fevdaliz¬ mom ni mogel biti dvomijivtmorale je zmagati višja družbena oblika in višja kultura« Prav ta boj med dvema sistemoma pa je zapeljal nekatere raziskovalce slovanske preteklosti, da so odkrili v primitivni demokraciji slovanskih plemen vtelešenja dosledno slovanskega, a v fevdalizmu sopet vtelešagje germanske.;* duha.Take teorije, ki so se pojavljale sijati ob koncu preteklega stoletja, sc izhajale bolj is političnih kakor pa is gnanstvenih nagibov. Danes se nsjbrže vsi raziskovalci naše zgodovine strinjajo v tora da gre pri slovenskih knezih, ki so atop'li v politične koalicije g germanskim plemstvom že ga *za»'’tek bodočega fevdalnega, sistema* (Dr.M.Doleoc »*Pr vn*» zgodovina aa slovensko ozemlje* ).v< e torej Češki znanstvenik ledi ec trdi, da so " monarhistična načela* msvojlla najprej tista slovanska plemena, ki bo bila na jneprdne jša v svoji kulturi, je s tem samo povedal,/ da so bil s ta plemena pb svojem notranjem socialnem razvoju najbližje fevdalizju in so bila zato tem bolj pripravljena spre¬ jeti germanske fevdalne vplive« Takih p ime rov je »lasti v tej epohi obilo tudi pri drugih narodih. Saj vemo, da ja slovansko ljušatvo s višjo kultur absorbiralo celo svojega barbarskega gospodarja - Bolgare. Izginili so iz zgodovine Huni, Obri itd., ker niso mogli sprejeti socialnega kulturnega napredka. Ulovenci v tem boju niao sicer doživeli late usode, toda dobili ao v njem ud roe, ki so močno , oslabili njihovo pozicijo v krogu evropskih narodov. Y tem boju so izgubili svoje plemstvo, svojo vrhnjo družbeno plast, a čimer je akoro povsem odpadle moš noat samostojnih slovenskih držav¬ nih tvorb.31 ovenel so torej ostali samo tlačani, ITemci pa fedalni gospodje. Tega dajatve ni mogoče preceniti, tako delekosežne in težke so bile njegove posledice za nadal'nji razvoj Slovencev, Morda se bo zdefco no pr vri pogled čudno, da mu pripisujemo toli¬ ko važnost. Toda razumeti »or mo, d ae tiste čase ni bila mogoča drugačna oblika družbenega rnavoja kakor fevdalizem. Sistem fevdalizma je pomenil socalnl, gospodarski in kulturni na- napredek« Todatvo kulture Je bilo na vaeh družbenih stopnjah predvsam v rokah vrhnjih razredov. Z zrnato germanskega/fev¬ dalizma Je torej prišlo tudi kulturno vodstvo slovenskega ljud¬ stva v roke tujega gospodarja« Xo so se pozneje evropska 1Jud 3 tv konsttuir^la v nerode, je dobilo materialno in duhovno Izročilo fevdalne špohe izredno važno; t, Slovenci pa niso imeli t ko rekoč - ne enega ne drugega. Ideologija levfiailjsme je bilo fcrič nat vo. Če je na eni str ni uvajalo iilov^nce v krog kol tirnih ljudstev takratne Evrope, Je na daugl strani s ognjem in mečem prihajalo no slovensko ozamlje kot pretveze s« tujo nadvlado. Tudi za to dobo pa velja Hobespierrova trditev, de nobeno ljudstvo ne mar«* oboroženih miaion rjev. Za po družbenem sanjajo germsnakeg* . i-e^de- lizaa je j*ano, d r je ne del Jlov«nceo težak j»rem, ki je aorel zadržati napredek slovenskega ljudstva, Germanski fevdalizem je pritegnil Jlove cev krog evrpakih kulturnih ljudstev, toda e nasilnim podjarmljenjem mu Je zaprl vir - njegove ga lastnega socialnega in kulturnega napredka. Kasneje bomo videli, da je prav to dejatvo ena najve žnejših ovir za razvoj slovenskega naroda* Pou knaov a^mo3tojne„’ političnaga »veljavi Jen j« slovanskih predhodnikov Je bila v 3. Bistveno spremembo v pol lični usmeritvi zahodnih slovenskih plemen na novo nas«! j*nenem ozemlju predstavlja nekako Samovo države. Ta ni bila toliko resni tat notranjega družbenega r- svoja slovanskih plemen, ki so tvorila to državo, kolikor zunanjfga pritiska tj.J. n avarnosH pred Gbri. Gibljivo momadsko ogrodje obrske ržave niti flif moglo naio-l žiti tr Jnejšegn in težjega J?rma. To zavezništvo je bilo odvisno { od skupnih * roparskih * pohodov proti kulturnšššim ljudstvom. Ko pa so se Slovenci, stljnar stisnjeni v kot sad germanske državne tvorbe, oprijeli zemlje t r se je a pričetkom fevdalne diferenciacije vedno bolj razkrajala njihova parriarhalna plemen ska ureditev, tedaj ja postajal tu-U obrski pritisk občutnejši. Med obema 1 juda tv omaje nastala ostro socialno nasprotje, zak*J oa j daj ao tudi Slovenci postali predmet stalnih obrstklh plenitev. Prav s tem odporom proti Obrom pt so a loveoci napravili prvi korak v krog kulturnih ljudst- v zahod e. Samova državo Je bila potemtakem prva samostojna akcijaalovanakih plemen v obrambi napredka pred barbara ki« pritlakoa * y*hioff*i -rvl ——- —- samostojen poizkus njihove politične in kulturne osamosvojitve in prilagoditve rimsko g-rajonski družbi in kulturi.J^zITIvhiTjetore ta državna tvorba:prvič Jo poapeSila notranji razvoj slovan¬ skih plemen, drutič ja predstavljala jar barbara k« mn pritisku z vzhoda in tre jlfl je zajezilo osvajalne pohode germanskih fev¬ dalnih knezov. dsmova države Ja razpadla. Hjen obstoj je aamo dokazal, da slovensko plemona de niso bila zrels sa drŠavno o^ganisacijo- Mnogi raziskovalci pripisujejo ta r spati in polotlčr.o neodpor¬ nost slovanskih plemen pomanjkanju državotvorne ideje kot nji hovi specifični načrti. In dejansko zaman iščemo pri Slovencih v razdobju njihov polliticne neodvisnosti ved ali manj ustavljeni državnih tvorb. Wakat«*ri zadetki s slovenskimi vojvodi so verjetno bili, toda bili ao s>*ro zadetki, kajti voljeni slov naki knezi in vojvode so bili še vedno bolj plemenski pogleverjai kakor pažr državni knezi. Hadržavotvornost gotovo ni nekaka specifična lastnost slovmnakih plemen, ampak Je bila les*ns vse« ljudstvom ne lati razvojni stopnji. Za nastanek država Je potrebna neka stopnja notranje diferenciacije, namreč, da notr nja socialna nasprotja tako dozore, d- jih je »orode krotiti samo, Še z na¬ siljem. Pri Slovencih se ta naerrotja Še niso razvil# v toliki meri, da bi jih ne mogla več r-gulir^tl primitvna demokracija plemenskega sistema, p#5 pa so že dosegla tako stopnjo, d« so razkrojevaino vplivala ne ta sistem. Kato pa so slovenska plemena Izgubljala svojo odpornut in post la dostopnejši vplitom so¬ sedne fevdalne družbe. 26 v Z dokončno zrnato germanskeja fevdalizma pa se je položaj Itak bistv no sposmenll. Fod fevdalnimi družbenimi pa joj 1 jo mo¬ glo postati nosilec trajneje« državne oblasti samo fevdalno plemntvo* Ker dlovenel niso im 11 lastnega plemstva, se tudi i ni mogla razvijati misel o lastni državi* k tem oziru so bili Hrvatje na boljšem. Deteli bo lastno vrhnje plasti, zato tudi tradicija lastne državnosti pri njih ni nikdr.r zamrla. Četi glavnem prevzeli novo vlogo* 3e so sicer nekaj Sesa na barbarski ►tudi je ^aiaova država razpadle, kaše vendarle vee na- razvoj političnega položaja o, rake alpskih Jovanov, da so v način vpadali v sosedne kulturne dežele, doda to ni bilo ve5 nuj¬ no zvezano s njihovi® družbenim s iz temna, TO do* tudi sloveneko-bfcvaroka protiobrska zi sko kulturo prod harferoki* pritiskom vonje politike 3*movm državo« Alpski j^^Bo*d*žtro§-_l»iOmwo nili svojo politično In kulturno orientacijo, strul ■rsooau To dokazuje zveze, iti jo zaščitila ovrop- m in ki jek bistvu nadalje- Slov ni so torel issrama«* in to že samo po •abiozjtacmjo njihovo spreeienjeno socialno strukturo« Tudi po lzjubi politi'ne samontejnoetl pri zahodnih slovan¬ skih ljudstvih niso prenehale težnje po samostojni politični afir¬ maciji* Zdaj. z razvojen fevdalizma v nedrih slovanske družbe, je ta misel Se celo moglo dobiti realno vsebino, bajti uspešen obrambni boj eo je mogel vršiti samo na podlagi višje družbeno¬ gospodarske in kulturne formacije« Iste socialno sile bo silile k razširjenju teritorija slovanske kak r germanske fevdalno ele- napad barbarskih plemen proti kulturnemu zapsdu, temveč napredna napor svobodoljubIn ega ljudstva, da bi odprl pot svojemu 1» nesni političnemu in kulturnemu razvoju zoper germanske fevdalne osvajalce d ki so zopet brr.nili svojo hegemonije TOke mleli seveda niso mogle zavestno dozoreti v glavi polfevdal¬ nega kneza, kakršen Je bil Ij ude vit Posavski. So manj mu rjoramo pripisovati zavetne namere, da bi združil južne ▼anu, Četudi so ta misel pogostokrat ponavlja« Po x svoji so- njegov boj mod neštete borbe zga^ c talni vsebini spada tudi njo fevdalno epohe, ko sta bila zesdjlika posest in politična oblast akoro istovetna pojma« Fo tvojem objektivnem značaju pa zato ta akcija ni bila prav nič manj nagradna* Politična osamosvojitev alpski* Slovana In notranjih nasprotij polna slovanska družba pritiska v neštetih bojih utrjenih germanskih osvajalcev« Zida t ni uspela« Hlada ni mogla vzdržati pozi nuni irrzor. ^eio teoaj, Kadar se odpor konoa s porazom, se pr«v v spomlfca nanj in na sktrans bojo ohrani ona zavest skup¬ nosti, ki ohranja narode tudi pod najtežjih pogoji zatiranja« liazped^nje patriarhalne slovensko skupnosti je pri Slova¬ nih osmo po sobi odpiralo pot krščanstvu, ki je bilo s svojim cerkvenim hierarhičnim sl temam prava podoba fevdalne soci¬ alne hierarhične lestvice. S tem pa se Je odpirala slovanskim plmaenompot k višji kulturi« Kakor Jc šla na socialno- ekonomskem podru5Ju fevdalizacija po dveh poteh, z organskim notranjim razvojem patriarhalne siamske družbe na eni in z nasilnim osvajanjem in ut 11 Jovan jem germanskega fevdalizma na drugi strani, sta so tudi v kul turnem razvoju slovanskih plemen po- f kazali dve poti (prilaganje krščanstva svojim lastnim potre¬ bam In Jfeofino pokristjanjevanje« Irvo smer pred st vi J u akcija > Cirila in Metoda, drugo pa solnogralkl mlaion. rJi.S Cirilom in fletodom so Bizantinci gotovo zasledovali svojo državne koristi« *v ■ 'v'-- v.-,- j 'V- ' r •29 Poskušali so zajeziti prodiranji germanskega el e? ient& proti Vzhodu« Toda vpliv tega razpadajočega vzhodnega imperija na Slovane ni megel biti krepek t tem smislu, da bi mu mogel vsi* liti politično nadoblast la »rojo lastno kulturno podobo, asa to ae jo tudi miaijs Cirila in ketoda objektivno izluščila kot posl kne kulturne o name aro j Ure slovanskih ljudi ;*v« Prelom t kulturni orientaciji Slovanov oziroma 31ovenoev J«pnv za prav ni nastopil Salu a Cirilo« in kotedom«Ugotoviti ga mor«*»o Že tedaj, ko ae je tudi »loraueka politična sni orientacija spremenila in j« naMbsto slovenekegoberakega zavez, niStira proti zahodnim kul turnim ljudstvo® nantepile alovem- sko-bnvarska strese proti Obran. Slovenske dežela eo kot frankom oke obstojna mrko postala branik evropske kulture najprej proti Obrca in kasneje proti Hadžaroia« toda akcija u irila in Metoda predatarija S« višjo eb» •»•iko prizadevanja po kulturni •omaonrojitri slovanskih ljud- atev«fijen poaan je slasti r tak da je postala ideologija odpori proti germanakim osvajaleeaprondar z-daj ne veS r obrambi neke- ;*4u *■ ga zaostalega družbenega sistema, ttnm r ob r žabi srobodn razvoja slovanakih ljudstev« V £«J ideologiji ae je objektivno izražal njihor naper, da bi zgradili kulturo, ki bi bila organ & eki izraz njih v ih lastnih na ter talnih |a dkhornlh nsetr, T | te« zrni zlu j« tudi Koal j ero delo gotovo zelo rašea poskus osvo¬ bodilnega baja slovanskega ljudstva r polT UH ih kSturl . nasprotje «ad SOlhdgradon t«r Cirilo* In^todompeteaUkea ni toliko odraz nasprotja aad germanski« zahoden in bizantinski« vzhodom* kolikor nasprotja ned osvajalnimi težnjami gezmaa- mjtmm fevdalizma in naporom slovanskih ljudster po osamosvo¬ jitvi,- seveda prav tako na fevdalni podle iti« t uvedbo Ciri¬ lovih pismenk je bila utrta pot zjt samostojen kulturni razvoj slovanskih ljudstev, • 5 in er je bika postavljena močna opora za uspešen boj proti geramuskemu pritisku. >r*vh*m«d,n»kiin vallkal«* alovsnakl sužnji so gnali beneSansk* SSSJe !n“rimin*r©WMi' naPafii TM Jo il. useda ljudstva, ki so ge iskerskal politično obglavili, ko so gu odvzeli mož¬ nost skladnega družbenega p .svoje« 0 naoiomsln©« zatiranju v d«naJnje® po-mnu besed«, kaj¬ pak, v tej dobi »e »rame getoriti* **« naolonalno m tis« nje C potrebni neki materialni predpogoji, ki Jih pri fevdalizmu ni bilo« 0 ten mm iovoriii že t prte® poglavju« tudi nemški tlr.aan po svojem socialne« is kulturnem pola.lsjtt ni bil n« bolj Sen od slovenskega« % manj moreno govoriti o zaveotdlh . rasimrodorslnlh naporih v jezikovnem oziru.Oeraa^ki fev¬ dalec, ki ni «el ne pisat! m ‘St teti, ki je Uvel spole tka v £ k&tlj boljših pogojih od dobro etejeSev sano«*ejn«gn kmet* ksst ali zadruge, je b|i v svoje« vsakdonj ««» življenju navezan bolj as svojega podložnika kakor pa na svoje vrstnlle, tas bolj ker «• slabe prometne vesi« nerazvit« trgovske dejavnost itd«oviril medsebojno obsevanje« -ate lahko opasane v zgodnji«® srednjem P voku kot prehoden pojav celo posle vonj srenje nemškega plem¬ stva, ki ga Je nadaljnji razvoj fevdni!«* sicer ustavil, ki dobro ilustrira sassienalai snaiej fevdalizma« toda X* vendar Je tuniki fevdalizem odigral usodno vloge razvoju slovenskega ljudstva« Vsaka družba ustv .rja svoj produkcl fond* v kalaregsse Steka delo^ li ' in rezervni i d ten družbi, ki gospoduje«?«, zato j« razumljivo, & ~m turno vodstvop ki it« talna 'i**! Tu je Izhodili« slovenske nate talne in duhovne reva S ne«Slovensko ljudstvo Je polnilo ta fond, ki ga je imela v rekah n&nSka vladajo!* plast, ki na je bila sovražna po eooialr položaju in tuja po svoji k d turi« Čeprav a«s tonalna p© svoji vsebini, jo nape sled ta kultura vendarle rasla iz ndlte ««• Ije, bila je produkt nmalkogm duha, ki je de 4vol svojo po - na širši osnovi ln ve ji ideo¬ loški višini. 3 svojim literarnim delom je prispevala delež ka notranji oaredotočitvi slovanskega ljudstva in lomila fevdalni partikularižem, zlasti v *» duševnosti našeg? ljudstva. Reforma¬ cije ni mogoče preceniti, ktjti skupaj a krefočkirsi punti je dvig¬ nila slovensko ljudstvo - razkosano in idejno zlomljeno v tolikih stoletjih fevdalnega gospod at va - v samostojen poli¬ tični fr ktor, dokazala je, d ja slov n* ljudstvo sposobno tudi za boljšo usodo od tlačanska, dala me je lit rami jezik, ki je poste 1 važno sredstvo sa oblikovanje enotne, « duhovnega lika slovenske# naroda in mu s vsem t*m ustvaril'? idejno središča, ki se ja okoli ftjtga shiralo slovensko ljudstvo in ga je nspo -šobil za težke boje napreloma is fevdalizma v kapitalizem* Brotdatrn- tska književna akcija je šele omogočila, d e je prišla beseda majhnega tlačanskega ljudstva s neznatno plastjo izobražen 1 - -36- stve, ki sej« z muko utrip pot k osebni svobodi, v knjigo in z njo nešla pot v dole Ijuda^, gs budila h kulturi, ara vlivale ponos in ga obujala k s*v*utneau narodnemu fclvldenju. ffrote- slov?>nsk«au narod«. — Po svoji splošni družbeni vlogi so bili kmečki punti in reformacija dve tokova Istega družbenega procese* razkroja fevdalizma in pripravi Jenja tri sa novi maščs skl družbeni red. Soda med ta« ko ja reformacija- kolikor js vesa*mo kot celo¬ ten po jr v na gledo na različne sekta - odr*?s tajga procesa v gkee. vah meščanstva, so krnečko-pl*bajaki punti dejanja širokih de¬ mokratičnih plasti, tlačanskih kmetov ln mestnih plebejcev, ki so nekako pr d hodniki današnjega aelsvatva.^a ta procesa sta močno delovale drug na drugege.MeŠčanski reformaciji je šele široko gibanje demokratičcih ljudskih plasti dalo sararh zgodo¬ vinskega socialnega prelome. Vsajena v množice je šele reformacijska idej* postala tivs aile, ki ja preobračale druž’- bani red. Zn narobe, reformacijska idej«, po svoje tolmačena in pojmovana, je mogi d ti razpršeni kmečki revolucionarni ideji neke oar«čnjo zbir Ino točko in dvigniti obsorja kmečkih mno¬ žic ned fevdalni partikulerizem. Trebe je s mo primerjati ideološki nivo naših kmečkih uporov konec 15. stoletja in v začetku 16.stoletja (že Metij® Gubec), p bomo videli, kako globok je bil vpliv reformacij* np revolucionarno vr*nj* kmetov in plebejcev. Med tema dvema tokovoma ja bilo ostro notranje nasprotjet kal nasprotja, ki pretresa današnjo družbo. Mahoma so se pojavila vprašanja lastnine, enakosti, deleža pri a*i»x oblasti itd. ¥ |?h vprašanjih si ' ba tokova niat mo; 1 ’ biti edia na. — fod* ss zmago kmečko -plebejskega toku ni bilo ne objektiv¬ nih ne subjektivnih pogoj-v.Da so ostali pri nas plebejski pred I etavniki v prvih vrstah ali celo nn Čelo kmečkih puntov/" krof as ti krojač la tadovljlce'', Šlander, i\ to, rudarji in fužlnarjl/l ni služb j. 3dino ti so poleg maŠS^nstv? vsaj do neke mogli premagati fevdalni pertikualrlzem in združi¬ ti kmečke množice v večja revolucionar na gib nje. P» tudi te plebejska pisat je bila tenka in nesposobna, da bi zmagovito odigrala vlogo voditelja demokratičnih množic aa njihova cilja. Mathles ("frnnc.revol.I.elov.prev.str. ''J n) n.pr.piše o vlogi mere i aren Del a vel in kmetje, sposobni lesa kratke upore, kadar je j postal pretežek, niso vedeli, kako bi se dal družbeni red spre¬ meniti...." Prav tfko je bilo tudi pri nas. Meščanstvo se je * uatrešilo kmečko -plebejski revolucionarne akcije ter je ostalo ob strani, sojo so kmečki upori ostali brez socialnega voditelja in so se r škropili po krvavih spontanih akcijah brez jasnege cilj Ja, Položaj kmetov seje pri nu poslabšal posebno v 13 ln 16. i, rwjtCŽaj stoletju. 3 z nara ju. Sprememba je nastala, keker snom ža ugo ečenjem obtoka kovnlskeg’’ denar ja. Temu aa je žilo trpljenja slovenskega ljudstva otevili v zvezi prldru- nejprej e»r*di vojaka med podbnlh spopadov, potem Habsburžani in celjskimi grofi, ter p pa zaredi aminih turških napadov* ki so zaustavili akoro vso gospodarsko udejstvovanja. Kako pereč je bil turški problem aa Slovane« in kako vseljudski ja bil ?.reformacija t 3. hoj ned monarhom, ki je tekil k absolutizmu, in decsn- t ral isti dno osa rJanin plemstvom. Prvo vpreleaje sndav* pred vetrn s g od njo etepo v rasvoju nemške a favdallsna. Rešeno Ja bilo v dolgotrajnih bojih, v katerih ae jeslo^eaako ljudstvo- ne odbijejo? pridobitev za¬ hodne evropake kultura - poskušalo pol Iti a no in kul turno osamosvoji ti pod vodstvo« domačega plemstva. Te boj Je sicer kondsl s peresen, toda js vendarle zajamčil obstoj slovenskemu ljudstva ss ves srednji vek. Drugo vprežen je, rtromaoije, js našle 31ovenet fts razcep- ljsne glede ns glavno v prašen Jat as rssner js do fevdalizma; ■sil nas ton (trgovci - in obrtniki) je pPmtStSVljmlt desnico in se je končno tudi povešalo s plemstvom. Ideologija kmečko-plebejskih množic ps se je lsrasila v celi Vreti sekt, ki so post?le pravo ljudsko gibanje, ttšek js doseglo to gibanje v kmečkih uporih, ki so tmjali okaraj tri stoletja. T ten gibanj se 1sraka naša demokratična revalucija. Bspeti ni mogla, kar ji ja manjkal socialni voditelj in jaanoat cilja, toda notranja je povešalo slovenako ljudstvo in ms odprls pot v sgodovino. fr#tj# vprašanje, vprašanja boja mrd absolutističnim mo¬ narhom im plemstvom jo neposredno nadevalo meščanstvo. Kaot *mx* ga ja d olivijsl v obliki nspreatsnlh vojnih pohodov, ki so mu pustošili polja io poslabševali njegov gospodarski polo¬ žaj. Trgovski meščan podpira absolutistične tašnje monarha, da b okrepil svoja lastna politična in gospod raka poaiolja f rssmsrju s plemstvom, ter da bi aa gospod srako okrepil na račun propada¬ jočega kasta in cehovskega obrtnika. Taki politiki se kmet upira v naštetih uporih v toku 17. in 18.stoletja. Izhod is kri a fevdalizma, ki ga ja monarh iskal v absolutizmu ob pomoči trgovak 6 « kapitala, ja torej slovenski kmet nagonsko iskal v deao- ratični ravolucitfi. 3. poglavja Slovansko narodno prebujenj a. fTsnooska revolucija je odprla poslednjo stopnje splošne krise fevdalne druibe. Ca Ja bil njen vpliv rus vso Rvropo in c«lo preko njenih meje tako ogromen, potem to ni bilo šemo snak privlačnosti velikih idej, ki jih je revolucija vrgla med človežti narnega procesa so bile meščanstvo, kmetje, malomeščanstvo inprolstsrist, ki Je delal šale prve samostojne korrke. Glede ne razredni sestav torej proces meščansko- demokratičnih revo¬ lucij ni mogel biti enoten, lfsaprotje, o katerih orno še prej govorili, so v tej dobi le še bolj prišle do izraze. H jubttara nlh revolt p« J« bila objektivna nalog« mežčanskaademokratič- aa)«. Olede s o vralnfS« ^so aefeie rtvol ocionarne sil« ni sistem J« il sknpan glavni sovražnik. Diference so se pri¬ žele Šele v pogledih na nov družbeni red. Tod« prav tu jemoglo zmagati samo aežčanstvo, žaj je edino ono moglo fiati sponta¬ nem« revolucionarnemu gibanj« ljudskih »nožič konkreten in realen cilj. Ono je držalo v rokah vodilne postelje v gospodar¬ stva, s ato js tadl postalo nosilec novega d-ttlbe neg« reda, kar nista mogla postati ne kmet, ne aalomežcan, fiest ate bil« nje¬ gov* glovns revolucionarne opora, n* proletariat, ki Je bil že nerazvit ter objektivno in subjektivno nesposoben, da bi postal voditelj revolucionarnega gibaaja.Pri nas Aa Sel ta proces po dragi pot poti, čeprav nosi iste zunanje aaake notrejega razkroja fevdalizma kakor v Franciji in ostal 1 Svropi. Tod e končal ni, v veličastni revo¬ lucionarni akciji, ki bi do temelja r zrušila ostanke starega sistema ifeemveč ja pod politični* pritiskom sestal, zadrževal r*«voj sloven¬ skega neroda ter naposled 1848-leta končal v prav ki' vrne n posnetka velike frencoske revolucije. f tej »vesi in v tem česa Je prlilo pomanjkanje dediSčine slovenskega naroda la fevdalne epohe posebno do lsrasa na go¬ spodarskem, politične« in koltoma« področja. Konec 18. stoletja so se t«di v socialno-ekonomski strvkburi Avstrije pričeli pojavljati močne spremembe.f« Je pričetek nekake presgodovine avstrijskega kapit^lizma.aaformaoija in km - čka vojne niso ostale bres vpliva na nad a daljnji razvoj fevd elleme.Potisnile so ga na vižjo stopnjo ter na ta način ustvt*rile predpogoj« sa raavoj tistih družbenih sil, ki so gs pr pričeli kmetje v neuspelih kmečkih uporih. j&st* fa proces se je tarnali predvsem n« te nečim * 1. f večji centrrlis hj! ji fevdalne države pod vodstvom absolutističnega monarha avstrijskega nadvojvode in cesarja ?• v večji S; ostritvi in prepletu socialnih nasprotij. j Sleherni boj a močnim •ovrežnlkom zahteva centrrliaaci le, bodisi ds j« to reakcije ali revolucij«. Ko se je fevdalni sistem pričel razkrajati ij je vel mefiČansko-deonkrntične revolucije naglo naraščal, je notranji mehanizem gnal fevdalno državo k vse večji politični osredotočim.Zlesti se J« to »godilo po i krneč - kih vojnah, ko je bilo plemstvo silno oslabljeno. Ta proaes je olaj¬ šalo posebno tudi dejstvo, de se Je Avstrija pričela centrali¬ zirati smradi zunanjega pritisk?. Turki so negžali plemstvo avstrij¬ skih dežel, de se je le sa cesarja Maksimilijana v začetka 15.stoletja prvič vdalo cesarjevim centralističnim strmljenjem. Po sloma reformacijskega gibanja je centralisaclJa napredovala selo hitro in sbsolutlsem js triumfirel nad separatističnimi težnjami plemstva. Absolutizem ni nov družbeni red, ne predstavlja likvidacije fevd ali zrna. Nar obe, on akuSa fevdalni sistem Ščititi pred revo- luclonemim naporom demokratičnih sil in ga ohraniti. Njegove reakcionarna vsebina se torej v tem ne spremeni. Zeto posebno proti koncu brutalno duii tudi narodna gibanja, ki «• pričenjajo pojavljati, Toda na drugi a treni J« abaolutisem, k kor smo že govorili, s centrali«« ijo odprl pot gospodarskemu nepredku in napravil gospodarsko in politično uslugo trgovskemu kapitalu. V 3Voji tedanji obliki je bil ta isrecno vesan n« obstoj fevdalizma a t-?m ao bile odprta poti s* razširjanje blagovnega gospodarstva, ki je kmalu doseglo t*k obseg, da je pričelo lomiti meje. fevdalne druž¬ be in naposled izpodkopavati tudi temelje absolutizme samega. To pa je progresivna str*n v sistemu absolutizma. 41 - 2aks so s« tudi notranja nasprotja fevdalizma pomaknil* w višjo s epaje# Zmaga meščanstvu jo po tal* neposredno nuja*. snovna nasprotje fovdslmedružbe ( dojstvo namreč, da o« jo fevdalni gospod kot formalni lastnik somi jo prisvajal produkt kmetom Individualnega dola, so jo neoetrlie v dvoh smereh in aecer kot naspro'je ned podložnim kmetom im zemljiškim gospodom na enit ter kot nasprotje mod mostom in zemljiški® posestniki as drugi strani« Znalilm& sa te r sdol jo jo sprememba v stukturi avetij- skoga plemstva. Mnogo starega plemstva jo popolnoma propadlo \, In celo izumrlo. Zato oo bili v toku 14. 17. in 18.stoletja dvignjeni v pismiŠkl stan novi ljudje, ri tog jo značilni,da najvod novpečonih pismiSov islle -rasen Is vojaških im uradniških - slasti is veletrgovskih, lnduotrialnih in bančnih krogov, to pop1omenitone meščanstvo, najtennej zvezano sa absolutizmom, jo zavzele tudi v aai i zgodovini važno mesto (. Valvasor, Zola) .T teh Čuših se st prfdfblll ploan taki nas l ov tudi smeti bogati ljubljanski meščani. V tem ao j ano ra«vdova po¬ vezanost absolutističnih monarhov s trgoval«*« kapitelom. Sovo ^ x*zanast£sbsiluti3iiš&ik:"x«i(arksvxsxtre;svskimxkmpitat*** p wo J o bili že zaradi svojega odrekla noposrodnosvosano s trgovine in obrtjo. Malokjf o# bili zatosteč ttan tki interesi tako prepleteni s fevdalnih kot v Avatri ji* Veko peplemčeno meščan stvo ali pomeščanjeno plemstvo jo bila opora absolutističnih reži asov v njihovem prvem razdobju. Pod pritiskom to plasti so jo vršili vodno večjo centralizacijo, ki je kasneje sicer dušila razvoj nacionalnih gibanj v smeri ustvarjanja neodvisnih na¬ rodnih držav, v teh časih pa je vendarle igrala pozitivno vlogo. ; lepila jo fevdalni partikularizes., In o te® .postavi jala te¬ melje narodnemu zedinjenju. Kakor smo ugf i Že v prejšnjem poglavju, jo bil temelj km rasvoj absolutizma položen v reformacijami? bojik.Krone jo dobilo to prizadevanje 172o.t.lota e ppagmat samkoljo Karla 71., ki določa nedeljivost *vetrljekih dežel, pravico prve- rojonatva do prestola in Ionsko nasledstvo v primeru, če no bi bilo moških dedičev. S tem jo postala Avstrija nočno državna sgrEdba, ki ai bila več odvisna od posameznih močnih gmupacij plemstva, živahna dola vnost trgovskega kapitela za Karla YX. jo bila uvod v nagel rasvoj Industrijo ud sredo 18.stoletja dal- jo.Za njen napredek jo bila potrobna še več j a zožitev fevdalnih privilegijev.Razen toga jo kapiteliatičad način proizvajanja zahteval dvig splošno kulturo, da bi oo megel mksia&lno iz¬ koristiti tehnični napredek. Sa tej družheno-gospdmroki pod¬ lagi oo Je razvijalo presvet1jenstve in so nastale reform* Marijo Terezije in Jožozo II* Hajtožji udarec jo Marija Terezija zadala plemstvu s novo upravno razdelitvijo. Smoter, ki ga Jo pri taa sistematično za¬ sledovalo, • sv* -4'»- je bil, zabrisati vse ostanke pokrajinskih avtonomij in vso oblast koncentrirati v svoji roki. Se Dunaju je osnovala ■♦Direktorji za not¬ ranje sedeva” kot najvišjo npr vno oblast, ki so ji bila podrejene v p posameznih kronovineh šakala« glavarstva oziroma nbernijl. *eJvefi- jege pomene je bile v tej »vezi ust^vovitev okrožnih uradov (■♦kresij 1 ’) ki so smoli sprejemati tudi kmečke tožbe zoper njihove zemljiške gospode« 3 tem je petriaonielno sodstvo (sodstvo zemljiškega gospodo) dobilo prvi udarec« Plemstva je bilo teko popolnoma odrinjeno od soodločanje pri izvrševanje državne oblasti in postalo skoraj samo še državno uredništvo« Tamu se Jepridrnžile ”terezijanska dav- čnaknjiga’*. ki kataster, ki je ločil podložnlštvo od gosposke in predpisal davka za vsako posebej, teko da zemljiški gospod ni veš od- r jtoval davkov za celotno '•»všflš'’ posest a podložnikovo vred. 3 tem ae ja pr oaj zmanjšala možnost, da bi svoje davke neposredno vrgel na krneč k a pleča« Tod 1 neke droga drobne reforme so nekoliko precizirale obveze podložnikov do fešdalne gospodo in omogočilo kmeta, da ja bolj trdno razpolagal a svojo imovlno« faz ta mere so bile predpogoj Za razvoj kapitalistične industrije, ta ustvaritev notranjega trga taj industriji, se koncentracijo materialnih proiz¬ vajalnih sredstev in nastanek potrebnega kadra mezdnih delavcev. Jožef II« je šel še dalje v svojih reformah, od katerih so zlasti tri vsžns. 1« 3 podioaniškim kazenskim patentom je dovolil kmetom priziv ae kresije proti razsodbi zemljiškega gospoda« Pp trimo ni «1 no pr^ro je dobilo nov udarec in države je »ogla preko državnih sodifič uspešno regulirati rrzvoj fevdalnih odnošejev v korist novih ten¬ denc. o. S podložnlštvom in nevoljnliklm patentom, ki Je popolnoma od¬ pravil nevol jniš.tvo in olajšal <;ib'nje ter izbiro poklica podložnikom, je dal kapitalistih 1» podjetja« mezdmaga delavce. j. Z odloki, v katerih je olajšal prodajo kmečkih zemljišč in kmetovo r zpoleganje s svojo nepremičnino, Je pospešil pro¬ ces r zlaščevanja kmetov, ki je dal kapitalističnim tendencam prvotne kapitele in delavca brez laovine. Tadi možnost odkupe tlake je bila dovoljena a istim namenom. Reforme tskozvanih prosvetljenih cesarjev, ki so silno oj kap 11 sl Isma, JoreJ niso p ■ imU^A'fif§S3^CM»Jnu tudi uveljavljena s namenom, ds st oIJrJb pot kapitalističnemu razvoju. Dokaz za to ugotovitev je n- pr« Izjava ljubiJanškega župana Christian® 1733.1 ta, torej precej prej, preden so padli glavni udarci po kmetu v zvezi z odkupninami ln davki, da so znašali to leto dolgovi kranjskih kmetov l^o.ooo cekinov(Ivan Vrhovec* ljubljanski meščan je v preteklih ktoletjih”). de je ta številka vsej približno pravilne, nam razodeva doke J temno sliko gospodarske 'a polo¬ žaja našega kmete« To Je tudi razumijivo. 3 povečanjem državnih do¬ hodkov in drugih daj- tev še je povečal in pospešil blagovni promet, kajti Če je hotel dobiti denar ze izpolnjevanje svojih neštetih ob¬ vez, je il kmet prisiljen čim vač in čim prej prodati.3 tem pa je pri čel v roke trgovskim oderuhom, ki so hiteli delati v svojo korist. To potrjujejo tudi kmečki upori 17.in 18. atoletje.Dezvili so se proti reformam, ki so prinašale kmetu velike davke n« eni in denarne odkupnine za olajšave v fevdalnih odnošajih na drugi atr*ni, kr J« oboje spravljalo kmet« ob razpoloženje in zemljo« Kmetje so največkrat zahtevali v sporih popolno od¬ pravo nekaterih najobč?tnejfiih davkov. Trn eaal taki upori s svojimi ultmri ,m prlS.Jo, d. 3. Utor.. korist n.žd.nst.« l.rrlSU. or kMSkl rrSon. 45 a-' rso'-n slovanskega ljudstv , zato n' s ne more presenetiti »11 zečuditl odpor slovenskega ljndatve proti kulturnim prizačeven- jem proa *tl jeno-absolutistl-nih režimof. Ljudstvo je sovražilo nemške šol*, ki ao? mo bile tuje po jeziku in dnu«,in cerkven« reforme, ki ao skodel« 1* cerkve naprc iti državnega policaja, Kfkor je torej prosvetljeni absolutizem odprl pod družbenemu napredku, toko Je poslabšal meterielni položaj slovenskega kmečkega ljudstva. t ' Odpor slovenski! kmetov je bil to pot ne višji stopnji kakor v 16 stoletja. ▼ svojih nekdanjih nporih so Imeli kmetje pred aehoj različne lokalne sovražnike, niso pe videli pred seboj sistema aamegz kot dlevnoge sovražnika. Tzchj, Thurn iti«, posamezniki so vlekli aeae kmečko mržnojo, ae cesarja, ki je bil daleč in ae ni mnogo o nje« vedelo.Zeto Je bila tudi enakost kmečkih stremljenj majhna. na Sedaj se Ja položaj spremenil Državna kot utelešenje fevdeijr ge sistema je ^>ila pred očmi kmetov.Imeli so torej skupna ge gl; vnega sovražnika la toči to dejstvo je vzbujalo v slovenskem kmečkem ljudstvu zavest skupnosti interesov, ki je olajšale proces konstituiranja alov nskega neroda. Teko je torej centra- IUL JL3*221. Drnga strsa tega nasprotja se Je pokazale v razkroju cehov¬ skega sistema. ^ aačotku KTIII.atoletj* ja bil proglašen Trst za svobodno luko, a na Dunaju je bile ustanovljen« "Orlentska kompanijo'’ ae posjpešenje pr-ko oraka trgovine. Hiter r svoj Trste J* omogočil Šele absolutizem in sicer od Karla tl. d sije. Avstrijsko meščanstvo Je do ilo z njim okno v svet. $n od tega trenutka dalje dobiva slovensko ozemlje as *o «e6č»nstvo izreden pomen. 3 takimi in drugimi ukrepi, ki eo al*sti omejili fevdalno 3» - raovoljo, je bila odprte nova doba za razvoj meščanstva tuii po naših mestih. Razvito trgovine jo bila predpogoj zapoj*v moderne¬ ga kapitalizma. Pri tem ja ta reavoj trčil v dva oviri« v t fevdalne odnose ppioh in v cehovski sistem posebej. Cehovski sistem ki Je hotel drobno proizvodnjo konzervirati in zapreti pod nadaljnjemu rzvoju, je postal glavna ovira povečanja bla- ovne "proizvodnje, Lj«blja»ski e*hl so na primer ovirrli razvoj trgovine in obrti ne Celem Kranjskem in celo v Primorju. Dol¬ gotrajne pravda, ki so Jih v tem oziru vodili za nedotakljivost svojib cehovskih pr-vic, ao »govorno potrdilo zzžtfcmgzi naših ugo¬ tovitev. Hadaljni socialni r.navoj je torej mogel iti samo v boju proti cehom. Pot Je utiral veliki trgovski kapital, kd s« Je sam lotil produkcije. Z udeležbo Avstelje v prekomorski trgovini je dobil kapitalno moč, ki je pričela lomiti okvira fevdalno-cehovskegs sistema. Prvotno je kupitsl obstajal samo kot r trgovski in ode- I ruški, medtem ko aaa produkcijski način ni bil kapitalističen. x o se Je zgodilo tedaj, ko se Je v produkcijo pričelo uvajati mezdno delo . T« proeee se pri na s ni vršil toliko v obliki nastajanja večjih kapitalističnih podjatij, manufaktur, kolikor v obliki od¬ dajanja dela majhni i*;, nesamostojnim obrtnikom v okolici mest, ki ao delali iz trgovčevega materiala in cesto tudi a njegovim orodjem, 'ečj* podjetje so nastala zlasti v zvezi s gorenjsko in ko¬ roško kovinarsko industrijo in rudarstvo# .~Znsn je na primor dolgotrajen boj gorenjskih Železarn s ljubljanskimi c«hi, ki se v njem Izraža nasprotje, o k tare® smo zgoraj govorili. 44 Hitrejši je bil v »voj v ostali datlji, Zlasti v drugi polovic 18«stoletj» se poje vi jejo precej Številne kapitalistične podjetja* Kakšen je bil pololaj del« atv« v teh tovarnah drastično opisaje Krek v svojem "Social'asm*, kjer pr^it ae je pokazalo, ds ae n sme postiti velikim podjetnikom nebmejtna svobod*. ¥ naj nežne j žili mleoosti sto se \ ! še uporabljali otroci s® tvorniško delo; da, celo a^domletnl dedki in deklice »o se xa ubogo pičel zaslužek po ves dan mašili v tovornllkih proatorih; v-Činomo ao imsll ondi hrano in ata - norenje.Vel vprek ao ie^li sveder k počitku, večinoma po v*S v eni po3tel ji., .»fožei Ili je ?os gel vmes. Ona ^l.novebrp*— T'17^6. Je isdal najvlšjt odlok, v katerem tole določa"*jl.Bečki j mor Jo ep*ti v tvornic h v drugih prostorih nego deklice. '»•Vsak otrok mor** imeti svojo postelj, ki se more vsak »es?>c S oanvilltl.. . 4 . C« ni sile, ae ne smejo otroci spre jem*- tl pd K 9 letam v delo« 5« če pa ae vender apr#jro, morajo obiskovati večerno in vsaj nedeljsko šolo...j*(str.77-79)-. j 2e Je ila to oralne odr dbe, pote* si lahke predstavi jaso, kakšna je bile - v resnica! ?e Č okesuje tudi odlok, ki je izžel mnogo k ene je, namreč IB*? .let in ki ga tudi citira dr. Krek v * 3 ocii»il«®n%Jfed dro m a e to navajajo naslednje do¬ ločbe * l.Uidno se »mejo apr«jemati v tvornic« samo taki otroci, ‘ | ki Imajo najmanj 17 lat; samo isjamoma ae dovolj«je imeti pri dela otroke od 9 let dalje; o. ponoči od 9« are zvečer do 5 ure zjutraj ne sme deleti noben delavec pod 16 letom; ?.od nastali mezdni delavci, ki so i^eli sa®«? svoje roke in so bili prisiljeni svoje delovno silo prodajati na trpt.Ta razvoj ime- m j.»BQ,^rooga_prvaiit^ft^MLfižii&^Jg&J^a,, ae Ja vršila v po- Stionea tempo t -rs od ITI* stoletja naprej. Kakšen obseg-je imel ta proces, nam ilustrira dejstvo -i 4* po nezanesljivih po¬ datkih - v začetku XIX. stalatja tretjiaaprebivalstva ne Kranjskem šive !a od obrti. T naslednjih tridesetih letih je v zvezi m industrializacija Avstrije vsa ta start propadla. Obseg te ”žatv©» j« bil torej tako velik, da ja menjale gospodarsko strukturo Kranjska. Podobno ali Se trnje je bilo v drncih slo¬ venskih deželah. Velik Sel cehovskega mešč«natva j« bil - siesti laven Ljub¬ ljane - slovanskega porekla, fod« ker je bilo kot tako tesno svečano a fevdalizmom in fevdalnim partiknlariamos, ni ao^lo imeti nikaktga pomena se rnavoj slovenska narodne misli. Lele tedaj, ko je pridalo meščanstvo siliti preko cehovskih meja in je torej nujuo sedelo ob fevdalni parttkalertama, bi moglo postati vaian Sini tal j osredotoči tve »lovervekege ljudstva. Voda teko daleč ni prlil|>. la v sada tka novega veka opažamo, da je bila patricijska plast meščanstva ta joga porekla. S širokim rasa ah oa trgovine s« abs ol a ti sama pa je bilo slovensko meščanstvo Se celo potis¬ njeno ob stran, kajti veliki trgovski kapital, ki je sedaj raasganjs cehovski sistem, ki ja bil svessn pretežno s prekomorsko trgo¬ vino. Ta je bila povsem v nemških in italijanskih rokah. Sragi važen moment smo M igorsj omenili, namreč spre¬ membo v sestavo plemstva. V Šngtlji so na primor veliki aem* Ijlški zakupniki postali šaše talki nove tipično kapitalistične me- šcsnsks oblasti, ki ai ja osvojila vso oblast, a plemstvo postila kot *okraske sa vrhove". V Avstriji ps as js novo plemstvo meščanskega porekla osmo lotilo veletrgovina in industrije.Kapite¬ li *•* 1« . ,; U tedaj še ob svojemrrsjatvn LSfiMft.i_nia«tv®s.r*s sprotno pa je bilo slovensko cehovsko meščanavo s takim razvojem vržene ne raekcionerne pasici je, v obrambo fevdalnega cehovstva in je s njim vred propadalo. Moderna kapitalistične tendenco, ki so orale po cehovskih razvalinah, a o kot napred¬ nejše morale zmagati. le v 18. stoletja je grof Barbo očital ljubljanskim meščanom, da niao ustanovili ne enega indostrij- MMkgS podjetja, marveč la ss vsa obstoječa pod jat ja natanovl jena od podjetnikov, ki so laven cehov. Očitno je potemtakem, da je to msleansivo »orslo sli povsem prhi**ti ali pa jesdrkniio ne nej- slsbfia gospodarske položaje ter aa postopno germaniziralo, toge poti ai bilo, kajti a cehi je bil zlomljen tudi fevdalni kozmopoliti sem. Ideologija, ki« ja trlnmflrele ne njegovih raz¬ valinah, ja megla biti sama id e el asi ja razreda, ki je postal dedič starega plemstva, a to ja bile htaiko aaičanstve. Mapocredna posledice takega razvoja aa slovensko narodno prebn enje ao se pokazale v dveh smereh. Prvič v veliki preple¬ tenosti fevdalnih interesov a kapitalističnimi, ki je močno za¬ drževalo razvoj kapital ime in demokratičnega gibanja v Av¬ striji. JbfigjJLv kontinuiteti* nemško plemstv -nemško me¬ ščanstvo, ki je S o oi vsega začetke silno oslabila materialne temelja za razvoj alovtnakega nerodnega prebujenje. laprvi pogled bi stradale, da Sa prvi moment ne tičs 81 cev samih. Da jonsko pa je njegov vpliv ds »sodo slovenskega naroda ed n najoličnejših. narodno-osvobodilnaln zde aedirije- valne gibanja so bila najbolj uspešne tam, kjer so nastopala v ov - en -46- zvezi z revoluc Ion ”no- de i »oirrptičnimi gibanji tako zvenih "vladajočih narodov”.Italijenski, poljski^ madžarski, traki boj za osvoboditev in združitev je vzbudil simpatije in po.^oč vsega demokratičnega svete.S^ron je Sel sem darovat v svoje življenje a? osvoboditev grškega n*roda*To dejstvo je šaljivo, kajti revolucion 'C raeščanako-damokretičn* gibanja so bila pri »vseh - tudi državno- prevno samostojnih narodih - istočasno proces konstituiranja narode Prvi korak revolucionarne demokracije je bil aetot priznanjenerodo® pravice do samoodločbe« daj ja lata 179o*rr^nooaki ustavodajni zbof sklenil, da sa * Iran ooakl narod odreka vsaki osvajalni vojni in da ne bo nikdar ogrožal svoboda kakega naroda....* (po Alb. ret hiezuiifr*n- coska revolucija'*, atr.8'’ Prago vprašanje ja savadn, kako dolgo in v kakšni obliki Ja raeščanaks demokracija resnice priznavala to pravico; dejstvo je le, da Je m prvi etapi mogla postati najvažnejši zaveznik narodov, ki so stremeli po osvoboditvi In združitvi.Jfi bilo torej vseeno, kakšen je bil razmah revolteionerno-deaokr p fcičnage gibanja v Avstriji, ki bi moglo postati zaveznik alevenskega na¬ roda v mm njegovem na rednem preb« jan j«. }[^\ te slaboet kapitalističnega r svoja ja ovirajoče vplivala še v nakan drugem ozira« T as zahodni Svropi so promet, trgovina in industrija gospodarsko in kulturno osredotočili nerod v skupnem središču.V Avstriji pa razvoj kapitalistične.* gospodarstva ni bil dovolj močan, da bi megel premagati fevdalni pertiknlarišem. Rasvj li eo se pokrajinski centri, ki ao ovirali družitev narod f»<*L ju bi jan r Trst, Gradac in Celovec so dolgo Časa tekmovali v prizadeven ju, d« bi grupirali del slovenskega ljudstva okoli zebe« Drugi moment je mnogo glob ja posegal v bodoCnost slovenske sem* ki* ga naroda« Ce ga ja slabost avstrijske*** kapitalističnega rezVSja praktične ovirala v njegovem razvoju, je dejstvo, da ja nemško meščenstvo že ob ssčetkn držalo v rokah vse točilne sit in tu¬ di večino podrejenih gospodarskih položajev, silno sožilo njegovega uspešneje razvoja« Kakor ja trgalo nemško meščanstvo kos sa kosom produkcij¬ skega in rsservnega ionda is rok nemškagafevdalnaga plemstva ns naših tleh, kakor je torej sprejemalo njegovo gospodar¬ sko dedfičino, tako Je sprejio obenem tudi izročilo, kar ja postalo v novih Teom- rrh iz adno neverno za obstoj slovanskega naroda« Gospodaraka in kulturna zaostalost tlsCenaga naroda je namreč edan najboljših pomočnikov politike narodnega sat iranjapod Jarmi jenags nerode, drugič pa daje se ti¬ ra jočem« r*sreda možnost, de s pomočjo zaostalega podjarmijenege naroda satire avoj lastni n rod v socialnem osirtuTo sa je pokazalo leta 1848 », ko ja rakcija s pomočjo zaostalih sloven¬ skih narodov zadušila napredna tendenca v lastnem narodu« Tudi moromo iakrti «*=* vzroke slabosti in počasnosti sloven¬ skega narodnega prebujenja. Čestokrat gledajo no prebujenja slovanskega akorda Izključno le v luči rasti njegovega od pora proti n-rodnemu zatiranju« Tak pogled ja enostranski in površen. Četudi je tf odpor vežen, d«, najvažnejši činitelj v prebujenju na k# ga naroda, je vendarle bolj merilo tega prebujanja,kokor pa njegova vsebin*.SO nerodno prebujenje je trebe gledati kot rezultanto cel o tnegV proceua.'notrenje d ru Ib no rasti as rod s, _ kot čisto opredeljen socialni proces notranjega povezovanje, pre¬ magovanja partikulari zojo, goupodarske^ein kuitprneg« ' Mtt&AtiltASft#. skupšts« duhovnega oblikovanja, ki Je prihajalo do Israsa ne vseh pod • ročjih narodnega življenja« Ta proces je bil zvezan z zlomom fevd al za a in prod Ir nje m k s p i t el 1 a t i C ni h elea ntov« haščenatvo je bilo tor?j ti*i ato, ki je- kakor smo videli v prehodnih izvajanjih - edinole mo lo i£Sj ld8jl n,r0 “ knnkr,t "° *« m«35on.tv. nl . o0 Je očitno, de ee Je to dejstvo »or lo negativno odrešiti v rssvoju slovenskete narodnega prebujenje* * • . » ....... * y ' •■-■jSk 2oda, eli to pomeni, deje bil r*voj slovenskega nerode »ploh nemogoč? Dajatve sama ne« pričejo o nasprotnem. Sadar govorimo o povezanosti meščanstva z narodnim prebujenjem tedaj »oreao to trditev reza mati seno v amislu p ro~ povse® nepačno, če bi trdili, da j« bil kepi tel isti dni raevoj sančilen s smo ki« nemštvo, ker je držalo v rokah vodilne gospo*, d srake položaje« Razvoj kapitelu je mogel biti ne nrših tl eg Šo^od vaoga početks in vedno odloč- šfere slovensko ljudstvo. Vprašanje, ali malomeščanstvo ali kmet nosilec naših ne¬ rodno buditeljskih teženj, je potemtakem presno in brezpred¬ metno« fako kmet kot drobni proizvajalen, kakor malomeščan - aki obrtnik in s obema zvesani slov«neki inte-ligent, so bili v bistvu elementi, odkoder se je začel kapiteliatični razvoj ih iz katerih ae ja ped določenimi pogoji moglo razvijati moderno : meščanstvo« Vma te plasti eo bile potemtakem nosilec slovenske# nerodnega prebujenje, četudi ta blok ml bil niti po socialnih niti po konkretnih gospoderekih atamiJenjih povsem homogen* Gotmvo je bile med konservativnim pr osveti jeneen Pohlinom demokratičnim Linhartom In po revolucionarni railtvi podložnlž- kega vprašanje stremečimi« kmeti velike rezlike. *od* kot kotenzpz&ak tol delni sla tem, meščanstvo^ nerodnega vprešenje* ~ r ; *• to stepo v razvoju slovenskega narod* ee je v naši lite¬ raturi še udomačila označbe • narodni preporod 11 * »a čisto lite¬ rarnem področje bi taka esnačbe pač imel* premico do obstoja kolikor izreže dejstvo, da je obdobje koncem 18.in v začetke 19*atol tja obnovilo literarno tradicijo protestantizmu© skorsj dvestoletnem presledku* f nekem zelo omejene« slišim bi nem označbe "preporod** lheko služile tudi še toliko, kolikor je n bila v tam redobju obnovljena revolucionarna tradicija sloven¬ skih kmetov ig 16.stoletje. Sodi češki preporod in italijanski •»risorgiesnto, more imeti samo te omejeni smisel. Z* osns- Čitev velikega družbenega preloma ned fevdalizmom In kapi- j. ™t A t_j m— '• j _ — m — ■ e j* m --a*- -‘m - - - I ce~ i V tallamom, ki je tudi sprožil a»» : oviti pohod nacionalne ideje, pa “preporod* 1 ml točam izrez, Ih aicer iz dveh razlogov nei prvič tvori te etape ■ našli reformacijskimi boji celoto; obe roeessi ste izrez istega socialnega pr« obnova neke store veličine, tenrveč reavo. pa to rBzdobje ni na gre J v družbenem predhodnih smo trdili, de de kapitel lama zaman iščemo pojav, ki ga danes imenujemo narod ali nacionalne nevest. Plemenski reskosenostl etere neodvisne slovenske družba je sledile fevdalna pokrajinske rezkoaeaost in žele razkroj fev- dsilama je omogočil tendence, ki eo skušale premostiti to raz¬ cepljenost In šdrušiti razčlenjene ljudstva v narode. !Te mo- „ . . «- —— - --rw *ed e J aovoriti o preporodu* nerode in nerodnega duha, n«.«. žjS-« o «*>£<>«. narodno pr.bnj.n3. 3. pojorlj. » amgl polovici 18. »n J polovici 19.stoletje, žeto smo tudi osnnčili alssti te Čas za raz¬ dobje slovenskega narodnega prebujen|a* 'r l« Bforaj stao go vorili o družbenih silah In virih, ki je is njih izšla narod n« misel. He r snih avstrijskih, nemških in ita¬ lijanskih univezah je študiralo rel tivnc veliko slovanskih meščanskih sinov, teko, da je bila v te® ča«u že večin« slovenske Intel i-'nc® mašianekeg porekle. Toda neffiilke in italijanske kultura je oblikovale duh« te inteligenc*.1 sen tega je bila gospodarsko vezane ne nemško plemstvo in »ašč-natvo.Tako j« bil"' v 18 stoletju, ko j« prižel?! nacioaplne t ideje svoj pohod v Evropi, aečine slovenske inteligence potejčene in j« os‘ala edina inteligenca ki Je imele stik s ljudstvo« in ki je mogle izraziti njegove težnje duhovščine. Kakor k • aaeje delavstvo ni moglo a »mo po sebi odkriti svoje družbene vloge, t ampak j« to storile meščanska inteligence, v kateri so se agoatila ideološke nasprotji v dražbi, še mnnj sta mogla kmet v svoji os remije nos ti ter malomeščanski obrtnik in trgovec deli globji ideološki Urna stremljenjem, ki so izhajale 1* druibs- nege razvoja. semena. to je mogel nfpr viti tod j eeao duhovnik, kako; je bil menih Marko »oluln, ki je, živeč n* Pnneju, kjer so našla svoj odmev idejna gfHnje‘fiElia in »shoda, ki je postalo ognjišče buditeljske ideje slovanskih n -rodov in siesti Čehov in kjer je bil odsev f-ancoske revolucije najbolj anogoatranaki, mogel povešati spontana težnje avojsgs ljudstva a vaiikimi duhovnimi tokcvi svoja doba, ko ao praplavijeli Evropo. To so mogli kasneje stari ti evr i aaobraženi ljudje, kakor Zois, hi ahar, Kopitar, tednik itd. Pretežna udeležba duhovščina v vodstvu nerodnih jibsnj ja tj značilna ss zaostala' narode, ^ahovššlnajslmols monopol v kulturi samo v fevdalni družbi. Kjer je a stal« močnejša nacionalna buršo- aaija, tam je kmalu nastal močan kadar posvetna inteligence, ki je bil, družbeno in gospodarsko povešene a maščanstvom in je >»to tudi bolj el! eli nanj to#no, v bolj ali men j revolucionarni obliki izražal tež¬ nje tega meščanstva* fa inteligenca je zavzel« vodilno mesto v kul¬ turi, od koder jo izrinil« duhovščino .Ihti »»ostalih aartod ih, kakor aru bili Slovenci, kjer ae lastno rospod-rek« in politično močno me¬ ščanstvo ni moglo razviti, je bil« tudi inteligence * n*vesana na tuje meš^ natvo in tuj državni aparat. 2a stfaja našo kulture v t«, rezdcbju je značilno, kar piše ljubljanski »kol 1631.1ekai"Pre - prosto ljudstvo govori kr« jake n®\r*čje, ki je sorodno sl o vsak II s kesu, obl sti.rabijo jezik, zoni ljudje pr govore večinoma italijanski.... * Tsko je bilo t\u?i kasneje. Slovenščino* je bila * ljudski jezik*, nemščina pa jezik izobrašeosšva. čaj se je slovenščina kot občevalni jezik srednjih slojev udomačile šele v Čitfclniški dobi, v 6o ih, 7o ih letih. Samo duhovščin* je Ja torej obolevala a slovenskim kmečki* Jaz ljudstvom v materinščini in mu v njegovem jesiku toim*člls dogajanja okoli njega. Odtod tudi njen dolgotrajen vpliv na množice slovenskega nerod«. Podoben položaj Ja bil tudi pri Čehih in mnogih drugih narodih, ki so bili v tekam položaju kakor Čl ovenel. kevdalna duhovščina v gib? n ju nerodnega prebujenja je bile drugačna. Vsebina te g« jr očesa je bila demokratična, meščanska objektivno proti fevd ellamu usmerjana. Slovenske duhovščina ja torej vršila globoko progresivno vlogo. To je obenem tudi znak poglobljene dsfarenciacije v cerkveni hierarhiji, katere vrhovi so še vedtno ostali v obrambi fevdalne jp sistema* Pa ja postala du¬ hovščina ideolog Slovanskega nrrodnbg8 gibanje se da razlagati tudi iz teh aatrnnjih aaapratjth nasprotij v cerkveni hierarhiji, ki so odsev splošnega razkroja fevdalne družbe. Oealo * slovenska# cerkev«, ki ga je poatafll že Trubar, ni bilo prazna beseda niti sedaj, da, sedaj Ša manj. Vas višje cerkvene mesta v naših dež lah so bile v rok«h nemške duhovščine. S* sumljivo, de je neci cionelna ideja hitro našla ugodne tis v dušah nižja slovenske du¬ hovščine. Pri vsem tea pa je imelo duhovniško vodstvo tudi drugo reakcionarno stran. Pe^okretičnost našega nnrodneira lb«n1s ni mogla biti globoka, kajti tudi nižje duhovščin« je bil*”«# prev#« 8Te - 4 ?« z®n°, K visokimi cekv^nirai kroj in fevdalnim sistemom (ločitev cerkve od države), da bi «o^» razume '& in izraziti 3pontrne refolucionerne težnje kmečkega ljudstva. f tem ožim veljr za naš primer lato, krr valje za dru_e oprode v primerih, ko je fevdalno pl«*i stvo stalo na čelu narodnih giban j. ^ Trenutne o Aktivne vloga je bila progr^sivn , k e* ne je, fp 30 zrasla droge, demokr*ticne aile, pa Je duhovniško vodatvo po¬ stalo ovire apiošnag* n rodnega razvoje. Vodstvo favdalcav in duhovščine v nerodna* gibanj« ja slabilo njegovo revolucio¬ narno vaabino, ali pa ga je celo popolnoma pognalo v naročja reakcije. Sarod.no Jb nje, ki ga vodi revolucionarni r sred, lahko mnogo Šlre in odločne j e~r »zvije svoje moči in narobe, narodno gib nje, ki mu stoji na Čelo razred , ki je konservativen | po svoji socialni vi oj., dači sprostite* maksimalnih revolucio¬ narnih energij. lS4B.leto je pri nas te » otovitve j «no dokazalo« Zahteva po začinjeni dloveniji in osvoboditvi slovenskega neroda sploh, so šle paralelno a kmečkimi zahtevami po revolucionarni rešitvi vprašanja zemljiške odveze, toda ziae se spojile v enoten tok a enotno vsebino, duhovnlško-velepoaeztniško- malomeščansko koncervativn vodstvo slovenskega narodnega gib nje je v revolucionar nem odpravia- nju fevdalnih odnosov videlo nevarnost za družbeni red. Ta streh je osi labil nacloaelito-oavobodlinl boj, ki bi mogel biti maksimalno uspešen samo tedaj, 5« bi imel revolucionarno vsebino kmečkih zahtev. Kolikor je torej duhovščina razvijale buditeljsko ideolo¬ gijo, vlivala v slovensko ljudstvo nrrodno zavest ter ga oaredo- točevalo, toliko Je bilo njeno dalo progresivno. Kolikor po je nadaljevala fevd Jno trlici jo kulturnega monopol n cerkve ter zavirala revolucionarne tendence demokratičnih plasti, toliko je igrala reakcionarno vlogo, ki Je vodno audrievala r p avoj sloven¬ skega naroda« Rekli aro, da so ae zavestna n ročno -bodit»ljsk® misli poj vile pri Slovencih Sele v drugi polovici 18. stoletja, k* je prosvetljeni absolutizem »prožil k poletu kapitalistične tendence. Te ao postavile v dnevni red vprašanje o likvidaciji fevdalnih odnosov in a njimi vred tudi fevdalnega p ar ti kul ari zrna, ki ja oviral n cionalno koneantr cijo. To dejstvo sa Ja na eni strani rez odelo v 3plošnih demokratičnih znbtevah, ki jih je kasneje v končni obliki postavila francoska revolucija, na drugi »trsnipa *v*utč»tx**i*ktxpa v težnji po narodnem sad in jan ju. 3e>ede ta gesla v naših rasntereh niso mogla priti do jasnega izraza, toda objektivna vloga teg' procesa kot celot« ja vseskozi napredna« Tudi na našem primeru Je torej potrjeno, daje proces nastajanja kapitalizma iatofr.ano prooas konstituiranja naroda, ffa basi kapitalističnih tendenci ao se pojavila najrusličnajša duhovna gibanje odhumanlzma do prosvetijenatve in janaenisma, fiatokratiama in morkontiliama ter do francoskih enciklopedistov in demokratizma. Tal H pojavi 30 izvajali avoj vpliv na slovanska duhove. ?ae ta duhovna struja ao izhajale iz dej 3 tv a, de Je tako sv«ai*tretji etan" postal vpoštevanja vreden sitzx faktor. In is tretji stan j« s*ht*val od pr.* ve vseh fevdalnih pri vila-J je in polno enakost , namreč Jurldično, formalno enakost pred zakonom. Jto- ta ■ rodnega vpraeahja ja samo en korak. Da bi s« mogla izraziti enotnost neroda, je potrebno lidvidirsti vae privilegija po rojstvu. V imenu narodnega edlnstva Je torej ljudstvo morilo zlomiti fevdalni ai3t9in. Tako ae nam narodno vprašanje na mah pokaže kot aeat~vnl dal meščansko- demokratična ra?olucije. Slovenska buditeljska mi¬ sel j« spočetka nastala*?* pod vplivaš prosveti jenatva, oficialne ideologije absolutiama. Okrepil jo je janaeniaem, ki je m* ovrjal molitev f *st«rinem jeaiku. Pokesale se je v odporu proti nemškemu Šolstvu, ki ga je ovajal k ne a pros vel jeni ebaolutlsem, v Mbpemu sopar a e prede joče nemštvo. Pospeševali so jo splošni duhovni tokovi v tedanji Rvropi, »last: francoski enciklopedisti in Stiki preporodi tel ji. Omejevala se je 3početka ne književni jesik, prešla na šolstvo in se s Zoisovim krogo« povešale s deabkrstičnimi težnjami, ki 00 vrele is ljudstva. «? ta*, Prane« Kidrič, ki je pri nas najglobje obdelal problem narodnega prebujenja, smatra naslednje tendence se ideološke snake narodnega prebujenje* 1/ pritegnitev novi h, posvetnih panog v književno obravnavo, 2 / ustarltev večje, sobiciosne literature v doslej »a nema r- jenem jeslku. 3/ rabe tega jesik« v vsem javnem življenju, v šolah, v uradih itd. 4/ negovanje je sike e ciljem, de se pobijejo predsodki o nesposobnosti jesika sa literaturo in javno rabo. 5/ regeneracija Jesika s upoštevanjem tradicija in živega jesika ter kulturnih potreb. 6/ Zbiranje knjig in umetnin ter drugih dokumentov is lastne in sorodnih narodov preteklosti in sodobnosti. (“Zgodovin« slovenskega Slovstva* 1 .) fa tendence so bile dejansko oni duhovni proces narod¬ nega prebujenja, ki so ga sprožile velike - po osredotočju stremeče - spremembe v socialno ekonomski strukturi družbe. Tsporedno s r«s iakovsnjea preteklosti naroda se po¬ javljajo pri pr« ujsjoče* se narodnem fcibtnju tudi resiafcovanjs o možnosti njegovega nadaljnjega r?svoja.Pri nas as je tudi to prisedevanje pojavilo v Zoisovem krogu. Resvltl je bilo trebe «#*!2£g*J2£g»;ga» *** naprednejših neredih se je t že sgodsj ras- vll do revolucionarnih saltev po lastni državnosti in demokraciji Tako ja bilo v sahodni fvropl. Pri n«s so bile demokratične sile preslabe, de bi ae mogel v njihovi sredi pojaviti tak program. Zatto se Je že progrraško pri sad ev* nje ideologov slovenskega prebujenja raablinile v slabotnem omahovanju med panslavi¬ stični® sanjami in oportunističnim prUigajenJe* ražimaki politiki •ar ko Pohlin je nekako ideološki uvod v slove na ko narobno prebujenje. farad ne savest se v Pohlinovem krogu prvič že po* polnoma jasno oči tuja. Pohlih je bil goreč ideolog in propa. ator slovenskega narodnega prebujenja, kakršnega slov n skl nerod do tedaj ni imel. Toda njegova akcija Je bila trne nejnepoered- nježi isras prosvetijanstva, sato Je bila nedemokratična in v svojem bistvu konservativna. Prtjv s tem svojim konssrvatlamom ja nalstel Pohlin najprej na odpor pi mlajših Janseniotih in kasneje pri Zoisovem krogu. Herod no buditeljska misel pri Pohlinu je bile še plitka, pokr jinake, na Kranjsko omejena. Pohlin je bil aovraftnlk demokratičnih gaael francoske refolucije in ni bIučb j, da ja v svojem književnem delu preairal tradicijo slov«neke proteatentake književnosti, ki se mu Js očitno »orela sdetl prerevoiticionarna. Zato Je Pohlin peš opravil vežno progre¬ sivno delo mm alovenako narodno prebujenje, toda stvar ljudskih mn žic njegova akcija ni mogla postati. Globlje so šli janseniati , -5o- Kot ideologije, ki je sle %sporsfino s abaolu tističnim p m s- vetlJenatvom, q*m koše tudi ženi sem dvojno lice »progresivno ir, rsakcion rno. Četudi n Tesano n a fevdalizem, izreke to gibanje istočasne meščanske težnje po skromnosti, varčnosti, po ce¬ nenosti cerkTt, po treznosti duha in proti vsa kesu praznoverju. Težili so po vzgoji in kulturi, kinej posage ljudem v vsakdnjih go spodarsklh potrebah, Istočasno pa so bili nasprotni vsaki akciji I in tudi umetnosti, ki bi omajala versko-konaervativne temelje fevdalnega sisteme, sovražili so vse tendence, ko so prešla okvire ozkega reformator-skegz praktloisme* Obstoji tedaj ozks povezanost med janzenističnimi pogledi in tadanjlri meščanskimi. In če je bil zmerni janzenist, 1juljenski nadškof Barbo, obenem člen prostozdarske lože, tedaj se v tem dejstvu ni skrivalo na¬ sprotje* To je bila ideologije, ki je sinili a preksi prosvetlje¬ nega absolutizma* isti smeri je vplivi janzenizem tudi ne slovensko ljud¬ stvo* Ifjegova glavna zasluga Tn pomen’je nedvomno predvsem v tem. da je buditeljsko misel s slovansko knjigo zanesel v ljudske množice, de je a nadaljevanem protestantske knjižne tradicije oživel ljudski jezik ter posredno dvigal nove sile ' kmeta, sat o meščane) k političnemu življenju* V tem se je izražala ona miselnost epohe prosvetljenega ebsolutizama, ki sicer ni priznal? gnilobe fevdalnega sisteme, pač pa važnost naovih »kapitalističnih tendenc in jim ::ato ni delala ovir. Ta progresivna miselnost pred vladu jt v prvem rus dot ju janzenisma, nekako do začetka IH. st ol u tja* Tod p . , kakor absolutizem, je 41 joazenizem nasprotnik revolucionarne demokra ične misli, ki bi oofila izpodkopati temelje fevdni nega absolutizma kot sistema*'^im bolj so se torej ostrila nasprotja v zvezi z napredovanje* kapitalističnega raz¬ voj«, tembolj je pre vlad oval a pri janzenistih druge, reakcionarna stran, dokler ni v prvi polovici XIf. stoletja, potem ko je narodne buditeljsko poslanstvo prešlo na nove pfeastl slasti posvetne in- ( tellgance, jsnzenisem postal vseskozi reakcionarna opora fev¬ dalno absolutistične reakcije in ovira slovenskega narodnega« razvoja. Zoisov krog je naprvil še korak delfa. Med tem ko so se janzenisti v javnem zaustavili pred zgodovinskimi, fevdalnimi pokrajinskimi mejami, katerih rnšitev bi pomenila udarec,po fevda! mu kot slst-mu, je Zoisov krog - dasi nedosledno ' us p. 3ois m je imel prod očmi - k;kor Pohlin - le Kranjsko) rsz- iirjal svoje obzorje in narodno - buditeljsko delavnost preko kranjskih maja, n« vse Slovence. In če govori Zois o naših ‘»starih klasikih Trubarju in Bohoriču”, tedaj se v tam že kake napredujoča zavest slovenskega narodna samobitnosti, ki saga v zgodovino, da bi dokazala svojo pravico do obstoja, ta ta j podlagi Ja ta krog vodil boj s Pohlinom. Zois, po svojem socialnem položaju pol fevd 1 ec pol industrijski In trgovaki meščan, po propovedovanju najbogftejši človek na Kranjskem, Je bil ideološko razdvojen. Aktiven~v slo¬ venski buditeljski akciji la nerazpoložen nasproti cerkvenemu praznoverju, je bil istočasno nasprotnik revolucionarne misli in demokretisma. Jasno sa v teh resorih očituje ona trezna misel¬ nost a absolutizmom zvesonega meščana, ki je sloer težila za tem, da se ljudstvo "prosvetli-*, toda ki Jiše ni prihajalo n« um,d a bi dala temu ljudstvu tudi politične prašiče. To je tudi razumljivo. Kolikor je narodno gibanj« dvigalo k politični aktivnosti kmečke množice, je postajalo nevarno »istemu, s katerim je bil tudi Zois zvezen, fe-jti on je bil hkr ti zemljiški po- _ - 61 - aestnik in induatriaied, kt-r je značilno ze meščanstvo te dobe Todi oje ovo m rod no buditeljsko misel preveva oni dob racionefe Hama, ki je aloerpripravijal temelje meščansko -demokratični misxirio»ti pri Linhartu nrr vnosi v revolucionarni obliki. Tpr raadvojenost je Soiea ne eni štreni vesela a janzenisti, d asi je v 9oih letih 13.stoletju* njegov krog postal nosilec budi¬ te! Jeke ekcije in potisnil ob strm janzenistični krožek, na d dru i strani pa s demokratičnim krožke® Linharta in Vodnika ki mu Je bil m^een * in v ahogih ozirih celo mentor. Zanimivo je, da so se v Zoisovem krom nahajali tudi nekateri nemški ari atokrati kot aktivni sodelavci. To dajstvo prič?, da je mdd separatističnimi težnjami fevdalcev in nerazvitim slovenskim n rodnim gibanjem še tedaj obstojal nek stik, ki je kasneje nanesel aiovenJk .au narodu toliko škode. Iti dvoma, ds je tudi ta moment vplival na Ziiaovo orientacijo. Prav v latih ko ata se s ‘od ni kom zaradi njegovih simpatij do fr noezev močno oddaljila, 30 bij,e vezi ž Janzenis najtesnejše. 3a« ni pisal. ? orda nu je to onemogočala prav ta r»sdvojenost, izvirajoča is socialno- ekonemake~p»dl*gfe, na ke teri Je rasel. *i čudno, da je bil tudi v ocenjevanju francoske okupacije precej drugačnih misli kakor Vodnik. . tega a@ da razbrati, da se j« diier^nciacija pričsla na temeljnem vprašanju fevdalne IfiJUB Iz vse ge v narodne® gibanju družbe, francoska ar rodno poznamo, nam sicer ne kažejo no mnogo neposrednih vesi sloven¬ skega narodnega prebujenja s fr ncoako revolucijo, kar pa nikakor nepomeni, da je Izostal njen vpliv« Predvsem sta fran¬ coska revolucija in slovensko narodno prebujenje prihajala iz istih socialnih izvirov in ko je le.|ulij 1769. leta odmeval p vsem svetu, je imelo slovensko narodno prebujenje že za seboj kos svoje specifične poti, ki je odgovarjala zaostalim so¬ cialnim resmeraa* francoska revolucija je posegi-? v naše raz¬ mer* zlsati na ta način, dajo prenesla težišče n* rod n« * gi¬ banja na ne janzenistični posve ni k? er, presekala prosve Ijen sko tr tiieljo in difereacir lo Colsov krog. Ifovo , nhertovo- ^odnikov razdobje narodnega prebujenja že ni Vač v znaku prosveti jas tva, dasi nosi mnoge nje ove an*ke. Medli narodni ide. jgng lir .gg- prid g g _aiflel$. Sedaj cele J* nar od na ideja a?res postala atv r slovenskih množic. 3 tem je bila ustvarjena podlaga za tisti duhovni polet, ki je sledil po Linhartu in Vodniku in Je dosegale svoj višek v francetu Prešernu. Baal še slaboten po svojem originalnem ustvarjanju,j f Zoisov krog vendarle prelom v slovenskem narodnem prebu¬ jenju, tembolj ker je postal aktiven ne vaeh področjih n®rodneg i življenja. Pohlinov in Jaazenlstlčni krog ata se v glavnem omeje val r na nabožno Ih praktično litersturo, raz#n~kolikor je Pohlin že posegel v folkloro. Zoisov kror se je skušal afirmira ti vsestransko« Zanimivo je, da je bil - poleg jezikovnegq - prvi toren nerodno prebujajoče se slovensko inte¬ ligence - zgodovina. -5' 5 - Mlado narobno gib nje je i3kalo utemeljitve z? svoj obstanek in delovanje v preteklo ti, v tr dlciji n?roda. Zgo¬ dovine (Linhart) ne j ti dokazsle, da je tudi za slovenski na¬ rod mesto pod soncem* Iz t kih pobud je bil? obnovljen? po Linhartocl iniciativi *» akademija delovnih", ki je bila to pot izraziti* slovenskega značaje in ki je hotela tudi ne znanstveni področju pokazati na zvezo prebujajoče# se or roda s kulturno tradicijo preteklosti« ¥ poeziji ( Vodnik) ae Ideologija tega, kroga naslanja ns kmets in gr idealizir . Vodnikov n Sacovoi jni Kranjc, ‘ je prvs ččitne cianlfesteei ja one demokratične misli., ki ne je oprla na kmeta, skoraj izključno tvoregega slovenski narod, d* bi mogla zahtevati enakopravnost za nerod sam« Ko povd^rja bogastvo slovenske zemlj9 in odkriva perspektive ss "rudo in kupčijo", todaj 3« tu nedvomno že skriva čisto eko ¬ nomski faktor, spoznanje, de edino gospod ar a ko moč lahko računa na uspeh edino tedaj, če doseže slovensko ljudstvo neko stopnjo neodvisnost i« V dramatiki (Linhart) je demokratična misel izražena vpr ?v nš r re volu ci onere n način* V ničemer ni slovenski kmet alebci od tujega plemiča, zato nam plemstvo ni potrebno - te misel je rdeča nit v Linh rtovem dramtlčneo us- tv rjsnju. Jj lnhnvt je sploh prvi, ki je več ali manj dosledno in nevestno'postavIŽ slovensko narodno buditeljsko akcijo na demokratično osnovo« S svojo zgodovino skuša osvetliti položaj Slovencev v njihovem mednarodnem okviru in obrača ostrino od¬ krito jr oti nemškemu zatiranju* V slovensko n-rodno gibanje je torej uvedel orodje ostre kritike, ki ga Pohlin in janzenist Še niso poznali« Zeto je tudi postal r vno Linhart središče 'prc tipohlinske* akcije, ki je bila v bistvu boj priti prosvetljena stvu v stari obliki zoper povezovanje usode slovenska?? na¬ roda a fsvdalisraon in za zvezo slovenske# n-' od ne g« gibanja s aploSnim demokratičnim giabanjem v iSvropi, S filologijo ( Kbmaredej, Kopitar) je dvignil Zoisov krog slovenski jezik na višino samostojnega književnega jezika, ki bi mogel zadovolji ti na vaeh področjih. TaŽjiost tega dela je že 1779.leta izrazil Blaž Kumerdej aa seji sloven A ih filologov v okviru * Aka emije delovnih mož, ko je dajal: "••••♦••Gospodja t prišel je ugoden trenut k, ko nimamo v® vzroka, da bi se sramovali, ako govorimo kranjski, faakržen napor se uporablja, deae pomakne te skriti jezik iz svoje temote v svetlobo....He sme ss prezreti, gospodje! mi, ka turih število jat nar atlo že na 15 mož, amo se is lastne marljivosti lotili del a,d a svoj kranjski jezik spravimo v pr vila ter ge popravimo, trudili smo se torej in iskali v krenjskem pr vopisu povsod vzrok in oonwi, kjre so rrvnsi i naši predniki aa slepo srečo po svoji volji*l..Hi Kranjci potrebujemo komunikacije zi dragimi nerodi bolj kakor kateri koli drugi na od, ker nam tos msni vzroki od dne do dno otežkočajo v našo veliko škodo in v deoiairenjt naroda« Kaj bi šele bilo, če bi imlel v pismu poseben alfabet, kakor smo gaimeli prej (glagolico)? Kaša deželica je že teko majhna, da se na »ar e ponašati po svatu* Karod is ka¬ terega izhajamo ja najbolj zaničevan in takosvenem rniolkk*olikanem svetuj le prešijejna dela naših rodnih brestov Kusov morejo to zničevnnje'nekoliko zadrževati ..* (Citirano po »Or. fr.Kidrič: Zgodovina slovenske * slovstva, str. 194 - 195). Kumari ej se ja vsaj spočetka precej omejeval na Kranjce in -kranjačino".Jernej Kpoitar je bil obsežnejši duh, ki je kma¬ lu spoznal, d? mora biti 4 o ve na ki književni jezik enoten. - 53 - V tem osiru j« samo Kar o že o futsitann prišel do pr^v tako jas¬ neje spoznanja* Zeto je Kopi tar jeva slovnica iz 18o9. leta, ki se dviga nad pokrajinske predsodke, epohalno delo za nerodno buditelj¬ ski proces* Prinesel je širša obzorja v slovensko »prodno gibanje ker j« obločno pogledal preko kranjskih meja in del znanstveno_pod¬ lago za nadaljnji razvoj slovenske, a jezike. ¥ tem 3«"*"Kopitar pr ir od no dopolnilo Vodnike, ki je ifvigfl slovensko kmečko govo¬ rico v »metno pesništvo in s tem praktično dokazal sposobnost slovenskega jezika tudi ze izražanj* najtanjših in nojglobjih ču¬ stev* Toda Kopitar je bil slovenski poganjek nemške romantike in je zato že od ss**rasašxtakxaxsxb±x vsega začetek nosil v sebi kal reakcionarnosti* Kllcdsr ni bil demokrat In to ga je v prvi vrati r na primer ločilo od Vodnika, kar aa jasa francoske okupacije tako jasno pokazalo* nenavadne simpatije, ki jih Je pokazala nemške ro¬ mantika za slovanske ljudske literature niso bile sr S demokratične¬ ga spoznanja, da imajo n rodi pravico do samoodločbe, temveč Izraz reakcionarnih hrepeneg p® starih snacionalnih fevdalnih časih, ko še * ni bilo narodov, ampak sa«?o podložniki", kakor Je dejal cesar franc I. Homr.ntika seveda ni bil« enotne in je savsele dve saeri. Medtem ko je šel ofletalni nemški del v reakcionarni smeri, t r postal steber politike * svet« alianse'’, Je drugod, zlesti pri zatiranih nerod Ih, dobila celo revolucionarno vsebino, ¥ skli¬ cevanju na slavno preteklost so podj^rmjeni narodi, »temelje- veli svoje zahteve zs prihodnost* ¥ tej amarl je pri nas delal franc« Prešeren. ' 4 Kopitar ni Šel v Prešernovi smeri* Vzporedno s nemško romantiko Je zajadral^v najhujšo reakcijo in postal ovira sloven¬ skega narodnega rssvojš. ' ' ■; 5* •' ; ' Zoisov krog se je 6d Čisto Ideološkega del« spustil tudi k praktično- ožgani seči jakemu pri sed e ven ju. šolstvo je bilo prvo področje takega praktičnega političnega udejstvovanje, kar Je * na splošne znak »s večino/ narodov, ki so pričeli delati svoje prve korake v politSRi boj. £e l??3.1eta je predlošil Bleš Kumerdej dunajski vladi "Domoljuben načrt, kako bi se kranjsko prebi¬ valstvo najuspešneje poučevalo v pisanja in čitanju*, v katerem je temeljne zahteva, da se nsj v vseh šolah ne slovenskega narode. Kasneje je večji del prizadevanje za slovenske šole odpadel na Zoisov krog, ki je svoj vpliv selo razširil po slovanskih deželah. In predvsem tem pripravi Jaknama delu^je nahvaliti, dr ja bila as francoska okupacije sehtevs po k slovenskih šolah vsaj toliko ispol njega kolikor je bile« V Svoj vrhunec je buditeljske delavnost Zoisovega kroga dosegle s ustanovitvijo "Ljubljanski* novic", ki so izdajale štiri leta in opravile veliko delo* Pesi ‘LJofcš genske novice po naslovu in vsebini niso bile politični list, je bilo še samo njihovo iz¬ hajanje velikega političnega pomena* Slovensko narodno idejo so ponesi#"LJubijenaks novice" v ljudstvo* š tem so postale organizacijsko središče slovenskega narodnega gibanja. Vpli¬ vale so preko kranjskih *eja in btdlle nerodno zavest slovenske enot¬ nosti, ter na tek način pri pr vij ala tla za duhovno zedinjenje slovenskega ljudstva. Seveda, niti Zoisov krog kot celote, niti posemesni njegovi Člani niso bili doslednji v svojem demokratičnem prizadevanju. Vodnikovo oportunistično nagibanje je zn eno. Poli tič ni nivo M - - 54 - celotnega gibanje je bil nizek, 3»J je bil« zarsdi zaostalosti tu¬ di obča politična aktivnost sluba. slovenski narodni buditelji niti niso jasno vedeli, k*j hočejo. Riso čutili trdnih tal pod nogami. Toda pri V3em te« je vendarle nrav ta krder položil ideološke temelje slovenskemu narodnemu prebujenju, o tem govore tudi praktični rozultei t narodna težnjo je postala bojevitejša Od nabožne ln utilitarne literature je slovensko narodno gibanje prešlo k udejstvovanju n« vsah področjih. JPriČ9 la se je tudi konkretna akcij« ss slovenske šole in za sprejem alovensiega jaslka v urade. 8 časopisom je bilo ustvarjeno organizaci jskn središče, ki je nosilo n vedno misel v nožiče slovenskega neroda. Teko je bil ustvarjen temelj s* politično akcijo, ki jo je vodil slovenski narod v naslednjem stoletju bolj ali manj uspešno ln srečno. Vežen zgovod vinski intermezzo na naših tlah, ki je utrdil prodobitve narodnega prebujanja, je bila francoska okupr-oija slovenskih dežel. Te je i sicer iszvela odpor velikega deia slo¬ venskih mnollo, vendar v splošnem ni ostale brez progresivnih vpli¬ vov. lfepoleo n je ustanovil Ilirijo iz poli tčnb-gospddarokih in vojaško-atrateških real orov. _ fr Vi č je hotsl zadati udarec Angliji s tem, de je zaprl Avstriji ooA do morja. Ilirija ne j bi, , drugič, postala francosko oporišče ne Balkanu ne anl strani prati Av¬ striji in nemškim deželam, ne drufci strani pa za izvajenje pri¬ tiska na turški imperij, čiger delitev je z vstajami kta balkanskih narodov neposredno stopila ne dnevni red. IatoČvano je hotel lapoleon zlesti oslabiti rn3k* težnje proti Carigradu, ki so se opirele n revolucionarna gib nja balkanskih narodov proti Turčiji, tfpopad z Rusijo je po tel neizbežen in Ilirija naj bi bila odskočrn deska za nrpad pr oti Rusiji, krr se je kasneje tudi zgodila., Trt tjj č je z Ilirijo držal lapoleon v rokah vse alpske prehoda ih srednje Svrope proti Jadranu, ter je bilo prvovrst¬ nega vojaško-atr teške^o pomena. Skretka, nemen ustanovitve ilirskih provinc je bilf da si ustv rl bazo za " vzhodno politiko", proti Balkrnu, Levanti, Aziji. Jflkakih revolucion rnih namenov ni potemtakem imel Hapoleon. 3dini cilj nje ;ovih osvajalnih pohodov je bil, pri¬ siliti SSvropo, d^ bi se 5 rekonstuirala" po frsncoski podobi in da bi mogla služiti francoski bnrfeoaziji. ovoboda trgovine in obrti pod !Tf*poleonovim vodstvom, ki bi iz Francije napravila središče evropskega gospodarstva, plenitev kontinenta v korist francoskega kapitala, ki si je a tem pomagal na noge, omejaoje angleške gospodarske ln politične moči, - to ao bili temeljni cilji ftapoleonovege imperializma. Potemtakem je očitno, da Jfapoleon ni nosilen* nerodne evobode ne demokracije, ampak novo izkoriščanje ln plenjenje okupiranih dežel, raz*»n tega se jih je posluževal s nabiranje topovske hrane pri svojih osvajal¬ nih načrtih. Razumljivo je, da je pod takimi pogoji bonapartizem moral biti sovražnik vsakega revolucionarnega odpravljanja fevdalnih odnosov. Id oje frrncoske revolucije so bile šemo fasada, včasih pa je še te od pači-*, Z^to je francoska oblast tudi v naših krajih v bistvu pustila fevdalne odnožaje nedotaknjene, zaleti kr r se kmetov tiče. Rezultat je bil trk, d' oo kmetje poleg .evd sinih dajatev morali pl^čoveti še nove davke okupatorskim oblastem. Pri tisk Je bil zlasti močan, dokler ao se razpisovale kontribuci/e. Ri čudno, da eo se pod takimi pogoji naši kmetje upirali z oro¬ žjem v roki. Značilno je, d a Je največ uporov nastalo na ta način, da so se kmetje brroili izpolnjevati fevd?lne obveze. - 55 ' Ti upori tc*š«J niso bili reakcon r rne ga značaje, četoi na imeli Ju stokrat “Vetroiiljki videz. Najbolj prat Jo puč imel oni tajni a- 2®nt freneoake vi ode v ilirakih irovincah, ki je dejal, ds ljud¬ stvo ni lalmlju j francosi, toda tudi ss Avstrijo ne žaluje* 7 bistvu je bila vaebeina teh n lajav bojev demok ratičns, usmer¬ jena priti fevdalnim odnosi« in s ciljem, rešiti vprašanje aemlji ške od vese na revolucionarni n«čin. Saj se tudi po padcu Napole¬ ona ti kmečki upori niso pole gli, ampak so sr pod avstrijsko oblastjo vstrajno nadaljevali in z istimi cilji. Marsikaj so seveda agentje avstrijske vlade uspeli t kis akcija® dati av¬ stro! ii 3 ko -»strino* Toda celotne demokratična smeri a teh bojev niso mogli lzmeli<l* Hepoleon je »teleševel v sebi posebne vrste rešitev vprašanja zemljiške odveze, tiste namreč, ki naj bi jo obubožani kmet pi^fiel z lastnimi žulji, z odškodnino. Zato je nacionalni odpor dobil globoko socialno vsebino, Nagonsko se j*; zanašala slovenski kmet, da bo po zlomu Napoleone tudi v sami Av 3 šriji prevladala revolucionarna demokratična misel, ki bo rešile zemljiško vprašanje bres odloge in brez odškodnine. Obenem s irancozi ao se hoteli slovenski kmetje otresti tudi nemških fevdalnih gospodov, Skratkat protifranccski odpor sloven¬ skih keatov je izzvale reakcionarna vsebina bonapartističnega oav* jetija samega, prav t«ko kakor je vzbudila dolgotrajen oboro¬ žen odpor španskega in drugih narodov. Toda asm po sfbi je bil bonapartizem gotovo naprednejše družbena oblika od gniloba avstrijske j fevdalizma. francoska Oku ja ci ja je t dej morala okrepiti one družbene sile, kt so slabile fevdalizem. V prvi vrsti so se ojačili položaji meščan¬ stva in melomešč nstve. MŠrvldacije vseh cehovskih privilegijev in svoboda trgovine ter obrti je zadala nov silovit udarec cehov¬ skim ostankom ter osvobodila pot kapitalističnemu razvoju, Z odpravo vseh predpisov o nedeljivosti kemčkih posestev, ki je napravila iz zemlje ;redre*t svobodne kapitalistične špekul*d. Je, se Je sic«r poslabšal položaj slovenskega Jr-mete, toda meščanu je bilo olajšne pot h kapitalističnemu bogastvu, slovenščina in '\ slo^onake kultura sicer niata dobili tistega mesta, ki 30 ji ga želeli priboriti slovenski narodni buditelji, toda tudi v tem oziru Je bil n-pr vljen vežen korak naprej. Meščanska plast je čutila olajšanje in Z"to je Vodnikova "Ilirija Oživljena" i 3 kren čutveni izliv teh slojev. Slovenskemu Intellgenčnemu malomeščanu je bila vendarle odprte perspektiva, da bo postopno izrinil nem¬ ške ge birokratr iz svoje zemlje. Gospodarska svoboda Je pospe¬ šila proč a gospodarskega povezovanje, s Čimer Je bile pospe¬ šena tudi likvidacija fevdalnega p«rtifcularizaa, ki Je ovirel I razvoj politčneja in duhovnega zedinjenja slovanskega naroda. Največji p oren fr-neonke Ilirijo je potemtakem pr d vsem v tem, d s je okrepila osredotočujoče težnje v slovenske® narodu in s tem utrdila prldobitv- nerod noga prebujenja. Tod e ne samo to. Dvignila Ja slovensko narodno - buditelj¬ sko akcijo a» višjo Stopnjo t is skoraj izključno književno- kulturnih okvirov jo Je prenesla ne politično pod roč je.fr an- voske okupacija Je močno omajale vero v nedotakljivost fevdel - Boga ta sistema Avstrije ter na ta način neposredno postavila .govence^Hf^ip^lfiJf, l|ff||Mi 4 £|ay igg gHt In desi slovenska politika v tem čf ju še ni oogl • d« ti n' /tod ne g progr-»s v tej ameri, se j*problem jg vandarla očitno postavil. To dokazujejo vsa naaledn Je deVetlVt Je, ko se Je prrv ae prev ves naš političen boj vršil v sramen ju ilirizma. £ebt kot 56 neposrečen plod Ilirizma se Je pojavila ideja o zedinjeni Slo¬ veniji. In še eno vaino posledico j« imela francoska okupacija* f os pod srako je ojačila sloven ski meš č anski element, Tolik del apitallatipnih družin ne Slovenj/kih tleft la« svoja gospodarsko poroklo v teh č^slh vojnih homatij, verižništve, legalnega in nelegalnega plenjenja na debelo in začasne trgovske konjunk¬ ture v sveži a celinsko zaporo, ko se Je vea trgovski promet iz Turčija vršil preko nagih tal. Bilo bi pretirano tr'lti, da so Slo venci s tem dobili svojo buržoazijo, vsakakor pa je te proces okrepil kapiteliatična tendenca na naših tleh in olajšale rasvoj slovanske narodne misli. Pod vplivom pživlj^nja slovenskega narodnega gibanja v fr-ne o j ki Iliriji so se okrepile buditeljske težnje tudi v svstrij- akom delu slovanskih pokrajin, tem bolj, kpr Je avstrijska vlaka is strahu pred Bapoleono® postla nekoliko bolj popustljiva nasproti težnjam avstrijskih nenemških narodov, Kakor v sami Iliriji, je bila tudi tu gl »v ne intelektualno gibalo narodnega gibanja mladina, ki Ji je francoske oknpseijaodkrile perspek¬ tive bodočega rasvoj« slovenskega naroda. Zato tudi važnost Primica in njegovega "Slovenskega društva", ki goja 181o.loklar ni bilo neposredne socl alno-joa pod srake potrebe, ni bilo s vestnih gurmani z st or skl h naporov, Ur ugašen paje postal položaj, ko ao jezik,nerodna kulture in narodna ideja poatali sredstvo v socialnih bojih, bodisi sredstva ®ešS ?nako- demokri tične revolucije, bodisi nevo-noat za hegemonijo vladajočega neroda, ▼ prvem aluačju j* nadet izključno fevdalni slatem^ drugi moment pa Je izredno važen tudi za meščanstvo. Tlačeni narodi se v takih primerih zn-jdeJo pred dvojnim sovražnikom, 1 Kj® J® Izhodišče teh teženjt če govorimo konkretno a avstrijski stvarnosti, bomo morali ugotoviti, da so izhajal« te tendence iz stremljenj mladega nem¬ škega aslč*nstv», ki je Imelo ns jugodnsjšo pozicijo v državi, trg in da ai ustvari notrsn ji '2l2)lD-Z22p£4'£3&L- bS&MZBlJl! ni central isirvla kot nsdfi Sfe&fff? RSL3SJ. sicer tako,, jo. Kakor .on‘une država, heterogen koloa pod zunanjim pritiskom, f gibanj je torej prišla kot centralizirana država, narodna gibanja že predstavijela veliko nevernost centralizacija Avstrije je torej napr vile iz nje naga zatiranja, še preden je francoska revolucija pravico narodov do samoodločbe. Nemško meščanstvo 18.atol»tJu in prej dobilo »ložaje, debi gf govih interesih. Razen te potemtakem čuditi, utegnilo proUemirati pravic slehernega naroda do samoodločbe, kar j« na primer napravilo rr-ncosko, italijansko in celo mad¬ žarsko In da je vneto podpiralo fevd alno-a'solu tl stičen pritisk nagibanje zatiranih narodov. s® Avstrija marveč kot nacionalno razdobje narodnih za katero so Zgodn ja sic tem nacionsl proklsmirala jv. Mm v „ na slovenskem os e ml Ju taka gospo- _ _—o v nje okno"v avet. Hise d^rske položaje, žabi ga vsako nr rodno gibanje^ ogrožalo v nje- •Prst, tzr Je bil tu do nemško- avstrijsko meščanstvo nikdar ni Tažno mesto so V te« boju zavsefešli jeziki, tradicije, nerod¬ na kultura itd. Ti faktorji ao zavirali nemške meščanske centrali sat or ske in hegamonictlčne tendence. Razumljivo Jo po¬ temtakem, da se Je nemško meščanstvo. Se Je Uštelo aadrtetl svojo hegemontstlčno pozicijo, moralo truditi, da bi zavrl o raz¬ voj ne mernikih avstrijskih narodov ne samo ne 'gofepodsssfcs«, ■ , marveč tudi v političnem in kulturnem področju. Sat o 'se pro¬ svetljeni absolutizem ni zadovoljil z novo kolonizacij nemških kmetov na n-rodnostvo zaključenih področjih, temveč je jr ičel sistematično raznarodovalno akcijo e šolami, z uradi In drugimi sredstvi. Ts primer znova pbtrjuje, kar smo ugotovili Že v sačetkn, namreč, de leži bistvo nnrodneg a zetimnje na eocialnem in gospodarskem področju in da je torej nemogoča vsaka drugačna rešitev n rodnega vprašanja od one, ki deje narodu popolno gospodarsko in s njo tudi popolno politično in kulturno svobodo. - 58 - Če reauictrorac gornja izvajenjp, ted ? J bomo ugotovili dokaj nskomplicirano rasdeiitev družb ni h sil v obdobju našega narodnega prebujanja, Sibaine aiel n e as ga narod nege gibanje so bilo kmečke množico a tanko pleutjo inteligence, aalati du¬ hovništva, ki je bila oako povezana e kmeti, maioštevllo in nerazvito, največ obrtniško dal'vatvo po »a« .ih, tar sl? botno mel one šč*nc tv o, obrtniki in osli trgovmi, ki so imeli sicer po mestih med slovenskim prebivalstvom vodilen vpliv, toda je bila zaradi njihovih cehovskih pozicij njih družbena vloga tako akrom-m, dr so tudi v slovenak-m narodnem gibanju prej pred¬ stavljali reakcijo kakor pa nap^dek. Ilenjkal je torej social ni U&JUšJU. ** bi to latentno, a v*»3je samostojne akcije nespo¬ dobno revoluoiona-no energijo usmeril j^nemu cilju nasproti in v takem buju skoval ne razruši jivo n rodno edina tv o. Kakor smo prej videli j« bilo sposobno za tako vlogo v tem dr su edinole meščanstvo, e trga slovensko ljudstvo ni imelo. UeaSko meŠČ nstvo je imela v obrambi »voj« gospodarske in poli tona n id vi ač e .nasproti dl ovenča« <9M prednosti ne¬ dvomno aose. f Sem so obstajale te prednosti? g vl5 j* bilo . on pod rrako nejrimerno močnejše od Slovsn. mci in Italijani so drisll v rokah vso večjo tr-ovlno, bili so nsjvačjl zakupniki, prevarii »o fevdalne fužina in jih po¬ stopno spremenili v k »pit^lističn*! pod jat je it«. Vsa to je bilo tea laže, ker ae je rekrutiralo nemško mešč nstvo- v kolikor ni isilo iz vrat mastnih patricij, bogstlh trgovcev in obrtnikov - neposredno is tr-bore nemških fevdalcev. Cvetelo je ode- ruatvo, ki Je bilo slast j le tke največ v nemških rokah. Teko je nemško meščanstvo ne neš!h tleh naglo bogatelo. Slovansko ljudstvo ps jo ostalo ravno, gospodarsko al hotno, nesposobno, da bi ae spustilo v gospodarsko tekmovanje s njegovimi utrje¬ nimi polol ji. Z Slomom cehvkege sistema so slovenski majhni obrtniki in trgovci prišli povsem pod vpliv nemškega gospod arskege in političnega pritiak« mogle razviti uri Clovrncih goapo - d araka sile, ki mo postale resnejši nasprotnik nemške goapo- drafce hegemonije. prug- prsdnost, ko jo je imelo nemško meščanstvo in ki je bil« zlasti vaiaa za ra svoj slovenskega naroda, j« podpora, ki Jo je nemško aeššonstvo že od s Oe tka dobivalo od država. Vsa notranja poli tka dršrve Je utrjele poaioije nemškega me¬ ščanstva in ovirala samostojni gospodarski razvoj nenemških pokrajin. Velik dele S v tem pogledu odpade tudi na upravni aparat s slovenekih dežel h. Ml Je izključno nemški in je seveda tudi služil potrebam nemškega pleastvrj in meščanstva. Toda obenem je bil tudi kot samostojen faktor do skrajnosti z^inte- reaira-n, braniti nemško hegemonijo. Tretja pr dnoat memSkaga meščanstva je bila- de se tako Izrežimo - prednost v času. Ob sisteme »leni državni podpori ee je nemško »ešd* nstvo gospodarsko dvo niio in pričelo z indo- s tri jeli z-ci jo v prvi vrati nemških de«al ob česu, ko pri nas ko¬ maj lahko govorimo o prvih pojavih industrije. S to« sl je nemško meščanstvo ustvarilo močne goapodarske tenelje, odkoder j«» 1 ^hko prodiralo ob poroči politčnih oblasti v ostale pokrejine. Vi čudno po vsem tem, da Je bila vse do svetovne vojne naša roapo4i daraka dejavnost v odvisnosti od nemulm ga kapitala. - 59 - Tske gospodarska poti danost kajpada ni mogla pospeševati gospodarskega povezovanja in osredotočen ja aiovenskih pokra¬ jin. Zadrževala je obroču« a fevdalni« llot«Nt in a tem po* f nala slovensko ljudstvo v reakconarni tabor. Tu ia^mo nov oksz, ds je narodno zatiranje ana najvoujih ovir splošnega družbenega napredka. Kakor ja bilo slovansko ljudstvo gospodarsko razcepljeno, tako je bilo tudi kulturno razkosano in rad or bi Jeno. Trebe je sa¬ mo primerjati revno kulturno imetje našega ljudstva s Fran¬ cijo enciklopedistov in Nemčijo klasične Jutub* filozofije, de nem po¬ stane jasen težek položaj, v katerem se je nahajal slovenski narod ob prelomu is fevdalizma v kapitalizem. Deleža fevdalne družbe v obogatitvi takozvanega "kultur¬ ne,** fonde" aaroda ne omamo podconjovati. Narodi, bi ao izšli iz fevdalizma s bogato kulturno tradicijo, ao stopili v burne vihre meščansko- demokratičnih revolud J a trdno hrbtenico. Na¬ sprotno pa so se n rodi, ki so - kakor na pr is* r človeaci- svojo zgodovino pričeli Šel« a nastopom kepitaliat čne epohe, takorekoč golih rok znašli pred velikim prelomom v družbi. Sleherna doba v razvoju n roda moronrveasti na miselno in kulturno bogastvo minulih razdobij. Katic ana ki pr vret v ^Ivropi je prinesel a seboj teko velike spremembe v gospodarstvu in ideologiji, d* jih zaostala slovenska sredine le ni moglf akcep¬ tirati, F tem je eden važnih vzrokov reakcon ornega postopa njo slovenskega n roda 1843 leta. Napore slovenskega neroda je slabile tn?l d orotrrjna provincialne razcepiJenoat. T tem ©siru Je nomško meščanstvo ko¬ rakalo s krpo J s nemško fevdalno reakcijo. Kakor Je sicer težilo po čim večji centr-lzaciji v vsedr Žavnea merilu, teko se ja odločno nagnilo k favdalnim provincialnim zehtevam, \ V N ' kadar je bilo trgga preprečiti združitev slovenskega naroda, ker bi to pomenilo oslabitev gospodarskih in političnih pozid j nem¬ škega meščanstva v na Slovana ki zemlji. Tudi vprašanje knjižeg-nega jezika je igralo vežno vlogo. Drugi narodi so ga večinoma že prinesli a seboj iz kasne £ evdelne epohe. Razvijal se ja v zvezi z razvojem trgovine in ale» aentov kapitalistične ekonomike v nedrih fevdalne družbe. Pri naa tekih pojavov večjega obsega še ni bilo. Protestantska ia pore- formacijaka literatur?* še ni ustvarile enotnega književnega Jezika, ker nove socialne sile slovenske družbe še niso mogle premagati fevdalnega pertikularizms . Razvijanje dialektov v književnosti je kajpada utrjalo pokrajinsko posebnosti in ovirsleo anotno politično akcijo slovenskega ljudstva. Razvoj slovenskega naroda je moral torej premagovati trojen pritisk: politjSni, gospodarski in duhovni. Wi tedaj čudno, če naše narodno prebujenje ni zavzelo tako mogočnih oblik kakor na primar v Italiji, na Poljskem, Irskem lt£. i -6 ■ - 4. POfcl^V j# blov^nski n rod v meščansko - demokratični revoluciji Padec Jtapoleon« I. je sicer r«Ml fevdalno- absolutistično r-akcljo e Jvropi ene nevarnosti, »*to P* »e je takoj pojavil* druga, ki je ae veliko bolj ogrožale obstoj gnilega sisteme kekor p» bonapfrise«.Te novi sovražnik je bilo revolucionarno me¬ ščansko -demokratično t lbanje, Sapoleonov padec ge nikakor ni oalebil, tp ik ^ je celo ^krpil. Porodne osvobodilne in sedi- njevolne težnje so se »lile e plodnim demokratičnimi tenden¬ cami, loko i« 00 narodne b gibanja kot taka postala neposredno V neverna fevd «1 ne.sistemu. Demokratično narobno osbobodilno in edin je val no vrenje je sejalo vso fvropo od Irske do Španije, od Italije in Bol kan« do srednje in vebodfle Svrope, Ta vol je pretil slornitI v protinapoleonskih vojnah oalobjeni in komaj rešeni sla tem fevdalnega abscis tis«*, tem bolj, ker je skupno demokratična vsebina ta gibanja povešal« v neko celoto in je revolucionarni igbnb v katero« koli koncu Evrope takoj odnevel po vsem kontinentu. Kot je» sope* ta r voluclonerni val je bila septembra 1815. leta v Perissu ustanovljena tako evant* * Svet* aliansa’, njeno jedro so bile Avstrije, Rn aijs in Prusija, pridružile pe so se ji r sen Anglija in Popečeva države vse evropske monarhije. "Svata alians«*, ji torej postale sr-dišče evropske reakcije, per¬ manentna kontrarevolucija. £ o&n tudi * svete alianse" ni »ogla sedužiti duhovnih tokov, ki so iah jali Is Živih studencev novih družbeno -gospo¬ darskih tendenc. Vrgla jih je sicer v globoko pod* e asi je in smradila policijski apnrst, ki mu v dotedanji agoiovini ni bilo primera, toda srna ovitega pohode revoluclonarno-deaiokre- tične in nar o ne misli ni mogle »»ustaviti. Vse rasdobje * Ive te • elins«'", v katere® a* je »delo, d» reakcij« neprestano smaguja jo bilo dejansko »esso pr-d večerje in pri pr e ve se revolucijo 1848.leta. I*te 181?. ja nov« srbska vat ja proti Turkom sprožila splošno aktivnost na Balkanu. Teko j ss tem so nastala velika revolucionarna gibanje v .'osniji, Portugalski in v južnih itali- j»nekih drž vicah. i*ete 1815. je italijanska revolucion rno- de¬ mokratična orgrnisacijo k-rhonerjev poleg splošnih demokra¬ tičnih gesel prevsel« v svoj program tudi sahtrvo po sed injeni It liji, ki je ne Sl a silen od»ev'v Italiji in isvan nje. Proti koncu “»o.let 19.stolotjs se je r-mvilo široko demokratično gibanje se sedinjenje Remčlje po vseh nemških deželah, spremljano s v»t#rejnimi nemiri in krvavimi spopadi ter terorističnimi akci¬ jami. Podobni pojavi so se kesali tudi v poljskih deželah vseh treh držav ( Rusi je, Avstrije la Pmeije) in issivali glasen od¬ mev oorndnih pojavov v Avstriji, sla ti med Madžari in nem¬ škim liberalnim »ežčenstvo«. Ti nemiri so prestrašili * Sveto alianso", ki je sato 1819. lata sklicala konferenco v Karlovih Torih, katere resultet je bilo splošno poveča«je terorja v ijvropi. Zdelo ae je, da je " Sveta svesa " presnova!s novo s«»go nad napredkom. Toda že na- -61 slednje lato jeiabruhnila revolucija v Španiji, Portugalski, v Neaplju in na Siciliji. Vsepovsod je bila glavna zahteva demo¬ kratična ustava. To revolucionarno gibanje a« je pričelo šititi v papeiovo državo in v severno Italijo, kjer je bila slasti v never¬ nosti avstrijska Benečije. Temu je sledil kongres v Opavl lS^o. leta, ki se je nato janoarje 18^1.leta n dal je val v Ljubljani. Rezultat opavako- ljubljsnakega kongrega je bil ta, d« je bil sicer s pomočjo avstrij¬ ska intervencije ne pr vij en * red* v Italiji, todpla isto leto je nastal revolucionarni požar ne Balkanu, kjar so sa dvignili Ro¬ muni in Orki. V naslednjih letih a je nastalo kratkotrajno zatišje, toda Že leta 18jo. ga ja poruSila pariške vstaja, ki je pripeljala n« prestol * meščanakega kralja * Ludvika Filipa. 1831 .leta je bila ustanovljena • Mlada Italija**, ki ja a svojim ilegalnim de¬ lom slea tl aed avstrijskimi Italijani in s svojimi svešemi s av¬ strijski« demokratičnim gibanjem silno vznemirila avstrijsko reakcijo. S trudi« poetovijeni * mir in red" * Svete alianse" je Žel po vodi. Očitno ae ja torej pokesalo, da se je reakciji - o pomočjo notr nje kontrarevolucije, ki je praši »vela svojo srna go s tteer- mldorskia pučom- sicer posrečilo zlomiti revolucionarno Francijo in restavrirati na njenih resvallneh se nekaj časa Fran¬ cosko son?-rhljo» toda revoluclonarno-damokratlčnega procesa samega, katerega zmaga je v tej ali oni obliki postajala sedaj že * neposredna družbena nujnost, se "Sveti svesl" ni posrečilo sadu- iltl Relativna najbolj " mirna* v tem rasbuksnem morju ja spočetka ostala Avstrija. Metternih ja spretno krmaril avstrij¬ ski brod In ja našteta njena notranja nasprotja iskorižčal teko da je učinek enega paraliziral s učinkom drugega, ra sred s razredom, n; rod s nerod om. Taka poli tka pa je Imela svoja meje in do tah maja jo je brezobzirnost reakcije naglo gnala. Metternichov raži« se je opiral, kakor je anačllno sa abso¬ lutistična režime, na fevdalno plemstvo in velika finančnika. Prvo ga je podpiralo, ker ga ja te režim edini že mogel asjtžobranit pred agrarno revolucijo, ki bi likvidirala njegovo fevdalno zemljiško posest, drugo pa je imelo gospodarsko korist od svo- jagi možetarjenja s režimom. . Tretja opora režima j« bila birokracija, ki aa je v Avstriji razvila v psotebno krsto, kakršne rasen v Rusiji ni bilo nikjer v Svropi. Ta birokracija Je vstale samo sa en cilji vdana služba abosultlamo, od katerega jo bil odvisen tudi njen položaj. 'Peko at ja birokracijo izločila kot poaoban politični faktor, ki Jo savzol izredno važno mesto v boju proti naro nim in dsaokratlčnim tendence«. četrti faktor, ne kstarega ae Je opiral režim, je bilacerkev, V zvezi ■ naraščanjem demokratičnih revolucionarnih glebanj se jo visoki kler čutil prizadetega na samo kot fovdelnl element, marveč tudi zaradi položaja cerkva v družbi in poziciji visokega klora v hierarhični lestvici snotrej cerkve, fsi materialni in duhovni privilegiji cerkve so bili ogrožsnl, žeto je bilo cerkev popolnoma v službi absolutizma. Taka ja bila razdelitev reakoion m ih ali. Na drugi strani pa so stanovitno rasle napredne sile. V dvajaa tih in tridesetih Istih 19« stoletja so v avstijsko pr o« akcij o priželi »vajeti stroje m perni po_on, a či-iser je bil položen temelj industrijski prffiakoiji« kod i odtistirjakeg- «*- ščanstva j« rala, lote k'»pital le ti čni razvoj je bil povsod oviren od at rih cehovskih uredb in omejitev. Reakcija je nezaupljivo gledal* m bogatitev ne plesi šk« ga in s ®baolutlatičnim sis¬ teme* ne pove sena ga elementa-. Uvajanje novih »troje v je »®e- fcr.bla Škodljivo novotarjen je. »ato m je delala vsakršne za¬ preke. Teslova «8000 pri osa je tl piše n primer te p 11 tike. Tako gl *ni faktor opozicije proti a bael ? t i s t i e ne 55 3 i s t e mn • la tod eno a« je ,ldel rmr- 1 lati tod 1 grj&dUU » Politično že ni bil samo«tajen, marveč pod vplivom me-c" nšlve in še bolj ael oaaM8-m.it las r* r^čikeli »«;?, ki »1 j* nadeval r asns sociali¬ stične podob«, Raveli c tej ideološki nesamostojnosti pa as je delsvatvo poke asi o k t i »res? no važen faktor v revolucionarnem prosen«. S vojlm uporom v iltziji in ne češke« je leta 1844. la napravile nekak proletarski uvod v leto 184*3. f opornici onal n« m te boru je bilo tud 1 mle tari sira, t«ko je tnal v politiki ne prest no omahovalo in vend . se je naposled vedno n:-; : .alio k «ešč**nstv« # k- k -r hitro'je videlo, da to zmagaj«. femu tabor« so -v glavnem pripadali tudi kmetje, ki niso bili enotna anoiic«. Slavni ; robi m je bil« »»ral j a in na tem s« je vršila fi diferenc*!je n; kmetih. Pel večjih in srednjih kmetov, ki ji* je oapeTo, as so StHRTRi pr osve tl je as t v* ali sa i frrvcoake okupacije več ali ®«nj onomoevejili in odkupili, j# bil bolj nagje n k opre»ni aešč naki politiki, medtem ko so se maj¬ hni kmetje - podložniki* ki so se aevedeli, do odkupnina pomeni njihov propad* nagibali k radikalni revoiueion rni akciji in jo taci izvajali v spored 1 cnik uporih. ' -■'■’• fako so tudi v Avstriji vztrajno dozorevala revoiueion- rne sile in ceaar frenc Z* ae je vsej v pogledu Petternichs zmotil , ko je - opozorjen, da se majejo temelji sistema - de jul 1 » is - kor «u drago, mene in ^etternlcha bo še »držal. Revoiueion rni dogodki 185o. leta v farizu, ki so pripeljali n« prestol ** me Sc nakeg« kralja** Ludvike fllips, so r »burkali sl--a ti meščana vo, kajti v n * k 1 ’® »alalu je bile v te« meščan¬ skem kraljestvu ustvarjeno njegov« Indija iroro®^ nd i ja. Zato se tudi v Avstriji al ati po te* letu prične livi polltčna akcije sioššaitutvo* ki predat«*1 je uvod v avstrijsko - o- *Ško revolucijo 1848.leta. V taka* splocn m politične* in socialne® okviru ae j® r zvijal slovensko narodno gibanje. Res je sicer, d® je šle socialne diferenciacije pr i Slovencih zaradi njihove zaostalosti selo poč si, tod« to aikakv ne pomeni, da novi socialni tokovi pri naprednejših avstrijskih narodih ntao bistveno vpliv 11 tudi n- politično življenje zaostalih narodov. Prihod p er ne g« stroje v Avstrijo je od*« val tudi v gospodar¬ skem razvoju slovenskega ozemlje. Ustanovljena je bila cela 63 vrata podjetij a a trojnih delom. Dr. w»l na primor navaja v * Zjodovtini alovanskegs naroda ( atr.54 r O» da so 1834 . 1 «ta našteli samo n- štajerskem (nemškem In slovenskem ) 3o9 to¬ varn in * manufaktur**, 3 »*nj”lnice, ? veletrgovini Itd. ¥sa obrtna podljfetj? so v tem časti zaposlovale že lo.557 poaožnih delavcev, a obutnl h pital ja anešsl skoro dva milijona t oldi- na -jev. Podobno je 11 o tud i na Kranjskem, fudi gorenjske Šelnaerne no n vauic ostri konkurenci š vedstege šeleao še vedno kesale tendenco napredovanja. > Večina te industrije je bile v ta jih rokah, vend - r je nastala teil^ trnka jplaat slovenskega aeifismatvc. V teh desetletjih se jo na p lote r nabralo veliko premoženje Koli etrov, en® prvih slo¬ venskih kapitalističnih družin. To pretežni večini ps »nogo številni poskusi slovenit lh meščana kih elementov, da bi se uve¬ ljavili na gospodarskem področju, niso napeli. Gospod sraki pri¬ tisk modnejšega ne ič »nat ve j« bil prevelik. 3eto je večina takih pohkusov ali propeela ali p* prišla v odvisnost od "2lS5jU 2S2*»3 .gf _l££l.L*2r-.-. Toda ss nas je važna ugotovitev, ds eo taki poskusi- iz¬ med katerih nekateri celo uspešni - a pl oh bll| . ¥ tem dejstvu se n*m namreč odkriva bi«tr S^JLlSLtSSl± lLf.JLB1L2-ž&ž«-Sgpuli*Di*_ v tt;m rspdobju. kapitel la ti e ne tendence, ki so izhajale iz vrst slovenske male burloajslje so naletele na dve oviri* na zapreke, ki jih je postavljala fevdi no- absolutistična reakcija kapi¬ talističnim težnjam sploh ter na nepremagljivi konkurenčni pritip ne m škrg meščanstva. Izhod is tega položaja je bil torej samo slom sbeolutiam* in politična os^mosvojitov slovenskega ljud¬ stva. Jake politčne s*ključek je naprvii prnvmaf majhen del, nove] giLggga^g.ŽEgŽauLIljt. * late •"»*• ki ja bil« nr jnepo- ar od ne je potegnjena v rasvoj kapitalist: a. Tvorila je lavo re- voluclonarno-demokratično krilo v našem n rodnem gibanju. •šil« je v seveda preal* b , kef tu i ni imel« gospodarskih oporišč in au nikoli ni mogla’dati svojega peči ta. Najbolj izrazit pr d- at vnik tega krila je HI Andrej Smole. Tej struji se je priključil vtlik del jntgl igingg. Kje n ;1 vni sovražnik je bila nemška birokraci j», kijeaapiral a pot atelsktuelneau življenju slovenskega naroda in goapodersko iz¬ podrivale slovansko inteligenco. ¥ kolikor ta nemške birokracij« ni korakala všt ic s nemškim meščanstvom in podplrsls nje ove hegenoniatlčae tendence udi to birokracijo je bilo torej mo¬ goče zlomiti samo a strmo;!avljenje« absolutizma in politično osamosvojitvijo Slovencev. To svojih socialnih tendencah Je spHelo v t» tebor tudi r..2.Zižilžžia»^Qjffl?p2.igUi?g4gg^g-> 11« g«elo knečkejs gibon js. Imelo p* j« pri tem istega sovražnike kskor kapitali¬ stično »elomeŠČ* netvo in inteligence* fevdalno absolutistično reakcijo. Tllia sr nacionalni program slovenskega nalome5č nstvs bi se »ogel navdušil kmet čele tedaj. Če bi bila v njtm tudi zahteva po r«voiacion*rnl rešitvi fevdalnih odnosov na vasi, to je zahteva po semljlčkl odvest brez odškodnine. Kakor bomo kasneje videli ae pr«v to p”i n«a ni zgodilo, aato je kmet tudi ostmi pasiven n -sproti n rodnemu gibanju. Radikalno demokra ioni smeri seje pridružilo tudi delsvotvo. Ki bilo sicer itevilno, rosen tega največ pod vplivom nemških revolucio¬ narnih smeri, tod« kot politični faktor se je v teh desetletjih še pričelo pojavljati Ux in bi moglo pustoti 64 večen **v«s«lk slavonskega narodnega gibanja* Zavoljo splošen a* oat*ioati alsfenakag« narod! j« bil revo¬ lucionarno- demokratični tabor šebek. V po i itičrii pr*kai ni nikdar predstavljal mpčaega gibanja« četudi ja bil ideološko isredno močen. Ta tabor je dal slo enakemu narodu prince ta krešama, url katar«® so se obče demokratične teInJT jsllle''"‘’v ! KLaoloM umetniško obliko, po vsebini po pred&t«vlj jo najbolj •ralo politično oiaelftosti ki jo moremo zaslediti pri Slovencih ▼ ta® r edobju. fo levo krilo je bilo edino, ki je pri Slovencih vsdrfcevalo duhovno avezo s demokratični« tokom v Svropi, •ato tudi n jdemo pri Prešernu ideološko višino, ki je bila Blei- selaove« krogu popolno®# nedostopna. Prešernova avesa a mlad ©ha gl ovci ja soočila« »a slovansko d®mokr»tično smer* T« filozofske stroje ja predstavi jela skrajno lavo krilo nemškega meščansko- demokr tlčnega revolucionarnega bi gibanja.M »letaj, dte sa ja prešeren oklenil te miselnosti. Pejtasneje je bil tvezen s love neki® k«®i kmečkim ljudstvo®, s to je v vseh njegovih na- »orlh pr vletoval a»raokr'?ti£nI moment. nasproti teau demekretičnenra tabora je stal« socialno konservativne jša in narodno oportunističnejša, tod močnejša skupina. Tvorilo jo je predvse« st^ro, s ebaelatlasom in fev- dalni® aiatoao® zvezano meščanstvo, ki ai je pridobile večja ali «anjše posestvo s kmečkimi pollošnikl in je predstevljalo prav •a prav seoatol tip meščanstva prosvetljene epohe, oprtega pred- vsaa n trgovski in oderuški kapital.HezualJivo je, da tako meščanstvo ni imelo int-resa nsjpgvpj^^ion^naa »loou fevdalnega sistema, še prav posebno pa se ni moglo ogreti sa revo¬ lucionar n» deaokr tidna tendence v slovenske® narodne® gibanj«, lajbolj iar sit predstavnik te struje je bil se® dr- llelveis. Vzporedno a to socielno skupino so Šli ostanki slovenskega cehovskega malomeščanstva, ki so se trdovratno borili se ohra¬ nitev stenjih privilegijev, ki so šo eotali od cehovskega sisteme ia proti obrtni svobodi. V nemški liberalni buršosslji, ki jih je ekonomsko uničevala, so videli ti cehovski sleaenti glavnega sovrstnika, aa-to je umljivo, de so is:kali opore pri reakciji* Tretji ftktor v te® tabor« je bil pr«tedni del slovenske du¬ hovščine, ki te kot celoti seveda ni »ogla ogrevati za revolucio¬ narno demokratična smeri, n parjene tudi priti privilegija® cerkve. Topol noma enotna, kajpak, turi duhovščina ni bile, toda pri redkih duhovnikih je demokratično prepričanje popolnoma prevlad el o at nad fevdalnimi interesi cerkve. Ta-k primer Je morda Radovljičan TSater ia Prešernovega daamkrstlčofge kroga, ki sa Je končno ponemčil. Mer ga je odbijali slovanske zaostalost, fo svoje a belil nem pLolej« je bila duhovščina itak najbolj povešena s ono konservativno meščansko-v tl epoae at niško plestjo, ki je v svojem političnem delovanju talila h kompromisu s fev¬ dalno- absolutističnim sistemom* Tak bežen paša pogled na razdelitev socialnih in političnih sil slovenskega neroda, ki je bila oda njih grupiranja in delo¬ vanja odvisna usod« slov nakega naroda ne prev 1848.1ete, je bil potreben, če hočemo odkriti prava izhodišča slovanske praktične politike v tem obdobju. Pp »apoleonovem »lomu in padcu fransosklh oknp torakih oblasti Iliriji, avstrijska oblast ni mogla črtati vsega, kar so Tr ncosi opustili, ker ni emel« iasivati ljudskih mnošic, deloma pa tudi sat o, ker so nekateri francoski ukrepi jr i ja vili f r „n- 64 vašon »»v« snik ol orensfcego narodnega gibanji. Zavoljo splošen a®' ostal o« II »lovoitofcog** narod?; je bil revo¬ lucionarno- doookratični tabor šebek. V po j iti Col prekat ai nikdar predatovijel apčaega gibanja, četudi ja bil ideološko i»rodno moda n* Ta tabor ja dal alo ehskemu n-rod a fr nest~ Ul katar«® ae ae obče demokratična talnja slli« v’**" UsibIobo umetniško ©bilko, po vsebini po pradstsvlj jo najbolj ■ralo politično nlaalaoati ki jo moremo »»slediti pri Slovencih ▼ ta« r »d obju. To levo krilo je bilo adino, ki je pri Slovencih vzdrževalo dobavno zvezo a demokratičnim toke® v Svropl, »ato tudi n jdeato pri Prešernu ideološko višino, ki je bila Blel- eeizoves krog« popolno®* nedostopna. Prešernova zvez« a al«d ohaglovci ja značilne a« slovansko demokratično amer. T« filozofska »traja ja predstavljala »krajno lavo krilo nemškega »eŠSansko- demokr tiča« ga revolucionarnega ki gibanja. XI alitfej, dre sa ja prešeren oklenil te miselnosti. Fajteaaaje ja bil »vezan a 1 oveneki« kaši kneški® ljudstvo«, a to ja v vseh njegovih na- »orih pr viafoval denokretičhi moment. Hasprati tea« demokratičnemu t*boru ja stala socialno konservativna jas in narodno oportunistične jia, tod ročnejša skupina. Tvorilo jo ja predvsem staro, a ebaolntiamo« in fev¬ dalni® aistooo® zve seno aaSS natvo, ki ai ja pridobilo večja sli ■aajšn posestva s kmečkimi poiložniki in ja predstavljalo prav aa prav seostal tip meščanstva prosvetljene epofte, oprtega pred¬ vsem n trgovski in oderuški kapital•Ranumljtvo j«, da tako ®ašč ! nstvo ni imelo interesa nt-^rgvoj^^lonrrnem slom« fevdalnega siataaa, še prev posebno pr- se ni »o-glo ogreti sa ravo- luelonarn® dtaokr-tične tendence v slovenske® nerodne« gibanja. Saj bol j i ar sit predstavnik ta a troje je bil »«a dr- llelvels. Vzporedno a to aoolalno skupino so lil ostanki slovenskega cehovskega ®«Io®»H5ens$v«, ki ao »e trdovratno borili aa ohra¬ nitev o »d njih privilegija?, ki ao fte ostali od cehovskega slstena in proti obrtni svobodi, ¥ nemški liberalni bari o a siji, ki jih j® ekonomsko uničevale, ao videli ti cehovski elementi glavnega oovraftniko, ®a-to ja »šaljivo, da so iskali opora pri reakciji. »atji faktov v tea tabor« ja bil pretežni dal slneenake du¬ hovščino, ki ae kot celot; seveda ni mogla ogrevati za revolucio¬ narno demokratična smeri, naperjene tudi priti privšleglja® cerkve* Popolnoma enotna, kajpak, tudi duhovščina ni bila, toda pri redkih duhovnikih Je demokratično prepričanja popolnoma prevlad sl o » nad fevdalnimi interesi cerkva* fa-k primer ja »srda Sadovi jičan meter is Prešernovega *mse§mmm muh m M it končno ponemčil, kor ga je odbijala slov nsks zsoataloct. fo ovoj« socialne® plot®ju Ja bila duhovščina ita*n«j»olj povešena s ono konservativno ms ŠČaaoko-val »posestniško plastjo, ki ja v svoja® politična« delovanju tešila h kompromisu a fev¬ dalno- absolutistični« sistema®* Tsk bešen pote pogled ne razdelitev socialnih in političnih ail slovanskega narod«, ki je bila od« njih grupiranja in delo¬ vanja odvisna usoda alov nakege mrode n« pre, o* 1848.lota, je bil potreben, če hočemo odkriti prava izhodišča slovenska praktična politika v te« obdobju* Pp Napoleonovem zlomu in padcu frsnooskih okop torakih oblasti liliji, avstrijska oblast ol »ogla črtati vsega, kar ao tfr ncoal opustili, ker ni e»el* izzivati ljudskih »nošie, deloma pa toči zato, ker so nekateri fr acoski ukrepi prijavili fran- 65 - coakia oblastnikom« 3elo oprezno je likvidiralo progresivne ukrepe, ki so mogli 3lebiti levdalni aictom« Kot edmini tr tivno c®i loto je cicer vatrijaki rotim lz čisto političnih razlogov Ili¬ rijo ohranil« smatral jo je za dober protiutež Busiji n^ Balkanu in za izhod iiče avstrijske balkanske politike« Prav tako je bilo p znanih več jezikovnih pravic kakor pred francosko okupacijo« Toda v splošnem ae je gospodarski položaj Ilirskih dežel po reokuppciji poslabšal, kajti v eni tbčki je prišla avstr!jakemu fevd sl no- abso^utiatlčnems režimu francoska okupacija zelo pravt ndedle je ačministr tivni central iz a, ki ga je avetr«režim v celoti pre¬ vzel« Odprli so se novi viri d veni h in drugih obvez, ki ao stalno rasla vzporedno a tem, kolikor je splošna kriza fevdalne dražbe spravljal^ sistem v i večne gosp č srake težave« Zato je trdi vedno bolj razsol odpor ne le alovens« kmečkih množic, ampak tudi tujih meščanskih plasti na našem ozemlju, ki je vzbudil pri nas Živo politično aktivnost« Teko je avstrijska reokupacija Ilirije potisnila Slovence v neposreden političen boj, kjer je vodstvo dobila Kranjske kot najbolj alovenska pokrajina in kot središče bivše fr^ncocke Ilirije« d tem j« dobilo tu o i narodno gibanj« večji obseg« Stare ideolo ije* procvetlj natvo, janzenize«, rscionel taesa, ao d edks- odpovedale in postale reakcionarno oviro aplošnegu družbenega in nerodnega razvoja« Književno In jezikovno področje Je postalo preozko, da bi moglo zadovoljiti socialne sile, ki so delovale na Tudi soseščina Je vpiivalr na slovenski nrrodni boj v 3*l3lu radlkalis^cl je in r zšlrltve« Boji italijanske^; naroda za 03vobov ditev z in združitev zo tako zolo odmevali v nzlih krajih, da sta policijski minister $edlnitaky in za njim ljubljanski gu bor nar ji ponovno opozarjala deželo, naj se pt zi " pred sploh škodljivimi vukl ln« zapel ovenjem družbe imenovane karbonarjl, kters je nekje na .beškem svojo spako počenjala««* (l)r,J, Malt ■•Zgod« slo «n*r. atr^>98)« f istem smislu so vplivne tudi revolucion rna demokratične tendence lz leniuije, k-r smo* videli pri Prešernu« Ti vplivi so našli svoj odmev posebno v mestih, obdanem se pz tudi vzbujali spontano vrenja kmečkih množic« Policijske poročila la toh časov vedo celo povedati o nekakih tajnih revolucionarnih organi s aci Jah na n^ših tl ah# Tudi znotraj slovenskega narodnega gibanja so se zato vedno glasneje oglašale revolucionarne demokratične tendence, ki so oživele celokupno nerodno bud ital jako delo« Stelo oe je, da bo demokratično levo krilo okrog Prešerne prevladalo« Delo¬ vanje te skupine je bile zamišljeno precej Širokopotezno in sz ni omejilo zgolj na lit rerno področje« Obenem e * Čbelico* ki bi imele iziti tudi politični list "Slavij* v redekd ji Smoleta, ki je bil izrazit politčni duh« flada "»levinje • ni dovolile, ker se je bala strašila demokratizma. Salo pa je temeljito odigral ,? svojo vlogo "Cbelioa*. Četudi Jo jo dnill toror "Svete alianse ”, Je s svo¬ jim bojem jr oti duhovnemu mračnjaštvu absolutizma ln a svojim občečloveškim značajem opr vila lz ra elto politično delo« "Čbe- lioa" ln Prešernov krog sta za nekaj časa postala središče sloven¬ skega narodnega gibanja v prvi vrati po zslugi Prešernovega genija - 66 - ki a« jo viaoko povzpel n« d slovensko **ostaloat. "Duha tega pesnika - jo dejnl o Prešernu koroški nemški pesnik in publicist *kii Riazi 1349. l^ta - ae cenzura ni mogla polastiti in n jnedolšnejša pesem jo prot* 3 t polti nadzorovanju slovstva { in ne šemo slovstva! Op. 3per.) po policiji, sleherna pesem je lejev* sbobodnegs duha....( «T. Apih* *• Slovenci in 1848. leto”, str. v 53). a ?edi pri čebelici ’ niro val sodelavci pripet? sli Prevrne vi »meri. Barobe, Prešeren ato ji e svoji': ožjim krofom močno os&mljen v taboru. Toda celotna amer ** vbeiiee ** je bila vendarle nasprotje nedemokr tlčnegt presneti jena tv a v sloven- f aken narodne* gibanju in ja bila sito glavni faktor njegovega napredka. Ifotternichov strah pred narodnimi litort tttrani je iael po test?? k* m povsem realne osnovo. Rarodnf lit ra tare, ki ja duhovno pov ;3»la r zkossne narodne dele in s t«?» prem go val a fevdalni pertikitl rlse«, je kajpak odtegovale podjarmljene n rode absolutističnemu avstrijskemu pokroviteljstvu, lomila centr ližem in uvrščale narodne tokove v splošno demokratična gibanja. Ker je bila na tej r« »vojni stopnji narodna liter tur« teko v*fena rezerva revolneion ne demokracije, rezerv«, ki je vodile vodno novo bojne sile ns bojišč« zopet ebeolutiBeta, »ato je naletela ne tek »traten odpor absolutistične birokracije. Zategadelj pa je bila ne dru 1 str ni vsaka nsjmanjša pridobitev v tej smeri važen polltčnl uspeh. Odtod ai moremo razlagati revolucionarni vpliv Prešernove poezije. Pod tekiml po : o ji je pes tal o *t vedno bolj jasno, da ae o- samoovo ji tov slov« nrode ia s doseči sako kot resmltst revoluš cione ne ja »loma baolntljsma, To spoznanje je jasno i*re«ll Prešeren v svoji * Zdravljici " , kjr« »ehteva * * ' • * ,* da oblast, in s njo šnat obilnost bode naša last! Posedi ja bilo torej treba oblast, svojo politično samostojnost če hočemo post-.ti politični čini tel ji in če hočemo odpreti pot lastnemu gospod araka mm razvoja. Si čudno, d^ je pr«f to kitico cenzure zaplenile. Ze razliko od meglenih panslavističnih Husi j kaše Prešeren tu n« konkreten politčni cilj slovanskih narodov, ki je edini » res »ogel ae jamčiti Slovencem normalen r*svoj in napredek. Sam drušbanl in politični razvoj je potemtakem tiral 31otenoe v naročja meščansko, feraokrstlSns revolucije. To se je posebno ja^no poka»elo ob pariškem meščanakem prevratu 183o. let*, ki je izredno močno učinkoval na politične razmere pri dlovencih. oprofcil je celo vrsto kmečkih nesirov ter močno oživil ' politično aktivnost v me.;tih. ?se to nam dokazuje, da so obemtojale socialne siljgggla&^flggUM, r **°~ lueionarno demokratičnem gibanje, na »eterega bi 3e moral na¬ sloniti naš boj »a narodno osvoboditev in »družitev« In vendar se to ni »godilo.31 oven«ki narod je bil nebogljen zlasti v enem pogledui v slabosti kapitalističnega elementa v mestih in prevladovanju konserv tivrege, cehovskega meščanstva, ki je prepr čevalo aotr nja »o in jen ja slovenskega na ”Od nega gib nja in odoireio fronto »a peodiranje rasnih tujih, nedemo¬ kratičnih, reakcionarnih vplivov v to gibanje. ®a slovenskem oae-sljn ni bilo veliko industrije in tudi, ker je je bilo, 67 - ni bilo konca trlrono a n« k * tar ib ji; vnih točkah, ampak j« Diia ra 21 pridrla po slovenskih pokrajinah. Tako a* tudi ni rsisvil gospodarski cent«r, ki bi postal oba nam ar«« iače političnega boja, Kjer pa ni taka ga središča, je calokopm narobna borba rascep- ljena in neenotna. Največkrat odločajo lokalni vplivi in faktorji, kor je bilo pri rma ze zl .»ti nevarno, k r je bil® fevdalna raa- koaanoat aaia^a oaemlja tudi za Avatrf jo ksredna. S« tej b »ai at a« r svijiui kot n^protja Preš rnu dve ideo¬ logiji, ki pa ata ishajall iz i.it a iehodifičat is saoatrlo ti slove« skega nproda. To sta b la Rlaieaisov konaervatizem in ilirisen. Blaimel sov koncervstisam ja predstavljal najbolj desno krilo v~3X ovana kem n"r jti • *e »go ra j smo govorili o socialni vuobici te a^.ari, Njeno Ideologa sta bila i»ok Jeron in dr* Jane a Blei-veia. BI tvo t politike je bilo j kompromis s absolutizmom, postopen legalen boj zn pouameane narodne pra¬ vico. Vse kar tla na kakršen koli način »vaaano s rovola- cioas^no demokratično smerjo, ae je zdelo Jerr?n- Ulei^eiaovi politiki nevarno, ker j« izpodkopavalo siistea, ki je bila **j nanj pa ta politika vesana. Zategadelj ja ta sk pina Dostala v pravem po¬ menu beseda vladna jtjrant«» ki ai j« *» svojo pomoč skušala od časa do časa priboriti kad* drobtinic«. Ni 8inčc\j. d ' je bila te skupina n -jupčnejčo n; kranjskem medtem ko je ne Štajerskem in Koroškem prviedoval ilirizem* Kranjsko je bila cisto slovanske daieio in j« a? vol jo tega kot fevdalna kronovinr o o nek« mer Jr hko branila int ros« bhou te¬ lega slovenokoga meščanstva in vele pa estnikov. Jpričo tega je umljivo, da je tudi gealo sedi jene Slovenije ostalo a® to sku¬ pino vedno le meglen Cilj, s* kat« ega se je le vnaprsj vedelo, da ga ni moči douoči. V agrarnem vprolsnju se ljiška odveaa za odškodnino, » narodnem vprašanju legalen boj s« posamezne narodne pr vice in zvestobe Avstrije kot obrambi pr-d velenam- škla liberalizmom, sicer ps podpore cerkvi in boj demokratič¬ nim tendencam- to je bil pr Ogrisi te politične smari, ki #1 je priborila vodstvo v slovenskem narodnem gibanju. To je bii progr m, ki je dobil obliko v geslu * "Vse s« vero, lš no.*ti, kakor zvestim podlofi/ kom gre, ne spolnjevati, čnlč plačatiT To j«, ds bi znorel! ,.'/ ?rav je, nik r ne plačujte, če p« rečte, ea nočete nič več pl/ rečemo tudi ni; tudi mi vem ne plačamo vefi Vašeg- 1 ovsa in j/ »en« in eene....'’ (Cit. po J. Apihu t* Slovenci in 1848. le / 3tr. 59)§ 74 Pod t-kial poboji je aeved r sumljivo, ds krast ni žel 3 slovenski« nerodni® gibanjem, appak svojo pot. Narodno gi¬ banj« j« a te« Itegubilo svojo množično revolucionarno p-dlago Ostala so samo aeaia, ki ao svojo zaostalost položila tudi v na¬ rodno gibanje. Mnos,ičn r i oporn gib" n ja je bilo tisto malorae- šč»natvo, o kateri je 185i*letf pisal lucionerne demokracij« naslenjet neki amrfiiski or.-an revo- “... Pokorno in ponižno do pl -sonja pod močno fevdalno ali aonerhično vlado, se obrača k iiberalsmu, kad ’ ao dviga buržoazitfaj obsedajo ga »očni demokratični napadi k-?kor hitro prevaase buržoessija obirat; pred ja se r bodnamu strahu, 4» ka¬ li sr r zrofi pod njo, proletariat, pokuša e aaooBtojnim _i bsnjen.. " CB teh pisati je bila odvisna poli tka slovenske-s na-od naga gibanja. Jako j« slovenski narod doč&kal mračno revolucijo I848. leta notranje rnsdvojen in nedosorel. iedtora ps js postajalo očitno, da a« v Avct ljl yr ipravljs revolucija, ki jo bo sprožila najaanše iakrr. ifebruarja 1848. let® je t p iskra padla. JteriSfca februarska revolucija j« vrgla v ravolTcion^rni nemir vso Evropo, a zlmsfei je slcnli* dva stebra * svat« »liana« , avstrijski in pr n a tki abs ol-ti sem. ?1»& na revo- luctona na enargij« ae je»p rostil* ln v mogočnem sunku zdro¬ bila Okove fevdalno absolutističnega aiat«ia. Sfroraaj* 17 dni po pariški nota ji, l3«*aroa 1948. leta, j« sejela revolucija Dunaj in se Dunajem »adžorako in avstrijsko Benečijo. .Vetternich, krmar evropske reakcije, a« katerega se ja Bdelo, im ga ni boš goče osaaj ti, je sreao no pobe-nii, s prest ki kr*»lj ae je vdal sahtevea mešč® nu-kih revolucionarjev. 15 . arrea j« tor®j e pomočjo delavcev in dijakov amegalo aaSČanstvo, toda bilo j« t'ko slabo, ds ni Eoglo sestaviti niti svoj« laatne vinde, arpek jo j« prepue ilo liberalnejši, biro¬ kraciji, ki naj bi iavajalf* oblset "** v nejgovera irenu'*. l '* s a je re¬ volucija na prvi ra »h dosegla, da so bila uveljavi jan« nekatera najosnovnejS« deaokr^ična nrčeiaj svoboda tlaka in »borova- nja, od pr:v» cenacre, sklicanj parlamenta, delna oborožitev ljudstva itd., Bander niti ena revolucionarna pridobitev ni ro- glr biti trdna vae detiej, doklvr je če obstajal st'ri drat vni sper: ret, lati siate« birokracija, četudi so s® na vrhove pomaknili nekol liko leberalnejši elementi. ?e njihovimi hrbti so že stale pripravljene nove reakcionarno ministrske garniture, ki 30 i»el* nastopiti potem, ko bo revolucij* strt?. Značilnost vseh vlad od ki 13.marca dalje je bile zategadelj v te*, ds ni bile nti ena predatrvnicp revolucije, empok d« 3 ovsa del el© ped neposredni« pr i t lat, koš r * vol ucionrmc ulic«, a vge so. obenem pripravljal« proti udarec, lefič' natvo je moče organiziralo neko drugo, revolu¬ cionarno vlado, trko evrni • odbor *» javno varnost'*, ki je imel bdeti nad pridobitvami revolucije s r »dvgr a n asproti oficlelni yladl. Toda take oblika dvovladja aa ni mogla dolgo držati. Tri* od teh dveh vlad je morale ugonobiti drugo. ¥ t®» oairu ja bila nestrpnost oflcialne vi de prev nesnvnska, tako deje bila neposreden povod s« iebruh aprllake vata je- v mrvi vrsti delavcev in študentov - ki j« dosegla priznanje ** Odbora sp javno var¬ nost* k t argona revolucija.•* Odbor z* ja no kernoaf* kat pa tudi sedaj ni pr vzel oblasti in v ta* je bile »na ne jvečjih slabosti v a® Čni rev lucljl. ?o oklevanje ni dalo rakci ji sewo Sera«, da s« zb«r« in pripravi nov udarec, * rvač je tu^i de»obilislr»lo nastale elementa, tiste, ki so omahovali med streho* pod avtoriteto Rbsolutiz rsa t»r mač utrphom pred revolucionarno demokracijo. To niso bilo samo omahljive malomeščanske množice marveč ttJdi vsi slovanski nerodi v Avstriji« Toko a« je sho¬ dilo, da so v rev ol n cfoii ar nas taboru d« jr ej f proden je uspel razbiti stori drnnvni operet , notr nja nasprotje narasla do tak® mere, da se J« Mac e pil in da ae j® njegov desnih raki del,p«e- c1ruk.il reakciji. Va ihinajn ao bila v revolucionarne* taboru tri osnvne cmari* meščansko, ki Je našle svoj oborožen isrna v narodni gardi, malomeščanska revolucionarno demokratična z * aka¬ demsko legijo* ki je bHa steber revolud ja in proletarske, ki ja odločala ne? barikadah in ki sa ja v. teh bojih prvič v Avstriji manifestirale kot polltčnl lektor* Po pariški junijski revoluciji, kjar jeprolatariat popolnoma samostojno in na barikadah ne - stopil p otl meščanstvu, se je tudi v dunajskem revolucionarnem taboru precej spremenilo. Ob pariški vat«jl se jaaoglo tudi avstrijsko mešč* natvo prepii čal,ke« pel ja dosleden~razvoJ revo¬ lucije. Teja dne ja bila « odlomljena oa poi i tl črni akciji boržoa- sije* Podvizala aa je a likvidacijo revolucije in postavi jan jem legaliziranih demokratičnih Institucij. Tošišč-- se je sedce¬ pitve avstrijskih »^narodov v revolnciona ne in reakcionarne. Um definitivnega razkola Ja prišlo po dunajski m«jaki vstaji, ki je zelo utrdil * položaje nemškega libe elnegr meščanstva. Jtr >h, ia bo ono sedaj odločalo v Avstriji in morda to državo celo združilo z nemškimi deželami, Ja pegnai slovanske naroda v trbor konrarevolucija* MeSčanstko -demokratična rev> Id je 1848* leta je imele re- štiti dve glavni vprašanji* ae znotrej je imela straoglvltl fev¬ dalni slate« v iseh njegovih oblikah, to Je likvidirati fevdolne odnoo , vzpostaviti demokracijo, zdi ni ti nem. ki in os pohoditi ter zediniti vse ostale nerode avstrijske monarhije, navzven pe je bila njena naloga, sloaiti do kraj® slataa * svete sllanas* in pomagati veoa »»tirani« narodom, de e* rešijo jarma absolu¬ tizma. TUL o« ruske# seaodritva ja bil predvsem eden jr v ih vprašanj evropske demokratične revolucije. 76 V tej luči «or..aio oce jevatl tudi ^ibeitie slovanskih na¬ rodov 1848.1 ta. Tu* v o nju rsvoitici je, kjer se j« bil boj med dvema družbenima sistemoma, med reakcijo in nrpr sdkom, tu trn so šel n v svej lobini pokBtele posledice družbene zaostalost: slovanskih narodov.”? te« boju je tudi panslavizem »»skril svojo reekeionrno vsebino. Saalrotje aa je pokazalo takoj prve dni po ravolnd ji n» tu¬ nelu. Svojo vl»«o ao postavili kadkari, stojo Čehi. Toda, med¬ te* ko se j# medte rake vlada postavila v oporo revoluciji, je bili češke plemenitRŠka provlzorna vleds ustavnovljene, de bi dušile demokrat luno gibanj« in ds bi bile ne odvisne od revoiucionor- nega Dunaja, Podobno je bilo s Hrvati. Marca meseca 1848. I* te je vo¬ ditelj madžarske revolucije loftut dal naslednje zahtevaš osvo¬ boditev vseh poli tčnih je ni kov. p . proglasitev enskoati vseh državljanov in odprave plemiških privilegijev, 3• odprava pod ložništve v vseh oblikah, 4« ustavne svobode se vae avstrijska neroda, 5« ljudsko zastopstvo in porl mentu odgovrona ter od avstrijske vi »d« neodvisne madžarska vi da, 6.1 jod »ko armada itd. Madžari so sestavili delegacij--, ki je nesle te revoluci onsrt zahteve, st katere je bil pripravljen medi raki nerod nastopiti z orožjem v roki, n» Dunaj. Hrvatje nipo hotel i la 1 s to dele -etljt ne sat o, ker jim je dajala premalo, m rvec ker je bil e sanje preveč revolncl onarna. iFostrvili ao svoje lastne zahteve, ki so jih predložili ce ar ju i 1. cel ok? pr ost Hrvaške, v. narodna hrv a Št vlada, 3. stalni hrvaški tabor, 4« ukinitev vojn« krajine, 5. hrvaški jeaik v cerkev, kakor ja že v sodstvu in uprsvi, 6. ukinitev podložništve , T.hrvaško vojsko. Rasi Ikro me« Košutovimi tn hrvaškimi zahtevami je tora j ogromna. T slednjih ni - razen Nejasne zahteve po od pr- vi pod lažni it v a m niti ane&a demokratičnega gesla. Socialno kon¬ zervativno aristokratsko vodstvo hrvaškega narodnega gibanje ja dalo zve j poč* ti akciji hrvaškega naroda 1848. lete. - • v ■ » . ’■ . • - ■ V ■ \ -g -- . • i Ko ao Madžari ne revolacion rnl nečin prišli marca 1048. lata do svoje vlade in samostojnosti, tor v vsem notr .njem raz¬ voju stopili m pot revolucije, ao jr igli v teko revolucionarno razpoloženi madžarski p^rlemeat hrvaški predstvniki in se pri- Čeli sklicevati ns določbe is let 1556, 1765, 179o. in 179?, k« 3o dajale Hrvatom neka vrata državno samostojnat. Ha temelju preživelih ggljelnjh paragrefov ao torej hahtevali od revolucio¬ narnih Mad4s rov, n>j spoštujejo hrvaško neodvianoat. Taksen, v tedanjih okoliščinah anahronističen nastop je mogel izzvati samo »meh revolucionarnih predstavnikov • tretjega stanu" , ki ao revno takrat poganjali Že vae drugačne in trdnejša fevdalna paragrafa »koal akno. Istoču no pa je moral tak nastpp vzbuditi pri teh poslancih tudi atreh, k* j ti v podobi hrvaških pwm pred¬ stavnikov je stala pri njimi živ« fevdalna kontrsrevolucija, per¬ manentna nevarnost aa revolucijo, ki jo je bilo trebe uničiti, če i niso hoteli biti aaml zlomi jeni. Soban revolucionarni narod ne more trpeti fendlje v lati Irinvi 77 ' r.a pol. ui sam kopij« grob." I 11 uhiin Jllo torej ^edvsera odgovoriti na Tvoje vpraloaji j^hočeao , J&ŽMBlje2ŽJL £Z2cjaL UZ Marčna revolucija je vavalovil e Široke ljudske plasti, ki a pričela pritiskati ne konservativno vodstvo. Te množice, alasti mestna mladina, so iskalo konkretno revolucionarno geslo, ki nej bi nadomestilo splošne platonične želje v o prvvieeh slovenskega 'ezika. Y*e želje eo pričele dobivati atgarnejže otipijlvejše obli- e. Ime ** domovine** ni več označevalo fevdalne rojstne dežele • aerveč domovino pg|*pgg._pggml je . ki pripada narodu, težnjo po sanoetojnera gospod arakom In politonem rasvoju in oalops po lastni državni obliki. £ar Sei noč so bile aa hip odstranjene pan- i - 79 - »levistione in iliristlčne iluzije ln zdrav narodni nagon ja dikti¬ ral edino pravilno ln zares ljudsko gaclo zggJLnj g ng,oIoT g Mj go zlomljena. Toda t ko 4*1*£ Blaivaisovo konservativno Vodstvo ni m lo v»5 iti, k^jti izpodkopalo bi socialne temelje nrov tistih plrstl, k--torih izrez je bilo« tfbralo jt takosvaao " srednjo do t'*, ki sc jo formulirsli ‘»“».m-jrcft 1846* •levice'* takole t •* Ko Sna asmostojng Avstrija pod vlKdarstvon? naSe# do¬ brava «3tavne^a ceSrje,nedotakljivost nso« katoliško vere in varstva naae nerodnosti na® bodo tii avazd«, ki nas bodo vodile v vse® našem laj/u ju." 2o j« pvo^tra, ki ja povsem odgovarjal slovenski aaoste- lostl. des sp ga dopolnjevale v raznih petič ljub ia reaoiuei ah na essarja ia vlado r?sne konkretna zahteve po demokratičnih svoboščin ati« i včasih celo precej r^dikelne, tod- to ni vežno za bistvo, slavonske poiitke. Vazno Jo, kako go hoteli doaeči s ah te ve» ki so jih pohteviii, ?a . kajto _ p^ je dobil nsjtočnejiso formulacijo v gornji lajavi " Novic ".ne rovolucion/’'’ nf? akeijs, temveč Av¬ strija, din stija, katolicizem in nerodni ralormizecr to Je bile pot oficielnega vodatve slovenskega narodnega gibanja. Jayno j«, da po tej poti alovenukeg*' vprašanj« oi bilo »ogeča reštiti, Joda H« nekaj, dragega je izhajalo iz tskeg stelifia , Ti3ti, ki ao progi':;»li to sra r c« srednjo pot med revolucijo in reakcijo so se usodno motili, zeku J r _y.. r vplucljl ni. sr^>d oje poti. Zgodilo se i/ je točno to, kar smo s_or-j ugetovlil ia sl o v a r-ake nurode sploh, V boj« proti revoluciji ao postali tudi Slovenci zavezniki in opora koturerevoiuci je, fevd ai oo-absol - ; tis tične reakcije. Poglejmo ai sedej konkretni položaj, v te aa je zn šlo slovansko narodno 1banja. Če jetootelo postati resnično gibanje množic, tedaj bi st moralo na Ioni, ti n ib, en je slovenskih kmečkih in proletarskih množic. Dejanska pa je lil polo?* j drugačen. J ie-ta 1848. se Jo rvič poj'?*?ilo n» ljubljanskim ulicah slo¬ vensko del»7at70, poleg ljubljanskih dijakov in ižanskih kmetov odino, ki Je v srodiSSn al* w euskegn političnega Življenja hotelo aktivno podpreti dunajsko revolucijo.Ta majhen naetop delav¬ stva in preplah pred' pred okoliškimi kmeti je bil zadosten, ds je pognal ljubljanskemu kortserv tiv »mn mešč nn otr»h v kosti, naatnin'- je bila v nevarnosti. To meščanstvo ae ni zganilo 13. a •res, d ' bi podprlo danrjsko revolucijo, zd^j pa je na meh podla, p v 01 - 8 » narodne str žgj In v štirilnd ve jaetih urah je bile na nogah ul/»venska »slfod m stra ih poč pokroviteljstvom vod¬ stva »lnvenake^o n? odn- : gibanja. Kakih« ironije ! Ne Dunaju a« je »- vaaj spočetka - nerodne otrežs n? brrikednb boril* za svobodo in demokracijo proti reekcion'"ni sold»tetki, pri naa ae dvn dni pretepal; z ljUdU.kiai množicami, Ki so želel* revolu - cionarne akcije in grobo zpittlile njihov odpor. Podobno je bilo po dragih mestih. Povaed je 'bila ustanovljen- nama na straža, kakor pr vi jo "Novice*, d* bi si češčini s njo'*.... v tako na— varno® čada svoje živl jenje in premoženje ohranili -81- fak j« bil prvi korak vodstva slovenskega narodnega gibanjs v * reveluciji 1 *» ud rilo ja po ovoje® lastne® ljudstvu, ki je hotelo do tsl zrušiti stavbo tiranije in gl du* medte® ko je ostal birokratski državni aparat abaolutiztiSeege sistema n« nožih tleh nedotaknjen* Podobno j« bilo s kmečko akcijo. Resami j ov o je, ds se ja kmet po »srčni revoluciji čutil ne praga izpolnitve za¬ htev po semlji brez odškodnine. Spontane revolucionarne akcije kmetov, ki ao prenehali ispolnjeteti obteše, se je širile po vseh Sloveniji.'’ Pravice je »daj zmagale in ljudstvo vsa ( namreč fevdalnim tirencm, op. Spar.) moralo svojo svobodo s krvjo plačtij čemu hočete sedaj še odkupnino? * piše nek ano¬ nimen slovenski letak. Jsano je, d« bi ta velike kmečke revolu¬ cionarna energije del slivenskemu nerodnemu gibanju toliko udarno silo, ds bi mogle slovenski narod stopiti ob nemškega in madžarskega kot enakopr -ven revolucionarni faktor* Toda v Se® primeru bi moralo gibanje prevzeti kmečke revolucionarne zahteve ▼ svoj program* Zgodilo se je nasprotno* * ffovlce in vodstvo slovanskega narodnega gibanje sta natopila odločno proti kmečkim zahteva® za brepogojns odškodnino, in oelo graška Slovenije je izdala letak na kmečke množic«, kjer jih skuša prepričati o potrebi plačsnja “pravične odškodnine*. Povsem v skladu d taki® stališče® j«, da je doktor Bleiseis prenesel rešitev tega vprašanje v kranjski dežel ni sbor* ki je bil v ogromni večini sestavljen iz fevdalnih veleposest nikov* ?© je po nastopu ns rodne streže proti ljubi jenskim demon¬ stracijam že drugi kor 'k rv rodne »s vodstva proti revolucl ji, m pot legalnega delovanje v kompromisu s reakcijo. Razumijšvo je, da k.cet ni hotel niti slišati p tale. zzšzmk* *x* raže jju in »e sploh al uddležil volite! v kranjski deželni zbor, kar je se v vnaprej vedel, komu v korist bo odločilo plemstvo. Stre5ki odgovor na tako stališče je prišel kmalu. 7 nekem pismu od 17. junija 1848*1 ta poroča dr* Caf o shodu, ki ga je imel v Poljčanah dr. t Čet ar pred 600 do 7oo krneti in pravi* *...On je dobro gotofil in posebno iskal domorodni duh v ljudeh buditi, ker mu pek ni steklo* ker je ljudstvo ropotalo 1 » zavoljo davkov, desetine in desetega km penoaaf...?(Dr.iPr.Ile- žič*" koresp.dr. Jo. Kuršca**. Zdlt., 7X1.str ?Q - 79;* »eki kmečki poslanski m kandidat za celjski okrrj pa je ne oho du takole formiral svoj program (po Apihui * Slovenci in 1848 . 1 eto“, atr, 149 )* *...Jeden Bog, jed en cesar, jedna vera, nobena tlaka, no¬ bene desetine* tudi od pot, jajc in sire ne. Sicer pa naj ostane vse po starem.*.* Pravo stališče je izrasli poslanec A* Černe v dunaj¬ skem državnem sboru v avgustu 1848 * leta, kjer je dejal o vprašanju odškodnine med drugim tudi tole 1 * ...Tu gre za daljši obatoj ali pogin sistema fevdalizma in kaate aristokratske. Aristokracija in absolutizem ato bila nasil¬ nika duha in imetju Človeškemu; duha ate tlačile, imetje pa plenila; s kupuj ata okoval etudi telo v spone anžnosti* katerea teh kast in teh aist mov je podlejšc? Ali ao imeli dunajČsnje pravico podreti birokracijo? fdz Zakaj gre graščina® odškodnina? Ime Jo 11 * njo pr vno podlago 9 Jaz mislim, d sod Škod ni ne ne smemo nifcekor privoliti; mi stojimo ur načelu svobode, ravno- prevnosti in br' tetva, zato a« ne smemo pečrtj z vprašanjem, *>li jre grajžiSinfim odškodnin« rli ne; prišli bi bv protislovje s svojim principom, s katerim se odškodnin« ne ujema. Res je, d* se ne smemo dotekniti imetja, s tokaj a»& more voditi najstrožje pravičnost. Ifiali« si previdnega sodnika na prestola pravice pred njim stoji aristokracijo in poleg nje dolžniki. Aristokra¬ cij* bo s »Ut a v »Is odškodovanj?,, podložnik pa poreče* "»oj na¬ sprotnik me Ja tlačil doslej m duhu in teles« in ml plenil imet¬ je Jus zahteve*, d» mi to povrne.*(poj.Apihut"Slovenci in 1948.leto", str. 196). Tod« taki posl v ncl is slovenske^? nerodnega taboru so bi¬ li silno redki, asm Bleieeis s Je bil “odločen nasprotnik kmečkih zahtev. Tako se ta dva tokova, kmečki ii nerodni, t«di v tem odločilnem trenutku nista mogle spojiti. Politike konaervativ- L 9g LI^ S II a ♦»** 4 * 8 P«* * Al& AlSJ&J! pHflftfaUKlMM- .J brej e. fri»a »tt;AW > K ^ . w e ** 8 ? rir; ».gnr.M. f. 1 ■ .■j."t; 'V . ■ I ^edtem p« je postajal slovenskemu konservptivnemo malo- aeščr cu kemo elementu vedno nefernajii stsri sovražnik* liberalna nemške bnržoazije. fa nevernost je dobila svoj zgoščeni iar* z v geslu jUMliiLiilUlJbSilJf. združitev Avstrije s nemškimi d etežami bi silovit omajala položaje zsostale^a malo- Hi d v orna, v nacionalno enoto meščanstva »iovrnskih narodov in tudi teh narodov samih, toda to prev nič n« spremeni ar dejstvu, de je bile s spločneg« družbe¬ no gospodarak^gs zreUšče tv združitev progresivna. fpr^ššnje torej tu ni obstajalo v te*,ksfco n*ja se v novih okolš£lo»h dosežejo cilji slovenskega naroda. ?od' , da bi mogel poetMriti slovenski narod vprašanje na ta način, bi moral biti sam v re¬ voluciji. 7 te« primeru bi lahko vodil boj n* dve fronti* pri absolutistični reakciji in proti hegeaoniatičnl* tendeaca« nemškega meščanstva. ?on3ervRtivno slovensko vodstvo pa ni bilo sposobno z* tak boj. Ogroženo od nemške liberalne bnrtoaeije, ki je rabila Slovenijo že- »Prali Trsta, in izolirano od svojih lnstr nih ljudskih množic, 3* j« to vodstvo na čelu narod neg« gibanja vrglo v naročje reakcije, kajti te je ostala edini možni realni zaveznik. Pokazalo ae je torej, de tretje poti ni. Ali e ljud¬ stvom v revolucijo ali brez ljudstva v reakcijo,* to'jr-fcitim-ia- • leihi alternativa,*! je stala pred slovenskim političnim vodatvor kakor hitro je n stopilo proti revolucionarnim s hteva svoje a i lastnem ljudstva, ae J« im odločilo za drugo pot in položili) usodo slovenskega nerode v naročje reakcije. "le poslušajte šuntarjev!" * Tem so naše srca, kjar je naš cesar!"Tsko oo bila gesla ’*?fovic'’1848.iete. D« bo rezultat tske politike lahko samo str ahovit por?e neroda, to se je pokesalo po oktroir*ni m marčni ostevi s iz leta 1849.1eta. Tudi za Slovence namreč velja da so dobili to za nagrado, kr do dobili revolucionarni »edž*ri in Ifeoei za kažem restavracijo absolutizma, s terorjem , duhov¬ nim mračnjaštvom, narodnim zetireanjem, absolutističnim cen¬ tralizmom, jarmom blrokrrtskega aparsta ter gospodarskim iz¬ žemanja*. In celo v gospodarskem oziru je bilo slovensko kon¬ servativno meščanstvo in malomeščanstvo bito, kajti obrtn§ svoboda ni bile odpravljena in cehovski privilegiji niso bili ob novi jeni. Zt to p- ae je v destlh letih Baehovih huzvrjev in pod- hjegovo zaščito silno okrepilo pr v tiseto velenemlko liberalno meščanstvo, jr oti kat rem ao aa Slovenci vezali s reakcijo. In pr v to meščanstvo je 1861.1 ta prišlo potem s Sohmerllngom na oblast in 1867. let« sklenilo z liberalnimi Kadjfc ri - dua¬ lizem, Takšen je bil končni rez-list z dušen« revoluci je. Gl^e- IH nega parne s torej 1843 ital ij*mski revo lueion _ Slovenci, in sicer pora«, tel bo italijanski re»luelonerji, niggd l la 1 aJlrnl si ga šemi priakr|eli. Za oartsč ! tsv poiitčne vloge avstr! Jakih »rodov ate potem¬ takem vežne dve momenta* mednarodni polltčnl in notrenje- politični, to je rraaerje do središča reakcije v tedanji Evropi in odnos de meščansko - demokratičnih revolucionarnih sil sno- trsj Avstrije* Obe ta dve momenta ste bile tesno povešene med se bo Sdino slovensko gibanje v tem desn, ki je sevselo progresivno stališče* je bilo poljsko, četudi je ne čelo gibanje gl^vne^s so¬ vražnike v ceristični fevdalno- absolutistični Rusiji in v tem je cbjajctijiuu progresivnem t poljskega gibanje, ki ge je tudi snofcraj Avstrije delala s« sovoznika nemško- madš reke revolucije in nafprotnika reakcionarnega pandiavluma. To, kar je igralo na Poljskem tre nat no podrejeno vlogo, namreč vodstvo fed sinih elsaeatov, je sevselo pri ostalih avstrijskih slovanskih narodih odločilno mesto, kajti tu se je bio trefcn - kakor amože ugo¬ tovili - po sloma absola tl srna boriti en svobodo slovanskih narodov na fronti j proti ostankom absolutistične reakcije in proti hegemonistlčnim tendencam nsmike liberalne buržoasije Ta boj pa bi mogla voditi same poglobljena demokra¬ tična revolucija pri slovanskih narodih s s*'res damhkrstičnimi vodstvo«. Za oaaačbo - demokratičnosti* alosendk^PT^attve— pa naj ob vedem na kaj primerov t 1861. let« je pisal škof Slomšek, ki je pole* Bleieeiae in Jerana najbolj vidna fi ura slovenskega ivodstve* * Kako neprijetno je sedeti med ateisti in damokrati in jim biti trn v očesu, ai lahko predstavljaš.* (MUrščcova kora sp. 331».VI. str. 156), *a drugem mestu t * ..Mlhočemo ostati avstrijski Slovenci, ne da bi prišli pod nemško svaso ali pa k hrvatstvu, svoj# prošnje(i) bomo predložili ob primernem času...•♦Dr. J.Veit *3godovin» aloven. »roda" , str. J77 ) - Davorin Trstenjak* •Bojim se vaaga hudega, posebno adaj, kjer presvitli Cesar neft, ko Čujeit so as oddaljili is Dunaja sevol Jo ailovladaratva dunajskih republikancev.. .akos u kinu tja dvojnih abornlc ja proletariatu stasa pdprta, inu naša pretresnvanja nikdar na pridejo do cilja. Kaj bo a ubogimi Slovenci? (Kbrščcov* koreap,• ZSB.TII,. str.3) Traten > k 1848. leta, potem ko je majska vstaja likvidirala oktroireha ustavo in Odpravile reakcionarno ustavo dveh abornic. Po dunajakih oktobrskih rovolucionarnlh dogodkih ja ta nedemokratična linije dobila svojo oficlelno formulacijo v novih pravilih * Slovanskega društva**. "...Kamen slovanskega društva je, isbbrestit slovanski jtslk, dvigniti slovensko narodna* ti in jo hpraonično podrediti idajl ustanovnega avstrijskega ceaarstvs ter tako varovati pra¬ vica slovenakeg-a naroda na sakonlt način." vesi a revolne jo ao torej pratgane. nesumljivo ja, da ja tako vodstvo morolo privssti »1 ovene ki na od v naročja reakcija, Udeležba jrl pohodu reakcija proti revolnoiji 1848.lata ena najtemnejših točk v naši sgodovlni in nobenega ra sloga ni 84 - asao, d bi s* merili ostrim napadom nemško -mad * trakih re¬ volucionar j 1848*leta n slovenske naro???, k jti.#." niti •ne detel«, ki j* v revoLucionarnam ati nju in je zepletsna v zuneitjo vojno, n« »or« trpeti Varieteje v ovojem are«* Nem¬ ško - ma*tnraka revolucija ni ogrožala svobod* slovenskih narodov ogrotel a jih j« njihova lastna zaostalost. Nihče ni tako .j dosledno postavil vprašanja v »•dinjenjs Slovenije, kakor Maske! revolucionarna lav Lea. **Ne«e ?lh«iniaoh# Se.itšng’* so ^ks- tr le svobodo slovanskih narodov se pred po-oj nemške svobode, s aemfiks ravnine iona nelevlo je' v 'dunajskim drž. zboru odločneje s** tavala zedinjeno Slovim je, tVSS? Pil actryjsr- * Slovanskih klnb*, ki j« ishejal Is fevdalnega zgodovinskega prav«, Hegeaonlatične tendence so bile avo jatv^ne aera«nem— škl , to f* S" 8 *? »«»**nl8*« alovendr s g« n »rod s z nesškimi ljudskimi »noticami bi para¬ liziralo te hegemonis Učne naklep«. Čele saveiniitvo alovenokoge narod« s osovraženo reakcijo je omogoeilonemžki hegemo¬ ni stični buržoselfi, do je mobillsiralanemške in madžarske množice proti slovanskim narodom. Olivni aovr 1 &nik slovenskega naroda aa torej ni nahajal s n« revolucionarnem Dunaju, kakor je pravilno pisni slovenski poslanec Ambrož, marveč doma na lastni zemlji, v obliki oat*akov favdalne reakcije, v blrokr^- tlzmu^la v vseh oporiščih tega sistema, torej tudi v oportunizmu BleieeiJovi smeri. 3ooi alno-ekonoasko izhodišč« teke politke a« nam odkriva posebno jasno v nezadovoljstvu slovenskega nr-r odnegr vodstvu in našega malomeščanstva sploh s proglasitvijo obrtne svobode, ki je bila predpogoj vsake# nadšljnea 9 uspešnega razvoja go¬ spodarstva, Slovenski sooistaiimelčenski element ne je bol pri¬ tiska tujega kapitla in likvidacije srdnjih cehovskih privilegijev, ki so še odtali. T-di tu se tprej kaše reakcton rna t endenca, de bi se konsevlrsli socialni odnosi, ki šobiljsapiaani smrti, Na takih temeljih je bila zgrajena slovenske politika 1848. leta. Is vseh dosedanjih naših Izvajanj smo videli, dr ao bili nagibi tanka plasti odločilni za u »odo alov«n ulrage naroda. To de bilo bi napačno, če bi videli tudi pozitivnih revolucionar no- demokratičnlh tokov v našem gibanju .1948. leta. O njih smo govorili na več mestih. Prišli so do izreza v ; pbntenih revolucio¬ narnih naporih naših kmečkih in proletarskih j množic, p* tudi kc rad 11 na in celo republikanske at-uja v okviru sloven¬ skega narodnega gibanja. To je bilo nadaljevanje Prešernove smeri. Ta struja je iskala in našla kontakte s nemško revolucio¬ narno demokracijo, obsojal-* Jel •'ČIČvvo akcijo,ki se je celo z orožjem v rokah borila proti njej. Toda bile ja teko slr*ba, da ni ustvarila nobenega Ideologa večjega stila, ki bi mogel uspešno nastopiti proti katastrofalni politiki Blsleaisovaga kroga ln postati voditelj množičnega gibanja. Ta revolucionarno -demokra¬ tična smer se nem kaše samo v odlomkih, komaj kot klica neke revolucion rne ideologij«. To j« neraven 1 srez naše zaostal03ti. Pravijo, dr ima vsak nerod vlad a , kakr šno aasluil. f ančem jrimeru st ja torej vsekakor potrdilo in zato noal veš slovanski n rod odgovornost sa politko svojega vodstva 1848. leta. **.... .Narodu in tenak! - je dejal hamškl revolucionar ni ideolog po letu 1848* - nikdar ne oprostimo ur«, ko niste st^le n* streli in jim« j« lahko prvi puatoloveo storil oilo". J. Po zlomu revolucije zmrgovita reakcija ni delale n obene razlike med nemškimi t ter madit rsklmi ter zavezniškimi slovan¬ skimi n-rodnimi gibanji. Pragrnjala je ene kakor droge. Nastopilo j« s treznjenje, obeenem s tem p tnci demorallz^clja ln panika. 85 Večin« je ot ,:rpn j-*n--, • ohlavn - piše Cig'le Vur*ccu sred i i8«y.leta - to j* o? birokracije in dvhovsči (note bane kronjake duhovščine, kt ra ae bistveno oc Sru loči) a teki duhov nevtfena, ki jih za 'lev rl pravne stori, .ko bi Ifjafaljrridani g.g. »ifiiutri, ki a narodno voljo vpenjajo, na najskrejniši le ici sedeli. -" ?Jlj VII,, str. 97 )< e ih L tako (fdurščceva kor a a p, ubil ‘a v n-■•■rodu tuf i to, kar je njegovo pr i pravi Je n c j t_ — Tako ja ne pr-vil ne politika pri as i njeni najvažnejše, to je ..w* _ _ j tara Je bile odprto pot slo .i’ sni slove jki hlapčevski poii'i- ki, ki je dala slov enak o mu nrrodu kot celoti znrčiini negativni pečat naborbenosti, aaienkostnega pol.itikanstvs aračnjaštvf*, ki jo prevladovrd vae dotlej, doki nove socialo- alle, ki ao pričel" postavljati n- no nov n3jin. in duhovne « r ni c o o c or - 1 rodno vprsc' n j- Slovensko narobno prev« je "je .ni drlo ideologov in vodite¬ ljev take-a-forint, kakor no /rim-r pri Itelij«nlh, "amcih Pollakih in celo pri Čehih. 91ei#eia ni bil nr rodov ideolog, ni bit’duh širokih oh a or i j, ni od kr iv ol nrrodu perspektiv nj-gove bod očno 3 i. '- ! ii jo a j* ,;.ov vsakdanji politični vodnik, pred at ov¬ ni Jr stranice konservativne družbene plesti, v c iger oae^noatl si¬ je utelesil vos ne nr e-J ni položaj slovenskega na ode, njegove socialno^ zaost-loufc, mračnjaštvo, njegova sl oni j n- duhovna krile na eni strast in njegova ml oda in »ato naj sne tov.n'n po svobodi, po neovirane?:) r svojo n* str.-mi • ..e celo ireser-?n vrh naše ep ns n« rod ne prebujenja, je zrasel is naših t f -l samo v kolikor je odrasel spl o c no socialno vrenje v slovenskem , zlasti kmečkem ljudstvu, k.- sni i čaje znoči j .lobo*ko ljudskega in narodnega slovenskega pesnik-'• Tod« obenem je v zvo ji uret- nižki intuiciji k bolj kot nerosr ni politični voditelji slovon- i» ■? n r ■ r na sodobne .Vropo lju. To d s je i n n '■ ski a naroda razumel revolucionarne tokove je tudi izr-.!zii v svojem* umetniškem »stvar ve mi) delu ideološko višino, za katero c sleč zoocte j-- tod en/ e stopnja na že ja r. > ■ e Ja* vil ino, ki jc ilc r i vi - nile Prešerna v vrsto velikih evropskih duhov, toda n sloven¬ skih. tleh ni našl.v trmo s oporišča. *ih -o_ social n o strok uro alov*r;jk ■* družbe no o j- sno odkriva vzroke toga dejutv*. Iz k-vokc. -• por tikulari-ame in. cehovsko meščana ke% konaervnt zrna se ni mogel rod iti sl o v »ne-: m ideo¬ log širokih obzorij. Veliko ideje, ki jo predirale iz ti ■, s bila v naši z«ost 11 slov n ki stvarno, i onhore degradirane eli pa a pl on .niso mn., e dovzetnih tal. Slovenci nismo mode nega* industrijskega -leačmstva, ki bi bilo s svojimi ospoderaHi mi in socialnimi -težnja::! vzvod ne redko in oar otbčitve no rod - nih 3 il. Ha tej odi i je z-voat m od ne skupno, ti pri druih narodih lahko dobilo j*sn* ideološka oblike, ne tej -mdln i so se pričali rsavij« ti sveži duhovni tokovi, ki so pri teh narodih idejno oplodili plejada velikih rirlec-v in nerodnih vo4 ditrljev. Pri ulovencih ;r jasplozna zaostal ozt z-vrl' razvoj v tej smeri. - 86 - Ihtim.-? ne; e iv-a Sne zgodovinska caote potrjuje ugotovitev, de 30 n tej stopnji nerodne . ibenjo mogle č oaečl resnične re suite te samo t.^doj, c« eo bile Oprte n- temeljne 1 jud ake pihati in če a n bile zaveznik splošnega demokr" ■ tičmrm- revoimcianrr« n«ii» toka. %rodno gibanje in pr-vico do samoodločbe aoratao ločiti od paoameanih roekciorr rnih «tre uk v nerodnem tbanju. Rezultat nerodneje boje je pozitiven urmo tod»j, če ae bije v nje« boj m dva forntir proti tujcu zatiralcu in proti reakcio¬ narnim in prot i;i • mokrafc i Sfaim »lis« v 1-Gtnih nerodnih vrstah, ki ao bo prvi prhložnooti prirr ■ vi jene izdati interese no-oda. fa¬ radi aooatalnati eiovenaJregn narod n pa se ni ho razvile ravno tiste demokrati ile, ki bi to boj dovršiti, fako ' • rul-. voditelj »1 o venskega nerodnega i ban ja plest’ konservativnega meščanstvo in malomeščanstva, ‘ veleposestnikov in tl e ra, ki je skušala ubr ti neko * srednjo p -1 *» mod revolucijo in reakcijo, toda pri tem je nuj o prijadralo v zavezništvo a repke i jo." Ta j* spretno izrabljala nasprotje med v lenenlk Im /ranklnrtom in v. slovenskimi nr~o;i. Čeprav je ti.il Ir- nkfurt koreni ja, a o ra je reakcija vendarle bal-, k jti njegov« »mig* bi bila dolini tvrie zmaga liberalnega mbe^ns tvs. 2»to je i er a bi j 'is Frankfurt proti ^lovanos, a ilovaae zopet proti irankfnrtu* dosledno nadaljevanje Metternichove paLLtčns taktike. In teko ne je « ro¬ dilo, ds je reakcija d pomočjo ^lovrnov žadu čil s demokr -Učne svoboščine in voleneražke tendenco, a s pomočjo valenemcov narodne pravice slovanskih narodov. Tekčen je ,il rožni bot bo^ev 134 ; 3.- 104 J. l.i t. . v Malokaj se »slin narodom v zgodovini tako raeščnje, kakor njihov a udeležbo na strani reakcije. 3» k o je tudi vlora slovenskega naroda 1048.lete kakor mere ležala na vsem naše® na šara m rodnem r- zvoju. Vse od 1848. lota dalje eao ostali '»topovska krme'’ reakcije. Tek položaj je se nas 31 ovenča postal skoraj naše stalno »god ©vinsko ro„ , o čer.er bomo v m« sled tl j Uk izvajanjih Še večkrat ovoriii. V boju zg svojo samostojnost so bili'sluvenci neprenehoma peMMtti pehatii v ne roč je reakcije, v kateri so gledali svo¬ jega zaveznike, ker se je zrelo, de napredek nosi nov jarem. Prišli smo prepozno 7 zgodovinsko areno in »kosi tisočletja nismo mogli dohiteti drncih narodov in nadomestiti zamudo. i*ato 1843. mora biti zategadelj »altati današnjim slovenskim rodovom, ki stoje v mesičeo prod slični® lololejem, lfson moiaento. 87 5* poglavj* lotranja diferenciacija slovenskega narodnega gibanja. 7m& oviti reakciji, ki ae je po marcu 1849* 1* ta *nov* začutila trdno v sedlu, je ne posl ed po* tal a odvsč sačpx celo*U3tav ki jo je sama oktroirala. U sama beseda »ustave* je smrdela po svobodi, po revoluciji, po ulični sodrgi. kot krpa papirje ji je bila naevnrna, t zategadelj jo je 1851*leta odpravila, češ, da je v nasprotju z anotnosjo države in njenim monarhističnimi ne- čeli. Dejstvo eo sprejeli vsi* od nemško- madžarskih leberslnih pa slovenskih narodnih voditeljev, ki so že od marca meseca spoznavali, kako zna biti reakcija ** hvaležna**, z grenkimi ob¬ čutki, vendar mfrno na znanje* Vsak odpor je bil brezuspešen* Reakcija je čvrsto držala v rokah vajeti in kar je bilo pri tem najusodneje t kmet, ki mu je razkol je dala prav Isto, ker mu Je ponujala meščank* resolucija, namreč zemljiško odvezo s taž- klV bremenom odškodnine, ni kazal trenutno nobene pose bas ... pripravljenosti, da bi podprl meščanske leberalce zoper obnov¬ ljeni absolutizem* Teko je reakcij* uspelo, da je temeljito po¬ čistila z * demokratično nesnago*,**leta sramote , kakor je oseminštirideseto leto imenoval pruski kralj Priderik tfilhelm četrti. Komaj je reakcija spravila s svet?, ker je še ostalo kolikor toliko svobodnejšega po revolucionarnem letu, jo postalo jesno, da so prazni vsi upi, ki 30 jih števili avst ijski Slovani v svojej reakcionarnega zaveznika* Zmaga kontrarevolucije vendarle ni mogla zaustaviti kolaaa zgodovine* Reakcionarne tendence kon¬ servativnih socialnih plasti pri slovanskih narodih so morale biti pregežene* Rovanški tv rodi so bili t^soč? rani v notranji in zunanji politiki restavriranega avstrijskega h absolutizma* Glavni notranji sovražnik so zopet postali slovanski narodi, čeprav je malo prej reakcija s njihovo pomočjo zmagala, x a glavni zunanji sovražnik je zopet postala Rusija, Četudi je ruska armada pre¬ gnala Košuta in skupaj s praškim rabljem findischgrttzem in * brescijakim psom * * Haynauom vzpostavila" red in mir* za avstrijsko črno- rumeno reakcijo* To je tudi umljivo, krjti v osvobodilnih težnjah slovanskih nrorov so se akrivsle sicer sla¬ botne kapitalistične tende ca, ki pe so mogle prej ali alej postati nevaren tekmec v obju za gospodarsko in lolltčnohegemonljo v Avstriji. T tem boju se je reakcija morale ppreti na nemško meščanstvo, če ja hotela e šušti sredobežne tendence avstrijskih narodov* Leto 1848* predstavlja višek meščansko- demokratičnega revolucionarnega procese v Avstriji* Poraz revolucije je vrgel nadaljnji razvoj meščanstva in kapitalizma n« drugo pot* Daši je bil tu razvoj še ved no glavna sila drušbenega napredka, je ven¬ darle izgubil neposredno revolucionarne oblike in prešel na pot postopnega prodiranja kapitalizma v * fevdalne elemente. 7, zem¬ ljiško odvezo Je bilo fevdalno veleposestvo nujno s vrženo na pot kapitalističnega rezvoja, kajti fevdalizmu je bila ip izpodanknjene § lavna opora* visoka odškodnina, ki so Jo mor^likm kmetje odpla- evati, je ta proaes pospešile in olajšala pretvorbo fevdni na-a 38 graščake * kepit- iistignete veleposestnike. Če vedno je seveda ano-o fevdalnih ostankov zadrževalo ta proces; stara aristo¬ kratska dekoracija je ostala, ostali so mnogi fevdalni odnosi; 03 tala je stare politična orientacija na pokrajinski separatizem; še vedno eo bili veleposestniški krogi središče reakcije.Toda interesi industrijskega in agrarnega kapitala, interesi industrij¬ skega meščanstva in agrarnega pooeščsnjenega plemstva so se vedno bolj pre pl pl e teli msdseboj in kljub globbkim nasprotjem med obema taboroma, je postajala vendarle usoda enega vedno bolj odvisna od usode drugega* fak razvoj je seveda hegemoni - stične tendence nemškega meščanstva morel okrepiti* Obenem pe je postajalo vedno bolj jasno, da sa Bachov sistem nikakor ne bo mogel dolgo držati, ker mu je revolucija 1848*lets dokončno izpodkopala korenine, Slovani tor j 1848* let« dokončno niso dosegli svojega glavnega cilja: i ftfrso zlomili tendenc po ,?os- hegemoniji. nemškega _mg6čangtv», Isti r zlogi so vodili avatrljsl ___„_ii absolutizem v ved no'f esnejso zvpzc s Prusijo* Blok sicer še ni bil utrjen, toda strs-h pred 3lovens |* ko hegemonijo v Avstriji , ki bi bilepod ruskim pokroviteljstvom , je gnal leberalno meščanstvo in tudi reakcionarne veleposestnike na stran Prusije* Slovanski narodi ao torej 1848*leta zamudili najvažnejši trenutek: takrat bi lahko izkoristili revolucionarno nasprotje med nemško leberalno bnrSoazljo ih fevdalno* absolutističnim sistemom* Tak položaj se ni mogel več ponoviti, kajti pod pri¬ tiskom novih r amer je morel še Bachov režim s oeio vrsto ukre¬ pov oči s ‘-iti pot kapitalističnemu razvoju, dokler ni tudi t sam padel kot žrtev tega procesa* Hadaljnji razvoj kapitalizma torej ni bil več neobhodno zvezan z nujnostjo revolucionarnega zlo¬ ma absolutizma. Ko se je po porrzu avstrijske armade v"Italiji 1859* leta mor ;1 Bchov režim posloviti, so torej Slovenci stali že pred bistveno spremenjenim t grupiranjem socialnih sil v Av3triji* V vladajočem nemškem taboru smo potemtakem imeli osnovni struji: leberalno Industrijsko meščanstvo in veleposest¬ nike, ki so bil tesno avesani s cerkvijo, s visokim klorom* Sna najmočnejših opor tega tabora ja bil birokratski aparat, ki ga ja avstrijski kapitalizem v celoti podedoval od gevdelnegs absolu¬ tizma* Po svoji socialni vlogi ta tabor ni bil enoviti g« vedno je bilo industrijsko meščanstvo progresiven faktor, a pol-fevdalni veleposestniki glevni steber reakcija* foda nasprotje m* med teme dvema frakcijama sa ni več reševalo v revolucionarnih spopadih, kjer bi liberalno meščanstvo zbiralo okoli sebe demokratične revolucionarne množice, aap f -’ vasi 3e je nrlčela Še bolj poglab¬ ljati« Nasprotja med bogatini z oderuškim kapitalom zvezanimi ^runterjl in 3iromažno kmečko množico 8e je vedno bolj z*ostre- valo« f teh množicah so se seveda tudi pod novimi pogoji prič?le kopičiti revolucionarne ener ije, ki bi postale izredno vašen ii kih množic najodločneje postavil« mo an zaveznik tistega socialnega razred*** ki bi zahteve kmefi- Zaradi prepletenosti interesov industrijske in a finančne buržossije z interesi veleposestnikov je bilo nemogoče, da bi kapitalistično meščanstvo podprlo kmečke zahteve* & saj jih ni moglo niti 1843« 1 ta, ko ta prepletnost še ni bila tako velika.lazen tegr je porpadanje kmetov pospeševalo akumulacijo kapltalov, ki so bili potrebni mlademu - tudi slovenskemu - meščanstvu za razvoj velike industrijske produkcije« Tako se Je nemško liberalno meščanstvo v Avstriji znašlo med dvema ne- vnrnostima. Se eni strani je njegove pasivna politika, utrja- la pozicije veleposestnikov in agrarnega kapitala, št dragi strani pa bi njegov aktivni nstpp proti polfevdelnim veleposesi tnikom sprožil revolucionarni val delavskih in kmečkih množic, ki bi pregazil tudi nojgs samega« Ni bilo nebenega dvoma, de b: sedel vaki in kmečki revolucionarni tok spojile v enotno reko e radikalnimi tocielnirai zrhtevsmi, ki jih meščanstvo ni bilo več sposobno reševati« Ni težko uganiti, da Je smatralo meščanstvo od teh dveh nevarnos-tt veleposestnike vsekakor za manjše zlo c od del vskeo- kmečkega pritiska, zato pa Je bilo nesposobno, d< *• bi *«P°2alo k r koli odločnejšega proti absolutistično vej« p« sestnlški reakciji« 71»ao je dobilo v roke v glavnem tedaj, ks*j dar so tako vlado potrebovali Madžari in jo je držalo samo tako dolgo, dokler je reakcija pustila, ds se je diskreditiral« s svojim terorističnim nastopom proti delavskim in kmečkim množicam ter proti sutiranfmm slovanskim n rodom« S tako politko je monarhistično- veleposestniška d reakcija dosegla dvoje važnih uspehov, ki sta ji omogočila, da je bolj ali manj stalno držala vajeti v rokah vse do svetovne vojne« Prvič Je uspela izolirati liberalno meščanstvo od kmečkih množic in jim dopovedati, da je ono njihov glavni sovražnik« Na tej os¬ novi je bil zgrajen tipični avstrijski klerikalizem« Baet, ki # *f u * o»SS«os*to, medtem ko Jo Mi proletariat prosi ob, da M moaal imeti pr.tledt.jo« vpil, n.dj, kmet ki nm je reakcije dale- dobro ali slabo - zemljiško odvezo in sem mu kazala kot zaščitnik pred liberalnimi oderuhi, se kajpad; da ni imel zateči nikamor drugam kakor v naročje cerkve, ki je bila oporišče reakcionarnega sistema, Zvaza avstr! jke# monarhiz- ma 3 cerkvijo je imela torej izredno velik socialni in politični po men* Bila je glavni steber avstrijskega državnega 3 isteme, ker je bila tisti vraeani člen, ki je vezati kmečke množice z reakoijo. fte drugi strani ps je reakcija s tekopolitiko uspela najti pporo e? svo Jo reakcion rno politiko tudi pri slovenskih narodih v Avstriji, ki so bežali pred gospodarskim pritiskom nemškega leberulnege meščanstva* Položaj v vladajočem avstrijsko- nemškem taboru, se je torej bistveno is preme gil« Ohlust Je bila sicer še vodno absoluti¬ stična, kljub nekateremu * demokratičnemu'’ dekoru, toda njeno bistvi se jo apremesnilo* Predrevolncijaki absolutizem je bil go- spodatvo fevdalne reakcije zoper.meščanatvo in demokraj&čne^mno- čiQ 3 .t ^ovi absolutizem pa je bil go spodg t vo_ blok u^ vgiepp^ UrntJUJ SU. »s si igcAt=gg, gg JI&l? u?ag ;be politka 9 V 3 trijskih slovan- IsŽOisžasL hoiLm družbeno gospodarsko n^jše spremem« | narodov ni upošteval, avto se je morala znajti v čudni vlogi* V strahu pred liberalno burioaaijo in n nemškim kapitalom so se Slovani vezali s reakcionarnim monarhistiSno-veleposest¬ niškim taborom, a ae pri taa niso g?ved ali, d? utrjujejo a tem Toda če Jz površno pregled amo tedanjo gospodarsko štinkturo slovenskega naroda in gibanje 3 ile slovenskega narodnega boja, nam bo taka politka, dotlej hitro postala razumljiv, kar pa aeveds ne pomeni, da se da tudi opravičiti. Po revoluciji seje tudi pri n s hitreje razvijala industrija ska produkcija in druge oblike kapitalističnega gospodarstva,Ta ra zvoj je il sicer počesne Jši kakor v nekaterih drugih avstrij¬ skih pokrajinah, rozrn tega je bil večinoma v nemških rokah, vend -r je zelo močno vplival tudi na socialno- ekonomska struk¬ turo slovenskega naroda,60» leta, 7o- in 80 -ta leta so značilna za nastajanje slovenskega kapitala, pri čemer so se okrepile tudi liberulno-oeščanske d tendence n? slovenskih tleh, ITosilec teh tendenc je bila slovenska mala buržoazija, ki se je z velikimi te žv srni skušala gospodarsko afirmirati poleg nemškega ka¬ pitala in kot njegov gospodarski in politični nasprotnik, Oblike tega gospodarskega uveljavljanja so bile seveda zelo nizke: trgovina, oderuštvo, ki je v tem času postalo predvsem domena slovenskih kapitalistov, davlno zskupništvo, ki je pomagalo mar sik-termmu kapitalistu na noge, gospoderske zveze z nem¬ škim kapitelom ne naših tleh Itd,, to so bile temeljne oblike, v katerih je nastajal in se razvijal slovenski kapitalizem* Ta proces ja pospeševal z-lasti tudi težak gospodarski z položaj slovenskih kmetov po revoluciji, v katerege^so zabredli zavoljo odškodnine in velikih davkov in ki je tiral kmečke množice v oderu* ška roke in odvisnost od teh trgovcev in bankirjev. Tako se je vedno bolj krepil tudi socialni element, ki je v gospodarskem pog¬ ledu upiral oči k industrijski produkoiji in modernim kapitalis¬ tičnim £i»fpp gospodarskim oblikam, * zadružništvom, ki se prične i razvijati v tem obdobju, se Že k«ee težnja po osredotcčltvi kapi¬ tala in izkoreninjenju najnižje oblike oderuštva, s cilje, da bi sc ustvarili predpogoji za razvoj slovenske industrije in industrijske gs p kapitala. Kljub parvenijskim oblikam in dejstvu, da je ta plast prav zs prav grrdlls na plečih propadajočega kmete in obrtni* ka, so vendarle te tendence v gospodarskem oziru noal«le a sebol napredek in so zato nujno morale zadeti ob ovire, ki jih Je tanin ■ 91 - razvoju postavijalsnsonarhistično—veleposestniška reakcija na eni »treni ter he latične teinja nemškega liberalnega me¬ ščanstva na drugi strani • tl« v o o to omahovanje tuea pol le vdal no reakcijo ter hegemoniatičnim in konkurenčnim nemškim libe¬ ralnim meščanstvom je bilo glavno in najbolj karakteristično dojstvo v razvoju slovenskega liberalizma. V socialno- poiltčnem oziru je il ta meščanski liberalizem n slednik rovolucion- no- demokr "ione ša ri pred 1048. letom, foda v tam razdobju ax je bil že nesposoben ae revolucionarne n s ope. 0 vzrokih v poj -vs a ao govorili že zgoraj* Delav¬ stvo je postajalo poiitcea lektor tudi pri nas, a težek položaj je tudi množice malin kmetov silil k radikalnim odločitvam* Pod takimi po oji ao tudi nasprotja, a9d liberalnimi plastmi in kona^rv tivno aiei^ei^ovo strujo, ki je postal glnvns opora mon rhiatično- veleposestniške reakcije v slovenskem narodnem gibanju, prašiš iz revoiucion rnih okvirov na področje dnevnih političnih bojev, ki pe so oobiliairela mnogo bolj steviln® dne** množice, kakor jih je mogla mobilizirati revolncion mo- demokra¬ tična struja pred marčno revolneio 1843* lata* odločilno vplivati na gib n ja* socialno- gospo- Tak splošen razvoj je seveda moral nadaljnji razvoj slovenskega narodnega d^rski n or »d e k je pospešil konstituriranje slovenskega naroda* JTokro jin^ki aep^r-itze« je sl bel in na o In o gibanje je raslo v Širino, Pričelo je pritegovati tn-di vas* Četudi se je narod, aktiv omejeval bolj na vrhnjo kmečko plast* Politična aktivnost r. temelju gesel n rod nege gibanja je torej močno oživela. H Zedinjen* 5 Slovenija", ki je ostale program nerodnega gibanja, pa je bila le vedno dosegljiva samo na en način« kot rezultot revolucionarnega boja, v katerem bi si zatirani avstrij¬ ski narodi priborili pravico, ds sami odločajo o obliki svojega državnega življenja* Dosegljiva je 11» pot & mt kem samo kot remltat meščansko- demokratične revolucije* Jaono je torej, da Sf je politična difer nciacija v na odnem gibanju tid i sedpj mo¬ rale vršiti »« dosego n.rodnega cilja, ne P a 0 cii, m samem, dedinj ica Slove aija je bila torej poizkusni k?-f men v naii notranji politiki. ' l’o vprašanje jo p-iElo ne dnevni red takoj po zlomu Bacha- ve^,a absolutizma, ko so bile 186o.leta dane ljudstvu prve de¬ mokratične pravice* Prelom so pra„Z8 pr:v tvorile Že Levsti- iove " Napake sloven kega pisanja , ki so prineslo s seboj neke« česar Je .Slovencem manjkalo od Prešerne dalja »r "" kritika, V sl o v enakih »alenkoatinlh ia slabo d' V **u,0nMiin nzos ti nxn. in siaao direrenciranih rez- por se je nerodni boj sukal predvsem okoli jezikovnih 'Napake'* izrazito načelno poli- mersu, in kulturnih vprašanj, ao bile __ __ _ tičr.oga značaja* Z njimi se je znova oglasile 1848,- lBdSUlete pokop ne demokra ične misel. Neaah je postal Levstik središče li^er.ine talec ine, ki jo kritično motrila koneervatlvno Bleeel- sovo vodstvo. Po letu 186«, se je ta diferenciacija naglo porlo- bixa. biovenako gibanje, ki Je 1848. leta in pred nji« res nasto¬ palo scot gibanje, to je kot neorganiziran vp! s splošnim skup¬ nim goslom * zdinjene Slovenije*, a cede j že pojavlja kot izrazit 93 Pri Madžarih je to: ej šlo za konkurenco, pri slovenskih na od41* nih gibanjih p; za konkurenco in nasprotje med industrijskim ^Elt e^ in^/e^e gi 089atvom>^3 TS5"sev5?8 nTrečano, d tudi pri Ifad'Žarih to vprašanje ni igralo neobene vloge* Igralo jo Je 9 toda bilo je podrejenega pomena* medtem ko je bilo pri shovan- vprasanj« lega pomen«, mwo skih narodih s slabotni« liberalnim meščanstvom vodilni faktor v opredeljevanju njihove politke* Madžari so se borili &o- luchoeskemu in proti žchmerlinju, Slovani pa so se v boju proti Gehmerlingu zatekli v naročje reakcionarnih veleposest-* nikov in proglasili reakcionarno oktobersko * diplomo Golnchotv- *±k»*3kega za svojo politično platformo« Tako se je v nekoliko sp: menjenih razmerah ponovil položaj iz 1849*let8« Zaostalost in - terasi reakcion* nih d ružbenih plasti so bili to v, ej odločilni pri vseh socialnih in politčnih prelomih, kjer so morali slovenski narodi zavzeti svoje jasno stališče« Kljub temu pa je postal očiten tudi napredek, ki so ga slo¬ vanski narodi napravili od 1849. lata dl je* Pokazal se je v kvantitativni okrepitvi opozicije proti taki politiki* Iz Schmer- lingovege parlamente so se češki poslanci pod staročeškim kon¬ servativnim vodstvo® demonstrativno odstranili in pričeli z zlo¬ glasno abstinenco, ki je bile po vsebini in obliki napačna, ker je na eni strani demobilizirala mase, na drugi strani pa nujno napravila iz češkega narodnega gibanja pri ve ek monarhistično- valeposestnižke r akcije« Zato pa so se priti Tli e gr 07 s mu staro— češkemu oportunizmu naglo utrdile liberalne in r^dikalnjače mflaočeške struje, ki so izpodkopavale blok češkega narodnega gibanja a erno-ruaeno reakcijo* ludi ne Hrvašk m so na tej podlagi nastala globoka notra¬ nja nasprotja* Leta 1848. so Hrvati pod vodstvom svojega plem¬ stva bežali pred madžarsko meščansko -demokratično revolucijo v naročje dunajsko fevdalno absolutistične reakcije. Leta 1851« pa so se, araprotno, konservativni vrhovi hrvaškega naiodne a ^ibonja v strahu pred meščansko liberalnimi centralističnimi težnjami iz Dunrja zatekli pod zaščito madžarskih veleposest¬ nikov, za katerimi je seveda stala hegemoni s tič na madžarska liberalna bnržoazijs* Teka politika, ki je odgovarjala interesom hrvaških veleposestnikov, ne pa hrvaške*: naroda, je seveda morala zbaditi opozicijo« Hrveško meščanstvo je bilo opreznejše in je stavilo neke predpogoje za pridružitev Madžarski, ne d tem ko je -itarčevič kot predstavnik hrvaške; - kmeta- in male- ^a^človaks^s pl oh poatavil re v Fnč I o nar n o a ht*v o po ne od visnT urvaski« Br nil je torej nejdoslednejšo demokratično smer, zato pa ja dočakal, d - so se k hrvaški vrhovi oprli na Pesto in Dunaj, da bi alonilinjegovo akcijo, ki je ogrožala njihove ozke interese. Isti proces se je vršil pri Slov e od ih« Bloi*esovo kon¬ servativno vodstvo se je oklenilo oenahistično-veleposestni- ških avstrijskih krogov. Oktobrska diploma je postala platforma slovensko politika* Konservativni Slove- ci se sicer zb časa n f 3 ° ®t>stinirali kakor Čehi, toda še to so to lil 3amo iz prevelike pokorščine nasproti avstrijskim reži- mom, na pe morda iz pripravljenosti, da bodo dunajski parla- aJoVulSl^H 1 trioun ? *• 37 °J® »»rodne zahteve. Tako so s^ojo usodo dexinitvno povešali s črno - Žolto rakcijo. - 94 - Blad oalo Venske raeičfnsko-iiberalne tendence ao aknŠele ubr tl doslednejšo pot iti so tudi dejansko predstavi jele v celi ▼rati vprašanj noaiiua napredka n nadih tleh. toda ko so ce slovnoaki liberalci znašli v položaju, de ao i-.eli proiet rako "radečo požgat" n> levi, raeščanuko liber lno buržoasijo, ki jim j« zapirala pot gospodera <«,£?? razvoja, pred seboj, p*- mon' hiatidno veleposestniško reactjo ne ceanip so se reje odločili »o to zad¬ njo* možnost. ičotiee koncev je vendarle oktobrske diploma Golu- cho*ykege bolj ščitila njihove interese kakor p s Schmerlingov februs.raki patent« 3priSo dejstva namreč, do jebil lebereiize* us vsako revolucionarno akcijo nesposoben, vs« glevn* vprsžsnjs s3>0Venakeg : a -odnegp oevobo jrnjo in zedinjenja pa ao bila rešljiva a no n* revolucionarni n cin, je to r povsem razumljivo. 7 okviru ml sč.oslovanake lrckcije slovenskega na odrtega gibanja ae j? r* vijsio tudi levo demokratično krilo, ki je pred¬ stavljalo tržnje slovanskega kmete, delavce in malega človeka sploh, ki j* najdosledne je ščitilo interese slovenskega narod a. Uje^.ov ideolog je bil ir. ..i« vati k. j j ak or Storže vič na Hrvaškem Je lil Levstik pri olovoricin •fliniT^ti je p’oti ara* orientaciji na monarhiatidno-veieposastniško reakcijo po tevil načelno in samo stojno politiko, ki je iahajala iz ail slovenskega naroda samega in zato tudi dosledno vztrajal v boju r? revolucionarno geslo aedlnjene 'bloveaije.Socialno- zgodovinsko je torej Ijevotik n* posredno nadaljevalec Prefiernove-e revolncion rno-demokra- tičnega izročila. lo ao Si.ov-.nci v uatavni doni po leto 1659«obap* T lJnli svoj progr-m iz leta 1848. so s« pote~*t kem znesli v težkem po¬ ležejo . Geslo" zedinjen* kovani ja" je postalo v novih razmerah fie Veliko bolj nejasno in megleno, k kor je bil« 1848.leta.Oateli slovanski a roži (Čehi, Hrvati) zo bili vedroma združeni v zgodovin, kih pokrajinah, zato so se mogli sklicevati ne zgodo¬ vinsko p~avo, blovenci pa so bili r»zkooeni med pot ell šest kronovin in m jim tor*J zgodovinsko pravo ni moglo služiti. Bilo bi tedej naravno, de bi se podi-go ovojegr boje vzeli prorodno pravo, prfcrodno pravico n rod p do samoodločbe, toda prorodno pravo je imelo v avstrijskih r- smereh dejansko RheSoj revolu¬ cionarne sshtRve. Če ao oe Hov* ci hoteli združiti, tedvj je bili treba ud -riti po »istemu fevdalnih kronovin in »gredlti svo¬ bodno rviro avobod-aih narodov. 3 tem pe ne bi bil strmoglav¬ ljen »smo sistem polievdeine monehistične veleposestniške Reakcije, tap k bi bila za vselej onemogočene tudi gospodarska in politična hegemonija nemškega meščanstva. Ta cilj bi bilo potemtakem ato, oče realizišatl samo > revolucionar¬ nimi sredstvi, te poti pa ni niti hotel« hi i ni mogla ubrati nobena od Irskcij slovanskega nerodnega feibanja. Treh« jg.bilo . kzsiaz g.. § 8S t. lo Je 1851 leta slovensko vodstvo prelilo Schm^rlinin peticijo s Jlor nsklmi zahtevami, je v nje J ^ govorilo od drobnih jezikovnih sehtevah glede šol ln uradov ter povdarjalo zvestobo slovenskega a rodi nedeljivi Avstriji« Vprašanje zedinjene Slo¬ venije pa j« postavilo šemo v obliki oredlio^a. d« bi bilo v admi- — 95 » slovenekega ■ 'o.*r mo .-;o pite tekem ost la - ŽSo izvzemamo zvestobo de Avstrije - jezikovne in vpln$fie kulturne zahtev#* .j tem r.:a je konservativno ver!stvo ulovon :k• j nerodneje jifc-nja spravilo no olno gib- nje n: ter t,, kjer . Jo hotelo imetij daleč od demokratičnih in revolucijo rnlh tendenc in v tesni o V :i s p -.•! 1 i n o r ; - v j i jv* j,o k« Jerjn je kot idcoio_ si venskekor.serv ut izrae tudi teoretično ute :iel ii t ko stališče* Jictvo n r’no.'ti je bila z&n * vera, kaj ti vsi zn n j i sr ki nared a o... L i, jezili, kal: 'ra, itd., hbstoje naposi ‘d s o za to, d so more izr.-rit ve sko čustvo s jodstva.Bog je . er 1 i '-»dem jezike, d bi omejil n ji nov na¬ puh* Kč r torej >r Mr r ni jezik, si • bi vero* nasprotno pe z op --t vse zahtev , ki prve-:* jajo okvire je:.: i krvni h in kulturnih zahtev in ki slaba konservativni ter no katoliško cerkev oprti sistas, izpod kopu je jo vero in so s- to z otn- . •tazvoj poiitčnih So, j>čko- .e ja vend rle zahteval, dr- bi se slovenski progra« nekako konkretiziral* »Tu i j n 1969* leta je padel ochmeriinj. i'on ar hi s ;lčna reakcija se je pr! ..r »vi jsl p z-- boj proti Prusiji in je hotel: imeti zanesi ji v a j.-.o oporo v Vi ed i« Oblast je dobil okspon-3.net konservativnega ved s,srčke, a plem¬ stva Belcradi* Z njim je zopet osivelo laderaii tičn -nisel plem¬ stva, kija bila pokopana I Goincho^skim* Novi ainistriki predsednik j« potisnil v str-n leber*lno ne^čanstvo in vlad.-l oprt na cerkev in veleposestnike« Da bi orid o il slovanske nerode, 'a ugodil ne¬ ka t .-rim njihovi -] jezikovnim z-r it^-vom* Xe je nekaj takih drobtinic do¬ bil s tudi Kr--n jaka, se je -iov-nsko konservativno vodstvo t; ko j -ista* lo zh i Belcredija. Njegova vlade je bila obo* m priprave za vojno pro4 iit*x ti IvuJiji in je žeto tudi s te str ni žel. sin - ije pri kors r votivnih plasteh slovanskih narodov, ki so videli v tem dejstvu j- mstve d- se Valenemake tendence ne bodo io w ie resi i zirati« Pod toki mi pojo ji se je ept ’ bra J.fllL * loto vršilo v l'e,- riboru konferenčna slovenskih prvakov, k r r je bil sklenjen«* teko zv ni ! mariborski vseslovenski pruprem". Naštel je kot repek k Plcre ijevi reakci^n- mi kronovtnakn-fee ral is tič ni politiki, naslanjajoč se ne obstoječe ievdalne kronovine, ki so razkosale slovenski narod* Da bia se Slovenci . ril- o ili tej počitki, so se v ” mariborskem ro, ,r*nu ' prvaki oklenili -zgodi vinskega pr va. £5 ta klili ao nekje v z j od nje m novem veku neko "notra¬ nje- avstrijsko skupino", ki naj bi d rušil e vse kronovine, kjer prebivajo Slovenci• V kronovinnh z n -rodnoutno mešanim pre¬ bivalstvom naj bi bile narodnosti zakonske zaščitene. Ustanov¬ ljene naj bi bile no >,ne krak kurija. S tem . 0 prvaki iznašli kom¬ promis med deželno in n'rodno avtonomijo tor se z n jim tudi ■formalno poslovili od e eni a je ne hi oveni je* Pri * mariborsk m programe" niso aodelo.eli samo kom> r- v ti vol, »mpak tudi libe aicij dr* Vosn/ak, dr. lezi itd. "a so j- prvič popolnoma jasno pokazalo, d ~ ^sl oy^ ,.->kir. leber lc^n v pr; k tič ni pol: t ki ni .pr v nifi arng. kzz lo, kakor' caplja" i za * ■ - v.«. i v ti 1 m Blei^eisom* Puci ■ •: volg^lo, ■ . r . vax ’ , za nemško meščanstvo: bili so n sposobni, d bi kar koli r-sno i na pravili proti konservativni* desnic r jan, kor ja bil:« kmečke" mi zori je n ih v« zl te jame in kr .0 so bali revolucionarnih ®n?r ij svoje j8 lastne-a 1 itv-, e-. • - 96 meščanstva jih je gnal k obrambi in kr se niso mogli opreti na slovenske ljudske množice, so se oprli ne konservativne deani- rie in akno«j s ifevd«lno monafcžistično reakcijo* R »umljivo je tedaj, d* so tudi 1865, lete hiteli skupaj s kon¬ servativci postavljati most do Belcredi**a.Nihče trn g kakor Isker le* dr, fošnj• v zvokih * Spominih'’* ..Z*di’ jen» Slovenija! To je isti ideal, po krtersa smo streaeli takrat! in strmi 'O Se danes, saj Človek mora imeti k k id eri, Četudi ve, ds ga ne d >ssze .. • " ( str, O o8), Vse te naurte na zgodovinskem prev|j je akor pairnate hišice preobračal razvoji političnih dogodkov* i»eta 1866 je Avstrija izgubila vojno proti Prusiji in Italiji« 3 tem porazom ni izgubila s«mo Benočije, ampak ae je za vselej morala odreči sv jih hegemoniji v Italiji in Nemčiji. Obvezala se je,da ae ne bo vmešala * notranje nemške razmere in v možnosti obenem datum na tnnka nomslo ga imperij«, ki j e vedno bolj potiskal Avstrijo e evropskega odra* Po vojni 186 . lete je bil? nedvomno vloga Avstrije izrazito reakcions na,"fc jti namen vojne je bil, preprečiti zedinjenje Nemčije in Italije* čeprav ae je v obeh državah vendarle predstavi, ljal naorodek. svojo pomoč reakciji ao olovenel naglo drago pla¬ čali. To, kar so hoteli prepr eiti, nrmreč okrepitev Nemčije, se je sedfj Se mnogo hitreje zgodilo. Strah pred proakim pritiskom je gnal Slovence k spremembi svoje politične smeri. Drug za drugim ao se začeli odrekati f mariborske ge programe''. Znova je začelo zmagovati priročno prevoj * Pravega z gotovila in dejanskega naprddka noše narod¬ nosti ne bo- je pisal L, Svetec v * Novicah* - dokler val Slovenci ne bomo imeli ene. e deželnega zbore in skupne, na¬ šemu zboru odgovorne deželne vlade, Ker pa tega po historičnem pravu doseči ne moramo, je moj sklep* damo histeriji in njenim izročilom 3lovo in primi 1 ae odločno narodne ideje"! To je pisal bvrtec oktobrf 1866, leta, tedaj, ko je pod pri¬ tiskom j>zex poraze na fronti pričele neverno naraščati politična aktivnost ljudskih množic. Toda take radikalne izjave ao ostale samo ne papirju, is reč.Svetec teh svojih člankov o zgodovin¬ skem in prirod nem prrvn niti ni mogel dokončati v ’’ Novicah", ker se jim j« uprl Bleimeis a svojim konservativnim ožjim kro¬ gom, Toda eno je bilo gotovo* zgodovinsko pravo je doživelo ’ polom, a prirodno pravo d«j?=.nako ni bilo sprejemljivo niti za konservativce niti za liberalce. Teko se je slovenske politika zopet znašle tum, kjer J« Mia* pri drobnih jezikovnih zahtevah, Sdini, ki je dosledno vztrajal na priročnem pr-vu in Že 1365, leta najodločneje kritiziral "mariborski program", ki Je bil France Levstik« Toda o tem kasneje, fe svojo pomoč reakciji 1866, leta pe ao bili slovanski na¬ rodi še huje k znovani. Poraz je spravil vi d ejoči avstrijski sistem v tez ven položaj v zunanjih in notmnji politiki, Avstrija se je znašl*■ obkrožena od uttjene Prusije z ostalimi nemškimi vazalnimi državic* mi, ol če Italije in carske Rusije. Če je ho¬ tni s tam oklep razbiti, je morala urediti zvoje notranje odnose. - 97 - Ta pa 30 po 1 zgubljeni vojni oživlela gib n ja slovenskih narode in Madžarov, ki ao iiila vi d a joče kroge k odložitvi. Tako je bila znov« obujena mi el na dualizem, ki jo je Že v Belcredlje- Vem ministrstvu branil iun nji minister Benat, Bistvo dualizma je sporazum nemških vladajočih. krogov s Mod £ ri na račun slovanskih nabodov. Razen t< ra| je imela avstrijska reakcija za hrbtom še drugo misel, namreč d bi okrepila madžarske pol- fevdalne veleposestniške elemente in Iztrgala iz rok madžarske deraokr cije gl v ne orožje s boj z^ > ^džarsko svobodo, »saj de¬ loma s ji je oboje posrečilo. Madžarska je postala kasneje glsvni steber avstrijske reakcije. *ndi sicer Je bilo dualisticn* zgradba premeteno e snoven*, Majhno avtonomij so dobili tudi Poljski, ki s S dobil oblast nad ^eliškimi Ukrajinci, in Hrvati, k telim «o bili prepuščeni brbi, Tako so držali Nemci na vajetih Poljake, a Poljaki Ukrajince, Madžari Hrvate, a Hroeti Srbe, čiste po pravilu * deli in vladaj", ki je bilo v Av stri ji z; res do skrajnosti izrabljeno, Z dializmom se je torej »godilo io nekoj mn o o slabšega od tistega, kar so I848, leta Je teli pr , Masamijivo Je, da je nem¬ ško in madž raka liberalne buržoaalja du ali sem z navdušenjem po¬ zdravila, k jti gospodarske in poiitčne hegomenija ji je bila sedaj zagotovljena. Dualizem je dvignil vih ren protest sčpvamloj marpdov in tudi Italijanov, ki so ae upravičeno bali, da bo prinesel 3 seboj poostren nemški odnosno aadžerski pritisk s novimi £ or t odami raznarodovanja«, Za Lilo ence je bil doallizem še posebno t hud udareo. Po izgubljeni vojni v Italiji 1866 ,leta je pripadlo Itali okoli 4o,ooo blovneoev, s dualizmom la je prišlo okoli loo,ooo,- Sloveftcev pod madžarsko obl st. Pokrajinski mzkosanooti «#--J* - torej pridružila še meddržavna raskossnoat, ki je idejo zedinjen Slovenije Še bolj potisnila v ozadje« In vendar , ko je prišlo do glovsovaitja o Benatovarn p 0 n, je slovanska državnozborska delegacija pod vodstvom dr. To- mgne in bvetou, ki sta še diskusiji n«stppalo proti dualizmu,, nenadoma gla sovala za ali sem* f a nastop je x* vzbudil ogorčen¬ je* slovenskih ljudskih množicRazgalila se je vaa oportuni¬ stična vsebina slovenske politike* Navzlic temu pa ta nastop ni bil presenetljiv, Jfej naj bi konservativna slovenska politika ukrenila v položaju, v kakršnem je bila? Obljubljen so bile večja deželne avtonomije, čo bo sprejet dualizem, Ysa slovensko- politčna linije od 186 o« 1 ta naprej panl bila nič dzu gaga in 3pričo konservativnega vodstva niti ni mogla biti nič dragega kakor poganjanje a« deželnimi avtonomijami,"kajti zedinjene* ol oveni j a je preveč spo iniala na ravoluoijo, Ali je tedaj čudno, če sta se Svetec in dr, Toman spričo brezizglednosti zedinjene Slovenije pr dela pohlevni iluziji, da bo nagrada za dualizem - d ažalne avtonomija poleg# gorenjske železnice, ki je nekate¬ rim prvakom napolnila žepi Toda pritisk od apod»j proti taki politiki je bil tako močan, 4 a je za Bauatovo decembrsko ustavo glasovala samo še manjšina slovenskih poslancev. Dualizem ppmesi »a ulovenoa prelom, ka jti ves nji¬ hov polltčni boj je odslej dobil pove oblike in nove ostrine, Dobo do dualizma bi mogli imenovati čit lniško, kajti čitalnice in podobne organi zelje ao bile glavna oblika slovenškega narod¬ nega gibanja, že ara* ta oblika kaže, da se je narodno ibanjo omejevalo n* mesta in •« j ro gospodo" po trgih in administra¬ tivnih tipično malomeščanskih bojih za pravice jezika v šolrh in Urih. za tega ali one* birokr ta, ne ts sli oni dohodek, za univerno v Ljubljani itd. Dualizem d« ±x *aš izzval k večji politični aktivnosti ljudske množice, kajti centralizem, gospodarski fr itisk nemškega k pitala in breme davkov, odškodnine in drugih da¬ jatev so bddlll v delovnih množicah odpor , ki je moral šobiti svoj politični izraz* Aktivizad je teh množic je potisnila v \ »z pr d ospredje liberalnejša elemente, ki so pod pritiskom množic nastopali z radikalnejšimi gesli* Iz teke« e r zpoloženja so iflšll. VfiJLlk|. tfbnri-, kt eo se vršili po vsej Sloveniji in zares mož bilizir li desttlsoče ljudskih množic. Prvič v svoji ggodovini je lostalo slovansko n o no gibanje stvar tako širokih množic. Že ta priliv kmečkih množic sam po sebi je bil dokaz, da stoji slovensko vprašanje pred novo etapo v svojem razvoju. Tabor¬ ska akcija je zopet oživela geslo zedinjene 81 ovenije.Stotisoči slovem.kih kmečkih množic so vlili v to parolo vse svoje želje in pričakovanje ter ‘1 teko vrnili nejeno revolucionarno vsebino. Doba taborov pomeni triumf slovenskega liberalizma. Če¬ tudi ne nosi ta akcija pečate izkl.ueoo 1 ione prireditve, je vendarle v vsem svojim potekom u otovila popoln polom po¬ litike konservativnega vodstva. Tabori eo prokiamirrli novo orientacijo slovenske politike^ ki je bila izzvane z dualizmom, orientacijo ne bratstvo južnoslovanskih narodov v skupnem boju proti nemško - maežarskemu pritisku. To je bil nedvomno velik korak naprej v naši poli iki, prvi paekus, de bi se slovensko na¬ rodno gibanje otreslo svoje, a reakcionarnega črno-Žoltega * za¬ veznika". In v tem je največ ji popien taborov. Tod;; a a tej politični liniji slovenski liberalci ni 3 o mogli več vztrajati, kajti",...vsekakor se je kr« buržuaziji bati ntumnos i ti množic, dokler ostanejo konservativne in bati 39 ji je uvidev¬ nosti množic, brž ko post ne j o revolucionarne." Tabori so od¬ krili revolucionarno ener £ ijo, ki je bila nakopičena v slovenskih delovnih množicah, in globoko socialno vsebino njihove udeležbe v narodnem gibanju. Nadaljevanje taborske linije je torej nujno privedlo do položaje*, v katere« bi se leber-loi z-našli na čelu rg^ojUic^onrrae akcije slovenskih množic* Toda era progresiv¬ nega liber alTzma je bila v zatonu. Hedn»r©čni dogodki so prev v. to m č «su potisnili liberalizem na novo pot. tsak poskus revo¬ lucionarne akcije ni bil samo tuj, aarvtč sovražen meSčansksmu leberalizau. Zato.so tabori višek slovenskega liberalizma in obenem začetek njegovega poloma. Oportunistična politkk slovenskega konservativnega vod¬ stva je našla doslednega in gorečega nasprotnika samo v Fran¬ cetu Levstiku, f slovensko kulturo in lolitično življenje je vnesel Levstik duha oatre načelne kritike. " Eritika šele budi in kaže, kod je cesta v Atene", to je bilo Levstikovo geslo. S tem geslom sa je vrgla v boj proti konservatizmu Bleiffeiscvega vodstva deaokr tična struja, ki se je okrepljena v ognju 1848 . lata pojavila v slovenskem političnem življenju. Notranja nasprotja - 99 - Znučilno ..t Levstiku'"'- ' -irbe je ’ ilo v ter, de 36 j® o 11 z vso odločnostjo tr;ko proti glavnemu sovražniku slovenska o ??, kakor pportunlzmu v letnih vrstah, medtem ko so kon¬ servativni prvaki brezobzirno in robo bili po dom.včih sr kot¬ nikih, hkr ti pp ob p ir ii n - rodno Ironto pritaku monarhistično- veleposestniške h reakcije* Levstik večal , A ,.lo- v inske js narod ,>r ati pr oč sovrafenJJcB mo ; oč . jlmld.- fcnd&i# če bo notr-ija k.QP^M» X. \ v pr v i vrsti slabil ravno oportnal zora* Konservativno vodstvo, avetovnonezor zvezano s cerkvijo, sociaino-poiitično pa a polievdalnia vele¬ posestvom tor dinastijo, je bilo nesposobno, dr bi realiziralo slav neki prodre«. :. to jo Levstik sera usmeril svoj glavni poli-, ticni tri ar- eg* Boj, ki j-* ;.r • Čel Levstik z •*!fp.ok«mi sl ?von- akega pia' njaas je pot> m pr ne el na konkreten teren, v čital¬ nice in slov® iško poli • J o leso is je, t r j® r. bo 'i proti dueli amu in & tabori dosegel svoj vi.ek* Jamar jenost Levstikovega Suhe v s,i vi jensko stvarno t nam r zodevs Levstik« kot bojevnike, ki n tir: pet n r ki . Boj za« » napredek Je v selej aveznjijs^pondg rjanjem. st? ;, r noati, iz c io izbe J a, o s..-, o reokci^a^se^Izgr ] J. jg' •.; r ake 13 , kj *J ’ - t ?'rlra T/' e' kri y a r^s'ni 3 nrPa ry~7.?'*L r s r 1 * * L® v 3 t T STje Pred št h v nTk in gle3nik tistih" vierB^sko- a vrokr*'M3nih revolncion ni h tondc dene, ki so bil roti . r® v or- zn r-- joi^cHs lf , 4S«leto in so se sed n j v novi obliki, oprt® n kmečke in delavske množico, izra¬ zile v Levstikovem pri z vdevanju* Jtn v tem smislu tvori LevdtJJr- vo literarno Selo In splošno poi.it leno”? . i noto. T*S r tara te ži aa popol no" Vasriioev oj It vfjo sl ov e na k e ge narod a Z *’ ITapre 'ob* je 19c.5. lete Levstik n stvori! Slovencem prvi n a6 «1 ni poli tč ni list in v njem obudil program 1348.Ir ta. Zedinjena Slovenija in demokro ije sta bili rdeča nit vse Lev¬ stikove politik >* P i t m je bilo glede na ti dve neceli nje. ovo delo v teoriji in praksi dosledno in vselej zvez no z interesi slovenskih ljudskih množic. Y ter, č -■? jstvo se kaše neka dvojnost njegove miselno . ti. Izhajajoč iz kmet*, ki se je pehal na pol iti čil ni oder, je ^eavatik "ist 5&r sm "Tzrežal nazore, ki so bili voj- atveni evropskemu liber • a izm«. U' irr-4. je tor j .ot .i-v nsL-erar »efi.čtnsk mu liliarali*iB. Saj je na prijn*r~v Bolh letTh očital sl venskemu meščanstvu, da ni npredno, de se premalo oprijemi je industrija, Je ne sv j novih strojev ito • Z zaničevanj ->01 -ovori o teh « me željni h'*, ki odirajo ljudstvo, toda niso v stnnu, d« bi na pravili korak naprej v boju z nemškim kapital om. Drugače tudi ni moglo biti. Kmet k’ d emokr-' lična misel se Ja laogi p v tem '6' jv in n^iiih r -z rah n trs ti pot samo v okviru libera¬ lizma. tako se ja z. odilo, d- ja bil no kr j & s: Levstik vod ital i in ideolog TJtTeralne at uje. Ko p ' j •>' r.- ?.vo ! stisnil liber alge k o& Kr It emu pajku ran ju n r akcijo, tedaj se Je LeTOttrsnm 1 - rtT * c.-r ... "t” . . Razšel s - je v z Iilerill i5 z . tem polomu mu je' pr - o.; tale asm o ena pot, če je hotel ostati zvest sv~. irr, n* selom : >t s proletariatom, ki se je ted<-j po jr-vil ne evrop ki in slovenski politični pozornici. !Pode za^to not j® bil Levstik ted-j nesposoben ker je lil preveč zvezen z duhom liber ali sme« JPs tudi zaostale -lov n.?ke razmere m niso mo le izpod hud iti, d bi s® rzvijal v to s-••••;*. 7,nto se je zn ne n Vn in bol-n sam izločil is sl o 'o n oko n politične--;« •življenja.*' Vaekaker je predstavljal Levstik v r^zdob lu no letu 195o. o Ki ti - 100 — politično j vo, vrhunec slov-nake d -aolcrntifin« ni3li. Z " Kaprejem* ja Levctik r zvil ideoloSko osnovo z* boj proti konservativce® na vsej fronti* Izhajal je pri te® iz spo¬ znanja to samobitnosti slovenskega n roda* Istočasno, ko je uda¬ ril proti oportunizmu je zavrgel tudi vse iliristlčna in panalavističa ne a ajarije s * Slovenci smo narod In zaradi književnega jezika se ne moremo, neesmo in tudi ne »aemo inebiti svoje naodnoe ti* ... " pravi v » Kapre ju" 1863 leta* Prav zato torej, ker je bil Levstik resnično ljudski bojevnik, je mor^l ihajati iz nepotvorjenih ljudskih stremljenj, iz sloven¬ stva in is demokracije* Panslavizem je bil pri Jievetiku redko ponavlja joče se bolezen, d koder je za trenutek podlegal paniki zavoljo ud rcev, kijih je dobil slovenski n rod . T bistvu pa mu je bil panslavizem tuj* Sprejemal in razvijal ja tezo jugoslovan¬ skega bratstva, toda tudi to na demokr ticen način : kot svo¬ bodno zvezo bžnosl avans kih narodov v boju proti od neme zrtirrnju* Spopadi med Levstikom in konservativnim vodstvom so se do dogodkov v zvezi z dualizmom 1867* leta vršili na poe mez- nih m njših vprašanjih, dasl ‘je bil e le tedaj jasno, 3? gre tu za dve politični smeri, med katerima je ležal nepremestijiv prepad Levstik je zbiral okoli sebe mlada ljud.l, ki ao ga 1864«lets v* f zanosu imenovali" slove nekega Spertak»% To leto je prvič pri¬ šlo do načelnejših ns pro ij zaradi nemškega "Triglevef ki so t a hoteli prvaki izdajati, toda formalnega razkol* se ni bilo. o pa je naslednje leto pričal v * Celovcu" izhajati Binsplelerjev "Slovenec", okoli katerega so se zbrali demofcrotičnejšl krogi, je priobčil Levstik v njem politčne članke, ki so po n»čelno3ti in ostrini svoje kritike popolnoma novo poglavje v naši politični zgodovini* Levstikov ugled se je v teh letih ailno povečrl. S svo¬ jim delom je ustvarjal idejne ln teoretična predpogoje a« razvoj svobodorniselne in demokratična stranke* Leta 1S66* sta Levstik in Stritar izdale prešerne* To je bilo v česa, ko ae je notr nji boj v slovenskem narodnem gibanju bliisl svojemu višku* Ta akcija ja bila skorrj demon:tracija* Lavstik je z njo odkrito manifestiral svojo voljo, nadaljevati Prešernovo decokratiino linijo v boju slovenskega neroda za svobodo* Do definltvnega spopada ja prišlo šela za dualizma. Po polomu, ki ga ja došivela Bleivalaova politka, sa je liberalna opozicija močno okrtplla, ker so Jo podprle ljudske množice* Katodni boj 3a je zaostril tako v vrhovih kakov v množicah. T taki situaciji ao libsrilni * nladoalovenci " u tonovUi" »lovenskl 5 ;rod " f i« postal Levstikova tribuna za boj proti konserva¬ tivcem. Kjegevo prizadevanja je šlo sedaj odkrito v smeri raz¬ kola* Konaervot vcea očita, de so a avojo politko demoralizirali slovensko ljudsko ljudstvo* , " . Vsa kori stolov* a politka naših poslancev - piše v n Slovenskem narodu"-, kstera s^mo njim daje koristi, narodu pa seka rano za rano, nva je ponikel e pred samim seboj, nas je blamirala pred vsem svetom, nas je pahhila ti k do brezna pogube* lol - V d opera ul 8 n kr; ,;r-vis . 4 i n ?! r» • '7 “ apoštov.- ti, I- -> s o t ki str hopetni S58.1cir>"'i > ! ®r>io o t.-. 77t;nk: trepetom, ki t '•"'vir'' vseko moško stopinjo o o it voditeljev'’ V telo si venske politike se nabralo -noja, d mor tvor krnel’; pokniti J” To je il od krit poziv k r v rolo, ki naj bi se i: vršil v it ter • •« Fisira, ki so se r »kola bali# je aap: 38li ** ,« . Ne .Vi t j nti' ertrine-o jedi kov n;'-- po zleti sloji, - .trn in a pr v vi , po blv-i edinosti; iz t: ja-: i kov en ja bomb Slab kruh pekli... " Fake poi iti ..na taktika, n smel* jena k r afcoin, je bile edino pr- viine« i-rizno •:je Blei^ei. ove a tod s tv : jo tedaj pomenilo, drsati roke nevairi^.« tod a. '*«,.K o sila mene, i en* opat v zdi ;remo*’- je pisal po Beustovl amabl LUkr. o v-.-•tu c in tako na dr -.stičen način izrazil oportrrii; kan vo ds . iior se je tor j hotel boriti z ns sprotnikom, ki se j.e po sklenjenem d n sli orno silno okrepil, j« o or i obračuna i z oportvnlmom Uta leatnlh tleti« *.. li n .i - je pis.ol liti ki r - oni, si, tar d a V te t ako bridke iz košnje še sedaj niso iau iievstik v ” slovenskem narodu'*- ds j* tudi po trdinih nje. a al a-i n-caiih - odro preraisL <1 kr. iti, ne ne ds; no, ile", v po— pot na jboi j — no r:o levo?«.. Da hi n o šel zs to avojo politiko oporišča v ljudskih množi¬ cah, je d.••• 1 Levstik iniciativi z nerodne tabore, ne k.--1 -^ih naj bi sl ove ni ko 1 jnlTatvd InaiTITeTtI rib zs re volne i onom o jeslo zedinjene Slovenije in a t m podčrtalo -svojo nost za odločno borbo, tabori so se ras spremenili . WJ ._ j s ako revolucionarno 5«zk*xz»xifi.?KrKxatlitu-)tK± j*xiKx*xt«z?xp»dtiri;?3i ai»i»xfxi|Brsvž?****x**K**i*iw*xb*rb»jtTf*jB®xjr meni les taci jo n c rodne misli, tod e sadove Lev tikove ja prizadevanja so pdželi liberalci« pripr-vi j e sms v or- Ooba taborov je S obe naj odločnejše Levstikovo obrambe zedinjene biovenijenasproti konservativnim prvakom« Tudi ti so sicer -li na taborih, tod;, obenem se jih bali Prak¬ tično so le davno likvidirali z je slom zedinjene Slovenije t?r x so se definitivno oklenili d i.elne avtonomije. Tod;, Levi tik se je zmotil, če je računal, da bo njegovi liber-lni zavezniki d03ledn#jši. "abori so okrepili njihove' pozicije. Ko pa so stali ne Čelu slovenskega norodnepe ribanja in je bilo treba zahteve, ki jo jih postavili tabori, realizirati, se je raz k*l lila vso njihova oportunističns natura. Ko je bilo treba prevze ti odgovorno: t za ouločjn nastop, ko so množice maniiestirale svojo pr ipravl jenost za boj v krvavih spopadih z nemškutarji zbali in ae pričeli bližati oznanjati zlorlaano slo -o in in celo orožniki , teds?j so se konservativnim vrhom ter jeli spor e zuro« c i To umazano brezneceinout je-^evstik napadel v slojem satiričnem listu"Paviihi". Prinesel je karikaturo liberalnega prvaka Jarnika med d varat, stoloma, ki jeizredno jasno pod¬ črtala brazprincipnost slvoV'-nske. < liberalizma* A v satirični pesnitvi ‘Molči io’* praviš * Vse kar se po Krannjski de;.s_i godi, / Molčimo! Ker k m zrnati najprvo potreba je sloge, Molčimo! če staro ošabnost in puhli ves red Z molčanjem pohlevnim utrdimo spet Potic* riči"o!!. Levstik rj je torej bal, d bi oportunizem slovenskih libe¬ ralcev ponovno utrdil vodstvo konservativnih prvakov* Točno to se je kasneje tudi zgodilo. Toda na to načelno kritiko so liberalci roka v roki s konservativci odgovorili s silovito gonjo proti njemu. Boj ima ulobeko socialno vsebino* V noj* je stopil slo¬ venski meščanski icax liberalizem pr vi g na samostojne noge in se z Levstikom otresel kmečko-demokrar,lenega pritiska od spodaj, Z Levstikom vred pa se je otresel tudi- eediaje is olovenije, ki je poslej pač obala tisto, zn kor jo je proglasil lSnjak* tolažilni ideal, ki zanj veš, da j«x ga nikoli ne dosežeš# M 3l oč j, č a jo prišlo do tern pre. om;. revno 18 ' 7 o* leta* Gfotovo obstoji or snska voz med temi boji in splošni;; socialno¬ političnim rnavojem v Evropi. Konec 6oih let je pričela ob¬ čutno rapti delavska Jaolitične aktivnost v Svropi, Revolucio¬ narna I* latern cionrar , ki je bils 1364 * leta ustanovljena v Londonu, je vnašala v spont no delffvsfcčTVranje duha razredne zavesti in orientacijo na samostojno delavsko politiko* Tako se jo p red leberalno meščansko jvropo z vso ostrino pojavilo " so¬ cialno vprašanje'’* silno in vedno silne.e - je pical otritar 1875.leta - trka na duri, socialno vprašanje, streh sedanjosti in bližnje pri¬ hod nnjtati., *,. " Po zlomu francoske armade v vojni proti Prusiji je nastala sporni-d i_1871. let« revolucij« jjari škili delavcev; to je bile prvo proleTarSTf»“dUtlr f zgodovini, ki se je vzdržala na oblasti okoli 7o dni. devolucija je bila zlomi ] e na, toda navzlic temu predstavlja mejnik v razvoju evropske z.-od o vi ne. Revo¬ lucionarni o od ki so prestrašili liberalno in monarhistično- reakcion---no Iv r o po, ki je poslej moral« napeti vse sile, da je obvarovala " sveto privatno lastnino". Vsake r volucidnorns akcija je bila sovražna njenemu obstoju, ker je nujno pretresla temelje, no katerih je bila z rajena liberelno-mesčenska livropa. Liberalno meščanstvo je s tem prenehalo biti nosilec napredka* Val teh družbenih sprememb jeprišol tudi k nsm. že v sredi 60 ih let se pojavljajo pri 0*3 z delavske or anizeci'e in 187 o.leta jih " Vovice ’ za ostro no čadajo. Vepovol jno se izraža o njih tudi " Slovenski narod". V taborski akciji so pole;'kme¬ tov nastopali tudi sloveti ,ki delavci in prov ta n-všečna knečko- delavska d ružba Je silili liber ic° k slogi in opuščanje revolucio narne^a eala zed ir; jene Slovenije* Zato predstavlja gevstikov zlom hkrati začetek pre t rupacije gibalnih sil slovenskega na od ne. gibon,;.- . Z nemško iv > vojno 187o* leta se je vloga Avstrije bistveno lzpreoier tla, če je prej Se del avstrijske reakcije gojil idejo maščevanja nasproti Prusiji, je sedaj, po pruski zmagi, ta ideja Iz-nabile vsako oporišče. 'Jas rotno, zamenjala jo je poli¬ tika vso tesnejše, a z vez ištva, toda zavezništva pod pruskim vodit on. Položaj ae je torej olrnil: Avstrija je izgubil-; »voj dominantni položaj v sreč n. L Evropi in postala nemška pre - straža no vhodu. Avstri jsk a " ječa naro d ovg , je postala most za prodiranja nemških tel> : nT protT*"vzK od u in kolikor globlje se je Nemčija pomikala v imperializem., tem tesnejša je moralo biti avstri ? ako - nemška zveza. Vzdrževanje nemške hegemonije v Av¬ striji' je bil tedaj problem, na katerem je bila zainteresirana tu: i Nemčija* ” T o je Bi omar k tud i jasno poved al: ,t ... Avstrijski Nemec upr vičeno ex stremi po politčnem vodstvu in bočuval interese germanstva na vzhodu, če bo kot vmesni Člen med germenstvom in slovanstvom preprečil njun medsebojni spopadč..." ( Po 8, Charmatz-* j Oesterreichs innere Gesuhiohie von I848 bls 1 „‘o7 - II., tr, f>5) VelenemŠke tendence so se okrepile in z njimi liberalno meščanstvo. Ql 1867.1©te dalje pa d o Taaffejs so imeli nemški liber le i a kratkimi prešle ki v rokah vlado in nobene velepo¬ sestniška vlada se ni mo c la dalj fesa obdržati. Vse te vlade so se trudile, da bi z vsemi sredstvi utrdile nemško hegemonijo, zato jih spremljajo germanizacija, pritisk nemškega kapitala, absolutizem in ^ospodtrsko izžemanje zatiranih narod ov. Libe¬ ralni voditelj Plener je to stremljenje tudi * teoretično * ob#*sr jasnil: "••.Zahteva absolutne enakopravnosti je zmota, kor v življenju posameznika in narodov ni absolutne enakosti, in ne- nemške narodnosti v Avstriji morajo sprejti v interesu avstrij¬ ske države neko mero, na rečem podrejenosti, ampak priznanje izvršivših se nacionalnih dejstev.*' (Po dr. J.Pri jatel j t "J.Ker- 3 n i k, njeta delo in doba*, str. lo5.) *Neno je bilo, da se s prusko zmago pričenja novo razdobje avstrijske zgodovine. Avstrija je pričela segati po Balkanu. Ko se je 1879 . leta zunanji minister Andrasy vrnil s berlinskega kongresa, na k terem je Avstrije dobila pravico do okupiranja Bosno in Hercegovine, je dajal cesarju Francu Jožefu I., da so sedaj Avstriji vrsta no iiolvn odprta* Isto leto je bila Bosna in Herce ovina okupirana. Naslednje leto je bil do.overjen med Avstrijo~in Nemčijo pakt o medsebojni pomoči proti~Rusiji, s 188'', 1 ta je bila v vsej tišini sklenjena * trozveza ” Nemčija - Avstrija - Italija, ki je bila naperjena proti Angliji in Praneij .Vsi ti dogodki so morali poučiti slovenske narode, da je era v kateri je liberalno meščanstvo oznanjalo idejo nacion Inih drž - v, okončno inila. Avst ijsks liberalna buržoazija je v bloku z veleposestniki postal- Lavni sovražnik svobode zatiranih narodov in je z okupacijo Bosne odkrito prešla k politiki narod- - 1 ^ 5 -' na. h zatiranja. Poiitka slov? nekih n»ro ; ov je torej spoet za- ; mudila 9ai f Sovražnik je postal močnejši in nasilnejši, Ta nova dunajska politka je seseda zbudila odpor pri za¬ tiranih narodih, v katerem so že sodelovale množice delivcev in kmetov, četudi so tule še pod politčnim vplivom in vodstvom liberalizma • e a k j c ti zl :• i pol ožoj na Češkem, kjer so liberel i ■' mladočehi'* stali na čelu velike ljudsko akcije, dokler se niso ustrašili lastnih množic in sklenili kompromis z isto reakcijo, k- o s bili povezani kon^.-rvr vi v ni '* staroeahi"* Podobno je bilo pri nas« Nev? -noati, ki je nastala po prus* i zras ;i, ao se sloV'-su,ki vodit i j1 dobro z .-.ved ali. Toda, kako najti: potiz stiske? Nobena od obeh vodilnih frakcij sl oven .kega na¬ rodnega gibanja ni mogla od. ovoriti n--- to vprašanje* Z p o pa so z se znova razširile panslavistične sanjarije in iluzije o južno¬ slovanski skupnosti« L87o. l eta je bil v Iijubljan i 3lovensko- hrvaški kongres, kjer sklenjen tako zvalil w l'jffbTjlhSki ju Šnoslo vafrskl pr or m', toda razen splošne manifestacije ju¬ žnoslovanskega bratstva ni bilo ukrenjeno nič konkretnega. Najsi bo zdinjena Slovenijo ali južnoslovanska skupnost- vselej se je kolo ustavilo ob glavnem vpr rž njui kako. po kakšni poti je mo oče do seči t a cilj? Odgovor so dali 1875» leta balkanski nerodi. V Bosni in Hercegovini ter nato v Bolgariji je prišlo do revolucionarne vstaje pr o ji tur Sremu gospod s tv n, v katero sta se vmešali tudi Srbija in črna ora, tako da se je znašel v revolucionarnem ognju ves Balkan, fr boj je bil nedvomno progresiven, ker je na eni strani rušil w nili turški i tem na drn i strani ps zapiral pot odvajalnim t in, m Nemčije in v stro-Ogrske proti Balkanu. v.;tr ; ; ki -.lov•■•ni, mo ; nji i tuli ilovenci, jo obsi¬ pali ta boj s platoničnimi simpetijami, toda ko je Avstrija 1878. leta z sedlu Bosno in Hercegovino, se ni dvi.nil? niti ena roka slovenskega vodil politika k prol . Kst rotno, okupacijo sc pozdravili, češ zdaj nas bo več Slovanov v Avstriji. Očitno je po¬ temtakem, da rešitev slovenske ; noročno; p vprašanja na revo - lucionar nl^jaMJLn v nobenem slučrju ni prišlo v poštev^nTtiza liberalno se manj seved zp konservativno frakcijo naše -e na¬ rodnega gibanja, čeprav je bila to sploh edinopot. Sprimo tega je a jasno, da jo obea n slovenski na političnima frakcijama, kon¬ servativcem in liberalcem, preostala 3amo oportunistična linija tako zvane '♦ realne poiitke", drofetiničarstve. Konservativci so se spojili s ;krajno reaketon rno avstrijsko aržavnopravno stranko, ki je branil j interese veleposestnikov in cerkve ter zagrizeno sovry.il a v as k n ; redek. i,ibbralci pa so omahovali sem in tja toea v bistvenih vprašanjih so obviseli na repu konservativcev. Glavno vpr šanje pri Slovencih je bilo narodno vprašanje, a prav v tom vprašanju ni bilo razlika med liberalci in konserva¬ tivci. Oboji so bredli po enakem oportunizmu. Pod takimi po¬ goji se seveda liberalizem v slovenskih množicah ni mogel uko¬ reniniti. Kram -tvu in gospodarstvu je odgovarjalo kr m rotvo -i o E 3- v politiki, parvanijske lakomnost, požrešnost in brezobzirno^t v goa-pod arstvu, ki e izoliral: liberalno meščanstvo 4d delovne s ljudstvo, je dobila politični izraz v obliki parvenijske zagrize nosti, ozkosti obzorij, nizkotnosti, pritlik v osti in poiitikans To meščanstvo je a el o poli tke nizke in nizkogrudnocti je poteptalo colo o i • • 11 v delovanju raordn najbolj daljnosežen ki pa b je od vr lo, zahteval od njejo, n let dejanskega sloge raze in ponižanja. ker je pretopil njegove aj ae bori zf svoje la Čtvo j- prineslo zato ravni in v svoji zaostalosti ljudi, ki so njemu samemu svojem začetnem političnem ideolo tega meščo natbs, obzorja in |čer je 1 "i e int rese* )v a j :• ■ t > po- Med tem pa je preživljalo slovensko krni: tičko in delavsko ljudstvo tetke čase. ** Grozovito lno vpra. res z vso ostrino t rkalo na vrata* Gospod rski krizi 1873*leta je sled d 11 a konjunktura, ki je silno okrepila gospodarsko aktivno t meščanstva* Položaj kmetov pa se ni popravil»Aiariško žito, ki je pričelo preplavl jati 3vropo,je potisnilo zlasti srednjeevropske agrarno produkcijo v težak položaj, rad o kmečkih slojev so iz- r sili tuji ir> d Omoči od aru hi.Denar so posojali s 3o - 5o>^ letnih obresti, tar poleg tega pobir-di če postranske obrsti v poljskih pridelkih* 1875* leta je napisal Kersnik v "Slovenskem narodu 1 članek, kjer prr-vi, da prihaja po '»o dražb nih zadev na dan* A 187 S# let b pisal " Slovenski n r roč ', da ni zemlje v Jvropi, ki bi bila tako v rokah oderuhov kakor so slovenske dežele* Pridružile so se žs specifične oblike narodnega zatiranja s prodiranjem tujega ki pital--, ki je iežamal zemljo, z davki in dru iml državnimi dajtvarai, z dragim birokratskim apara¬ tom itd* Zato je na primer 8o, vaegfdražb na štajerskem od¬ padlo n -j. o c -» Vb bede kmečkeljudstva , ki ga je v desetih in desetih tisočih po n«i >• v Ameriko, v Nemčijo in v Geverno Afriko, po vsem a ve tu, pz je obenem poatsli izhodišče zv oboga¬ titev Jare gospode" t slov nekih " kraljev na Betajnovi", slo¬ venskega nsstva* želo v tej dobi so SlovaRCl na račun pr o— P d-ib :> i.očUr. a no, ■ c . rič ui .■ o Iv. ‘1 o orno bur:.o xi 'o. Poe! geslom !l svoji k svojim", ki ga je dalo konservativno liberalno vodstvo slovenskega narodne ibsnja, so se stekali uri g »ropi roči k- • ta in m 1 u čl o- ko v roko ? orričerau ode¬ ruhu, ki je bil včsih vel posestnik, vč ih advokat, včasih tudi trgovec in -m. at r r * Na dražbah so slovenska na štajerskem oribajalo včasih v nemške roke, velikokrat pa so se jih polastili do i "krnlji na Betajnovi", De prešlo •kapioa tacije. bi moglo uspešneje konkurirati z nemškim kapitalom je slovensko liberalno meščanstvo k medernejšim oblikam Pod Vošnjakovi« vodstvom je pričelo or-ani- zirati hranilnice in posojilnice, ki so zbirale kopit a a8 gospod •• reko -ktivnnjt, liber lne meščanstvo. "Če ume j o na¬ sprotniki delati k--pitale iz no Se beračije - je pic 1 1883,leta *• ' 0 •- r v 'olov -i,k F) narodu" - »»k s j bi jih mi To je bilo torej pravo ozad a « > rt zli kuje t od .. , JW „ # e za ruj kasnejše ne akcije Krakov« na nemo prvi :ii. • etapi, ki w Tretji vir siovmskega kapitele je bilo d včno zakupništvo m H svojem d sl n ” Tz mojih spominov ” pr:.5. ) ¥ » Dunajskih sonetih* 1 , ki predstavljajo najborbenejši del Stritarjevega udejstvovanja, je pesnik s pekočo satiro ožigosal vlogo na odnih prvakov, ko pravi ljudstvu: " Kako ti z ble ;ora gospod ri Ta zarod samopriden in neoramen, 23. prid le in dobiček mu je mari ! Ti prosiš kruha, - on ti daje kameni Kaj te še dosti ne slepari? Bog te odreši zlega - amen.’ 1 In dalje: i "Ko vrže vlada kako jim '‘koncesijo" Huj z irajo okoli nje se kavke ter tiho v lepi složnosti dele si jo In ljudstvo! Kake iranš ti opravke? Ti stradaš, moliš, hodiš za procesijo, i Ti vbiješ Glava I -ter plačuje« davke!" Iz tega koristoslovstva izhaja oportunizem: " O. , vi poli ki visoki, slavni! Kako izborno posel svoj umejete! V sklepaacif la* na prsih gumbe štejte: Pojmo - ne pojmo - pojmo v zbor državni." In dalje: * Ti praznouho zajčje trep tunstvo! Beseda krepka ti iz ust ne pade, Predevaš sklepe, k^kor mačka mlade, Prekleto ti vestransko omahunstvo." V"Du na jakih sonetih " se je Stritar p ovuel do svojega viška, le v naslednjih latih e pocPvpIlvom " grozovite ra^social- nega vprašanja" ta bojevitost skopnel a kakor spomladanski sner -1 o7- in Stritar je pristal v vrnem zavetju oportunizma liberalnih prvakov* 1877» leta c lo 'dlovenee* ogor. eno piše o koristolovcih v slovenskem n od nem gibanju t * *..Tem ljudem je edinole za *žk kšeft", za zaslužek-- Nobene idealno ti, nobene žrtve, nobenega d omol jubl ja* ne po¬ znajo, izdali bi domovino, zatajili svojo na odnoat, zatajili pčet in mater, zatajili colo vero, vse sa den-r**..’* In tudi sodobnik Čuklje piše v *’ dpominih"t Posebno se je o. lo očitati t mn gibanju ( narodnemu, op »S p r* 55, da '■ pol- njega vendar po vsej Sloveniji, zlasti na Notranjskem in Dolenjskem, bujno ometel o oderuštvo* Pač se je s ponosom poud jala n? rodna zavednost kremenitih Notranj¬ čev, ali dejstvo js bilo, da so najglasnejši * narod ni”klicar ji v o rodni borbi prepo ostoas bili izsesovalci onih rojakov, ki so *xM4aixfc«xfcixpr*p»gjMk»»»xtiilixi jih hoteli r šiiti tujega j-rma..-’ ( dtr* 19*111.) Očitno Jo p o te at r kem, da liberalno meščanstvo ni imelo vež pravice nastopal v imenu slovenskega naroda, kajti njegovi in¬ teresi so prišli v nasprotje z interesi negodne celote. Vsa nje¬ gove razredne interese, ideološko pa se je izgubljala v nekinovi obliki reakcion ne pansl ?izma* Tega se je oprijemal preplašeni maloaeačan, ki se je znašel pred ogromnim socialnim gibanjem v ivropi in ki mu je to gibanje z ognjenimi barvami pričaralo v fantaziji pošast krvave revolucije* Slovanstvo, slovaška za¬ ostalost naj bi rešilt Slovence pred to socialno nevarnostjo* * Gospoda več ne bodi ne trpina, človeštvo ena bode naj družina, rešitelj sv^tu bode naj šlovan!” je fcel ideolog te^a panski-vira , Josip Stritar* Boj, ki se je sedaj odigraval v slovenskih političnih vr¬ hovih, torej ni več izhajal iz temel t vprašanja* kako, po kak¬ šni poti doseči neodvisnost slovenskega naroda in z^Hhnjen»- — ~~~~ dlovenijo, ki je bila deifinitivno pokop-ne, ampak se je bil samo' II zavoljo ozkih interesov obeh vodilnih politčnih strank, od kateri Ji so pri liberalni prišli do izraza predvsem interesi mlade indu¬ strijske in trgovske brraoazije, pri konservativni pa veleposestvoJ vaška buržoazija in cerkev* y -ukljetu so zelo — in upravičeno— zamerili zavoljo nje¬ gove elastične politike na Kranjskem* Toda v bistvu je šel le do zadnje konsekuence, ki je preo tale slovmakemu liber* lzmu* Breznačelni oportunizem slovenskega liberalizma je dobil svojo končno obliko, ko je Čuklje pričel snovati svojo vladne Stranke* To je bila spričo politične smeri slovenskega libera¬ lizma edina možnost, da post ne politčni lektor* daj se v bistvu tudi " radikalna ' s ruja Tavčarja in Hrib rja ni razlikovala od Čukljeta, dssi je n k? j časa bil boj proti Su ki jo tu* Osamljena* kot je bila- zl sti potoip, ko je volivni sistem postopno zajemal vedno širše plasti ljudstva- je tudi radikalna grupa padla na -1 o8- to ga je Teč!no odliko skrivali svoje res- Spominih ” tole pri čukijetov o linijo, ko se je za nek*j drobtinic zve ala z nemškim: veleooseutniki v deželnem z bom, To je bil nevaren konec libe¬ ralizma, ko kor je nekoliko prej tudi konssrv 'ivna struja kon¬ čala v skr'jno renkcion rni držovnbpravni stranki, ki jr imela v svojem pro jr a mu med dr u ,im tudi enotnost države in nedo¬ takljivost kronovin, Zedi jena Slovenija je bil? torej pri obeh frakcijah dokončno položena " od acta • Nedfed nji liber, lni vo¬ ditelj Šuklje je bil torej zelo iskren - in valo nasjr oti " pobel lenim grobovom", ki oo nične navore, - ko je zapisal v svjoh znanje: ",,S teko zvano "narodno avtonomijo" se namreč nikoli nisem mogel sprijazni ti,ker se je nisem rao el predstaviti v praksi, Ki rai bilo mogoče konkre f ,j z irati tega pojma v avstrijski državnosti, vsled tena sem" od' no Kdaj zagovarjal deželno avto¬ nomijo, združeno s posebnim z?:.nik slovenskemu narodu, nego "Laibscher Tsgblatt", Dežman in Sehrejc in vsi birokrat je po- čenši od Kal tene ^ger ja' doli do zadnjega nemškuterskega davč¬ nega pr ktikanta ," (Istotam, str, l'>3.) šuklje je s tem S grabil problem no pravem koncu. Ves jezi¬ kovni in kulturni boj je zamen pri vsakem nrrodu, tembolj pa pri narodu, ki je zaostal in gospod rsko slaboten, če ta boj ne izhaja iz temeljne zahteve j iz zah teve po neodvisnosti naroda in psagasu :^!g n ;r boj M »ogla voditi s amo revolucionarne demokrFtična stranka xe papir pr i Slovencih ni bilo, ker je slov nsko meščanstvo zvrdi slovenske zaostalosti postalo družbeno- gospodarski in politični faktor šele tedaj, ko je po svo'i splošni družbeni vlo-i že postalo reakcion rno. Toda revulucionarne energije, ki so se razvile v nedrih slovenskega delovnega ljudstva so morali priti in so tudi prišle d° izraza. Pojav le so ae v obliki demokratične opozid ie"v ob»h J - * 1 ^ azfflah ’ delavskega gibanja, Masarykovci, r«dikslna . Prooorodovci" v svobodomiselnem, Krek in kršfcn- kieei?« 1 ’ konaervetivnem taboru ter ml-da socialna demo- novi poj--vi, ki so o zn'n jev. li tud i novo postrvi"a- nje narodnega v Pfsšanja. Ina na pragu našega stoletja je bilo sem preneseno težišče in bistvo našega n-rodnega ibanja. - lo9 Kakš n ja bil torej splošni politični položaj Slovencev v svetu in v Avstr! i po vol od i 18«8»leta? Tteakcija se je pr čl vsem zbirala okoli veleposestniško- monar¬ hističnih vladajočih krofov carske Kiaiji in cesarske Avstrije* Tem reakeion r tlim silam je bila nav rna vsaka progresiv* ne jas akcija, torej tudi osvobodilni boj katere, a koli narod 8, ker je kot meščansko-demokratično gibanje že po svoji prirodi rušilo ostanke fevdalne 6'r'u.be. Okoli te. - reakcon rnega sr o - dišče se je zbralo vso, kar je bilo na en ali drug način vezano na preživeli fevdalni ais tem (plemstvo, visok* cerkvena hierarhija mor. "hi v ..ličnih stopenj, mračnjaki vseh vrat, odrouhi itd* )§ Na drugi Stoni je bila visoko kapitalistično razvit« Anglija, ki je bile po 8Vojem socialno ekonomskem s istemu že prevč vezan? na narodno zatiranje kolonij fin Irske, da bi se mogla vnemati za osvobodilno gibanje zatiranih evropskih narodov* Poleg nje je bila Francija, ki je 1848, leta postala republika zato, je kmalu postala plen avanturls tične politike* Napole¬ ona III*, ki je sistematično gazil načela narodnih pravic, kakor jih je postavila francoska revoiuc ja* Dušil je narodno osvobo¬ dilna ibmjo v Italiji, v Mehiki in d u od, 7 politiki teh dveh v rž' v se je jasno odražalo novo stališče meščanstva do na rodnega vpr? sanja. Kakor na vseh področjih se tudi tu Vidi, d?; je po tajal kapitalizem Že reakcionarna sila, torej ovir? svobodnega razvoja narodov in njihovega boja za osVoboditev* Na tretji str ni pa so bili dolgotr j ni krvavi in nekrvavi napori nemškega, irskega, italijanskega in poljska £ a naroda za zedinjenje in osvoboditev, ki so priklenili nase vse progresivne sile in so bili središče pr o. resa* Kakor na dlani se vidi v teh bojih sprememba v r-zv o ju ted nje družbe. Medtem ko me¬ ščanstvo kot ceiot; za ;,uiča revoioconarne vrste ar od no- osvo¬ bodilnih gibanj, se kaže vedno ožja zveze med njimi in med jedva se pojavljajočim delavskim gibanjem. Poljaki narodni revolucionar in legendarnijun k Dombrovski pade 1871* leta na pariških barikadah ob strani pariških delavcev« Daši po svo¬ je družbenem bistvu msžčansko-demokratično, se torej na¬ rodno osvobodilno gibanje zopet naslanja ne jr agresivne tokove v družbeni strukturi. Podobna r v : •; it v sil imamo tud i znotraj Avstrije, P" zlomu revolucije 1848-leta je .evdalna reakcija znov prevla¬ dale, Podnajem roč kljub t u ni bila več ista kakor nekdaj. Pol' j nje se je dvignilo libri no meščanstvo, ki je pre¬ vzelo vodstvo v gospodarstvu. Prva desetletje druge polovice XIX* stoletja so v Avstriji značilna o tem, da je bila glavna vsebina polifcčnega boja borba ned fevdalnimi vele po estniki ki jih je revolucije osi bil«, in nemškim liberalnim meščan¬ stvom,ki ga je revolucija krepila, za pozicije v državnem apa- 3*0 tu, za :■ olež obl k- ! i. - 110 - Bivši liberalni voditelj koklje pa previ v ovojih ” Špelinih"; duho dejstvo je, da po lanec k j večjega doseže le kot pristaš vi; dne 3 tranke.S.. .n-di te_ o sem kot st r izkušen parla¬ mentarec uv rjen, da mora bi i končani cilj vsake opozicije, po¬ stati prej ali slej del vladne atr*nke,.( dtr* 7) Med prvo in drugo izjavo ležita dve, tri desetletja razvoja slovanskega liberalizma, v katerih je popolnoma izgubil svojo progresivnost, se popolnoma diskreditiral v ljudskih množicah, in postal nesposoben, de bi vodil slovenski narodni boj* Prav tako tor'j, kako je pred njim a oživele polom politka konserva¬ tivnih vrhov. Nove sile 30 se morale pojaviti, da bi se so el zmagovito dobo jeva i boj slovenskega naroda, le je ils prva etapa diferencija slovanskega nerodneje gibanja etapa odcepitve meščanskih l#ibereloev od konservativnega vodečega ta¬ bora, je predstavljal« droga etapa oddal jev arije delavsko- kmeč¬ kega elementa od meščanako-veleposestniSkegs vodstva v obeh strankah, k r je sprožilo silen zamah demokrp f očnega gibanja na praga v nase stoletje, bem je prešlo težišče nalaga narodnag* gibanja, ki stopa s tora v svoje drugo razdobje. Imperialistični pojavi, ki so se v odločilnejši meri ričeii kazsti ob prelomu XIX. v XX. stoletje, so bistveno 3prem«Riii t\idi položaj in politično življenje slovenskega naroda. Vsa na¬ sprotja na 3lov'nskem ožemi iu - notranja in zunanja - so se zaostrila do one skrajnosti, ko postaje njihova režite? nepo¬ sredno nujna. Bistvo imperializma izrazi ti 1.) Svobodno konkurenco so nadomestili sonopoli . Razvoj kartelov, trustov, ko no er nov itd, je dosegel tale o stopnjo, da sso veliko x svetovno industrijo kontrolira pičica monopolističnih središč. Konkurence je s tem dobila orjaške okvire, kajti nasproti si ne stoje več nestevilni posamezni proizva 'alci, marveč giganta ske monopolistične organizacije, ki imajo za seboj V30 gospodarsko politično in vojaško moč svoje dr ta ve, °) Orjaška koncentr cija kapitala, ki je značilna za mono¬ polizem v gospod arstvu, ge pot.tale. izhod išče iinančnega kap± g- tal a, ki si je podredil industrijski in bane niški kapital terdirig ra industrijo, banke in vse gospodarsko Življenje. Lastniki tega kapitala, tako zvana finadna oligarhija, so postali glavin čini- telji, v gospodarstvu in tudi v politiki. 3) finančnemu kapitalu so postali okviri posameznih držav preozki, da bi mogel razviti sao svojo aktivnost. Ne več izvoz blaga, marveč izvoz kapitala postaja gaačlli Sega razdobja. Ves svet postaja na ta način gospodarsko in politično vedno bolj povezan, zato pa postaja tudi vsak njegov del vedno bolj občut¬ ljiv za spremembe na katerem koli koncu sveta. 4 ) Na tej podlagi se razvija s ilovit ;:q spod e raki boj p osa- meznih monopolističnih skupin, za trge, za sgere gospodarskega vplive in izvoz kapitala, za t ležišče surovin itd. 5) V3 a ta gospodarska n.?3protja najd jo svoj izraz tudi v ob¬ liki političnih bojev. Boj za t eritorialno razdelite v sveta je zato naj olj značilen znak imperializma. Toda svet ji* že d8ljen, zato je sleherno' ped zemlje mogoče iztrgati samo iz tujih rok. Tako se po vseh vojnah in vseh spopadih vedno znova pojavlja težnja po novi razdelitvi svet in prav to dejstvo silo¬ vito zaostruje s mednarodni položaj in žene k novim vojnam. Tendence, ki izvirajo iz imperializma pred stavijejo konec znanih gesel o svobodi narodov, ki jih je proglasilo meščanstvo v svoji mladi revolucion* ni sponi. Imperializem je nemo -oče brez narodnega zatiranja. Velike države zahodne Bvrope, ki jim je meščanska revolucij dala obliko centralizirane narodno držav«, so s kolonijami tfaj ko po tale mno onacionslne. V mednarodnem političnem življenju so se te imperialistične tenCiGnce zlasti jasno odražale v vedno trdnejšem dozorevanju -11 dveh blokov, an leske • in nemškega, ki sta se moral n prej ali slej spopasti z novo r zdelitev sveta. Ker ni šlo več samo za izvažanje bla^a, mar eč na eni 3tr - ni za izvoz kapitala, ki ga «5® bilo treba zaščiti, na dru_i strani pa zb neposredno vojno pri¬ pravo, ze katero je bila potrebna utrditev nujnih strateških oporišč, je ocividno, de so raor le dobiti ostrejše oblike vse me¬ tode mednarodne politike, e v prvi vrsti, de se je moralo po- os“riti tudi n ročno / tir? nje v Svropi. V zunanjepolitičnem oziru, je tvorila Avstro- Odrska nekako pr - dstr; žo nemškega imparializa , ki se je v naši smeri r■•zvijsl pod geslom " Dr- n, "nnch Osten" (prodiranje n b yzho&), Preko Avstrije je gradila Nemčija svoj " nemški most proti vzhodu in sicer v treh 3mereh{ čez Češko in Galicijo (Podkarpatsko Ukrajino ) proti Rusiji, preko Bosne in Srbije ne ^olnn in < na Batded in Indijo, po slovenskem ozemlju na Trst in morje. d nlje Jadransko ac ** Gospod o in je s trm jas prodiranja. To jo je Avstrija daj, na pr viti šče”, ki i naj za osamosvojit 3red išče zn ms odskočne deske r Češke bo o ...podri- ;vrope ! ', je d o j ni Pic, narek no označil prvo smer nemškega r imperialističnega se Je r zodemln tudi iz svojevrstne politiko, ki vodila v Galiciji. Cilj te politike, je bil že te- iz Galicije nekako ukrajinsko ” nacion lno o nji# bi no oni strani sla bilo Poljake v njihovem boju 'zb ev, nr dru I strani pa noj bi postalo privlačno kr> Ukrajince. Galicija naj bi torej bila nekaka o zn pohod proti Inoiji, Balkanske k-'rta nemško- avstro- ogrske g- bloka je odkrila nasilna avstrijska politika proti Grbiji, je z oroj smo omenili, dr je 1878 , leta mi trsi avstrijski z'n nji minister ;rol An- drass/, da so z " bori inskim kongresom” Avstrije vrata "na oolun odprta. Tod pr gagnil se je. Narod no-osvobodllna akcija bal¬ kanskih narodov in r-ski ime pri ali s ti č ni interesi no Balkonu so ta vrata zapahnili. Zato je sem prešlo težišče avstro-o rske zunanje politke, Člo je za to, da se to vrata odpro in^da se osvobodi pot nemškemu prodirali Balkan. Vsa ogabnnps po¬ litika proti Srbiji, in::ri_9 v zvezi z Bolgari o in potem aneksije Bosne in Hercegovine, sendžaSka železnica titd•, ve te akcije so izhajala iz tt istih tendenc. Boj balkanskih narodov za svojo ovof bodo je imel otr«j izr žito antiimperialia ični znsčfj. Bil*je za*d to vseskozi progresiven, četudi a 'e psoku^cl z večjim ali raanji Šim uspehom izrabiti ruski imperializem kot svojo oporo proti Nemčiji in Avstro-Ogrski. Tretja umor nemško-nvstro—Ogrske izr kom italijanukeg poiitka Gonnina, d nejša luka z vso Nemčijo’' • Trst je bil zemuko morje, pporišče njihove balkn ske Obenem je vzdrj. val ravnotežje madž raki džarski imperiali :em včasih posliušal r«zvi. in je ograšal tudi nemške pozicije v Bosni in na Balkanu sploh. politike je označena z i je Trat " naJugod— n Nemce vhod v Jrodo- in levuntske politike. Reki, kjer ne je ma- i preveč samostojno Hercegovini ter Ta stremljenja evstro-nemške zunanje politike, ki so se pro ti koncu XIX, stole ia pričela brutalno uv i ‘ovijati, so očiteva- la, da se nemško-svstro»o ;rskl blok pripravlja na silno obsež¬ ne p zunanje politične korake, na katere bi ae moral pripraviti in jih pravilno oceniti sleherni n od v okviru avstro -o reko monarhije, ki je hot, 1 trdno zasidrati svojo n cionlno eksistenc# co. Nemški imperializem se je v 3vojem prodiranju nr Vzhod opiral predvsem n? dve dejstvi; nn notranjo neenotnost Avstro- — - 114 - $e. imperialisti žrtvovali svoj® interese zavoljo samoodločbsnekeg® neznatna ja, neznanega in"nezgOd ovinekega* 1 naroda, ki je imel nesrečo, da ae je naselil na tako eksponir- nem ozemlju. Zaostril* oo ae to. i veo i ion lna nasprotja v Avstriji, Legitimni potomec nemškega liberalizma, nemški nacionalni šovlnise^, ki je po. t?l ssdaj ideološka zsstavs imperializma, je vr .il tudi funkcije narodnega zatiranja, ki jih ni vršiti neposredno ssmo državna oblast, Daši so v napronih b 'jih zatirani avstrijski nrodi pridobili nekatere pravice, je bilo *s vendarle ven no očitneje, da ni mogoča račun i nn nobeno ustavno pot pri reševanju nar od ne w a vprašanja v Avstriji, flarobe, g er— manizptorski napori avstro-ogrske monarhije so bili vedno * močnejši in vztrajnejši. Dobili so moderne oblike, ki jih je pri- aafcol s seboj nemški kapital, Gospodarska odvisnost pa je vedno nr najboljše sredstvo za odtegnitev celih ljudskih plasti od nji— novega narode« »IMar prej ni i el z tir joči nerod toliko sred¬ stev za naznarod ovt nje za ir me ;o narod s kakor v epohi imperializ ms; ta sredstva mu daje ;r v možnost izvoza kapitala, Splošna n rodne konflikta so po iabljala socialna nasprotja. Tusx ao ae križala nasprotja, ki so jih povzročali rez ni fevdalni preo¬ stanki, in d upih drč , dolgotrajne agrarne krize in Škarij med i industrijskimi ter pojedel kimi cenami pe do nasprotja med d-elom : in kapitalom s tarifni il boji, st vkami in velikimi strokov¬ nimi akcijami*To je valjalo bolj ali manj eo vse zatir ne narode v a/stroogrski monarhiji in tudi za Slovence, Avstro,- Ogrska je postali nr t> n?-., in silno zarot n vozel im ^ priaiiotičnih, narodnih in socialnih nasprotij, ki ao mo¬ rali prej sli slej privesti do burnega razpleta, Tudi poli čne aiel sile pri nemškem vladajočem narodu so se -reg rpir le. Med reak - cion rni veleposestniki in w liber;lnim” meš& n3tvom,ki jih je združeval finančni kapital, so nastajale vedno tesnejše politične vezi v ir pne - boju s tretjim fakt or jemalki ja v tem razdobju pričel n-- široko r zvijati svojo polit no aktivna t, Ta faktor je bil rolet rint, ¥ sr d išče svojega p iz sd o v rn j e je postavil ta r zreč to, Česer nemško liber lno meščanstvo v boju za svojo hegemonijo proti zatiranem n rodom in proletariatu nikoli ni ut e_nilo po t* viti s bo j zo demokr olj o , u bnj z t s trip lepljenje lilo te: monar h i - tl č no- bs o lu tlIl žne re atelje« ;a s vrmor j .. _____ L ° ¥prosan3e"3® bilo tesno sveženo z n r c i o n r 1 n i m •'^A v strijsti p rim e r zgovorno potrjuje, da nrro; , ki z ir dr- s, som ne 'or«- biti svoboden, čistem na¬ robnega »atiraiija je portal temelj iva tr o—Ogr s k« mon rhije. Da bi 3e ta sistem motel vzdržati je bilo potrebno vedno večje n .11 ' , ki je tlačilo turi nemško ljudstvo, ker a je oropalo demokr tičnih pravic in dovoljevalo neovirano gospodarjenje velepose tntško -meščanskega bloka in monsrhisti čne reakcije. Spričo tega je očitno, dr Je postalo ibenje avstrijskega del--vsti priročen zaveznik zatiranih n-rodov in n robe, da so bila gibanja zstir anih n? oč ov eno najvažnejših oporišč avst rijskega delavstva v nje, ovem demokr>tičnem boju, Spričo te«g položaja je jasno, d ni bila vsaka pridobitev za irenih narodov avstro-ogrsk^ monarhije samo iz uba za he¬ gemon jo nemške gr meščanstva v Avstriji, arap- k je^pomenila tudi posl -o bšanje pozicij nemškega imperiallgriif: samica . Res¬ nično svobodo - bodisi v o uliti led er ‘ tivne Avstr! je «1 i pa oo- polne državne s mos ojnosti- bi ai mo li priboriti slovanski n® "Od i v Avstriji samo tedaj, če bi zlomili nemško hegemonijo in pregradili pot ne iškemu '* Dr. ngu n ch Osten". Ta boj pa j® po e gel do a oih socialnih korenin nemškega imperializma, zr.to je bila naloga, ki je stale pr d narodno- oavobodilnimi i lil i Ogrske in na razcepleno t balkanskih na odov. Vsaka težnja po rešitvi negodnega vpraŠ anja v Avstro-o r.ki m o n rhiji na eni in združitvi balkanskih n odov v enoten antiimperialistični blok na drugi »treni, je morala zadeti na najodločnejoi odpor ime prilil 3 tis ne Naracije »Hemiški imperializem je s tem po tal napo reden sovražnik osvobajanja zetirr nih n rodov avstro- odrske monarhije* je dobile ves po*an geopolitična lega Slove- M Stoprav sedaj ni je. slovenski n -o; n sel ju je ozemlja, čez katerega g*a naj¬ bližja pot na Jadransko morje, n?, drst. jo st»< v gl-venm dve smerii pr ko koroške in pr ko Kranjske. Za Avstrijo je sila ta pot najboljši B±ig*izhod na mer je, če izvzamemo teko,kjer so se poskušali v gnezditi Madžari, Razumljivo je poterateekem, ds so bili raznarodovalni napro i posebno močni zlasti pri Slovencih* Nič nanj važna ni bila Slovenije zn Italijo. Bile je okno v srednjo livno po za mladi Italijanski imperializem, ki je videl nf Jadra no kem morju, ne Balkanu in v srednji Evropi svojo bodpč- nost. Obvled.eti Trst z neposrednim ozadjem in 2 tem važno pr o* metno in politično vozlišče srednje Evrope- to je bil glavni neposredni cilj Italije, zavoljo katerega je tudi šla v svetovno vojno« t j n pr^v posest Trsta z ozsdjem je dala Italiji tisto vi 0 0 v sr r aji Jvropi in Podonavju, ki jo dan-s igra •Mnogi govore o " s travo poraščenem Trstu 1 ' kot o dokazu, da Italija ni• borve k? ko velikega interesa v Trstu. To je velika iluzija, dudi" s travo poraščeni ^rst" je v & vedno najtrdnejša p os to« janks Italije v Jred nji Rvropi in Podonavju, z^to je posest Trsta sanjo neprecenljive vežna ti. Razširjevalci takih teorij pozabljajo, da jepolitčni moment vselej močnejši od ekonomske a, in sicer zategadelj, ker je politika ravno * zgošefe na ekonomika"j V politiki s izražajo s plošne tečne je družbeno - ospodarste? gaj sistema, z to je lokalni ospode -ski moment lahko ssmo podre- janega polena« Tako je tudi s tržaškim primerom. Taekakor je drst eden najmočnejših stebrov italijanske e imperija* ifa drugi strmi jeslove sko ozemlje pomembno kot važen prehod na Balkon. Po prorodnl utrdbi Alp in kraekeg« hribovja, ki tvorijo tako r koč streti oko mejo za ves Balkan^ se odpira vzdolž Jave pot v osrčje -Balkana. Zlasti temu -initeiju je treba pripisati , d; so , išli Slovenci, no katere sicer srbska poli¬ tike nikd r ni podobno resno računala, v področje raznih antanti- nih načrtov v sv tovnih vojni. zn Š e prištejemo ij biovenije, ki mog, svinec,les itd.) , tedaj nam bo škega publicista Seatone iatsona o Slovencih, pred svetovno vojnot vsem tem dejstvom se go 3 podarsko-poiitiČni ge prev tako ne smemo podcenjevati( pre- ■, tedaj asm bo razumljive izjava angle- ki jo je dal še .. .Njihov (to ju slovenski- Op.oper.) las ne mora biti merodajen zakakršno koli rešitev vprašanja ( to je juaoslo- vanskeg - Op. Spar.) in važni strateški in geografski ražlo i onemogočajo, da bi so mo li priključiti zd ruženi‘iu '©slovanski državi bližnje bodočnosti," ’ “* Celo glasniku angleškega imperializma, ki je imel ves in¬ teres na tem, da se oslabi priti-k nemškega imperializma v Srednji Bvropi, se je torej zdela misel o osamosvojitvi Slo/en- eev absurdne, k< jti na slovenskem ozemlju ue križajo toliki in- teresi Diesli, da bi bilo n.smiselno pri& kt , TlU1 .. . ' y ystl » bodo veliki 115 - bo ! 'iki, 50 t. izr si o revolucIorK .neg enačaje. 3r ; no no revo- lncion ! il to i je Mio mogoče doseči osvobodilne oil.'e zatiranih n ! ro ov. lila je poier.tskam srno iluzij« - ir sicer zelo Škod - ljive iluzija - le ja svat ijsko -slovanska politika rrčunale na kakršno koli drugačno pot* To;? ze izvjanje revolucion me narečne -oavoboiilne po- litke ko vodstvo obeh kril ni bilo sposobno* do¬ sleden re^omcionar i boj zr Umnih narodov za osvoboditev je bil mogoč- kakor smo videli iz vsega našega * doseč-nje.n razisko¬ vanja- samo kot zaveznik tistih splošnih revoloc ionarnih tendenc, ki so stremele po zlomu, monarhistične revolucionarnih te absolutistične reakcije, opirajoče se na veleposeeotnike in nemško " liberalno " meščanstvo, a zlasti a* njegove fin -nčno vrhove. Kosile takih tendenc j« bil predvsem avstrijski prole t riat. ki je v ogrom¬ nih demonstracijah, krvavih spo asih in v živi politčni aktivnosti manifes iral za. je.Resliz cija teh cil j 1 v jo predstavljala prvo etapo nj e govega 3plpšn, gv cocluinega. boja * Ifa t j prvi etapi najdbi bila resensTvprUv^njH, ki~jTh zadušena revolucija 1843*1 ,a ni mo Ir rešiti in ki ih " liberalno'* meščanstvo v ali stični dobi niti ni hotelo niti ni moglo rešiti. Tako je v em umi slu tudi n od no vprašanja postalo sest v v ni del splošno^ vprašanja o ‘j pop rn med -nešč-n tvom in proleta iatom. Razumljivo je, d n so se takemu reševanju morale upreti vse v socialnem po.JLedu reakcionarne sile v sl venskem narodnem gibanju, torej tako njegova ki rikalno veleposestniško kakor " liber in o*' meoumakd k llo.Ravol ci'n no reševanje narodnega vprašanj; jc nosilo v ue i nav rnost, do se revoluciji ne bo Lla na vprašanjih nedovršene moučnnsko—demkrn ticne revolucij-, ampak b' prerasli v drugo etapo, ki bo izpodkopale socialne korenine obstoječe črtub .luska revolucija 19o5. leta j ? ta streh i o rr ila, 'IIi č ni tako ' o z c- ^ ii te * nev rnosti’* kakor Čuklje, ki je v vojen d 01 elnozborskem govoru 1894, leta dejal 5 " Da, socialni problem so diakutuje dandanes in z- ideje se vnemajo široke mesa, o koti rib smo še pred desetimi leti so¬ di 1, d n so bavi s nji"*, kvečjemu le tu in t m kak učen samotar. Ta nevarno t > evidentne, in mi, ki rosno r ziotrivr-mo take r i- kszni viUmo, kaj so odi po širokem sv ”, mi vsi bi morrli pristopni : >i 1 jed ni Ušli. Pus im o, gospoda moja, kar se dr stare naše prepire in postu se po konci nasproti novim ir nevar¬ nim n zorom,,.Kavklic t mu pa povdarjsm, tako se mi vidi, da se bode v sedanjem fr su narodno vprašanje nekoliko vatr.n potis- niio(!) ter da se socialno vpr Čanje pojavlja čimdalje moč¬ nejše* Pri n«a mor r ne, oli kmalu , mordha- v o 0 ali 35 letih - o Številkah ae ne more ^ovoritl - otovo pa bolj urno nego dsnes mislimo, razdeljeni bo>- mo le v dva tabora. ’ eni. ki imelo rnisiim, k p r je zmernih in r esnih elementov, bavirso se a tem luiuiim, k« r jezmernlh in r osnih elementov, ao, k r r jozmernih in r osnih elementov, bnvi o se a tem aš m jem in lejno, d omiko brani ni o nmd mm" -.niUn »«»»i — vprašanjem in l-č-n, d o;Piko branimo nr-r . ovr- 7nU*n "«,«1« v pi. a ui x"u » «.a nanna so tuu navali krutih sred njevožkih k.^iaVvnK, 4-— — — - — - - - v * " ” - 116 - Koalicija, o kateri ovori Čuklje, je bila liberalno-raešč«nska in veleposestniška vlada, ki je n stopila po zl mu Tsaffejeve a režima in ki so jo podpirali tudi slovenski posl nci T četudi je bila iz a sit o velcnorošk- r enačaj". J' sno in vedno jasneje ja postajalo, da sl oven:; ki socialni vrhovi b« 1 pušča jo slovensko ne¬ rodno fronto, da bi obv-rovali svoje socialne položaje, ki jih je ogrožal mogočni val ljudskega demokratičnega gibanja pod pro- le-a - kim vodstvom* iukije se j samo d osi d no r zvijal kot liberalec, če je 1895» lata branil Kfujovo reakcionrno krilo pred ral imi krščanskimi socialisti takole: v z -od O”ini , k-:: •■ri imajo v a< i' krepak verski -ut* Tega stališča se držim tudi jaz in se moram d ra? ti zaliti v to j viharni d bi, ko socialistični naval meje findament države Ah bolj in bolj gina rešpekt pred avtoriteto, pred to važno greraneijo vsakega Sem , krepke, konserv tivne, versko navdahnjena stranka je na Kranjskem in na Slov n s kom spl '.h absolutno potr,-bns in če bi jo ne imeLi, mor li bi jo ustvariti, in sicer kot protiutež na s p* 4 ti radikalizmu, ki (fr* ju ki ju: 'Is mojih pom i nov ” str. 68,1.) Pod radikalizmom je razumel ju ki je krščanski sod alizera« Lo ta cmer se je potemtakem zdela slovenski buržoaziji obeh smeri nev-rn?» : T ifi d g- ;oni torej pr ostalo, kakor de se voz slovenske n ročne pol i. tke delinitivno spelje ns mirne tračnice oportunizma in prilagajanja monarhistični reakciji, alliberalno krilil v "imenu narodne enotnosti* zopet klerikalnemu. Tako je celo¬ kupno slovensko n or no ibanje po tslo repek vladajoče dunajske re-'|| akc i. j*- . Tak položaj seveda i mogel dobiti trajnejših oblik, V obeh L taborih se je dvignil upor proti politiki, ki je vidila slovenski ifl narod v po n bo. Sove socialne sile so vstajale k političnemu življenju in terjale novo grupiranje politčnih sil v slovenskem narodnem ibanju. Katere ao bile te -dle? l~„_ . ~ ~ — •* ** r t J. .JC UIUI OJ. j/V lrte naSli milijone malih kapitalistov, ker je vas veliki dolg domlciliran v deželi. Vsak boljši dela 5 ec skoraj ima svojo rento.Tam ja splošne volilno pr vic. torej mno -o manj neverna, kar so nje volitve posebno pokazalV avatriji ps im« te n« a prot ne dežele br-*z arednj tenu« V Galiciji ni pravega meš<_a ;stva, nje... o v suro, at, tišti poljski žid, ne more i • '• •• 'iti srednjega stanu« Sat o p- i i-i I pravic a v naši drž«vi pr- v- nevernost«" (Frs n tu ki le * : Iz mo jih f spominov" str. 197,11)5 - 118 - ~ii dvoma, daj je t - Štuklje tov izjeva edino pr vilna objas¬ ni te v r- zlo.-nv, ki so prt - odli do one reakcionrne in n*demo- Icr t- i 5 n e. politke, ki so jo izvajali sl venski liberlci. ?fcto im tari dosledni demokrat Ivan Cankar tisočkrat prav, ko pravi v pi 3 mn br fj tu leta 19oo.tolet "•.•.Lib nka....je neverna pr-vi svobodi boli k t armad a a, lanov-a ' tntorje«.. " .Liberalizem v pr s vem menu besede jetorej pri naših " liberalcih" izpuhtel v tistem trenutku, ko se jepojavil kot po¬ litični laktar nje-ov sbcialni tekmao, proletariat. Poslej med obema slov-- - s kima str nkaraa ni moJLo biti več bistvene r z- like v ' rešenju" narodne^- vprašanja* Ker jeostolo od libe¬ ralizma, to ja nehote drastično opisal lib ralni poslanec Ferjančič 1879.le ta. " Naš liberolizem obstoji rov za prov samo iz jed ne točke in še ta n je negat .vnes da se nečemo pokoriti nadvladi tistih, ki si nadevljejo ime katoiiško-narodne stranka ...t ( Po dr, Iv, Prijatelju** Janko ®-rsnik, njegu delo in doba", 59o) Spričo t ke politike je nastal odpor pri radikalnejših ma o- meččfi jakih krofih, zl ' i pri mladini. Ta jespoznal': , ds je liberalizem nesposoben, da bi rešil slovensko n- rodno vprašanje, zato se je približala proletariata in poslkussla skupaj z njim zmagovito uobojeva i boj slov odjt za osvoboditev lu je izhodišče /da inskih radikalnih gibanj v okviru liberal¬ nega tabora od " ml bor likalov" do prš porod ovcav". Tako so se z nastopom imperialistične dobe proguupirali tud i ii bal ne sile slovenskega narodnega gibanja i vodstvo jepri- čelo prehajšti na delavsko gibanje, okoli kot- re a so se zbirale kmečke množice, ki so postale poleg delavstva glav:i nosilec 1 slovenskega na rod nega gibanja, i n malomeščanstvo m mestih« iiloveiisko nnrodno vprašanje je postalo v zvezi s temi spremem¬ bami v bistvu in pretežno kmečko vprašan ‘e, ki so ga morie rešiti 38no napredne socialne sile v revolucionarnem boju priti monahlstično-absolutiatični r -akciji in ob nevtralizaciji sl oven*, skega liber-lnega meščanstva« Razumljivo je, da so vsa ta n- protja morala uetv-riti pri nss dokaj nemirno atmosi?ro. In res opazujemo vse od oih let preteklega stoletja do svetovne vojne nepre tano naraščajočo poli ično aktivnost med našim narodom, ki ni več- kakor v prejšnjih d estlJtjih- zajemala svo vrhnjih plasti naroda, ampak so je - kakor I 848 . leta - vedno bolj r zprotran,‘avala na 'aostaiejše plasti kemčkega 1juda ! va* To nemirno ljudsko ri¬ to- nje je raailrilo in zaostrilo narodne boje. Prišlo je o krvavih spopad ov (ljubljanske demonstracije 19 o 8 leta), ki so se v večji ali manjši meri stopnjevali vse do svetovne volne. Zla¬ sti pod vpčc^om ruske revolucije 19o5. I to, *so dobili ti sppadi vedno večji ogse t in ostrejše oblike. Pa tudi v vojnih č aIh so bila ta nasprotja izhodišče za celo vrsto upnrov slovenskih vojakov v avstro-o raki armadi. 119 - Tod 8, čet Ido sp t spremembe b giablnih silah našega na¬ rodno osvobodilnega gibbnja in ostrejši narodni boji naznanjevali nova čase, vendarle nove politične gurppaoije šeniso mogle do*- končno spremeniti splošne politične smeri slovenskega narod¬ nega boja« Vzroki tega dejstva leta v svojstvenosti razvoja glav* nih dv h demokratičnih sil, ki ste bila nositelja novih političnih smeri, delavskega socialno-demokratičnega in &rekov ga kmeč- ko-prol e tarskega krščansko - socialnega gibanja« Slovanska socialna demokracija je bila nedvomno prva, ki je gledala na narodno vprašanje kot s na sestavni del boja za de¬ mokracijo, kot na ppraš&nje torej, ki ga je mogoče rešiti samo z bojem širokih ljudskih množic« Zato je zavrgla dualizem, tris- llzem, deželne avtonomije itd« Te zasluge socialni demokraciji ni mogoče odrekati« olovensko delnvstvo~se je torej pr ; v s takim stališčem uveljavilo kot politični faktor v osvobodilnem bojo slovanskega naroda* Taka vlogo slovenskega delavstva je pri¬ tegnila k socialni demokraciji najnaprednejše slovenske duhove, ki so samo vi« delavstvu videli jamstvo, k da bo slovenski nerod nekoč svobodno zsdihal. Tudi Ivana Cankarja je med dragimi to vprašanje pripeljalo v delavske vrste« Sam pravi: "*,.»¥ socialno demokracijo me jepoleg teoritičnega spo¬ znan japrivedlo v prvi vrsti prepričanje, da bo naša narodna prihodnjost zagotovljena le tedaj, kadar bo uresničen narod¬ nostni program socialno demokr tične stranke: popolne narodna avtonomija z uzakonjenim varstvom manjšin«..«" Toda svoje zgodovni3ke naloge, strnitve slovanskega ljud¬ stva v trdno t revolucionarno zvezo v skupnem boju za svojo na¬ rodno neodvisno-.t, slovensko delavstvo vendarle ni izpolnilo, Hi izpolnilo zato, ker je socialna demokracija v bistvenih vprašanjih zavzemala napačno stališče. 7 ideološkega pogledu je bila reven naše socialne demokra¬ cij® zelo nizka. Izhajala je p č iz naše splošne socialne zaostalosti Zeto je nosila pr-ktičnapolltika slovanske socialne demokracije pečat kr tkovidnega prnkticizms, a v vseh ostalih vprašanjih je bila popolnoma pod vplivom * avstro- marksizme", to je Renner-" jeve reformistične šole« £e v prvem poglavju smo se pečali z avstro-marksističnim i stališčem v narodnem vprašanju. Videli smo, da no 3 i pečat nemš ega nacionalističnega vpliva. Narodno vprašanje je bilo za avstro - marksist« v glava*« kulturno vprašanje. V vseh dru¬ gih ozirih pa so smatrali, ®u to 'vp*ašan"je"z>3"e?a"z ?■ olj'o*ačan- atvo, ns pa delovnih množic. Mehanično so na tr im er Razlagali slabost narodno osvobodilnih gibanj v Avstriji s slabostjo bur* žoazije.Renner jetrfiil, da se ne bo dotolkel do svoje samostoj¬ no ti in enakopravnosti noben nar od, ki nima svoje krepke buržoazije ali pl rmstva. Take *stx«xije teorije so kajpada samo damobiJi zirale osvobodilna gibanja v Avstriji in utrjevelg nemško - madž-rskc hegemonijo. Pri tem so Renner in drugi ideologi te vrste pozabljali, ds se je s pojavom proletariata položaj bistveno spremenil. Odgovornost je odtlej prešla na proletariat in od nje¬ gove moči ter id oloake višine je postal odvi en r zraah in sila narodnih osvobodilnih bojev, j? Ce pa Je proletariat hotel pridobiti kmeta kot zaveznika v t'»m splošnem socialnem boju, potem ni mogel več postavljati samo jezikovnih zahtev - marveč na 1 ^ 0 - ro no vprašanja v c loti, to je kot kulturno, gospodarsko in po- 1 i M;.- no v ■:r ur • Povsem v akndu z napačnim teroretičnim izhodiščem je tudi t ktika vvstrijake socialne demokracije kot celote pri reševanju narodne ;; vprašanja* Kakor je v socialnem oziru ubrala refor¬ mistično pot, tako je bilo tudi v njeni narodni politiki* Nepo¬ sredni cilj avstrijske socialne demokracije ni bil zlom avstro- Ogrs k e -ion -bije kot si at- ms, zlom njenega držrvnega apor. ta ni bila r -vol -u ionarna stranka, temveč je z- -overjala počasno sem* I sto stališče je tsnačllao tndil se sfetiko »Sevanju nerocTnega Vprašanja* Judi tega ni pojmovale kot revolucionarno vprašanje, kot ogromno la¬ tentno revolucionarno energijo, ki je n; kupičena zlesti v kmeč¬ kih množic-h, temveč le kot vprašanje poli t ke in kulture, ki se ga 3a regpliirati 1 ssykčx 1 s ketxV|nraftaiKjapiBi:xtzuxxaz)nd(tiKZX na ustavni način* Na ta način je sabradla v dvojno nasprotje* X* postala je objektivno in nehote oporišče sistema n-cion^lnega z ttrr nja nemškemu imperializma, kar jo je oddaljevalo zlasti od malo¬ meščanskih in km'5kih množic; 2*aaraa v sebi ni nešla odpore proti prod ir-njo meščanskega nacionalizma in šovinizma* Name. to, ta bi se v pravilnem spo¬ znanju revolucionarnega bistva ne -odnego vprašanja kot celota postavilo ne čelo n rodno- osvobodilnih gibanj in iztrgala vod¬ stvo im r;>l: maše >r v , . jo >• r • vila v sa dostojne in med seboj slabo povez n nacionalne socialno demokratične stranke, ki so v mno ib pogledih postale privišek privesek meščanskega n cionalizrr* fo se je kr k or na čl? ni j.sno pokazalo v svetovni t octalne demokracije druga zs drugo cap- 1 ;• le c- - i i n ion 11 r. i c oi i ..rnj Boj za splošno volilno pr vico, v katerem je socialna demo- kr ci, z • s mobilizirale velike ljudske množice, bi mogšl imeti mno o več i uspeh za zatirane nerode evatro-ogrske mo- narhije, če bi splošni volil n- pravice ne ; i cilj* ampak samo eno od sredstev za mo bil 1 ei mn i* nnnSAn. mi« in oeh n te-ih r ure. itn oporišč* kr tl, .oc talna demokracija • tnea arugimj mecenstva v tistem tren tka, ko as izpolnijo kulturne zahteve s\ slovanskih narodov* Jem bo; prihaja ta miselnost do izreza pri drugih 30 cialno~de iokr. ionih ideolotih, pri H t bi mi Kristami, dr, Tu i itd* Koncepcija dr, Tume je kssala zn res veliko iirokopotesnoat in ialjnovidnost, Po letu 1 So 7* , ko e; e n- :ani strani ut" il avstro - o.-rar.i dualizem, in a o ue n t v_ i a rani razbesneli z zagrizeni n rodni boji v monarhiji, je postajalo vedro bolj očitno, da je dtmokraoir demokratiaaci je Avstr i. jo od zgoraj pr zna iluzija. In dr, '"uma j ! - i el zelo " Kačih zapiskih** 1913* leta u otavijal, videz stavna držav , v r- lici reakoion narhija* Ted: j '3 pisal s prev, ko „e v dr jo A vat i j f: 1 n? vic rna absolutistična mo- '* .,.*.Preporod Avstrije i 7 * nje same« po državni upravi in dinastiji je torej izključ n,.,Boj absolutizmu, reakciji in iev- d ;! liz ti evctri : s« mu f" To ja bile tore’ nove dr* Tomanova pot k or:o nov rrm Avstrije v demokratično in fed rotivno državo, v bistvu fede¬ racije podonavskih narodov, i ne j bi se pridružila se fede¬ racija balkanskih n? r odov, V tem je bila v zametku nedvomno izražena mi s -1 meščansko - demokratične revolucije in antiimpe- riali; fcičn v;a bi ka rialih nar o. ov v Pod o v nav ju in na Balkanu* Morda 33 do teke pro_ resine misli ni dokopal ne en aloveski politik* V tem je Krt k taleč z o;ta j »1 za ir- Tumo* 3 takim stališčem j« slovenska socialna -Cmokracijn napra¬ vila znaten korak na pr 'j* Toda tudi ta koncepcija je imela bi¬ stveno napako, ki je preprečevala, da bi se s to idejo socialna demokracij’ mol’ pri lizati širok ir: ljudskim množic n* V njej 30 nepravilno ocenjevane_ib ajne sile narodnega vprašanja ;lwne ? no- Ker smatra ta koncepcija še vedno meščanstvo z\ siica narodnega vprašanje, z- to ga tudi r euje v meščanskem smislu. Zb dr* Tumo, ki je učil slov ruk o meščanstvo, kr k če n ■o-nen ima z nj Trst kot veliki trgovski emporij srednje Svrope, je bilo narodno vprašanje gp oppčb rake rentabilnosti kakor - —- * — *-■* app _ _ v pa vprašanje, ki naj bi pol it C n o '-Aob il i zi r ni o naj- 12 mu i-: o _t g is temu j? na čelu eč inole^proTetariai prej; širše ljudske množice v boju p roti im spria vprašanja torej, ki mu je mogel~steti Zveza podonavskih narodov bi b±nr bila gotovo pozitivnejša drž : vn forr ci ' od razkropi ni h mraj majhnih dr; avie,’ toda so vsi ti narodi morali dobiti popolno svobodo, pr vico na samoodločbo do odcepitve, potem šele bi se mogli združiti kot enakopravni narodi, To svobodo p* je bilo mogoče doseči ssmo z _ r 3 y pl u c j on -n im v n i Čanjem reakcionarne ■ a sistema avstro, ogrske monarhije,g a t ako pot, :, me acrnstvo ni ] bilo «pa* sposobno, kmečke množice pa je socialna deaokr podcenjevala, - Po VBtej je jasno, da je Sicer socialna demokrsei lo okrepila splošne na rod n 9 os od od line težnje t. r zanje J ci ja ze- mobilizirala zn -tne ljudske množice, toda odločilnih u3pehov v tem po ; ledu ni 'no -la priborili, ker le podcenjevala revolucionarne energije kraačkeg« ljudstva in precenjevale vlogo meščenstva v as rod nea boju, Slsvoa n*jena slabost pa j« bila v tom, de se Je zev o jo svoje -s reformističnega bistvo o ibala revolucionarnega reševanja n rodneg® vprošanja, detadi je bilo po tej poti edino mo oče zajeziti vi nemškega im^prializma proti vzhodu in ju o vzhod tl , Celo vrsto takih sl ;bos tl je s socialnimi demokr* ti delil tudi dr, Krek. Rasel je iz nijnižjih plasti slovenkega kmečkegr in proletarsko w , ljudstva, zato je bil nje ov boj v prvi vreti us r- jen proti tistim meščanskim in veleposetniškim vrhom, ki jim je bil slovenski n rodni boj sredstvo zs okrepitev njihovih lastnih ,os, od r ko- politčnih položajev, d svojo gospodarsko in zadruMiško akcijo je poslušal iztrgati kmečke množice iz rok odreuhov, bank in špekulantov, kr r se mu je v nek-at rih po, le¬ dih tudi posrečilo, *rekov - zadružništvo gibanje se močno in bistveno resiHuje od dr, Vošnjakovega* Vošnjakova akcija je imela n men, pod pr-ti mlado liber-lno meščanstvo, ustvariti kpital, ki bi slovenskemu meščanstvu ono ožil večjo udeležbo v industriji, Neposredno na to prizadevanje in na pomoč češkega kapitala se je oprla ksneje ljubljanska liberalno- meščanska bančniška akeijaC” ljubljanska kreditna btbka*)* la tej etapi je torej zadružništvo trgalo slovenskega kmet' iz krempljev nemške;-:« k pitala in ga vrglo v nič kaj prijazen objem slovenš ske, a liber i ci¬ me .u°nstv n , iz Krekovo z-d rožni št v o pr je šlo n sprotno, z r trm, da bi trgalo kmetu iz rok slovenske buržoazije in ga osamosvojilo. Ta namen se seveda Kreku ni Šil, ker se ni mogii posrečiti, razodeva pa demokr ično vsebino krnečko-proletarskeg- krščan¬ sko socialn-ge gibanja, *oti z ne el ima tu d i Krekovo narodno osvobodilno prizade¬ vanje, Prav | iovensko v pr ši & riva kot bistvu kmečko vprašahješ Krščansko - socialno gibanje dr. Kreka je po¬ stavilo teži.-če boja slovenskega naroda ns socialno razbreme¬ nitev slov-., n keg? kmečko-proletarskr g; ljudstva, zato je tudi smatralojf d se boj za narodno svobodo ne da ločiti od boja za za demokracijo, to je za vpliv širokih ljudskih množic ne'notr>njo in zunanjo politiko državo. To je povsem nova beseda v našem narodnem ib , Vse do Kr k a so slovo ski konservativni in liberalni prvaki sovražno odklanjati demokracijo, a se navduše¬ vali za n 'odno enakopravnosti Zato tudi niso mo li aktivizirati kmečkih množic za s-ojo politiko. Kakor hitro pa je n-rodni boj postal sestavni del splošnega demokratične ga boja t\cš bi doi vne množice predvsem socialno razbremenil, tedaj narodni boj v Sloveniji postal okvir celokupnega socialnega slovenskega kmečkega ljudstva. tem je Krek dvignil slovenkega kmeta v politčno silo, ki bi lahko bitsveno spremenila razni rje političnih 3 il v ; lov ni ji. v Avstriji, ki je boja Jfadaljni r szvoj je bil odvtaen od t osnovo ho spr komu se bo priključilo, 'elo to elementarno gi- kakšno splošno ideološko banje tlačenega ljudstva, Življenje je pokazalo, d« je bil Krek sicer iskren ljudski tribun, °: 8 ne preveč daljnoviden politični ideolog. Četudi je boj kmečkega ljudstva za vsakdanji kruh pritegnil k političnemu -Iz¬ življanju najbolj zn ostale plasti slovenskega ljudstva, je bil politični in praktični _ ospodorski rezult t te akcije vendarle či¬ sto d ugacen, kakor je pričakoval Krek. Pokazalo se je nnmreč, da niti ospodarskeh niti socialna akcija, dt ki dobi obliko vsene^od § e gibanje, ne doseže tr- jnih rezultatov za nižje palsti ljudstva, e nima ta akcija tudi samostojnih daljnosežnejših političnih cil¬ jev, Prav te^,a pa pri Kreku ni bilo, ali bolje, Krek ni bil dovolj odločen, d; bi svoje politične cilje realiziral. Bil jetoli- ko duhovnik in discipliniran ud cerkveno hierarhije, de skušal v okviru oficialne konservativne in avstrijske cerkvene ideologije realizirati svo je demokr tične n črta, Daši je imel* marsikatere p< samezna Krekova ideja n rovuost revolucionaren značaj, ven¬ darle v celoti ni izstopil iz struje tist katoliške politike, ki se je oklepala h;- bsburška monarhije, Krek je sicer omajal fevdalno rackcion rno vodstvo katoliškega gibanja, toda je nehote v nmali meri pripomogel, da ga je nadomestilo modernejše me- šSansko-reakcioo rno in veleposestniško vodstvo, ki jo bilo prav tako daleč od ljudskih int reaov, To se je pokazalo zlo. ti pri za- ■ družniški in v.n:j gospodarsko organizacijski akciji, Daši je Krek j iskreno poskušal, ds bi z njo osamosvojil kmeta pred oderuhi, bankami, veletrgovci in veleindustrljci, je dosegel nasprotno: da i je pr'v z zadružništvom ustvaril močno gospodarsko oporišče ' agrarnemu kapitalu in velepose stniškim krogom ter slovenskemu finančnemu kapitelu sploh. Ti krogi so dt sedaj ra z polagali is pre¬ cej obsežnimi k?pitali, ( kasneje ” Zdrugna gospodarska banka”) in so si gospodarsko podredili vse žlanstvo za ružne_• pokretr. Krek je sejal, žušterišič je žel. Povojni razvoj zadružništva po¬ polnoma potrjuje naše u otovitve. Krek je videl to nevarnost, ki je pretila 3peljrti zadružni; štv o na cisto drag« pota, kakor je on želel. Leta 1917*je v osebnem razgovoru dejal Albinu Prepeluhu: " Zadružništvo ni zr utilitariste, zanje se nisem pehal. Upam, d ga rešim n sreča...”( A. Prepeluh:” Pripombe k naši prevratni dobi”, str. 47.) če ja točna dr, Tumova trditev v njegovih spominih, da mu je Krek, nejevoljen nad dr* iušteršičevo politiko, nekoč de¬ jal da bi bil on gotovo -ocialni demokrat, če |_i ne bil duhovnik, potem je očitno, ds ai je bil Krek na jasnem tudi o socialnem izhodišču nasprotij v katoliškem taboru. To potrjuje tudi izjava, ki jo je dal 1917.1 te A. Prepeluh«: ”.,. Ze let? l° of ?., n ;i jpoznje 1896», bi bil movl prelo¬ miti s to stranko* Vidim, dnima premočno obeležje enega 38 - mege stanu* Zato sem v-bil Banjo mlade, pometne posvetnjake; saj veste, tudi m rksiste sem j-vno pozval, n ! j pridejo k nam. Za bodoče Čase je stranka premrlo demokratična, stanovske predpravice se bodo razsule ob svoji notranji nevzdržnocti,” (A, Prepeluh: "Pripombe k naši prevratni dobi”, str 48 .) Tod/bvsaj na zunaj je bile celotnost katoliškega tabora ohra jena, dasi je bilo jasno, da bo prej ali slej moralo priti do razcep , Praktično so odločali v katoliškemu gib nju reakcionarni vrhovi, v množicah je prevladoval Krekov damokr tični vpliv. Ce je dr. Krek hotel izvesti svoj demokr atični program, tedaj bi moral z demokratičnim krilom odcepiti od reakcionarnih vrhov in se prlbllftfttl dal- vstvu. 'Tsk kora k bi imel nepregledne posl : dice zs ves nadaljnji razvoj štLovenkega naroda. Verjetno je, de bi v tem slučaju Jlovenci ne’ prišli v ono žalostno^vioro, ki smo jo 5 kasneje igrali v Jugoslaviji. Toda Zre k te a ni storil, zato je imel zvezane roke v 3voji poMtČni akciji in jev imenu " enotnosti katoliškega gibanje-* d opuščal, d-"so © usodi sloven¬ skega naroda odločali nedemokratični in socialno reakcion rni kro gi, ki so bili popolnoma nesposobni,\da bi mo li pravilno postaviti vprašan je naše na od ne osvoboditve. narodne-a vprašanja še posebej, la 1 ko opazimo neko značilno omahovanje med reakcionrnimi vrhovi in domokrtičnimi mno¬ žicami, ki je paraliziralo vsako uspešno akcijo. Krek je gradil moralno stavbo, ki se mu je sproti^pod trsla, ker jebila zaidana na reakcion-rnem realnem temelju, dtod na eni strani ideali¬ ziranje isvd 8 iiznr>, nonarhije, državne avtoritete itd., ? na dru i strani izredno ostre, d , revolucion^rne obsodbe obstoje¬ če^/ sistema v avstro-o rski monarhiji. Samo v t m okviru mo¬ remo razumeti oportunizem, ki je navzlic Krekovi iskrenosti in odločnosti prevladal v slovenski ljod ki stranki. Kakor socialni demokrati, je torej tudi Krek načelno odklanjal vsako r /olucion^rno reševanje narodn-ra vprašanja. 3 tem je zaprl pot 3voji lastni demokratični politiki in ni mogel ubrati prav nobene druge poti, kakor tisti, po kateri so hodili le pred njim konservativni in liberalni prvak i.?o svojo na od no n« p ko je -vre k tudi san spoznal ne po sr- no pred svojo smrtjo. Spomladi 1817.letu je dejal Prepeluhu« " Mi se mi potrebno, reči Vsga? delajte na to, da bi se enkrat sešli pametni, res demokratično čuteči ljudje vseh stihij na raz¬ govor o vseh teh six.no važ nih rečeh. Jaz bom pole 0 . Če nujdemo miselnost edinost in skupnost vsaj v nekaterih po c i vitnih točkah, po mojem mnenju je to mogoče, ustvarimo tako zelo potrubni blok slovenske umstvene, ralističn« demokracije. Kdor se bo čustveno pripravil bodočnost,,- njrova bo! ’* (A. Prepeluh* "Pripombe k negi provr tni dobi , str7 49.) V tej izjavi se ned omno kaže Krekova težnja, da bi prelo¬ mil z reakcion^ no cokljo, ki je zadrževala njegov demokratični boj in d c b ! 3 e tesneje zvezal z delavskim gibanjem. Toda bilo j e prepozno. Prepozno zanj, ker mu je smrt onemogočila reali¬ zacijo teh načrtov, prepozno za slovenski narod, ki se je znašel na predvečer zlome avsto-pgr 3 ke monarhije brez revolucionar¬ nega bodstva, ki bi edino moglo v revolucion rnih časih pri- poejati sloovenskih narod k ~ema v i in svobodi. vsa demokratična iskrenost zaman, če bni zvezaoaz z odločno pri¬ pravljeno -t jo k boju zoper reakcion rne elemente v lastnem taboru, ki 3 s iz strahu za lastne položaje ogibljejo odkritega spopada zatiraneg? naroda s svojim zatiralcem. Slabost na obeh straneh, v delavskem in kmečkem taboru, je torej onemogičila, d a bi se te dve taboru zlila v skupnem de¬ mokratičnem boju za osvobodit v slovenskega naroda. Zato je v vodstvu slov tiske praktične politike tudi v tem času odločala nedemokratična smer. To dejstvo je bilo usodneg? pomena prt dogodkih, ki so 3 e z izredno g naglico vrstili do svetovne vojne. V vsej politični delavnosti dr. Kreka sploh, a na področju Krekov primer nam očitno razodev, do je v nerodnem boju 3 padcem Taaffeja je pOot 1 tr dlcionalni boj za vi- d o med liber lno buržoazijo ir, konservativnimi veleposestniki bolj ali ms n j po re 'ene -e z nač j. V prvo vri to so t stopili imperialistični interesi avstro-ogrske monarhijo« Vsi režimi brez izjeme so za¬ sledovali to cilje in so jim podredili tudi vso notranjo politiko | monarhije. Popuščanje slovanskim narodom je pomenilo slabitev pozicij nemškemu imperializmu« Z 9o imi 1 ti prihaja Avstro-tVrske takorekoč v kronično politično krizo, spr mljsno z nepretanimi spopadi in demonatrcdljaibiz* aa narodne in demo¬ kratične pravice« Razni režimi so večinoma vladali brez' parlament*-' in z aloji■ .nim " 14. Razpad avstro-ojrske monarhije je postal n^por (in- s 00 i ul na in politična nujnoot. Toda misel na razbitje Avstrije ni bila nikjer pir avstrijerf skih na od ih jlobje' zasidrana. Tudi socialna demokracija je zavze¬ mal st"lišče^ d* 3 jo je treba ohraniti. Sejna pr«-'n.^ši duhovi so si bodočo Avstrijo predat vi jsl i kot loderseijo svobodnih naro¬ dov* Vzroki te privezano ■ ti slovanskih narodov na Avstrijo so dok* j umljivi. Oni izhajajo iz strahu, d bi se razdrobljeni majhni nerddi ne mo li upira i nemškemu, italijanskemu in raškem lapsrlsll mu, ki jih je obkrožal. Že tedaj je bil strah pred " Anschlussom" zelo realen. Leta 19o7. je na primer pisni Dr. Tuma v svoji brošurici * Der »aterreichisch-unjarische Aus- gleich "1 " Z razpadom Avstro-Ojrske bo post- la priključitev Avstrije Nemčiji priro no dejsivo- najprej carinska zveza in jospo- d rske enotnost, potom politična odvisnost in ipajit«V...f (štr* 5>4) Iz 3trr.hu pred nemškim pritiskom je izviral načrt, napra¬ viti iz Avstrije slovansko pregrad o nemškemu prodiranju. Tudi Maseryk pravi, da je šele lete 19o7. pričel do prepričanja, dn je razpad Avstrije p»edpo_oj osvobod itge češkega naroda. Orientacija na ohranitev avstro-ojrske monarhije je bil tudi temelj vse slovenske politike, počenui od reakcionarne desnice do so¬ cialne demokracije. Trst je bil ene najvažnejših postovk v tej naši politki. In pr v na veliko važnost, ki jo je imelo to mesto za Avctro-Ojrsko, 30 se ppimli clovers ki politiki, ko so praptt- čevoli nrmško-avstri jske režim*, d bo Trst šel a tedaj dobil ves svoj pomen, kadar bo last nje ove ozed j , ‘■'lcvenije. Pred¬ stavljali so si torej slovenijo kot avtonomno enoto s Trstom, ns katera a bi bila n vazans vsa podonavska federacija. V takem položaju ju bi seveda v gospodarskem oziru -'loven.ijr dobile saVi- a vredno pozicijo. Gospodar a ki r * krepil al sko meščanstvo, je te ble Čeče iluzije še boj utrjsl. Lete 19o8. je na primer cuklje govoril v deželnem zboru čisto nov jezik: "...Mislim, da občutit? vsi kakor jrz, d kron/skr dežela stoji pred preobražen jem avojag? gospod nrsk -; a in duševnega : oj*:...Ce c od sm še kor s i naše »amljpisne lega, okolnoatl, da vsajeni rad dva velika kulturna na-oda, med N" rac e in Italijane, tvorimo ob enem zaledje Adrije ter ležimo ob cesti narodov, ki drži iz Hamburga čez Trst in Orient in Sueški rekop - potem sprevidimo, "d a je ura bil*, ko s* mota Kranjska d vi niti iz svoje nezakrivljene zaostalosti ter stopiti z naprednejšimi sosednimi deželami v ista Trato...** ( Ir. Sukljat :"Iz mojih spominov ", str. 14 ^. III) Tudi dr. Tuma je z nnnosora govoril o cilju, £a mora biti Trst priključen Sloveniji: »...To so veliki cilji Av trii«; po so trdi naši veliki cilji. In boj zp to velika cil ja prenoviti mora celo našo soc 5 Ino, po¬ litično in narodno življenje, mo a d vi-niti Slovence s stopnje najrevnejšega naroda v Avstriji na najoloeilnejše mesto... H Tod' sloveruk a p politka je bila tako kr tkovidna, da je pre* pričev' la nemško buržoazi jo z ar umen ti» r.i se jih je ta najbolj bala. Prav Trst je bil n Jvooja potreba n • ko- avst-iJcker” im- peri -lizina, zato bi mor lo biti r• sumljivo, d bode prev Slo¬ venci aa ni ji, ki-ter im bi nemški imperializem po pon s til v njihovi zahtevi po narodni avtonomiji* i>amo revolucionarni zlom av- strijsko-nemškeg imperializma bi omogočil r^lizacljo slovanskih ten dene* Ta pa je bil nujno zvezan z od > ražtvom z razrušitvijo n vstro- o»rrake mon -1 je* Celo tedaj, ko bi bila ta i *riali 3 116na atovba zromlj na, bi bila mogoča led r cija rsnično svobodnih n rodov v ^od on” r ‘u* Po je bila -Iv n a slanost slovenske proavstrijske politike. Kakor hitro je od ki - n j sl a revolucion mo pot v reševanju nrod- neg” vprašanja, je njene težnja po ohr nitvi avstrijske drž-ve poot -lo oporišče nemške a im, alizma* Škodljivo*t to smeri se je zaleti j aano pokaz la ob aneksiji •bps ne in Herce o v i ne 19o8.lt te, Vse slov nske stranke- ,j s mo socialna d mokreči je je bila d loma izjema.- so poždr vijle aneksijo Bosn in Herce ovir šmatrale so, da novo av¬ strijske aneksije na Balkan« slabe nemško - madžarsko hegemo¬ nije. Kasneje se je ta naivna in kratkovidna iluzija poja-ila tudi med svetovno vojno, češ zmaga oentr lnih sil po pritegnila v Avstrijo ve5 slov nske g’ elementa, t ko 6 - bo Avstrija konec konc v avtomatično dobila slovanski značaj, dualizem a federalizmu bo pot odprta. Taka politična linija je bilizir la množice, kakor vsaka politika, ki ročuns na avtoma¬ tičen r zv j in podcenjuje subjektivni mom nt, živo človeške sile, ki v določnih materialnih okolščinah ustvejajo zgodovino.. Avstriski imepriolizem jo z aneksijo Bosne in Hercego¬ vine in z vsako nodljnjo p ridobitvijo dobival vedno večje ape¬ tite. Aneksija Hoj . k- i o H -•" o_/>virio bi postal vzrok razkroja avstro madžarske hegemonije šemo tedaj, če bi sprožila srzioc® 7 jsx ax35t*J0*jDX enodušen revolucionarni odpor vseh z tiranih narodov z zahtevo, d se hrvaškemu in srbskemu narodu v ^osni in Hercegovini prizna pravic« na samoodločbo in j-icer v t ki m ri, de se bossn- sko-hercetovsko ljudstvo lahko tudi popolnoma odcepi od mo¬ narhije, Slovenska politika v zvezi z aneksijo Bosne in Hercego¬ vine, ki jo n« j bol J škodovalo slovenskemu n--rodu samemu, je kričeč primer, krm zabrede nanodno gibanje, če v njem o ločajo socialno reaJccionrni el menti, V ozadju t- ke slovenske politike so bili tudi d.u i or ji renti, ki so jih postavljali gospodarski interesi slovenskega meščanstvo, ozirajočega se proti. "deviške¬ mu* jugo, .VTisel, da naj bi bili “lovnci "Kulturtrn, erji" in in gospodarski kolonizatorji alovanakeg Balkan , j n bil novope¬ čenemu slovanskemu industrijskemu in trogvsksmu meščanstvu močno simpatična, zato je v obliki " ju_oslovastva" tudi postala osrednja točka liber In ? pro, ramo. Celo Krek se je navduše¬ val n8d njo, češ po konča i vojni bo dobil' slovenska podjetnost na Balkanu obširno po ' roč je za gospodarsko ude jstovvan je. V zsm tku se tu že kažejo tendence po ulovenaki .ospodarskih« hege¬ moniji v bodoči " jugoslovanski državi" s Trstom, ki bi dvi nil Slovence ns položaj vodilnega naroda na ju^u. o razbit* seve demo- - 1 ? 6 - \ J? a teh temeljih j« bi o torej Ograjeno naše predvojno m e-- šcan/ko ju ;oslovanstvo* Pritisk neraSkegp, italijanskega in ma¬ džarska - i ml e.riali zrna je silil slovensko meščanstvo k orienta¬ ciji pri Balkanu, d' bi to našlo politično oporo in področje oapodarakegr udejstoovrn o. ."ekor smo v Idoli te tendenco ni koli niso or or čile avstrijskih okvirjev in sicer iz- več r z- lo ov. ?r ,f i§ bi a,orno v like Avstrijo zajamčila Trotu in z njim vsej naroda privili 4rano stališfio v novi Jugoslovan vi, Dru 15 i bilo iz te v owbinacije izločena politfina moč čr ije, ki bi bila feo o državne tr dicije nevaren t-'krneč, je V tem oziru pač ni samo alufiaj ali avstrijakn-tska vnemo, če 19o8*leta vsa naše oflclftlno politike udarjala po Srbiji, ki je prot -..s tir el e ; redi aneksije ^03 n-, in Herce ,ovi e, in fis je 19l2,leta Šušteriifi n roti temd, da bi se Srbiji dovolil dohod do morja. Slovenskem^ agrarnem kapitalu so bili avstrijski okviri Še mnogo bol j potrebni » kakor liber laomn mešfiaaotvu. Ju osi vije izven Avstrije in s staro Sr ijo bi Mia pretežno agr rna država in bi tor j poslabšal? položaj za slovenski agrarni kapital• Rauml ir o je tedaj, d• je bil t° del slovenske¬ ga mešfianatvanajtrdne jši avst ijakontski steber. Tako so torej r zredili interesi obeh naših buržoaznih skupin speljaljj slovenske politiko ne- pota, k-* r j- mor 1 doživeti k- 1 r' rolo. ^amesto, dr bi slovenski narod iskal zav znlka p i balka skih narodih, ki so se upirali nemškemu im.p rializmn, ter 3e borili proti vsemu; kar bi krepilo Avstrijo in slabilo balkanske nrode, se je naiv¬ no veselil n=-:i os v a j el r. o politiko Av-.tr 1 , češ hvale or-, vedno vefi Slovanov naa je v Avstriji, MM i ...ko— avstrijske „;a ir,.p®riali/, , ki Je vedno boj zoževal pr-- vice' sa¬ tir ni h n- r ,>r r.v. Iluzije o neki Ju osi ovar ski skupnosti v okviru '" - ib ■> ved e o - .ij k jn-ile, Je-no je postajalo, o e je t, Ji ovansko vprašaoje* izrazito revoJ neionarnoge znrfiaja. Rešiti bi ga torej mo ls 3omo r anion revolucion rna sila, ki bi dvignila najširšo množice k odi a odporu. Taka sils je bil objektivno edino proletariat, suje-ktivno pa tudi te ni bil zrel za laitev take odgovorne naloge. Vzroke teh slsbru ati smo ugotovili že zgoraj. avzlic temo pa je socialna demokracija vnesla nove -i duha tudi v to vprašanje, Jugosl ovanska misel sama po 3 ebi je bila v tem č su nedvomno progresiven pojav, k erj je ovirala prod ir nje nem J k _ v i. iperi n.,'. ! r. . na Balkan, združevala je balkon ;ke slovenske n rod e v antiimperislitični blok, ki bi se me us pesno boriti zn svojo neodvisnost, Ta misel je bila zl-sti j snd izr >. n ; j nt bal krnski sociiali^tifini konferenci v Beor du, kjer ] je bila pralatavljena tudi slovenska socialna demokracijo. Konferenca je dale - slo : z ~ _A‘r združ itev, b r ikrnck ih n roč ov v ne odvisni balkanski federaciji, To je bila revolucionerna zahteve, pa hkr- ti edina pr«v 11 ne pet, da bi se sej- žili tuji imperialis- , tlfini vpiivi in ds bi se zrjomfiila svoboda majhnih narodov v tem vri tl jivt • d lu ivrope. V teh naporih seveda slovenska socialna demokracijo ni bj.lt u osiodna.Avstro-P rksistični vplivi so v njej ved rle prevlo- aovs li in onemogočali, d« bi mo^la te str■ nka postati voditelj, slov nskege narodnega gibanja, Ha tako zvani " tivolski konfe¬ renci" 19o9.it: 39 je stranka postavil-na/inte ral no ju-o- k 0 st f f. > *« P°P n in.° Je zj kfivjifl_ia kulturn o Otop it«* v 3 je rezultat log« n v jr s. i ja, .r j ugotovili ž e v ur vem poglavju, Š tem 1 ^ 7 . stališčem se je socialna demo r*eiia izoliral a ri.1'•• - tega jiljub temu pa je objektivna vloge delavstva teko vpliv la ne r zvoj našega narod nog« gibanja, da so vse ml d inske ne¬ rod n-revolucionarne at uje, ki so nastajale zlasti znotr j svo¬ bod omial c neg tabor«, stale pod vpliv m del vokeg gibanja. To ; mladinsko ribanje, ki je dobilo t svoj najbolj izdelani ideološki li v ''Preporodu”, se je uprlo oportunis ič i na o-ni politki i liber Ineg? voda v , ker je apozel o, da je ovvobo." itev južnoslo¬ vanskih n rodov mogoča samo kot rezultat revolucionarnega zloma avatro-ogrs k<; aonarhije. To stremljenje ni b lo enotno, f Dal mlsdine je težil samo k politični združitvi s Srbi in Hrvati, medte ko so zpo-t drugi brani*! integralno g jugosiovasko smer, ki je potem po svetovni vojni močno škodovala položaju sloveneksp; naroda« V predvojnih letih pa j e to mladinsko gi¬ banja kot w celota predatvljalo nedvomno progresivno strujo, k r je a svojo težnjo po združitvi majhnih n: rodov na Balkanu sla¬ bilo ceiOtem imperialistični 3istera, s katerim je bila zvezona vsa socialna reakcije. Prev tno zač nje dejs vo nam tudi pojasnjuje tesno povezanost mi ud inskih struj z delavskim gibanjem ki je Imelo v svojem socialnem boju pred seboj iste a sovražnika. iJk udi v tem r zdobju je bil slovenski ura tnik tisti, ki Je nejgiobje in atjpravilusj« doumel bistvo sioven3k^ - vprašanja, lo je bil Iv; n Cankar. Razumel je, da bo mogel sloves ;! rr roč sp ičo nemsTcegf itrpeTihlističnega pritiska obstati samo v tesni zvezi z ostsiimi južnoslova-gkimi n rodi. Tod p Istočasno je od¬ klanjal integralno j jugoslovanstvo, ker se je zavedel, da je taka ideologija lahko samo pretveza za hegemonijo enega teh narodov nad ostalimi. "....Kakor ate videli, - Je dejal v svojem .ovoru" Slovenci in Jugoslovani” 1915.1 ta - sera smatral jugoslovanski Drobi« lem zet to, kar je: namreč za izključno pojitičen problem-— — Kakšno jugool-ovansko vpr sanje v kulturnem ali celo jzeikovnem oziru zame sploh ne eksistira...." Potem nvdoljuje: "....Ako pride kdaj do poli čneg" združenja ju oslova- skih n rodov - in ne ;amo moja vroča želja je, temveč tudi moje trdno prepričanje, da do te w a združenja ros pride-tedaj se to ne mora izvršiti drugače, kakor de se združijo enakopravni in enakovr dni narodi,......." V nasprotju z vsemi socialno-demokrrtičnlmi teorijami o "kulturni avtonomiji" in z oportunizmom vseh ostalih sloven¬ skih strank, je Cankar j eno in odločno zavzel edino p rsvilno stališče: za ir združitev južnoalovaskih ne odov v federativno drž vo, ki naj postane jez imperialističn> pritiska na Balkanu. S ovojin ovorbra 1915. leta je Cankar pri socialni demo¬ kraciji v precejanji meri prodrl. Ni sluč J, d so avstrijske oblati zlasti po t m Cankarjevem ovoru pričele odločneje pre¬ ganjati socialno-dumokra ; ično gibanje na u lovenskem. Cankar mu je dal revolucionaren program boja za osvoboditev slovan¬ skega naroda, okoli katerega bi slovenok- socialna demokracija mogla zbreti najširše množic . 1 t^m je bil storjen važen korak naprej v em-ri uv ijavljenja delavskega feibanja kot voditelia slovensko narodne m osvobodilnega boja. 7 t m pa j. bila ravno 1 ° 8 . največja nev rnost zaaistem neračko-m dž rake hegemonije n^d slovanskimi n -o imperializma spl o) . i v avatro-ogrski monr hiji in ze sistem Cankar je govoril svoj govor tako ra koč no pra vojan. Ta pa je mahoma postavilo Slovence pr«d nova, ločilno jŠa v pr- šan.ia. Sr jo noa je nastopil č;u, ko se je moral jasno od pred el'ti; za u ±i v roti je bila tako modna, da ~’io bil~ se je poj vil prvi resen d om x je po_naLa korenine misel nr- ogrska monarhije. Obe slov v svetovno t od a od - Beogradom z r-el prvi strel, slov r.bkr poli tka brezpogojno J i _ d r 1 j i . A v ir * jak s t u •• ic i j a potrebna cel: tri Iste, da v zrnato centralnih sil in da jt . ■. ki str- nki sta so ob izbruhu vojne dedvomno cisto zavestno opredelili ::a Avst 'jo in proti antanti« V t .m oziru ji* d? i pri olovenel h po - mir d rugačen po¬ ložaj, kekor n primer ;.ri Če). Ib. Zoret so se po javile pred našim Meščanstvom sanje o nekem specifičnem posl ! nst’D Slo* » vencev v okviru avstro-odrske ojon;vhije. Z z"u* n centu lnih il bi Prst nedvomno ogromno prid ol11 ne važnosti in z njim se¬ veda tudi vse slovo .sko ozemlje, cm ostojne Jugoslavija bi kajpada ne ®»I mo. la nuditi zares ukoreninjena, n m izpri¬ čujejo izjave nr.aih vodilnih pol tikov, nfe primer tu ki je te, jnst. risiča itd » Slovenski poli tki so sc zr-n 'e političnih js štev. Zato pa s . je v t m sc ju boj j okrepilo misel na Jugoslavijo v okviru avetro-ograke monr^iej, torej nekak trlalizem, pri Č5 ,!3 r bi Slovenija igr 1« v tej ‘■■t ‘ L , r* oslov- no ki e i i v o Un-> ? lo o. Za opredeljevanje olo-encev do Avstrije eo bili sev da vr ti na primer verski,Vatikan je vi do sr njega držal roke na avstro-o. reki mon: rhiji*Bazuml ji vo je, da ao se tudi slovenski cerkveni 'rogi trudili ohrrniti avstroogrsko mon rhijo kot štab r katolicizma, dokler se je največ dalo. V novi jugoslovanski državi v okviru monarhije bi pripadalo VO” a ' vo k tol icizmn, Pmvosl’v-‘a so >ie ti krogi bali, isel na Ju^ oal *' 'o, k ‘«r ti imelo prav osi* v je vodilno vlogo, je bila zanje nesprejemljiva, če prištejemo sem že odpor peleposedtnikov proti Jugoslaviji , ki bi bile pretežno a ( r rnp s ti veleposestniki so izg i r li važno vlogo v £uat ršičevi politki potem nam raors biti razumljivo, d" Je atal domala ves naš meščanski tabor odločno zr Avstrijo, damo redke izjeme med ml a ino, zrlsti z “pred porodovekih” kro-ov, se je od vsega zač tka opr delila proti Avstriji in se navduševala za z s o antante, C oc i ai u s d ok raci j v vse do 1917. lete, ko ar jepriprnv - lgslf na stockholmsko kenfer-ncc, ni dela jasnih iz lav v svojem stališču, Pač pa so stališče nek t rih vodilnih posamez¬ nikov dokaz, da je bile tudi to strunka smatr 1 , č • ig tr-*ba i avatro -ogrsko monarhijo ohr-niti, četudi v neki bru - čni obliki Uden od voditeljev t:. stranke, dr. Tuma, je ovoril i ob za¬ četku svetovne vojne* •♦•..Fripšaku j go centralnih sil in sicer z d v o 5 ne z stališča, prvič bo ta zmaga neznansko dvi.-nila . ospodarstvo slovenske - neroda In soc alno-demokrs ično str nko, ker po¬ štene Trst eden največjih trgovinskih smporijev in se v njem nujno ustvari bogata slovenska srednja industrija in trgovina in tisoč« slovenski proltariat. Družic bo sil na kortat zedinjena Slovenije, « k r rafia pomnoži zmaga* namd a in ds flna tisoče centralnih in . , , ' * • - * -**» • f -r. g zasede Avst-i *a "tu i vojaško tu ko važno Beneško slovenijo se tako združijo vsi olov-noi po. no vlad o. . . . Trd i se ne >1?9- bojim prevlastl nemške šovinizma, ker bo po skupni zrnati gotovo nastopila tekma"mefl dinastijema Hohenzollei ncev in Habsburžanov in so bo zadnja morala proti Hohenzollernski nemsli pr- oči opirati nr slovanski element v Avstriji.” (Eri H, farnat n Iz mojo.,.. fclvljanja*, str* ‘538 in 339») Tako stališče je bilo prorodno nadaljevanje avstro- mark si* stična reformis ione nerodne politike. Rešitve ie pričakovalo od zgoraj* Za torni blestečimi argumenti dr* Tume so so skrivali povsem nedvoumni * social-š' v oporo nemškemu imperialna, Slovencem razočaranje, ki bi zrna le. Povsem jasno je, da :vinistični” nazori, ki so sluzili , čas in r ob voj sta prihranila ga doživeli, Se bi centralne sile v3s podobne kalkulacije slovenskih politkov niso bile nič drugega, kakor naivne iluzija, ki se je mor la z abliniti kakor milni mehouček, Zmaga centr lnib sil bi nedvomno prinesla s seboj silovit plaz nemškega šovinizma, ki bi strl m pod seboj šs one pravice slovenskega naroda, ki jih je imel. V prvi vrsti veJja to seveda za Trst. Res je, ds bi pri¬ dobil na gospod rski važnosti , toda to ne bi šlo v korist slovenske o n roda, ki jih jo imel. V prvi vrsti v ija to seveda za Trst* Res je, ds bi pridobil na gospod roki važnosti, toda to ne bi čl o v korist slovenskega narode, pmpak v njegovo škodo kajti vzporedno z gospodarskim razvojem n?: nežem ozemlju bi šla oživljena akcije potujčevanja, ilovenci torej niso imeli pričakovati od zar je centr lnih sil ničesar drugega, kakor da bo postal nacionalni j 'm še težji. Politika slovenskeg' naroda bi morala biti potemtakem že od vse ■ • z "c t k- pr -t ovna n-' n' por" z avstro - ogrske monarhije, na n °n iotr nji revolucionarni zlom ki bi omogočil zatir nim narodom, d s mi odločajo o svojem položaju po vojni, ne pa da so v tem oločsle mirovne konler nce iraperialističnih vele¬ sil. To pa nikakor ne pomeni, d bi ae mer vi slovenski n rod zavze ati za k zmago antante* Narobe, trezen pogled na mpfi— nosti, ki jih je ^lovencem prinašala zm tr 3 antante, je moral spoznati, de tudi tu nimajo prič kovati ni saar dobro a. Italija je šlo v vojno zategadelj, da si ” prisluži” del slovenskeg- ozem¬ lja c Trato--:. Nesmiselno bi bilo prič-, kovati, d’ bodo velesile odrekle Italiji to kupnino iz olifc simpatij za slovenski narod. Najmanj torej, kar je imel slovenski n-rod pričakovati od antantne z-na , je ■ ilo novo r akosrnje slovenske r ozemlja« Nakat eri n«vajrjo Sr' tjo kot argument za slovensko pdo- poro ant-nti. Ni dvoma, da fcix je bila Srbija napadena dežela, na rpd ki si ni niti n^jme'nje želel vojn-, Razumljivo, je da so bile vse sloveneke simpatije ne st r ni n roda, ki je branil svojo ne- O' visnoot« Toda Srbija je prenehala bi i ai-^ument v tistem tre¬ nutku, ko je iz srbskega problema nastala imperialistična sve¬ tovna vojna, v kat ri je bila Srbija le še podrejenega pomena, a na mizi imperiali tov se je razkosavalo naše narodno telo. Samo tista politika bi bile torej pravilna, ki bi izhajala iz last nih Ii2žJL Štk'2 7 S. PJ p . bi se o irel. na vse tiste pr*o r siv- ne sile, tci so v Avstriji s .mi stremele po revolucionarnem zlomu monarhije od znotr j. če bi se ob koncu sv tovne vojne znašel sloven¬ ski narod pred zeleno mizo mirovnih pogan iani kot neren narod, ki si bi bil zlomi Kot svoboden n rod slovanskimi n rodi poganjanj kot revolucio- je s svojim lastnim orožjem priboril svobodo, en niBrskak pakt, ki je bil sklenjen na naš račun, bi se potsm lahko pogajali z ostalimi južno- o načinu naše a skupnega državne življenja. Velikokrat se pri na :.rv s Seški prim r. Tolmačijo ga kot izključno delo *8S8rykovega " nr- roč n- ga sveta" pri ant^ntMh vladah« Tako r : zrnnevanje češkoslovaškega boje je popolnoma napačno Prvič je bil položaj Čehov povsem drugačen kakor nae. kajti ustavritev češkoslovaške države kot protinemake bariere v srednji čvropi je bile v interesu zapadnih velesil, medtem ko je londonski pakt glede na st gr ozemlja te velesile izrečno vezel n •••a pr •• ‘,i Italiji. Drugič p e je bilo težišče Masa rykovep prizade vanje revolu cion- rn- o delo med ^češkim in slovaškim ljudstvom doma, no fronti v in v tujini. Češko ljudstvo je neštetokrat in z orožjem v roki manifestira lo, da hoče samostojno češko državo in je s svojim upornim bojem razbijalo tudi antantne načrte s c Češko zemljo, " Tudi n* 1 j boljšo pr vico - je zarisal ' r ,G. Maserjrk v ovoji " Svetovni revoluciui" morajo braniti aktivni j. jndje, ako no- j čejo, do ostane samo na papirju." (Str. 14 .) In na drugem mestu: "...Jasna glava, poznanj« stv ri , odločna volja, nebeneta strahu pred smrtjo- to j« ogromna sil a"(st*37) Teh lastnosti slovenske politika v svetovni vojjni ni imel V inozemstvu je obstajal " Jugoslaovenski odbor", k toda ta ni bil niti pfiuilu podoben Mas? rykov ; ?rm * Narodnemu svetu". Pri Slovencih ni imel nikake opore, če izvzamemo nekaj poedinčev iz libei’ Ine tabor . Nje ovo d'>lo, kolikor so je ti¬ kalo Slov ne ?*, je obstajalo v gl v em v posedanjih po pred¬ sobah zunanjih ministrstev zepadnih velesil. Kolikor je dobil ob koncu vojne svojo lomen, mu ga je drlo šele naraščajoče narodno gibanje doma. Tako je šla slovenska politika avtom'tieno, brez lavo ir pasivno za tokom svetovna vojne, ^ol 1917.leta je stala neo¬ majno zs Avstrijo. Let' 1017. se je pričela opažati trudnost as od vojne tu i pri centi Inih sile' . Razen t- n je ruska revoluci¬ ja vplivale na razpoloženj r ar-vde. Precizni stroj pruski' a mili- trizma je ;ričel pokati in v«r s zmago centr lnih sil je'jela omahovati. V ljudskih množicah je pričelo nemirno vreti. Vse ljudsko nezadovoljstvo se je zlilo v en sam val narodnega gi-j banja. V takih okolnostih je nastal rna jnlška, d e kip racijg.T Izsililo jo je torej ^ib nje ljud3kih množic, toda na sebi nosi; t še vse znake stare politične orientacije. Daši zahtevat* zedinjenje južnih Hov nov, z držaje avstrijski okvir in hebsburt ško dinastijo. V tem okviru se je potem r f zvijala slovenska politika vas do razsula fronte centralnih sil. Vzporedno z razpadanjem fronte pa je raslo na^sd ovol jstvo proti Avstriji api sploh, risal na popolno neodvisnost slovenskega naroda se je vedno bolj utrjala. Zgodovinsko dejstvo, de je Avstrija postala c ovira družbenega napredka in svobodnega razvoja njenih n rodov ter da je mogoče rešiti njegega notranja nasprotja samo ne en način, namreč z razbitjem avstro-ogrske monarhije, je v kon¬ kretni obliki dozor-lo v zavesti slovenskih ljudskih množic odspod, ki so hotele obenem z Avstrijo likvidirati tudi ostala xj vprašanja nerešene meščansko demokra ične revolucije, so ori- šli v nev rnost interesi slovenskega meščanstva, ki bi se utegnilo znaj+1 izolirano od tega revolncion' rne -a potoka če ne bi spreorle ntir: 1 o svoje politike. Ko so 3e pričeli na fronti vo? jaški upori, je bilo že povsem jasno, ds slovensko ljudstvo z obema rokama glasuje proti Avstri'i. 'osle j j« >ilo vsako rešev m;)« monarhije že zelo nevarno »očeti* a - reie .-alca, kar je ršič temeljito poizkuoli na svoji koli• Treba jotilo pcgr iti ljudski tok in se au postaviti n* čelo, ali pa hiti »trt pod njegovim eiementfcrnim pri ti »k ort. V obeh gl.vuih slovenskih strankah so dobilo premoč " ra¬ dikalnejše a-ru$e". l : n liber icih nekdanji "miLidoridik&i" dr. e:-j; v, r*i čb . dr. Korošec. l.acii u hi ioni v i je »o r: l il tudi socialno demokracijo, Take jc prišlo do narodne g; svet , a čigar imenom so zvez -ni najbolj usodni trenutki v življenju sloven¬ skega naroda neposredno po vojni. Z mznadom Avstrije je bilo treh; račun, ti že kot z de jstvom, jlo je za to, d- slov neki*« narod v teh bur ih časih maksimalno i okrepi svoje pozicija. Toda bilo ja prepozno* Slav nska p .st za Sasa vojne se ja maSČevalc. Slovenuk-.- usod: se je sed j tov 1 brez Slovencev in preti nj.hovi volji. Iz svetovne vojne vihre je izšel alovens narod boj razkosan, kakor je bil kdaj koli poprej. Kje torej leži krivda? Kotovo ne na ljudstvu, ki je prinašalo po svobodi doku¬ mentiralo na ljubljanskem gradu, na Suhem b##šrju, na fronti, kjer je v tišini padel marsikateri upornik, v Judenburgu, v Jduruuu, v Radgoni, v Kotoru, na koroški fronti iti. Po našem baznem pogledu na gibalne sile nažeg narodno ta beja je jušno, da tudi to pot ItŠi odlove most na tistih, ki ao našo narodno bodočnost vezali na obstoj reakcije, i nima. Vodo&ncati^ 7. poglavje V povt.jnem zatišju Prev rut. 4. dnevi so mahoma preobrnili sliko trodicion lne slov nake ootrpežljivoati, ki je bila značilna za narod, čigar po> litiko so vodili socialno konservativni elementi. Z r zpadom avstro-o^roke aonarvije se je končalo dobro tisočletje nemškega go oodstv m nud slovenskim n rodom. Kazalo jc, da bo a tem ves j deloma rešene najvsšne jše vprsšanje nedovršene meščan¬ sko-demokni ene revolucije ns nsših tleh — slovansko narodno vpr šsnje. Revo luči on mo vrenje slov rukih ljudskih množic no redvečer rrzpad; uvatro-ogr3ke monarhije je nedvomno po- kaz«lo, d ao bile to množice pripr vljene rešiti to vprašanje na j revolucionarni način. Tem a oljarn, ki ao sedaj privajale, je dajalo pečat predvsem del? \ ko-kaečko gib nje. Dokler ae je demokratično ljudsko gibanje na ^lovenakem sukalo samo okrog čisto narodnih in socialno-referanih zahtev, Je konservativni element, ki je imel odločilen v?liv v "Narodnih j ^Bxk'iK»erv*±xeletns*nk$ h i’ imel odic?šil*’.nxxf hivx.v> 11 avetih*, že z ozirom na 3a tno slabost in deserientiranost stal temu gibanju nevtir Ino ne sproti in sicer s težnjo, dr: se mu v odločilnem trenutku postavi m velo in ®u da svoj pečat.To se ja zgodilo šele tedaj, ko je bilo že povsem jasno, d bo avstro- ogrska monarhi 'a morala r zp sti. Ker je bila slovenska socialna demokracija nesposobna, da bi dajala smer spontanemu ljud — m akemu toku, je ornju oolitika turi prodrla."Narodni sveti ao bili edini politični organi, ki so zavestno usmerjali spontano široko ljusko gib.nje. Tod: ti M Narodni svati" so predstavljali stremljenja v socialnem oziru kenserv; tivnih meščanskih in ve¬ leposestniških elementov, zato je razumljivo, d so skušali tudi prevratnemu ib nju na naših tleh dati enostranski znašaj, re¬ ducira fci gs same vis reševanje slov naJcega narodnega vprašanja* v ožjem smislu. 2©da ne g>lede na o je razdobje od avgusta lyl9.1eta do razpad« Avatro-%r«ke v oktobru mesecu istega leta, ki predstavlja doaorenja naše meščansko— demokratične revolucije, etaj?a progresivne vloge " Narodnih svetov ",ker so krepili splošno demokratično vr«nje~in pospeševali proces raz¬ padanja avstro-ogrske monarhije* loda od narodne svobode, ki je bila oktobra meseca 1918* leta doseže a, so pričakovale slovenske ljudske mn'žice, da bo rešila tudi njihova socialna vprašanja. Iz t vseh virov socialnih nasprotij so vrele popolnoma jasno postavljene socialne zahteve. Slad po zemlji se je izrazila v bornih kmečkih akcijah sa agrsno reformo, ki je postala osrednje vprašanje naših pre¬ vratnih dni. Samo tista stranka je v tem trenutku zares aogis računati $& podporo kmečkih množie, ki bi se jasno in nedvo¬ umno izjavila za radikalno rešitev agrarnega vprašanja.Take stranke pri Slovenci ni bilo, zato so se poj: ili primeri, ko sc hoteli kmetje to vprašanje rešiti lokalno, na avojo roko in na radikalen način. Nev rnost, de bi se iz takih posameznih pri¬ merov razraslo splošno -ib nje, je postajalo vedno večja. Kmečko gib nje «e je torej vedno bolj razvijalo v smeri ločitve od meščarsko-velepouantniških vrhov. S samim tem se je jelo priVjliŽIv' bi (Wlsv:-?ivu, ""pri kat reaT,-e je zalsti ped vplivom ruske revolucije prav tako in vedno bolj širilo bojevno razpolo¬ ženje. Nadaljnji razvoj tega gibanja in njegovo povezovanje s kmečkimi revo>ucionraimi akcijami (kakršna je bila na primer v v inici v Beli Krajini) , bi utegnil tudi pri na ustv riti pole gaj, pri k .t rest bi prišli v nevarnost materialni interesi kon¬ servativnih socialnih plasti. h ovo j j© f če opozorimo samo na veleposestva, ki so prišla v nevarnost spričo kemčkega gibanja. Vse velike spremembe, ki ao nastale v bistvu narodnega vprašanja in v gibalnih silah narodno—osvobodilnega boja, o katerih smo govorili v predhodnih poglavjih, ao prišle mahoma de itrazv. Ob str n ao bile potisnjene konservativne sile in stranke. Na ulic h je ta element izgubil v .ako kontrolo nad postavljanjem zahtev. *od tvo je torej prehajalo na delavsko gibanje, poleg katerega so e kot gibalne sile udejstvovale tudi kmečke in malomeščanske množice. Spričo tega pa se je položaj w Narodnih svetov" popol¬ nem • lzpremenll. ostali ao organi z? likvidacijo tako zvane "narodne rev luči je % Konservativni element zadaj Se ni bil več nevtralno r zpoložen ninproti razpoložen nasproti demokratič¬ nemu kmečko-delavskemu gibanju, ampak je napr il vse, d& bi mu zi zaprl pot nad. 1jnega razvoja. Na eni prtih svojih sej 1916• leta je nova slovenska * narodna vlade ns pr dlog socialiatia Po Petejana s lenila, da ostsnej v v^ljvi-Vsi dotedanji avstrijski t zakoni, a Čimer je bila nova smer jasno deklarirana. -ričela ae je etapa likvidacije ** narodne revoluoije , ki je pripeljale naprej d omamna pospešenega zdinjenja, potem jpa je konservativni element prešel v protiofenzivo, ki je nato v vidovdanski ustavi 1921.leta praznovala svojo zrn go. Osnovnih vprašanj torej, ki sotala ner šena 1846.1«ta, tudi 1918. leto ni rešilo. Tudi dalje so Še ostala toa vprašanje glavni teren, na katerem se ravija naša politika. - 133 - ^eugoden položaj slovenskih in tudi hrvaških konservativnih •®cit» <, v katerem so lile zaredi razvijaanja demo— kr tičnegu ljudskega gibanja, so uspešno izkoristili v Beo¬ gradu. Tako k 1'skfa dekl racija iz 1917.leta kakor skle i zenevsk kc n e renče iz lSlB.let* , ki so bil j pove, r jali načelo enuko- pravnosti treh n.rodov, so ili potisnjeni vstran soričo spoz¬ nanji- boogr? jeke vlače, ki jo je tedaj vodil .-rotiš, d: ae'za- r ai težavne... položaja v "državi 3K3 d- sporazum doseči tudi brez podobnih popoščanj. Tako je prodrla centralistična smer, ki je zpiet coatavilo narodno vprašanje v sredince vsega notra¬ njega političnega življenja v Jugo sl vi ji in .o os tal:- izhodišče brezkončne vrste notranjih sporov in n;n protij. Tod s tem se je polož- j bistveno izpr f menil tudi za s. o slovensko meščanstvo. -‘ebum ko je nekd j z ozirom na svojo gospodarsko $ moč sanjalo o nekaki vodilni poziciji v Jugoslaviji, so šli z zrnato centrali tič ne a:xi v našem notr n jem političnem življenju vsi porobrJ. upi slov >..sk* in 1 r- vaškeg.--- meščanstva dokončno po vodi. Zopet- ve je pokazalo, do. je polivični moment konec koncev iočnješi o gospodarskega, lovenija in Hrvčtska ste iell vice? naprednejše gospodarstvo in močnejše k pitale, toda zmagovala he bsjv •« jistk politi Z na smer, ki je vztrajno delov 1; na ten., C hi oe tucii gospodar¬ sko tehtnica nagnila na njeno stran, k r je naposled tudi dosegli Peogri.d ni ostal samop politično središče, am :>ak je postal polagoma tudi vodilni gospodarski centsr in je t ko na laž postavil hrvaški in slovanski finančni kapital, ki sta z zau¬ panjem pričakovala, do bo odločila njuna gospodarska moč. Brvi, ki je bil v rezultatu takega razvoja vržen v opozici jo je bilo slovenska ljudska stranka. Njen odpor se je stop- | njeval tako daleč, d je ob sprejemanju vidovdarske ustave n enar oarlanentorn i delegacija demonatrrfcivno zapustil parlament. R azlegi so po vsem tem, k r mo doslej povedali, dovolj jasni: * prvič je pomenilo tako zedinjenje težak udarec go podarnkim interesom vodilni plastJL 3i w t ki je »est- jala n jveč iz ve¬ leposestnikov in sr d njega meščanskega elementa, navezaneg! v glavnem m agrarno produkcijo, drugič pa je morala 3LS računati tudi s kmečkimi množic md, ki so jo po prevratu zapustile prav zaradi reakcion me politike v agrarnem in narodnem vpra¬ šanju. igodilo as je torej natankojfo, kur so izkusili Blovenci že tolikokrat v zgodovini* vsako podpranje reakcije je konec kon¬ cev na eni strani p; slabšalo položaj slovenskega n roda, na drugi strani pa je nujno zadelo tudi nosilca reakcionarne poli¬ tike samega. 7 nasprotju z vodilnimi konservativnimi krogi v SLS pa je vršiček slovenskega finančnega kapitala, ki se je med svetovno kr-pko vztrajal na centralističnih jugoslovanskih pozicijah. K takemu stališču sta ga gnala zl sti dva momenta. Brvič se je bal, da bi rau docentra]izučijo zaprla pot gospodarskega prodi¬ ranja proti vzhodu in jugovzhodu države, kjer se je imel sre- - :L čati a hrvaško in srbsko gospodarsko konkurenco. >o izrubi Trsta in slovenskega Primorja sploh je dobilo to dejstvo še prav posebno važnost, kujti ^1overi ja je imel? pri. op k morju samo še čez hrvatsko. 'o je bil eden važni! osrod r ki! razlogov za integralno jugoslovansko in centrali tiSno politiko vrhov našega finančnega kapitala in liber lne stranke. Drugi moment je il izrazito pclitčre prirode. Sednnja centralistična in bivše liberalna stranka, ki so jo vojna in pre¬ vratna letu zelo razdejala, je megle, ostati politični faktor na Slovenskem samo tedaj, če je imela zaveznika izven Slovenije, Tega je do ila v desničarski srbski skupini y bivših hrvaško^srb- ske koalicije s Svetozarjem Prebičeviiem, ki je bila najtrdnejša opora centralističnih tendenc v prečanskih kraji, ps tudi oe- .eščanako šovinističnih in imperialističnih teženj, izvirajoči' iz istih virov. V tem gnezdu se je iaieglo fašistično gibanje "Orjun.e",ki je imelo precej v .Sne funkcije: njegov?'- nalog ni tila samo udarjati po vseh manifestacij ali del vskega gibanja, marveč v prvi vrsti dušiti vsak pojav n>. rodnih gibanj.^‘o nalogo je iz¬ vršila "Crjuna 3 mo deloma in v zelo majhnem delokrogu. Zlomile se je prav na narodnih nasprotijih, na dejstvu torej, ki je doslej preprečevalo, d bi kakršn koli unitaristi Snu, vseju¬ goslovanska formacija dobila korenine v množic n in da bi po¬ stala z-.res gibanje množic. Prav v tem dejstvu je novo potrdilo ugotovitve, d je narodno vprašanje v bistvu kmečko vprtšenje. Vsi napori, da bi se zlomil odpor hrvaških in slovenskih ljud¬ skih množic proti centralizmu, so bili zaman. ftaetproAno, ta na¬ sprotja so se poglabljala in vedno tolj krepila p- oticentralis- tične sile tudi pri meščanskem elementu. Tako je postajal vozel nasprotij, ki so izhajale iz nsrodn *gr vprašanja, vedno bolj žari* pleten in obenem glavni iz vir antidemokratlčnih ali i n ukrepo v. Danes smo še prebil; u vsem dogodkom TEI' so" se ooigravaxT’ na teh vročih tleh, d bi se mogli in smeli spu titi v njihovo podrobno analizo, čeprav nas razmere, v katerih živimo,nujno ( silijo k t kemu koraku. 'Iranki so občutki sleherne -./c resni ene g t prijatelja neodvisnosti Jugoslavije in njenih narodov, če se oz¬ re po rezultatu te politike, ki so danes pač tako nedvoumni, di p pred njimi nibče več ne more zapirati oči. Saj je značilno,da je d eden glavnih utemeljiteljev tega sistema, Svetozer Pribiče* vic, razočaran nad svojim lastnim delom in priznavajoč napake ^voj' je unitaristlčno-centr&listične politike, umrl v izgnanstvu. Nekateri redi govore o tako zvani slovenski narodni revolu¬ ciji 1918.leta. Da, taka revolucija meščansko -demokratičnega značaja se je pri nas res začela razvijati, toda bila je likvidir rana še preden je mogla izvršiti svoje glavne demokratične na¬ loge, ki so ostale nerešene še od 1848.let dalje* Potek te revolucije je povsem jasno dokazal da je socialno konservativni element nesposoben, da bi rešil ta vprašanje. Albin Prepeluh i :ut torej prav, ko pravi v svojih " Pripombah k naši prevratni dobi" naslednje j lista ..Manjkalo je, kar je za s odobno socialn o revolu cijo naj - potfre bnbV resnični) r evoluc ionar ne s Trank i^"~k l revolucijsk o lož e n j e organiziran o zgir-l i ~Tn vod i 1 * TUTrT"! 5 2 ) " položajemV kakršen je "n-stal po preobratu, je" doHlo slo¬ vensko narodno vprašanje drug čne oblike. JT Avstriji je šlo zn združitev in osvoboditev naroda, ki je živel r zbit po raznih krcnoviiiah, tod< a v isti državi. Izjemo je tvorila sa¬ mo Beneška Slovenija z okro lo 40.000 Slovenci, ki .>0 186o*let s plebiscitom prip- dli Itnliji*Vprašenje združitve in osvobo¬ ditve slovenskega naroda je bilo tor j vprašanje, ki ga je v glavnem moglo rešiti meščansko-demokratična revolucija I l i - 135 ' v Avst; o—Odrski sami, na da bi sicer poseglo v iotvo mednarodnega zisteae.. Razvoj v zadnjih leti svetovne vojne ln p© prevrutai dnevi so ta položaj bistveno ispremenili. Slovensko vprašanje kakor n-* rodno vpr Sanje, m rve 5 .matrvi dl celotnega lmperi lis- ti&aega siatfma* lovenci sr. *ili z ver. ; jakim ;.ircm r- zdel j eni med Štiri drž ve, rolem njihove združitve Je torej tesno zvezen z r- zvojem celotn^g^ impe rinil rti tem, kajti od Sim večje aleho ti tega sistema je odvisno, koliko -odo Slovenci kij -V svoji maloštevilno ti X; kc od loč Ji sa -X o sobi, To dejstvo dela iz slovenskih teženj po i združitvi slovenskega naroda naravne a zaveznike vseh tistih progresivnih tokov v sodobni družbi, ki slabo imperializem sploh in br aijo idejo brt ta; v n; rodov. Spremembe pa j« tudi Se v nekem dru em vpr-.s., n ju. -edtea ko je ilo treba gledati n slovensko vpr Sanje v avstro- ogrcki monarhiji kot enotno vprašanje, caj je imel zavzemati ves slovenski narod enotno et lišče do svojega skupnega in neno- : redne a , .lavnega sovražnika, de monarhistiSne veleposest¬ niške in meščanske reakcije, ki jo je podpiral neuaki imperia¬ lizem, se niilo ,e pi » .aeznih dejov slovenskega šaro »c pre¬ vratu temeljito r zlikuje jo med -eboj. Sazlicen je glavni sovražnik, r zli cen je položaj in splošne rmeri :• nobeno ga ropr dka. 0« torej sod; j govorimo o slo ver;, kem naro 'nem vpr mn ju, tod. j imamo pred seboj celotni vre n r zkta-ne. a narodu in pa položaj posameznega narodnega dels v rt^inih držsvnh* Primorski Slovenci ao po prevre u zk vzeli analogno stalilče kakor Slovenci v Jugo at vi ji, »ul socialno konservativnega na¬ cionalizma je ob zlomu č> nf.-žalte monarhije pote- uil z seboj domala vse slovenske stranke v rrimorju, tja do velikega dela socialnih d a ate kr tov. Tem na c ion,: li stičnim vrnovom »o tile seveda socialne zahteve, ki so jih postavijle slovenska ljrdske množice iimsrejnev rne, žito tudi n;so našli Skupnega jezika z lju< atvom, Sigsr bojevn akcij« bi edina lahko zsjuu.fille ©odvis¬ nost slovenskega neroda v ' rimorju. Nasprotno! &o se je po¬ javila nevernost socialnega prevrata brez meifienskega element* in proti njemu, tedaj je tržaški "Narodni svet” napravil nekaj, krr je bilo gled© ne nje ; ovc »e* sestav tudi >ri Sako vati, ds bo na; napravil) po' itel je zadušiti demokratično vrenje slov *nske,tde- lavsko-kmečkegs ljudstva, ki je ogrožalo socialne položaje kon¬ servativnih socialnih pl eti in je v tej svoji vnemi c io poklical ne pomoč italijsiu to naudu, d' bi napravi red in air. Ko je bile ta "pe triotsk M dolžnost opravljena in likvidirana edina sila, ki bi mogla iz< ojeveti svobod slov© skesu n rodu in ko so rišli v Tr t prvi italij nski voj ki, ted*?j so sc oči sl oven. meščv nstv; uprle v Pariš in Verssilles v naiv em pričakovanju, da hS antrjtttc prelomile obveze, ki ©o bile dane It liji z lorIon¬ skim pf;, t obe, in d, o d. In slovenskemu meščanstvu to, čeaor el samo ni zt sle priboriti. BfaSo trditev potrjuje r.. . ošnjstk, ki piše v svoji knjigi*" V borbi za uje> injenu narodnu državu" mod drugih) ► ilsonova demokr tičns načelno t in vera v nje.ovo moč je bila razlog, da smo tako dolgo odlagali rešitev j Ir n- skege vprašanju, Z Ittiijo bi prilil pred je sanjo lj2o.leta laže do sporazuma, ki i il nr >ri erno boljši Od Happ’lli ... ' (3tr, 169). Kadtea pa je rastel fašistični vsi, ki bi moral opo¬ zoriti slovensko politiko, do se Zgrinja nad slovenski/.J: naro¬ dom velika nevarne* t. Todt če je slovenske politika do reppallske pogodbe H -136 trdi;vratno upala n - : rlklj itev ce - ... ’rimorjr k Ju o. iji ter .a o odklanjala vsako zvezo s pro ■ rezivnii i »Hami v It liji , je po tej pogodid izgubila gIr vo i • j* v svoji desorientaciji oo— stala pupolnome nesposobna, d; ; i ■ r koli rt or vile v zaščito slovi n«kih n rodnih interesov* ,e to 192o* je i J.o z- It." '1.1 jo leto roj vej ji!- godalnih preti' sov, ki so imeli močan vpliv tudi n: slovensko I i ;orje. Zveza slovenske#; narodno—or, vo odilnega giba oje s oro* aaivairai d emok re i fini mi tokovi v Italiji s mi 11 not omnt Ohilizir^la množice i« slovenske narodne -osvobodilne cilje, kor :>i ' ref 1 ''• reši ; tu 1 celo vrsto sociai i’ \ r Sari. Slovt aal vujega n to m resiio pred Se Rte hujšim jarmom* A o je bilo 191% lete, Jco je italjanska armada kor-kala troti L j-jUgani in se je zdelo , dr bo kegr j priborjena mlada nvobudu poteptana pod škornji.-:ai it- ii.; ■ ■ ke sošdatake* Naivni ljudje , ri Isujejo rešitev akci ji :iajorja *>vu'. iča. Tod d< j. nsii recite... j slovenskega n reda je ii 1;•■••■daj .-red »"vem- italijanski narod. fcesnično demo- kr.' ljudsko vrenje, v katerem se je Italija nahajala, ni moglo dopustiti, d M it li jonska arau d na-silno dušila o do or m.-.>jkaeg» m roda, ki se oori i. - svojo svo: -.mo, ia je torej it-li- j&iiski n- .d pri l»o, tcu izost:. 1, tedi j se je to z ;o ilo predvsem z itegedalj, ker se je italijanske vi: ds zavedi., da bi vsrk no- akua nasilnega zlom l lovenskegt odpora okrepil dumokn ti Ciini” odpor it Lij> skc. 1 j-.dstva samega*(ha sen tu • bi italijansko prodiranje pr. koraoilo določbe lonaoske....?, u : ta*) Jone ver e z n zr ini?, i tu. lijonskim z v-..il:on. b tor j tudi kasneje slo— venskemu n rodu izredno keri tjio.-od: socialno konservativno vostvo slovenske politka; v Italiji je ilo rv tkko nesposobno za vsako r »nično reševanje n; odnsg . vpr 3 nja, kakor v Juro¬ si iji, z o se ni naslonilo na napredne ila v Italiji asai in tako priborilo primorskim ilovenoem svobodo, ampak je še dol je pogrevalo geslo o priključitvi i rine rja Jugoslaviji, ki je 'it uspevalo slo venske množice v rl orju in jil. d* robi lini ralo* Tnko je slovenski nacionalizem visel med dvema nev rno- stimat ued demokratičnih Ij dskim glb;-r jem in fr,3izrnom* Irvi je pretil oslhbiti nekatere msterialne položaje konservativ¬ nih plasti, drugi pa str ti sleherne svoboščine slovenskega na¬ rod • * tem precepu jo slov- n: k ooli* ks iz ubila ve ko orien¬ tacijo in nudila ki vrne sliko popolne nemoči. Priključitev Ju¬ goslaviji je postajal) vedro bolj utopična zv teva in ko je na¬ posled z snago fašizma postala veleizdajalska, je naša po¬ litika v Italiji ost la na pesku, hašišem je postopno strl na j«- preje odpor prolet ri-t j, pot-^m vse demo rvtione strhke in i upanje na avtom, icno priključitev k Jugoslaviji pokazalo kot ovira zn koncentracijo n»prednik sil v boju za osvoboditev slo¬ venske^ n rodž v Iti.il ji. Naše politike v Italiji je bila ne¬ kaka ’* politika nevtralnosti" nasproti vel ikemu boju, ki so ga bile med seboj sile napredka in sile reakcije v Italiji. "Nevtralnost" pa se Je de ju. -sko izkazale kot posredna pomoč fašizmu. Končalo je kejpeda, kakor konča vsaka politika, ki se i 3 posredno ali neposredno veza z reakelojo - s popolnim kr?lom vz. oredno s tem tu i slovensko n odno gib n^e. Tako se je slepo - 157 ' In notla poslabšanje* pologe j a slov m ? ~.ro ‘-r • Peto - a ja bil položaj ne Koroške«* K oroske aloje neke kmečke množica so prič-- kovale r-Mitev e; r~ v tene v, rešen j e in druge »Oc talne r zbr©m«rJ.tva* Brič«kovanja 30 ji« niao izpol¬ nila, saj so ti • 1 v Ju osi - : vi ji s mi t- v pr - Sanje pr v tako 0- 3 tal e ner^čen®* Mu ni tor j -.čilo koroškim 11 o v vcem, ki so b litin pr-M«* no km M j , 5 bod o v o -.r v* ni J g M.M in pri ja^oslnv- nskam centralizmu vsej takoprodajeli svoje produkte kot v ind” atrijski *vst vv ijl, Se Že agrsimo vprašanje bate ne ne- rečrno* "L s-n t - jv bil r i jo t d j u-no.go bolj d 110- kr ti-..-n- od b>, joalevi jel V to -vMm je p- o ie Ir--ne e J»evc tik dobro označil odnos slo? - nsk;::s - in tudi vsokog*- drugega - ki) . Jč- ,-• i Iv’ is ■ .iu , %,/'ao k ■: d otr.v o ju z 6 . j 5 e n v č toliko, ds bi na La privolil v to, k sr sliši, dr* j© n rodnosti korist¬ no} r je bi poslušal sin:--, zlasti Gorenjec, morfin ..elo f kako čisto n.-msko .j;',; ko M k-Mi, <1 ■ g c- mr v c orače j deželi nareja kakršno koli »spot je (podčrtal &j> r.) , in vendar j® kr-— 'Sievaask , naroda v kmečke j drvi, is kot re so se ne« poročili o z*r~, k@ ukor j vsi u i v lil?? ' i 1 ; >o*Ieta ni por. z siovenskeg-- nerodo, marveč ot z uloveask- oiic talne • gjta, Lio *• tolar vso ga Ste, ki je doletel našo n • od no manjšino na & -m# fod 0» Ali ae In ona iti ljudstvo, ki je lzrlo izbirati med dvema zloma, še je spričo dejstva, d* so se kompr orni tir • l*- vue sl oven- , poslušalo planov*- koroških vel itnikov, ki so jim čopet: 11 v ohe, da js '*vstrij«-. manjše zlo? *Baea !? politike je bilo vselej ali sjc-ngka ali avstrijska ali italijanske ali me¬ di araka m d »avstrijsko in jugoslovansko politiko ter so ae od¬ ločili prvo, ki jim je o-ljubi j la več gospodarskih pred no ti in v v-.r i. . vM^r ' v tr“ M g o •* 'ni : ■ ■; i - lakll* 1 » ti 1866 * ae ae beneški Ji ovenet a plebiscita« izrekli za priključitev k It- 11 ji a- v žlic t mu, d so bili a tf*a odtajaš! od tečlae sl ©vena k . Beneški Slovenci so s kor a j soglasno napravili ti. kor k, k.r j bil? *talija d mokroti ne j Še in ker je konsfervotlvno vodstvo slovenskega n-- rodnega gib- nje pustilo an cedilu kmeta v . iški plebiscit se je vršil 3ic®r v povsem drv ih okolnogtih, toda je pr v t'ko r sraitat reakcionarne politik# vodilnih, slovenskih str ok. čMteo j Mio očv no] Uijon M -v. t ’ o? tr nih od pogl vita®v dola slov račku n ar od n in poji-vil o #e jo vprašan¬ je, kak,'-en n s j .0 o ; 003 ju_ -iov enakih »lovsacov do teh od čap¬ lje nih delov* Jasno je, €» je sleherni ®1 ovenei jen, dr bo % teh 500*000.- Slovencev nekoč združenih z 0:1 tol im n rodom v Seraf: slovon ki skupnosti* Toča zop -1 naotnne vpr? svoje po kateri i poto jo mogoč© doseči te cilj? f Vbe do znnanje-politi Mih. sprememb, ki so nastale v čvreopi po ilitl rj?v o vri hodu nr- oblast, se jv vse politika vodilnih slov- rukih str .nk v Jugoslaviji omejeval."- nt- čisto pl Meničen progr m: uponj r,- prikl jučitšev k Jttgosieviji* fe je UL 1® vse, &oč Mio Jp ' k ; ko M. i. ,.,x - k oMcIaiv* politika ub 1 pot n j anj , ■ v od por • ter. j® ilr? fr-mrdč vai? akrg za pol mili, ona ilov ncevproaešeja n - r zv oj sunanje- : god kov , ne p* n- naš® t. loiitka, ki jv slonela 3 mo n v upanju o rikijuei' vi pri¬ morskih in koroških ulovene®v k Jugoslaviji, js bila potemtakem iz več r zlogov m pačn«, k -138- Prvič jd denobiiiair i; slav ske -mat-lc? t ko v Jv o ah - ti ji, ki ao c k-I c bo ar-n j politični i epi t & - prir d \ i do ’ ' : i • - ■■ ' » •• ! ?’ v :> • : , ji-, / . . iio M ' l | j M pa » i lih bo M ' tl" C C.; Vi Pr im r 3 k iti ne Po r o c k . a o i «0 a a tv ** 11 i pro jr »s in po« V Drv i<£ ja t politik« orofi* i zlo v n ko 1 Unic.. o r. ovih a -ravnih it?pralnih in S r tičoih a? t-; g/tikev v itr.li'i in v Avatri 5 i t k j ti t ke politik? ni ;ot -ovni n rt:; . • Mr. ir, it.iiinn- i p • fretjiS Movenei niti v Jn osi 1 ji 3 V a v r '-r:;' . • oi i tk n • •- j k l ' ' “ < Sl otroče v j« t tov ni vojni, o obeno m je Mi' o- snia tor pohod • ‘ -ti Mlaja n»- pr ■ • .. r: i i r ... t •. i • i eri c i * ranči j’ •< t i '■ r a v 4 v- ■ ;K f n- -oj? ki, v rast.; Ml i: i : - ■ r ... :i, .-s r ’ c,or >1 in Mi Ver žlo 1 ’.’«, če e i niace z v ocike n rr i gr ni, v tneh nepreonin Ml eh, ki o hotel • 11 k •>id troti iaperfoii fi.nl Mr ■v>ve. , vr ' >f; , 1 : ‘ ' , : ,, „ ■■■■i uvrstiti \t r -M Mo i ti i t a od >bttih icuepri* ll c 1 1 ... ni rim iaticnoh sil M cn- M je bil ge t krat er. roč a k ori. '--bo, r voo ti- :n blok antiiro- očij • ' , jo i^arao & n J r ?, : ' , . Mavi [a v bistra r r ■ i. > . ’ 1 » ki ; • ' il ... ,. • ti . O c v ; l .; i t, m i * . 1 t ao bile s orno lemokr las rotil r poti el i. i. n.- sil?, k M ti on o *»ile n ‘ • • h' , ešt r:, kr, ' u ?«ryaillas noaii r . r:,nU, ie;; - 1 - j 1 ■ , ,! ZVOf . i koloni • oln ; n- r oko, it ko, tor«., o n - i. 1 t , -etir 'V - role vse e s« -it , d «1 or n r 1 k in '■ rr e e . r-do« in o-obvel' r -i .'•■•• rjt ■' . h, '. n ? i i r j i\ ,\ v r j 0< vlanoat oč voreejsk Met , ln to I .i ? rise ■ nje nM oerl <*1 i j ticrM r- i M' M—, -k nn';r nj slabit v i- . > MMi ticneg? cict ms z bM m arov nek n^roša ob str ni vseh n- pr dnlh' d sme kr Menih Ml - to bi or M o M i v ] t >/0 re no Iti k- , taka polit! lajperializifu, tore slovenske. » »ni a tv ut oftd o nuno o 1 il pozicije t »i.i pofcit lev n ■■■j;- in tr >:• * o ?r >.-:ike »c-* I ' >0 * r ‘‘ i f. 5 l en • o, 'Cii g, d?# M napake vera •> jak« • .viru upor bijpli r-;vi ri on igel ic £ Miami kot tir no z obu v «n;e in utrjrnjf i a p • rt Mi-ICnl h t tu} o ne v t n jtu )*t > »tu . | tila in- . ter ‘j.; M. v mak ■■ > ?o. p, -r 1 m ud a?-v e , Mk .v;. Oj... OB, iodn ■ in ttejne 1 j9- ;tai •l »*•’ . a-ifi ) , ■ a k Ju. ro akcij o roč us Po vsem Saai nan | uitvi Koroške ia na jfaiSfii 5i*.j» o o ui lis ti (Sneta ' rsšt —, , . . k novim *• ostritvlnparinllu i enih n 3 pr -ti.? i k « r vj vojni' aro io pr. Je t kr politike otrj«!« ir nooaki list tifini 4 i»t , ki • il v n- o* >ra * oropa’.: r ^ je bilo . t prikij<>- V'i e ixn e i j: vici , ; >U to n- in imperie v -r ' , • i j rm ‘r?r ; 11 rt’ 3f ni »ati fo »tališde p e sovec koroške in primorsko 'M ovc ne o rej sin v k, *, .... sdruiiitev ...1 • -iv - j,- as rod stv r n -■ sam« boj« na i w n-}«i t •• ' in r - i v f*" 5 **-. aov: , c o 1 i t is ,! sak . las dolžnost, de -« a ':•'*» -o;. no 0 4 svoji 1 ostal zemlji, !>>*i o • pomoč od v.ssJi iv n d el s bo pri bili- ul v«y slov •-*. 10 it '-■•li - . . nerod • , oi 'i -:, -■ i i - - ' '» v \ ki ; 0 ootf- ■' •■) ., d bo rt' '-ed* o :boeni jo, d rt ic p tsr ne ustv v « pl r »ti voj; narod v t o* < j. omeni, bi biio tr ■» , :. , i ■- ■ t s ki' i o n j 51) , č roke m vsak n - rt od nesni o rod n •o a b ob od o no ico zahtevati k t r-- h koli t l i 'C. ‘Id ni ♦ J i..- >j ■- • il ■■ rnc , i br -.iti sv> j r- t. "i;> - i - ♦la ognjišča i -: p » . ’ - • :..i ciljam ojrrt in br-totve narodov H- ®i .Vik'- vsak tr ms tek 1 1 ki ji i - rt.iov->n.iki politiko, ki si o jo v , oko not li «./otoki - « politik« pr vr t- 11 ni el a me n t b i odio6~ rSe nosilce rtiovan— uka n ro , Ja kor t« 1. v» i i^fcve r rol kr - Ih rtLi, .:!0 tl »r -) .el črv e j., o rt-, k-i: er v n r - .. ' '-o, n n 7 - - J L . . -i/.. L'. , , . ii : -v.. ' i ; jj-no njen vr«; cio »Uveli polno, k i ar 1 .1» nr> k o ns t «nt«» g lotei »mo ivoriii skoraj, ja nn jno mor ii podpreti J -sno reakcionarno z as~ tokr t a--- r ; jvei i-.at. ai rrtvissionaiaott, »ti r o , s • ' £ k ;> 0X sil na 5 «e•• • iil o v*> aa kon“Od e tor n ■ ■ . / * * - ^ , i(r 1 •-* w , - • •, / nalila i ai tri« lir 1 itape ; li ■ '• ~ j« počili ar, v o bi «• k v n »vel jlovaa >ki a - s ‘ do-®. ;rr \ lin in antli i riali Lini h t'odprle pot svot od »emu r ■ «voju sio- lin- p til M k« n ;>s 4 r- n i J: ■ ■- — k - | i S ; 1 ■■ r■■■.'. ■•■: . • rt, iL-- t .••>•« ,'• , v Jv _ rial rti j t t> r,' 1 ,*»¥ M -st olHiciro uii« ki tM> Hi, o r; j boj-? n. -pratne m o ai® n ht v m ov m.' b ! j,i • in ?<••• -i ’■ , 5 --- n 'v-«- n- / boj« t j« 0»1 -vanj ko r trlici.?*' 3* ®®***40 : - ronaltih ' j Xcv0ncev oe jo os aHiV.j ..--‘ocej r sliko vsi fr . k- poit V ; ->, voi»blo* <■**•• n sr r noč >?va do— . > v 'm i h !• 's.-iiu cijah % n-ssniki.-i dsiav atvon n v ž«jXw 5ilovs'-k o >• of no ^tr- nk« in ki ,1« <11 Tal o vas ® orati no podporo oslov**)«kr oiiol poiltifc®* jo : iio a« vod a a« s o »sobno, a« bi «br«Io v svoji politik.! pot rit it y> j/ - a o n a o« o v. ■ . . . o i., i w - "tunel f J-! ■ j J 33 3 * .vi -s 14 ? spretno izkoriščala vlogo 31 oven' a* kot jezička na tehnloi med črbi in drveti. Ta poli tka j reda prinesla vrhnjim socialnim pla. t-m slov-nskeg* naroda neke malen¬ kostne koristi, tod o bile je brezperspektivne, kr-j ti po tej poti slovensko vprašanje ne more biti nikoli rešeno, in reakcionarna, kajti objektivno je postale oporišče centralizma. Ti samo oo- slebšala položaja Hrvatov, ampak tudi Slovencev samih« otr li ■>o.junija 1938.1 ' bi bili ne > i brez to politka in Izklju¬ čen bi bil tndi mnrskiakšea kasnejši renlre ion- —ni it kr- p. 6 .januarja 1 "»9. leta je t-- pol i tke, kakor je bilo pri& kovati, doživel polom, ki je slovenski rr rodk skoraj povsem izločil kot samostojno politično silo is Življenje Jugoslavije in nepr vil iz njega d od tak politike centralizma. Drn i rezultat teke politike pa je bila večje zgostitev arbsko-hrvaškegr n aprotja in vedno večja izolacija slovenskega naroda od srbskega in hva- škege nr-roda. Značilno je torej, d a kažeta kljub r sličnim izhodiščem obe vodilni smeri našega politčnega življenja v razddbju pred 6.januarjem 19?9»l«ta iste rezultate: utrjevanje central iaaa _ To dejstvo nam postane umljivo, če s® le bočno ozremo v družbe o -gospodarsko strukfc ro obeh strank. Vojna, zlasti pa prve leta po prevr* u so n še mečjansfcso gospodarsko zelo okrepi¬ la . Razvil s je tudi slov neki fninsneni kopi tal, ki je postal odiuč-ujoč v industrijski pr; tudi v agrarni produ kul ji. Tako sta se prev za pr v obe str-n ki z- n ali pod. isti- klobukom, čeprav je bil polegacerkvenga vpliva v JI,S inočan neposr d en vpliv veleposestva in sr dnjlh mesč nskih pls ti, je v vssh varnejših vpr sanj jih od loče 1 interes linanc neg-a kapital- , Drugače ni mogle biti, kajti pokazalo se je, d;, vsake srednja pot vodi k skr* jnos 1 i, de objektivno postane oporišče tistih skrajnosti, ki imajo pred sabbj j sne smotrn. Odtod si tudi Jp hko r -zlagamo značilno omahovanje te strdke. Kad r je bila v ppoziciji, je laže zagovarjala zahtevo svojih demokratičnih mo. i-c, od 5 se &o časa celo v zelo radikalnih obliki, kad ar je bila pa v vladi, tada je bil odločilen pritisk finančnega kapital«. Napravili bi h grah preč svojin lr tnim nerod o® če bi opo¬ zarjali s s no na slabe str ni nnšeg.- n* odne a boje, 3e bi od - kriv8li narodu samo m'zerijo njegove ofieialne politike, ne videli bi pa onih neštetih progresivnih naporov, ki jih j« polna z_odovina našega n-: rod nage boje po tudi povojen leto sloven¬ skega n roda. Napredni, naši ofici^lni politiki naaprothi tok, ki je izhajal iz živih sil slovenskega n r roda, ni secer našel v tem razdobju močnih zavestnih i zagovornikov, zato pa Je t m mpč- neje prihajal do izreza a v spontanem pritisku množici če opo- zujemo povojen« leta ne ;egs polltčnega življenja, bomo videli zanimiv pojav, da se je slovansko ljudstvo po -preteku krajš«- -a časa obrnilo proti vsem političnim kombinacijam n*že oiicielne politike, ki je utrjevala položaje centralizma, in nekajkrat c^lo prisillio nosilce te politke k umiku. To se je zgodilo ob pre¬ vratu, ko je zapustilo vr~te o^o, ker se je ta kompromitirala s svojo politko ob razsulu Avstrije in ob zedinjenju. To se je pokazalo v burnem protustu prot tl renkcion rni politki takrat¬ nih Pribiče ičevih opor v blov niji, ki se je razvil celo v širo¬ ko potezno ljudsko antifašistično akcijo proti " Orjuni*’. - 143 - Pokazalo se je l^S.leta, ko je a svoji 1 enodušnirai sipatijami z? ubite hrvaške vodit 1 je slovensko ljudstvo raanifestirt-lo svojo pripravi t ge skupen boj a Hrvati, lokazalo se je nep posled 19*9/30 lete, ko je moral pod pritiskom množic predstav¬ nik največje slovanske strank« izstopiti iz vlade, in v vseh naslednjih letih* Preblizu smo Se vsem tem vprašanjem in v še boleče rane bi posedli, če bi se spuščali v podrobnejšo analizo* "od o5nost bo prinesla izčrpne jse ocene. Toda pri vsem tem lahko ugotovimo, č' je z dr; v instinkt slov .riškega ljudstva kot lino čuteč instrument pravilno spozanval večjo sli manjšo škodlji- " vost Oiioialne politiko in to v svoje spozna n j e tudi Izrazil v sp i! spontani nezadovoljnosti• Pod« te nezadovoljnost ge je kazale največkrat samo v pa¬ sivni obliki, ni pa dobile ideološkega izrze in bojevnih organi¬ zacij 'ki oblik« Mdkod . to, k te 1 faktorji so pr«-*:reč vali raz¬ voj v tej smeri? V odgovoru na to vprašanje ce moramo vrniti nazaj ns socialno strukturo naSegr naroda in na gibalne sile, ki so tvorile naroči no gibanje. le smo ugotovili, da sto obe slov nslci stranki pred¬ stavljali v glavnem interese meščanske g sleneta in da so ti interesi prišli v nasprotje z interesi boja, ki gaja bil slovenski nerod za svoje SBOters. če naj bi tor j 1 ki a red ubral borbene poti v svojem prizadevanju za rešit v narodnega vpra- Ojfolo preiti vodstvo te po boja na d . slov nsko d -lovstvo je v tej smeri pač napravilo prve kore- - ke v spi.osnem se pp ni znalo povezati s svojim na jbiižnjim zaveznikom - s »loven k ir. 1 im ljudstvom, Ure enili so ga se ostanki stara avstvoftmarksižtione Šole. le ve so T prejšnji , ki jih je izrekel 1918.1 ta I.Canker": '♦Socialna demokracija na "oovenskem je tudi po slabotnih začetkih svoje politične or w eniz cije ostale, ker je bila: zveze stokovnih organizcij in v idejnih načelih nekakšna verska sekta. Strank« ni vidale naroda, n rod ni videl stranka. lis čisto osamljenih, daleč ločenih krajih slovenske domovine so se v svoje o rganiacije zbirki industrijski del vci, ki so se bri¬ gali za svojo pravično krušno stvar in se niso zanimali za prav nič drugega. To nikakfcr ni obeoAba teh sociali tov iz pol preteki« le dobe, nasprotno: iz vsega svoje .a srce, iz svoje • tople a jer prepričanj'- so d?li vso svojo moč, ves svoj intelekt pod- " | jarmi j onemu, zasužnjene u delavcu, in pr sv nič ni čudno, če jim je bila v tistih časih poglavitna in prav za prev edina skrb de je potom orje izecije pribore delavcu boljši ko 3 kruha* In delavec bo za zmirom hvaležen tem svojim prvim evangelistom k& so brez pon5islek8 tvegali zanj preganjanje in svobodo*...** (•'Očiščenj j i t« p o c*! -■ -,.) Z izredno j- notjo odkriva Cenksr v tem odstavku sektant- 3ko ozkorgrudnoat slovensk ga delavskega gibanje, ki je prvi vrsti onemogočala, d« bi del vstvo n«šlo pot do 3 rca slo 7 ens kera kmečkega ljudstva. Ista i ookogrndnost je tudi v razdobju, o kRteren govorimo, onemogočala -"elcvstvu^ da bi postalo to, kar zahteva od njega Cankar v -Očiščenju in poni jenju-» poklicani W«1J 10 lesnik v bnju za narodovo cnje in vstajenje.- Zapiranje delavske politike v ozek kro - samo delavskih zahtev je torej izločilo delpvstvo kot voditelja celotne/« na¬ rodnega gibanja in seveda v končnem rezultatu škodovalo tudi - 144 - u j'sim© ■'* 'mv ■ .-.ir ;■ -j - ? o- Žic bo moglao dei-vstvo rabiti v prid napredku gamo tedaj, če se bo samo zrlo uvel jo v iti kot d o v oi p b -moji to jen in cilja z a več. • ' oc se init Vsi ti momenti v celoti so tor j v.il? i. i , da v popravrotnife letih llovendi nismo rišii go cak-^a jr-sne o in na daljše raz¬ dobje preračunanega bojevnva strateške, j> načrta, ki bi vse pozitivna in na pr. J n-' sile slav n s k e .g n s rod n uuuoril po isti strugi in s tem podeseteril njegovo moč- Konserv-t ! vne ;trpa- oija, ki so at 1 ■ in ki ai-s-jo rr čelu a] n*« n.; >•- pol '• Mire, t' v programa niso * mo&le izd J ti, k ■ 'i « njim , rišla n-c v n sprotje s svojimi i->stnimi g o* pod tv ki mi in poli tl ni-1 i rit r si, ne čred ne* :;i : ' -3ils po so i. - s pr ej s s . Take ao bile si< osti v rt sl m na'- od nem bu ju v reze ob ju tako zvano začasno kr pi tali tič no stabilizacije in te sir bos ti ao v - . leta ženili teko neuripreU/eni., de bi odbili o.# srce, ki so tako hitro prihajal i drug za dr*: ;i,m in kri o rosa j o na« n r »od ni ob toj sploh« *C i 'i d '• po ,1 • o V objemu novih tokov Do počivnpovoj n at ril sad je danažnj-- drni.be, ki do¬ bile a v oj simbolični izr oz v versajskem sistemu in ^eimarski demokraciji, n zalo tr lis ,o._ • J, to so ir . io-..c # leta ob priliki gemreln/ -a i. tr- j ko v > - liji it; 19^7.1*6s ob priliki dunajskih krvavih dog od kov« v.h krizo, ki je kakor nezadržen plaz plenil-- v o;;timi tično icilo konjunkture, sa krt o so mislili, dejo r v bo k o - Hi tudi paru šeni zadnji stebri v • tve s abilizscij) . t«a pa so j li¬ ka laseriellatičnih odnosov bistveno ispremenila. Znano dejstvo je, d*-- ao prepiri, ki nastanejo ob delitivi 'oblek' nedolžna otročka , r viicn v primeri a jn-jnortjo Ir jev, ki nastanejo kvdor jo tr* bo deliti izgubo, irrv to so j-. orilo pot .*, k c ■> pričela kriza pustoti ti po vsot: or tu. 'Je.-ičitšiki veva:-jeke cisterne oo prišli v n-»protjo e-at a seboj, pil- r .i bo pričeli vsi jezovi v mednarodnih od noša jih , , zno 'trn 1 drž-v p no se pričele ii no nevarno v-tr v.-ti sod alna r.ac-v-. ! ' . ; ui J o t : i •/ i- -g vrij'h ir v ■: t. -r, v 1931*let' j Jr- por;:.; n z- ■ evi> Iv rt dvorijo ir; tr.-- ' t prvo od pod pi p ni c .vashin J-o ■ ,ko po dogovor-', ki je bil n jvr>,n~ j 3i d o- datek v- rsajskemu miru, pognzil r. geslo odprtih vi t m, 50L t r-j— Bkem in medsebojnega nevtaeeev- njp v kolonije in sfere gospodirske¬ ga ter politčnei ; vpilve. 9 med n? rodnih političnih sil ln svet je zaslutil, d- se nn nja pr^d pomembnimi viher ji. * prejšnjem po lav ja smo ugotovili, d r. jr bila jr nci ja v sočasne at i vojni središč* reakcije. Ta n j one vloga . .lete, pr ič »1 r ne po or ed n- in kti no or _•« izirs ti- vojrčki »d-- rec proti H i ) I f - 145 - Rusiji. V tej 3mo *i je bil s/r*- Jen vod francoski vojauko-st t i: ki načrt in nob n* t-jnost ni več danes, d- je že podro no iz elan ležal v predalih f r' neonke p /ener-1. t■ ba. rTačrt se Je opiral predvsem n. voj«51'ko in politično brezpomembnoati nemške repub¬ like . Tod e pr v tn de je zrodilo ne k-m česar francoska ofletalna politks ni predvidevale in ki je popoln p e sprevr/lo vse njene neorte invae razt---r je evropskih politčnih sil. oocialne n nspretja oo se meč ne n- jslabčih točkah in>/.rl'-lia ti notranjo družben- n sprt-.; jr najbolj v Nemč i j i , pri Čeli d ozore vrti p o . č som t ko Kf c til -, d« if -h ot roč«, t ' if j kjre so s< prepletle, k or r, primer ao i sp revolve ion rno krizo. ?reba je bilo poteat kem najti izhod iz položaj*. Postalo 'e jas o, dejo politvoi vihar, ki gaje gospodarska kriz« s ono sprožila, že prekoračil okvire i skonjske krizo in spravil krizo celotnega d o šibe ne.; a sistema znova v akutni otrdi j, Goa pod >r- ska kriza s a;s jepoatalr za podre jene a zančnj , d asi je s svojo izreč no lobino in d oigotrr jnon t jo nep- ^t... ono hraniloneutaja- oča nasprotja. Treba je bilo torej najti poli tčne *krepe, ki bi rr šil i obstoječi sistec: pt d poii-.it o socialne gibanja množic, ki ao se borile priti temu, dabi se vs bremena krize zvalila na njihovax pleča. To funkcijo so opravili fašistični sistemi. Tako je tudi v Ne očiji zorfdi r zcepljenosti d -mokrr tičnih sil .• na¬ gel n rodni socializem nad na točim socialnim nemirom ljudskih množic. Postimo ob atr ni posledico, ki ao nastale v družbenih od- z ns topom fabi n? . los zanimajo pr ud vsem spremembe, v zvozi s t»m naatrle v mednarodnih odnosih, kolikor se tičejo torej narod m-g* vpri-čanjs sploh, a slovenska*'® noaih ki so e posebej Versajski mir > bi- r»-’d~omr. -sistem, ki j« počival na zati¬ ranja in zapostavljanja cele vrste narodov v korist peščice velesil, zmr “ovolcfiv v svetovni vojni. Z 't- : »dalj j? tudi predstav¬ ljal stalno nevarnost za mir. Toda način, s k«-t< rirr. je bil to sistem likvldir n, ni koristil ni*:i ntrjev- ju irn niti omejitvi let m niao likvi¬ dirale U si.iokr en in svobodoljubne sile, ki bi c t‘ m uničile si t n m narodno • z.« ironja c pl on, ompak revisioniz: m, ki za¬ čenja in vodi oj za novo razdelitev uve ?* ter za n v in če ne znosnejši si tem naroča-.- z- tir nj . Prvi us* hi so d ; -li revi¬ zionizmu po/u-n in aeprvil j 1 ’ še ker a k d olje t r ae pretvoril v odkriti pohi* p po tuji zemlji. Tako je postal plovni sovražnik neodvisno .ti aačhnih narodov in najnevarnejše o -njiače nove vojne. Toko dr udo jstov-*nje revizionizma v med n - roč ni h odno- šajih j« 3 nujna posledic.’ rarkcion v ie a družb n ..o bistva da¬ našnjih njegovih no it i r>v. Me d- so'iočiti njihova zunajn?- politi ka od njiho e notr.rtjr. Itako jo ta si t tara preobratom 3 « je pričel vsestranska pr^rupaci ja pnliti.nih ati v mednarodnem življenju. Okro_ nove./ sr li-če rc-kciju co se zlr-lo 3ile, ki hočejo spraviti vpr;-sanje o novi rr.zdol.it vi sveti ‘neposredno na d n-vni rod in na en ali orug način upr meniti vit ovni zemljevid. f?s dru/.i st’sni ao sile, l;i iz enega ali iz drugega r- zlo^a noče¬ jo voj-^ne in ki hočejeo ohraniti utrtua yuo ali vs< j čluTdlje zavleči obračunavanje, ki bo pon' loaeizogibno, če he bo proti- pritiska. *ed teras d vesa biol [e celi vret« držav, ki se poskačejo z "nevtrlno politiko- izo/niti trenju med oboa,:* A bi O kor; a vlcaii , -3 •*>... j na v trojnost” zdržalo k- J, i.< veliko v pr v n e, ;■ tori V la trnkov. 2® bo t b Kakor 37io vi "ali, se te .oljita spr-..r. ?nil . '-'nt. je iis ardišča ro f keipn r - ni h ognjišču vojn** je po..tnl« z ljubi nih sil. j-’ t d i ■" i ir ro. 5 as vi o, s br • ni tcljici- varssjsl- ilm r* kot irollSč- t ir oj ITencije sižt^ms oporifeč? miru proti 'nV nih in svobodo— ITevrnoat, ki je n-.it-ir m irr-ncijo s ričo •• avtoritarn«" molj«, j«> rilililr frrncoako reakcijo, d • je opustila svoj ..rt v akci >' proti « - v jctski zvozi. **napr otno, rlrlo je celo sklenitve fr^ncouko-sov jetsk _ p kts o ta o d se boj ni pomoči, k je po. tal eden ' jmpli-nejŠih stebrov miru. Obe nem pa se v *a spremenili' trdi vl<\;.; ” Društva n rodov*’. Dokler alt-žilo voraajakeau si emu in pon lo vzdržati sistem rodna / »otiranja pr o i d»mokra 15nemo pritisku svobodni ju b- h pr c^resivaib sil, je dejansko stuliia reakd ‘i. Kakor hitro je postal;- opor? ; bojo proti vojni nevarnosti, ki izhaja iz novama n Mera p' Vi 0-0 pr Oj otr l* hko . iredisč reakcija,In a tem >li fccooai vplivu t«jo središ : r e 3 1’ 1 s... D o b r o 1 i :-l b o « sinil kot opori23e državam pregrad a reakcio - ? tala njen« ali mnogo, vendar narod o m, pri :r‘d ev i:i .so v n.- vrr.o-.. ti, a isjib-e svojo nesr vistno. t. nje d mo;r tič ih in sntiimpeialIstiinih sil p* je or "is no, nii bo ' ^r*:stvo narod ov” po., telo iktivne jai branilec inte resov ogroženih nenodov, vedno pr e vi -V-pj-rjo r eekcion k« kor je danea, rni elementi ko v nejem še K Mn ovit- akor smo videli j bil doslej revizionistični t-bor z »jui oc dem kresije. Ce bi -led el i zgolj ne kventita- ti v j o noč obeh tf -orov, ted ! j bi nr-ra bil zaenji čežkoslov?ski por « skoraj razumljiv. Kek r hitro pt opogledi-mo 9 družbeno i ozadje teh S o rod kov, ted j nam. bodo dogodki postali razumlji¬ ve jt i. šiz je skr jnp konsekvenca k«pitalirrn. le ted ->j Je in Ir . L 30 ob š" oi k is, e ju tako d as sta se v češkem primeru Anglija pozicijah resnične ljudsko demokracije, k prot 1 gospod afcvo finančno oligarhioja* V tekem veda an loški koriaerv-•ivei in ironcoaki reakcio- popolnoma jasno, ja znašli an tudi se a narji ni j o poč”til niki isto finančne bali, bi ii zlom n t ognil i z pod ne s t .1 po.nbno udobno, iaj so oni somi pr d .tav¬ ali, arhiej. Cesar so se ti kro£l na jbo|j vtoritarr»v_;« cisterna v ' T e' .i 'i, ki bi t- 1 > tui on. loški in fr ncoaki reakciji. Zeto jn ^ tem silno in A gl i j i br niloc Pokazalo se i, n« zli o trun, da se j. r ol n Ceh osi -vaška posl'bfial položaj (mednarodno - polifcični )v jTrnciji Ti primeri nam enov? dokazujejo, d’ reakcij-'"- ni dober ednarodnih interesov svojega narode in demokr id. je da so šiv li veliki ilozi i tisti, ki so misli Je redi sv o • ; o malih ? lastne, a n r od a pred agresivnostjo t 'nih dri v''Poliiks družbenih razredov, ki in jsMttt francosko politično amer, ae ne ii, do se boj o seboj no-avropzke države z tične c ; ustroja aara«g« post r ils v ohr in svoje, avtorite angleško -a d o mokra— "“Od o v It in demokrrci : e, marveč po at resln ob h nerodov, sih teh pirati. 'le o i jo prev tisti, ki pravijo, 8 s. v e ge počili zrna, ki popušča agresorjem, zbrala svetovna r«t?kcijh. Tod »Chamberlain ni Anglijo, in Daleč: ier ni. ta ir nacija. Rihča od teh ne pr- d ružbe no jih n ko zv- nih oo določali avna po inta- lrcih inter- »A se je okoli la s. n ji vaa evropska in kakor Bonnat -dst^vljjs on^ k o nat uto, o kateri orno govorili v prihodnjih po jev- Konstanta je o-m o c'riti.b i n .reč-; k. Tiusaf’ n pred kr preč 1848.1■to® je bil nobliže tedaj, ko se je Bdelo, da je real najbolj t ’dni. Tud i dr ne a st iranco^ki in angleški n roč se vedno trdni opori a im in neodvisnosti molih ne or od ov,' kajji razvoj sem vsak dan bolj dokazuje škodljivost reakcionarne politke za interes^ n ro'a in vsiljnje obema narodne pot, ki je objekti-no krepi antiimperialističa© in demokratične sile. Od sktivnos- i demokratičnega ljnds-k ga gibanja je potem takem od vi nos, ali bo prej nli kosn- e likvidirana sonakov- aka politike. Tod at a likvidacija je prav tako nujna, kakor ja nujen družbeni n-gor d k. Kar odi, ki bi torej vezali svojo usodo na reakcijo, ker trenutno amaguje, bodo prej sli slej doživeli polom. .’o nor potrjuje cel- vrste z_ o-' ovi ns ki h v rime rov, e v prvi vrsti rrze ob j- * Ure te alior se” in 1 R 4 P. o katero® 3 mo jo v Brili v -r e j šn; i h po _ I *v j i •. Henaa oma je stopil na dnevni r»d zopet problem slovenskih narodov. Sprememba mednarodnega plotaja jih jo znova vrgla v skupni tabor, ker jih ogroža isti sovreš nik. Oprite takega po¬ ložaja se je snov osvošiio ideje o vzv■■.‘omn-oti. 'o pot je njena vloga bistveno drugačna, kakor j— je bile 13ri zelenih mizah imper i r i i o t i j; ni h v iesil. Vprašanje nemško 3rednja Jvrope je pm hlem, ki je že od o«kdaj usodnega pomena za ^lov^nce. V tem je bi lo tudi eno od srednjih vprašanj avstro-og-ske moharhije. A okor Je bila nemška srednja 'Jvropa vneobhoden predpogoj napačnega prodi¬ ranja nemškega kapitalizma, tako je predstavljal ta nemški smoter za slovansko na -odo glavno nacionalno v nevarnost, ker jim je pretila presekati vsako možnost aamosto/n.*g razvoja. Temboj velja to z u lovnce, ki vežejo srednjo Svropo z mor- 1 jem. Opravičeno jo zategadelj pisal dr.B.Vošnjak o nemški težhji pred za časa vojag, i podredi sred njo Svropo. kot v največji n ev mos i za Slovenc4e T . _ ' - .. _ —Ig8— ** ««sino je # ir©'-'- 1 ni os tv rit«v ar oda je Strop* narodno a*r.r t «*!©¥ :oc-*v, k - j ti »r*'..n.jp mropt to oni šile •Umiki a®d ©J osii»*m s; ti mn-- s© in J firi® mor j m.. *♦*('• 0 borbi m nj* . in j r-i n ciciiunu država •* , -itr» "»lo) ?<» pr o bi m e enot mota vate ja prač uas)!, * k tnalami! in aevsr nojai , u boi:, ker at*’a« leta« tor-■« udejstvujejo tnQ * a^rova* trenju" nv > .južaego V tej aovarm;ti se nekateri tolažijo e nasprotij, ki na nežea torlto«'ljtt ot- . ali® r.rotiti r*d ofe*^« vsi ils&-;n ob neiih «§Jetu trasa® iluziji f Siktka i»paritli, . . no morajo biti tako velika, &i a« n« M d •>!< odstraniti, 5« diktirajo to vefcnejiil int real »trditve o lota«, e el temp i«p*ri*»Iiam.», ki Je v nevarnosti str <*1 rastoče akti n«tl d«* mnkr 1 . nih sli. Šoti položaj rht t* temeljit pr« trse v urn san: • i ' : s . /• » i ' • .*■ .' rr' p v dolmen se tm< ta j pmm oar*'«io n asa J v a ©h banja, hom mor ii n >t, ?*!i, d jati tara n na •* r~ siskov.? n j a« a»nje in je do ; 'fv?slo ;aedn■'ni Ja bilo aeata’. ni del olje v .»roči »ploh, no »pr.- Sanje, ki v Avstriji ne s vpr«i*njs a« n en S >i i ti v Jo - Vino našega n^-oda aao morali vedno Jted t~w ko je slove porien le v toliko, SI0 *3 tr »tlako -d os k®že kot , ki se . - i h a vpr r - bolj reaSir *ako vpvn- koiikor ■kretifiae rovoiu- > težko mednarod- l»"‘ tl v JV ©el T iji, niti v Italiji, niti 50 » Ivv- 'r. : iseiir‘--ao, a»>;ak 38®0 v skl ad n * splošno ker-telici jo ali n- urnika in reakcij« v med naroda«« ev~ « in delo sv« i. Zakaj četa?! «>m mor* kiti osvoboditev ždrnžit** vseh teh 1©vencev awot«r, ki g»nikoii »• bomo opast 1 1, nor sto vendarle eas uiro ni h j opraviti v a k'd 6 a ar jplenaiiits jclr t* žajemi Sl«v«ltvn po mira, po demokracij’, po svobo.li In M teste . če bi poskušali na^a^a vprsinn/o Is ©lir o ln 4*~ v naaprotjr s t mi težnje’'! bi storili veliko napako, kajti onlžiii bi a«f«i Dcj>OPl*._ vi -1 _ e p jkod _ h k p pr ir.ee « n n krm o a- > *o. i s a SOIliiai 1 :• l jjil i£sj5 04 :-4 i ’ * — ** ■. . . : • oker ?j iški jiieono % :nj politične, k-*r .>© n »a lltiilna v pr® cen ja ««. prevod bllsr, d« bi am«*ii njih, oarvf-d pred var i k to, kor je donos - knsor mto skoraj videli« treba glade’i ne ute »r-rod no Vareč** n j« v prvi vrsti noiaj-v. 3a, a« več, 3 te •= stallfida moremo oo«nj«v >1 tw i naii polosfsj v a*- i Jn oal? i ji, kajti a**, ^led® na rasiik« v n edinih in sredstvih boj« posam»«r?ih delov ne«o;j n roda, j? vendarle slovensko vpr^Žanje eno in enotno , proola® r. i?koa nego in nooso” bojonoga nerod«, ki prav s« radi t- j« £.«ge dir ktno ali indirektno n p vsa pod rož aedn o: n --gs življenja« C’« gledar.o s ter« at*lii;5a, a« ■osa nopm redno tižo prej t-»ko žpomitro v pr »Žr nje kakor borb« kitojakeg? naroda s« svojo svobodo in o«od isro^t* 9aljvnoaei' t Aodobn« strete i j« in taktike amf. ••• n vo j ■ j« a : ici predvsem od tega, t* 41 'n ■:© an il i korist iti v.-*, tn*ii najmanjže reoerva, tu 1 n®,—nestein j. > a sev®a ib■ aeto, d' bomo ©Čvrst li nafie pcvioije in oalbill sovral | c • • 3n®p ^Jveo sxA '1 samo as to t naša notr«njrpf reapr avlJati 14 - V luči novih mednarodnih odnošavjov se tudi vprašanje pria&orskih in oriuklh-*l. ovmo« po t,- /Ije dru^-ndt* Ns> g j« slov? naki del J lovencev je p dia zdtj bolj kakor kadaj kOli popruj naloga, d postane matica, nfelfellSS« vseh sU slov na -> roda v boju za zahteve, ki je postavilo že 1848.1eto* Danoa pač lahko tudi primorukl in koriski *lov ncl z večji: i simpatija i glodajo na Ju, osla/ijo, ki bi bi lila tudi »trnje nejuspeanejša o : 1 7 n b s n > oč •» s o b st- n ko • Modnarod na vloga Ju nslevi'e se je na reč v novih okol- noatih biatvono spremenila, fa spremembe obstoji v iaa* danes Ju oslavlje v obrambi svoje neodvisnosti br ni ir ter na tak način predstavlja važno prepr ko prod ir nja političnega vpliva reakcionarne s središča in ro iiziranju njegovih imeperlalis- tičnih načrtov, medtem ko je bila prej oporo versajskega sistema. Vse to pa je seveda odvisno predvsem od njene subjek¬ tivne pripravljenosti, vršiti tako poslanstvo v |em x deln Svropee* Sasu ml i o in potemtakem, do t ka J« ..-osi o i. ja pred stavi ja za Slovence v bratski zvezi s k Hrvati in orbi nojV8žnjso oporo v boju za svoj nacionalni obstanek, ki ga ogrožajo novi med n rodni politični tokovi.V veliki meri pa je to seveda odvisno od tet.a, kakšen bo položaj Slovencev v 0 1 Ju osiavl i. čtfdno razpoloženje, ki je zajelo zlasti slovenska kmečke množice ob priključitvi Avst ije k Nemčiji, je glasen momento, da slaba politika lahko požene slovensko ljudstvo v naročja reakcije, ne da bi se tega sarao zavedalo. Ha j ve S,j o nap ko ps bi seveda napravili, St,- bi ričakovali, d s bo razplet z mednarodnih dogodkov avtomatično re^il nase vprašanje. V«i ti m.dmrodal orne uti, ki s o j oh ou-en ili so lahko samo i okvir, v katerem se moriti razvijaš! uma su tostojna akcija na lastnih t*leh. To j« treba zlasti podčrtati spričo tega, da so ,ori ne,., zlasti v Intel i,.«. n ih krc--ih zelo utrjene iluzije, da se da slovensko vprašanje v celoti rešiti enostavno na ta način, Se poučimo odločujoče politične Ta tor je v Evropi o naših tež¬ njah in potrebah. Pri tem navajajo kot primer Maserakovo k delitven ja za česa svetovno vojne. lem odgovarja sam dr. henei, ko zavrt-, o a tiste, ki so trdili, da je Vassrykavo zrna,, o ono ooila mednarodna politične konetelacijan - "••On, konstelacija! *^oda konstel cije napo.,/ ; tu i ni delo slučaje. In r zen tega so i.oeli tnal dr? i to konstelacijo, pa niso vedeli, kaj naj začno z njo. 'r^ba je pr v t ko vedeti, katere sile in kat 5 i činitel ji ustvarjajo ko /stel 3 ijo, to je, treb^ jo je pravilno pojmiti in razlomiti, »porabiti in izkoristiti, škrat; svojo stvar poznati in moči opr viti svojo čelo.... 1 ' ,n- .. rev. st,' 7?7) x Us hočemo torej pravilno izkoristi- objektivno pogoja in zaveznike, ja potrebno, da do skrajnosti razvijamo tudi vse svoje lastne sile. Pot nam kažejo navki, ki nam jih dajo našo lastna preteki ost, Hi dvo^a, da ao čas in razmere, v kat ih danes živimo, n£x največja preizkušnja v obmmbi našega narodnega obstoja. Ve¬ lika alternativa stoji pred nami: sli z reakcijo ali z napredkom, Ne bomo se sp -tičali v podrobnejšo analizo te alternative, toda vsakdo, ki je pezi iv o zasledoval r. voj med rr rodnih do odkov, o katerem sao govorili v začetku tega po 1 vja, bo sam napravil potrebne zaključka. Vsaka druga pot vod i slov-r-ski narod v nacio¬ nalno katastrofo« •130- 3- fo.jl »v jt SodoŠnout aiovefenke ?.» n« '*oda M« t %9 a- •vata p »d n ni hož > .40 »r O C!, ■ • *n. ‘K o kor j pold " •ige at tlet je 1* po* 'ki. o, otl ■v proklemlr 1» pr v1co .1 • •• '•»■- \-> no ■•or'' ■» do a ;> .1 ■, v>: t ■• ■ ;o i ' ' • ■ t %f» ln a "neo »o vr*e t n : l •• - v r-* -j.il .* »Im odov, ki ji" do lo, v i •■• • inl ■» ■* nacionalni Sovinima" , ‘‘n na j J".v. -i •r riiuoBt ■* iti,. - to JO da-v.aa :: ».! d, ki o n n t#okr- tišna skr jm U, o k so jo v *• na «.K;ion«lQ»> ideje. r. fm./koto v ... 'J 8 A nor aHrcK?i # a f' .H-a vel i ko im ,/<2 lal.l ‘ S •. i« dri. • frftnaoskit revoiocisf* 'OfK 1 — v> ska&l r ssfie n rt d neodvisno-... jo it); tiri jd '.i? jo v Hj* -o v n« l **<■ '■ j- • « i- t* — ii sirni! gibalne sile narodnega gibanja, aao agotovili na na e a lastna« primer«# a •- j; 'U rimiifu>, «i J m n*. *la v impsrft.- liatiSaih okoi.no .tih, spremenile tudi odnos poaa.rmsnih socialnih pl »ati do naroda ln So ne rodnega vprašanja« woao eno tal n o ion- aarv-itlvne »eššansko plat. d r it vil« Aeaekratldao »‘rodno miael i* pretoki o rsvo.Moi onarno #poh«, ki jo oaaaajala br?‘atvo ae& an odi, v jndo ni n jioaidlcao, šovinisti« ln raaicvm, ki so frajaai na ideji ijovr*» tva mH narodi in narodft»j* nntirmnjo, tadaj nrw e aaae to dejstvo ovorl «a to, dat* tl noti in te ideolo gije nino pr*vi in la ittwnl led 16 bo^nti^ rosi t iv.ti^ plo¬ dov preteklih - 03V3b*>dil' ih bojev# lo ao ® rtK". ta« jeli, je t* pojav oho mn« .npr«M5 , l jul* tefoja jo br t.. t.- ■* • /1 er strežnik molih n*-odo» ao torej on* nvpredn* in d«' r okr tlšue SroCbona silo, ki (ut po -* ojf h olai ni vlo i i k joti’ ’ jo narodno st tiranje« 3ei«v*tvo,kaetJe in os.JOvn« pla.. J t >o*v *ib atednih alojuv eri • ;o r?;)-. S* •-> *> . i "• j. ' 1 - ’ nacionalna aeaai'' osnovne ideja fed tn, ki jo po s v. >j «?v M va biol lavni notfilvc politik« n«rot iio^«. satirrmj^, '• <*, r tej* hi n aaxflrtta*$axx aattsxa|ax delavstva in t-netov t ; t s : f> ir ^ in ^1 oj#v sploh# ..e po tane iornj y.a flaMaškh >i t..! ri»i 1 o ' n»ušons>lna misel' o.movnv ideja jallam.-«, ki je po vre.' svoja vsebini gl »v 'i nooilec politike »e ■• •> ne* s»- Ir/ Ja, tedaj pnet-jn belok delisvetve i« kmatov ter teko avenir- sre* jih slojev sploh noullvo 15 151 resnično a sookrarične neroane misli, ki izključuje vsako zati¬ ranje naroda po naroda in ki je bila spočeta v revolucionarnih vihrah 18. in 19. stoletja. V faizrau doživlja potemtakem na¬ rodna misel svojo smrt, a v Širokem demokratičnem ljudskem gibanju svoje rerojenje. O Pranciji so dejali včasih, da je dežela, kier so vsi druž¬ beni pojavi najbolj do kraja dognani in se pojavlja jo v najbolj izraziti obliki. Komur jebiee prijazne sreča, videti v zadnjih le tih na primer Pariz 14*julija, je raorol nehote ugotoviti 9 da velja to v marsičem tudi za današnjo Princi jo. Ogromne množice, ki so se stekale v dvSh brezkončnih rekah po izp htevajočem, od vročine mehkem asfaltu Čez trg Bastille, odete v razkošno red rde čilo svojih zstav, sredi krt"rih so se pogosto posejane razvijale francoske trikolore, so bile nekaj več kakor običajna politična demonstracija. Kozmopolitski in vendar tako tipično fr ooski Pariz, mesto najbogatejša revolucion rne tradicije in zakladinica velike kulture francoskega naroda, masto, ki Je že tolikokrat dalo napredno vzpodbudo zaostajajoči družbi, tudi danes izredno jasno ±»x odraža nove procese, ki se razvijajo v nedrih današnje družbe in o katerih smo govorili agoraj. svojevrsten blok delavstva in sr čajih slojev, ki je nastal v Pjranciji pod imenom ljudske fronte, predstavlja v zgodovin¬ skem procesu mnogo več kakor bežno politično koaliciji treh strank. Če abstrahiramo vse vsakdanje politično obeležje tega pojava in se osredotočimo samo na njegovo socialno bistvo, tedaj bomo videli, da se je v tam gibanju uteleaila prav ona demokvs- tična vsebina naroda, o knteri smo govorili zgor j in v pr^dhod-i nih poglavjih, ko smo ugotovili, da so socialno konservativne plastipostale nesposobne, da tl predstavljale in branile interese naroda. ta kor na dlani so se torej v pojavu tega ljudskega gi¬ banja manifestirale tiste velike spremembe v družbenem razvoju, ki so dale tudi n rodnemu vprašanju čisto novo vsebino« To ljudsko iba, je, ki je danes v prvi vrsti bojevno sredstvo ljudskih mnpžlc, je istočasno tudi z«’odek tistega sožitja osnov - nih slojev spl h, ki predstavlja najbližjo bodočnost slehernega narod a. Predvsem v tej luči jo treba danes gledati tudi na problem malega naroda, Navzlic t žkemu položaju, v katera?! semojhni narodi danes nahajajo spričo e resivnoti tako zvanih * avtori¬ tarnih" držav, je boj teh mroflov za neodvisnot in svoboden razvoj vendarle lahko povsem uspešen, če se s nasloni nn pro rre-^ aivne silo, o krte h smo zgoraj govorili, tudi v mednarodnem' živlejenjn. Vsaka druga pot, vsak poskus male a n ro a, da bi se mo el odkupiti z nekako " nevtralnostjo* v velikem boji , ki se bije danes med napredkom in reakcijo, med 3 vonodo in na sil jem, brezpogojno vodi k porazu in k izgubi saio toj osti. Da bi mo li to dejstvo razumeti v vsej globini, se ozrimo najprej na obče perspetive nadaljnega razvoja narodov. Tako bomo tudi tu prišli do tistih družbenih "ji konstanst", o katerih si mora biti na jasnem sleherni mali narod, ki si hoče zavarovati svoj obstanek. Videli Salo, da so socialne s rsmembe z n stopom imperia¬ lizma, zlati pa ob koncu svetovne vojne bistveno vplivale na razvoj narod ne. a vprašanja. Njihov po en je bil prvič v tem. 15 "- da so razširile okvire narodnega vprašanja* In bolj ali manj lokaliziranih n očno-ostobodilnih bojev, la posebnega narodne¬ ga vprašanja znotraj vsake države je nrstalo splošno vprašanje boja priti 1® prisilam«. Drugič so te apr omembe odprle nepo¬ sredne možnosti, da aa to vprašanje tudi reši* Naš lastni primer mam najlepše Ilustrira to dejstvo* Če je, kakor amo videli, zad¬ njih treh ali Štirih desetletjih prejšnegs stoletje naš nauodno problem sašel v zagato, ko ja kesalo, da je po tal sploh ne¬ rešljiv, k r ni bilo aooialnih aU, ki bi g» mogle rešiti, tedaj aa ja a nastopni iasprialisma položaj popolnoma spremeil. Videli smo, da ao aa pojavila nove sile, del vuko gibanja in Krekova kneška demokraoija, ki sta kljub vsem zsprekaz napakam vendarle postala glavni nosilec narodnega gibanja in jamstvo aa njegovo pozitivno rešitev* Spremenil1 pa ao ae tudi objektivni pogoji* Če je Im^perlallsea kot poslednja stopnja kspitsllzaasam v sebi breaizhodna sabata nekega reakcionarnega sistema, tedaj je njegov slom po tal neposredna nujnost, obenem s tem pe tudi dokončna rešitev narodnega vprašanja sploh. V t-m pa tiči o V- enea tudi tretji pomen zgoraj omenjenih socialnih sprememb namreč, da je v tea postavljen aoot med naprednimi silami in narodno osvobodilnimi gibanji Svropl in tako zvenih w au-Uč¬ nih dežel'’ ter ned kolonialni® vzhodom, ki ae bori aa svojo svobodo proti pritiski: tmperiait ti ni h velesil. 'ilede na to a or amo torej v naše« pas tratenja naro-ln ga vprašanja ugotoviti naslednje štiri apr -«mbei 1) Narodno vprašanje kot delno vprašanje znotraj pos- aeznih držav ae je spojilo s kolonialnim vprašanjem v splošno vprašanje boja proti sl torna imeprialitične »a zatiranja narodov, Če torej na sni štreni laeprlsllzea zaostruje vee nar« mednarodna odnose in ustvarja neposredne vzroke novih voj3ka, potem se na drugi str ni r»vno v odporu proti tea tendence« vse bolj krepi tudi težnja po vedno tesnejše« bratstvu zatiranih in vseh drugih narodov* Ta ežnja je danes platform skupnega boja proti sistemu narodnega zatiranja, jutri pa bo izhodišče aa sodelovanje vseh n. odov pri graditvi vsečloveške kulture In večjega miru nad na ori. ">) namesto gesla o samoodločbi ob rodov, ki je presno in varljivo, če ni dopolnjeno s kemkrt konkretnim jamstvom za naro¬ dovo neodvisnost, smo postavili jasno geslo o samoodločbi narodov s pravico do o dcepitve, ki edina lahko Jamči, da se bo sleherni narod zares svobodno odločil aa obliko svojega življenja med drugimi narodi. ,/ Vsako drugačno * reševanje narodnega vprašanja nlnič drugega kako podaljšanje zatiranja, četudi v novih oblikah 4 tea gealoa so torej dane okvlrae konture vsakega narodno- ostonodilnega programa. Pri tea pa panovno povdarjaao, da pravic? da odoapltve nikakor i dolžnost* Narobe, ravno prizna¬ vanje ta pravica slehernemu n rodu bo privedlo do tesnejšega sodelovanja med narodi in torej tudi povečalo možno: ti aa nji¬ hova sodelovanje in soitje. To dejstvo je točno izrazil tudL f. G.Nasar/k v preglasu ob proklaaaciji neodvisnosti češko-alo- vaška države 19* oktobru 1913, * Slialiaž, ds Jeavoboda prvi biutv^r.i po ;oj za federalizacijo in de se bodo svobodni narodi srednjo in vzhodne Svrope lahko fadtiallslrali, če bode smatrali to za potrebno.•v (Dr. Beneši »Svetovna vojna in naša revolucije”, nem.prev,str* 596.) ” Pravloa do aaaoodloiba pom« i - je pisal eden razlako- vaelcav narodnega vprežen ja- , dalaa saao narod aaa pravico 155 odločati o svoji asodi, dcnihče nim*> pravica vsesavati se s ailo v življenj® nekega nsro e uničevati njegovih šol In drugih »sta¬ nov, ovirati g v nje ovih običajih in navadah, dušiti njegov jazih® z»»n jševati njegove pravice .. Pravica do samoodločbe pomeni, da ai nerod rore uravnati a /oje življenje po n Čelu avto¬ nomije, ato 'iti v federativne od n ose z drugimi na--odi, de ima pravico odcepiti so povsem. $arod je suveren in vui nerodi so ena ko pr vni... * * Katera reditev je pravilnejša, sli avtonomije ali fed »racija ali odcepitev to je Odvisno od vsakokratnih konkretnih razmer in od položaj*, ki ga z^vztas posamezno noro-no gibanje glede nesplošno k on telici Jo mednarodnih sil napredka in reakcije’. 0 tem smo overili g- v predhodnih poglavjih, fr«vil na je vseka rešitev, ki oslabi mednnredno središče, k*jti a tem olajša od pire nove pož- nerob«. Skodlijlva je vseka j ti taks ’ rešitev * bi bil« Is i s upe rt el J ?,ma or 1 ti se !. i ranim! jarem s« tiranja vara g«tirani« it«rod o« in ncati zn njihovo osvoboditev. In rešitev, ki okra pl to i; č s, k vedene v prid povečanemu pritisku n; » 3) Kes jasniti je bilo trrba or o-sko uvezo med nerod nM in kolonialnim vpraša Jnm n:, eni ter dansehjim ref.be n la sli te- ror h* .? imperl •••! J-ii eno t ■ zloma je o; vi sna tubi več j® sli manjše varnoat obstanka malin rv rodov, ih tudi slove n; k- e naroda. 4 ) 3a narod no vprašanje urno gl* drli v njegovi celokup¬ nosti. 5 ihte vali sr ; o torej n rodno enakopravne* t de £nc to, to je ne vseh področjih družbenega Življenje. M•enakopraven in svoboden n; rod, ki lahko uporeblje svoj m* t ri o j<^zik in k ime svoje šol' , Č« ni enak - pr- vm tudi ne oe pod «ruk«a podrpčju. -e več, pr mo je ix.;* ! , o n 5 nl enskopravnea ! i, 5 m Ima •ic-*r n r vi gormnlno politično svobodo, tod n če ne os podbr¬ ške« področju tvori snmo dodatek gospod rskoasu si temo im- par i sil ; ■■■■ -1 ;■■■.- ti • ; ; 1 .0 .-o »or spričo nemške gospod --rak« ofenzive prštl v hodu neodvisnost vahodnih poljedelskih d^f.ev vedno bolj problematična. Te proces 3 lev ni nujerjj če i gooopod sko ob awbe teh drj\*v vodil« st progresivne sile. # Ce Je osnerjejo re^kconernl in nededemokre tični elementi. Ted e j je neizo ibno, d<* o« oapod rake odv t v.-d mi bolj ,*r ' rj f - *: < Mu . ;» r©,--i k> -r.r- koprovnoBt in aeodvidnost je torej potrobne tudi čim večje o- spod raka odpornost nerodna To so torej »premem be* v p- t-vljenjn n« r dne ge vprašanj ki jih mor.iio i ati repraata to pred očmi, «*■} hočemo doioČeM splošno oitinr '.o jr slove n3k- • nerode, a o dosego njegovih ciljev. To so resnične družbene " konstante", ki utegnejo biti- kakor *•«•■ “ i Čeh poti »njen« v bo, toda ki bO'-o prej ali alej njuno prevladale. Zgodovina -iiovancev je ena s> iar dol ga verige z> tiranja in teptanja malega neroda. Teda odgobor, ki ga Je slovenski narod dajal zatiralcem je bil malokdaj takšen, dr bi m orli biti ponosni nanj. Zaostalost je v-.-rfUa tay, k/ li - or ->1 vo-iti napredek. V predhodnih poglavjih smo videli, kako smo rvoljo tega postali orodje reakcije in skupaj z ostalimi slovaškimi n redi strešilo evropskega napredka* Stritar je pribil to dejstvo v "danajskih sonetih”i * Srce mi krvavi, plamti mi jeza, V fevdalstvo, hlapčevstvo in zsgorjanstvo Vklenili nam pošteno ste slovanstvo, Neč* tna dražba mi, ostudna zveza! Da vedno d elj okrog po sveti sezs To žalostno o nas,'Slovanih, znanstvo, Storilo naše je neotesanstvo, Ki nas v sramoto vedno bolj po reza* Svet čaje naj moj gl?-., * Mi nismo takil Sovražniki ideje nismo nove! 3vobodomorci, hlapci in mračnjaki! Kad o je kriv, d« svet tako nas zove? Oj ti moj rod slovanski, blagi, jaki! Razbij sramotne skoraj £e okove!” ^od-p Stritar, ki g* je bilo sr-m reskcion me vloge slov - skegr naroda v zgodovini, je p»S doumel, - Soj; o ! stoji te vi o., a, ni vedAl, kje |e izhod iz te reakcionarne žgat slovenskega naroda* Te izhod jo drsel šele Iv n G? o k , ko je zapi ;al: ■ Na tebi, na tvojih plečih, na plečih delevca-proletarca, leži bodočnost slovenske m-rod , n - oc? n- proiet? rc To je izročilo, ki ga je zapustil Ivan Cankar vsem tistim, ki bodo bodoče odločali o usodi -do - r.jke • tol- noma jasno je povedal misel, ki so jo potrdile tudi vsa naša doaedz ja izvajanja: da je bodočnost slovenskega narode odvisne od po¬ vezanosti njegovega boja za naprednimi in demokratič¬ nimi družbenimi sil ni. Gamo če se bo slovenski narodni boj opiral na te demokratične sile, tedaj bo to jamstvo,da Slovenije v velikem boju med sil .1 n predka in reakcije, v bojn z p res¬ nično ljudsko d?-:3iiT c : j, n« bo kakor IB*/'. lote- Vedndeja, ki bo ostal . okop m*- pod r ;v-:lin.«’-'i ronLcion st t' a. Slovenski narodni problem tvorijo- kakor se navadno navaja - v glavnem nr sl etn j vprašanja* 1/vprašaoje nacionalen državnosti« Vsebina tega vprašanja j* v pravici, d sleherni nerod sam odloča o notranji ure¬ ditvi svojega državnega Življenja in o svojem odnosu do drugih narodov* ”5/Vprašanje gospodarske politike in izkoriščanja množic to je predvsem vprašanje gospodarske hegemonije in gospodarskih prednosti vladajočega narodesv bančništvu ( koncentracija kapitala),induatriji(demontaža industrije), v zunaji trgovini (usmerjena izvoza), v izkoriščanju državnih monopolov, pri gradbenih delih( ceste, železnic«, olnice, čole.itd) pri javnih delih, pri državnih n -b vab, ,-rJ - • -ij u i -dnikov, v narod, ki jih prinaša hegemoni tični kljtfč" pri razdeljevanju državnih izdatkov, kreditov in najrazličnejših fondov itd. 3/ Agrarno vpreganje to je vpr c- nje o veleposestvih, polfevdalnih odnosih, kmočkemu gl du po zemlji in o vseh bremenih, ki teže kmečkega človeka. 4Vprašanje o pdlitični svoboščinah im pr vioah, ki jih običajno kr tijo z t r nim n rodom. 5) Kulturno vprašanje, to je vprašanje o 30dobnem raz - voju n 5 * odne kulture in sicer tf ko or zvijanju jezika, litera ture, ume no i itd. kakor o organizcijskem utrjevanju na¬ rodne samobitnosti; sem sprd vprašanje o šolah, kultur ih in drugih društivih itd. ter o materialnem fondu za r zvijanje te kulture, ki je odvisen od gospod -rske moči naroda. 6) Vpr-sanje zun nje politike, to je prostosti, ds si narod sam izbere zveznike v mednarodnem življenju, ki najbolj ustr zajo njegovim potrebam. Očitno Je torej, dc te vpr sanja vajo vse plasti naroda. Narodno gibanje v današnj em času potemtakem ne more biti drugačno,'kakor deraokr tično občeljudsko ibanje. foda delež posameznih plesti v narodnem vprašanju ni isti« ‘deli s jo, d- so • i s'jšča..ske plasti src deloma zainteresirane v re< šitvi tega vprašanja, drugače pa njihov razredni interes Cesto- \ krat prihaja v nasprotje z interesi narode kot celote. Drugače je s kmetom. Vsi njegovi soc'rini, gospod raki in politični interesi lože v isti trugi s splošnimi interesi naroda. Zato tudi tvori ravno krnet glavno armado narodnega gibanjs in brez njegovega aktivi iranja ne more biti uspešen noben narodno- osvobodilen boj. Toda tu bi tudi ost 11 s o ns pov-šini, če i ovorili o kmetu vobče. T o kar navadno pri nas imenujemo'* kmečko ljudstvo« nikakor ni enotna množico z istimi interesi, zato tudi r zmerja do narodnega vprašanja na raere biti tisto. Nasprotno, v malem se kažejo v strukturi naše v si že vsa glavna nasprotja, ki pretres; jo današnjo družbo v celoti. T8 moramo deliti pri¬ bližno pet kalorij; 1)Veleposestniška plest se v naših rszm rsh pričenja od 5o do 7o ha navz or. Te plast je pri nas eloma ostanek fev¬ dalnega veleposestva, deloma pa že produkt kapitnlitične kon¬ čen racije kapitala v agrarni produkciji. To je obenem ona naj¬ trdnejša buržozne pl st na naši vasi, ki je na eni* str ni tesno povezana s fina.nim kapit lom, na drugi str ni ps ima trdne , žaje v r znih kmečkih hospodarskih organizacijah (zafiru- V političnem po ledu je pr .v t plet tista, ki ima zelo odločilen vpliv na politkio katoliškega tabora. V notr.nji po¬ litiki si prizedeva dobiti za Slove i jo neko samoupravo, ki bi deloma zaščitila slovensko agrarno produkcijo pred vzhodno deloma za čitila slovensko agra rno produkcijo pred vzhodno konkurenco, v zunaj! politiki pa se vne a za nemško- it iijsn- sko orientacijo, ker vidi tu več iz ledov za lavo* kot pa v fr n- coskl orientaciji. Vel 9 pusastniška plat ni kompaktna v katoli¬ škem taboru. Po tradiciji j« velik del tudi v liberalnem t:boru in je eden virov notrnnjb naspr tij v njem. Kar se tiče narodne plitke " in nasprotnik vsake odločnejše politkij ker se boji vsakega večje a gibanja demokratičnih množic. ■>) Plast bogatih kmetov, imenovali jo bomo gruntarsko plat, se pričenja nekako od “»o ha navzgor. Po svojih gospo¬ darskih interesih Je ona najtesneje novezana i veleposestniki, V politčnem pogledu pa igr še večjo vlogo kot prvi, ker številnješa in~ker neposredno gospodarsko obvladuje naše vasi, Gruntar je v največjih primerih tudi gostilničar, trgovec v čji ali manjši industrijalec itd. Hkrrti je steber zadrug in velike večine gospodarskih in kulturnih organizcij na vaaiT Zeto je tudi glavna opora bbeh konservativnih 3t»ank na vt;sl, v prvi seveda katoliške. Brez pretiravanja zato lahko trdimo, da 9 M » 4 , " f, t& ft® t ?• > i* t 'i*' f j ; < danost; oj ona polit n« am-.rl pw v t«ko kakor aroSnji *«a?*ž -jp.- o&avljatl, teliti nj® f *mr^irošbc 1 >,og»j j® • . Ja •'. ' < ■ i i . i' ‘. s -ji ■/ . !S 0 l O Je* tud I s« v i ’ v« a & vp.j» s‘.s?--d, aoto s« rad priti ruši J Til?« 'J t H7ti-i9 i n O pot? ?P?3tV0 - --nak® fi-'. •> u» vnet* Ir-ko is •:! c!••.»» K»••- 11 . k.# : la. -cocnjgrsk« «. v;i»»o t voio* »n ■'■mžt-mbt viSl- i O -;*■ t>r' 0 !- y ' 0 USti tl r*is ? t l J. '■ -pl jo -t «•» *! •- in in lic vnojoetj 'i <4 VI 0 $ <■ * <4 . k; < !■ t : ■' i ?t * > f bi nnjftl tudi aredoja ?rr . t« in del pek: / ? ?ix -{n .; •' ',?©?: ? 3 x safn«. .•>1« »k.•*»<-• at*Xo sto- r ?s r -./oe-.o selo velik i aI 'ovini Se i .«11 a i, to?’r » it lla . ii «• >1 ot <&'. na «e i {.1 i 1 13 ko, d* okov&j ide v noŽitnv OVl i»lvl £1 n »J 'l dei. fcoont a@ v akna >8toj#oke ■ r • - k . J. k; c. ol '• r c dtfiii Od det v** . 7 -? J. n s> v«* Ki Jo b tam* pt* so bi • O? t O i. "V- 1 i'1 O;. fltri/V J® R©; L «?•' O* kij t 1 tu : ii lic .: . J’ ■ k. . . J •. ■ •■-. 'i. ■ )• k - '>j 5 ,- J K 'k : 'i- !•■•: . > .Ji. oj j '9 ■ 1 CJi .9 •< jv< »kat on*'**— oporo v snet im&tl svoja ki ots se po % vili v izredno o.;tro opossicijo do aficiene ka to 1 ' . 15? irfthko bi končno omoeill še vaCki proletariot, poje^riake d I ver. hlap®e«defcie it< , f.očL ti f.e j r’ s.io ' • .-rolet »rlat,d «1 kaše tudi v političnih nagi biti* Med te« ko vrhnji kneški -sloji slede veleposestnikom In meščanstvu* «11 k oker pršijo it? o oi o vi hrvefckeg? kmečkega ibsnjsi gospodi, a>? nižjo plasti približujejo pnola »riato in a j® govi ■ i ki« :: i j ; i . - • » : in t »po bo aavsel t procesu, Podob n plo> ej m -ege meSCa na tvr »pri Co- sfier mislimo n® obrt kik«, malo tr -nve in •‘.»le inčo utri jce ter sod ob«n el«ment#T«c> i ta stoji s eno noge na pr go . rolefcerisnsije tod* sl isto¬ časno, ;tris»:. ! 9 V in upa»rt bi j« povzpel v vrati»sgorn;*i'• * ššsettlsodev trpljenj« in boj se obatanek ge potiske na str n demkr i nih ijamskih plasti in dal vetra, njegov« kapiteli j ti ^ n; »<'r*n ge ©ili v ko»e->r- • t vni meščanski tafc vr* Kakor kavt, je to 3 1 t t ■ ^t; i ' ,i > » .^ -"vrr * Tf -H pola * kmeta vagon s<» tavni del slovenske sorod ns vrmed«,kije spre¬ jemljiva trdi sa kedlkslitejBo rešitev slovensk ga vpreganja.kajti vsi r! .1 r ; * 'K' . I i--: ko '■ lovn.o' K \1»* Posebej je ' ■ ; f !; isti tabo r.O inteligenci tr«' in sswa - kcife, š at avl ja ide,’ • ital je naroda* Pri ten misli®© ne ono cv p* ■■ ■ t; , 'er , * tej pli i se osnovna sšolalne nasprotja obrnsiJo* otepe, a«to dobiva oLbona id a si s ija v n.j j vi.;*’« -»k-.- i ■■.•■■■■. ■ in a*.<-ov *■' »‘-M s socialnimi procesi, ki m vrže v • r. j 3 i o oj popolno-> . -’-t ■.' v ‘ v i / s r-if: • *>;.-• i--d uirtovns tr dišijo n rod-*, ki se j« n©koni..11» ral 'stoletje narodnega življenj , z ideološko odr l pretresajo narod ,T njej se. -:rs .; ; ' .< - i ■- ' ■ PA - •■ ‘ • * RkČij? intalig-sne-j S-rej A , it a, - c ; ■ -> nlk . ’' js: ^ - ■ t» peg pa‘ V tem* d s vsem s ojim sssajem in duhovni« bogastvo« i sred no vagon pomočnik .in sevnsnik d?; ■■•‘okrotl^nij. ylo. -i, ki so e j« i let n« prod- \t. r rjg k - -eri \ j« V i' v i ♦ l t -i k r tedaj, če je toano povešena demokr tičnih ljudskih nogic, o® jo ves n j n Lahovni napor n smer jen k aktivno - . ■? rjike, : nt? C o • i, <3 : -i , je v abstr ktnosti ločilo od uciokl; . se je pr v v spozna 'u t© vit ge in teli o« ose pridimgil delav.‘ soca v , 3 k i.'- - - > je edink pol gaj, ' ' t. > - : ■. ■ v , d • t rač i i, da Je njv^ovs umet- i in d« Je tako majhno število t tistih, ki so se na področju uraatnoe 1 n ionili na reakcionarne id a . da to ni d oval j »Slabši je položaj na področja soč¬ nosti* Kljub nemajhnim aspahom je vendarlt dejstvo, da se ni vpiii ali ni znala smelo poseči v vprržan je, ki se*4 tičejo neg* a n’ roč ne t ga obstoja, n- glade n® to, če bo tako prizadevanje posedi« v pozi¬ cijo sodobnih slov p.* ih " privakov '. V kolikor se je naša pubiicisl tika lotila teh vpr/.-sanj, tod s j s je to zgodilo ne a hatrn k ten način nazivi jensko« HMv ohno ima .id v-: ra Kocbek pr- v, ko pr vi* •♦..Iteogo kr pkih ljudi je pri nas zastavilo delo, toda večina ea o iblje prave^ z rane, ali kivi iz uto iatičnlh vi • ij ali pa se umakne v pra gmatično dalo nazorov. Vaš Čut za resničnost je zbolel čezmernem apirituši:zrnu, tsko kekor je naša duhovna kulture posla¬ le neživi jenska zaradi nesvobodne narave* «*(*De j«njo% l!2J8*I.»tr, / > Potem n dal ju je* **..Ifi c -I človek, kdor beži preč' hv ?aiua rezodavn njem avets in ahobodnim udeleževanjem življenja, čim boij se udeležujemo Sl o Ve Ž nost in čim bolj ialoljjujejo aboje osebno poslanstvo, tem bolj izpolnjujejo naravna zak nitasti... ••(Istotaa,str.'’) 8 eved ^ prihaja snanmat in inteligence s tem na področje politika, tod tudi politik je ali bi vsaj morale biti znanost, Varod, ki se bori v teh viharni časih za s^ojo popoono osvoboditev in združitev mora v svojem boju mobilizirati pr v vsa sile, in znanost mu mor® bi i pfi tem nena¬ domestljiva in i zvesto pomočnica. Miaerne politčna tradicije je pri najboljšem dalo slovenske inteligence •■‘trdila napačno in Skodlijivo mnenje, ds je politična tu peaea pač grda pešam, zs*to se skuše stalilo držati v neki“ 8 o» stojini * v zdalji od vsakdanjih bojev, ki jih bijejo slovenske množice za svoj obstanek in obstanek »levensk« ida, Iz redno škodlijlv* posledic? tega dejstva je na eni str* ni, da se ta del slovenske Inteligence sam izoiir od osnovnih množic slo¬ venskega n: roda, a na drugi strani, dr se izgublja v jalovih abstr kcijah in iluzijah o neki avtomatični rešitvi slovenske a v pr , ■ . Kje so vzroki tega dejstva? Gotovo ni to nikaka specifična lastnost slovenske inteligence. Kakor splošne slabost naš gg de, mokratišnega gibanja v naših dneh, ki ima tudi to dejstvo korenine deloma v objektivnih rszm-^roh slovenskega ncod- v subjektivnih slabostih tistih socialnih plr 3ti, ki bi morale dsnese odločati v slovenskem n rodnem boju, solati delavstvtj Izgubljanje v abstr tno ti je v slej znak deaorientecije in bega pre samršeno re tjo, dose#tirenje s velike ironte, na kateri ij boj med napredkom in reakcijo, če ni celo neposredno v službi reak¬ cij.?* Pred 18 48 ,letom se je slovenska inteligenca izgubljala v ilir kih in paiuln- • tl ni h sanjarijah, ker je omahovali« ned dve a sveto ma, ki st- se borila ea ohlsat, f 6 olt letih paje bilo, ru ppotno N svoj e •J el orna pa njeno glavno geaio^množice slovenskega nrrode jo je Zjtorgovito meščanstvo poneslo s seboj,Daneu ae je znov našla med dvema fron¬ tama * in zopet ae pojavljajo iluzije v novih olikah in zopet se sku ša uvelj viti tendenca po beri od ljudskih množic, Pl inteligenci se vrši torej podoben proces, kakor pri kmetu in srednjih Alijih sploh, Reakcija se še nanaja v ofenzivi in pod pritiskom te ofenziv so te -nožiče za trenutek praktično dea- orientirrne in omahujejo med emokr tič no in reakcionarno jftronto. Soda noben ga dvoma ni, da so te množice v bistvu dpmokr Hune in -lavna vojsk? slovanskega ntredn«g s gibanja ter ja ..zato htmo od sub- i aktivnega fa torja, od konkretnega denokr ičnega Vodstvo odvisno kam aa bodo nagnile. V ta j Inči a« nam šele ra z od ne subjektlna alebi slov. el- vekege gibanje. Točne jo je* osn 11 že 1918.1 e t« Iv - « .Jun¬ kar, ko je dejal o socialni demokraciji »Str? uka ai /videl? neroda, narod ni videl strank”(Očiščenje in pomlajenje”) S tem, da se ttll itve eeplva v okvire o zko del boja. ae samo Izolira od ostalih nožič slovenskega naroda in tudi od - 159 - ijtelig rice. To dsj« ovo je z nat no zmanjšalo njegovo speciiočno taiio v splošnem n .‘rod nam boju ter g« praktično akor« z izločilo iz neposredn ja reševanja perečih vprašanj, ki pritiskajo slo¬ vanski n? id.Kot nosilec projroe bi mor lo biti del vstvo dsdič vseh pozitivnih tradicij slovenakrg« nrods, njegove kul¬ ture in vsej njejove_o duhovne o bogastva. To bogato dedi¬ ščino noro slov-sako del vatvo zneti aprjeti in dalje r zvija'i, tedaj šele bo iO^Io natopiti kot resnični branilec interesov slovneske : nrode.J svojim boje« za n- pred a k in de^okr ci jo dviguje delavstvo svojo luštni ne rod, ono gr vodi k veetr nekomu razvoju in postaje na ta način plovne ibelne ails njegoveg- napredka. Ob¬ enem se tem pa nore zna i br niti int rese svojih demokr tlčnih zaveznikov, kmetov in urade jih slojev, ki predstavljajo glavno armado d en,kr etične narod nege gibanje« Toda ze is naše delavstvo ja vsaj pr ktično in «e vedno zn-cilno, da podcenjuje progresivnost •,) kmečkega gibanje, id en uocinlno-demokr tičr.ih ideologov, Karl Keutak. Je označil kmečke množice za reokeon rno maso”, ki da je ^T^rcr iVčje socialnem polo«,-ju nujen zavazhlkaoc falkclja, Kartsky ni videl v kmečkih množicah one latentne bojevne ene 'rije, ki jo je mo¬ goče sprostiti v interesu družbenega napredka, če bi delavstvo z vso svojo silo podprlo elemente rnesocialne in demokratične zahteve kmečke a ljudstva. Ted J Sete bodo ustvarjeni pred¬ pogoji za čvrsto strnitev demokratičnega bloka slovanskih ljud¬ skih pl 5 s t i, ki bo znal br niti obstoj slovanske ne oda in realizirati geslo, ki ; je nostavllo 1°4 .1-to. to spoznanj* 39 je utrdilo pri vseh nrrodlh, ki ae bore za svojo svobodo,Tako pravi no primer s^en najbolj znanih vodi¬ teljev indijske n n»rodno-oavobodilcege gibanja in bivši pred¬ sednik indijskega " narodne kongrese" Pand it Ja.vaharlaba Sehru o neposrednih nalogah indijskega nerodnega gibanja takole: ’....čej' zki problem nas je v tem, kako izvajati naš boj ze neodvisnot skužj z »eemi antiimperl antičnimi sil dežele 9 kako ustvariti široko fronto naših mnočičbih ele~entov z veliko večino srednjih slojev, ki n . topajo za neodvesnot. Temelj teke s ljudskega ibanja mor« biti neizprosen odpor imperializmu in nje ve moč mora neizogibno izhajati iz aktiv¬ ne^ aocsiov-nja delavcev in km tov..." To so torej tudi pri n s glavne sile, od katerih je odvisna bodočnost slovenskeg naroda. T udi n« ra dnerodnem področju so te plast slovanskega nor da boja,To se je pokazalo zsisti ob letošnji septembrski evropski krizi v zvezi s sudetski« epi e , Mjstrd ne j še in najzanesl/Ivej&a pregrada iraperialitičnega prod ir < n ja in najzve tejši zaveznik in brmilec malih narodov so bile ravno demokratične plsj‘i, medte- 5 ko ao jih reakeon-rni vrhovi vsepovoOd iz ali.Samo rcini no demo- kr fcično slovansko nerodno gibanje bo v stanu pravilno r* siti vprašanje, ki d ima k stoji pred slov - o skic narodom. Kak šen je ta problem? Pro r nštično g« je formuliralo Če 1848.1« to in navzlic sprememba : t njegovi vsebini in _ibalnlh silah je t« progr?m še vedno osrednja točka vsega bojevneg-- izadevsnja sloven¬ skega naroda, ledinjenje in popolna osv ;>>v - to je torej sodobno ge ,slo slovenskega n; roda. Problem obstoji torej v te , da se zlomi imperialitični pritisk n« slovenski n rod, ki g*- je razkosal med štiri drž-ve, Val štirje deli imajo potemtakem skupen končni narodni cilj in skupnega glavnega sorvražnika: središče imperialistične reakcijo. Konkretna pot' slovenska ša na¬ rodne politike pa morajo iti njno drugačna zp va*k del slo- :■ d Jv-iii ■ -i o- ▼ ■.-■tskft v oda ■ o obe j, V Itsll *i , ..i ‘1 in ad ferski je .rl vn n ■ - . n? i :Lr- ~ - ib »n ja boj« z« nsjeleraent rrtejse kulturna, go pod srake in politične zahteve slnvenskeg ns ,Tsk skromen boj je edina pot, ki bo vodila :ilovn ?k i*V< rod k utroitvi n, ;ove r. r no zave iti in ponosi, obenem pa je taktično sredstvoj ki bo aaposobilo tamkajšnje ilovence tod i za postavljanje odločne jšeg a neposrednega akoij- .. i: ■- prog. v -a. JB Drngačen položaj Slov n cev v Jug oslaviji« Tu imajo pred seboj važnejšo n&logo, namreč priboriti si morejo tak položaj, O t C ■ 'i r> - ■’ i' O t v j ) ■ ; ' n? -od • :tn o'- --a j t >r poro,;- -vik 1 31- ce ur '-un- k ■ l o- r o; c >o t ij o v ?■ ir .o tir ni ja, ki n ir. pravice t. o o bat nk in ki more prej ali alej p-” o a - s *... 1 Uatv rit v take Ju, oslovi J pa ni s mo v int r .: ■> Slovencev ampak vseh h rod iv Ju g osi vije, torej tudi Srbov, Vse® preti . tuje invazije in izgube neodvisnosti, 'd i v tem oziru Je dr, M»ček, ki je goro il o vzajemnosti slovanskih narodov, e j ali <* -jrr ••ika Slovinutvo j* , a ko pridejo ^1 ova • ki n cr*i, ki til e ;:: oi cb-.rl 'el i te ' r- .i, do a v-? j .no o- *, mimo jo :■■■} »9 ,9 delu, kakor stt : r ti dr- - ciov-nake n , ki 30 jih dobili v svojo *fero,!lnsi so ztirrli Poljake, danes Poljaki z ti- r.io Ukrajince, Avstrijski Nemci so tri sto let zatirali Čehe, danes Čehi z-tir jo "lovske* Turki so p o let zatirali Srbe« danes....To je slika slovanske vzaje*nosti,81oven3t?o vso dotlej ne bO imelo bodočnosti, dokler ne Leherni narod po- pr i - * ri¬ so d pričo nevarnosti, ki d -s proti bnlknoekirc n >-rodom in o kateri smo overili v prejšnjem pogl vju, je jasno, da je ure¬ dit v nr-ronejs vpr-‘ Š&nja po., t 1 nep< re n nujno t, in sicer ne s;->mo za ^lov- oce, Hrvate itd,, ampak tudi za >rt , o- kratično spenanje o potrebi, da se to v pr sanje reši, dobiva torej tudi med Srbi vedno več tal.Bden vidnih srbskih javnih del voev je spričo nov« a položaja srbskega m oč n zapisali _ od 5oo let je ideje sbstva obstajala samo in iz- kl iucno v ideji politične in gospodarske osbodttve zasužnjenih ljudskih množic, v ideji fanatičnega boja za pravico in prava zatir n® raje, v ideji plamteče a narodnega odpor*- proti vsaki brezpravno ti in proti vsakemu tiranu in z tir^lcu, najsi bo tur J.-o *v. i s . oko «_1 srbsko krvi...” |»ij - 161 - ..Nikdar, od k- v obstoji, se ni ar ta ki duh izražal v pro- poved©vonju nasilja in gospod stva nad drugim narodom, a se nskim narodom. .Jrb3kemu- aržavna skupnost s hrvaškim n rodi na Balkanu, ki in svobodno iz raženi vo'i prav posebno ne nad bratskim slov naronemu duhu odgovarja aaao taka narodmo in z drn ital slovanskimi počiva na demokrati .nem sporazumu ljudskih množic vsake/a nar da-.” Spričo takih in podobnih izjav je očitna, da slovanski in hrvaški narod v svojem boju ni ta os amljena, ampak &a la ko uppešno in brezpogojno rčunata na pomoč resnično demokr-tičnih plasti srbskega narod a.Tradicionnlan srbska demokra¬ tična misel, k^t re nosilec so široke ljudsko množice srbskega naroda, postaje zaveznik slovenskega na od a prav teko, kakor napredne demokrati .ne silo v- med nar onem živi jetiju .damo dosledna demokratičnapol itka doma in ans mednarodnem ter- nu je torej v stanu pridobiti ^lovencera močne, trajne in zanesljive zaveznike Dva momenta bosta torej odločala o bodočnosti slovenkega naroda: obje-tivni menarod no-poli tični položaj in subjektivna pripravijeno3t oloveneev samih, deti odpo uunanjemu pritisku. Vprašanje 3a torej at vlja pred n a tsko-ali naj slovenski na¬ rodni boj nap03l> d postane sestavni del splošnega deomokrBtiČne :a boja za napredek človeška družbe, ali pa bo zopet - kakor 1848.leta in kasneje - ppte.gojeno na s ran reakcije pin postane ovira družbenega napredka! Če čuti posameznik ponos na tem, k^rg je pozitvneg' storil, in če ga je sren negativnih dejanj, tedaj to v nekem zgodovin¬ skem merilu velja tudi z a narode. In če 3e ^lovenci s ponosom oziramo na ona razdobja slovenske zgodovin , ko je slovenski n*rod dajal hekotombe žrtev v obrambi kulture in ko je njegova revolucionarna enerija v neizčrpnem potoku prihajala do izraza v krvavih bojih za napredek ne le slovenskega naroda, temveč evropske kulture sploh, če na druti strani a prezirom in ohčutkom sremu zremo na leta tem v naši zgodovini, na pomoč, ki smo jo kdaj koli nudili reakciji, grobajrm napredka in svobode, potem nam aorejo te naše izkušnje v zgodovini biti tudi ne ul nauk v usmerjanju naiie_a bodočega n a od noga boja. K temu nas ne silijo samo ČU3tva;:i nagibi, a n pa k nudi stvarnost, ki nas uči, d a od reakcije, ki mora propasti, Slovenci ne moremo pričakovati po¬ moči. slovenski n-rodni boj bo tor^j uspešen samo ted r j, če bo ostal zvest idaaiora napredka, svobode Človečnosti, niru in člo- v-ka vred n - ga življenja, ki jih je človeštvo dvigalo nr svr-je zstave v svojih največ jih Časih in bgih.Jfi ga demokrr 1 lenega človeka, ki bi smatral, d a je primer slovaška '•rešitev" na-^ rodnega vprašanja v r snicno kori.3t slovaškega noro a in me¬ na od nega miru. oano tista rešitev narodne-a vprašan 'a je pravilna in dokončna, ki daje ljud tvu obenem vse demokratične pravice in ustvari pogoje za socialno blag* tanje Dr.VI,Maček je 1936 leta pr vilno zapisal: "..Da, nacionalizem, to je živ in čuječna zavest o pripadnosti k ©n«] enemu 8li drugemu neredu, je vsaje v vsakem narodu..... 1 Nacionalizem pa ostane šemo prazna iorma, Če nima nobene vsebine., je ako ta oblika ni zato M tu, dao3tvorja ideale pravice med *judi, ki jo danes imenujejo socialno prvloo." to - - 16 '*- fudi za sl ovenaki tiar od soci onaliz •m, ki je dejansko smo izrabi 'e rje On -;v- is kr-a- p-ip' ' n?.. ‘ i in ljubezni do svojega v korist roakconsrnih ir irapbrial 1 •• ičnih socialnih pl: rana* Ha< ionali- aara ja torej ned-nokrtičn* in socialno ronkcon.-rnc ideolo¬ gi ‘« . _ -r i k ■■■ i .Ih , ' i ■ ■ ' i p« S - o v i 7 -■ " , C 1 " tene jam¬ stvo St: resnično r .;.it--v ne v -odne_;s vprašanja samo tečaj, če je 1 f . Jasno je pot t- kem, d *• se nerodo r vprašanje in njegove r..-. i - v : - \ •• v r ” r -:nckr J Jo* t n »Tod a člo¬ veštvo bi s - vrnilo v najtemnejše barbarstvo, revma no duhovAe- &o bognstt , ki so £« ske ti tisoči tj'- ustvarjali napredni du- hovij^če !>i trajneje prenašalo ne sil je mračnjaštva in socialne reakcije, ki d n ne a o pozo.nl rimskih. Cezarjev in pr, onim mioti- aiom pofcriv avijo ._r-vo protiljndske in človečki kulturi « , >dilo in se tudi ne bo zgodilo, la bi sc človeštvo z v i; e loj z-- vr-JL c ti.: te ideale , k r- kot. r j« n ’] n v človeški zgodovini toliko Žrtev in k terim s ima le /? o cahv-2 ' ti ^ v .. 'k k or •••k n ? ; r j, ki' je ne pra- , j, k o s e šd i, da je triumf reakcije nad na. redko# njponolnjli, je reakcija nul - bliže svoj--ti popolne :« polomu, zato pe je dolžnost vsakogar, ki mg je na srcu bodočnost slovensksg- ne od , d e ga po¬ tna -r 'rešiti pred krt^etrofo, v kot r- w a tirajo tleti, ki ve¬ žejo ne So n.v 'od no n s od c s kre tkotr o jno konjunkturo sodobne reek ci jo * Sopet ae torej vračamo k biatv nemu vpr banju, ki a- je pojavljalo pred nemi v vsetr pr-tre sr. n jr zgodovin- nloveafkega naroda", k v preči nji* kako, pe kakSni okxi -c ti moremo realizir ti svoj nerodni progr- . To v pr o lo.-.je more tudi v d mašnjih časih postati preizkusni k'rte n zn vso programe* ki jih postav* ljajo v našem političnem življenju in ki zud-rv jo našo narodno vpr .. an je.IVnuu je slovanski rr—ad nedvomno 4 izredno hudi stiski. Tod* sr,mo k spi tnlsnti in ljudje, ki padajo ob vsakem udrcu v brozgi-vo paniko, lahko- polog tistih, ki jih n a j hovi reakcionarni inter si ženejo v tej s e-i - sklepajo iz t« ga, d ae a slov-neki rr- rod vd ti pritoku reakcijo. ” Plat zvona ni znamenje za zmed o - jo dejal kanton- ampak a« napadbl nr? aovrmnike. * Tudi teže ni položaj, v katerem eno d ene a v veliki meri v po svoji lastni krivdi, no a me oslhbi- -.1 n n ..c oirmbene afct.1 vnos ti • Nasprotno, sot-:• bnc je, do to aktivnost okr-ulno in da nam pri tem nikoli na izginejo izpred oči veliki n*-m;i naše zgodovin*, v t n oziru moramo pač roči z Biemnrckomj •Vedno sam strmel z« tem, de bi se nauči! kaj nova e, in če dem p -i tem orisal v položaj, d - som mor 1 popraviti neko svoje prejšnje mnenje, tedaj sem ta t ko napr -vil in 3sm bil ponosen, d> sem t-ko r-vrini." Videli smo, d« je na rad v zgodovini nstsl in se v n jej r-zvi ial, de.se 1 zore - in - I n * era vse: i r - in da so se spremenile nj ■ar.-, ib ]oe silo, ** iz s •■'me ga teg* dejstvaa se vidi dr nar-d ni nik-k ebsolut^um, ki bi tudi bodočnosti ost el neizpremejen. Veliki d e v..- kr tičr.i boj, ki ga bijejo d: nes zatirani nr^i roti imper 1 elizrru, je uv -i z zmago resnič no dernokr ione misli, katar- nosilec so široke ljudske enž 163 množic in ki bo oči pravila vsa nasprotja med narodi z njimi vr ; d pa tudi vse pojave nacionalizme in šovinizma* Razvoj da¬ našnje družbe kaze t ndenco po večno večjem povezovanju in zbliževanju narodov« Odpor demokratičnih n o -osbodoilnih ... ibanj proti imperializmu pe not v or j': tist - moralne po-oje, ki so po potrebi lota juri ažisauuc zb sodelovanje in za bratstvo mad narodi. Na tej bazi se razvija iskrena internacional;stična miselnost, ki ne predstavlja n _r cij--> narod ne samobitnosti, ampak nasprotno njeno na jd o slad na j So obrambo. Da bi narodi prijatsljstko in konstruktivno živeti drag pole drugega, je namrs5 potrebno, da imajo popolno avobdf v r- zvijanja. vseh svojih nacionalnih v kvalitet, cel novi bo potem kis »o, 4 oč rozvoj vsecloveske kulturo, ki bo pri vseh narodih tvo¬ rila internocionrisitično humanistično jedro po obliki nacional nih kultur. Kolikor razkošnejše bo torej rr zcv 9 tanje nacio¬ nalnih kultur, tolike bogatejša bo občečloveške kultur . ? tem smislu torej tudi govorimo o stapljanju narodov v neko obče¬ človeško skupnost, pot do te #1 ti- torej ne vodi in ne more voditi v smeri umetne slabitve individualnosti posameznih narodov in celo nasilne gr spajanja, kakor soji. g« predstavljali pri n; s ano..i ut t ko zvem. a integralno- ju 'oslovanake* tabora » ampak nasprotno ravno v smeri krepitve samobitnosti slehernega naroda in nj atova kulture, ki bo pred stavi jala nenad omesti ji v delež v občešl ov č ki skupnosti. 7 takih okolnostih čele bo odpravljen tudi problem malega na -oda, Osbobojen 1 stične pritiska bo postal mali narod resnično enakopr- v n čl«n v zboru na rodov, kj r bo .toč duha in kulttre odločal- nemsto nasilja, ki je avojestveno današnji" nacional i s ti Č ni - " dobi. Pa naš pred v 'devon ja imajo ' realno osnovo * socialnih procesih, ki so dali tudi narodnemu vprašanju novo vsebino.Slovenski n*roa, ki sp^ds med najmanj¬ še v Evropi, ima torej tov več razloga, da si v teh odločil¬ nih časih znova ne naloži arsvotne in poniževalne vi oTe oporišča reakcije v državi in ne področju med n rodne politike, vloge, ki porhu te£a tud nje-u samemu nujno prinaša nov porrz, kako je podobna poli tka prinesla poraz tudi Slovakom. narodna in univerzitetna KNJI2NICA 00000239580