Iv. D.: Predlog zakona o narodnih šolah predložen Narodni skupščini z 0. N. br. 86.433 od 30. oktobra 1928. i. (Izvleček iz vladnega projekta.) I. Obče odredbe. Občc odredbe obsegajo smoter narodnih šol, določajo obveznost osnovnošolskega pouka, njega brezplačnost, prcvztmanje plačevanja učiteljstva in nameščencev na teh šolah s strani države ter oproščajo učence teh šol vsake vpisnine 'n šolnine. (Čl. 1.—4.). II. Vrste naTOidnih šol. Predlog zakona omenja skdeče vrstc narodnih šol: osnovni' šole, zabavišča, pripravljalne razredc, nada« ljevalnc šole, šole za nedovoljno razvito (de^ fektno) deco ter ustanove, ki podpirajo so> cialne in ekonomske potrebe za napredck šole. V zabavišča se sprejema deca, ki dovrš' četrto leto. Za narodne manjšine se otvorijo pripravljalni Mzredi, ki so obvezni in se ne štejejo v redno šolanje. (Čl. 5.—7.). Šolska obveznost. V večjih mestih -n industrijskih krajih je obvezno osnovan}c zabavišč ni pa obvezen pouk. Otvori se lahko tudi v ostalih krajih, kjer sc vpiš; 30 otrok. Obvezno šolanje v osnavni šoli tr.aja osem let. Vendar se deli ta obveznost v rednl pouk, ki traja celo šolska leto in skraj= šani pouk, ki traja en dan ali dva poldneva v tednu. Reden pouk je obvezen za nižje štiri razrede. V višjih razredib se lahko vrši redni ali skrajšani pouk. Olajšave predlaga krajni šolskf odbor ter odobruje prosvetni inspek^ tor. (Cl. 9.). Kjer se rabi deca višjih oddelkov za poljska dela, predlaga lahko krajevni šolski odhor skirajšani pouk v zimskih mesecih od začetka novembira dio kraja marca ali skra.i« šani pouk v tem času Sol. leta, (Čl. 10.) Šolske oblasti se hočejo potruditi, da sc izvede osemletna šolska obveznost povsod, kjer ni nepremagljivih težkoč. (Čl. 11.). Nižja in višja osriiovna šola. Prvi ^tnje razredi so nižja, a ostali štirje razredi višja. osnovna šola. Čl. 12.). Olajšave po dovršeni niž.ii osnovni šoli. Po dovršem nižji osnovni šoli prestopi uče< nec lahko v meščansko ali srednjo šoio. Čt dovrši tam dva razreda, se oprosti nadaljne šolske obveznosti v osnovni šoll. Enako se ojproste omi, ki gredo v oibrt in hodlijoi v nada« ljevalno šolo. Kdor pred tem časom izstopi se mora vrniti v osnovno šolo. (Čl. 13.). Šole za nedovoljno razvito deco. Šole za nedovoljno razvito (defektno) deco obi.sku" jejo otroci, !ki so nesposobni napredo»^ti v osnovni šoli, t. j. slepa, gluhonema, telesn > ali duševno zaostala deca. Te šole sc vzdržujejo ob državnem ali samoupravnem strošku. Program in načiin dela v teh šolah predpiše minister prosvete s posebnim pravilnikom Te šole so internatsko urejene. Država lahko podpira tudi šole te vrste, ki so ustanovljeneod samoupravnih teles, po pri\dtni inic;jatr. i ali od humanih udruženj. (Čl. 14. in 15.). III. Otvarjanje šol. Osnovna šola se mo> ra otvoriti, kjer jc v obsegu 4 km 30 šolaob* veznih otrok od dovršenega sedmega dc do> vršernenga enajstega kta. (Čl. 17.). Šolske občine. Vsak kraj, kjer je ena a!i več šol, tvori šols:ko občino. Ime ima po kraju, .kjer se šola nahaja. (Čl. 18.) Krajevni šolski odbor. Vsaka šolska ot* čina ima svoj krajevni šolski odbor. (Čl. 20.) Dolžnosti politične občine so dati zemIjišče, dvorišče, igrišče, šolski ( v vaseh tuai za učitelje) vrt in stanovanja za učitelje. Šo'a mora imeti učilnice, dclavnice, po možnost dvorano za prireditve in telovadbo, Disarne in zbornico ter stanovanja za učitelje in slu* go. Občina mora dati denar za učila, samo« učila za revno deco, kurivo za šolo, učitelje ln slugo itd. Prosvetna uprava lahko prisili ob* čino preko upravnc oblasti do lzpolnjevinia zakonitih dolžnosti. (Cl. 21.). Šolski proračun izdda šolski odbor in g;i potom sreskega nadz^ornika predloži ob'ast; nemu šolskemu odboru. Po odobritvi ga pied; loži pripadajoči občini, da ga uvrsti v občin ski praračun. (Čl. 22., 23. in 30.). Šolske zgradbe. Min. prosvete predpiše v sporazumu z min. javnih dcl in min. narod. zdravja uglednc načrtc in pravila za šolskfc zgradbc, učitcljska stanovanja, ureditev vtov itd. (Cl. 24. in 25., 27.-29.). Stanovan.ja za učitel.je. V&aka vaška šola mora imeti toliko stanovanj, kolikor je na šoli učnih mest. Brez predpisanih stanovaisj za učitelje se ne more otvorti šola rie nov i.azred. (Cl. 26.). Državni šolski fond. Državn! šolski fond v Narodni banki znaša 150 milijonov d'.nar> jev, iz katerega se daje posojila in podpore siromašnim občinam za zidanje šol. (ČI 30. in 31.). Šolska imovina. Šolska občina se morc vknjižiti na vso šolsko imovino, ki jo našte^ vajo čl. 33. in 34. (Čl. 35. in 36.). IV. Pouk. Učni predmeti (čl. 39.) so ist' kakor sedaj, le deška ročna dela ne tvorijo posebnega predmeta. (Cl. 39. in 40.). V v;šjib razredih na deželi mora pouk razvijati zmi&el za poljedelstvo, v mestih pa za obrt in trgovino. (Čl. 41.). Pouk se vrši v državnem jcziku, le v krajih narodnih manjšin se dopf šča po senžermenski pogodbi na željo rodi> teljev v nižjih razredih pouk v tujem jezilku, izvzemši nacionalnih predmetov in državneg.i jezika, ki se mora vršiti na državniem jeziku. (Čl. 42.). V višjih razredih se uči tuji jezik lo kot predmet, vse drugo v državnem jcziku. Kjer ni čistih narodnih manjšin se za 30 otrok lahko otvori odedelek v tujem učnem jeziku. (čl. 43. in 41.). Verski pouk. Vse predmete poučujejo učitelji. Kjer nii učhelj enaike vere z otroci, poufiu.je verouk duhovnik. (Cl. 45.). Učiteljice marajo poučevati ženska ročna dela in go* spodinjstvo v razrcdih, kjer so nameščeni učitelji. Število otrok. Razred brez oddelkov ne sme imeti čez 60 otrok, a z oddelki ne čez 45 oitrok. (Čl. 48.). LJčne knjige. Min. prosvete predpišc pra> vila za izdtlavo učnih knjig. Učne knjige so ne morejo monopolizirati. O uvedbi učnih knjig odloča učitdjski zbor dotične šolc. (Ci. 51. in 52.). !»olski vrt mora biti pri vsaki šoli in rr»on< služiti v učne svrhc. Min. prosvcte predpiše vzome načrte za šolske vrtove. Dohodck pri» pada učiteljem po predpisih. (Čl. 53.) Zbirke in knjižnice. Vsa;ka šola mora ¦ imeti potri-bne zbirke, učila ttr mladiiisko. učiteljsko in javno knjižnico. (01. 54.). Šolsko leto trajci 10 inesecev, od začetka septembra do kraja junija. Pra/novanje dr» žavnih in drugih praznikov odiedi minister prosvete. Vrelike počitnice so v juliju in av? austu. Izjemcma, kjcr to zahtevajo poljske aii klimatske razmcre, smc minisier piosvete na prcdlog oblastncga šolskega odbora izprc mcniti začetek in konec šoiskega leta in ra?* dcliti tudi drugačc šolskc počitniee. (Čl. 55). Olajšava zaradi gospodarskih potreb se lahko izvrši s strani prosvetnega inspektorja na predlog šolskega odbora ter se v višjib razredih prekine v enem Ietu lahko pouk iz tega razloga za en mesec. (Čl. 56.). Šolske svečanosti. Ob sklepu leta se pri« rede šolske svečanosti, na katerlh se rodite» Ijem pokaže uspeh letnega dela v šoli, da ga tembolj apoznajo in cenija. (Čl. 58.). V. Učenci. Učcnci vstopijo v šolo ,, do* vršenim sedmim lctom, a izjemoma, če je prostcir in so dobro razviti tudi z dovršenim šestim ktom. (Cl. 59.). Vpisovanje vrši krajiev.ni šolsks odbor najdaljc do 1. julija. (Čl. 60.— 63.). Privatni pduk. Srcski šolski nadzornik Ia« hko dovoli, da se poedini učenci poučujejo privatno in delajo izpit 'koncem leta. (Čl. 63."). Šolske zamude. Zamude se dostavlja]o vsakega 1. in 15. v mesecu krajevnemu šol= skemu odboru. Kazni so oponiin in denarna kazen 10 Din od dneva. Pritožba proti kazrr je dovoljena na sreskega šolskega nadzornis ka. Če občina ne iztirja kazni, jih plača pred« sednik. (Čl. 64., 65. in 66.). Klasifikacija se izvrši dva'krat v letu, in sicer meseca januarja in mcseca junija. Nas predek je odličen (5), prav dobcr (4), dober (3), zadosten (2) in nezadosten (1). Vedenje: vzorno, dobro, slabo. Cl. 67.). Prestop v višji razred se vrši konoem Ie= ta. Za prestop je vzeti v obzir celokupen uspeh. (Čl. 68.). Prestop v drugo šolo se vrši s posebno »prevodnico«. Upravitelj sme izbrisati učen« ca iz vpisns knjige šele tedaj, ko drugi upra« vitelj javi vstop v novo šolo. Isto velj.a za prestop v meščansko, srednjo in drugo šolo ter v delo. (Čl. 69.). Odpust iz osnovne šolie. Po osemletnem abisku osnovne šole dobe učenci odpustnico. Upravitelj rtiora voditi evidcnco o otrocih, ki so prestopili v druge šole. (Čl. 70.). VI. Nameščenci — učitel.ji. V vseh šolaft in ustanovah po tem zakonu morajo biti na» meščeni učitelji in učiteljice, ki se lahko z?» posle tudi v administrativni službi prosvetne strdke. Učitelji so lahko začasni ali r>a .staln!. Začasni so po zrelostnem izpitu, stalni p> usposobljenostnem izpitu. Usposobljenostn; izpit polag,a lahko učitel.j po dveletni službr v osnovni šoli. (Čl. 75.—77.). Zabavilje so nameščene v zabav'ščih (otroških vrtcih) ter morajo imeti poscben izpit, ki ga predpiše min. prosvete s nosebnim pravilnikom. Stalnost dobe po usposobljenostncm izpitu za zabavilje, ki g,a pola^ajo po dveh letih službe. (Cl. 78). Imenovanie in napredovanje se vršl po predpisih uradniškega zakona. (Čl. 79.). Dtolžnosti učiteljev so položiti prsego (Čl. 82.); poučevati deco v zmislu čl. 1. it; 39. tega zakona; imeti toliiko ur, kolikor jih je 'predpisanih za dotični razred; v redu imeti uradne spise; praviičen biti napram vsem učencem; v dneh, ki jih odredi minister, vo« diti deco k službi božji; naznanjati upr;v:te« lju neopravičene zamude (Čl. 83.); preivzemati razredni iniventasr za katerega je materijalno odgovoren (Čl. 84.); vsi učitelji se morajo ob^ našati v službi in izven nje, kakor je to pri« merno izobražerdm Ijudem, vzgoiite|jem mla= dine fo\ naToda, dolžni so dajati primer ver. ske, politične in ikulturne strpljivosti ter se ne smejo pečati s posli, ki se ne skladajo z učiteljskim stanom (Čl. 86.); podpirati mo« rajo vsako delo izven šole, ki se podvzame za širjenje prosvete naroda v dubu tega zakb« na ter se vnese v proračun posebna vsota za nagrade učiteljem, ki se bodo posebno odli« kovali v tem oziru — nagrado za tečaje dolo« ča oblastna prosvetna uprava. (Čl. 89.). Pravice učiieljev — materiialne: Vsi učU tclji so državni uradnikj po uradniškem za* konu. Učitelji osnovnih šol se razvrščajo v vse grupe II. kategorije, a zabavijle v vse gnupe III. kategoriije ter napredujicjo avtoma« tično z omejitvijo po čl. 48. uradniške^a za kona. (Čl. 92.). Učitelj za defektno deco, v drugih strok. zavodih, vadnicah, ki imajo še posebno strokovno izobrazbo dobe 10%. Uči* telji, ki delujejo v šolah pod posebno tež';inr razmerami v učnem, nacionalnem ali tc renskem pogledu, dobe posebno doUado v :-mi==  slu čl. 40. čin. zak. ter se jim služha ra"una v zmislu čl. 137. čin. zak. Klasifikacijo teh mest določi Glavni Prosvetni Svet. (Čl. 93.\  Stalnost učiteljstva. Učitelj. ki je dobill  službo po razpisu jc stalen (nepiremestfjiv) lizvzemši slučajev po tem za'konu. (Čl. 94). Tak učitelj se lahko premesti: le po nje>¦ovprošnji n,a drugo razpisano mesto, po služs beni potrebi v prvih dveh mesecih šolskegi leta, če se razred na šoli zatvori vsled premalega števila otrok, to če .ni začasnega uči= telja na šoli; ako dolbi »nezadostno« oceno; z disciplinsko sodbo; ob prostovoljni me.lse-bojni zamenjavi v prvih dveh šolskih mese* cih. (Čl. 95.). Stanovanje in ogrev. Vsak učitelj , ~>de« želske (seoske) šole ima pravico na brezplač« no stanovanje po čl. 26. teg,a zak. in na ogrev v zmislu 61. 21. tega zak. Stanovanje nora imeti najmanj dve sobi, fcuhinjo. pritikline in vrt. Količino ogreva ali odškodnino določa po razmerah >oblastni šolski odbor. (Čl. 96.). Službena dela in upokoiitev. Po davršr* nem 32. letu službe ima uč'tel.j ali zabavilja pravico do upokojitve s polnimi prejemVi in 15% dodatkom. Predčasna upokojitev se la* hko izvrši po 15 slažbenih letih s 60% plače in nadalje za vsakega pol leta procent;>aln: povišek po čl. 140. čin. zak. Prostovoljr.o la* hko adravi in sposobni učitelji služijo čez 32 leto. Celibat učiteljic. Učiteljica, ki se poroči z neučiteljem ima Dravico do odpravnirv Po 5 letih službo dobi odpravnino enoletnih nje* nih rednih prejemkov. za vsako nadaljn leto po 20% več, a največ Jo višine dvdelnih prejemkov. Učiteljica, ki si je pridobila pn: vico do penzije se lahko odreče odpravaini in prejema penzijo, ako se bo morala sama vzdrževa«. (Cl. 99.). Disciplinski predpisi so isti, kako: y uradniškem zakonu, X. poglavje. Med disci^ plinske kazni čl. 165., točka a pride k.azen »premestitev, eventuelno brez selitvenih stro* škov«; na kazen pod 2. a) čl. 165. se odnosi odredba predhodnega odstavka čl. 165. :i: nn» slednji odstavek čl. 210. čin. zak. (Cl. 101.). Nameščanje in premeščanje učiteljstva. Namestitev je začasna ali pa stalna po raz* pisu. Abiturijenti učitelji se namcščajo v p-* vem letu, učiteljice v prvih dveh letih na štv rirazrednice. V 15 največjih mestih (določi Glav. Prosv. Svet) se nameščajo abiturijenti z odlično oceno. Po preteku teh let se obvez* no premeste vsi ti na manjše podcželske šole. (Čl. 101.). Razpis služb. Vsa mesta, ki niso z r^P1* som popolnjena, se popolnjujejo z Tazpisoin, ki se objavlja v »Služb. Nov.« s strani obl. prosv. uprave. Na večjih šolah se postopoma rezervirajo izpraznjena mesta za abiturijente. (Čl. 102.). Na razpis se lakko javi vsak učtelj v Ikraljevini. Glede veroizpovedi ima.jo pred* nost kompetenti one vere, katcri pripada ve* čina učencev. Mesta sc razpisujejo dvakrat v letu. Prvi razpis obsega kraje z visokimi, srednjimi in strokovnimi šolami, drugi raz^ pis obsega vsa ostala mesta in po prvem razpisu izpraznjena mesta. Največ se lahko prosi na tri mesta istočasno. (Čl. 103.). Prednost imajo kompetenti v zmislu čl. 62. čin. zak. Vpoštevati je v prvi vrsti točkc 1. tega člena ter nadalje: uspeh v šoli, uspeš= nejše delo na podeželslkih šolah, delovanjc na narodnem prosvečiv.anju, družinske potre. be, službena leta. (Cl. 104.). Na razpis se lahko javi po 3 letih sluzbe. Nimajo pa pravice se javiti, če je povprečna ocena poslednjih treh let dobro (3) ali imajo v poslednjem letu nezadostno oceno (2), ozU roina tudi oni, ki še niso štiri leta na mestu dobljcnem po Tazipisu, izvzemši slučajev pos roke". (Cl. 105.). ..,.,, • ,. Na prvi r.azpis se javijo lahko le oni, ki imajo 12 službcnih let. (Cl. 106.) Namestilna komisija. Predloge izdela ob« lastna namestilna komisija in osrednja ko< misija pri ministrstvu. Člani oblastne komis S'je so: prosvetni inspektor, oblastni nadzor« nik, najstarejši upravitelj s sedeža, ena uči* teljica, izvoljiena od učiteljic s sedeža komi= sije, en član oblastnega odbora. (Cl. 107.). Korois'ija stavi dvopredlog. Na isti šoli sta v rodbinskem odnosu namešoena lahko le po dva člana. (01. 108.). Osrednjo komisijo tvorijo: načelnik za osnovni pouk, referent dotičnega oddelka, najstarejši upravitelj učiteljišča v kraju, iz= volita se še od učiteljstva en učitelj in ena učiteljica, kl jdh izbere Glavni Prosv. Svet. Centralna komisija sme izpremeniti dvo* predlog, ako se oblastna komisija ni držala določil 61. 103. t. :z. V zmislu 61. 52. čin. zak. izbere minister iz teh predlogov onega, ki ga imenuje za iz» praznjeno mesto. (Cl. 110.). Oblastna komi* sija mora biti gotova do kraja marca, a. cens tralna do kraja aprila. Drugi razpis mora biti izvršen v oblasti do konca maja, v Beogradu do junija. Do 'konca aprila morajo biti obs javljena oddana mesta po prvem razpisu, do junija po drugem razpisu. (Čl. 111.). Preselitev se mora izvršiti med 15. in 31. avgustom, odnosno v poslednjih 15 dneh ve« likih počitnic. (Čl. 113.). Med šolskim letom kpraznjena mesta popolnjuje prosvetni 'inspektor z začasnimi ucitelji, ki se med šolskim letom ne smejo premestiti, izvzemši po 61. 94. t. z. (Čl. 114.). Kadrski rok daje prvenstvo učiteljem p.ri zop.etni namestitvi, a!ko »e javijo en mesec po odsluženju na službo. (Čl. 110.). Ocenjevanje. Učitelje v šoli in izven nje ocenjuje sreski in oblastni nadzornik. Vsaka šola ima v to svrho »kontrolno knjigo«. V to knjigo vpiše nadzornik svojo sodbo o učnem delu, strokovni sposobnosti itd., o obnašanju v službi in izven nje, o delu n,a prosvetnem polju, o drugih sposobnostih kot vzgojitelj. učitelj in državljan. Na podlagi tega izdela končno oceno. Ocena je odlična (5), prav dobra (4), dobra (3), dovoljna (2) in neza««  dostna (1). (Čl. 118.) lUpravdtelj dostavi izpi**  sek oceno sres'kemu nadzorniku, ki isto javii  obl. prosv. upravi za vpis v Uslužb. Jist tam in pri ministrstvu. (Čl. 119.). Proti nezadostnii  ooend je dovoljen priziv v treh dneh. V tem slučaju se 'izvrši ponovni pregled. Stroške nosi tožilec, abo je uspeh negariven. (Čl. 120.).  Skrb za zdravje učiteljstva in učenceV. Vsakih šest mesecev se morajo učitelji in učenci podvreči zdravniškemu pregledu. (Čl. 121.). N>e rnore vršiti službe, kdor je bolan na akutni tuberikulozi ali drugi nalezljivi bo« lezni. (Cl. 122.). Za lcocnje obolelih učiteljev bo min. prosvete vstavilo prinnerino vsoto v državni proračun. Min. prosvete hoče osnos vati in vzdrževati domove ^za bolne u6itelje. (Cl. 122.). Za zdravjc učiteljev in učencev skrbe šolske poliklinike in šolskd zdravniki. V kra= j!ih z nad 400 šolske dece se osnujejo šolske poliklinike s :kopališčem. Pregledujejo in le* čijo brezplačno učitelje in učence. Za vzdr« ževanje poliklinik izven mest in trgov (61. 21. in 8.) prispevaj'O država, oblast in občina vsak eno tretjino. Na poliklinikah so narnc šoeni šolski zdravniki. (Čl. 124.). VIII. Upravo in nsdzorstvo nad vscmi ustanav.ami po tem zakonu vrši miriistrstvo, oblastne in sreske prosvetne uprave ter upra« viteljstvo. (čl. 125.). LJpraviteljistva šol. Vsako šolo itd. uprav= lja in nadzira neposredno upravitelj. (Cl. 126.). Upraviteljsk.il mesta se zasedajo z razpisom. Izpraznjeno upraviteljsko mesto vodi do raz* pisa najstarejši učitclj na šoli. (Cl. 127.). Dolžaosti upravitelja so našteto v 21 toč= kah. Med drugim ima pravico dati učitelj« stvu do tri dni dopusta. Paziti mora; da se ohrani v dobrem stanju šolska imovina, za kar je zajedno s šolskim CMlborom matterijaU no odgovaren. Poroča ob vsakem polumej sečju, a'če treba tudi češče, obširno o stanju svoje šole. (Cl. 128.). Upraviteljska doklada. Za svoje posle prejema upr.avitelj na enorazrednici doklado 100 Din mesečno, a na večrazrednicah še po 20 Din meseČno za vsak razred. Ta doklada se plača iz državnega proračuna, a se ne ras ouna v pokojniinio. (Čl. 129.). Sreska prosvetna oblast V enem, za dva ali več srezov se namešca po enega sreskega šolskega nadzornika. V dtlokirog enega nad« zornika spada 50 do 100 učateljev, odnosno razredov, zabavišč in prosvetnih ustanov, Zavisi Da to število tudi od terenskih in pro* metnih sredstev. Nadzorniki vrše samostojno svoje posle in so podrejeni min. prosvete, Pisarno ima v zgradbi sreske šolske uprave. CCI. 130.). Sreski šolski nadzomiki so stalni in se ne morejo izmenjati brez lastnega pristan;tca ali pregreška ter se nameščajo po razpisu na predlog Glav. Prosv. Sveta. Za stalnega nad= zornika se namesti učitelj, ki je izvršil pred* pisani diplomski izpit, vdš. ped. šolo, je po= ložil izpit za sreskega šolskega nadzornika m ima najmanj 8 let efektivne službe v osn&vra ali na meščanski šoli. Poleg teh kandidatov postavlja lahko min. prosv. one kandidate, !fci imajo diplomski izpdt na nižjem tečaju višje ped. šole, izpit za sreske šolske nad= zornike in najmanj 10 let efektivne službe. Izven teh lahko postavi učitelja, kd ima redno učiteljsko usposobljenost, ima izpit za sre* skega šolskega nadzornika in najmanj 12 let efektivne službe v osnovni šoli ter se je po* sebno odlikoval s prosvetnim delom ter na pedagoskd književnosti in ima povprečno oceno prav dobro. (Čl. 131.). Dolžnosti sresikega šolskega niadzoraika so naštete v 29 to6kah. Med drugim mora najmanje dvakrat v letu nadzorovati šole. Kaznuje predsednike in člane šolskih odboj rov (61. 162.) za neizpolnjevanje njihovih dolžnosti. Dovoljuje dopuste do 10 dni uči* teljem. (Cl. 132.). Doklade nadzornikov. Poleg svojih pre« jemkov imajo nadzorniki doklado v izmeri 20% rednih prejem'k,ov, ki pa ae spada v pen= zijo. (Cl. 133.). Oblastna prosvetna uprava. Na 6elu ob« lastne prosvetne uprave je prosvetni inspek* tor, ki je nepo&redno podrejen min. prosvetc. (Čl. 135.). Obl. prosv. uprava iraa poseben odsek za osnovno šolstvo, ka imi je na čelu po&eben šef za vodstva teh poslov. (Cl. 136.). Šef odseka je oblastni šolski nadzornik. La< hko sta pa po patrebi tudi dva ali več obl. šol. nadz. V tem slučaju je najstairejši šef. (Cl. 137.). Oblastni solsiki nadzorniki so stalni in se nameščajo po predlogu Glav. Prosv. Sveta. Za oblastne šolske nadzornike se nameščajo oni učitelji. ki so zvršili višjo ped. solo r di« plomskim izpltom, Smajo /njadzoirnišlti Izpit za oblastne šolske nadzornike ter najmanj 12 let službe na oenovni, meščamski, srednji ali strokovni šoli. (Čl. 138.). Dalžnosti oblastnega šolskega naidzorni* ka so naštete v 17 točkah. Sme dovoliti 40 dni dopusta. (Cl. 139.). Položaj in plače imajo oblastni šolski nadzorniki po kvalifi'k,aciji tor uvrstitvi po 6in zak. (Cl. 141.). Dnevnioe sreskih 'in oblastnih šolskih nadzornikov za službena potovanja odreja čin. zok. (Cl. 141.). Za penzijo nadzornikov veljajo isti predpisi, kakor za uoitelje osnovnih šol. (Čl. 142.). Depolitizacija nadzornikov. Za nadzčr« nike ne morejo biti imenovani oni učitelji, ki so kandidirali v Narodnio skupščlno ali bill poslanci, prcden minc 6 lct od tcga. Predseds nik strankinih odborov. Nadzorniki ne stnej jo kandidirati preden mine 6 let od nadzors ništva, ne smejo sklicevati političnih shodov, se jih ne smejo udeleževari in govoriti na njih v svojem olkrožju. To velja tudi za pro» svetne inspektorje. (Čl. 143.). Krajevni šolski odbor tvorijo: predsed. polit. obč., upravitelj kot poslovodja, distr. zdravnik, pet občanov, po možnosti takih, M imajo deco v šoli in so obč. odb. (Čl. 144.). V mestih z najmanj 30.000 preb. pride v odbor poleg teh tudi nadzornfk, rektor viš. ped. šo« le, ravnalelj učiteljišča in šols-ki zdravnik. (Cl. 145.). Dolžnosti krajevnega šolskega odbora so naštete v 20 točkah. Izpadle so nekatcre toč= ke iz sedanje uredbe, t. n. pr. o ogrevu in sta= oovanju ter o nagradii tajniku. (Čl. 149.). Blagajruk krajnega šolskega odbora in predsednik sta materijalno odgovorna za bla^ gajno. Denar, kolikor ni nujno potreben se mora naložiti v poštni hranilnici, druge vred* nosti pa v zavodih, ki uživajo kredit Narodne banke ali Hipotekarne banke. Blagajnik pre^ jcma nagrado, ki se določi s proračunom. (Cl. 151.). Zanikrne krajne šolske odbore kaznuje sreski šolski nadzornik z denarno kaznijo po 100 Din v korist šolske blagajne. Dovoljen je pniziv. (Cl. 157.). Spisi krajnega šolskega odbora z javnimi oblastmi so prosti taks in poštnine. Oblastni šolski odbor tvorijo: prosvetni inspektar, oblastni odborniki za prosveto (?), obl. šol. nadz., obl. sanitetni in tehniški refe« rent, rektor višje ped. šole, najstarejši upra« vitelj iz kraja in to iz učiteljišča, srednje in mcščanske šolc, uradnik fin. uprave, 6 članov iz oblastne skupščine. (Zastopnikov učitelj= stva ni predvidenih.) — Iz tega člena je raz* vidno, da eno prosvetno oblast tvori lahko tudi po- več političnih oblasti. (Čl. 159.). Konstituiranje oblastnih šolskih odbo« rov. Predsednik je prosv. insp., podpredsed* nika izberejo izmed članov, refernt je obl. šolski nadz., glede higijene in v tehniskih za* devah pa dotični strokovinjak. Za administra« tivne posle imenuje in plača obl. šolski od= bor iz svojega praračuna potrebno admini* strativno osobje. Za poslovodjo določi pro» svetni inspektor ereega od t>bl. referentcv prosv. stroke. (Čl. 160.). Širji in ožji oblastni odbor. Oblastni od= bar se deli v širji in ožji. Ožji oblastni odbo.r tvorijo: predsednik, podpreds. in vsi člani iz sedeža odbora. Delokrog ožjega oblastnega odbo^ra se doloci s pooblastilom širjega ob= lastnega odbora. (Čl. 161.). Delokrog olblastnega šolskega odbora je obsežen v 17 točkah 61. 163. in jc povečini isti, kakor v uredbi. Ima svojo blagajno, opravilni zapisnik. Člani imajo pravico na dnevnic-e in potnino. Blagajnik in delovodja dobita nagrado. Spisi so takse in poštnine prcsti. (Čl". 164.—167.). IX. Učiteljski zbor (konferenca) ima vsa mesec najmanj cnkrat svojo konfcrenco. Zapisniki se pošiljajo sres. šolskemu nad« zcrniku za odobrenje sklepov. (Čl. 168.). Konferenca rešuje: o enotnem poučevanju in redu na šoli; skrbi za izlete z otroci, za tekme, svečanosti i. dr.; predlaga nabavo učil, knjig za 'knjižnioe i. dr.; določa razdc« litev nagrad učencem ob sklepu leta; določa pridne siromašne učence, ki jih je treba pod= preti iz šolskega fonda; razdeli po razredih šolske pripomočke s posebnim ozirom na siromašne uoence; sodeluje s kraj. šol. odb. za ureditev šol. fonda in ostale imovine ter nje povečanje; srkbi za napredek in uglied šole; pretresa predloge upravitelja o poraz« delitvi raznedov; prireja roditelj&kie sestan^ ke. Učiteljski zbor uporablja lahko šol&ke prostore v vse svrhe, ki služijo širjenju pro« svete v narodu. (Čl. 169.). Sreski učiteljski zbor (konference) se sestaje enkrat v letu, kadar ni šole. (Čl. 170. in 171.). Sreska konfe.renca pretresa pedago* ška vprašanja; sestavlja dnevni red za pri= hodnjo konfcrenco, pretresa vprašanje ovir v šolstvu in 'kako jih odpraviti; pretresa, kako naj šola pospeši narodno pirosvečivanje; razs pravlja o šolskih izletih, tekmah in svečano« stih; določa učne knjige, ki se uvedeja v šole. (Cl. 172.). ; Oblastni nadzorniški zbor tvorijo vsi nadzorniki, ki jih poziva enkrat v letu na konferenco p>rosvetni inspektor. Posvetuje se o vseh vprašanjih prosvetne uprave in šolstva. Ima le posvetovalni zna6aj. (Čl. 173.). Državno veče za osnovni poiulk in nanoid* no prosvečivanje tvorijo vsi prosvetni in« spektorji ali oblastni šolski nadzorniki. Se* staja se po potnebi. Poleg teh so člani tudi načelnik za osn. nast. v ministrstvu prosv., inspektarji za učitljske, meščanske in osnov« ne šole, referenti oddelkov ,za osnovno šol* stvo iz min. (Č. 174.). Dnevnice in potai stroški za vse clane teh konferenc se odmerjajo v višini, kakor ostalim drž. uradnikom. Za sreske 'konferens ce na teret proračunov krajevnih šolskih od^ borov, za oblastne konference na proračunu obl. šol. odb&ra, a za državno veče na teret državnega proračuna. (Čl. 175.). XI. Privatne šole se lahko ustanavljajo pod istimi pogoji, kakor so predpisi za dr* žavne šole. Ob sklepu leta so zavezane pri^ rediti izpite pod nadzorstvom org. prosv. uprave. (Cl. 179.—182.). XII. Prehodne določbe. ^>lska dbveznost se izvede postopno z ozirom na razm'ere v poedinih pokrajinah. Sedanja obveznost se ne more zmanjšati v nobenem primeru. /Sedanji ponavljalni raz« redi, dokler se ne preustroje v višje r.azirede osn. šol., se izpremene po tem za'konu v raz« rrede s skrajšanim poukom. (Čl. 183.). Po tem zakonu morajo s prih. šol. letom od sprejetja biti izvršene vse priprave za ne« ovkan pouk v zmislu tega zakona. (Čl. 184.). Krajevni šolski odbori morajo pričeti poslovati v zmislu tega zakona dva meseca ppo sprejetju. (Čl. 185.). Veroučitelji, ki so dosedaj sprejeti, osta^ nejo nadalje v tcm svojstvu. (Čl. 186.). Za izobrazbo učiteljev v svrho izvedbe tcga zakona se pooblašča min. prosvete, da prkedi posebne tečaje in pošlje učitelje tudi v inozemstvo. (Čl. 187.). Za abiturijente se na šitkirazrednicah rezervira polovioo učnih mest. (Čl. 189.). Stalrtost na mestu ohranijo vsi učitelji, ki so jo dobili po dosedanjih zakonih, ali so dobili po razpisu to stalnost in če službujejo na sistemiziranem mestu. Vsa ostala mesta se razpišejo. Prednost imaj'0 oni, ki sedaj služ* bujejo na teh mestih, 6e imajo enako kvalifi« kacijo, kak&r drugi prosilci. (Čl. 190.). Začasnj učitelji, ki so nekvalificirani, mo rajo položiti predpisane izpite, sicer se od« puste. (Čl. 191.). , Poročene učiteljlce in zabavilje (z neuči? telji!?) dobe odpravnino v zmislu 61. 99., če to žele. (Cl. 192.). Stanovanja za učiitelje je dolžna občina dozidati v šestih letih po veljavnosti tega zakona, v nasprotnem slučaju mora plačati učitelju doklado, ki jo dolo6i odbor 3 članov izbran v to svrho. V tem času mora občina sama najeti stanovanja v to svrho. (Čl. 194.). Sreski šolski nadzornikji in oblastni, ki &o sedaj nameščeni se postavijo za stalne, če jih predloži Glav. Prosv. Svet tudi 6e nimajo nadzor.niskega izpita, a imajo 15 službenih let in od teh najmanj 2 teti kot nad'zoraiki ali imajo izpit za meščanske šole in 8 let službe. Ostali morajo v dveh letih napraviti nadzorniški izpit. Dokler ne bo dobiti obl. šolskih nadzdrnikov po tem zakonu, se lahko postavijo na ta mesta absolventi z niž. teč. viš. ped. šole, ki odslužijo najmanj 4 leta kot sres. šolski nadz. Ti dobivajo 30% doklado na plačo. (Čl. 198. in 199.). štL. VAZZAZ: O višji pedagoški šoli in njenih absolventih.* Prav je, da so se absolventi viš. ped. šo!e oglasili v isti številki »Učit. Tov.«, v kaiteri je ravnatelj Kadunc tako jasno in odkrito obrazložil stališče profesorjev«akademikor v vprašanju, ki je v zadnjem času radi neraz= umljivega postopanja prosvetne uprave po= stalo ta;ko mučno — aktualno. S Kadunčevim člankom so namrcč že vnaprej ovržene Tazne trditve in argumenti, s katerimi operirata gg. Jeglič in Čopič. V naslednjem nimam name= na ponavljati, kar je že itak jasno povedanc, marvcč hočem nekatere reči malo bolj pod« črtati in ostreje prikazati, ker &e rrti zdi, da je to patrebno. Tako .n.. pr. trdita oba član^ karja, da odrekamO' absolventom viš. ped. šal. z zahtevo po ukinjenju 61. 14. pravil o dipl. izp. ter 61. 161. fin. zak. <»za!konsku kva^ lifikaciju za prvu kategoriju činovničke službe«, ki jo jim daje citirani »zaključak« Glavnega prcsvetnega sveta — in sicer sc« veda iz zavisti. Res je, da imamo načelnc pomisleke o vnednosti študijev in izpitov na viš. ped. šol., toda zaradi tega še ne odreka« mo absolventom piravice do I. kat., 6e jim jo daje zakon, in tega tudi nismo nikjer trdili; odrdkamo jim samo prednostno strokovnio kvalifikacijo za pouk naučnih predmetov na učiteljiščih in protestiramo proti nezakcmitim privilegijem, ki jim jih dajeta omenjena čle* na. V svojem referatu, ki izide v Glasniku Prof. dr., podrobneje dokazujem, da more izpit dati kandidatu samo neko strokovno kvalifrkacijo, ne more mu pa zasigurati no« bene službe in tudi ne dati »prava« za stalno nameščenje, kakor to hoče ominozni 61. 14. Kako se doseže služba in kako se more v njej napredovati, to določa uradniški zakon. ne pa kak izpitni pravilnik — in sicer za vsc enako. Uradniski zakon doloca, da ni ;z.a. pre» stop iz II. v I. kat. potrebna samo naknadno pridobljena višja šolska kvalifikacija, tem« več tudi predhodno opravljeni državni stro« kovni izpit, 6e je tak izpit predpisan za sku* pino, v katero hoee kdo prestopiti. Za pro» fesorje je tak izpit profesorski jzpit, in sicer že za I./8. Mi ne branimo aibsolventom viš. ped. išole delati profesorskega izpita, mar* več to naravnost zahtevamo, seveda ne samo »za nadaljnje napredovanje«, temveč za na^ predovanje sploh, in seveda tudi ne pred kako nalašč aa viš. ped. šolo prikrojeno ko= misijo, pač pa pred komisijo, ki je ustanov« Ijena po zakonu o teh izpitih za akademiko. Zahteva po ukinjenju 61. 14. in 161. v sedanji obliki je popolnoma utemeljena, pouk o raz* umevanju zakonov pa si naj g. Coipi6 prihra« ni zase. — Kam dovede nespoštovanje naj= primitivnejšega čuta za pravico in dostojnost, za to je najboljši dokaz uprav situacija na moškem učiteljišču v Ljubljani, kjer morajo trije absolventi viš. ped. šole, ki j.e z njimi P<rosvetni minister »po mili volji« razpolagal, vsak čas nadlegovati ravnateljstvo z vpraša* nji, ali so vendar že izpraznjena mesta, do katerih imajo oni »pravo«, ali so torej dose« danji profesorji<akademiki že pobrali svoja šila in kopita in odšli drugam. Dvom o tem, ali bi sploh kak »pedagog« dobil mesto na učiteljišču v Sloveniji, 6e bi s pedagogi »raz* polagale slovenske prosvetne uprave«, je za to vprašanie samo časten, kajti po privilegije take vrste je res treba iti naravnost tjicikaj, kjer se lahko dosežejo z amandmani o fin. zak. in z navadnimi p<ravilniki spTemembe dosedanjih zakonov »po mili volji«. Vprašanje o značaju viš. ped. šole ter o višji izobrazb' učiteljstva zasluži posebno razpravo. Tukaj bi omenil samo to, da morc Glavni prosvetni svet ugotoviti fakultetni * Ta članek je bil napisan že za zadnjo številko »Učit. Tov.«, pa* ga g. urednik za«radi tehnionih težkoč ni mogel objaviti. znača.j te šolc samo formalno za Glavno kons trolo z oz;rom na čl. 6. urad. zak., ni'kdar pa ji .ne more datl iresničnega fakultetnega zna« čaja — in za tcga gre pri vprašanju o uspo* sobljenju za pouk na učiteljišču. Ta n« cbt stoji v tera, da imajo rektor in profesorji »rang i platu univerzitetskih profesora« in da bi morala imeti predavanja »fakultetski kas raktcr«, temvcč med drugim v tcm, da se m<x rajo proftsorji habilitirati, da gojijo svoje strokv v prvi vrsti kot znanstvene in po znanstvenih metodah in da njih znanstveni instituti niso zgoLj tvornice za fabrikacijo profesorjev, 'kakor so to v viš. ped. šol., ka= terih edin namen je izražen v uredbi iz leta 1920. z beSEciami: »za izobražanje (t. j. fabri* kacijo) učiteljev in učiteljic na učiteljiščih, šolskih nadzornikov...«. Bistvena je za unis verzo tudi svoboda znanosti, ki jo garantira avtonomija z voljenimi, ne pa po predlogu ministra imenovanimi rektorji. Sicer pa čis tajte na drugem mestu objavljeno resolucijo ljublj. filozof. fakult! Smešno pa je fakiultet« ski značaj viš. ped. šol. dokazovati z aka* demskimi dijaškimi društvi. Tudi samo po* slušanje predavanj na fakulteti ne zadostuje, k.ajti odločilno je še to, kaj se zahteva pri diplomskih izpitih, in teh absolventi viš. ped. šol. niso delali na univerzi pred znanstveno komisijo in ne po izpitnih pravilih in zahte* vah, ki bi bile tnalkc onim za diplomslke izs pite na univerzi. Če bo treba, se o tem še la= hko pogovorimo. Zavrniti p.a moram takoj kot popolnoma deplasirano primerjavo di« plomskih izpitov pod c), pri čemer mimogres de ugotavljam, da so skoro vsi letošnji slo* venski absolventi usposobljeni za pedago* giko kot glavni p'redmet [a) oziroma b)], ki bi ga pa vsi nikdar nc mogli poučevati, ker tos liko mest, kakor je »pedagogov«, sploh ni. Poučevati bi torej morali predmete, za katere so usposobljeni pod c), in sicer namesto iz« podrinjenih akademvkov, ki imajo te skuplne za glavne predmetc. — G. Jeglič z opazko o svojih študijah dokazuje samo, da s-e čuti šele zaradi gimnazijske mature in 5 semes strov fakultete bolj trdnega v primeri z aka« demiki, v čemer mu nihče nc oporeka, sicer pa ne dokazuje nič drugega, kot to, kako absurden je štatut viš. ped. š., !ki daje filo« zofu 5. sem. s pedagoškim izpitom možnost, da se sprejme komaj v I. sem. nižjega tečaja. To se da primerjati samo še s pravili o du plomskem izpitu, ki milostno dovoljujejo tudi diplomiranim absolventom univerze, da sme> jo delati dipl. izp. na viš. ped. šoli. In res bo najbolje, če naši mlajši profesorji gredo de« lat še diplomski izpit na viš. ped. šolo, če hočejo vzdržati konkurenco s privilegiranimi pedagogi iz Zagreba. Pa pravijo, da smo se spomnili učiteljske izobrazbe šele sedaj. To seveda ni res. Pač pa smo bili mnenja: Če učitcljstvo misli, da je prava in edina pot do višje izobrazbe skozi viš. ped. šolo, »neka mu bude«. Mi pa smo drugega mnenja, namreč, da vodi pot do resnične viš}e iz« obrazbe cdino skozi vseučilišče, da torej de* lamo v interesu učiteljstva, če mu dvigamo učiteljišča na nivo srednjih šol, in tako ustvarjamo možnost, da se nekoč odpro vras ta univerze tudi abiturijentom učiteljišč. Jasno je, da bo to mogoče edino tedaj, če se bodo učili glavni naučni predmeti na učite» ljiščih po bistveno istih učnih programih ka* kor na srcdnjih šolah, če bodo dobivali ugis teljiščniki enako občno izobrazbo kot sredi nješolci in če bodo za ta nivo pouka na uči= teljiščih garantirali fakultetno izobraženi profesorji, kakor store to na srednjih šolah. Da bi se kdaj našla fakulteta, ki bi odprla svoja vrata učiteljskemu naraščaju, čigar vzgojo so »učitelji sami«, t. j. seveda absol* venti viš. ped. š., vzeli v svoje Toke, o tem si pač nihče ne bol delal iluzij. In tako smo tudi z veseljem sodelovali, ko je prosvetni minister pozval učiteljske zbore učiteljišč, naj sestavijo predloge za no* ve učnc programe vsch predmetov, in ko jih je posebna komisija (tudi ljubljansko maško učiteljišče je bilo v njej zastopano po svo^ jem ravnatclju) končno redigirala in uvelja* vila (ni res, da jih je sestavil Glavni ppo.sv. sav.). Ko je torej »učiteljstvo samo mnogo razpravljalo o svoji izobrazbi in sklicalo celo anketo«, smo mi brez tam=tama delali za edi* no pravi tcmelj take izobrazbe. Pa se nam d'rzne g. Jeglič tot icdini argument o^čitati »stari predsodek«, češ da trdimo: »Učitelji* šče ni in ni enakovredna šola z gimnazijo In realko'«! Nasprotno, prav zaradi tega, ker mi to enakovrednost dokazujemo, smatramio ab* solvente viš. ped. šole za premalo1 usposob* Ijene za pouk naučnih predmetov na fcem vU sokem nivoju učiteljišč. G. Mrovlje v 15. številki »Učit. Tov.« nehote drastično karakterizira položaj pišoč: »Nasprotniki viš. ped. šole bodo oporekali: »Ako država ne plača slušatelje univerz, za* kaj bi morala plaoevati slušatelje višje ped. šole?« Res,, upravičeno vprašanje, toda g. Mrovlje naivno misli, da je odgovor lahek, ko nadaljuje: »Nihče ne študira na viš. ped. šoli radi tega, da bi izboljšal svoje materU alno. stanje, ampak samo radi študija p'red= metov, za katere ima zanimanje, in da si po* globi znanjc« Ko bi bilo to res, bi šli absoU venti viš. ped. šole po končanih študijiah na= zaj na svoja mesta in bi tamkaj uporabljali svctje poglobljcno znanje, kadar pa bi se nu= dila prilika in potreba, da bi zasedli višja mesta, za katera njihovi kolegi, 'ki nimajo tega poglobljenega znanja, ne bi bili sp'0sob« ni, tedaj bi so oglasili in bi osnovnošolskemu učiteljstvu priborili to, kar mu gre, pa ma< gari tudi profesoTskio mcsto na učiteljišču. Da še nekaj omenim: V svojicm referatu po« sebej povdarjam, da nimamo nič proti temu, če se smatrajo absolventi viš. ped. šole kot najboilj sposobni za tisto dclo, ki ga imenu« jemo »šolski rad«, za praktično vzgojo uči« teljskih kandidatov, nadalje za pouk posebne metodiko osnovnošolskih predmetov ter 'za vzorni pouk na vadnicah. Končno priporočam, da si absolventi viš. ped. šole vzamejo k srcu besede g. prosvet« nega ministra (gl. »Učit. Tov.« zadnja štev., stran 4.), ki je rekel: »Tudi absolventi višje« ga tečaja bi morali poučevati na meščanskih šolah, kot poučujejo tudi prafesorji v prvih razredih gimnazije.« Nekdanji pirosvetni mi= nister Vukičevič pa je v svojem govoru v parlamentu dne 12. III. 1927 sploh obsodil viš. ped. šolo, in sicer tako: »Imamo dve pc* dagoške škole: u Beogradu i Zagrebu. U tim pedagoškim skolama ima 500 učenika koji su učitclji, koji primaju platu i sve prinadležno^ sti koji im, kao činovnicima pripadaju. Go= spodo, ja mcram da polazim od toga, da ka^ žem, koliko košta učenje. Dok jedan dak gimnaziski državu košta godišnie 1200 Din, dotle školovanje jednoga studenta pedago ško škole košta oko 26.000 Din. Gospodo, pitanje je, da li može i nekak* va zemlja u kojoji se kopa zlato daizade na kraj, a kamo li mi u ovakvim finansijskim prilikama i sa ovakvom privrednom i okos nomskom krizom. Zašto se spremaju učenici pedagoških škola? — Da prošire svoje uči» teljsko obrazovanje. Niko ne može biti pro? tiv toga da oni prošire svojc obrazovanje. Na protiv to je wlo korisno, čak ako hočete i potrebno. Može biti da treba uzeti u razma= tranje i ovo: da li učiteljska škola ne treb.a da se poveča još za jedmi godinu učenja. Ali vidite mora se voditi računa i o tome i mora se ovo kazati, da iz tih pedagoških škola na* stavnici sa steknutim višim obrazovanjcm ne idu posle za učitelje osnpivnih škola, nego ovi pretenduju da budu ili profesori učitelj* skjh škola ili srcski ili okružni školslji nad^ zornici. Za profesore učiteljskih šk)ola, po mojoj oceni, viša p^edagoška skola mala je kvalifi« kacija. Za profesore treba da bude univer= zitetsko obrazovanje. Za profesore učitelj^ skc škole i za pedagoške predmete, koji se po učiteljskim školama spremaju, možemo stvoriti pedagoški fakultet, koji če davati profesore učiteljsikih škola sa višom pedagos škom spremom. Gospodo, može se učiniti 1 to, da se dozvoli, da odlični učitelji sa do* punskim ispitom mogu steči pravo da uče viši pedagoškji fakultet na univerzitetu. Ali onda če svršiti univcrzitet i imače mnogo bolju i jaču spremu, nego što mogu izneti iz više pedagoške škole, da bi mogli biti profe* sori. Ja gowrim o profesorima učiteljskih škola. Gospodo, oni kao sreski školski nad= zoTnici mogu sasvim lepo poslužiti. Ali \'u dite, broj sreskih nadzornika, broj nastavs nika gradanskih škola sasvim je prestigao, 1 ovaj njihov broj 500 dovoljan je za veliki broj godina.« Ali prosvetni minister Vukičevič tudi ni bil dobro poučen o viš. ped. šoli, kakor g. Jeglič očita nam? Ne. ampa;k viš. ped. šola je »politikum«, kakor to dokazuje tudi njena zgodovina, ne pa pravo višje. izobraževališče za učitelje. II.* Na izvajanja g. J. v zadnjem »Učit. Tov.« moram ugotoviti, da ni nihče ni'k}er trdil, da bi se po urad. zak. ne smela šteti služhena leta v II. kat. za osnovno plačo v I. kat.; da pa je dovoljavanje 45letniih študijskih dopu= stov — in s tem tudi štetje študijskih let za osnovno plačo — protežiranje, priznava g. J. sam, toda njegovo zagovarjanje tega prote= žiranja je — milo rečeno — nerosno. Za res« nično višje izobraževanje priivoščimo učite« ljem vse beneficije, saj jih žielimo tudi zase, za izigravanje te višje izobrazbe (s tem iz« razom kara;kterizira E. V. v zadnjem »Učit. Tov.« prav dobro sedanji smoter viš. ped. šole) pa nikakor ne. — Tudi je čisto v redu, da se štejejo po odbitku 4 študijskih kt službena kta v II. 'kat. za položaje v I. kat., ni pa v redu, temveč v nasprotju s čl. 64. ur. zak., če se to zgodi, predno je opravljen pro* fesorski izpdt. Tu ne pomaga nobeno bese« dičenje o stalnosti in položajih v II. kat, tudi ne izgovarjanje na >xslučaje iz 1. 1924. in po* zne)e«, kajti čl. 64. urad. zak. je popolnoma jasen: »Če prestopi uradnik v skupiino, za katero jie pogoj tudi opravljen državni stro« kovni izpit, mora predhodno opraviti izpit po predpisih stroke, v katero vstopa«. Tudi poštnemu uradniku, "ki je zrnan g.=u Š., ni za? dostoval za prestop v I./6 samo diplomski iz= pit, temveč je moral imeti tudi strokovni iiz* pit, ki je predpisan za I./6. v poštni službi. V kolikor gg. absolventi polemizArajo proti trditvam, ki jih niso našli pri nas, am« paik so si jih sami postavili, dai lahko po njih udrihajo — delajo na demagoški način, v ko« likor pa so skušali omajati naše resolucije in argumente, se jim to absolutno ni posre« čilo. Čas p>a bi že bil, da se škandalozn-emu položaju na slov. učiteljiščih napravi konec s tem,, da prosv. minister da vseh 9 ne 6!) ab= solventov viš. ped. šole na razpoloženje. Gg. absolventi naj »nclepo akcijo« izpodrivanja končajo, pa bodemo z g. Šilihom tudi mi za* dOvoljni in eden naših kolegov n. pr. bode lahko nadaljeval svoj bolezenski dopust, s 'katerega se je moral vrniti, da mu med tem ne zasede mesta »pedagog« iz Zagreba. V bodoče pa se naj prosvetna uprava prej pre^ priča, ali je na kakem zavodu sploh potreba po novih učnih močeh >in ali se te morejo v o:kviru svojih kvalifikacij pravilno zaposliti — o kakem zasedanju izpraznjcnih mest po konkurzu itak nc sanjamo. Nia tem omejenem prostoru mi ni mož« no na vse Peagirati, kar bi bilo še treba, pa mislim, da je za vsakcga razsodnega človdka zadeva dovolj jasna — slov. profesorji so v * Vso odgovornost glede članka prepuščamo piscu. Uredništvo. sodbi o njej popolnoma soglasni. — Samo to bi še vprašal: Zakaj pa &e absolventi viš. ped. šol niso da!i nastaviti za šolske nadzornike, saj imajo po uredbi in čl. 14. pravil tudi za ta službena mesta »kvalifikacijo« in »pra = va«? Pač zato, ker bi pri učiteljstvu naleteli še na čisto drugačen odpor, kakor to kaže glas E. V. iz njtgovih vrst v zadnjem »Učit. Tovarišu«. IVO TROST: »Šolski list" in borba proti ,,Zvončku", V štev. 16. »Učit. Tov.« sta priobčena dva članka: Alfonz Koprivai — Ali j« res po= trebno in Albert Žerjav — Borba proti »Zvončku«. Poslednji je odgovor tov. J. L. na istoimeni članek v »Slov. Narodu« št. 256. Prvi obravnava vprašanjie osnovnošolskiR knjig v zvezi s preosnovo »Zvončka« *v cen« tralni mladinski list, :k>i bi pa moral prinašati v primerni obliki šolsko gradivo, kakor je vršil to delo kmalu po preobratu osnovani »Šolski list«. Iz obeh člankov zveni tožba: Ni in ni primernih beril oziroma čtiva, iki bi nam bilo podlaga pri obravnavi realij. Celo med leposlovjem ni posebne izbire. Torej suša povsod. In drugi člankar vendar junaško završuje borbo proti »Zvončku«: saj nam ne primanjJcuje tega ognja, ki nekaternikom ,ni všeč: polne in ustvarjajoče in zrele mla« dosti!... Resnično smo se v 1. 1919. in 1920. raz* veselili »Šolskega lista«. Škoda, da se pod* jetje ni nadaljevalo! Le prehitro smo se zo^ pet založili s čitankami, kjer je bilo in j.e še natrpano1 gradivo kar za več let. Gradivo, kakršno j*e zbiratelj imel v naglici najbližje. Saj vemo, da mladini ne ugaja vse, kar je v knjigi. Ne ugajajo ji niti pesmice, ne pove« stice, pisane nakšč za njo. Zakaj? Ker je težava pisanje za mladino: čvrsto, živo, ne* Ugnano, objestno. Ugajal bi ji najbrž šete pi« sec iz njenih lastnih vrst, ki bi pa mcT:-l biti sam čvrst, živ, neugnan, objcsten, junaški in odrezan !kot ona sama in še nnkoliko več. To mislim v leposlovju. Radi tvarine rcalističnim spisom ji ne ustreže nobeden — niti Erjavcc ne vselej. Le poglejmo 30 letnikov »Zvončka«! Ko^ liko jie v njih priobčenih realnih spisov? Pre« oejšnje število. A za katere mara naša mla= dina? So nekateri s slikami iz Tastlinstva, živalstva in fizike, ki so ji deloma všeč, a nc vsi. Pogrešamo pa zgodovinsko gradivo in zemljepisno snov, ki je ostala do malega ne= dotaknjena.. (Tov. A. Potočniku vsa čast! Škoda, da ni takih Lojzetov več!) In viendar je naša zemlja lepa, naša zgodovina tako bo= gata, polna žalostnih in tožnih dogodkov. Toda delavoev ni, ki bi jo znali obdela^ ¦vati za otroško sroe in — oko. Težava je pi= sati za mladino realistične sestavke, ki bi se jih oklenila in oklepala z veseljem. Na tem polju nimamo mnogo pokazati in dvomim, 6e bo kmalu bolje. Če je neuspeh že z lepo slovjem, je prava smola z realijami v lepo= slovni obliki. Več tot knjiga mora biti mla* dini učitelj sam. Sreoen, kdor ima toliko spretnosti, da je mladini živa knjiga v vseh predmetih. A redki so taki možje. Kapo1 sne= maj vpričo njih! Zato pozdravljam misel »Šolskega lista« ali »Mladinskega lista« za učno snov, kjer bi se naj zbiralo gradivo, ki bi bilo zares upo* rabno za šolsko praksa ,in ne le za ponavlja^ nje kakor doslej. To gradivo naj bi zbiral hšolski list« iz obeh oblasti, iz vseh okrajnih učiteljskih društev. Po&amezni strokovnjaki: zgodovinarji, zemljepisci, nairavoslovci naj bi tu zastavili pero in objavljali na podlagi last= ne prakse svoje najboljše uspehe. Prosvetni odbor učiteljskega društva naj bi to zbiral in izbiral ter z najbolj uspelimi izdelki zala= gal centralo »Šolskega lista«. Tu bi iz vsega dobrega poiskali najboljše — za mladino. Morda bi ostala še drobtina za »Zvonček«, ki .ga pa ne 'kaže obteževati s p'regledova= njem in izdavanjem gradiva za realije. Nje» gov smoter je^in ostane drugaoen in v tem ga ie treha podpirati. Tudi on je velik po= moaek za poglabljanje in ponavljanje, za= kladnica domoljubja, resnice ... »Šolski list« naj bi prejemala šolsiba mla= dina. V njem naj bi bile najnovejše ves.*»-:od blizu in daleč. Tudi otroški kotiček z risfeami naj bi pomagal. Z leti bi imeli zbirko zreliR sestavkov za vse čitanke. Seveda bi morali tu pomagati vsi, ki so polni ustvarjajoče in zrele mladosti. Na delo! Uciteljstvo obeh slov. oblasti je žc: večkrat pokazalo, da «e za= veda svoje naloge. Pokaže naj še sedaj! Mn* go sreče s »Šolskim listom«! »Zvončku« pa sredi najboljših sotrudnikov še 30 let!