S PROBLEMSKE KONFERENCE SZDL
Ali res ne znamo planirati kadrov?
Kako ustvarjati možnosti za polno zaposlenost in največjo storibtost delavcev, kako zagotoviti dejavnike, Id lahko v sedanjih gospodarsldh ra-zmerah takoj omogodjo večjo in produktivnejšo zaposlitev in ob tem opozoriti nanje, kako naka-zati naloge zdniženega dela, družbenopolitične skupnosti in družbenopolitičnih organizadj pri zaposlovanju in prezaposlovanju, kaJto zbrati in oblikovati tovrstne predloge in kako ob tem začr-tati dolgoročne smeri učinkovite in ustvarjalne zaposlitve kot dejavne obveznosti vseh delavcev in delovnih okoljih.
Vrsta teh vprašanj je bila vodilo za problemsko konferenco o zaposlovanju, ki jo je OK SZDL pripravila 21. junija. Odgovorov najbrže pri sami konferenci ni bilo pričakovati, zatorej pa naj bi razpravljalci pozornost namenili oblikam in nači-nom, kako v praksi ta vprašanja čimhitreje in realno razvozlati.
To, da je bila razprava živa, pestra, da je poka-zala še vrsto dodatnih vprašanj s katerimi se sre-čujemo v delovni praksi ni potrebno posebej pou-darjati. Pomembno ostaja spoznanje, da proble-matika zaposlovanja ne ostaja več tema, ki bi bila v združenem delu potisnjena na stranski tir. Stali-šča sprejeta na konferenci pa so bila:
- Ugotavljamo, da se zaposlovanje oz. poveče-vanje možnosti zaposlovanja še vedno premalo pojmuje kot celovit proces v razvoju družbenoe-konomskih odnosov. To pomeni, da še vedno niso
delavci v združenem delu, ki so temeljni nosilci politike zaposlovanja, dovolj soodgovorni in ak-tivno vključeni pri sprejemanju razvojnih načrtov v organizacijah zdmženega dela.
- Pomanjkanje celovitih razvojnih načrtov v OZD, predvsem srednjeročnih in dolgoročnih, se kaže v OZD s sočasno posledico nezadovoljitve razvitosti kadrovske funkcije in s tem v povezavi izpad srednjeročnega in dolgoročnega planiranja zaposlovanja in kadrovske funkcije v planskih dokumentih v OZD.
—  Nerealno planiranje oz. pomanjkanje plani-ranja kadrov, disproporci, ki se kažejo v struktu-ralnem neskladju, pa izhajajo tudi iz še vedno ne dovolj stimulativnega vrednotenja dela na po-dročju deficitamosti kadrov, posebej proizvodne-ga dela.
- Vsa ta neskladja imajo za posledico do dolo-čene mere nerealno usmerjanje v usmerjenem izobraževanju, določen izpad kadrovskega štipen-diranja in zato še vedno neskladja v razmerju s štipendiranjem iz združnih sredstev, kljub temu, da so določeni kadri že Ieta deficitarni. Iz vsega, izhajajo neskladja v ponudbi in povpraševanju po kadrih, še vedno se izkazuje večje povpraševanje po kadrih s končano I. oz. II. zahtevnostno stop-njo kot po kadrih strokovno bolj usposobljenih.