Wkm KocUloM. k. k. Hofbibliothek, St. 24. Wen V Gorici, 16. junija 1882. „So5a" tzhaja vsak petok in velja 8 posto prejemanB ali v Gorki na now poSiljana: Vsp lot©.....f. 1.40 Pol leta....., -'20 Cetvrt leta . - . . ..1.10 Pri oznanilih in prav tako pri „;>o- s'anicah" se pkcuj« m oavadno tritiUip* ho *rsto: 8 kr. ce se tiska 1 krat « n " « " 3 J,' Zn vefie crke po prostoru. TeHfffe1 Po^meane Stevilke se dobWajo po 8 kr. v Gorici v tobakarnici v go-sposki nlici, lilizo „treh kron". na starem tr:*u; in nunski ulici; v Ajdov-§5ini pri trgovcu g. Dolencu Dopi'i naj se blagovoljno po5ilja,jo ureduiSivu „Soco" v Gorici v Hilarijanski tiskurni, aiaiounina pa opravniStvu „Soco, Tia Kabatta (RabatiSco) fit. 20. Rokopisi se ne vraCajo; dopisi naj se blagovoljno frankujejo, — Delalcem in drugiui iiepreuioiiniin se uaroCnina eniia, ako ie oglase pri uredniatvu, DeMni zbor gori&ki je otvovil dezelni glavar g. Al. pi. dr Pajer v po-nedeljek, 12, t. m. opoludne v navzo&msti postavuega Stevila dez\ poslancev z naslcdnjim ital. nagovoiom: Castita gospoda! Nj. c. ki*. apostolsko Velifcan-btvo, presvitli na§ Cesar je v svojl naklonjenosti bla-govolil sklicati za 12, dan junija dezelni zbor Stirski, ttrolski in pokneiene grofije Goriske in GradiScanske. Jaz s*m se podvizal spolniti prijetno dolznosti, nalo-lozeno mi vsled NajviSega sklepa od 24. maja, s tern, da Bern vas povabil priceti daues sedanjo sesijo, ki je poslednja redna v dobi, za kstero velja mandat de-zelnib poslaocev, ki nam je bil izrocen. Bratskenm pozdravu, ki mi ga vzbuja veselje, da Vas vidim tu-kaj na novo zbrane, se pridruziije zanpanje, da poj-dete z navadno gorecnostjo na delo, ki Vam je na-lozeno, 0 zaresnih dogodkib, ki bi zabtevali od naSe strani neoavadne skrbi in delavuosti, bi Vam ne mo* gel porofiati. Navskrizuosti vojnih spletk so k svefii po-lagoma izginile, in strah pied notraujimi zmeSnjavami, ki ga tako* pogostoma provzroCujejo c;si givlji, ki h@ bojujejo za prvenstvo politique in narodno, m iz-gublja v pogledu na miruo razsukavanje, ki se izvr-Suje v prestolnem mestu, ne da bi se s tern motil javni mir. In mir naj vlada tudi med nami in naj nas utrdi, da z vso ljubeznijo dovedemo k srefoiemu kou-cu interese domace hiSo. (Govori slovenski). Tudi Vi, sloveuski bratje, ste pozrtovalno in z zglcdno popustljivostjo pospesevali zapofietje vsakovr-stnega razvoja in gospodarskega uapredka naSe ozje domovine, in veseli me, da zamorem izraziti popolno zaupanje, da bodete vstrajali v tern zares patrioticnem deiovanji. (Ital.) In za me bi ne vedel, kaj bi Vas bolje navdek-nilo za utrjenje zveze sloge in za namnozenje najbolj-Sih sadov, kakor da Vam svetujem, zavneti se za ge-slo presvitlega naSega cesarja z vsklikom: Zivio na§ cesar Franc JosipJ. Evvival 2ivio! In 3 kratn; Zivio 1 zagnni. Na to je bil zboroici predstavljen kot vladni na-mestnik g. P. bar. pi. Rechbaeh. NenavzoCa sta poslanca Nj. E. France grof Co-ronini in Leop. grof Strassoldo. S tem se je zakljufiila prva sc;ja. V 2. seji, ki je bila tudi istega dne, potrdi se zapisnik prve seje, Dei odbor iztofii zbornici radune 1. 1881 in prorafinn za I. 1883. Nato se vole*, kakor po navadi, 3 odseki. V financni odsek so izvoljeni gg. poslanci: Vilj pi. Ritter (predsednik), PovSe, Fa-gauel, Gasser, Koeijan&e, Tonkli, Jonko; v justifini odsek: Coronini (predsednik), Abiam, Deperis, Deve-tak, Tonkli; v petieijski odsek: Dottori (predsednik), Benardelli, KocijanLi(!, Mahorfiic, Maurovich, Paglia-ruzzi, Del Torre, S tern imenovanjem je bila tudi 2, seja zaklju-5ena, Razni odseki delajo ta tedeu sami, 3. seja dez. zbora pa bo fie le priU. sredo. Kako am je pri c k. sodnijah postopati? Doslej so c. k. sodnije na Pdmorskem urado-vale tudi Slov.Micem nasproti veCinonm, ce ne izkljue-no v italiju ;y&ni ali nem^iui. Narod mis ni videl, da bi dobival kdo iznied nasih tudi slovensku pozive in odloke od imenovunih cesarskih uradnij. Zato pa je bi) trdega menenjii^ du drugaai ne more biti, Cea, da so postave take, vsled katciili m sloveuski kmet ne Bine predrzniti s pralanjem po sloveuskiU pismih od sodnijsko strani, Narod je ticul v znioti in je trpel skodo, kakor oui, ki se mora uklanjati sili, zato ker je ne more premagati. NajMostneje je bilo pa Se to, da se je stvar tudi po dasuikili razpravljala takd, kakor da bi se tudi pod trzasko nadsodnijo po postavi zapreke delate stoveu§Lini. Letos smo pa kar uugloma izvedeli, da sodnije se aasemu jeziku na Pri-morskein ne ustavljajo. Po takem so slovenski prebi-valci na§e pokrajine leta in leta sprejemali in odda-jali sodnijska pisma v tujem jeziku, iu ziva du§a jih ni v vedem krogu poduCila, da se ne poprijemljejo pravic, katerih jim nikdor ne krati I Ta je lepa, ko bi ne bila prezalostnal Tuji in domaLi odvetniki so kar molfcali nasproti nevednosti in nemamosti slov. ljudstva. S takim molcanjcm in prekrivanjem se je naSe-mu narodu godila velika krivica. Te krivice so naj-prej delezni oni, ki imajo dolznost voditi slovenski narod na Primorskem, iu se niso potrudili, da bi se ljudstvo na to stran primerno obudilo. Nikdor ne more v tem pcgledu popolnem opravi&ti dotiCtiih vodni-kov. Po paragrafih ne, ali tem ve6 moralno so to krivico pomno2ili tudi slovenski odvetniki, katerih je tudi nekaj v nasi de2eli, ki pa uradujejo LISTEK. Leto dni med. Slovaki. (Dalje.) Rekli smo, da so si Magjari osnovali drzavo na Blovanskih podrtinah. Kako to umeti in razlagati? Cisto naravno. Magjari so podrli in potrli Slovane. V tej borbi je odlocevala in koneCno odlofiila mo6 ma-gjarskega naroda. Magjari so podjarmili Slovane. Ker ao pa Slovani imeli mnogo veto kulturo od Magjarjev, zgodilo se je, da so Slovani, kteri so bili v notranji zvezi z Magjari, dali Magjarom tudi mnogo kulture. Tako 60 si n. p. Magjari uredili drzavo po slovanskem zgledu, kakor nam prifiajo slovanske besede v magjar-Bkem jeziku. Miklo§i6: Die slavischen elemente im magyarischen. Takisto se da dokazati, da so Slovani krgcevali Magjare, zlasti panovski Slovani, kteri so ze bili kr§eeni. Torej reeirao, Slovani so bili kultur-nejgi narod, od kterega so mogli Magjari prejeti mnogo. Imejmo pred ofimi tisto dobo, ko so 2e bili nekterl Sklaveni na doleojemDuaavu, kakor Ior-danes poroCa, in njih sosedje bratje A n t i. Ti Sklaveni, ali Sloveni, prebivajo5 naseverni strani Dunava, bo se raz§li polagoma, nekteri proti jugu, nekteri proti tahodu. Eden del Slovenov, Siovencev, se je naselil V^c^ir to bo da cijsiki SUwmci \ drugldel na v Paooniji, to so panonski Slovenci, ali kakor jih tudi imenujemo Staroslovenci; tretji del je romal proti zahodu in se je naselil na Alpah, to so planinski Slovenci ali k a r a n t a n s k i Slovenci, to so namrec denaSnji Slovenci, fietrti del Siovencev je zapustil sre-di VI. stoletja Dacijo, loCivsi se od dacijskih Siovencev, romal je na jug in se je naselil na deuasnjem Bolgarskem, to se tedaj b o 1 g a r s k i Slovenci, kteri so se prej tudi Slovence imenovali in jezik svoj jezik slovenski. Ti bolgarski Slovcuci so §li se dalje in so se naselili na GrSkein, celo v Peloponezi; ali na Gr§-kem so'postali Grki, prejeli so grski jezik in tako utonili v grSkem elementu id pred tri sto leti. Anti so bili pradedje Srbov in Hrvatov. Tako viditno, da je treba priStevati k Jugoslovanom dvoje deblo: deblo slovensko in srbskohrva§ko, ali pa troje: pleme slovensko, srbsko in hrvaSko. Slovensko deblo ima cvetero piemen: pleme dacijsko, panonsko, karan-tansko (denaSuje slovensko) in bolgarsko. Panonski Slovenci ali Staroslovenci so imeli v Panoniji sredi devetega stoletja slavno cerkveno literaturo, ktera je propala po propasti velikomoravske dv^ave. Te Staro-slovence so ugonobili Nemci in Magjari; prelili so se popolnoma v Nemce in Magjare, tako da tega rodu ni vefi; samo edini ostanki staroslovenskega plemena so Se na zahodni strani Ogerskega, to so denaSnji Slovenci na zahodnem Ogerskem, kteri so tedaj di-rektni descenb^entje neposrednji nasledniki panonskih Slovencsv. pasijski Sloveuci so se porumunili in po-magjarili po|)olqoma do' koncft v XIX, stoletji, ?Q $* -»¦'-'..............'¦ ¦' ¦ i..... ¦ iii.rTffi"^ ¦'¦» t' fflirarirr-ir-n-TrrrT'--TMm.i- rajSi po tuje, nego v slovcnSCini, Sodnije niso odgo-vome, fie so advokatje slov. strank tozbe vlagali v tujg&ini; kajti sodnije nimajo naloge, na§im kmetom Se posebe svetov dajati. Po svete liodimo k odvet-nikom, ki so si izkljucno tak posel odbrali. Nikakor se ne ttiorejo odvetniki slov. rodu izgovarjati, da ni nth-Ce zahteva), naj bi se mu tozna pisma vlagala v slo-venSfiini; kmet je neveden v tem in onem, in odvetniki bi bili moralinvestno svojestranke sami poduCiti, kako uradovanje je za nje boljSe. Tak6 moramo tedaj misliti, da so odvetniki slov, rodu sami rajsi ura-dovali v tujem, nego v slov. jeziku, Ta misel ima svojo zaslombo v dejanjih, katera ka^ejo, daozna^unl odvetniki h sedaj govori in piSojo po starih uaCelih najrajSi v tujfifiini. Advokatje, ki so Nemci ali pri nas v vefiini I-talijani, gotovo ne bodo slovenskim strankain ponujali slovenskega uradovanja, ako bo same mlatae ali no-vedne, Tujcem torej ni zamere, ker so sami izurjeni izkljuCno all gotovo bolj v nutteiiiiSCiui, nego v tuji jint slovens6ini. Ali nuSim, naiim odvetnikom nikakor ne moreino odpuatiti, da se niso potrudili, da bi narod dovedli do potrebne zaveduosti., Saj bi bili Se do-bifiek imeli, ker slov. stranke bi se bile privadiie ho-diti v veCem Itevilu k slov, zastopnikom' in zagovar-jalcem, In Le je res, da so ital. odvetniki straiili slov. stranke, ceS, da naj ne zahtevajo slov, pisem, ker jih jiin sodnije ne reSijo prav ali pn takd naglo, ali da jih jim cold zavrnejo, so Imeli slov. zagovor-niki toliko veto dolZtiost, narod poduciti in ad oculos pokazati mu, da so one lazi samo zvijaLe, 8 katerimi si slovenS6iue neveSii odvetniki pomagajo satnn ix stiske. Naposled je slov. narod tudi sam zanikarn, ki rajSi veliko Skodo trpi, nego da bi resnico izvedel. Nekoliko je veudar .takih med ljudstvom, ki bi vsaj popraSati znali, kako je prav za pra? z naSiini pra-vicami. Tudi je bil pred leti veiik rodoljub med go-riSkimi Slovenci, ki jim je pravo pot kazal dej an-s k i tudi do sodnije. Takrat in tudi sedaj se nahaja nekaj slovenskih odvetnikov v Gorici in ,drugod, ki so uradovali in §e uradujejo tudi slovenski, ce le kdo zahteva. Pa vidi se, kako* je narod malo poducen; rajSi gre k tujcem, nego domacmcem, in tujec mu osnuje vse po tuje, se ve da. Nic* ne gledajo slov. strauke, da slovenska stvar s takim postopanjem samo trpi, in nic" se ne spominjajo, da je slovenski narod ravno zarad tega bil toliko casa preziran, ker se ljudstvo ni zmenilo za svojo cast, pravico, saraostoj- kem Se iivi dan danes od slovenskega debla samo dvoje pleme: denaSnji Slovenci in Bolgari, kteri no ohranili svojo zgodovinsko in literarno imenitnost do denaSnjega dne. Takisto so tudi Cehi in Slovaki iz enega rodu. Slovake so zgodaj podjarmili Magjari in jim oblasto-vali. Zato je resnicno, ako trdimo, da so si Magjari osnovali drzavo na slovanskih podrtinah. Tega asimi-lacijskega procesa ne bodemo razlagali, ker smo se namenili povdariti samo to resnico v zgodoviui, ktera se ne da tajiti, da je tako negio propala v Panoniji drzavna in literarna celokupnost in zveza, ktero so uuiciH Magjari in Nemci. Dasi je Slovakov bilo pre-cejSnje Stevilo, omenili smo ze prej, koliko jih je Se danes, vendar niso dospeli do enotne zveze. Vsi Slovaki so bili sicer ze zgodaj pod magjarsko upravo in so se zavedali svoje slovanske enote, toda raerodajni niso bili pri raznih drzavnih konstelacijah, ker so bili podjarmljeni. VeCkrat so si prizadevali pridobiti po-litidno samostalnost, ali njih naraene so zaduSili Magjari o vsaki priliki. Zato tudi nimajo posebue zgo-dovine, oni so rod brez posebnih zgodovinskih slobo-SCin, brez drzavne podpore in zaslombe, torej rod, o kterem nam je samo to porocati, kako in koliko je trpe1, kako se mora pokorovati drugim zapovedim. Slovaki so tedaj rod, kteri se zaveda svoje enote, ali bo rod brez sankcijonoyane, brez pragmatiCne zgodo-vinske vejjave. (Dalje.) nost in ponos, ki izvira iz samostojnega gibauja. Ni- 4 kogar ne tefi misel, da bi ntegnil toj odvetnik zapi-sati, Cesar ne sfelimo, in da nam utcgne vsled tega ' pravdo izgnbiti, kakor se je to pri nas le sto in sto-krat zgodilo in je nam tisece in tisoCe goldinarjev vcasik v malo ali posamicnih pravdah provzredilo in pogubilo. Italijani in Nemci premozeoja in tisoeake zrtvujejo, samo da se jim pravice *e odtegnejo; oni so poirtovalni, ker domoviuo in narodui jezik neiz-merno Ijnbijo. Oni vedo, da ce tu pa tam kaj po- } trosijo za narodno stvar, jim pa z diuge strani pride •; stotero povrneno, zato ker se sniejo s svojim jezikom povsod gibati, kjer koli eesa potrebujejo; Mipavsegri tega ue premislimo; mi ne le, da uicesar noiemo ir j tovati, da srao mlacni nad mero v narodnem tabora; ; mi Se ce)6 n»ra nofiemo sami uJivati pravic, katerih | nam nikdor ne zabranjuje. Mi smo taki, da pravteo j zametamo, kjer je nam ne jeraljejo, in sicer tako i pravico, ki nas obvaruje neizmerne Skode tudi v de- j narnem ozirw. Ali ne dozivimo v vsaki soseski, da : se za znpuScine, dedScine, dote in druge zneske prav- \ dajo 8amo zato, ker so jim notarji v tujSCim pisma , osnovali, ker so nasu ljudi krivo razumeli V Kdo je j tega kriv, kakor nasa mlacnost in preSkodljiva zani- j krnost? j Fa akuSajmo pozabiti zalostoo preteklost, katere ne raoremo vee" kot take popraviti. Ozrimo se raj§i naprej, da se poboljSamo v bodocnosti. Spomnimo se ; torej, da po vseoi Primorshem sprejemljejo vse c. k. okr. sodnije vsa nasa pisma, kakor jib vlagamo. Pov- ; sod so zdaj pri nas sodniki, ki nam hocejo ali sami , ob sebi slovenske pozive poSiljati, ali jib bodo po ; Sillali, kjer jih zahtevarao. Povsod sprejemljejo slov. ! tozbe, in povsod si priskrbe sodnije slovenske tisko- j vine (formulare), ako to zabtevamo. (GoriSka c. kr. | okr. sodnija ima slovenske tiskovine ze nekaj mesa- j cev.) Snujmo torej sami slov. tozbe in sodnijska pis- i ma, in dajmo si vlagati povsod pri sodnijah samo < slovenska pisma, Tn in tam imamo slovenske odvet- 1 nike; od teh zanaprej strogo terjajmo samo slov. u- | radovanje, Obiskujmo jih pa tudi za potrebo, da bodo viddi, kako jiin izkazujemo zaupanje, in gotovo bodo j z zadovoljncstjo nasim zeljam glede na sloven SCino ustrozali. Oni, katerim ie ne tcce gladko uradni jezik slovenski, se ga gotovo dobro poprimejo, ce jim Ie zaupamo. Ko bi se izgovarjali, pa zapustimo jib; i kookureoca jih ze spameti. Ako pa gremo k ital. ali nemskim advokatom, zahtevajmo tudi od njih samo slov. uradovanje. Saj bi bilo tudi krivicno, da bi slov. odvetnikt a nalagali vece naloge, nego tujcem. I Notarska pisma, kakor vsak ve, so silno vazna za na5e doraafie in druiinsko zivljenje. Beleznike ali I iiOtarje poi§Limo samo take, kateri znajo in nam ho- ] cejo same slovenska pisma napravljati. DrugaSe nam j utegnejo ravno belezniki najvefo Skodo ali nesreco j za celo zivljenje zakriviti. K beleznikom, ki piSejo | tndi slovenski, je treba zarad tega hoditi, ker dru- | gaie nas §e razumejo ne in nam jo zapletejo tudi | tedaj, ie se s iolmacl t njimi razgovarjamo. VGorici j imamo samo cnega beleinika, ki tudi pi§e slovenski; j za to v tem okraji edino tega najtopleje priporoCamo. Y Komnu in Torainu so bekzniki tudi narodni in ne | samo sloven§6ine ve§Li. Kjer se pa belezniki obotav- i ljajo, tam terjajmo, da nam snujejo slovenska pisma | kakor si bodi; ali prizana§ajmo jim ne nikakor na lastno nevarnost in skodo. j Pri odvetnikih pa postopajmo odslej tudi pre-vidno. Vsak naj si izbere takega, ki se slovenSCini ne opira; poi§dimo n?jprej Slovcnca. Za^eti pa mo-ramo takoj in sicer br2, ko se nam kaka nova pravda nakopici, ker stare pravde je treba dogoati v tistem j jeziku, v katerem smo jih zaceli. Ker pa se, dasi brez j razloga sramujemo, na§e odvetnike siliti naenkrat na slo- 1 vensko uradovanje, pojdimo odslej k drugim, ako ni-mamo poguma za na§e nove terjatve pri dosedanjih J odvetnikih. Naj bi pa zlasti obfiinski zupani dober j zgled dajali z dobrim zaCetkom, posebno 6e zaCnejo j kako novo pravdo v imenu svoje soseske. Potem pa ! naj na§i premo2ni§t kmetje, obrtniki in kupci odslej ; brez odloga terjajo od svojih odvetnikov samo slo- I vensko uradovanje, ker takih strank se bodo bolj bali zarad veLega dobicka, ki ga jim s pomnozenim 1 opravilom doprinaSajo. Taki zgledi bodo dobro vpli- j vali tudi na dnigo ljudstvo, ker bo videlo, da je slo- j venSfiina zares veljavna tudi pri c. k. sodnijah v go- | vora in pismu. Vse je torej zdaj na narodu, da svoje najprve pravice ne zanemari vefi, Tu, predragi ro- I jaki, visoki gospodje za nas ni6 ne store, le si sami ne pomagamo. Oni so tu sluzabniki postave, kateri se ne morejo in ne smejo upirati; in odvetniki in belezniki so v na§ih kmedkih rokah, ker so v na§i slnzbi: oni i\vt ob na§em krnhu, katerega morajo sluf iti, kakor je nam najbolj v korist. Dr2imo se te resnice, in kmalu bo slovenScina pri sodnijah takd navadna, kakor da bi v njej uradovali le stoletja. Ne j bodo se nam potem vcfi za hrbtom posmehovali, kakor se je to le prepogostoma pripetiio doslej od strani tujih zagovornikov; ne bodo nam odvetniki pravoza- ! vlefievali, samo zato, ker niso oni nas, in nismo mi ,' njih dobro razumeli. Ne bodimo torej ve5 beraSi, kjer smo po c. kr. postavah samostojni gospodje in zapovedovalcil _________ \ Dopisi. Od BeneSke meje, i. jan. Ni §e doigo tega, kar ste, g. ureduik, izrekli zeljo, da bi se oaSel kak dopisnik BSo«* tu v naSih krajih ki bi kaj porocal o dejanji in ncbanji tnkajSnjih Slovencev. Tn hoCem Vam na kratk«» popisati slavnost, ktera se je vrSila 4. t. m. v teh krajih. Ta dan bil je za celo naso zupnijo Sv. Lenarta prazni^en. C. g. novomasuik France Skavnik, bo-gosiovec Videmske nadikofije, pel je prvo sv. maSo v cerkvici sv. Antoca, pri Gorenji Mitrsi. Veselo zvo-njenjt, uraetni ognji in pok moinarjev na vse zgodaj osnanja! je ^eljno priLakovani dan. — Ljudstvo pri-drlo je iz cele naie zupnije in tndi iz druzih bliznjih krajev, vide redko sved.iitost, ter zeljno je pridako-valo sprevoda, ? kterem je duhov§gina spreniila gosp. iiovomaSnika iz njegove rojstne vasice Hrastovje v cerkvico, katera je b l.i ta dan vsa znotraj in zunaj v prazuicni obleki. Ma§» so tocno in izvrstno peli pevci Zupnije sv. Lenarta. Pot, po kateri se je spre-votl prennikal, je bil vzatj^an s slavoloki, ?:a katenh smo Citali tudi slovenske napise. — Pridigo je imel nas mnogozasMni 2upnik g. Anton Baokii5, ter v cisti in gladki sloven§cini in krepkim in inilodone fim glasom govoril od casti maSnikove ter od Ijubez-ni, ktero mu mora ljudstvo izkazovati. Govor je bil jako zanimljiv, in maisikteremu so igrale solzevoceh. Pri prilo^nosti te sv. n«ve ma§e tiskala se je med druzimi pesmami tudi na sloven§clno prelozeua himna Sv. Cirila in Metoda. Od veljavnih oseb bil je prevod pobvaljen. (P«-vod tiskan v Y i d m u, v seda-njem ^asn redka prikazen, tiskan „con perinissioue Ecclesiastica", videli smo tudi mi, in je po vspbini in obliki hvale vreden. 0r.) Za to je veselo zname-nje, akopram je slovenski jezik v naSih krajih jako zanemarjen, da se vendar Se najde mnogokak fasti-lec mile slovenScine. 0 tern prihodnjie kaj veC. S Kanalskega, 4. junija. Yeseli majnik in vrli kanalski kaplau, ki sta nas skupaj zapustila sta nam govorila v slov6 Bledene besede* katere so neke ki aje tako potolkle, da je joj t 0 ubogi ktnutovalec! Vse je koncano: zelcnjad, fizol, turcica, zito, katero so pokositi morali, sadje in grozdje — le kanalskth nvill" se §e toCa ni upala pobiti I Res cuduo! Pra-vim, da naS kaplan nam je poskl B!ed6ne besede" — to5o — v slov6, ko nas je zapustil ter se preselil na svoje bolj§e mesto. To je zdaj sp!o§aa govorica vpo-tolcenih in bliznjih krajih I Ob, kako globoko v ne-vednosti §e spi na§e ljudstvo f Vefkrat in pri razmh prilikah sem u^e mnogo-komu hotel neumno krivovero in vrazo iz glave izbi-ti, a posretilo se mi je do zdaj malo ali niL, kajti Ijudstvu je to tako globoko v mozganih vcepijeno, da na njo gotovej§e prisefe, kakor na ranogo sveto res-nico na§e verel A s casom vse pride. Nehote se mi vsrli vpraSanje: Kdo je vcepil tako neumnost Ijudstvu v glavo ? Se bolje bi bilo vpra-§ati: Kdo ima dolzuost, vraze odstranjevati izmed ljudstva! Veliko nevednost in duSevno spanje na§ih prostakov so mnogi vporabljali na svoj dobicek, ljudstvo je pa skodo trpelo. Pa upamo, da uciteljstvo in duhovicina bo tudi ta madez z ljudstva zbrisala s priinernim pojaSnjevanjem in podukom. Da bi le zaceli zares prirodne nauke tudi narodu podajati, pa bi vsa prazna vera nagloma izginjevala, kar bi mu ko-ristilo du§no in telesno. Da bi se zgodilo! Y. Zlafa Praga, 23. maja. Na ogromnih graifii-nah ima knez Schwarzenberg, eden od najbogatejSih velika§ev v Austtiji, ki pladuje samo rednega zem-lji§Lnega davka (pravih gruntnih fraukov) brez doklad 263000 forintov in vsega davka skupaj gotovo cez 800,000 for., ta bogata§ ima Iepe ribnjake, posebao na krasni gralini Trebon (Wittingau), v katerih izreja umno ribe, ki mu nesejo na leto 40.000 for. Cistega dohodka, kakor so mi pripovedovali udje kmetijske Sole na Taboru. Oa poseduje tudi veliko pivovarn, 2ganjarij, sladkornih tovonic. Da je pri takem kavah-rji ^ivinoreja izvistna, in da so hlevi in gnoji§ca umno vrejeni, skoro ni treba napomiojati. Na polji ima po vseh gra§6inah 5 do 8 letni kolobar (turuus) vpe-ljan, vse po dobroti zemlpca. Kolobar se pravi, da ravno tista plodiua, a. pr. rz pride na ravno tisto mesto se le za 6 let itd. Kazan doma5ega gnoja se kupi navadno §e na vsak oral od 80 do 100 for. umetnih gnojev, kakor n. pr. tilisalpeter, znaao itd. Od Tabora pocemSi po-Cenja se le sploh pravo umno obdelovanje polja, trav-nikcv, kakor tudi sadjereje. Od tod proti Pragi se nahaja skoro nepreneho-ma sadno drevje ob cestab, to je ob njivah in travni-kih pojedinih poscstnikov; ravno tako so tudi poljska pota deloma s sadnim drevjem obsajena. V gozdnart-kih zadevah so Cehi tudi veliko pred bahatimi sosedi Nemci. Oni namreC, kjer koli Cisti sek gozdarenja vporabljajo, precej z mladim sadikatni posade in to vse pravilno, kakor n. pr. v ua§i Solski drevesnici s^dna drevca, to se samo j>® sebi razume, da ji veOa oddaljenost vrsta od viste in drevce od drevca. Od Tabora vse do Prage je svet valovit, to je da se malko vzdiguje iu skoz in skoz zelo rodoviten. Vasi in mestica so jako Ledna, iu som tudi §e dovoljuo hi§ videl, ki so s slumo ali pa z zagancami krite. Y narodnem pogledu so C'ehi, kar sem jaz opa-zil, uze ravnopravni z Nemci. Po kolodvorih so vsa ptavila na Fraujo Josipovi ztdeznici najpapred ceska, potem uem§ka, vozui redovi, ceniki itd. so po vsih Stacijah v obeb dt-zelnih jezicih, konduktori klidejo najpopred (5eski m potem neinSki, ravno tako znajo vsi zelezni^ki uradniki jako dobro Leski ter Lloveka vedno najpred nagovore Cvski, in ako vidijo, da ueu-me, potem Se le item^ki; v neniskih krajih, kakor so mi pravili, je pa ravno protivno. Da dezelni, kakor tudi driavui uradniki vsi dobto 6eski piSejo in govo-ic, o tem ni dvombe, in da v fieskih krajih med sabo govore ie izklucljivo teski, ne kakor na§i slovenski nez-naLajni odpadniki itd, 22. maja zjutra ob 8. uri sem priLel srecno zdrav i?i vesel v zlato Prago, katero sem si vedno o mojem zivlj< nju zelel videti. To, kar sem o njej bral, je res v pravem i»oinenu besede zlata Praga. Pravo mesto ima okolo 220,000 prebivakev, od katerib je cez 5(7 Cehov in 2(7 pa Nemcev ali^bolje receno ob-rezauih "uskih nihilistov, ker pravih Nemcev je ko-inaj ena deae.tina. Glavno mesto se deli v pet okrsjev (Bezirkov), naiareC staro mesto, novo mesto in Josipovo mesto (judovsko) na desni strani Moldave, na levi strani je pa mala stran in Hrad§m, ki jih veze 5 mostov, po* sebuo iinenitni so; Franjo Josipov most, kamneni Karlov most. BVanjev most in pav kratkem dogotov-Ijeni Palackijev most, kateri se zamore skoro s Kar-lovim meriti. (Dalje pride). r France Zepid. Politidni pregled, Deicelni zbor stajerski imel je do sedaj 2 seji. Y prvej je na§ poslanec dr. DominkuS se pritozil, ztikaj iiemSka vefiina slovenskih poslan-cev ne pusti v nobeden vaLnej§ih odborov, kar se prav slabo strinja s ve5nim upitjem, Ce§ Ncmce na slovenskem Stajerskem zatirajo. Be-sede so pomagale; kajti v drugi seji bili so Siovenci prvokrat izvoljeni v finanCni odbor, ki dr^i de^elno nioSnjo v rokah (izvoljen je bil dr. Dominkui), v Solski ^ odbor (Fr. SniderSifi), v peticijski odbor (J. 2olgar) in v odbor zastran uprave v Slatinskih toplicah (DominkuS in Ra-daj), v veleva^nera kulturnem odboru pa ni no-ben Slovenec. Na Dunaji zboroje komisija moz\ ki imajo sedaj nasvetovati, kde bi se dalo kaj prihraniti, da bi menje drzavnih stroskov bilo: cuti je, da bodo nasvetovali razpust ve6 namestnij, de^elnih viad, okrajnih glavarstev, nekaj nadsodfiij. Nemsko-avstrijski ^Leseverein" na Dunaji je razpu§Sen. Prav je! Na Moravskem okolo Bretislava delajo §e skrivni pozigalci grozen strah, zaporedom gori, v neki vasi je pogorelo 60 his\ Y ogerskom drzavnem zboru je jud Wahr-mann opsoval znanega poslanca Istoczy-ja, ki dela na to, da bi se judi iztirali iz Ogerskepa iz vse Evrope. Istoczy je terjal preklica in>ne-zadobivsi ga loputne juda okolo uses. Sedaj se potegnejo vsi liberalci za juda in predsednik po-krega Istoczyja. Ta pozove Wahrmanna v dvoboj. Blizu Erczyja ob Donavu iz pi§tol drug v dru-gega vstrelita, pa nobeden ni zadet. Y Srbiji spravljajo stranke novo kraljevino v nevarnost. Radikalci so prenapeti, hocejo pre-vec nakrat doseci, in se na vso moc upirajo sedanji vladi in kralju, ce§ da sta oba premalo ruska in srbska, pafi pa preve5 „avstrijskau. Ylada je bila razpisala zopet volitve, 13. t. m. so se vrlile, pa izvoljeni so bili zopet radikalci, S tem so spravili kralja in vlado v veliko sti-sko. Mtnisterstvo hoce svoje sede2e drugim pre-pustiti; kralj se temu brani, pa jo bo moral vendar kako drugace ukreniti. Srbi so premalo zreli, in imajo prevro6o kri; naposled so pa he nesreCni, da nimajo zmernih voditeljev, ki bi skrbeli za polozni razvoj, sedanji stopinji pri-meren. Car ruski je vzel notranje ministerstvo Ignatievu in tega nadomestil z grofom Tolstoi-jem, predsednikom peterburgske akademije m^ nosti. Judovski pruski in * avstrijski prusaski in judovski listi so silno veseli te spremembe, ker Ignatieva pristevajo nacelnikom panslavistov prve j vrste. Judje nasih dezel menijo, da je on kriv, I da jude po Rusiji preganjajo, in da on zuga Avstriji in Prusiji z vojsko. Ne ve se pa, kaj je carja napotilo za to spremembo. Sicer pa je Tolstoi poznanih nafiel, ki nikakor niso v pre-velikem nasprotji z Ignatievom, in Ignatiev sam I 1)0 prej ko ne dobil se kako vazueje mesto. Ta I drzavnik se je vedno pefiai z viLo, zunanjo po-1 litiko, in spada v vrsto prvih diplomatov in po-litikov. Mnogi menijo, da bo car Alek. III. ven-dar podelil ustavo ali kako drz. obliko, ki bi sedanji dobi bolj ugajala in bi morda one Ruse pomirila, ki slede nibilisticnim nacelom in vodjam. Carju raskernn rodila se je hfierka, velika kneginja, kateri bo line 01 ga. Stari prosko-nemski cesar Viljelm ueakal je izrednih dogodkov. Postal je pradedek, ter pri krstn drzal pravnu6ica. Stall so torej okolo krst-nega kamna praded Viljelm in njcgova zena, dedec cesarjevic* Friderik in njegova zena, oca princ Viljelm in mati, tedaj bili so vsi 4 ro- I dovi zHvi navzoCi. K krstu je bil priiel tudi ce-sarjevic* Budolf in zastopnika ruskega carja in ital. kralja, Na§ cesarjevi6 je bil pri sprejemu izredno odlikovan. V drz. zboru nemSkem je govoril Bismark 2 in pol ure za samoprodajo (tnonopol) tobaka. Ne more se rcci, da bi ne bil nastel tehtnih razlogov za monopol glede na sedanje razmere driavnih gospodarstev in glede na neizogibne dri. stroSke, kateri zahtevajo neposrednih ali posrednih davkov. Vendar govor Bismarkov ni nic* pomagal; glasovalo je 27G posiancev proti in samo 43 za samoprodajo. Bismark je govoril pa tudi politico zeld pomcnljivc bescdc; obsojeval je nemSke liberalce in /. njimi tudi avstrijske ; ostro je obsodil lahkomiselne t. j. judovske Casnike. On se naslanja na nemSke di-nastije in na prijatcljstvo in trdno zvezo sred-njeevropskih drzav, t. j. Avstrijc in Italije. On upa, da te drzave in zveze ostanejo trdne in reSijo tudi Nemsko. Italijani so veseli, da v Egiptu ne gre An-glezem in zlasti Francozom vse po poti. Gari-baldija niso sezgali in so ga pokopali, vsaj za-casno, na pokopaliscl na Capreri. Demonstra-tivno so nesli v Rimu njegovo oprsje na Kapitol, demonstrativno so se shajali tudi po drugih me-stih, ne samo italijanskih, o smrti Garibaldijevi. V Egiptu je prislo do krvi prelivanja. nek italijanski delavec in grski potepuh sta v Alek-sandriji z nozem napala nekega Araba, to je bilo povod tepezu in grozni rabuki. Mrtvih je okolo 200 in ranjenih, med temi blizo 70 Ev-ropcev. Arabi egiptovski so razkaceni; Arabi-paSa pa jim je glavafc, s katerim tudi sultanov poslanik DerviS-paSa vlece. Obadva sta daia v Aleksandriji sance navoziti, kanonov navreti in 12.000 vojakov zbratu Vsled tega se Anglezi in Francozi ne upajo z brodovja streljati v A-leksandrijo. Sploh Francozi in Anglezi so v hu-dih zadregah; ne upajo ne naprej, ne nazaj. Sicer pa poSiljajo zdaj razne evropske vlade ve-like ladije pred Aleksandrijo, da bi odvedle svoje ljudi v Evropo. V obce svetujejo, da bi Evropa se posvetovala o nadaljnjem skupnem po-stopanji v obdi konferenci. Doznafie stvari Gorica je dobila zopet s^ojega nacelnika ; preSlo boboto je bil izvoljen za mestnega Lupana vit. dr. Jos. Maurovich z 20 glasovi od 21 oddanih glasov. Novi zupan se je zahvalil za zaupanje, in je rekel, da dobro pozna novo breme in tezave nove Casti. Zaupa pa, da ga bodo v svojem patriotizmu in v svoji vdanosti do cesarske vlade pudpirali tudi meS-SanMn mestni oCetje. Zupaustvo so ponujali poprej tudi grofu Francu Coroniniju; ali ta se je premislil in ni hotel prevzeti cast!, kijevsedanjih razmerah mestnega gospodarstva zares s tezavami zdiu&ma, naj jo sprejme kdor koli. MisHlo m je, da vlada stare&iwtvo xaigustl ali pa da poSljc c. kr; komisaija kot nadelnika v mestno sve-tovalstvo; samo zato da so se dognvoiili, da je dr. J Maurovich zupanstvo sprejel. Tako ostane v scareSins- I tvu isto osobje, in uiescanstvo je zelo <-adovedno, kak6 bodo spravili denarstveno stanje v potieimi red. Naj I Se dodamo, da Viljem pi. R i 11 e r je izstopil is sta-reSinstva, z njiui pa izgubi mestni svetono nwc\ ki je bila najspretneja za uiejenje mostuega toliko zane-marjeuega gospodarstva, kakor sedaj od vsdi stranij priznavajo. Sicer je priS :1 v Gorico od trzaske vlade poslan pivgledovalec, ki zdaj niestue upravne knjige pregleduje. J Ce bo hotelo me.slno statesinstvo marljivo spol- I njcvati svojo doUnost, ne bo pogrcsalo upravnega dela I v svojem oboru, in nikakor mu ne bo ostajalo 6asa, I da bi se piealo z znnanjimi, manj potrebnimi nalo-gami, kakor je to dan danes navada, zlasti po pri-morskih mesiih. Mesto je jako pesiniiwtieno, in dovolj bo dela, predno se izvrsi kaj zaresnega, kar bi pesi-mizem spreobrniio v optiraizem. Boino videli. Vreme imatno tudi po Gorttkem silno spre- menljivo; zadnjih 14 dnij je bolj defcsvno, ko vedro. Ob enem prihajajo nevihte s toco, ki je doslej zlasti j po slovenskih krajih veliko Skode narcdila. V torek I I zvecer je nagloma nastal tak viliar, da je cel(i v za- I vetni Gotiei poslopja majal. Po soski dolini je isti ve6er suha tofia oziroma v drugifi pobila, kar je bila pustila ondan. Drugod je pa zlasti proti Ipavi vihar poinandral in pometal ^ito, kolikor bolj se je bilo posusilo zarad ondauje uime. Pieslo sobotosopaokoli^empasa opoludne hudourniki prihruli in sosebno tudi cesarsko cesto razdrli in zasuli takd, da ni mo^no niti voziti, Ko je peljal Lah konja po tej eesti, stopil je v raz- dor, da se mu je uoga zlomila. Tako sevrsti nesreca za nesteao; nasi dczcli ka^e na mnogih krajih hudo letino. Ljudje ne bodo imcli iive^a, in Se veliki po- scstuiki v zavtnih krajih laennijo, da Se davka ne bodo niogli plafiati z letoSnjim pridelkom. Po prelepi zimi nastopilo je nesreCno poletjo; slabo gmotno stu- I nje pa bo zaviralo tudi naroden napredek, kakor je I le ptelahko razviduo. Bog nam pomagaj 1 Qospodu vitezu Sohneidu dovoljen je za- I L a s n i pokoj na njega pioSnjo; dobil je tiaslov v I a d- 1 n e g a svctovalca. Upati pa je, kcr se je gosp. vitczu zdravje dobro ^boljsalo, da pravkmalu nastopi na odlicuem mestu zopet jnvno dclovauje. Na dekliSki vadnici v Gorici je razpisana slu^ba poducitcljice z letuo placo 000 gl. in slnzbcno priklado 150 gl. do 1&. Jul. t. 1. Slavzio vodstvo c. k. poSte v Gorici bodi s t fin opozorjeno, da je bilo due 1. t. m. na tamos-nji posti sprejcto pistno, z lepim, sloven skim uapi-som, kazoCiin poStue postaje: K a r mi n-Bilj ana ; vandralo pa je to pismo dne 3. 6rez Ljubljano v Zagreb, od koder se je vmilo v Gradisko ter Se iedne 5. crez Kannin v Biljauo doslo. Vsled tega — po nevednosti poStnega uraduika, ki ne63 slovcuscme znati, provziofienega — vandrauja po uepotrebnih da- . Ijavah zamudilo je pismo svoj vaSni namen, in pre-jemnik je matei ijalno poskodovan. Kdo mu povtne ? — Da ne pride vodstvo v neprijetne zadrege, pripo-roeain mu, naj vzame v.diko metlo in vse tiste po-Stnike, ki ne vejo Se, ktere poStne postaje so v mali goriSki de2eiici, iz svojega urada pomete in s takimi nadomesti, ki vedd, da je poStnih uradnikov doliuost, krajevna imeua dobro poznati, tudi ko bi ne bila samo italijanska. Brisk fant. | nSlovenski jez", katoliSko politicno narodno druStvo, napravi v nedeljo dne 25. t. m. svojo prvo j bescdo, kteri je dolocen tale spored: 1. Petje, 2. Go- ! vor, 3. Petje, 4. Saliv dvogovor, 5. Petje, 6. Dekla- I maeija, 7. Petje, 8. Igra: LaSki no znajo. 9. Petje. Beseda bo v Blliani v dvorani gospe Vender- min-ove i zafine ob 5. uri. — Vstopnina 20 kr. K obilui vdelefcbi vabi vljudno odbor. G. lulij pi. Kleinmayr, do sedaj e. kr. prof, na uclteljiscl v Kopru, je s 1. okt. t. J. premeSSen v Gorico. Nov nasvet. PraSka „Politiktt prinesla je te dm danek od „levega brega Sofie" eianek, v katerem stavlja uekdo predlog, da naj se zidanje „Narodnega doma* v Ljubljani odloii, in da naj se vse narodove I sile porabijo v to, da si na mejah ohranimo na- I So narodnost, in da naj se takoj v ta namen usta- I novi „narodno druStvo" z Bnarodnim fondom* itd. Ker zadeva ta predlog tudi GoriSko, jn ker je v sc- j glasji z zacetkom narodnega postopanja na KoroSkem, I spregovorirao nekoliko prilifino tudi mi o tern nasvetu. I Sicer pa da nam je treba na§e inajhne sile drnSiti za I najpotrebniSe namene, ved6 slovenski voditelji sami I najbolje; mi jih na ta predlog pa vendar opozorimo. I Tr^alke volitve za mestni in deLemi zbor I so vzbudile nenavadno agitacijo, ki se od progressov- ske stranke posiu2uje tudi nepoStenih pomoakov. Naj I danes povemo, da je v III. razredu zraagalo 10 kan- d i d a t o v patrioticne stranke, 2 sta prodria pa iz-I «jed ProgresBOVc^v. 0 tej volitvi, kakor 0 vsem yrih. vec" povemo; bila je „Pyrrhova zmaga" avstrijske stranke. V II. razredu so zmagali pa samo Indipen-dentojevi ptistaSi. V I. razredu so piodrl zopet vsi kandidatje patrioticne stranke. Doslej stejejo Progres-sovci prav za prav 26, Bpatrioti6iiatt stranka pa 22 svojili, d:tsi je dr. Bazzoni kandidat obeh strank. Vse je zd»j oltrneno naokolico; ona bo odloCila. Tr2, pol. drusivM ^Edinost* je lews silno delavno; ali neved-nost in popafienost, od drnge strani pa budobija, pre-kanjenost iu denar Slovencem najvefe zapreke dela. Za triaSko razstavo se zdaj prav 2ivo do-vrSuji'jo priprave, in glavna poslopja se bodo skoro izroCila razstavni komisiji. Poslopje St. 1, v kterem bodo veeldel mornarske refii razstavljene, je ze dovr-Seno, samo nekoliko olepSevalnih regij Se ni dodelanih. Obrtuijsko poslopje (St. 2) je velikansko in je 320 metrov dolgo, pa 44 do 76 metrov Siroko. Vrofiina je v Trstu sictr in zdaj jako huda, pa prepihi so tako dobro narejeni, da v poslopjih soparica no bo prove-uka. Podstava za zelezni paviljon je dovrSena, tudi stojo 2e rebra paviljonova; za cesarski paviljon po-kladajo ravno temelj in tudi ve6 manjSih poslopij, kakor akvarij, hrvaSki paviljon, Csarda itd. sovdelu. Se dva meseca in razstava se bode odprla ter gotovo privabila prav obilno obiskovalcev. Razstavna komisija si na vso mot prii;adeva tudi za kratek «as prigakovanih gostov. Napraviti hoaejo telefon iz razstavuega poslopja v Rossettijev Polithea-ma, kjer bodo najizvrstnejSi pevci iu igralci predstav-Ijali opere, ki jih bodo obiskovalci po telefotiu labko posluSali tudi v razstavi. 0 binkoStih sta bila priSla tudi ces. sovetnik Bttmer pa prof. Kaltenegger z Du-naja in grof Attems iz Gradca v Trst, da so se z odsekom dogovorili zarad razstave vinu, mleka in oadja, nBooieta fllarmonica," ital. druStvo v Porefci je ti± vlada razpustila, ker „ni odgovarjalo vefi po-gojem svojega postavnega obstanka." Kasuo, kasno pa vendar 1 klicemo tudi o tej priliki. Banket na &mt novoizvoljenemu ^upanu Iju-bljanskemu g. Grasselliju prlvabil je bil v nedeljo nad 180 narodnih volilcev v veliki gostilnldni dvorani g. Tavcarja, da po^iHte novega narodnega zupana tor vesclje izrnzijo ob njcgovi izvolitvi. Red napitnic bil je zgledcn; napitnice so se vrstile na vse pomenlji-ve strani. Ko je dr. Pape2 kot prvomestnik zaklical: Bog zivi naSega presvitlega cesarja Franc Josipa I., skulili so navduSeni 2ivio-klici, in vojaSka godba je zaigrala cesarsko liimno. Na napitnico, v kateri se je izrekla Taaflfejevi vladi popolno zaupanje, zahvalil se je Taafte na tclegrafsko porogilo tetegrafski najiskre-neje. Slavni naS pesnik S. Gregorlic je bil za ta dan odposlal prelepo pesem, katera se je prebrala iu so jo vsi navzoti s ploskanjem in burnimi fivio-klici poz-draviii, pesniku se pa Se posebe presrdno zahvalili. Pokazali so narodnjaki, katerim Ljubljana zopet prejS-nje belolice odkriva, da se znajo sukati kot zreli nio-zaki tudi za visoke druzbe in vcselice. G. dr. Jan. Kulavic, uSeni bogoslovec in vo-iija Avgustinskcga zavoda na Dunaji, slovenski rojak, imenovan je za dastnega kanonika. Za spomenik dr. J. Bleiweisa vit. TrsteniS-kega je po poslednjem izkazu nabranih 1122 gl. 50 kr. De^. odbor kranjski je sklenil, da se bo I Seststoletnica Kranjske obhajala meseca julija 1883. „3okolu ljubljanski je postal vceraj deputacijo 8 udov v Prago k proslavi 251etnice praSkega „So-kola", kot oCeta vseh sokolovskih druStev. Takd se kaze vzajemnost naSa z ju^nimi in severnimi avstrij-skimi brati po krvi. G. Iv. Zor, telegrafski uradnik, pred ve5 Icti z drugimi narodnimi uradniki prognan in sicer v Cr-novice, vrnil se je zopet v douiovino, kjer je dobil v Ljubljani svojo nekdanjo slu^bo. Mozak je zdihoval na tujem po domovini in je je zdaj toliko bolj vesel. V Ptuji je dr. Mihelic, znano nemSur, 13. t. m. popoiunoci v kavarni „EvropaB v dru2bi svojih prijateijev enega Slovenca (ali Se veS oseb) s pestjo v obraz vdaril, ker ni hotel pomagati peti ffWaht am Rhein.« Takd telegrafujejo v n Trib.tt ia „S1. N.« I Banki ..Slaviji" pristopilo je v prvem Setrt- I letji t. 1. 12573 novih Clanov, ki so zavarovali kapi-I tal 11,741.025 gold. 03 kr. ter za to vpiacali zavaro-I valnine in pristojbin 345.982 gl. 38 kr. Za Skode, placalo se je v tej dobi 123.276 gid. 89 kr. I Samoupravna druStva za zavarovanje vzltka in I pokojnin napredujejo tembolje, (imbolje se Siri spoz- nanje o vaZnosti te vrste zavarovanja za razliCue I stanove. Najbo^jSi dokaz temu je Stevilo eianov teh druS-I tev, do konca raarca 1.1. oglasilo se jih je namre5 I 490 na novo. I Pokojnim bilo je do tega dne zavarovanih 88.202 gld. 82 kr., vpisane vlogo pa znaSajo u2e 354.172 gold. ZastopninSki pokojuinski zavod broji do 31, J marcijft \, L §765 y^laikoY in nokojn|pkj food j$ nirastel na 24.672 gold. 51 kr. v gotovini in vred-nostmh listinah. Archiv for Heimatkonde, katerega zapore-donta izdaje France 3urai v Ljubljani, iz§el je a 6. polo z naslednjo vsehino: Beitrage zur Gescmente \on d«r MStling and von Siehelburg.—Pfarre Glogo-viz (slov. Blagovica) in Ostoberkrain I. — Urkunden znr. Gesckickte Krains. Marljivi foiajalec naznanja da odslej pridi'jo na vrsto preiakave o upravni zgo-d o v i n i Kraujske, deloma tudi Istre med leti 973 in 1283. ______„Deseti brat", -JuriS&v roraan, iz§el je v za- res Jieni obliki kot I ztrezek jBrtifevih wzbranili aptsov«f in velja ta zrowk, ki Steje 293 tiskanih atra-jp] 1 gld. T* roioan je kraano in kaj prijjetno beiilo; jDestti brat* se je bil prikupil takoj pri prom iz-danji, in mi ielimo, da bi druga pa obliki U vtihko Itpla izdaja dobila poYsod pnjateljev in obilo naroc-nikof, katerih je wedna, V Gorici ima to knji*ico na prodaj J, Dase in F, Wokolat. Trtni ro&dek, Pod teni noslovom sem v znd-njea* „Gosp, listu* od 25. maja t. I st. 5 porofcal o tera trtnem sovrainiku me ono, kar sera lastno videl, poskuial, in kar so mi tndi druga odI»6ne osebe pii • povedovale. VeleuSeni gospod prof. Fr. Erjavec pa trdi v 23, It. „Soee*, da „Hudieek pa je pri tern uedolzeu." Jle bom ngovarjal, da Ceutrotiiscoroutus biva na leski, a tndi na trti, sok srkaje se je in Se celo t veliki ranoiini ndobil, tedaj je gotovo vsled tega tudi trti sovralen in skodijiv. K *klepu vidiino, da ko se Centiotus ccrnutus preisknje, he je druga glivicu Gloeosporium anipelo-pbagum iztaknila, tedaj zopet tvarina strokovnjaSkiua Itodijam. V Slo?renci, dne 12. junija 1882. Ant. Jakon&C. Št. 230/0. š. s. Razpis službe. Začetkom prihodnjega šolskega letL se namestijo naslednje dcfinitivne učiteljske službe III. plačilne Trste z dohodki po postavi 4. marca 1879 št. 9 in sicer: služba učitelja na štiri-razred niči v Sežani, na enorazreduicah v Štorjab, Velieeradolu, in Sk«*po-Koprivi, in služba učiteljice na štirirazredniei v Sežani. Prošnje naj se po predpisani poti pri c. k. okrajnem šolskem svetu v Sežani vložijo, v dobi 6 tednov po prvem »azglašenji tega razpisa v »Osservatore Triestino^. C. K. OKR. ŠOLSKI SVET V SEŽANI dne 10. junija 1882. Francosko žonjo s soljo Poslano. ZUR KENNTNISS An den hochgeehrten Vetera.ienvcrein in Gurz. Als ich, der in Erfmcht gefertigte am 9. Mai bet dem Begt&bnisse des Mitgliedes unseres Vereines Hrn. Kofievar in Podgora dasKreuz vortragen wollte, wurde ich vom Veteranen -Offlzier, Herr flovainsky in Gegeuwart der zur Begrabniss versammelten Menschen-menge dadurch beleidigt, dass mir derselbe auf un-geziemende Art vorwarf dass mir in keiner Beziehung das Tragen des Kreuzes zustehc, weil ich keine Char' ge bin. Ich kann mit meinem Abscbiede beweiscn dass ich im Jahre 1831 asentirt wurde, meinc MiHtardienste trcu uod ehrlich unter Seiner Majestat Kaiser Franz I., Kaiser Ferdinand I uud unter Kaiser Franz Josef I geleistet habe, und mit der Charge eines Feldwebei beabschiedet wurde. In Folge dessen fuhle mich in m^iner Ehre beleidiget, and damit mir nicht mehr solches geschehe, zeige ich an dass ich aus dem Ve-reine trete. JOSEF MEDEOTTI. Razolas. Podpisani gospodarski svet naznanja, da so stari navadni semnji za zivino in kramanjo pri sv. Egidiji „TiIhutt v Suti dne 11. jnlija 1. septembra in 7. oktobra ponovljeni in se bodo za naprej ravno iste eneve drzaii. Eo b. se pa priraerilo, da na tak trzni dan pade nedeljo ali praznik, bode semenj koj dru-gi dan. 2ivina bode na tri leta prosta itantnine. GOSPODARSKI SVET V SUTI dne 5. junija 1882. Nacelnik: JANEZ PIPAN. Vabilo. Iščemo za svoj list t vsakem večem mestu Evrope spretne agente, kateri se hočejo pečati z nabiro naročnikov in inseratov. Pogoji zelo ugodni. — Ponudbe naj se pošiljajo: An die Administration dsr »Balkan Presse", — Belgrad. (Eau de me de France) Fnmzfa-antwein mit Salz napravil pod nadzorstvom po izvirnem predpisu iznajdnika Viljema Lee-ja To zdravilo, kutero sent jnz napravil, pomoga brz, prf'j kot katero dnigo, proti zuuanjemu in notranjemit vnctju o-peklimam in speklinam, proti novim napadom, nedulti, rakoro, dristi, natokn krvi v glavo za obvarovanje zobov, proti otiski, diasenteriji, bole&nam, na obrnzu, y u§esih. r glatri, zlati iili, mrzlici, ozebkom, putiki, neprebavnosti, boIeiSinara na jetrih. na oCeh, znstarolim ranara, vpi&mju osncmu in muSifuicnni skrnjaka, knrdejii, ^ovam in omotici, Veliko spriCeval imarao, ki potrjujejo mofe tega izvfstne ga sdravila, V 70. letu svoje starostf sem si popolnera ozdravit prste na rokah s francoskim igmjem in solio. 6' Senitsky. c. k. finsnLai komisar I. r. Z VoSim francoskim Jganjem a soljo sem dosegel nsf-boljie vspeke, za katere se Vam neskodno zahvaJjujom AIojz KlobnSar, 2upnik in dekan v pokoji. Prodis se v izvirnih boteljkalt po 40 kr. Hamopri G. Cristofoletti-ji, Iekarjw in c. k. dvornem priskrbniku v Gorici na Travniku 14. pri Skofiji, Bergerjevo medieinsko M1L0 IZ mwiM (TllVmsVAW). PriporoCeno po medic, strokovnjakih, rabi se sko-ro v vsch evropskih dr^avah s sijajuim vspehom proti vsakovrstni nenstosti na polti, sosebno proti kronidnim m luskinastim lisajera, hra-stam, nalezljivim hrastam, proti rudefiemu nosu. oze-bljimi, potenju nog, prhljaju na glavi in bradi. — Berherjevo inilo iz smole ima 4(% smole iz Iesa, n se bistveno razIoCuje od vseh drugih smql, ki se prodajajo. - - Da se prekanjanju izogneS/ zahtevaj doloeno Bergerjevo milo iz smole in glej na znani zavitek. V dolgih in hitdik poltnih boleznih rabi se z vspehom na niestu iniia iz smole Bergerjevo med smolnato-zveplenomilo;kd rbi hat'Iimet! raj5i to, naj zahtevo edino Bergerjevo smolnato zvepleuo milo, korznnanja pouarcjanja so brezvspesni izdelki. — Kot neostro inilo iz smole za odstranjenje ne-cistostij na polti, zoper hsasto na polti in glavi otrok, kakor kot neprekosljivo kosmetsko milo za vmivanje in kopanje z,i vsakdanje rabo rabi: S«g«ejm% %lUevm m$U iz smote, ki ima 350/0 glicerine in je fino perfumano. Cena n komad mks Tists 31 kr" i hm ml Glavni razposiljavec: lekaruar G. Hell Y Opavui Glavna zaioga za Gorieo pri gg. Iekarnarj. F. Cristofoletti (Zanetti) in A. Franzoni. sr? ozoBitg •|*i w • j Oni, ki bolehajo zarad krda ali ziv- J^OZImjSu eev' in V8i W 8e zan5maJ° z» talce «v/«jwww, bolezni in i&cejo gotovega atdra- Vila, naj si zaupno priskrbe broSuro dr. Boas-a. Brezplacno in franco jo razpo&ilja DR. BOAS Pa. is, Avenue Klfiber, 10 Champd-EIyaueB. Hola Paring!, prej firma Brachfeld qt Welliscb Munclien, zdaj Pari» Avouue Wagrant, 29 ne razposiljajo vefi moje broSure, ker sem jim jo odtegn.il. se ponuja tako dobra prilika; da se roore izvrstna ura za polovico cene kupiti. J| Kliki RAZPRODAJA Ho vfloj Evropi nastalo politidno razmere ho tudf Svi(!(! iiisn ognilo i zato se je mnogo delaleev izsolilo, vsled ''-a'miv se ruStjo tudi fabriko, Tako jo i prva naj' znanx-niteja urarnica, katero mi zastopamo, zdaj zaprta i nam poverjena razprodaja njenih izdelkov. Tako ime-novano Wasehington ^epno uro so najboljSe uro na sva-tu, izvenredno kraano vrezljano i vozono i po amorikan-Hkr»m sestavu napravljene. Vse ure so na soktmde repasirano i mi dajcrao poroltvo za v-ako uro na 5 let. Za dokaz goiovega porostva I stroge solidnosti te a ten iavno obvezujemo, da hofiemo v$ako uro, ki ni po* voljl, nazaj vzeti i zamenjati 1000 zepnlh remontolr ur, navijajo bo brez klju6a, s stalntm zaklopcom, izvenredno tofino na sokunde re-gulirano, razen toga po novom nacinu olektrogalvaniiki pozlaCene, z verizico, medaljonora itd. poprej gld. 25, zdaj ena le po 10 gld. 20 kr. 1000 kraanlh ur na kotvo iz srobro-nikla, na 15 rubinih, z emajliranim kazalom, za sokundo, kristalnim ploJnatim steklom, poprej gld. 21, zdaj enft le gld. 7.25, ^se na sekunde repaairane. 1000 ur na vreteno, z izrezanim zaklopcom in srobronikla, kriHtalnim ploSnatim stoklom na 8 rubinih, najniitanjctUHfi repasirano, z vorizico, mcdaljonom i za-metnim otuijom, poproj gld. 15, zdaj ena lo gld. &.00 1000 ur na kotVO, is cintegu 1U lotnega arebra po c. k. puncovnom urodu progledano, na lf» rubinih, razen tega eloktrifino pozlacono, najnntanjLniSe roguli-rano. To uro so poproj .«alo 23 gld, zdaj pa afcojo le gld. 13.40 1000 Washington rcmontoir iepnih ur iz prapga 13 I. teskega srebro, po c. k. puncovnom urodu preglo-done. VoToiivo se dajo, da so nxjtocni^e na sokunde ro-pa.sirano, notranja seatava jo iz nikla i teh ur ni treba iiikoli popravljati. Taka ura jo voljala poprej gld. 35, zdaj pa so do'biva za nevorjetno ceno 16 gld. Kazan toga se dobivn z uro vred zastonj verizica, medaljon, etui iz zameta i kljuc. 1000 pravih zlatih ur za gospc, na Id rubinih, prej 40 gld., zdaj 20 gld. 1000 remontoir ur iz pravega zlata za gospode ali gospe, proj 100 gld., zdaj 40 gld. 650 ur za Zid z najlepsim emajliranim okvirom in bitnim kiadivom, poprej 0 gld. 75 kr. 650 ur budilnic z udarcem, ki prav dobro tolce, najnr.taiij<"nise rogulirane, tudi pripravno za mizne pi-sa6e; poprej 12 gld., zdaj le 4 gld. 80 kr. 65J ur z nihalom v uajlepSo izdelani visoki go-tisk; ouiarici, navijajo so vsacih 8 dni, najtoSniso na en* rftgulirano, izvenredno lepe i krasno. — Ker ima taka urn Ji* po 10 letih dojno vrednost, ne imola bi so jj v nobeni hisi pogrosati, posebno ker je taka ros kra-sota -*obi. Take uro so poprej veljale po 35 gld., zdaj pa izjemno le ;.'j gld. 75 kr. Kadar se naroSujejo un z nihalom, treba Jo pri-loiiti zagotovafiino. Napis: Razprodaja ur urarnice DPI*. I^romma DanaJ^ Rothcnthurmstrasie it, 9, partere ' Proti napeiijaiiju, zieloddai kislini hemorojidom, telesnemu zabasanju, jetrni in zolfini bolecini, nedisti krvi, krvnemu natokn, proti glavi in prsim. Po specijalnem zdravni§kem predpisu narejeno. Glavni deli: Ekstrakti iz Svicarskih medicinalnih zeh§5. Koristneje in ceneje kot vse kisle vode, Lehno topeCe. Rabljivo za bolnike vsake starosti. Absolutno neskodljivo. Prospekti, ki med drugim obsezajo tudi mnoge sodbe iz strokovnjaskih kro-, gov o vplivu in neskodljivosti, se dobijo v doli naznanjenih lekarnah zastonj. Iz-recno naj se zahtevajo Iekarnarj a Rihard Brandt-a Svicawke kugljice, ki se dobijo le v kosifcrenih dozah, s 60 kugljicaioi a m. 1— in v manjSih dozah po 15 kugljic a 30 pf. Vsaka skatljiea pravih svicarskih kuglic mora imeti gornji etiket, beli Sviearski kriz na rudedem dnu predstavliajoc in podpis izdelovatelja. V Gorici: lekarnik J. CRISTOFOLETTI. Izdajatelj in odgovorni uredoik; F. PODGORNIK, — Tiska: .Hilarijanka tisarna" y Gorici,