-----    395    -----
Razne reči.
*  Kako vsejana semena obvarovati ptičev. Grahovo seme, sadne peške itd. zobljejo, kakor znano, ptiči kaj radi. Po izkušnjah nekega praktičnega vrtnarja se ubranijo nadležni ptiči najbolj s tem, da se na dotične gredice mrtva mačka na dobro vidnem kraji obesi. Če se vsaj vsak drugi dan na kako mesto to strašilo postavi, lahko je ves vrt obvarovati sitnih ptičev. Ako je to res, bilo bi dobro tudi poskusiti zoper drzne mačke po sadnih vrtih in vinogradih.
*  Petroleja nikar pri rastlinah rabiti. Dostikrat se priporoča s petrolejem (smrdljivim oljem) preganjati mravlje ali uši na rastlinah. Izkušnje pa kažejo, da je petrolej vsem rastlinam zelo škodljiv, tako da navadno posahnejo. Nikar toraj z mrčesom vred rastlin pokon-čavati!
*  Rodovitnost sadnega drevja se povikša, tako trdijo nekateri, posebno francoski sadjarji, ako se drevju deblo in močnejše veje, ravno predno cvete, ovijo s slamnatimi vrvmi ali trstjem, toda vsaj sredi meseca junija se morajo ti ovoji zopet sneti, ker bi bila sicer koža premehka in bi mrčes imel   prelepo   zatišje   pod slamo.
*  Kropiva kot lek. V »Ruskem Sadorodstvu" gospa Mesojedova pripoveduje po mnogih izkušnjah, da ima navadna kropiva ravno tako zdravilno moč, kakor arnika. Zeleni listi kropivui, ako ni*o čisti, umijejo se in na-tlačijo ^v steklenico ter nalijo z alkoholom (špiritom). Cez nekaj tednov je nastoj gotov, in ako se poklada v njem namočena cunjica na rano, celo zastarelo, zaceli se rana takoj. Nastoj je dober za vsake zunanje rane, samo da se mora priliti polovico čiste vode, predno se rabi. Tak lek je posebno kmetu večkrat potreben, in si ga gotovo vsakdo laže priskrbi, nego arniko.
H—k.
*  Zakaj tdliaja od konj oves neprebavljen in kako to odpraviti ? Poleg sena in rezanice je konjem najbolj navadna piča   oves.   Daje  se jim ali   sam   ali mešan z
rezanico. Znano je pa, da se med konjskim gnojem pogosto nahaja prav cel, neprebavljen oves. Taka piča je zavržena, ker namena svojega: živini dati redilnih moči, ni dosegla in med gnojem popušča zrnje in s tem vabi največkrat kmetijstvu škodljive živali, katere gnoj razkopavajo. Da zaužiti oves odhaja neprebavljen od konja, krivo je ali to, ako je sicer zdrav, da se mu sploh ovsa daje preobilo, da ima primeroma premalo druge krme, ali pa da ima slabe zobe. O konjskih boleznih, katere provzročajo slabo prebavljanje, nimamo namena pri tej priliki govoriti, ker bi bila to preobširna naloga; omenjamo samo sploh, da je pri konjih, kakor pri vsaki živali sploh, na to gledati, da odhaja od nje blato redno; in v ta namen priporoča se, konjem večkrat dajati po nekoliko grenke soli. Ako je vzrok slabega prebavljanja v tem, da dobiva konj preveč ovsa, a premalo druge krme, pomagati je celo lahko, da se ovsu primeša več rezanice in sploh daje več sena. Ako pa ima konj zobe slabe, treba je oves na debelo zmleti. S takim ravnanjem ohrani si gospodar konje zdrave in krepke in razen tega se varuje škode, ker ne zametava dobre piče, ki mu lahKo dobro zaleže pri drugem gospodarstvu.
*  Razsušene sodove namočiti nasvetuje „Werkstatt" tako: Napolni sod s slamo ali slabim senom. Nalij ga potem z vodo in naloži nekaj kamenov. Voda sicer vsa izteče, a namočena slama ali seno pospešuje namako lesa.
*  Da se svetilke ne kade, priporoča se sledeči prav lahki pripomoček: Stenj se namoči v hudem jesihu, in kadar se posuši, ni od svetilek ne dima ne smradu.