DOLENJSKE NOVICE Izhajajo 1. in 15. vpacega meseca. Cena jim je 9 poštnino vred za celo letfl naprej 2 K, za pol leta 1 K, Naročnina za Nemćijo, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. ~ Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nas), v Novem mestu. GOSPODARSTVO- Skrb za prašiče v poletnem času. Praaićjareja je za nas Dolenjce največjega gospodarskega pomena. Zato ji moramo slej ko prej posvečevati vso naso pozornost. Ilesoica je, da bi nam laLko se več nesla. Vspelii, ki smo jih doaedaj dosegli, so lepi, a se dajo se v marsičem izboljšati. Z skrbnim odbiranjem plemenih živalij, z dobro rejo, z napravo dobřili svinjakov, s primernejšo strežbo itd. se da se mnogo doseči v prid nasi prašičji reji. V poletnem času je posebno važno, da varujemo prašiče pred vročino, pred nezdravo soparico in pred nesnago. Vročina je mnogo kriva, ako prašiči tako dobro ne vspevajo kakor bi bilo želeti. Največ vročine trpe prašiči, ako jih imamo v soparnih in tesnih svinjakih, posebno v tem slučaju, ako stoje svinjaki preveč na bo1q(^u. Ako smo primorani rediti prašiče leto in dan v svinjakih, skrbimo saj za to, da svinjaki niao v poletnem času, posebno v mescih junij, julij in avgust presoparni in vroči. Ce leži svinjak na južno plat, naj stoji v senci košatega drevja al! naj se mu pa napravi spredaj liodnik z leseno steno. Seveda je gledati tudi na to, da so svinjaki zračni, da so dosti visoki in da imajo potrebne line za prezračevanje. Svinjake je zračiti posebno v jntranjih in večernih urah, ko je hlad. Prav pametno ravnajo tisti gospodarji, ki imajo za poletni čas namesto vrat posebne lese na »vinjakih ali pa vrata napravljena iz remeljaov. Še bolj skrbimo za dober počut živalij in s tem' tudi na bolje vspevanje, ako skrbimo za to, da pridejo prašiči iz zadnhlih svinjakov vsak dan ven na prosto, da se tam izpreliodijo in preskačejo, da legajo v senco košatega drevja, da rijejo itd. To dé prašičem nad vse dobro. Zato naj bi imeli naši gospodarji povsod pripravna tekalisča poleg svinjakov. Kdor se peČa B prasiťýo rejo, naj skrbi tudi za to, da se živali zadostno pregibljejo, ker je to za bolje vspevanje neobhodno potrebno. Ko bi naši spodnji Dolenjci ob Krki ne imeli za prašiče ograjenih vrtov, kaj mislite, da bi imeli take vspelie s prašičjo rejo kakor jih imajo V Gotovo ne! Taka tekalisča ne koristijo samo s tem, da se prašiči preskačejo in izprehodijo, da se pasejo in da rijejo, z eno besedo, da se bolj naravno preživljajo, ampak ona nam koristijo tudi s tem, da pridejo prašiči iz soparnih svinjakov na sveži zrak, ki je tem živalim za dobro vspevanje prav tako potreben kakor ljudem. In kako dobro se počuti žival, če more v poletni vročini v senco košatega drevja! Zato naj bi se pri vsakem svi- njaku imelo primerno velik prostor za kako tekališče in naj bi se skrbelo tudi za dobro obaenčenje tega prostora, Ta prostor naj bi se nadalje res rabil za to, za kar se odloči, ne pa za gnojnisče, kakor je pri na« navada. Gnoj spada na gnojišče ! lUzun dobrih in hladnih svinjakov in pripravnih tekaliač je treba v poletnem easu tudi vode za kopanje, Kopanje prašičev ob poletni vročini vpliva silno ugodno na dober počut in na zdravstveno etanje prašičev. Zato naj se prašiči ob vročih dneh kopljejo, če je količkaj prilike. Skrbni gospodarji napravljajo na svinjskih dvoriščih posebna kopališča, da sc živali kopljejo, kadar jim ugaja. Prav je to! Seveda je treba vodu v takih kopališčih po potrebi prenieniti, da se ne usmradi. Oe ni mogoče imeti takih kopališč, naj se prašiči v poletni vročini z vodo polivajo in pri tej priliki dobro nmijejo. S škatom vode in sirkovo krtačo ali slamo se dii veliko dobrega doseči, če se tega dela redno lotimo. Koliko bolj tekne tako ohlajenim in očejenim prašičem vsa piča! Take živali so tudi bolj snažne. Ne nadlegujejo jih grde uši in druga golazen. Preide jim tudi kožna srbečita, ki je posebno nadležna v poletnem času. Kakor je kopanje zares zdravo za trdokožnega prašiča, tako se pa vendar ne moremo sprijazniti i valjanjem prašičev v tistih ognjusno gostih gnojničnih lužah, ki jih najdemo tu in tam po svinjskih dvoriščih. Te usmrajene gnojnične luže naj bi se povsod odpravile, ker so bolj škodljive kakor koristne. Na ta način se zgubava prav po nepotrebnem dragocena gnojnica, po drugi strani se pa siri okrog takih luž sprijen zrak, ki ne tekne ne ljudem ne živalim, in ki je posebno v poletni vročini škodljiv. Kaj je to zdravo, ako se pari taka gosta in blatna gnojnica na solncu V Prašič se vleže tudi v to blatno in smrdljivo gnojnico, ker mu je konečno dobra vsaka moča, samo da se nekoliko sliladi in znebi nadležne srbečice, ali veliko bolje in edino pametno bi bilo, ko bi skrbeli na zgoraj popisani način za kopanje in hlajenje prašičev, usmrajene in goste luže naj se pa odpravijo iz svinjskiii dvorišč, ker niso drugega kakor gnezda za razne kužne snovi, ki pospešujejo vse bolj kakor pa dobro vspevanje. Na-pravljajmo pripravna tekališČa in če mogoče tudi kopališča, gnoj naj se pa spravlja na gnojnišče, gnojnica pa v gnojnično jamo, toraj tja, kamor spada. Kje ležijo na Dolenjskem še ne dvignjeni tisočaki. Neovrgljiva resnica je, da je živinoreja najpo-glavitnejša panoga dandanašnjega kmetijstva. To je v prvi vrati vsled visoke ceoe živine same in vsled visoke cene mlečnih izdelkov. V drugi vrsti je pa živinoreja naj poglavitne) sa panoga kmetijstva zato, ker pripomore kmetovalcu do najdragocenejšega pripomočka za umno in uspeino kmetovanje — do gnoja. Za rejo živine je treba pa obilne in dobre krme, treba je pred vsem dobre in tečne mrve. Za pridelovanje dobre, tečne mrve je treba pa travnikov. Po Dolenjskem nahaja se v raznili krajili prav dosti travnikov, tako n. pr. ob Krki, pa tudi ob Temenici, Mirni, Račni. Ako pa vse te travnike opazujemo, kaj najdemo, o Čem se lahko prepričamo? O tem, da je kljub njihovi obsežnosti pomanjkanje dobre in tečne krme vendar le povsod veliko, tako veliko, da jo morajo kmetovalci skoraj povsod na njivah v podobi detelje in slame pridelovati. In zakaj ? Zato, ker so dolenjski travniki večji del slabi, močvirni, na katerih se prav malo dobre mrve prideluje, na ka-teriii se prideluje večji del slaba, kisla krma, prikladna veliko bolj za konjerejo kakor pa za govedorejo. Ako bi se vse te travnike po izgledu bivšega dolenjskega grajščaka in uzornega kmetovalca barona Berga v Zagorici pri Mokronogu, pravilno osušilo ali kakor pravimo dreniralo, pridelovalo bi se na njih lahko toliko in tako iine krme, da se sme po vsej pravici trditi, da leže v teh travnikih se ne dvignjeni tisočaki. Pri Zagorici je razloček med osušenim in se ne osušenim, toraj močvirnim travnikom kar gorostasen. Tukaj najlepša in obilna žlahtna trava pomešana z deteljo; tam pa kisla in malovredoa biČ-kasta trava, le za konje dobra. Res da, kar je bilo gospodu baronu líerg-u mogoče, ni mogoče vsakemu kmetu, kajti tako zboljsavanje močvirnih travnikov stane dosti denarja, katerega ne zmore vsak posestnik. Sicer pa taka zboljsavanja nikakor niso stvar posameznih posestnikov, ampak stvar vseh skupaj. Vsi posestniki takih travnikov naj bi se združili, ter v prvi vrati od države, v drugi pa od dežele izprosili kulturnih tehnikov, katerim bi bila naloga, poučevati vprašanje o OBuaevanju močvirnih travnikov ter napravljati dotične načrte in proračune. Izvršitev načrtov bi morala biti pa zopet v prvi vrsti atvar države, v drugi pa dežele in v tretji Še le posameznih posestnikov, kajti drugače se taka dela pač izvesti ne dajo. Posamezni posestniki prispevali naj bi z lastnim delom na lastnem zemljišču in z brezplačnim odstopom za glavne jarke potrebne zemlje in pa z amortizacijskim povračilom denarnih stroškov, proračunjenih na hektar osusenega zemljišča. Skratka, postopati bi se moralo s to mcljo-racijo pač tako, kakor se postopa drugod po drugih naprednih deželah s takimi velikimi, cele kraje obse-gajočimi zboljšavanji ali meljoracijami Tako počasi, kakor na primer z osuševanjem ljubljanskega barja, naj bi se pa ne napredovalo. Kar naravnost sramotno pa je, da se dandanca v dobi tako razvite kulturne tehnike toliko tisoč in tisoč hektarov sveta, kateri bi lahko velike kmetiske dohodke donašali, prepušča naravi, da z njimi takorekoč sama gospodari. Ako imamo v deželi posebno komisijo za pogozdovanje pustega suhega krasa, zakaj bi ne imeli komisije za rešitev toliko tisoč in tisoč hektarov zemlje pred škodljivim nplivom preobile moče? Kakor je za celo deželo potrebno pogozdovanje, tako in se veliko bolj potrebno in koristno je drugo, osuševanje močvirnih prostorov. Zato naj bi se naši posestniki močvirnih travnikov po Dolenjskem poprijeli osuševanja, spravili naj bi vso atvar po svojih poslancih v obravnavo deželnega in državnega zbora. To storili naj bi tudi posestniki takih zemljišč na Gorenjskem in na Notranjskem, sploh posestniki cele dežele, kajti z osuševanjem bi se močno povzdignila vrednost cele dežele. Živinoreja, naša prva in najpoglavitnejša panoga današnjega in bodočega kmetijstva zadobila bi s tem naj-izdatnejšo podporo. Zato kmetovalci pričnite s tem delom in ne zanemarite ga. ••-^ttCSf— Politični pregled. v državnem zboru je prišla na vrato vladna predloga o zvišanju in ureditvi duhovniških plač. Večina zbornice je bila za to ; seveda so vstali tudi priznani sovražniki cerkve in duhovščine in bili proti temu. Palmo In prvenstvo je zadobil to pot slovenski poslanec dr. Tavčar, ki je na nečuven način napadal in sramotil slovensko duhovščino. Vai drugI proti-govorniki so goTorili več ali manj stvarno, a tako malo stvarno in tako silno strastno ni govoril nobeden kakor dr. Tavčar. Ne pride nam na um, na tem mestu kedaj braniti duhovščino, tu ni prostora, a dvoje le pripomnimo : zakaj bi duhovnik ne smel Izvrševati svojih državljanskih pravic? Kar velja za vse stanove, velja tudi za en stan, duhovniški stan. Potem pa: duhovščini dr.Tavčar s svojim nastopom ni škodil prav nič, pač pa slovenskemu narodu in sebi. Vsak poslanec druzega naroda si bo mialil: ali je res, kar ta mož govori ali pa ni res; če je res, da so vsi duhovniki taki, kakor jih ta opisuje, potem je pač malo vreden cel narod, kojega voditelji so ti duliovniki, in zato tacega naroda niti upoštevati več ne moremo ; Če je res, moral bi vendar dr, Tavčar molčati in ne vsemu svetu razkrivati sramote slovenskega naroda, to bi bilo apodobno; če pa ni res, kar dr. Tavčar duhovščini očita, je pa on sam velik lažnik, in slovenski narod nikakor ne sme trpeti, da bi ga tak mož v njegovo lastno škodo zastopal na Dunaju, in noben pameten naroden Slovenec ga ne more veČ voliti za poslanca. Tako se vidi resničnost starega pregovora : strast oslepi človeku pamet. — Dobro, mirno in stvarno sta ga zavrnila poslanca dr. Žitnik in Šuklje. Druga zanimivost iz državnega zbora pa je tale: Naši poslanci že dalj čaaa ustrajno trkajo pri vladi za slovensko vseučilišče, In vso dolžnost store v tem oziru katol, narodni poslanci v -Slovanski zvezi. Svoj čas so se tudi zmenili z Italijani tako, da ne bodo nasprotovali ustanovitvi italijanskega vseučilišča, a obenem mora priti na vrsto slovensko vseučilišče. Ko je 22. m. m. v proračunskem odseku prise! v razgovor državni proračun je vstal poslanec Robic in vprašal mlnisterakega predsednika, kako to, da pred kratkim govoreč o nemški in češki visoki šoli na Moravském, ni omenil slovenskega vseučilišča. Takoj se je odzval naučni minister Hartel in odgovoril, da vlada prizna želje Slovencev kot opravičene, ter je pripravljena ustanoviti polagoma vseučilišče v Ljubljani, in sicer bo pričela najprej potrebne poizvedbe in obravnave glede pravoslovnega oddelka, ter upa, da boâe mogla v dogledneni oaBU predložiti natanine predloge. Vsi Slovenci so se razveselili teh HiÍDÍBtrovili besedij, a osupnile so jib besede, da nekateri Slovenci sarai žele, naj se na bodočem slovenskem vseučilišču predavajo nekateri nauki nemško. Ta bi bila lepa! Kakšno slovensko vseučilišče pa bo to! Sumi se, da je tu vmes izdajstvo ter ona nesrečna zveza med kranjskimi nemci in našimi liberalci, liomo prihodnjič poročali kaj je na tem, ko se bo vaa strar malo razjasnila. LImrl je na Reki nadvojvoda Jožef, vrhovni poveljnik of^rskih domobrancev. Na Ogrskem eo zmede vedno večje. Vse kaže, (ia hočejo biti Ogri popolnoma samostojni in neodvisni. Počasi a vstrajiio se pripravlja odpad. Tudi novo ministerstvo ni zboljšalo položaja, ampak ga sitno poslab-Raio. 72 letni general baron Fejervary je kot ministerski predsednik pač sestavil novo ministerstvo, a komaj se je vprviČ prikazal v zbornitii, izrazili so mu nezaupanje ter jasno pokazali, da so mu popolnoma nasprotni. — Opravil torej ne bo ničesar. Ogrski državni zbor jc odgoden do septembra. Socijalni demokrate so pokaxali, kaj znajo in lio-čejo. Državni poslanet; in deželni odbornik prelat Scbei-eher, odličen vodja krsčansko-sodijalne stranke, se je udeležil neke delavske slavnosti. Na poti domu so ga socijalni demokrati pobalinsko napadli tako, da je dobil mnogo ran in je eno oko v nevarnosti. Take surovosti rodé ščuvanja soc. demokratičnih voditeljev. Papež Pij X. je izdal znamenito pismo, v katerem naroča katoličanom, naj se vdeležujejo političnega življenja ter poslužujejo državljanskih pravic. Da bo to njih delovanje bolj vspesno, naj se pridno organ i zuj ej o. Pismo velja pred vsem Italijanom, a tudi katoličanom drugili dežel. Rumunski kralj in kraljica sta obiskala našega cesarja. 14. junija je bil umorjen grški ministerski predsednik Delyannia. Ko je stopil iz kočije, mu je morilec poljubil roko, ob enem pa ga je zabodel z nožem v trebuh. Norvežani se trdno drže, in bržčas ne bo nič pomagalo posredovanje tujih držav, da bi se spet zjedinili s Švedi, marveč bodo postali čisto samosvoji. Prišli so na sled velikim goljufijam v angleški armadi, ki jih jc izvrševal polkovnik Morgan z židovsko tvrdko Meyer v južni Afriki, — Prodajal je velike vojne zaloge, ki so preostale izza burske vojne na tak način, da je pri tem z Meverjem vred vtaknil v svoj žep 100 milijonov kron. Žalostne, da obupne so razmere na Ruskem, Cîar omahuje neprestano, ali bi dal narodu ustav« ali ne, kakor ga že znajo pridobiti in nagovoriti razni veljaki. Ljudstvo je deloma pač nahujskano, a vendar splošno že dosti zavedno, da zares žeti ustavo. Zato se vrse sedaj v tem sedaj v onem mestu poulični Iioji, kakor u. pr. v mestu J.odzu. Tam je padlo in bilo ranjenih na ulicah po silno nasprotnih si poročilih 700—1000 ljudij, a tudi precej vojakov je našlo smrt pod silo razdivjane množice. l'o celi državi se pojavljajo štrajki, vedno beremo, da so spet umorili z bombami tega ali onega višjega uradnika ; v Markovu so na ulici ustre- lili katol. nadškofa Wagnerja; listom prepovedujejo razširjati odgovor carja na prošnje za ustavo ; na vïhodu pa silno draga, strašna in bržčas za Husijo nesrečna, sramotna vojska: to je slaba podoba raz-rujanih ruskih razmer. — Da bi Ruska in Japonska končali vojsko in napravili mir, ni se posebno verjetno. -«■ n- * Njeno solnce. Rad, prav rad sem doma v svoji 8«bi. Imam vedno tu pri sebi zveste prijatelje, svoje kniige; imam tudi luči in toplote in lepote doati, ker prvo mladi» soiree mi prisije ter (lan za dnem razsvetljuje krasno mnogolićno naravo pod mojimi okni. Rad sem doma. A včasih me prime z neznansko silo, posebDo v pozni pomladi, ko kar slatim in čutim, da je vse polje in gozd, trate in vrtovi odeto v pr&injo, cvetečo obleko pomladi. Tedaj mi je premalo, da z očmi od daleč gledam to bajno, mlado življenje iz svojih okenj, utopiti moram doli med pestre cvetice in meliko zelenje, du jih gledam od blizu in se pogovarjam i njimi in puslusam njih slavospev: „Velik si, Gospod, preJep Tvoj svet, veličastno ogrnjea v krasoto !" Kadar se mi oglasi v prsih tako hrepenenje, odložim pero, pa polomim knjigo na polico in grem, da berem v veliki knjigi narave, kar je neizbrisno zapihalo pero božje modrosti, Talco sem hodd necega tacega popoludne brez pravega namena po vijugasti & Čedni cesti. Veseli otroci so se igrali pred hišami in njih krik je oživljal mirno tíhoto. Pod vežnimi vrati 80 stale sosede in se preko ceste glasno razgovarjale o vremenu in bodoči letini m o vsem, kar zanima naše kmečke gospodinje. Prav veeč mi je bih», da so bile na vseh oknih videti lepo pisane cvetice v lončkih in prstenih posodah. Hiàe, same na sebi bolj zanemarjene, dobile bo tako vsaj nekaj prijaznega hca, Prispejem skozi vas. PoJeg ceste stoji borno oblečena tenska. Z obema rokama se je držala vrtnega plotu, cesti je kazala hrbet, glavo pa imela sklonjeno v vrt, kakor da bi prav pazljive» gledala nekaj posebnega. Nisem radoveden vsakdanjih novic, s kakršnimi nas kak zgovoren mož tako rad pita ob pivski mizi, a za vse, kar se godi T naravi imam neko posebno radovednost; morebiti vidi» kaj doslej neznanega? In zato stopim poleg ženice k vrtu ter ga pazno motrim. Majhen koňček zemlje je bil; moj „dolgi" tovariš iz šolskih let, Henrik, bi se komaj stegnil na njem. Par gredicam je bila živa meja običajni „pušpan", na gredicah je raslo nekaj zelenjave. V enem kotu vrtička je bil diSeii grm, v drugem pa krasna vrtnica čudovito lepe rumenkasto-rudečkaste barve, da se mi je kar zasmejalo srce. Kajti vrtnice imam rad nad vse. Vmes je stala klopica. polna lončkov in starih zabojev, napolnjenih a Črno prstjo, Resedica je rasla tu, in polni, duhteči nageljni različnih vrst in barv so klanjali težke glavice. Vse je bilo tako lično, snažno, urojeno. oskrbljeno, kakor bi vzel iz Kkatljice, a nisem zapazil kaj po.sebnega, kar bi zanimalo ženico toliko, da tako nerodno visi čez plot vsa zamaknjena. In opazila je vendarle, da je nekdo poleg nje. Obrne se k meni — star obraz sicer, naguban, a prijazen in odkrit, in pravi: „Kadar grem mimo vrta, moram postati in gledati, tako silno ljubim cvetice." „Imate prav," odgovorim ,.Saj so cvetice ena najlepših stvarij pod solncem. Ali ste že kedaj slišali, kaj nam je ostalo iz raja?" „Ne še nikdar, kaj pa V" vpraša radovedna, „Zvezdice na nebu, oči nedolžnega otroka in cvetice, to nam je ostajalo iz raja/ ji razlagam. „Tudi jaz ljubim cvetice, in nič se mi ne dopade v tej vasi bolj, kakor da imate toliko cvetic po okaih. Vidim, da znate umeti in čutiti, kaj je lepo." „Res, lepo imajo tu v vasi," mi odgovori ter pred-se gledaje reče: „V svoji sobi pa le ene cvetice nisem mogla vzgojiti, le ene ne, gospod I" Lahno se je nasmehnila in pristavila: „Imam samo eno okno in to je obrnjeno tako nerodno, da celo leto nikdar aolnce ne prisije v sobo." Vprašam jo, zakaj si ne poišće bolj sojnčnega in prijaznega stanovanja? la pové mt, da ima v hiši svojega očeta izgovorjen kot do smrti. „Seveda potem ne morete iti drugam stanovat," rećem ji ter se hoćem posloviti, da grem naprej. Kar mi reče, naj grem ž njo, da vidim, kje stanuje. Zakaj ne, si mislim. Slabše p&Č ne more biti njeno stanovanje kakor njih veliko število, katere sem že videl. In zakaj ue bi stari ženici napravil malo veselja? Grrem torej ž njo. Spotoma meni ni bilo treba govoriti, ker govorila Je ienica sama o tem in onem brez konca in kraja. Spoznal sem pa, da je veselega srca ter zadovoljna z Bogom in svetom. Bila je neomožena, v mladih tetih je skrbno stregla starišem, v poznejši dôbi je zvesto pomagala bratu ter mn oskrbovala mnogoštevilno družino, a sedaj na stare dni je bila vsa vesela svojih vnukov. ,Kako imam rada te otroke, kako imam rada te otroke," dejala je večkrat, in nje dobrosrčni obraz ji je kar žarel veselja, kakor prej, ko je ogledovala cvetice. (Dalje Bledi.) zdravim ne bolnim, ter ju je moral nedolgo tega bliînji sosed a poleni nagnati ! Če se to skovikanje ponočnth tic še samo enkrat oglasi ter prebudi bolnike iz spanja, bomo ju pa kar naravnost s polnim imenom postavili tu sem, kajti dobro vemo njiju imeni in druge podatke. Tako surovim ljudem nobenega prizanašanja ! Iz Šmifiela pri Rudolfovem. Dne 21, junija umrl je v najlepši dobi 18 let g. Ivan Knafelc, pomožni uradnik, katerega je položila dolgotrajna bolezen jetika v prerani grob. G. Enafelc bil je večkrat previden s sv. zakramenti; hudo bolezen je prenašal jako potrpežljivo in vdan v voljo Božjo. Pokojni bil je vzor in vzgled krščanskega mladenča, odkritosrčnega in mirnega značaja, najboljši sin In bratec. Ivan bil je skoz in skoz blaga duHa in tedaj enako priljubljen pri predstojnikih, kakor V krogu svojih prijateljev in znancev. Dokaz temu bil je nenavadno lep pogreb, katerega se je vdeležilo mnogobrojno število spremljevalcev od blizu, iz Novega mesta in okolice. Gospodje sošolci in kolegi zapeli so mu v zadnji prijateljski pozdrav doma in ob grobu ginljivih žalostink. — Upajmo, da je bil nepozabni rajnki ljub in drag tudi Bogu. Kajti umreti na dan sv. Alojzija in pokopan biti na najlepši zemeljski praznik, presv, Reš. Telesa dan, to je gotovo odlikovanje le za tacej^a dobrega mladenča, kakor je bil naš Ivan. Dal Bog njegovi duši rajsko vživanje, prežalostnira starišem in sestrici pa Svojo milost in tolažbo ! -H- PiSe se nam: Iz Kandije. (Ponoćne ptice.) O, kako dobro dé človeku, ko se po trudapolnem dnevnem delu k počitku vleže! Kdor ne dela, niČ ne véo tem. Kako neprijetno je pa, ako se privlečejo mimo stanovanj spečega ljudstva ponočnjaki, ki se zadirajo in vpijejo, da tako ljudem sladek počitek kradejo. — Će 80 ponočnjaki nadležni zdravim ljudem, koliko bolj nadležni so šele bolnikom? — Pa mislite, da tem prizanesejo? Kaj še! Skoraj vsako soboto in nedeljo večer se priderejo mimo bolnice v Kandiji in s svojim vpitjem zbude bolnike iz dobrodejnega spanja, v katero jih je nočna tišina le rahlo zazibala. Ti ponočnjaki prtsiljjo bolnike bolest občutiti, katere bi speči saj en čas ne čutili. — No, to pa vsaj ni tako pogosto ! Li v poletnem času se dvakrat na teden pridrvijo ti krokarji, će nimajo kakega zadržka. Saj pa tudi toliko zaslužijo med tednom, da v soboto in nedeljo večer lahko malo pokrokajo. Sicer bi jib pa mošnja z drobižem eel teden žulila in to bi jih jako overalo pri delu. — Bolj pogosto so pa bolnikom po noči nadležne ene druge vrste ptice, ki večkrat skovikajo mimo bolnice. — Kakšne ptice? — I kakšne? — Sove skovikajo! — Gnjusne ptice, ki bolnikom miru ne privoščijo! — Rad bi pa le videl kakšni so ti čuki. No, ker je mesečno, jih bom pa od daleč opazoval. — Aha! Dva 8ta, pa tako čudna: taka krila nosita kakor ženske, na glavi imata pa klobuke. — E saj to ni mogoče! To ni res! — Kaj — da bi bila to pomota? O ne, saj ju po glasu poznam! Al' — — a tako! D/e gospodični ste, ki hodit« iz bližnje novomeške okolice v mesto k nočni pobožnosti ali kaj že imajo tam; pa se o polnoči pojoč domov vračati. Zdaj šele vem! — Tisto noč po Telovem ste se vračali pa šele ob treh ponoči, ker je bil večji praznik. Takrat ste v svoji veliki navdušenosti delj časa bolnike tolažili s svojim petjem tako goreče, da ju še dež, ki se je bil med njunim petjem na zemljo spustil ni prav nič overal v tem podjetju. — Zakaj sem pa prej mislil, da sove skovikajo? Menda zato, ker so najbolj znane ponočne ptice, Čnkove sestrice? — Je že res tako! — Bolje bi bilo, da so ponočne ptice kukovice, katere manj Časa pri nas ostanejo. Potem bi se nam vsako leto le nekaj Časa nočni mir kalil, Dostavek uredništva. Prav ljubo nam je, da ste objavili to stvar, o kateri smo Čali mnogo pritožb. Bolnikom kratiti in krasti tisto malo spanja na tak surov način je ne samo nekrščansko (za to dotični osebi sploh menda nimate smisla) ampak tudi nečloveško. Kaj lahko mogoče, da boste v kratkem sami priklenjeni na dolgotrajno bolniško postelj ter si Želeli mirne noči, katere sedaj ne privoščite ne Škofijski zavodi. „škofijski List", ki se sedaj tiska, ima o škofijskih zavodih nastopno poročilo in povabilo: Škofijski zavodi so skoraj dozidani. Tudi vodstvo je vže pripravljeno. Duhovni, odločeni za vzgojo, so si mnogo zavodov ogledali in jih proučili doma in na ptujem. Izbral sem si dobrih duhovnov in poskrbel za vzgojno njihovo izobrazbo dobro vedoČ, da je srečen vzgojen uspeh ravno od osebnosti vzgojitelja posebno odvisen. V zavodih bo deško semenišče, ki je določeno za mladeniče, o katerih se po dosedanjem njihovem življenju in vzgoji, pa tudi po njihovem nagnjenju in po njihovih sposobnostih upa, du bi mogli kedaj puatati duhovni; bo pa v njih tudi konvikt, določen za mladeniče, ki si hočejo izbrati druge posvetne poklice. Nameraval sem otvoriti ob enem semenišče in konvikt; toda po odločnem svetu v vzgojevanju izkušenih mož sem sklenil za sedaj začeti samo z deškim semeniščem, s konviktom pa počakati par let. Z deškim semeniščem bo združen tudi pouk v vseh gimnazijskih predmetih v obsega in po načrtu, kakor je predpisan za avstrijske gimnazije. Poskrbel sem za vestne profesorje, ki so vže kot duhovni šli na razna vseučilišča poslušat potrebne predmete. Eden od njih, ki bode ravnatelj gimnazije, je vse izpite že dovršil in podučuje že drugo leto na državni gimnaziji. Drugi bodo potrebne izpite napravili deloma letos, deloma prihodnje leto. Letos v septembru bomo začeli s poukom za prvi gimnazijski razred. Že lani sem mislil začeti s štirimi razredi, toda želja, da bi dijaki dobili vso vzgojo v zavodih, kakor je v smislu določil tridentinskega koncila, me je nagnila, da to misel opustim in žičnem le s poukom za prvi gimnazijski razred. Gojenci bodo v zavodih dobili vso telesno oskrbo, primerno vzgojo in popolen gimnazijski pouk. Poučevali se bodo kot prosti predmeti razni moderni jeziki; tudi stenografija, petje in glasba se bode negovala: za vse je dobro preskrebljeno. Sprejemali se bodo mladeniči iz vseh slovenskih pokrajin, ne samo iz Kranjske. To bo veljalo posebno za konvikt; v deško semenišče se bodo pa mladeniči rojeni izven Kranjske le izjemno sprejemali. Ker smo zavode zidali s prispevki duhovnov in ljudstva naše ljubljanske škofije, imajo tudi le pridni in siromašni mladeniči ljubljanske škofije pravico, da se v zavode sprejemajo brezplačno ali po znižani ceni ; mladeniči iz di'uzih škofij pa bodo morali plačati popolno vsoto. Vendar se bode pa prva leta le prav malo mladeničev moglo sprejeti brezplačno ali za znižano ceno, ker se je nabrani denar potrošil za zidavo. Zato sem pa prosil rednega pobiranja prispevkov skozi 16 let, namreč do leta 1914, da se bode sedaj nabirala glavnica za vzdržavanje zavodov. V zavodih je prostora za 400 dijakov, namreč za 200 se-nienišnikoT in za 200 konTiktorjev. Letos jih bomo za prvi razred sprejeli popoloo àtevilo. Brezplačno ali za znižano ceno jih bomo mogli sprejeti le prav malo. Vsi drugi bodo morali plačevati in sicer rnladenići iz ljubljanske škofije po 400 K n» leto, mlftdenièi iz drugih sknfij bodo plačevali po 600 K; plačevalo se bo vsaj po dva mesca naprej. Šolnina se ne bode zahtevala, le za prvi sprejem se bode plačala pristojbina 10 K, potetn pa v početku vsacega leta po 4 K za razna učila. Vse prošnje za sprejem naj se nekolekovane pošljejo na knezo-■škofijski ordinarijat. Proínje mladeničev, ki torej hočejo vstopiti v prvi gimnazijski razred, naj se pošljejo do 6. julija; Iiriloži naj se jim: a) krstni list, b) list o stavljenih kozah, c) izpričevalo o dovršeni ljudski soli s pripomnjo, da se je izdalo, ker hoče mladenič vstopiti v gimnazijo, d) ubož-ni list za tiste mladeniče, ki bi radi brezplačno ali po zni'>.ani ceni bili sprejeti v zavode, V prošnji naj se tudi pove, ima-li mla-•deniČ veselje in sposobnost sa duhovski stan, je li popolnoma zdrav, in kako hoče plačevati. Mladeniči, o katerih ae bode «odilo, da bi se mogli sprejeti, se bodo pozvali k prejemnemn izpitu, ki se bode v onem obsegu, kakor ga postave zahtevajo, vršil v Ljubljani v Aiojznici dne 13. julija ob deveti uri. Kdor iz posebnega vzroka ta obrok zamudi, naj pošlje prošnjo ■do 1. .septembra in pride po tem k izkušnji, kakor se bode naznanilo v začetku šolskega Itjta. Zunanji učenci se v šolo ne bodo sprejemali, ampak edino le gojenci zavoda samega. Kdor želi bolj natančnih poročil, naj povpraša pri preČ go-■fpodu dr. Janezu Z ore tu, prefektu v bogoslovnem semenišču v Ljubljani. V Ljubljani na praznik svet. Antona Pad,, dne 13, junija 1905. Anton Bonaventura, škof. DomaČe vesti. Slovenci! Zakurite na večer 4. julija v časi slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu po vseh gorah in planinah prav mnogo kresov. ( K n e z on adšk of) goriški prevzv. gosp. msgr. Andrej Jordan je obolel precej nevarno, (Konferenca) duhovnikov novomeške dekanije se bode vršila v sredo dne 5. julija v Soteski po dohodu dopoldanskega vlaka. — (Umrl) ni meseca junija v novomeški župniji nihče. (Umrl je) v Gradcu bivši krški c. kr. okrajni glavar v. p. goap. J. Weiglein v L15. letu svoje starosti. (Deielna šolska konferenca) ljudskih učiteljev ■na Kranjskem se bode vršila letos v Ljubljani in sicer v dnijh 4., B., 6. in 7. septembra. (Koncert) uniformirane mestne in meščanske garde godbe s prijaznim sodelovanjem slav. „Dol. pevskega društva" v prid in korist obče spoštovanemu in za našo godbo velezasluînemu g. Filipu EmerŠiču se priredi letos v nedeljo, dne 9. julija ob 4. uri popoludne na Drski, na tako imenovanem „Laivn-Tennis" prostoru. Vstopnina za osebo je 40 vinarjev, za drnřino pa 1 krono. Za okusna jedila in posebno dobro pijačo, bode najboljše preskrbljeno. Vsi prijatelji godbe in vrlega kapelnika iz mesta in okolice se n&jprisrčnejse vabijo k prav obilni udeležbi. (Šolska skušnja) Hiadnikove glasbene »ole se bode vršila v Četrtek dno 13. jubja ob 4. uri pop. v dvorani „Narodnega douia". Učenci bodo nastopili posamič in skupno ter pokazali, koliki» so se naučili na klavirju in godalih. Vabijo se s tem k skušnji p. u. stariši učencev ter prijatelji glasbe. (Častnim občanom) je izvolila enoglasno dné 13. junija 1905 občina DrašiČi blagorodnoga gospoda Bohuslava Skalický, c. kr. vinarskega nadzornika v Rudolfovem radi velikih njegovih zaslug za povzdigo vinarstya. (Matura) na novomeški gimnaziji se je obnesla prav dobro. Izmed 15 maturantov sta napravila dva z odliko, padel pa je samo eden. (Opozarjamo) prav nujno na ljudsko veselico obeb novomeških podrai.nic sv. Cirila in Metoda, ki se bo vršila dne 2. julija po vspnredu, objavljenem po lepakih. Novo-meščani in drugi rodoljubi : prihitite v obilnem številu ta dan in po možnosti prispevajte za vzvišene naredne namene naše glavne družbe sv. Cirila in Metoda ! (Dva vojičaka iz 1. 1848.) Knez Ernest W i n disch-grâtz, 82 letni starček, bival je nekaj dni v Toplicah ter tau izvedel, da živi v Novem mestu nekdanji služabnik njegovega očeta, poznejši sobojevnik kneza Ernesta na Laškem 1. 1848 in 1849, gosp. Anton Vertačič, hišni posestnik in stotnik C. kr. priv, meščanske garde. Vračajoč se na svoje posestvo na Bled, povabil je, ker vlak le mnlo čiisa na kolodvoru stoji, po gosp, okrajnem glavarju g. Vertačića na novomeški kolodvor s pripomnjo, da bi rad še videl svojega sobojevnika. G. VertačiČ, kateri sedaj šteje 86 let, je z veseljem ugodil povabilu. Ginljivo je bilo videti, kako sta se stara znanca po preteku dolgih petdeset let pozdravila. Knez podal mu je roko, ktere ni izpustil do odhoda vlaka, ter peljavši ga malo na stran, vprašal po marsičem in spominjal se marsikaterega dogodljaja pri vojakih kakor tudi domačih, ko je še kot nadporočnik zahajal k svojim starišem na dopust v Planino, kjer je takrat g, Vertačič služboval. Pri odhodu vlaka imela sta oba starčka solzne oči, ter se poslavljala jako prisrčno v svesti si, da se ne vidita tu nikdar več. (Vodovod) občine Rake se je pričel graditi in sicer za vas Rako in Blatnik. Delo je prevzela tvrdka Wagen-fUhrer z Dunaja. (Velikodušni dar.) Blag. g. J. Hočevar-jeva iz Krškega je podarila v podporo za vodovod na Raki 2000 K. (Občni zbor akcijonarjev dolenjskih železnic) se je vršil dné 17. junija na Dunaji, Cisti dobiček je znašal v pretečenem letu 59B.372 K. Ž njim se pokrijejo obresti prioritetnih zadolžnic in še ostane toliko prebitka, da se bode zadnji obrok plačal, katerega je deželna uprava vpla* Čala kot garancija za 4"/" obrestovanje prioritet in 4 "/o obresti v znesku 3698 K. Namesti» umrlega dr. S ch a f fer j a je bil izvoljen grof Barbo v upravni svet dolenjskih železnic. (Koze) se bodo letos stavile v novomeškem okrožju sledeče dneve: V torek, 18. julija, na V. Kalu ob 1. uri, v Mirni peči ob 2. uri, v Prečini ob 4. uri popoldne, — V sredo, 19, julija v Šmibelu ob 9. uri, v Rudolfovem ob 10, uri dopoldne. — V četrtek, 20. julija na Slatntkn ob Va 1. uri, v Brusnicah ob '/s 2. uri, v Orehovici ob 3. uri, v Beli cerkvi ob 4. uri, pri Zorkota ob 5, uri, v Št. Petru ob '/«6. uri popoldne. — V petek, 21. julija ob 1. uri na Ruprčvrhu, v Stupičab ob 3. uri, v Podgradu (»b 6. uri popoldne. Pregledovanje ae vrši ob istih urah teden pozneje. — V Rudolfovem, dné 26. junija 1905. — Dr. Peter Defranceschi. — Vtopliškem zdravstvenem okrožju po sledečem vsporedu: dne 19. julija ob 9. uri dop. v Toplicah, ob pol 11, uri v Soteski, ob pol 2. uri pop. v Vavtivasi, ob 5. uri pop. v Gorenjih Sicah; 2 0. julija: Poljane ob 10. nri dop., Cerraošnjice ob pol 12. ari dop.; 21, julija: v Postenici ob 11, uri dop. Ur. Hnbad. (Naznanilo.) V kapelici pri Božjem grobu,na prijaznem gričku g. J. Krajec-a opravlja se ob poletnem času vsak ponedeljek in petek ob polu 7. uri zjutraj daritev sv. maše. Želeti je, da bi se vedno marljivim obiskovalcem iz šole na Grmu pridruževalo tudi kaj Novomeščanov in Kandijancev, ter bili tii navzoči pri svetem opravilu. (Električno, čarobno in varietetno gledališče) pod vodstvom glasovitega iluzijonista V, Kautskega, lastnika zlate svetinje za umetnost, nahaja se na Katarijinem trgu ter obeta biti zanimo, ker ima jako izbran spored. Kot zaključek predstavam „kosmograf-'. Predstave začetek ob 8, uri zvečer. Vsako nedeljo in praznik se vrše dve predstavi, Sedeži prve vrste po kroni, drugi po 60 vin., stojišča 30 vin. Produkcije se izvajajo z naj modeme jšimi aparati, ker je predstavatelj preskrbljen z vso odgovarjajočo opremo, — Dosedanje predstave bile bo jako dobro obiskane ter se obiskovalci Jako pohvalno izražajo o njih. (V župniji Mirna p e č ) je oddati služba organista in cerkvenika, več se izvé pri župnému uradu. (Razpis službe.) Pri c kr. okrajDem sodišču v Črnomlju je razpisana služba oficijala v X., ozir. kanclista v XI. plačilnem razredu do H. julija 1905. (Gasilno društvo) se snuje y Št, Petru pri Novem mestu. (UbiO se je posestnik Janez Strauss iz Podzemlja, Padel je iz voza, (Nezgode.) Gad je vpičil dné 17. junija t, 1. 13 letnega Gašperja Rozmau-a iz Velikih Poljan pri Starem trgu na Dolenjskem. — Velik naliv so imeli v poljanski dolini pri îîtarem trgu dne 17. junija t, 1. (Požar,) Dné 16. t. m. m. so se zbrali hudourni oblaki nad Trško goro pri Novem mestu. Kmalu nastane hud naliv in vihar z bliskanjem in treskanjem. Med nevihto je vdarila strela v mežnarijo podružné cerkve v Maíikovci in jo vžge. Domačini so ogenj pogasili, na pomoč je prišla tudi požarna hramba iz Novega mesta. — Na kapiteljskem hribu je pa strela vdarila v kupico sena in gá uîgala. (Novi kramarskj,) kakor tudi živinorejski sejem bode dne 15. julija 1.1. v Skodjanu na Dolenjskem. (Iz Amerike.) Strašno smrt je storil Slovenec B>an-čisek Špeh ar iz Vrha pri Vinicah na Dolenjskem. Delal je v Ameriki v rudniku North Tamarack. Padel je iz vspenjače, ki ga je zmečkala tako, da so kosi njegovega trupla padali v globočino nad 1000 m. — J.Rus iz Krke na Dolenjskem doma, iiedaj v Ameriki bivajoč, je btl v Clevelandu od želez-ničnega vlaka povožen, — Slovensko Časopisje v Ameriki. V New Yorku je pričel izhajati šaljiv slovenski list „Komar." (Toča.) Dné 16. junija t. 1. vsula se je nad Vodicanii v kamniškem okraju toča in je napravila nad 30.800 K škode, (Predsednikom v „Slovensko Matico") je bil zopet izvoljen g. Fr. Leveč, c. kr. dež. solski nadzornik za Kranjsko. (Prešernov spomenik) bodo postavili v Ljubljani na Marijinem trgu in sicer se bode spomenik slovesno odkril v prvi polovici septembra. V namea pokritja stroškov za spomenik se bode vršila dné 16. julija t. 1. velika „ljudska veselica" v ljubljanski „Zvezdi." (Domači peš-polk) št. 17. bode prihodnje leto zopet prestavljen v Ijubljano, Tako poročajo časopisi. (Jesenske vojaške vaje.) Letošnje }esen.ske vojaške vaje rezervistov in nadomestnih rezervistov v III. koru se bodo v sledečem redu vršile: Pri infanteriji in lovcih od 31. avgusta do 2, septembra in od 23. avgusta do 7, septembra. Pri topnifiarstvu: Pri artilerijskem regimentu št, 3 od 10, do 22, julija, 24. julija do 5, avgusta, 7, do 19. avgusta, 21. avgusta do 2. septtmbra in 4. do 16. septembra. Pri diviz. art. regimentih št. 7. 8, in 9. od 10, do 22. julija in sicer za rezerviste in nadomestne rezerviste. Za trdnjavski artilerijski regiment št. 4. za rezerviste in nadomestne rezerviste od 10. do 22. julija in a4. julija do 5. avgusta. Za pionirje; Pri pionirskem bataljonu Št, 15 od 1. dn 13, oziroma 28 avgusta. Za sanitete: Pri sanitetnih oddelkih 7., 8, in 9., za rezerviste in nadomestne rezerviste od 13. do 26. avgusta in 26. avgusta do 7. septembra. Pri domobrancih, spadajočih k 22. diviziji in sicer k regimentom št. 3,, i., 6., 26. in 27. od 13. avgusta do 9. septembra, (Slovanskim trgovcem in slovanskemu občinstvu!) V slovenskem trgu Domžale na Kranjskem se je naselila peščica nemških Tirolcev ter pričela ondi slamnikarsko obrt. V par letih se je ta nemška naselbina pomnožila in postala tako predrzna, da z vso silo zatira domači živelj. Nedavno je priredila nemško slavnost razvitja svoje nemške zastave, pri kateri je s frankfurtaricami provocirala domače prebivalstvo. Nemci so pričeli na domače prebivalstvo iz zasede metati kamenj« in streljati. Tako početje mora roditi odločen odpor. — Najuspešnejši je tak odpor na narodnogospodarskem polju ! — Slovanski trgovci po Slovenskem, Češkem, Moravském, Dalmaciji, Istri, Bosni in po Srbskem naročajte slamnike v domžalskih slovenskih tovarnah slamnikov. Te tovarne so: M. Cerar, Andrej Jančigaj, Andrej Maček, Franc Hojnik, Franc Mazovec, Janez Klemenčič, I. M. Flis, M. Mayer, ~ Vsi ti slovenski tovarnarji slamnikov v Domžalah lahko dobro postrežejo in ako bi imeli več odjemalcev, bi lahko tudi veliko več delali, nego sedaj. Slovanski trgovci podpirajte te može, ki so v hudem boju z nemškim kapitalom, slovansko občinstvo zahtevaj povsod slamnikov od zgoraj imenovanih tvrdk! (Današnji list) obsega deset strani. Gospodarske stvari, — (Vinogradniki pozor!) Ravnokar zvemo od popolnoma zanesljive strani, da se je peronospora v nekem zapadno leíečem vinogradu že tudi na grozdju prikazala, daslravno je hi! vinograd v pravem času jako pravilno v prvič škropljen. To nam daje povod, naSe vinogradnike opozoriti, da se po zapadno ležečih vinogradih koj v drugič škropljenja lotijo. — (Pozor živinorejci!) Na prihodnjem živinskem semnju v Trebnjem dne 12. t. m. namerava nek trgovec nakupiti večje število težkih, lahko hodečih vprežnih volov pri-bljižne teže 1100 kg. par in višje, iiivinorejci se vabijo, da priženo na rečeni semenj take vole, — (Občni zbor c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani) bo v četrtek 6, julija t. 1. Spored občnega zbora je objavljen niže spodaj. Opozarjamo vse naše podružnice, da skrbe za primerno udeležbo pri občnem zboru. Saj boljši posestniki iz Dolenjske bi se lahko udeležili tega zborovanj», kajti Dolenjska je po navadi najslabše zastopana. — (Občni zbor) c, kr. kmetijske družbe kranjske bo-v Četrtek, dne 6, julija 1905.1, ob devetih dopoldne v dvorani „Mestnega doma" v Ljubljani, Spored: Pi'edsednik prične zborovanje. 2. Poročilo o delovanju glavnega odbora v 1, 1904. 3, Predložitev družbenega računa za 1, 1904 in proračun za 1, 1906. (Hačun in proračun se dopošljeta gg. družabnikom o-pravem času ) 4. Volitev podpi edsednika namesto po pravilih izstopivšega dosedanjega podpredsednika g. ravnatelja Frančiška Po vseta, grasčaka, državnega in deželnega pi-slsnca itd, 5. Volitev štirib odbornikov v glavni odbor nn-mesto po pravilih izstopi vših gg. : Antona grofa Barb«,, graščaka v Rakovniku, barona Leopolda Liechtenberga,. graščaka v Jablah, Alojzija Pavlina, c. kr, višega živino-zdravnika v Ljubljani, in Frančiška Pavlina, c. k. višega inženerja v Ljubljani, 6. Poročila in predlogi odborovi, 7, Poročila in predlogi podrnžnic. 8. Nasveti in prosti govori posameznih družabnikov. Glavni odbor c. kr. kmetijske drnžbe kranjske. V Ljubljani, dne 16. junija 190S. Oton pl. Detela, predsednik. Gustav Pire, ravnatelj. — (Pouk v mlekarstvu.) Kmetijska podružnica v Novem mestu priredi v .Šmihelu v nedeljo 9, julija t. 1, ob 3. uri popoludne pouk o povzdigi mlekarstva vnovomešlii okolici. Opozarjamo na ta pouk vse naše gospodinje in jih pozivljemo, da se ga udeleže v obilnem številu. Vabimo pa tudi vse tiste-naše gospodarje iz bližnjih vasi, katerim je na tem, da se ta važua panoga kmetijska povzdigne v novomeški okolici. Pre daval bo g. pristav V, Kohrman, — (Dva sitna plevela po naših travnikih) sta škrobotec in dvoletni dimek ali zajka, kakor ga nekateri imenujejo. íkrobotec je enoletna rastlina in napol-zajedalka. Znebimo se ga le z zgodnjo košnjo, najbolje pa s pomladansko pašu. Ta plevel zgodaj zori in napravi polno semena, ki škrobota. Če se zoreča rastlina potrese. Od tod ima tudi svoje ime, Dvoletni dimek je pa dvoletna rastlina. Prvo leto napravi nekaj perja podobnega regratu, drugo leto pa po/,ene v stebla, ki so visoka in trda, tako da dobimo same palce. Cvetja je rumenega. Iz mnogoštevilnih cvetnih, glavic nastane vse polno semena kakor pri regratu. Tudi te rastline se najlaže znebimo z zgodnjo košnjo, — (Popaljen oves.) Po mnogih mivah je oves mesca aprila in maja porjavel kakor bi ga napadla rija. Porjaveli in posušili 80 se pa le zgornji konci listov. Povedati moramo, da to ni nobena rija in tudi nobena poSkodba vsled kake glivične bolezni. Ta pojav ima svoj vzrok najbrž v vremenskih razmerah. April je bil suh in mnlo ugoden za oves. Za aprilom je nastopil deževni maj, ki je pospešil vso rast in najhitreje na škodo prvega perja, ki se je jelo vsled tega sušiti, — (Letošnja košnja) trpi močno vsled neprestanoga deževja. Obetala se je prav dobra letina, a če pojde tako naprej, bi> slaba, Mnogo sena se je že pokvarilo, mnogo se ga, pa še bode. aeno je kazalo letos izvanredno dobro, a sedaj ga ni mogoče spraviti. Kdor je pred sv. Medardom «jušil, je dobro spravil, ali teti je malo. — (II. poućno potovanje kranjskih kmetovalcev.) Slavna c. k. kmetijska družba priredila je letos dne 13. junija drugo poučno potovanje kranjskih kmetovalcev na Gor, Štajersko i« Koroško. Voditelj potovanja je bil mlekarski nadzornik g. Legvart. Vseh udeležencev bilo je 64 ; med temi seveda največ Kranjcev, uekaj Primorcev in Štajercev. Na tem potovanju videti je bilo marsikaj vzornega in priporočljivega, veliko pa tudi, kar bi se za napredno Štajersko in Koroško moralo naravnost opustiti. V torek, dne 13. junija odpeljali smo se s polnočnim poštnim vlakom iz Ljubljane v Wiidon, kjer smo zajuterkovali in se potem takoj po jako slabi poti z vozom odpeljali na posestvo viteza Plessinga v Waldegg, ki je oddaljeno dobre dve uri od Wildona. Tu smo si ogledali vzorno urejeno prewiójo rejo, izdelovanje WaldeĚkega sira in (napravo) sadnega šampanjca. Najbolj nam je ugajala prešičja reja. G, Pleasing redi namreč od 400 do 600 plemenskih prešičev, ki so večinoma jorkširskega plemena, križanega z Meissnerjevo pasmo, katera, kakor je dokazano, v ondotnem kraju najbolj uspeva. Vse te iivali oskrbujejo samo 3 osebe. V poletnem ćasu pokladn se jím sama sveža detelja, v zimskem Ćasn pa dobé poleg suhe krme tudi nekaj surovega krompirja, repe in pese. Le one živali, katere so namenjene za pitanje, dobé koruzo in koruzno moko. Kuhane lilfije ne dobe nikdar, — vkljub temu so živali lepe in dobro iHpevajo. Poleg prešičev redi sa na tem posestvu tudi lepo število krav pincgavske in murbodenske pasme, od katerih mleko porabijo za dobro znani ivaldeški sir, katerega prodajajo po 22 vin. komad. Dobi se pa seveda tudi v trgovinah. Tudi sadni šampanjec izdeljnjejo, kateremu pa umetno dodajajo ogljikovo kisLno, — Po ogledu tega vzorno urejenega posestva, odpeljali smo se potem nazaj v Wildon, kjer smo obedovali in se takoj po obedu s prvim vlakom odpeljali v Gradec, kjer smo si še isto popoldne ogledali deželno kmetijsko šolo v Grottenhofii, ki je oddaljena pol ure od mesta. G. ravnatelj nas je z velikim veseljem sprejel in nam od prvega do zHdnjega vse razkazal. Videli smo zopet veliko novega m priporočljivega, veliko pa tudi, kar nas sploh ni zanimalo. Hralevredno je, da ima ta šola veliko najnovej^ili ročnih strojev za poljedeljstvo tn vrtnarstvo, kateri so pri nas na Dolenjskem Še nepoznani in katere pogreša vsak večji posestnik, posebno v sedanjem času, ko so delavci tako dragi in jih skoro že več dobiti ni. Iz Grottenhofa morali bi se podati v Feldhof, kar smo pa zaradi pomaujkanja časa opustili in se vrnili v Gradfc, kjer smo prenočili. (Dalje prituMlnjiS.) — (Gojenke gospodinjske šole v Ljubljani) so napravile letos izlet na Srednje Štajersko in si tam ogledale praHÍčjorej hodnje seje predloži natančni razvid o prostorih posameznih strank in o visokosti stanarine, i^prejeto. — 8.) Poročilo odseka za zgradbo urodjariie za gasilno društvo. Poročilo stavbenega odseka za zgradbo orodjarne se vzame na znanje ter ist«mu naroČi, ďa kadar bode ponudilo prostovoljno gasilno druiStvo drugi primerni prostor za orodjarno, naj se ista zgradi v smislu odborovega sklepa z dne 16. aprila 190b. — 9.) Poročilo gospiidar-skega odseka v zadevi prodanih imrek iz mestne hoite. Ker se g. Prsn Seidl ne drži kupne pogodbe, «prejme se ioglasno predlog gospodarskega odseka: 1. G, Franc Seidl-nu se ulcaže, da mora tekoma 8. dni kar je ie posekanih smrek, iz gozda izpeljati, vse veje in vrhove poiipraviti oziroma seigati, kar naj Jmgafe obûltia na njega stroške izvrši. 2. Vsako nadaljnje sekanje se if. Seidl-nu prepové ia t> v «mislu jmgodbe § 3 dra/benili pogojev, 3. K« se kljubu večkratnemu o yomin o v anju sr. Fr Seidl ni hgiel držati dražbeoili pobojev, se raipiie za še ostale emreke iia algo-vornost g, Seidla nova dražba, varščina pa »apade v korist občine. — 10.1 Poročilo županstva o dojiisa c. kr. okrajnega glavantva it. 13.653 radi dovolitve konjskih Bejmov v občini Stodenc pri Ljubljani. Na predlog g. žapana se ugovarja podelitvi se. ma kljubtt tema, da dobro zna, da so žalibog vsi taki tt^vori breztiooicmbni, ker se itak na nie neoiira. Sploli bi pa murala znati c. kr. vlada, da je množitev sejmov le v Škodo ljudstva kakor áivinoreji. Sprejeto. — II.) Poručilo nbožuega odseka o podelitvi Dolhofove ustanove. Ka Dolbnfovo uatanovo vložilo se je 38 prošenj. Podeli se sledečim: Florjančič Jožef, Godina Franc, Hočevar Amalija, Ilovar otrooi, Kalčič Meta, Kobe Jožefa, Papež Jera, Bus Helena, Skal Ana, Ža^r Neža. — 12.) Porodilo županstva radi vojaštva. Q. župau poroča, da je vložilo županstvo kakor vsako leto tudi letos po državnem poslancu g. Plantanu prosujo na o. kr. vojaško niiaisteratvo sa stalno nastanitev vojakov T mesta. Prošnja je žalibog zopet odbita in to z dopisom c. in kr. kotnega poveljstva v Gradcu št. 2964 z dne 26. maja 1905, v katerem pravi, da se začasno prošnji ne more ugoditi, ker nima potrebnega vojaštva na razpolago in ti) v smisln odloka c. in kr. vojnega ministerstva z dne 6, aprila 1906, oddelek 5, St. 069. Dalje poroča jf. župan, da se je županstvo tudi po državnem poslancu g. Plantanu pri c. kr. vojnem min sterstvu prenotiralo za vse filuîaja, to je: kadar bode kako vojaštvo na razpolago za tnkajinje nastanjenja istega, — 13.) Raznoterosti, I.) G. Rosmao na-avetnje, da uaj občinski odbor odličnega slovenskega pisatelja, kateri vže nad 30 let biva v mesto ter plodonosno deluje na k n.j i že vnos tne m polju, imeanje povodom njega 751etDice čsstnira občanom. Se sprejme sogasnu. 11.) Dalje predlaga g. Eosman, da se naj izreče priznanje in zalivala Ijub-Ijanakeniii žapann g. Hribarju kakor tudi obč, svet. g. dr. Trillerjn za možati nastop v ljubljanskem obč svetn dne 6. junija, ko sta predrzno izzivajoče demonstracije v Domžalab od doseljenih Nemnev in druzih iz-«vačev primerno ožigosala, kajti sramota bi bila, da bi bil Slovenec še nadalje na svojih tleh tlačan - tnjcu. G. župan W predlog tudi najiskrenejše priporoča, na kar se sprejme c odubravanjem — soglasno. III. G. Qustin predlaga, da se naj naroči županstvu, da bode najstrožje postopalo proti gospodarjem psov, kateri pnsté irte brez nadzorstva, da se klatijo m gonijo po mestu, posebno pa po trga od ranega utra do poane noči — večkrat tudi celo noč — ter vznemirjujejo in nad egujejo prehodnike, vozače in sploh občinstvo. Razni gospodje odborniki ta predlog najtoplejše priporočajo, na kar se soglasno sklene: Mestnemu županstvu se naroča, da takoj potrebno ukrene, da se ne bodo psi brez gospodarjev ali sploh brez nadzorstva klatili po mestu, da mora imeti vsak pes vedno pasjo marko iz leta 1906, dalje, da morajo gospodarji psov iste imeti po letn ud 9. ure zrečer do 6, ure zjutraj, in po zimi pa od fi. ure zvečer do 7, are zjutraj zaprte, Konjaču naj se naruči, da vse pse, kateri nimajo mark, ali ki so lo 8. osiroma ». uri zveier in preti G. oziroma 7. uro z ntraj i>a prostem, a jih polovi, gospodar pa kaznuje. Sploh se pa mora pse privezati ali zapreti, kateri prehodnike, vozače in dru^o občinstvo nadlegiijejo, IV.) Goap. župan prečita dopis c. kr, poštnega oskrbništva v Bndolfovem z dne 8, junija 1905, št. tikajoč se tretjega dostavljanja pcštnili pošiljatev ob praznikih ter ga priporoča, da se z ozirom na poštne uslužbence opusti, čemur se pritrdi. Sa to zaključi g. župan javno sejo ter otvori tajno sejo, v kateri se je obravnavali) o dopisih c. kr, okrajnega glavarstva št. 12.101, 13.287 in I3.8ň4 radi podelitve koncesij Po sklepu tajne seje otvori gospod župan zopet javno sejo ter proglasi sklep iste. Ad it. 12,101 se je sklenilo, da mestna občina pogojno nima ugovora, ad št. 13.287 ravno tako pogojno, ako se ue ugodi ad Št. 13.894. - Ker je dnevni red končaa, gospod žnpan sejo zaključi. Tržne cene dne 26. junija 1905 v Rudolfovem. S Preklic. (144) Vajbol.jša pristna vina priporoča p» najnižji ceni (146-3-1) Antonija Lakner v Kandiji iiasitroti Košiček-ii. Vino (1453-1) domaČega pridelka iz Trške gore Ima v večji množini na prodaj Stí'" od 56 litrov naprej Franc Seidl v Rudolfovem. tmenovanje Hektl, po Imenovanje Hektl. po K h ' K 1 1 : 12 , SO ' 13 - 11 i 01 < i — Ajda...... : 11 1 71 ' ■ 7 80 1 11 71 Ječmen..... 11 04 14 31 ' Krompir..... , 6 ao _ 1 — Jajca po 9 za 40 vinai: ev. 12 36 Darovi za Prešernov spomenik, katere je nabrala preblago rod na, gr^spa Josipa pl. Sladoviè pii gospeh in guapicah : Po Z5 K pl. Sladovií, A. Slane; po 10 K (íerdeSič, Schegula, Defran-cMcbi, Morantjs; po 6 K Kalčič; po S E pl. Pichtenau, Bloudek, Ahazbizn, Oerm, DolinSek, Ogorent* A., Dolenc, Poznik, Žitek, âuk^e. Skale, U. Seidl, Detela; po 4 K Vaupotič, Koritzky, Tandler, Volčič, Kessler, (iandini, ňkerlj, Hočevar, Kogler, Vojska, Neimenovana; po 3 E fiolia, Damisch, Leveč, Levičnik, Smola, Rozina M„ Vidíc, Pfeifer; po 2 E Rruner, Ceč^elič, Boiiič, Gnzelj, Gustin, Barhorič, Bergant, Bervar, Bučar, Horvat, Kopač, Kompare, Mogolič, Mramor, ílohar, Koderman, Panser, Schwinger, Saboth.v, Pajnič,. Skalický, Taček, Oblak, Windischer, Ogrin, Wokač, Jeschinagg, Rolirmann, Kastelic, Znre, JakSe, Neimenovana, Slušič ; po 1 K H. Barborič, Cvelbar,. Frančič, Ferlič M, Miírn A., MikollĚ, VašiČ, Vent;aiz, Off-irentz M„ Hladnik, Košíček, IJmek, Recelj, M., Perko, Stefanovič, Rosenberger. Kastelic M., Koklič, Kozina, ŠeSek, Perko A. — V skupnem zneskti 31G kron. Živeli darovatelji! ZAHVALA. Povodom smrti naše iskreno ljubljene, nepozabne mamice, gospe XtíSarij© ICaarlovšolc izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nas v bolezni in smrti preblage pokojnice tolažili, najsrčnejšo zahvalo. Vilasti se zahvaljujemo prečast, duhovščini, posebno visokočast. gospodu opatu, veleč, gg. oo. kapuctnoiii, dalje slavuennt Celjskemn pevskemu društvu za ganljivo petje pred hišo in na grobu, in vsem, ki so spremili drago pokojnico k zadnjemu počitku. Iskreno se tudi zalivaljujemo za mnogobrojne krasne vence. (iELJE, dne Iti. junija 1906. (139) Žalujoči ostali. s tem izjavljam, da ni rea, kar sem govoril, da gospod Ivan Ferlič v Rudolfovem ni pošteno vaga), ter obžaljujem svoje giivoťjenje. Jožef Hočevar, poseatDlk — Gradac št. 37. Loterijske številke. TRST, 24. junija 8 9 19 2B 64 GRADEC, 17. junija 15 79 fi8 67 29 Zahvala. Za dokaze odkrit.pga sočutja ob časn bolezni in ob uenadomeetni izgubi našega iskreno ljubljenega edinega sina, gospoda Xv^xxa K!xxaíeIo-a pomožnega uradnika kateri je po dolgotrajni mučni bolezni, večkrat previden ■ sv. zakramenti, v ISletni diibi dne ai.jnnija ob 2, uri zjutraj blaženo zaspal v (iospodn. ter bil dne 22. junija ob t. uri pop, iia .ilmibel(fkern pokopališču pokojtan, izrekamo tem potom najprisrčnejSd zahvalo za mnogoštevilno spremstvo k zadnjemu počitku, posebno še gospodom pevcem za «inljivežalustiHkedoma in ob grobu, cenjenim darovateljem vencev ter čast. gg. ubogim šolskim sestram d. N, I), za častno število spremljevalk. .ŠMITIKL pri Novem mtsta, dne 2(5. junija 19Q6. Franc in Josipina Knafelc (130) starjSi. Kťť ao pnatali psi v mestu vže prava nadloga za občinstvo, se strogo ukaže: 1.) Gospodarji psov morajo strogo paziti, da se isti brez nadzorstva ne klatijo in gonijo po mestu ter da občinstvo ne nadlegujejo, bodisi z lajanjem ali znletavan em, — Gospodar je pod kaznijo odgovoren, da tacega psa al ima zaprtega ali pa privezanega. 2. Pse je v poletnem času od 1, aprila do 30 septembra od 9. ure zvečer do 6. ure zjutraj in v zimákem času od 6. ure zvečer do 7. ure zjutraj zaprte imeti oziroma pod nadzorstvom 3. Vsak pes mora neprenehoma nositi pasjo marko za leto 1905. 4. Konjač ima nalog, vse pse poloviti, ki nimajo mark ali ki se ob gori označenem času naliajajo brez nadzorstva zunaj lii«. Mestno županstvo Rudolfovo, dne 26. junija 1905. (Ui) Travniki v najem. í>íikrbniátvo graščine Ruprcvrh bode oddalo dtte 11. julija t, I. ob 8. uri zjutraj travnike v Gorjancih v najem ter uljudno vabi za to oddajo se zanimaj<(Če, rta se omenjeni dan na Gorjancili snidejo. Pr<»daja travnikov. Dne 11. julija 1.1. prodali se bodo graščinski travniki v Gorjaneili (Kutta, Kopina in drugi), Kupci naj blagovolijo istegR dne ob 8, uri zjutraj v Gorjance priti. Prodaja lesa. Od sedaj dalje bode graščinsko oskrbnistvo Ruprčvrii vsaki drugi toreli v mesecu prodajalo le» v Gorjancih. Kdor želi smreke alj bukve kupiti, naj pride drugi torek v mesfcu v Gorjance. (13H) Iz proste roke na prodaj »I y. V ííovoin mostu. X^asAaxLilo. v I, razred c, kr, gimnazije v Rudolfovem se bodo sprejemali učenci ali julija ali septembra meseca. Kdor boče vstopiti meseca julija, naj se oglasi 8 svojimi starši ali njili odgovornimi zastopniki v petek 14. julija od 6. do 7. ure popoldne ali v soboto 15, julija od do '/îlO-poldne v ravnateljski pisarni ter prinese s seboj krstni list in obiskovalDo izpričevalo (šolsko naznanilo), v katerem mora biti izrecno povedano, čemu je bilo izdano, in v katerem morajo biti redi iz verouka, učnega jezika in računstva. Sprejemni izoiti se vrsé v soboto 15, julija. Takse, 6 K 20 b, plačajo v začetka šolskega leta le tisti učenci, ki zares vstopijo. C. kr. gimnazijsko ravnateljstvo. v Rudolfovem. 1. julija 1906. (137) Cena 6000 kron, od katerih je treba le 2000 plačati, 4000 kron pa lahko na hiši ostane, in sicer tako, da se vsa-cega pol leta 120 kron plača. V 36. letih se tako hiša popolnoma izplača. Već pove iz prijaznosti gosp. dr. Scheguia odvetnik v Novem mestu, (143-0-1) Lepa, velika, meblirana mesečna soba je oddati h 1. avjiiustom. Več pove upravništvo „Dol. Novic". {Mt)-2-i) V Kandijl pri Rudolfovem je iz proste roke "a prodaj veliko posestvo obstoječe iz dveh hiš, hleva, svinjaka io kozolca. Pri liisali se naliaja lep vrt, njive in travnik. Vec pove lastnica (iM-o-s) Zofija Kaslelic v Kandiji, Lepo prostorno STANOVANJE je za oddati s 1. septembrom 1905. Obstoji iz 3 ali 4 sob. kuhii^je, kleti, drvarnice in sploh z vsemi zraven spadajo-čimi potrebščinami. Ve6 pove upravništvu „Dol. Novica A^odntvo deželne kiiietijHke sole Hîi (innu išče (,34.03. katera bi bila v bližini Novega mesta ležeča, ter za drva posekati. Kdor jo ima na prodaj, naj se zglasi na Grmu. Vidmani« kApljic • • i kaže seljftnoin in Slavonske II1UÚ J'ikraiikilj bilj svine." • • • • Pozor I Bolnemu zdravje! Pozor! Slabemu moči Pahraikokapilicfl in Slavonska bUievina «t,a danes (Iranajbol. priljnbljena Ijn^nka leka, ker delnjeju i^otovu E n^boljSiin uspehutu, ter si tako pridobivao sloves po vaeh ile ih iveta. Manj kot 12 steklenic se ue poiSilja, P'iL-i-'iSL-fi L'11lllí/>ťk* proti vsem buleinim želodca in črev, (nUtranjnjejo krče, l (ini UÍMIU niHMjUjt/. bolečine v želodcu, preijanjaj« vetrove in řiitijo kri, poapeiuje.o )irebavo, odganjajo tnale in velike gliste, odpravljajo mrzlico in vse od te iihaj»ja6e boler.ni. LeSijo dalje vse lioleKni na jetrih in slézali. Najbolje sredstvo proti bolezni maternice in madrona, vsled <:esar ne sme o manjkati v nobeni meKSanski in kmečki biši. — Karoii naj jih vaakdo pod na^kivom: Peter lurllii, idkarnar. Pakrac 205, Slavonija, llenar naj se poSlje naprej ali s povzetjem. Cena je sledeča ia sicer tranko na v«Bko jioStn: n steU (I tucat) 5'- K, 24 stakl. (Z tucala) 8'60 K, 36 stekl. (3 lucati) 12'40 K, 48 stekl. (4 tucati) 16- K, 60 slekl. (6 tucatov) tS-— K KInvnilulf'I lnlmvitl'1* ' »»éIWf »ijajnim in najboljšim nspehom pruti zMtareleinn i9i» a v CO S rt _ « 'c CL, O í-l v] nJ CO Sprejme takoj 1134-2-2) Jlí^' za sedlnrski obrt. Anton Valentinčič v Rudolfovem. 2 2 na Cli C93-0-5J n|5H5E5H5H5B5g5H5a5B_5E5a5E5B5a5E5B5E5g5E|l ne požiiftui v (Inaego iieíiiega, ("isteK» lica in odstranitev p/îg, Ixiljsei^a in vftiieSneje ileln-jofeR« EdrivilnpRfi mila kot je znano Bergmann-ovo lilijino milo («ndiiiltn ; 2 rndftrja) tvnlke Bergmann & Co., TeĆen ob Elbi. Dobi se komad po BO h pri: lekarn. S. pl. Sladovič In v trgovini A. Oblak v Novem mestu. Jaz llH5H5g5B5E5H5H5H5E5"~a5H5H5H5a555E5H5H5E5t5 JV i| zm(>Hane in rezane kupujm na j^i f TI ÍÍ Kf* veliko. Vsaki nabiralec las, naj XJA-^ JLLOxW./ ge prepriôa, da plaćnjm od zdaj naj-viKjo ceno. — Izdelujem vsa vlasnlaraka dela, vlasnlje (haioke), lasne verižice, kite in umetne slike iz las po najnovejšem izdelku. — V zalogi imam najfinejša mila, dišave za obleko, glavnike za dame itd. S poŠto vanj ein se prijioroinjem f276-24-i6) Ivan Svetec, brivec in vlasoljar Glavni tr^ (nasproti me.stne hiše). '130 0-3) ft je se odda J v najem. na Clavnem trgu v Novem mestu ste za oddati. Ena takoj, druga s 1. julijem 1905. — Ravno tam je dobiti izvrstno dolenjsko vino lastnega pridelka v majhni in večji množini. Natančneje pri g. Ant. pl. Fichtenau v Novem mestu. iz poštene hiše, kateri ima veselje do trgovine ter je dovršil I. gimnazijski razred, se takoj sprejme v trgovini s špecerijskim blagom - (142-01) Franc Kasteiic-a v Kandiji pri Novem mestu. Vino ! lastnega pridelka Je na prodaj v vsaki množini in po ugodni ceni v graščini Bajnof pri Rudolfovem, Na prodaj stci h graščini Raka na Dolenjskem spadajoči pristavi (aooLarofa) na Hrvaškem brodu in na Hudinjah, h kojima se lahko dokupi tudi nekaj travnikov oziroma njiv in hoste. Pojasnila daje «skrbništvo graščine Kaka na Doleojskem. Zdravje je največje bogastvo! Zdravje je največje bogastvo! Kapljice sv. Marka. (a6i)-20-ie) Te glasovite in nedoaeRljive KAPUKJE «v. MARKA He uporablja o 7a zunanjo in nutranjo »porabo, Oaobito oiRtTanjajejo trganje In kaljenje po kosteh, nogati In rokah, ter iz e<':ijo vsaki ^rlarobol. One