TEORIJA V ZADRUŽNI PRAKSI
Posvetimo več pozornosti reji vodne perutnine
CHol tnz. Zorec Egon
Po petletnera planu LR Slovenije je predvideno znatno povečanje vseh panog živinoreje tako, da so bo naša republika v pogledu mesa preskrbo-vala sama. Poleg prašičjereje in ov-čarstva se bo velika pozornost po-svečala reji malih živali, predvsem perutninarstvu in kunčjereji. Po mnogih krajih Slovenije so že usta-novljene večje farme, predvsem pe-rutninarske, drugod pa bodo usta-novljene. V ptujskem okraju imamo takšno farmo — farmo gosi — ob Studenčnici na Bregu pri Ptuju.
Nobenega dvoma ni, da je reja perutnine, predvsem vodne — gosi in rac — poleg reje kur velikega go-spodarskega pomena. Ugotoviti pa je treba, da se je temu doslej posve-čalo vse premalo pozornosti. Pone-kod ima.jo naravnost idealne pogoje za rejo vodne perutnine, pa tega iz raznih predsodkov niso izokristili. V tem pogledu so posebno pred kme-tijsko obdelovalne zadruge postav-ljene velike naloge dviga te gospo-darske panoge, ki bo njim sarnim in skupnosti v veliko korist.
Reja rac se ni mogla razmahniti ponekod, kjer so iraeli pogoje zaradi tega, ker je vladalo mišljenje, da je zelo požrešna. Toda rejci, ki so se že doslej bavili z rejo rac, prav do-bro vedo, kako koristna je žival, ki
da že po desetih tednih reje izdatno in okusno pečenko. Isto je gledo račjih jajc, ki so okusna, razen tega so težja od kurjih.. Vsak, ki se je bavil z rejo vodne perutnine, bo po-trdil, da ne stavi posebnih zahtev, da pa nudi veliko gospodarsko ko-rist.
Najvažnejši pogoj uspešne reje vodne perutnine je pravilna oskrba, ki je v mnogočem odvisna od letnega časa. Pozimi, če je hud mraz, je tre-ba vodni perutnini posvetiti primer-no večjo pozornost, posebno v po-gledu prenočišča. Sicer v tem po-gledu ni tako abčutljiva kot so kure. Vendar rnora imeti v ostrem mrazu primeren lesen hlev, v katerem ni prepiha. Tudi za suho ležišče mora-mo poskrbeti, kar je posebno pozimi zelo važna stvar in katere zanemar-janje bi nas kmalu poučilo, da je suho in toplo ležišče prva najvažnej-ša zahteva uspešne reje vodne pe-rutnine.
Vedno, tudi pozimi je priporoč-ljivo puščati živali k vodi, kar jim nikdar np bo škodovalo. Tudi pre-hrani živah je treba v zimskem času posvečati več pozornosti kakor v po-letnem. Predvsem je treba nadome-stiti vse tisto, česar si sama ne more najti. Mesni odpadki, krmna moka in podobno je važno krmilo, potreb-
no pa je posebno racam preskrbeti zelenjavo. Peso, korenje in podobno dajemo surovo ali kuhano. Prehrana vodne perutnine je v zimskem času nekoliko dražja kakor v poletnem, ko živali najdejo v naravi same do volj hrane'. Zato v zimskem času število živali zmanjšamo na naj-raanjše nujno število, ki ga rabimo za razplod v naslednjem letu. Ple-menkam, od katerih bomo vzeli jajca za nasad, je treba polagati čim več zelenjave, proti koncu februarja, ko že jemljemo jajca za nasad, pa jiin moramo dajati tudi drugo močnejšo hrano.
Ko se vodna perutnina začne pri-pravljati na valjenje, ji moramo urediti gnezdo. Napravimo ga v su-hem prostoru, najbolje kar v hlevu, kjer je tudi sicer njen prostor. Gosi lahko položimo 10 do 13 jajc. V 30 dneh se izvale mladiči. Raca pa je slaba mati, zato račja jajca navadn« podlagamo kuran*. Mladiči se izvale v 28 dneh.
Poudariti je, da je suho ležišče v prostoru, kjer ni prepiha ter zadost-na in pravilno pripravljena krma za vodno perutnino najvažnejša stvar reje v zimskem času. Če to upošte-vamo, uspehi ne bodo izostali.
Kmetijsko obdelovalne zadruge bodo z ustanavljanjem farm vodne perutnine našle lep vir dohodkov ob majhnih stroških in mali porabi vrednejših krmil, potrošnji pa 'bodo dobavljale visokovredno gosjo mast okusno pečenko ter iskani gosji puh.