STAJERS
Erschein» jeden Samstag — Verlag und Schriftleitung: Marburg (Draul, Badgasse 6 — Ruf 26-67 — Bezugspreise: In der Ostmark., vierteljährlich RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr; im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgeböhr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgeböhr. — Postscheckkonto Wien Nr. 55030
Nr. 44 - IV. Jahrgang	Marburg a. d. Drau, Samstag, 4. November 1944_Einzelpreis 10 Rpf
Borbo zo vsoko ccno d
To je sveta volja 86 milijonov Nemcev — Nemčija bo dobila tekmo s časom „Več vojakov in več orožja!" — „Fuhrer — skala v morju!" — Dr. Goebbels o vojnem in političnem položaju----------------------------------_
Pretekli petek te govoril Reichsminister dr. Goebbels potom vseh nemških radio-oddajnic nemškemu narodu ter je pri tej priliki podal sliko vojneqa in političneqa položaja.
V svojem qovoru je Reichsminister dr. Goebbels najprej omenil, da ie govoril nemškemu narodu nekaj več kakor pred tremi meseci zadnjič o položaju. V tem relativno kratkem razdobju pa so se tako politično kakor tudi vojaško v tej gigantski bitki odigrali dogodki relativno odločujočega pomena, dogodki, ki so vojno sliko v njenih bistvenih potezah fundamentalno spremenili: deloma v našo škodo, deloma pa tudi v našo korist.
Dr. Goebbels je po tem uvodu razvil sledeče misli: Glavno je, da se upi naših nasprotnikov niso izpolnili. Nemčija se spričo njihovega vojaškega in agilatoričneqa vojaškeqa naskoka nI zrušila. Pot v Reich, ki naj bi bila po njihovih lastnih besedah nekak izprehod, jim je bila zabranjena. Nemški narod stoji trdno na svojih nogah in se pripravlja na nove, prepričevalne dokumentacije svoje nerazrušljive volje do svobode in življenja. Nikdar nismo dopustili dvoma o tem, da je ta usodna boiba obenem tudi borba za naše življenje. Posamezne dogodke vrednotimo tedaj izključno s tega vidika. Najsi so ti dogodki često še tako bolestni: nikdar nas ne bodo odvrnili od trdne in neomajne odločitve, po kateri se bomo borili z orožjem vse dotlej, dokler ne bo dosežen mir, ki bi jamčil našemu narodu pravico do življenja» do nacionalne neodvisnosti in razširjenja njegovih eksistenčnih podlag. Samo tak mar bi opravičil oqromne žrtve, ki smo jih morali v tej vojni doprinesti in jih še doprinašamo.
Na tej odločitvi ne spremeni ničesar dejstvo, da us sovražniki od spomladi sem naskokujejo z ogromnimi masami ljudstva in materijala z Izrecnim ciljem, da bi nas še pred nastopom zime spravili na kolena. Tudi nas ne vznemirja dejstvo, da v tej silni ofenzivi z zapada, jugovzhoda, vzhoda in juga do danes ni opažati tiikakeqa popuščanja. Sovražni tabor stoji pri vsem tem pod pritiskom splošnega vojnega razvoja. Dejansko imamo torej dirko s časom, mi pa imamo po stanju dejstev vse šanse, v tej dirki tudi zmagati. Sigurno je, da bi imeli od naših sovražnikov pričakovati pekel na zemlji, ako bi v smislu njihovih pozivov položili orožje ter se podali v njihovo oblast. Smatram, da je pod mojo častjo, resno debatirati o taki domnevi Narod je trdno odločen, vzdržati v tej borbi za svoje življenje do zmagovitega konca. Dolžnost vodstva pa ie, pokazati narodu pot, ki bo zajamčila čimprejšnji in čim obsežnejši uspeh tega hrabreqa napora.
V svojih nadaljnjih izvajanjih je govoril Reichsminister dr. Goebbels o tolikanj hvalisanih štirih , »svobodah«, ki jih je proklamiral Roosevelt, da bi zakrinkal svoje maščevalne namene proti Nem-.čiji. Kjer koli nastopijo sovražne čete, se v najkrajšem času pojavijo stiska, glad, epidemije, množinska prostitucija obupanih žensk, umiranje' dojenčkov, anarhija in nenadni zlom slehernega državnega reda. To so na lastni koži zlasti občutili nairodi evropskega zapada. Dr. Goebbels je potem, ko je nazorno orisal položaj zasedenih pokrajin, povdaril. da je popolnoma jasno, kar hoče Nemčija v tej vojni. Poleq obrambe lastne dežele ščitimo naš kontinent, ki ie danes oarožen kakor še nikoli v svoji zgodovini Ml se nikakor ne plašimo iz tega izvirajoče nevarnosti. Zavedamo se.
da je ta nevarnost premagljiva, vemo pa tudi, da je treba najhujših naporov in žrtev. V času spjošnega propadanja meščansko-političnih nazorov tvorimo edini up Evrope.
Mi Nemci smo mlad in hraber narod. Očuvali smo se tistega bolehanja, ki je dovedlo v velikem delu Evrope do zloma. Iz tega izvajamo, da imamo še veliko nalogo pri regeneraciji našega kontinenta in da si moramo zato pridobiti v tej vojni kvalifikacijo. To vč danes vsak vojak, ki se bori na fronti, pa tudi vsak delavec, ki mu kuje zato potrebno orožje. Naša nacionalna, samozavest ni trpela vsled zadnjih protiudarcev na raznih bojiščih. Nasprotno: najsi nas ti protiudarci često-krat tudi zagrenijo, niti najmanj ne morejo zlomiti ponosnega občutka, ki navdaja slehernega izmed nas, občutka namreč, da vzdržujemo že pet let skoraj proti vsemu svetu, ne da bi mu bilo uspelo in mu bo kedarkoli uspelo, nas prisiliti na kolena. V preteklem letu smo beležili marsikateri težki protiudarec, nikdar pa ni ohromela moč nemškega odpora.
Dr, Goebbels je nato obrazložil okolščine, ki so dovedle do protiudarcev na zapadu in na Balkanu. Da se je naša fronta na zapadu zopet stabilizirala, je pripisali velikim delom legendarni junaški borbi naših čet v obalnih oporiščih. S tem so se naši hrabri vojaki zapisali na slavni list v knjigi vojne zgodovine. Narod, ki ima take može, je poklican za veliko bodočnost.
Dr. Goebbels se je nato bavil s položajem na vzhodu, povdarjajoč, da naši vojaki sedaj z vsemi napori ustvarjajo trdne obrambne črte. Sicer se
ne sme hvaliti dneva pred večerom, vendar izgleda, da se bo tudi dcuzdevna ljudska moč Sov-jetije v bodoče izčrpala. Ako bi se to zgodilo, bi nastali za nas upapolni izgledi za nadaljevanje vojne. Čeprav se moramo pripraviti na vzhodu na težke in na najtežje obremenitve, obstoja vendarle utemeljen povod za prepričanje, da bomo premagali vso Iz tega izvirajočo nevarnost. To tembolj, ker trpi sovražnik tako na zapadu kakor tudi na vzhodu pod.rastočimi obremenitvami dolgih dovoznih poti, ki so tudi nam povzročale v preteklem letu marsikatero skrb. Vsekakor bomo storili vse, kar je v človeški moči, da bomo zlomili vihar iz vzhoda ob naših mejah ali že preje ter ga zopet pognali tja, kamor spada. Niti najmanj ne mislimo izkppati svojega lastnega grobk s tem, da bi lz strahu pred boljševizmom zavrgli orožje ter se mu izročili v nemilost. Dobro se zavedamo, kakšne posledice bi za nas rodilo tako postopanje.
Nato je omenil dr. Goebbels strašne primere na jugovzhodn. Omenil je strahopetne tn izdajalske vlade dotičnih narodov ter njih strašno usodo.
Da smo bili vsled tega izdajstva na tekočem traku — tako je Izjavil dr. Goebbels — prisiljeni, zapustiti naše balkanske policije ter jih zgraditi na novo na drugih mestih, je sicer bolestno, toda znosljivo. Dr. Goebbels je nato pohvalili hrabrost naše fronte v Italiji, nato pa se je bavil s sovražno letalsko vojno, ki nam po njegovih besedah trenutno povzroča največje skrbi. Sovražnik misli, da bo s teroriziranjem nemške domovine zlomil našo vojno moralo, s tem pa izsili dohod v
Entschlossene Jugend und erfahrene Frontkämpfer verteidigen unsere Grenzen
In Reih und Glied mit den alten erfahrenen Frontkämpfern mit Nahkampfspange, Verwundetenabzeichen und EK stehen die jungen Jahrgänge, an den neuesten Waffen ausgebildet, als eine geschlossene Einheit im Abwehrkampf an den Grenzen des Reiches
PK-Kriegsberichter Höß (Sch)
Ing. Siegfried Tremi
NOVE NALOGE
Splošni razvoj vojnega položaja je rodil tudi za Spodnjo Štajersko vrsto novih nalog, čijih izpolnitev se izvršuje z velepritiskom 2e sam nastanek teh naloq je postavil na laž vse tiste prišepetalce in vseboljeznalce. ki črpajo 6vojo modrost zqolj iz temnih virov ali pa so sicer zavestni razširjevalci nemira.
Vedno in vedno 6mo zatrjevali, in vsi ukrepi, ki so bili izvedeni v teku obnove na Spodnjem Štajerskem, so potrdili n<?šo trditev, da- je Spodnja Štajerska kot del Gau-a Steiermark prav tako področje Reich-a kakor vsaka pokrajina kakega notranjega nemekeqa Gau-a.«Da imata z uprav-neqa vidika civilna uprava in politična organizacija Steirischer Heimatbund praktične vodilne naloge, je treba razumeti iz razloqov smotreno-6ti na podlagi posebnih razmei, nastalih vsled 23-letne, nenaravne pripadnosti k nekdanji Jugoslaviji.
Dejstvo, da je bila po Fiihrer-ju Ito' skrbnostni ukrep zapovedana poteqnitev obmejne črte na jugu in vzhodu Štajerske, vključno Spodnje Štajerske, je konsekventna in najvišja potrditev že preje ugotovljeneqa dejstva: da je Gau Štajerska od Dachstein-a Jo Save eno. Ta obmejna postojanka velja zaščiti naše domovine Samo ob sebi se razume, da je zaqrabila vsa domovina za lopato, ko je Gauleiter pozval prebivalstvo h gradnji postojank. Kdor je bil zunaj ~na terenu, "je videl živo občestvo. Poleq mož in žena iz spodnješta-jerskih trgov in vasi, v katerih bližini 6e naha-
Reich, ki mu ga brani naša fronta. Tu je minister omenil vse priprave, s katerimi se bo zlomilo nečloveški sovražni letalski teror. Gradijo se bro-dovja novih lovskih in bombniških letal najmodernejše konstrukcije, ter je pričakovati, da se jih bo učinkovito vpostavilo proti sovražniku.
Minister je nato v zbranih besedah orisal junaštvo prebivalstva na zapadu Nemčije ter je pov-daril, da se ljudje na zapadu kakor tudi na vzhodu Keicha zavedajo, da gre za vse. Porušena mesta kakor Aachen in Köln bodo zopet zora j ena do vojni v stari in mladi lepoti. K vprašanju totalne vojne vpostave je omenil minister dr. Goebbels, da je bilo v vsakem mesecu zadnjega četrtletja odpravljenih več stotisoč vojakov v kasarne, kjer se jih bo izvežbalo za fronto. Kar se tiče delovnih sil, jih ima oboroževalna Inriustriaja trenutno več kakor jih sploh potrebuje. Geslo se glasi: Več vojakov in več orožja!
Tehniški razvoj, ki gre s to vojno roko v roki, Je po ministrovih besedah podvržen mnogoterim spremembam. Toda že v kratkem nam bo nudil znatne šanse. Pričakovati ne smemo nikakih čudežev, spričo katerih bi bila totalna vpostava celokupnega naroda v tem boju za življenje nepotrebna, vendar ima Nemčija tudi v tem oziru še par uteži, ki jih bo vrgla na tehtnico odločitve. Predpogoj Je, da je ves narod pripravljen, voljno" prinašati vsa bremena ter se boriti in delati za vsako ceno do zmagovitega in srečnega konca.
Proti koncu svojih izvajanj je dr. Goeöbels povdaril da se sovražniki silno motijo v presoji nemškega odpora. Sveta volja 86 milijonov Nemcev ne pozna v tej točki. nobene razlike mnenia.
V tej volji je bil narod vzgojen po stranki, ki je politična voditeljica te gigantske ljudske borbe za naše življenje.
Svoja pomembna izvajanja je končal dr. Goebbels s sledečimi besedami: »Ko sem bil pretekli teden par dni pri Führerju v njegovem glavnem stanu, mi je bilo takoj jasno, kaj poseduje narod v njegovi osebnosti. V tem trdem času, ko v drugih deželah tudi takozvana nacionalna vodstva trepetajo pred bližajočo se veliko usodo kakor listje na veji, ko mečejo puške v koruzo in porivajo s svojo neznačajnostjo lastne narode v brezna, stoji Führer kakor skala v morju te največje vojne vseh časov. Ko mi Je pri slovesu dejal, da še nikdar ni tako trdno verjel v zmago kakor seda), ko jo ogrožajo tisočeri udarci usode vedno znova, sem vedel, da Je govoril ta mož, po katerem se bo pozneje imenovalo naše stoletje, samo iz najgloblje in najčistejše vernosti svoje močne duše. Govorim, tako mislim, v imenu vsega našega naroda, ako sporočim vsemu svetu, da še nismo bili nikdar s Führerjem in njegovo stvarjo povezani tako kakor sedaj, ko se moramo zan) boriti ob vpostavi našega življenja.«
jajo obmejne postojanke, delajo tisočere skupine iz Marburg-a, Graz-a in Judenburq-a, dela tudi mladina. Prebivalstvo celokupneqa Gau-a le tu na delu pri obrambnem sistemu domovine.
Sleherni »če« in »čemu«?, ki so qa izqovarjali maloštevilni qobezdači pred pričetkom dela, je bil medtem ovržen s strani resničnosti. Da velik del ljudi temu delu ni vajen, je vedel vsakdo že preje. Vsakdo 6e je tudi zavedal, da ni bila ni-kaka izrecna zabava, bivati v primitivnih improviziranih ubikacijah deloma brez luči in jedva s priliko za umivanje, mimo teqa pa še imeti daljšo pot do delovneqa mesta kakor v domačem kraju.
Toda vse to mora biti postranskeqa pomena, ako gre za domovino in- za bodočnost. Ta zavest navdaja vsakogar, ki se udeležuje fortifikacijskih del. Samo ob sebi pa je tudi razumljivo, da 6e ta obmejna postojanka ne omejuje 6amo na eno črto, temveč da bo šla zelo različno v globino.
Kakor pri tem občestvenem delu, tako bo Spodnja Štajerska, zvesta svoji stari obmejni'tradiciji, postavila svojeqa moža tudi pri neki druqi, od Fiihrer-ja postavljeni naloqi. Na celokupnem področju Reich-a je bila zaukazana postavitev Volks-sturm-a. S tem, da je Kreis Marburg-Stadt preteklo soboto in nedeljo kot prvi Kreis Spodnje Štajerske izvršil, nabor moštva za Volkssturm, je pač najbolje odqovoril na več dni ventilirano vprašanje, da-li se bo Volkssturm postavil tudi na Spodnjem Štajerskem. Tej naloqi bodo pristopili zaporedoma tudi druqi Kreis-i.
Čeprav je organizatorična oblika Volkssturm-a po njegovem smotrenem ramenu nova, je vendarle ideja, iz katere je vzniknil, ravno za Spodnjo Štajersko kot obmejno ozemlje nekaj 6taroznane-qa. Vpostava naše Wehrmannschaft v boju proti tuji komunistični tolovajski sodrqi predstavlja praktične/ upor domovine proti temu zavratnemu nasprotniku. Naše VVefrmannschafts-čete so skupno s silami vojske in eksekutive že več mesecev v boju proti komunističnim tolovajem.
V zadnjih tednih smo imeli opetovano priliko, objavljati pomembne uspehe v boju proti tem tolovajskim skupinam. Glavni del prispeva močna skupina vojske, ki neprestano preqanja nasprotnika in qa bo še dalje preqanjalo.
Kot OF zakrinkani komunistični qlavači skušajo svoje pristaše ohraniti v svojem taboru z vedno novimi obljubami qle|de rokov Kakor vedno,doslej, tako so preminuli tudi poslednji iz-
med teh terminov, ne da bi »e bila izvršila napovedana zasedba Spodnje Štajerske po komunističnih tolpah, ali pa bil nastopil poraz Nemčije: Nasprotno: vsi ti ukrepi totalne vojne vpostave, kakor qradnja tortifikacij in postavitev Volkssturm-a, kažejo, da mobilizira Nemčija z uspehom vso 6vojo moč za obrambo pred naska-kujočim sovražnikom.
*
S^ strahom so spoznali v6i tisti Spodnještaierci, ki so verjeli lažnjivim obljubam, da bo Spodnja Štajerska 15. septembra zasedena po tolovajih, da so stavili na napačnega konja Da bi dal tem zapeljanim Spodnještajercem še enkrat eno šanso, je izdal Gauleiter kot šef civilne uprave, odredbo o amnestiji, po kateri nimajo pričakovati kazni vsi tisti, ki so se odstranili iz svojih delovnih mest in stanovališč, ako se vrnejo do 31 oktobra in se javijo nemškim oblastem. Te amnestije se lahko poslužijo tudi tisti, ki so iz kakršnih koli razlogov podpirali komunistične tolovaje, če javijo to 6voje delovanje nemški oblasti Pričetek te akcije je bil zelo učinkovit.
Nobenega dvoma ne more biti o tem, da se do proti sorodnikom tistih, ki se te velikodušne prilike ne bodo poslužili, po poteku roka postopalo z brezobzirno trdoto. Gre za našo skupno domovino. Kdor pomaqa izročati našo domovino bolj-ševiški sodrqi, ne more pod nobenimi okolšči-nami računati na to, da bi hotelo občestvo imeti
kaj skupnega z njim in njeqovimi sorodniki.
* ~ ■ «j
Potom zbrane moči vsecja našeqa nemškeqa naroda bomo odbili naskok brutalneqa nasprotnika in bomo na koncu izvojevali zmaqo. Mobilizacije vseh naših sil tudi ne bodo preprečili na Spodnjo Štajersko razširjeni napadi anqlo-ameriških letalskih qancjsterjev. Tisti zaslepljena ki so domnevali, da Spodnja Štajerska iz kakršnih koli raz-loqov ne bo bombardirana, so prejeli sedaj svoj nauk. Žrtve teh letalskih napadov izvirajo iz vseh plasti prebivalstva, brez razlike 6tanu ali rojstnega mesta. S ponosom lahko uqotovimo, da se je oo letalskem terorju prizadelo prebivalstvo zadržalo prav tako hrabro kakor v druqih delih Reich-a.
V neumorni borbi bomo udrihali po komunističnih tolpah v deželi. Uničevalni volji sovražn^a, ki hoče tudi našo lepo spodnještajersko domovino razrušiti, zoperstavljamo našo zedinjeno fanatično voljo do življenja. V bodoče bomo boli kot doslej mobilizirali vse sile za to borbo. Kdor bi 69 temu zoperstavil, je izdajalec svoje domovine in bo brez usmiljena izobčen iz našega občestva.
Naša zvestoba do Fiihrer-ja je brezpoqojna, naša vera v pravilnost naše poti in v našo mor je neomajna. Mi vemo, da bomo v tei qiqantski borbi izvojevali zmago.
„Ve
v Biesušlco zmago
Razgovor z generalom Leonom Rupnikom — Pokrajina Ljubljana v boju proti boljševizmu
nato rezidiral v Ljubljani Graziolli, star fašist Zaman so bila vsa njegova poštena prizadevanja, priti v dobro ra2merje do prebivalstva. Badoljevski generali so prekrižali vse njegove ukrepe. S terorjem in krivičnim postopanjem so skrbeli zato, da se je Slovencev polastila besna jeza proti okupatorski oblasti.«
General Rupnik je nato nadaljeval: »Da bi se obvarovali vedno jačjih tolp, so slovenski kmetje v svojih vaseh organizirali domobranske edinice, ki so se zlasti v jugovzhodnih delih dežele, kjer so fašistični bataljoni črnosrajčnikov pravičneje po-, stopali, dobro uveljavili proti boljševikom. Nato pa je sledilo dolgo pripravljeno Badoqlijevo izdajstvo. Takrat 60 badoljevski polki izročili svoje orožje tolovajem, sami pa so se umaknili dot obale. Slovenske domobrance so brezobzirno izdali ter jih pustili na cedilu. Tako je postala pokrajina Ljubljana v par dneh področje, v katerem so qospodova!i tolovaji.
Čim je pričel val terorja, so se začeli zbirati tudi odgovornosti se zavedajoči nacionalni krogi.
Neki vojni poročevalec ff-Standarte »Kurt Eggens« je imel te dni razgovor s predsednikom ljubljanske pokrajine, generalom Leonom Rupnikom. Razgovor se je vršil v prostrani ljubljanski delovni sobi prezidenta, bivšega jugoslovanskega divizijskega generala, ki nosi na prsih poleg Slovenskega Orla E. K. I, ki mu je bil podeljen kot šefu štaba neke cesarske in kraljeve pehotne divizije med prvo svetovno vojno. -
Na vprašanje, kako je prišlo do slovenske samouprave v Ljubljani, je odgovoril general Rupnik izčrpno, in sicer takole:
»Slovenski narod živi izza 8. stoletja, v katerem je pripadel Reichu vzhodnih Frankov in pozneje pod dvoglavega orla, skoraj izključno pod nemškim varstvom. Po končani prvi svetovni vojni je tvoril skupno s Srbi in Hrvati kraljevino Jugoslavijo. Njegov up, da bo v tej skupnosti živel svobodno in enakopravno, je bil grenko razočaran. Slovenski voditelji so spoznali, da so prišli iz dežja pod kap. Ko je 1. 1941 izbruhnila vojna med Jugoslavijo in Nemčijo, je vrhovno poveljstvo v Belgradu takorekoč odprlo mejo proti Italiji, akoprav je bila ravno ta meja izborna za obrambo. Ne da bi trčili na kak odpor, so prispeli italijanski polki v Ljubljano. Italijanski kralj je vso pokrajino kratkomalo priključil Italiji, da bi si ustvaril nekako predpolje za svoja jadranska mesta. Kot »Visoki komisar Kralja« je
Druck UDd V e r 1 a q • Marburger Verlags- und Druckerel-Ges. mb H — Verlaqsleitunq: Eqon Baumgartner Haupt-Schriftleiter Friedrich Golob: a lie in Marburg/Drau, Badgasse 8
Zur Zeit für Anzeigen die Preislist» Nr. 5 vom 10 April 1943 qültlg Ausfall der Lieferung des Blattes bei haherer Gewalt oder Betriebsstörung gibt keinen Apsprjrh auf Rürkr.iMung des Bezuqsgeldes.

Uho nemško obrombo v severnem Uro
Uspešni nemški obrambni boji tudi v Srednji Italiji — Potek operacij preteklega tedna na zapadu in jugu
V zapadini Holandiji — tako je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo dne 26. oktobra — so naša mostišča na obéh straneh in vzhodno od Wetterscheide zaoranua sovi«unni.u «i Ua.jc nameravani dohod do luke Anvers. Istočasno so se zrušili močni kanadski napadi proti suhozemni zvezii, ki vodi k otoku Süd-Beverland. Nemci so v istem času zaustavili koncentrične napade sovražnika v področju Ti Iburg-Hertogenbosch. V Hertogenbo-schu so se medtem vneli srditi poulični boji. V bojnem odseku Bruyères so nemške čete pridobile-kiiub žilavemu sovražnemu odporu zopet teren proti zapadu Tu so iztrgale sovražniku v težkih bojih važni hrib Col du Menil južno od Cornimonita. — London je bil zopet cilj povračilnega ognja »V 1«. — V Srednji Italiji v četi -tek niso zabeležili nikakih posebnih dogodko** razum posameznih sovražnih napadov zapadno im jugozapadno od Imole. Sovražnik je imel deloma zelo velike izgube. — Anglo-ameriški bombniki so metali bombe na Hamburg, Essen, Neumimstei, Münster, Hamm itd. ter na jugovzhodno Nemčijo. Zbitih je bilo dvanajst sovražnih letal.
Mali odredi Slovenskih domobrancev so se borili proti ogromni premoči ter so tako nemškim četam olajšali zasedbo najvažnejših železniških prog in cest. S tem so Slovenski domobranci položili fundament zaujianja, ki je dovedel do tega, da je Nemčija dovolila pokrajini ljubljanski daljnosežno samoupravo.
Prezident Rupnik je pokazal poročevalcu z raznimi primeri, kako so se v6a področja javnega življenja 6kupno s kulturo in gospodarstvom razvila tekom samouprave. Prezident Rupnik je govoril o veleakciji nemških čet pod vodstvom ij-Obergruppentührerja Hausser-ja, ki je uničil več kot desettisoč tolovajev. Nato' je opisal načela domobranstva, čegar generalnim inšpektorjem je bil nedavno imenovan.
„Slovensko domobranstvo, tako je izjavil general Rupnik — je bojna organizacija slovenskega naroda za obrambo proti boljševiškemu terorju. V njegovih vrstah se borijo mnogi tisoči mladih Slovencev in skrbijo za to, da drevesa tolovajev ne rastejo do nebes. Svojo vpostavno pripravljenost 60 dokazali domobranci že v neštetih spopadih. Pod nemškim vodstvom skrbi domobranstvo za to, da ostanejo najvažnejši in naj-rodovitnejši deli pokrajine prosti tolovajev. Vedno več Slovencev vstopa v to formacijo, čijih dejanja se že more primerjati s slavnimi vpo6ta-vami slovenskih polkov med prvo svetovno vojno.«
Na vprašanje, kako stališče zavzema napram tistim elementom svojega ljudstva, ki še vedno verujejo sovražni agitaciji, je dejal prezident odkrito in jasno: »Najhujši sovražnik slovenskega ljudstva je boljševizem. Boljševizem je najbru-talnejše bojno sredstvo za uničenje še zdravih, vernih in ča6t ter domovino ljubečih narodov. Boljševizem bi poklal vse, kar mi za suženjsko delo v Sibiriii. Zlasti pa bi pobil »iluzijoniste«. ljudje, klike in stranke, ki rujejo proti enodušno-sti, s katero se hoče boriti narod proti komunizmu, so norci, strahopetci in zločinci. Motivi za njih delovanje so prozorni: nevaren, spekulativen iluzionizem, strankarsko štreberetvo, neutešen gon za oblastjo in uveljavljenjem užaljeno častihlepje, požrešnost, v večini slučajev pa stremljenje, živeti po možnosti dobro in brez vsake nevarnosti na račun ljudstva. Ti ljudje mislijo, da se bodo z izdajstvom rešili pred boljševiaaaom. V svoji zaslepljenosti upajo celo na anglo-ameriške nagrade. S tem pokazujejo prav isto neumnost, ki so jo dokazali že njihovi tovariši na Poljskem, Finskem v Romuniji in v Bolgariji, ko so sebe in svoje narode pahnili v pogin in smrt. Jaz ts napaka na bom storil — je končal general Rupnik —, jaz verujem v nemško zmago. Naj bi vaš Führer Adolf Hitler ostal še prav dolgo pri življenju. Povejte Nemcem: Slovenci se bodo znali boriti!«
Po poročilu, ki je bilo izdano pretekli petek dne 27. oktobra, so Angleži in Kanadčani nadaljs-vaili svoje poskuse prodora nemške fronte ob W&-steirsoheldi južno od Rosendaala, kjer so Nemcu nastopili takoj v protinapadih. Pri Tilburgu je sovražnik mestoma vdr; v ritmike črte. Zfitjadni del mesta Hergotenbosch je bil izbrani cilj sovražne airtiJerije. V času med 20. in 26. oktobrom je bilo v tem sektorju uničenih oziroma zaplen
Hombtm'llers\sj
■ChSfel C-"'"' •■•., ,.•'\____| LoSoil? .
rÄ' ürecourh lesVosps .	S/fougts Faux YJ
ts Bruyères \ S,»-.. ;//¿
¡¿ '-v ••. .	y
- - ,„'■■:... Lfpahges
'< : -, '•• '■■■■ VCèratux o** - ,	-jr. fo -xti \ \
w f	JT <4> Amç %l6irardmtr£,
f Remiremoat^^t-i^tf. "Hp:. u»-;
„ • Plomb,tret
Wtonj^ fa,mont ¡j \¿\.Cornijnont>/¿<
Ailleviljps K .. J, '
Girancourt
"Fouçerolle........^T^^,,.8"^''?.^'.',!''^
Roddon _	f. ¿ c-).1
..... St. Maurice
"■■" ........."
Karte des Kampfraums Epinal-Remiremont
Scherl-Bilderdienst-M.
jenih 180 sovražnih tankov. Z novimi rezervami so meditem skušali Ame ikanci premagati goz-dovne višine ob zgornjem toku Meurthe, vendar zaman. Ob izviru reke Mortagne so Nemci odb il močnejše sovražne napade obenem pa so izboljšali svoje položaje. — V Italiji je po Istem poročilu nercoiiico popustilo bojevniško delovanje. Anglo-Amerikanci so izvajali svoje terome napade na Munster, Hannover, Bielefeld in Rhein-land. Budimpešto so medtem bombardirali sovjetski bombniki.
V soboto je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da so se razširili v Holandiji boji na celokupni frontni odsek med izlivom Schelde in Hei togembosehem. Izredno srditi boji so 6e vršili zlasti v področju Bergen op Zoom. Bolj vzhodno so nemške čete prepustile mesto Tilburg sovražniku.
V področju Hertogenbosch je beležil sovražnik ob ponavljanju svojih brezuspešnih napadov Vu-redino velike izgube. Medtem so se hrabro branile naše posade atlantskih oporišč proti slabot-nejšini sovražnim napadom. — Spričo velikih nalivov v Srednji Italiji ni bilo n,a tej fronti nikakih posebnih dogodkov. Nemoi so v iznenadnem sunku iztrgali sovražniku važne višinske postojanke zapadno ori irnoie. Hitra angleška letala so v noči na 28. oktober bombardirala Berlin in naselbine v Rheinlandu.
Iz nedeljskega poročila izhaja, da so se imele nemško 'me boriti na otoku Siid-Beverland d roti sovražniku, ki je napadal ojačen tako iz južne kakor tudi iz vzhodne strani. Medtem so Kanadčani, Angleži in Amerikanci nadaljevali svoje ve-lemapaide med mestoma Bergen op Zoom in Hei-toeenbosch. Naše čete khub žiHvmu "duoru spričo sovražne premoči, ki je imela velike izgub«, niso mogle preprečiti vdorov. V Bergen op Zoonnu in drugih naselbinah so se razvneli srdito [»ulični boji. V zapadnih Vogezih so izvajali Amerikanoi v gozdovih med rekama Mortagne in Meurthe zapadno od St. Die-a močne napade v smeri proti severu in jugovzhodu. Nemci so jih zagrabili v boku, še preden so prišli na prosti teren. — Na London je zopet padal povračilni ocienj. — V Italiii tudi v petf»k ni bilo nrkakiih po-
sebnih operaicij. V Gornji Italijo, so izgubile sovražne tolpe nad 3600 mrtvih, 8200 ujetnikov in mnogo orožja ter materijala. Uničena so bila vsa njihova gnezdišča. — Anglo-ameriški terorni bombniki so napadli Köln, Münster in Hamm. Uničenih je bilo šestnajst sovražnih letal, med njimi deset štirimotornokov.
Kanadski oklopniiški odredi so po poročilu, ki je bilo izdano dne 30. oktobra, napadli vzhodni del trdnjavske fronte v Dünkirchemu po močni artilerijski pripravi. Sovražnik j® vdrl mimogrede, vendar so ga vrglli zopet nazaj ter mu prizadejaJi težke izgube. V Holandiji se je izoiinil boj s sovražnimi oklopnjaki v prosto-ru od našega mostišča pri Briigše-u do Hertogenboscba v ogromno bitko. Naše divizije, izpostavljene najhujšemu ognju z zemlje kakor iz zraka, so se upirale vsem sovražnim poskusom prodora, toda v večemili urah so se morale na nekaterih odsekih umakniti sovražni premoči. Mesto Hertogenbosch j« bilo po srditih pouličnih bojih prepuščeno sovražniku. V bojnem področju Rambervilliers-Mortagne so Amerikanci napadali po temeljiti artilerijski pripravi in po izdatni letalski vpostavi vendar so izbojevati Dar gozdov. Pri Cnr ura 'mu so ¿Nemci v teku lastnih napadov izboljšali 6voje postojanke. Nad zapadno etapo je bilo v bojih naših lovcev s premočjo sovražnih lovcev zbitih 14 so-viauiib K' i.. Nemško le- . o >e pv.. i ¡.Kinko-vito napadalo sovražni dovoz pri Aachenu in v Holandiji. — V Italiji se je omejilo bojevniško delovanje na artilerijski ogenj in več brezuspešnih sovražnih napadov pri Loiartu. Angleži so skušali v odseku Ronco severno od Meidole prodirati vendar jim to ni uspelo. Imeli so izgube. — Ameriški terorni bombniki so dne 29. oktobra bombardirali München. Angleška letala so v ranah večernih urah napadla Köln. Nadaljevalo se j« tudi teroriziran]« civilnega prebivalstva zapadno in severozapadne Nemčije po sovražnih letalcih v nizkem poletu.
Naše čete, ki se borijo na otoku Süd Be veri and, so se po poročilu z dne 31. oktobra po težkih bojih umaknile na Walcheren. Kanadčani, ki so si hoteli priboriti dostop do imenovanega otoka, so obležali v nemškem koncentričnem ognju. V bitki v severnem Brabantu je skušal sovražnik koncentrirati svoje oklopniške odrede predvsem med Ro-6endaalom in Bredo ter pri Osterhoutu, da bi prebil nemško fronto. V srditih bojih so nemške četa preprečile vse sovražne poskuse precepanja nemške fronte ter 6o zaustavile sovražnika južno ob spodnjem toku reke Maas in njenega izliva. Pri Helmondu so nemške čete popravile svoje postojanke. Tu so se razbili številni sovražni protinapadi. V treh dneh je bilo v tem odseku uničenih 85 sovražnih tankov. Srditi boji so se VTšili dne 30 oktobra v gozdovih med rekama Meurthe in Mortagne. Vedno znova napadajoči Amerikanci spričo nemškega odpora niso prišli daleč iz svojih izhodišč. Pri Remiremontu se je zapičil nemški sunek v sredino napadajočih ameriških bataljonov. — V srednji Italiji je sovražnik zaman napadal v področju Castel Nuovo. Žilava nemška obramba je zaustavila sovražnika tudi jugozapad-no od mesta Vergato. Po močni artilerijski pripravi je sovražnik izsilil prehod čez reko Ronco severno od Meldole. Sovražni terorni bombniki so po dnevu bombardirali Hamburg, Münster, Hamm in naselbine v Rheinlandu, ponoči pa Köln. Tudi Berlin je bil cilj hitrih angleških letal.
Razkrinkani program
Osvobodilne fronte
Ti dokazi o pravem programu in pravem obrazu slovenskega rdečega tovajstva so vzeti iz zbirke »Previhramo viharje«, ki jo je izbruhal Matej Bor-Vladimir Pavšič, izdalo pa »glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet« 1942...
Program :
«... čez vso zemljo
razpnite vešalal
Dvignite po kontinentu
mehanizirane horde,
ropaj, kolji motorizirani Džijr»i«kan,
kri rti bencin,
krvi ne zmanjka nikoli
Partizan,
ruši, razdiraj! H-ural
Naskok m vzhodno
Prosijo zaustavljen
Uspeh štirinajstdnevnih obrambnih bojev — Ogromne izgube boljševikov v debrecinskem področju — Težki boji na Balkanu
V gorskih dolinah srednjega Balkana so se po poročilu z dne 26. oktobra razvili težki boji. — Vzhodno in severovzhodno od Skoplja so bili zaustavljeni bolgarski sunki, obenem pa tudi srditi boljševiški napadi pri Kraljevu in v za-padni dolini Morave. Na južnem Madžarskem so izvedle nemške in madžarske čete več uspešnih sunkov ter so preprečile boljševikom forsi-ranje Tise. Pri Debrecinu so se medtem nadaljevali težki boji. Uspešna obramba v vzhodnih Beskidih. V Augustovu in okrog Augustova so se razvneli siloviti boji. Jugovzhodno od Gum-binnen-a v Vzhodni Prusiji so nemški oklop-niški odredi preprečili ponovne sovražne poskuse prodora nemške ironte. V 4 dneh so izgubili boljševiki v tem prostoru 295 tankov in 102 topova. Bataljoni Volkssturma so se borili hrabro ob strani nemških divizij v obrambo domovine. V drugih odsekih so bili boljševiki v trdih bojih zaustavljeni ah zavrnjeni. Po srditih bojih, ki so trajali ves dan, so boljševiki vdrli v Ebenrode. V Kurlandu so se izjalovili lokalni napadi boljševikov. Nemške podmornice so v Finskem zalivu potopile šest z municijo nato-vorjenih sovjetskih ladij ter štiri stražne ladje.
Po petdnevnih trdih bojih — tako je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo dne 27. oktobra — so naše divizije na Balkanu onemogočile poskuse prodora močnih sovražnih sil v smeri na Skop-lje ter na Kraljevo. Sovražnik je izgubil tisoč mrtvih in 30 topov. Na Slovaškem se je zlomil tolovajski upor. Nemške čete so vdrle v središče upora v področju Altsohl-Neusohl, obenem pa so osvobodile 2000 Nemcev, preden so jih tolovaji postreljali. Ob spodnji Tisi je bilo na več mestih preprečeno boljševiško forsiranje reke. V področju Debrecen-Nyii;egihaza so imeli boljševiki silne izgube. Mesto Nyiregihaza je bilo očiščeno boljševikov. Medtem so se razvili pri Mun-kaesu, ki je bil izpraznjen, boji s prodirajočim sovražnikom. Na obeh straneh Buga ter ob Spodnjem Narevu so se izjalovili številni boljševiški napadi. Hudi boji so besneli južno od Augustova. O uspešni obrambi naših divizij so prihajala poročila iz Vzhodne Prusije. Mesto SchloBberg je bilo iztrgano boljševikom v sijajnem sunku. V Kurlandu so Nemci izboljšali svoje položaje.
Libau-Autz s stopnjevano srditostjo. Izjalovili so se vsi sovražni poskusi prodora. Boljševiki so izgubili v dveh dneh bitke v Kurlandu 141 letal. Na vsej fronti so izgubili v 4« urah 183 letal Med Donavo in spodnjo Tiso so se borili madžarski odredi na več odsekih z napadajočimi odredi boljševikov. V debrecinskem prostoru so nemške in madžarske čete v tridedenskih bojih uničujoče porazile močne sovražne sile, s tem pa so onemogočile nameravano obkolitev nemško-madžarskih odredov v jugovzhodni Madžarski. Sovjetska 27. armada in 6. gardna oklopniška armada sta imeli v teh bojih velike izgube. Boljševiki so imeli več tisoč mrtvih ter preko 6600 ujetnikov. Uničenih oziroma zaplenjenih je bilo 793 sovražnih tankov, 1010 topov, blizu 2000 vozil in mnogo orožja ter vojnega materijala. Za-padno od sedla Dukla so se 29. okrobra zrušili vsi sovražni napadi. V severnem odseku so se medtem nadaljevali težki boji ob ojačeni vpo-stavi sovjetskih rezerv z nezmanjšano silovitostjo. — Popolni obrambni uspeh so izvojevale nemške čete pri Libau-u v težkih bojih. Tudi v področju Autz sovražnik nikjer ni mogel prodreti nemške fronte. Proti suhozemni fronti polotoka Svorbe so nadaljevali boljševiki svoje napade brez uspeha.
Po poročilu, ki ga je izdalo nemško vrhovno poveljstvo dne 31. oktobra, so bili vzhodno od vardarske doline odbiti bolgarski napadi. Tudi pri Prištini in ob zapadni Moravi se položa) kljub trajajočemu sovjetskemu pritisku ni bistveno spremenil. Med Donavo in Tiso prodira sovražnik z novimi rezervami proti Kecskemetu.
DNEVNI DROBIŽ
Karte des Stldostraumes
Scherl-Bilderdienst-M.
*	Kaznovani zločinci. Sodišče v Marburgu je obsodilo 261etnega strugarja Antona Gaber-schek-a na dve leti težke ječe in na 1500 RM denarne kazni, v slučaju neiztirljivosti pa nadaljnje leto zapora, ker se je izogibal dela, ma-rodiral ter se preživljal s tihotapstvom. Isto sodišče je kaznovalo 211etno hišno pomočnico Stefanie Turnschek iz Heilenstein-a na deset mesecev zapora, ker je skušala izogniti se delovni vpostavi s tem. da je poslala županu pismo, kakor da so ga pisali banditi ter mu v istem grozila s smrtjo, ako ne pristane na njeno osvoboditev od delovne vpostave. — Sodišče v Cilli-ju je obsodilo na tri leta težke ječe 391etnega poštnega strokovnega delavca Josefa Kolenz-a, ker je na pošti v Schönstein-u ukradel dva poštna paketa s cigaretami.
*	Fritz Sauckel 501etnik. Generalni pooblaščenec za delovno vpostavo Gauleiter Fritz Sauckel je dne 27. oktobra dovršil 50. leto starosti. Z njegovim imenom je častno povezana mobilizacija vseh nemških in evropskih delovnih sil, ki jo je prevzel v svoje organizatorne roke leta 1942 in jo je sedanja totalna vojna vposta-
//
Nemške in madžarske čete so po sobotnem po-Branilci polotoka Svorbe so odbili celo vrsto so- ročilu porazile boljševike na južnem Madžar-vražnih napadov. Na fronti Ledenega morja so skem ter ob srednji Tisi, uničujoč pri tem večje va ®e dvignila. Sauckel je bil kovinski delavec, bili izjalovljeni vsi sovražni poskusi obkolitve. sovražne odrede. Severno od Debrecina so se mornar, vojak svetovne vojne, vojni ujetnik, Zavrnjenih je bilo v hrabrih obrambnih bojih medtem nadaljevali hudi boji. Na debrecinskem nakar je absolviral zavod Technikum v Ilme-12 sovražnih divizij. Petsamo in Kirkenes so letališču so nemški letalci v nizkem poletu uni- nau~u ter postal član NSDAP. Leta 1927 ga je nemške čete izpraznile.	čili 25 sovjetskih letal, deset drugih letal pa je Führer postavil Gauleiterjem Thüringen-a, iz
—-~~-'""——— bilo poškodovanih. Po umiku iz gozdnih Karpa- katerega je napravil pravo nacionalsocialistično ■sliLrn t nev/rtkn	tov so naše čete zaustavile sovjetske divizije ob veletrdnjavo. Njegova največja zasluga je, oa
OIIKQ Z „OSVODO-	slovaški vzhodni meji. V vzhodnih Beskidih so imamo danes kljub tekočemu pozivanju v oboro-
se izjalovili boljševiški napadi kljub dovažanju ženo sil° zaposlenih kakih 250°/o več delovnih novih rezerv in materijala. Med Varšavo in sil kakor leta 1914/18.
Bugom so se zrušili lokalni sovjetski napadi. Ve- * Zapor, ker ni hotel kopati strelskih jarkov, lika bitka ob meji vzhodne Prusije je izkazo- Sodišče v Grazu je kaznovalo 361etnega posest-vala svoje žarišče pri Gumbinnenu in na zapad- nika Aloisa Adelmann-a iz Oberfeistritz-a, Kreis nem robu Romintener Heide. Močni boljševiški Weiz, na 8 mesecev zapora, ker ni hotel kopati sunki so se zrušili pri Ebenrode-u. Po najtežji strelskih jarkov, akoravno je bil po zdravniških artilerijski pripravi je začel sovražnik napadati ugotovitvah za to delo sposoben, v prostoru Libau-Autz. Njegovi velenapadi v * Kaznovan pohotnež. Deželno sodišče v Grazu svrho prodora nemške fronte so bili izjalovljeni. Je obsodilo bivšega trgovskega nameščenca Ru-V Kurlandu je bilo od 1. do 27. oktobra uniče- dolfa Hösler-ja na tri leta težke ječe, ker se je nih 823 sovjetskih tankov, s tem pa masa ma- dalje časa spozabljal na nenravsten način na terijala sedmih boljševiških oklopniških korpusov.
Larissa v Grčiji je bila po poročilu z dne 29. oktrobra na povelje izpraznjena. Medtem so Bolgari pritiskali na naše postojanke med dolino Strumice in področjem zapadno od Niša. V za-padnem delu moravske doline so bili razbiti šte-
„osvobo-
jenega ozemlja
»Juitro____ V beg
po samotnih poteh partizani prišli so v ve«. Obup...
Sto oči v praznino tava. Kup otrok za materami v snegu vesla. Požgimol Ogenj, diim ...« »Z živino v vodol« »Mamica, samo ti ie kvakaš, prinesi raje vira, da to prelepo oihcet zali jemo.« Koraki, koraki orjejo gaz
mirno po žganih domov iei grobov ... grobov...«
dečkih. Obsojenec je priznal svojo krivdo.
*	Madžarske šole zaprte. Madžarski prosvetni minister je odredil v okviru totalne mobilizacije madžarskega naroda, ustavitev pouka na vseh javnih in visokih šolah.
*	Izdal se je za po pombah poškodovanega. Izredno sodišče v Hannover-u je obsodilo na smrt
vilni sovražni napadi. Med Donavo in Tiso so 281etnega Bernhard Schilling-a iz Essen-a, ker je
Tožba proti „osvobodilcem
»Mi smo, ki «o pozabili nas. Meni oči so izdrli. Mene nagega cvrli. Mena prerezali vrat. Mene izdal j« brat...
H
naše in nemške čete izboljšale svoje postojanke. Pri Debrecinu so odbile naše divizije močne sovjetske napade. Pri Ungvaru so preprečile nemške čete prodiranje boljševikov. V vzhodno-pru-skem ozemlju je sovražnik spričo težkih izgub ob prejšnjih dneh ustavil svoje velenapade. Samo pri Gumbinnenu je napadal z močnejšimi silami. Medtem se je nadaljeval veleboj v odseku
po raznih nemških mestih, kjer so imeli letalske napade, varal oblasti z navedbo, da ie po bomba! poškodovan in izgubil za sebe in štiri člane svoje družine vse svoje stvari, nakar je sprejemal denar, Bezugschein-e, živilske karte itd., kar je zapravil z lepim življenjem, medtem ko )e njegova družina živela v Essen-u. Sodba je bila izvršena.
ISeriSo in morala OF
Enemu kroglo, drugemu pa ukradeno zlato — Zakaj je padel nekdanji slovenski ban dr. Marko Natlačen?
»Varnostna obveščevalna služba OP (VOSOF) je izdala dne 13. oktobra 1942 »uradno poročilo«, ki se glasi 6ledeče: »V torek, 13. oktobra 1942, ]e organ Varnostne obveščevalne službe OF ju-»tificiral na njegovem domu advokata dr Marka Natlačena, bivšega bana Dravske banovine.
VOSOF utemeljuje umor dr. Natlačena med drugim kakor sledi: »Svoje protislovensko početje je nadaljeval s 231etno 6lužbo politiki velesrbske čar-šije, pri čemer je dr. Natlačen zlasti v zadnjih letih Jugoslavije kot ban Dravske banovine posebno aktivno sodeloval. Odlikoval se je predvsem pri zatiranju vseh demokratičnih ljudskih qibanj.«
Z drugimi besedami: OF je dr. Natlačena zverinsko ubila, ker je 23 let zvesto služil svoji državi, ne 6ebi, in ker je bil nasprotnik komunizma.
1 Zavedal se je namreč, da edinole komunizem pripravlja pogubo Jugoslaviji in slovenskemu narodu.
Uslužbenca iste države na istem mestu kakor dr. Natlačen sta bila tudi sedanja voditelja OF inž. Sernec in dr. Marušič, razlika je samo v tem, da 6ta ta dva služila najprej in največ sebi. »Delavska Pravica«, nekdanje glasilo današnjih Ser-nečevih zaveznikov, je dr. Serneca javno obdolžila, da je kot minister te čaršijske Jugoslavije s korupcijo zaslužil 30 milijonov dinarjev. Dr Marušič je bil v nekdanji Dravski banovini edini pravi zatiralec pravih ljudskih gibanj, o čemer
pričajo na primer šenčurski proces, razpust Prosvetne zveze, da ne govorimo o internacijah slovenskih političnih voditeljev dr. Korošca, dr. Ku-lovca, dr. Natlačena in drugih. Vemo tudi, kako so tedaj o njem sodili sedanji voditelji OF.
Tu nastane vprašanje: Ali je OF likvidirala ko-rupcionista Serneca in zatiralca slovenskega naroda: Marušiča? Ali ju je postavila pred »ljudsko sodišče« kakor vrsto poštenih Slovencev v Kočevju?
Kje nekil Sivolasemu političnemu zaslužkarju in dolgoletnemu zavezniku čaršije ter izmozgo-valcu Jugoslavije, inž. Sernecu, je dala kopo časti, Marušiča pa je poslala kot svojega ministra v novo, »pravo« jugoslovansko kraljevsko vlado, v kateri sedi z i6timi korupcionisti in čaršijaši, proti katerim 6e je OF nekoč »borila«.
To še ni vsel Marija Vilfanova, uradna pesnica vodstva Osvobodilne fronte, si je upala trditi v neki brošuri o Sernecu, Marušiču in nekem Vav-potiču, »da so ti trije tovariši most, ki veže na slovenskih tleh, kar je bilo v trhli zgradbi pred-aprilske Jugoslavije pozitivnega, z veličastno zgradbo nove domovine . ..«
Tako torej: včeraj korupcija, danes pozitivni most; včeraj zločin, danes zasluženje; pri tem človeku izdajstvo, pri onem krepost; za tega je plačilna krogla, za drugega pa ukradeno zlato. To so merila ln to je morala Osvobodilne frontel
Rdeči groholcopi
O „delovanju" OF na Primorskem Zaloigra primorskih Slovencev
Do meseca februarja, do cerkljanskega pokolja, je sleparska OF vse svoje uboje in umore prikrivala z borbo proti »izdajalcem«. Kjer koli in kadar koli je ubila kakega nasprotnika, ki ga je smatrala nevarnim, je svojo nesrečno žrtev še opljuvala in umazala z »izdajalcem« Lahkoverno javnost je hitro preslepila in se takoj nato pripravila na nov zločin. Množinski umor v Cerknem februarja meseca je bil pa tako grozen in strašen in je tako pretresel vso deželo, da ga ni bilo možno prikriti ali oprati z očitkom »izdajstva«. Bilo je preveč nedolžne krvi naenkrat. Ta kri je vpila preveč glasno in je ni bilo mogoče prekri-čati z obrekovanjem. Bilo je jasno, da OF pobija poštene, zavedne Kranjce. Z grozo .so se začeli ljudje odvračati od nje. Protikomuni6tična fronta se je začeta krepiti
Državljanska vojna divja dalje. Dežela se pogreza v dimu in krvi. Gorijo domovi, gorijo vasi, ljudstvo pa strada, trpi in umira. Komunistični OF-arji in njihovi pomagači, zločinski »terenci«, qlavni krivci vseqa qorja, pa so neobčutljivi. Izzivajo in hujskajo, morijo in izžemajo brezvestno dalje, vso krivdo pa valijo na »okupatorja«. Naenkrat zagori Črni vrh, krvavi plameni razžarijo temino in razločno vidi vsa dežela požigalce, roparje in ubijalce: naše rdeče zločince. Mrtvi Crno-vršci in njihovi požgani in porušeni domovi pričajo nlasno in nezatajivo: Rdeči tolovaji streljajo bežeč« ženske in požigajo kmečke domove. To je druga strahotna ugotovitev.
Državljanske vojne še ni konec. Začela jo je komunistična OF z zapeljivo obljubo »narodne osvobodit.ve« in jo nadaljuje, da bi izqini1o slovenstvo in da bi zavladala internacionala. Zato je bil sklenien pakt med komunisti in Savoici ter ie bilo izdano in predano Primorje. To izdajalsko pogodbo pa so rdeči sleparji tako zakrinkali, da so prevarili ranooe Slovence Liudje so vdano prenašali nasedanje Brda po italijanski komunistični briaadi Gledali so pohod teh tolp po Baniški planoti in na Trnovskem poctorju do Pre-qelske gore in še čez Pozabili so na 251etno trpljenje, pozabili^a svoio čast in na svoi ponos, ker so tako ?ahtevali komunistični rablji Tu pa 6e je približal orožni konec: Laške komunistične brigade so že pregnale tako/vano »slovensko vojsko« iz vseoas ozemlia na desnem brequ Soče. V to pokraiino pa se valijo nove, oborožene sile nekdanrh bari->'iev:kih čet in prihajajo s^dai tudi na levi bren Soče. To ie tretji, naibridkejši del žaloigre v tej, s strani komunizma i7'vani in 7-a-
((
početi državljanjski vojni Prekaliti mora vse zavedne narodne vrste in jih ojekleniti, da bodo vzdržale v boju za rešitev našeqa Primorja, ki so ga bile Izdale in upropastile prodane komunistične duše.	_
ObreJnik za tolovajsko
poroko „pod brezo
Komunistična vojska ima v svojih vrstah ljudi obojega spola, borce in borilke Ti živijo kar svobodno v vsakem poqledu. Ker se pa vendarle še niso mogli popolnoma iznebiti »buržujskih navad in predsodkov«, da je življenje zakonske dvojice lepše kakor zgolj ljubimkanje na 6plošno, so se začele borilke možiti, borci pa ženiti.
Letos spomladi je zavzel ta pojav velik obseg in ga je bilo treba pravno urediti. »Glavni štab NOV in PO Slovenije« je zato izdal politkomisar-jem navodila o sklepanju »zakonov« Poroka, ki jo predpisuje ta obrednik, je na las podobna nekdanji rokovnjaški poroki pod brezo. Zanima nas le, kaj neki dela ofarski župnik Mikuž in z njim vred, tista »Verska komisija pri slovenskem narodnem osvobodilnem svetu«, da ne protestirata proti takemu koruzništvu? Odlok o ustanovitvi te komisiji utemeljuje njen nastanek s tem, da 6e zavaruje nemoteno boqočastje in bi se brez težav uvedli odnošaji med slovensko narodno oblastjo in cerkvijo. Odlok je bil izdan letos 19. februarja, podpisala sta qa Vidmar in Kidrič, oči-vidno pa ni bil resno zamišljen, kakor izhaja iz poročnega obrednika, ki ga je izdal »glavni štab« 15. aprila. Obrednik uvaja poroko pod brezo, ki jo opravljajo politkomisarji.
Komunisti so uvedli »pravne oblike« za koruz-ništvo, in sicer popolnoma prosto, predvsem pa premišljeno. In ti ljudje nam hočejo še kaj pripovedovati, kakor so nam pravili včasih nekateri krščanski socialisti, da se borijo za »višje, lzči-ščeno krščanstvo«?
Tu smo pokazali, kako so uredili komunisti svoje razmerje do cerkve, razmerje, ki naj bi qa Mikuž uvajal v verski komisiji. Vprašanje je tudi: Kaj neki je vleklo komuniste v hribe? Ali morda navdušenje za »osvobodilno« borbo ali morda za življenje pod brezo?
* Odlikovani voditelji tolp. Stalin je odlikoval Tita z najviijim sovjetskim odlikovanjem, tako-zvanim redom Suvorova I razreda Pa tudi nekaj njegovih poveljnikov je dobilo visoka sovjetska odlikovanja. Na hrvatskem, po tolpah zasedenem področju izhajajoč list »Putem Slobo-de« ugotavlja v svoji 74. izdaji k temu sledeče: »Ta odlikovanja utrjujejo še bolj našo povezanost
Važno za svojce
nemških vojnih ujetnihov
Usoda vojnih ujetnikov gotovo ni zavidljiva. Trda življenjska usoda jih drži za bodičasto žico, kjer čakajo daleč proč od svoje domovine v kakem oddaljenem delu sveta na konec vojne. Pomanjkanje rednega dela ter slabe poštne zveze povečajo duševno bedo. Da še kljub temu prihajajo vedno poročila o strumni drži naših vojnih ujetnikov, je v tem dokaz vzornega duha nemškega vojaka, ki ga tudi dolgoletno ujetništvo ne, skloni. Nemški Rdeči Križ si prizadeva, izpolnjevati vojnim ujetnikom ne samo vse njihove materijelne želje, temveč dobavljati jim celo duhovno hrano, knjige in gradivo za študij.
Nemški Rdeči Križ se je stavil posebno v službo posredovanja poročil med vojnimi ujetniki in domovino. Nekaj naravnega je, da imajo svojci v domovini največji interes za usodo svojih ljudi v ujetniških taboriščih ter se ni čuditi, da radi tega oblegajo Rdeči Križ z neštetimi vprašanji in vlogami, čijih vestno reševanje smatra Rdeči Križca svoje najbolj častno delovanje.
V okviru totalne vojne vpostave pa mora šte-diti delovne sile tudi Rdeči Križ. Radi tega apelira na vse sonarodnjake, da opuščajo vloge in povpraševanja, v kolikor je to največ možno. Nemški Rdeči Križ žal ni v stanju, vedno poštno-obratno odgovarjati na vsako željo. Nemški Rdeči Križ je doslej vse podatke, ki jih je dobil o nemških ujetnikih, oddal naprej.
Pri današnjem vojnem položaju je pa prvo poročilo vojnega ujetnika samega iz ujetništva preje v rokah njegovih svojcev, kakor pa poročilo na Rdeči Križ, ki gre preko Ženeve. S tem so poročanja o usodi vojnih ujetnikov s strani Nemškega Rdečega Križa postala v veliki meri nepotrebna ter se bodo radi tega tudi precej omejila, z.izjemo na primere, kjer gre za opravičena povpraševanja od strani svojcev. Po vsem tem ni umestno predlagati takoj po prijavi izgube poizvedovanja, ki trajajo mesece in mesece, medtem ko dospe posredno poročilo od izgubljenega že po šestih tednih.
Nepotrebna bodo postala povpraševanja po usodi vojnih ujetnikov z izhajanjem novega glasila o poročilih (Mitteilungsblatt), ki ga izdaja četrtletno predsedstvo Nemškega Rdečega Križa že od pomladi 1944.
Poleg oskrbovalnih ukrepov za vojno ujete nemške vojake prinaša dotično glasilo tudi vsa tekoča poročila o položaju naših ujetnikov po različnih taboriščih ter sploh vse, kar je znanega iz taborišč na zapadu, nadalje nasvete zadevajoče poštne predpise ter vse zadeve, ki in-teresirajo svojce. Te informacije so veliko bolj točne in temeljite, kakor se jih daje na posamezna vprašanja. Zato priporočamo vsem svojcem vojnih ujetnikov, da si naročijo pri svojih najbližjih uradih Nemškega Rdečega Križa (Kreisstellen des Deutschen Roten Kreuzes) zadevni Mitteilungsblatt.
politični drobiž
□	Evropa sovraži Anglo-Amerikarfce. Angleški
časopis „Contemporary Review" je objavil te dni članek, v katerem ugotavlja pisec sledeče: „Nevolja evropskih narodov proti Veliki Britaniji in Zedinjenim državam se stopnjuje v istem obsegu kakor narašča aroganca takozvanih osvoboditeljev. Anglija je osumljena, da postopa iz ozkosrčnih razlogov. Zedinjene države so osumljene, da jih politično edina Evropa ne zanima, pač pa ne morejo, prikriti svojega sovraštva protitakemu edinstvu iz čisto imperialističnih razlogov. Dejstvo, da se borijo danes v nemški vojski mnogi inozemski državljani hrabro in žilavo, zasluži v taboru zaveznikov največjo pozornost. To bi bilo smatrati kot znamenje, koliko jim je do edinstva evropskih narodov, kajti finančne in gospodarske težave v deželah, ki so jih zasedli zavezniki, so vzbudile prav tolika gnjeva kakor bombniški napadi in blokada." Zdi se, da je angleška bela vrana topot zadela na zdravo zrno resnice.
□	Češka in Morava delata. Češki minister za narodno prosveto Moravec je izjavil te dni, da vlada na Češkem in Moravskem mir. Češki narod dela z vsemi silami in si je pridobil zaupanje Reicha. Pretežna večina češkega naroda je spoznala, da- je zmaga Reicha edina pot rešitva
narodov.
Bilder aus dem Mr i e g s g e s c h e h e n
i
Abwehr eines sowjetischen Überset;
Das erste »V I «-Geschoß, dus auî Londoner Gebiet fiel traf eine Eisenbahnbrücke
Die Londoner Zeitschrift »Sphere« veröffentlicht einen Bildbericht über das Bombardement Londons durch die »V 1 «-Geschosse und betont, daß es sich bei diesen Bildern nur um einen mikroskopisch kleinen Ausschnitt aus dem Schaden handeln könne, die die englische Hauptstadt während der »großen Schlacht« erlitten habe. Nicht ein einziger Stadtteil sei verschont worden. In einem Bezirk sei nicht ein einziges Haus unbeschädigt geblieben, in einem anderen seien 80 v. H. beschädigt. Die Bilder zeigen auch, daß zahlreiche Verkehrswege getroffen wurden. — Scherl-Bilderdienst (Auslandphoto)
Wenn ein schwerer Mörser geladen wird
müssen vier Mann antreten, um die zentnerschweren »Koffer« heranzuschleppen — PK-Kriegsberichter Bauer-Leo (Sch)
:hes über die Weichsel bei Praga ■Zeichnung ■ff-Standarte »Kurt Eggers« (Sch)
• Auf einer Landstraße im italienischen Kampfraum [ Gefangene auf LKWs, erst, vor kurzem in die Hand unserer [Soldaten gefallen, überholen deutsche Tragtierkolonnen, die Nachschub zur Front gebracht haben und von dort zurückkehren — PK-Kriegsberichter Vack (Sch)
Neue Munition angekommen
In einem wichtigen Abschnitt der nördlichen Ostfront ist soe-':§ ben ein neuer Munitionstransport eingetroffen. Die von den 'S Nachschubfahrzeugen abgeladene Munition wird in die Steife hingen gebracht. — PK-Kregsberichter Kripgans (Sch)
PUSSTA IM LÄRM DER PANZERSCHLACHT
VON KRIEGSBERICHTER WALTER SEROCKA
In der Pußta tobt der Lärm der großen Panzerschlacht, seit Tagen seine Kraft mit den Schwerpunkten des Ringens verlagernd, immmer aber von der gleichen Verbissenheit der Kämpfe zeugend. Hier geht es darum, den Sowjets den Weg nach Budapest zu verlegen und gleichzeitig ihren Vorstoß zum Du-kla-Paß aufzufangen, der die östliche deutsche Karpatenfront abschneiden will.
PK Mitten durch die ungarische Tiefebene läuft das Band dieser Straße von Budapest über Szelnik nach D. und weiter nach Osten durch Dörfer und kleinere Städte führt sie über Brük-ken und Eisenbahnübergänge — fast immer im Schatten der Akazienbäume, Wiesen oder Felder, auf denen Sonnenblumen und Mais gepflanzt waren. ' Jetzt, in den ersten Tagen des Herbstes, ist die Ernte eingebracht.
Durch einen kleinen Bodeort führt die Straße, der, wie D. selbst wegen seiner heißen Quellen bekannt ist. An den kühleren Morgen- und
Abendstunden steigen weiße Dämpfe auf von dem vierzig Grad heißen Wasser. Still und friedlich liegt das letzte Stück Straße bis D. da, und nur dann und wann kommt ein Fahrzeug der Wehrmacht oder der Honveds durch den Ort.
Über Nacht aber ist dieses letzte Stück der Straße zu einem hart umkämpften, strategisch wichtigen Ziel geworden. Der Wind weht die Laute der Schlacht herüber. In der Ferne ist das Aufblitzen der Abschüsse zu sehen.
Haltesignal aus der Luft
Für Stunden belebt sich nun die Straße. Nachschub rollt nach vorn, um den dünnen Schützenschleier zu verstärken, der dem sowjetischen Panzerkeil gegenüberstand. Dann senkte sich die Nacht über das kleine Städtchen und ihre Stille wurde nur vom gleichmäßigen Schritt der Wachtposten unterbrochen. Weitab der Straße aber schlichen sich sowjetische Kavallerie- und Panzerverbände durch die Nacht, und als fahl der Morgen graute, dröhnten die Abschüsse we-
nige Kilometer • vor dem kleinen Ort. Deutlich war das Hämmern der Maschinengewehre zu hören und einzelne Geschosse schwirrten klatschend durch die Bäume.
Wi.e anders ist nun das Bild der Straße. Aller Frieden vergangener Tage ist verschwunden. Einzelne Flüchtlinge hasten mit ihrem wenigen Gepäck den Meldefahrern entgegen. die schmutzig und übernächtig aus D. die Einsatzbefehle für ihre Einheiten bringen. Deutsche Verbände greifen in den Kampf ein. Hin und her wogt der Kampf, und immer noch flüchten Zivilisten, denen der panische Schrecken vor den angreifenden Sowjets im Gesicht geschrieben steht. Wenige Meter von der Straße entfernt aber geht ruhig ein deutscher Fliegeroffizier auf und ab. Hin und wieder blickt er auf die Uhr und schaut suchend den Himmel ab. Und dann dröhnen in der Ferne die Motoren seiner Schlachtflieger heran, die in geringer Höhe längs der Straße entlangziehen. Wie giftige Stachel ragen die Rohre .ihrer Kanonen unter den Tragflächen hervor. Suchend kurven sie über dem Ortseingang,* dann stoßen sie herab, wieder und immer wieder in "die Knäuel der braunen Gestalten hinein, auf die Fahrzeuge, die Pferde und die Sowjetpanzpr.
Häuserkampf in D.
Der Feind ist geworfen. Nun rollen über die Straße wieder Pferdefuhrwerke mit Flüchtlingen, von denen keiner den Sowjets in die Hände fallen will. Dann liegt das weiße Band der Straße wieder ruhig da. In der Ferne aber — von Osten her — kriechen weiter die larv—<
Ketten der deutschen Panzer heran, die zum Gegenstoß angesetzt sind.
Die Sowjets aber wollen und müssen die Straße haben, um' D. zu nehmen, den -wichtigen Eisenbahnknotenpunkt von Norden nach Sühlen und Osten nach Westen. Im Laufe des Tages haben sie Verstärkungen an Panzern und Artillerie nachgezogen und stoßen noch einmal gegen den kleinen Bodeort vor. Diesmal aber kann die schwache Besatzung den Angriff des weit überlegenen Feindes nicht standhalten, Schrittweise, von Haus zu Haus, kämpft sie sich zurück, und wo ein Sowjetpanzer sich zu weit vorwagt, dröhnen die Schläge vom Abschuß und Einschlag des „Panzerschrecks". Da und dort brennen feindliche Kampfwagen, und in der Hauptstraße liegen tote und verwundete Sowjets. Knisternd springt das Feuer auf die Häuser über. Als am Nachmittag der Ort dem Feind überlassen wird, brennt er an vielen Stellen-
Nun glauben die Sowjets, den Weg nach D. frei zu haben und sptzen zum Stoß nach Nordwesten an. Klirrend rollen ihre Panzer auf der Straße; doch nicht weit, dann blitzt es vorn auf, und mit gewaltigem Schlag zerfetzt die Granate eines Flackgeschützes den ersten der angreifenden Panzer. Schuß auf Schuß jagt aus den Rohren der Batterien, die in weitem, Umkreis aufgefahren sind, um den Weg von D. zu sperren. Schon brennen die ersten Panzer, und schon liegen andere bewegungsunfähig im Gelände, sodaß die Sowjets angesichts dieser Verluste auf die Eroberung dieses letzten Straßenstück«
Die erhoffte Reaktion
Nach Norden stoßen sie über das freie Feld, um D. in weit ausholendem Bogen zu umfassen, und tun damit gerade das, was sie nach den Plänen der deutschen Führung tun sollen. Die vom Regen der letzten Tage aufgeweichte Erde hängt sich zäh in die Gleisketten der feindlichen Panzer, und die nachfolgende Infanterie stapft mit schweren Stiefeln durch die Felder. Langsamer, viel, viel langsamer ist dadurch der sowjetische Vormarsch geworden Währenddessen aber rollen die deutschen Panzer mit hohem Tempo über die von Osten her führende Straße heran.
In der Nacht, während es den Sowjets gelingt, westlich an D. vorbei nach Norden vorzustoßen, und im Laufe des nächsten Tages ist die Bereitstellung der deutschen Panzer vollzogen. Wiederum entbrennt der Kampf um die Straße, auf der nun die Kolosse der deutschen und der sowjetischen Panzer aufeinanderprallen. Das Schwergewicht der Kämpfe jedoch liegt nicht mehr längs der Straße, denn der Stoß der deutschen Verbände ist weit südlicher abgesetzt, wo sie sich mit den von Westen herkommenden ff- und Panzerverbänden vereinigt haben.
Tagelang tobt schon die Panzerschlacht, tagelang bricht die Vernichtung über die sowjetischen Kavallerie- und Panzerverbände herein, die in diesem Zeitraum allein dreihundert Panzer verlieren. Immer wieder erdröhnen die Motoren unserer Schlachtfiieger ain Himmel, immer wieder stoßen sie hinunter auf die Erde, und wenn sie abfliegen, steigen hinter ihnen die Rauchsäulen der brennenden Panzer und Fahrzeuge in den klaren Nachthimmel.
Honveds im tapferen Einsatz
Die Sowjets sind von ihren Verbindungen nach Süden abgeschnitten und versuchen nach allen Seiten auszubrechen. Auch gegen D. richtet sich wiederum ein Angriff, der jedoch von den Honveds aufgefangen wird. Aber als wiederum sowjetische Panzerverbände über die Straße rollen, um doch noch das Ziel-D. zu erreichen, greift eine schwere Flak-Batterie auf Selbstfahrlafetten in den Kampf ein. Wie ein Spuk taucht sie bald hier, bald dort neben dem hart umlrämpften Straßenstück auf, richtet ihre Rohre gegen die anrollenden Sowjetpanzer und Schuß auf Schuß jagt den stählernen Kolossen in den Leib Innerhalb von 20 Minuten ge-,:^ftt es den Männern, acht Sowjetpanzei in
vinogradniški in sadjarski kovček PREDENJ ZAPADE SNEG . . .
Zimsko delo v sadonosniku se je pričelo. Zaenkrat še ne vemo, kakšna bc zima Večkrat zapade sneg in leži do spomladi, dela pa se dotlej toliko nakopiči, da ni časa misliti na sadonosnik. Ne tedaj odlašati, izkoristiti je vsaki čas, dokler ne zapade 6neg.
Čim odpade listje, se že lahko prične z gnojenjem sadnega drevja. Jesensko gnojenje ima pred spomladanskim prednost tudi radi teqa, ker se gnoj do spomladi lepo razkroji in je ob začetku rasti drevesu takoj na razpolago. Tako drevje bujno požene, lepo cveti, se dobro oplodi m omogoči sadju lep razvoj. Ravno narobe pa je pri ©pomladanskem gnojenju: ker tako gnojenje pozno učinkuje ter za istoletni nastavek skoraj sploh ne pride v poštev. Spomladi gnojeno drevje požene močneje šele na jesen. Posledica tega je, da les slabo dozori in da pozimi pozebe. To velja zlasti za tiste 6lučaje, kjer 6mo gnojili z gnojilom, v katerem prevladuje dušik: s svežim hlevskim gnojem, s 6traniščnikom, z apnenim dušikom in druqimi sličnimi gnojili.
Kdor misli 6aditi sadno drevje, naj že sedaj V6e pripravi in skoplje jame. V jeseni 6kopane jame zmrznejo tekom zime globoko Vsled tega se znatno poveča njih obseg, drevje pa pozneje v lako razrahljani zemlji imenitno uspeva. Seve-
da si je že sedaj treba zasigurati sadna drevesca. Z naročilom ne smemo odlašati, ker je sadna drevesca težko dobiti. Misliti je treba tudi na zadostno količino gnpja in komposta. Za nov nasad se bomo odločili samo tedaj, ako imamo dovolj razkrojenega gnoja ali komposta na razpolago. Največje važnosti je zlasti kompost, ki naj bo dovolj dozorel, prhel in razkrojen. Kompost, ki je namenjen za sajenje sadneqa drevja, je sedaj dobro še enkrat prekopati in na drobno 6esekati.
Pregledati je nadalje tudi že obstoječe mlade nasade. Tu je treba izmenjati drevesni kol, tam je treba privezati kako drevesce ter ga zavarovati proti zajcem. Kjer listje samo ne odpade, ga je treba z mladih drevesc osmukati, da sneg ne poškoduje krone Tudi pri starejšem sadnem drevju, ki je bilo pomlajeno ali precepljeno, je mladice, ali žlahtne poganjke osmukati, ako listje dolgo samo od sebe ne odpade, ker če6tokrat 6e zgodi, da jih sicer sneg polomi.
Voluhar povzroča včasih veliko škodo. Sedaj si že dela sveče rove ter si nosi živež za zimo. Ko mu zmanjka hrane, se pa spravi nad mlada sadna drevesca. Zatirati qa je treba, še predenj napravi škodo in predenj zapade snega. O zatiranju samem pa prihodnjič.
go v tujino in so se na ta način zopet vrnili ▼ Nemčijo.
Nemškim inženerjem je uspelo izumiti in izdelati tudi sredstva, ki ščitijo in varujejo stroja pred bombnimi poškodbami, ruševinami in vročino. Stroji dobijo strehe, zaščitne stene in podstavke, izdelane iz jekla in betona. Ta izum j» rešil že mnogo strojev pred sigurnim uničenjem. Najvažnejše stroje mont rajo na prostorih, ki so na podlagi pridobljenih izkušenj izpostavljeni najmanjši nevarnosti pred bombnimi zadetki in po-dirajočimi se deli tovarniških stavb. To so predvsem kleti in zunanje strani tovarniških objekt tov.
Odlično se je obnesel tudi način ureditve podzemeljskih tovarn, pri čemer zavzema letalska industrija prvo mesto. Imenovana industrija se je prvotno nahajala n&d zemljo, danes qradijo te izdelovalnice vedno qloblje v zemljo. Začeli so najprej z montiranjem 6trojev v kleteh z bombami porušenih tovarn. Ker s< bile večinoma varne, so za nadaljnje tovarne kopali kleti, medtem ko urejujejo danes letalsko industrijo v 6kale, iz katerih so predhodno razstrelili primerne prostore. Vse take tovarne ne ležijo danes več po mestih, temveč blizu me6t, s katerimi 6o povezane z lastnimi železniškimi progami, cestami in žičnimi železnicami. Razume se, da je vsa taka industrija in njena okolica primerno zakrinkana in nevidna, da je ne opazijo in ne spoznajo sovražna letala. Oko sovražneqa letalca vidi od zgoraj 6amo vrtove, lepe njive, qozdove in travnike.
gospodadsivo
J
Prožnost in zmogljivost nemške oboroževalne industrije
Ves svet občuduje zmožnosti, ki omogočajo Nemčiji kljub najtežjim sovražnim bombnim napadom vzdrževati svoj oboroževalni potencijal na zadovoljivi višini ter ga celo dvigati. Pri tem gre glavna zasluqa dalekovidnosti vodstva nemške oboroževalne industrije, ki je že leta 1941. izvršilo prav obsežno decentralizacijo vseh svojih najvažnejših tovarn. Če uspe sovražnim bombnikom uničiti ali poškodovati kake pomembne izdelovalnice, prestavijo industrijske delavce in 6troje v druge slične delavnice iste produkcije. To prepreči popolno ohromitev kakega dela oboroževalne produkcije.
Še bolj važna je preložitev vojno važne industrije, kakor je na primer kemična, nadalje industrija ležajev, industrija strojev za izdelovanje orodja itd., v ti6te dele Nemčije, ki so manj izpostavljeni bombnim napadom
Za prevoz celih tovarniških naprav iz ogroženih krajev, so nemški tehniki skonstruirali in izdelali velike specialne transportne vozove s 50 do 80 ton nosilnosti. Ta tehnična sredstva omogočajo nemški industriji neverjetno brzo transporti-
Brand zu schießen, und den Angriff abzuschlagen.
Geisterhafte Stille liegt danach über der Straße, nur unterbrochen vom Knistern der brennenden Panzer und vom Puffen der sich entzündenden Munition. Sanitätswagen rollen mit Verwundeten zurück, vorbei an Granattrichtern und zerfetzten Bäumen, vorbei an zerschossenen Fahrzeugen iftid an Bergen weggeworfenen Geräts. Aus weiter Ferne ertönt das Grollen des sich entfernenden Kampfes, leiser und lauter, so wie der Wind die Geräusche der Panzerschlacht herüberweht.
Als dann der Abend herniedersinkt, ist wieder, wie vor Tagen, endlos lange scheint das her zu sein, das Blitzen der Abschüsse am Himmel zu sehen. Die Straße aber liegt wieder friedlich da. Nur dann und wann rollen Verstärkungen über ihre von den Wunden des Kampfes bedeckte Bahn den Westen. Aus den Gräben und Schützenlöchern aber erheben sich deutsche und ungarische Soldaten von I,ehm und Staub überkrustet, mit tief in den Höhlen liegenden Augen, die tagelang keinen Schlaf fanden, und sammeln sich zur Ablösung. Langsam marschieren sie zur Stadt. Jeder Schritt auf der in Mondlicht schimmernden Betonbahn ist für 8ie Männer ein Triumph, jeder Schritt ihrer Nagelstiefel bestätigt ihnen: Sie haben gegen weit überlegenen Feind in dieser großen Panzerschlacht die Straße nach D. gehalten
ranje in prestavljanje velikih tovarn, pa naj si gre tu^i ene pokrajine v drugo ali pa preko več pokrajin.
a m način premeščene tovarne 6o izredno hitro urejene. Morebitni iz ruševin rešeni ter novo nabavljeni stroji se preselijo skupno z delavstvom in že v nekaj dneh teče zopet produkcija, ki zaostaja komaj kakih 30 do 40 odst za produkcijo na starem kraju, dokler ni popolnoma uvedena. K temu se postavi tudi takoj "morebitne pri bombardiranju nepoškodovane tovarniške oddelke, ki navadno takoj nadaljujejo z delno ali celotno produkcijo. Manjkajoči stroji se dobijo iz zalog strojev, ki so razdeljene širom Nemčije Kar se tiče rezerv, ima Nemčija še danes velike zaloge najmodernejših strojev in strojnih delov, strojev za izdelovanje orodja in ležajev, k; jih postavijo v preseljenih in novo postavljenih tovarnah v štirih do šestih urah v obratovanje. Te rezerve strojev ne izvirajo vse iz nemških rezerv, pridobljene 60 tudi iz raznih zasedenih dežel, med katerimi se najdejo seveda tudi stroji nemškega izdelka, ki so pred vojno odšli kot ek6portno bla-
Mondphase
Normalien Abend Mitternacht Morger, 16 19 80 si 22 23 0 i 2 j« s i 7k
®	19.
®	20
t>	21.
C	22. » 23 O 24 O 25 O 26
O	27
O	23 O 29.
►O	30
11 s !0 «1 m Ti 0 1
Unsere Mondtabelle für Monat November 1941
Srherl-BtldtW^
gospodarske vesti_|
X 400 milijonov vžigalic dnevno. Vžigalice predstavljajo važen predmet dnevne potrošnje Vsaka škatlja vsebuje kakih 55 do 62 vžigalic. Razlika nastane v neenakosti lesa. ki ga najbolj precizni stroji ne morejo popolnoma enakomerno narezati. V Nemčiji cenijo dnevno potfbšnjo na 400 milijonov vžigalic
X Zaplemba bolgarskima vinskega in tobačnega pridelka. Sofijska vlada ie zaplenila ves vinski in tobačni pridelek leta 1944 Vse vino in ves tobak bodo spravili v Sovjetiio.
X Brikete izdelujejo iz slame. V Hadersleben-u so uredili tovarno, ki izdeluje brikete iz slame. Ta nov način izdelovanja briketov pomeni veMk napredek, ker imajo ti briketi veliko qorilno vrednost, z ozirom na deistvo, da vsebujejo samo 3% vode in 8% pepela. Šota vsebuje pa kar 35 do 40 odstotkov vode. Pripravljene imajo velike količine slame ter upaio, da bo tovarna izdelala dnevno deset ton briketov
X Usnje iz ribje kože, Danska industrija usnjenih izdelkov uporablja za izdelovanje čevljev, torbic, pasov, ovratn:kov, vezalk, namiznega platna itd. v najnovejšem času usnje, ki je ustrojeno iz ribjih kož in je izredne močno
X Iz granita izdeluj jo kolesa, podkve, cevi itd.
To je omogočil nov izum nemške termo-kemije, ki ie izumila spreminjanje granita v surovino ki se lahko kuje, stiska in stmži kakor vsaka druga kovina.
X Romunski petrolej. Glasom svedskih poročil so sovjetske oblasti v Romuniii zabranile anq'e-škim in ameriškim strokovnjakom dostop in ogled petrolejskih vrelcev, kar velja tudi za rafinerije. Pri tem si niso smeli ogledati niti vrelcev, ki so bili prej last angleškega kapitala
X Dvakratni pridelek krompirja. V kotlini Efering (Oberdonau) sta zemlja in podnebje zelo ugodna za sočivje. Neki tamkajšnji kmetovalec je letos prvič na eni in isti njivi pridelal dvakrat krompir. Pomladi je nasadil dobro izcimljen semenski krompir, zgodnje vrste, ki je rano dozorel. Kmalu nato je isto njivo posadil s pozno vrsto krompirja, ki je dobro uspel in ga ravnokar kopajo.
X Protektorat izdeluje gumu. Znane tovarne čevljev v Zlinu (Protektorat) so že neštetokrat dokazale svojo prilagodljivost in sposobnost ter stavile svoje delovanje v službo skupnosti. Najnovejši izum teh tovarn predstavlja tekom pet let preizkušeno izdelovanje podplatov iz gume, ki se uporabljajo na mesto kožna tih podplatov za popravljanje čevljev. Izdelujejo jih iz r^enerirane gume. za kar uporabljajo doslej bolj malo izkoriščane odpadke gume. Gre za delavnico, ki v velikih količinah izdeluje take podplate v vseh ve-
UMNI KMETOVALEC
NIČ LEPO, VENDAR VAŽNO VPRAŠANJE
Kuhinja je ogledalo gospodinje, gospodarja pa ocenjujejo po — stranišču. Zakaj njegova dolžnost je, da se ogleda po okolici in da najde primeren načrt, po katerem popravi ali pa zgradi stranišče tako, da ne bo prigovora. Zal je še mnogo gospodarjev, ki se svoje dolžnosti ne zavedajo.
Zakaj je slabo stranišče veliko zlo za hišo in za vas? Tifus, griža, kolera in otroške driske nastajajo zaradi okuženja, ki ima svoj izvir v človeških očedkih (blatu). Na teh boleznih bolni ljudje izločajo namreč tudi bacile teh bolezni. To delajo pa tudi taki, ki so katero teh bolezni že preboleli, morda celo, da sami niso zanjo vedeli. Take ljudi imenujemo bacilonosce. Boini ljudje in bacilonosci sejejo torej s svojimi očedki okoli sebe bacile in kdor take bacile použije, oboli na isti bolezni. Použije jih pa lahko, ker je za to premnogo prilike v krajih, kjer ljudstvo ni o tem poučeno in kjer nimajo urejenih stranišč.
Na primer: bolnik hodi na stranišče, ki nima greznice. Njegovo blato leži nepokrito, nanj sedajo muhe, si umažejo noge in trup z njim in z bacili, ki 60 v njem, nato sedajo tako umazane in okužene na živila, puste tamkaj nesnago in jih na ta način okužijo. Ljudje se z uživanjem takšnih živil okužijo z bacili, ki so Da njih in obo-lijo.
Očedke iz stranišča pa raznašajo tudi kokoši, psi, prašiči, podgane itd Dež jih izpira po dvorišču skozi zemljo v vodnjak ali studenec, kjer 6e okuži pitna voda.
Drug primer: tak bolnik 6i ne umije rok, ko pride iz stranišča, prijemlje kljuke in raznaša bacile po vsej hiši. Bolna ženska z neumitimi rokami molze kravo in okuži mleko; pripravlja solato, reže kruh, vse pa okuži, kar prime z neumitimi, okuženimi rokami.
Zakaj je toliko tifusa, griže in raznih črevesnih bolezni po kmetih? Ravno zaradi tega, ker ni urejenih 6tranišč in ker si ljudje ne umivajo rok, ko pridejo iz stranišča.
Oglejmo si malo bolj natančno, kakšna so stranišča še pri marsikateri hiši.
Marsikje je stranišče še tako, kakršno je bilo ob naselitvi v te kraje. Iz desk za 6ilo zbito stoji ob gnojišču, brez kakšne jame. Odpadki se zbirajo poleg gnoja in 6e z gnojem tudi odstranjujejo, kolikor jih ne razbrskajo domače živali.
Prav lahko rečemo, da nam v splošnem stranišča v podeželju niso v čast, ampak v sramoto. Pogosto vidimo lepo urejeno, zidano hišo in primerna gospodarska poslopja, leseno stranišče pa je nekje skrito za hišo ali za hlevom. Gospodarji stranišča podcenjujejo največ zato, ker niso poučeni in imajo napačne predsodke, češ za »take« potrebe je dobro, kar je. Marsikje najdemo urejeno gnojišče z gnojnično jamo, stranišče na beto-niranem gnojišču pa je ostalo primitivno, kakršno je bilo prej; in vendar živalski odpadki niso nevarni človeku, gotovo pa ne v taki meri, kakor človeški.
Eno samo dobro stran ima tako stranišče: vedno je namreč dobro prezračeno! Slabih strani pa ima polno. Poglejmo jih nekaj!
Ni primerno, če je stranišče stran od hiše; seveda pa tako, kakršno je, ni primerno niti za dvorišče, marveč kvečjemu za prostor zunaj va6i na njivi!
Stranišče brez zidane greznice je leglo bolezni in okužuje vso okolico.
Ni pa zadosti, da je pri stranišču samo greznica; straniščna zgradba sama ne sme biti za silo iz desk zbita uta, ampak tako zgrajena, da ne morejo muhe na očedke.
Stranišče brez vode nikdar ne more biti popolnoma čisto in brez smradu.
Kakšno naj bo torej stranišče, da se nam ne bo bati okužitve, tudi če je bolezen kje v okolici ali celo v hiši?
Prvič je važen kraj. Stranišče naj bo v hiši, ali vsaj ob hiši, tako da je dostopno naravnost iz veže. S tem je olajšan dostop v stranišče in bo verjetno bolj snažno, če bo gospodinji pri roki. Stene stranišča naj bodo zidane iz opeke ali kamenja. Za zračenje služi okence — tako imenovana zgornja svetloba —, ki je v podaljšku vrat in skupaj z vrati iz enega kosa lesa. To okence 6e da odpirati na vodoravnih ležajih, ki so ob zgornji stranici. Tako okence je lahko stalno
odprto, omogoča tudi zadostno zračenje in osvetlitev.
Važen v stranišču je tudi sedež. Pri nas so v navadi leseni sedeži. Očedki naj padajo skozi cev v betonirano greznico, ki je znotraj s cementno prevleko oglajena, da ne propušča. Greznica naj ima dva dela, enega za gosto 6nov, ki jo uporabljamo za gnoj, drugi je za tekočo snov, ki jo lahko speljemo v ponikvalnico, ako ni v bližini vodnjaka ali studenca. Lahko pa je za vse odpadke skupna greznica, le da je večja in da jo večkrat praznimo.
Sedež v stranišču mora biti zgrajen iz zdravega lesa, vsi sklepi morajo biti tesni. Imeti mora tesno se prilegajoč pokrov, ki je na zadnji strani pritrjen, da pokrije odprtino sam od sebe. V6a sedežna notranjščina mora biti varna pred muhami in mora imeti primerno ventilacijsko cev, ki vodi na prosto. Greznica bodi »ako urejena, da se lahko izprazni.
Bolj higienično in varno ko z lesenim sedežem je stranišče na vodno izplakovanje angleškega sistema, ki je priključen na vodovod. Ce ni vodovoda v hiši, pa postavimo angleško stranišče, ki ima veliko posodo, v katero vsak dan nalijemo vodo.
Priporočljivo je, če si uredimo v stranišču ali kje v bližini tudi umivalno pripravo, ker ne smemo pozabiti na umivanje rok, ko gremo iz stranišča.	P.
Zatemnitev je najvažnejša zaščita
pred sovražnimi letalskimi bombami!
Odkar se zavedamo nevarnosti sovražnega bombardiranja iz zraka, objavlja »Štajerski Gospodar« v vsaki svoji številki čas zatemnitve, ki ga določa letalska zaščita. Razen tega smo v mnogoštevilnih člankih in beležkah na dolgo in obsežno razlagali, kako in kaj se mora zatemniti, navajajoč pri tem primere izkušenj, ki so jih napravili po drugih delih Nemčije, kjer že več let doživljajo 6ovr-ažne letalske napade iz zraka. Na-glašali smo, da je zatemnitev v interesu prebivalstva, ne samo predpisana in obvezna, temveč nad vse potrebna, vedno in povsod pa naj si bo na podeželju ali po mestih, trgih in vaseh. Sovražni bombniki so pokazali v deželah Nemčije in v po Nemčija zasedenih pokrajinah, ki so 6i jih izbrali za bombardiranje, da so jim dobrodošli cilji povsod, kjer koli se jim nudijo Bombe mečejo ravno tako na posamezno stoječe velike ali male tovarne na podeželju, kakor na dobro vidne bazilike v velikih mestih, ali pa na posamezno stoječe male kmečke mline ob samotnem hribovskem potoku. Terorni bombni napadi 60 izravnali z zemljo že neštete gradove, kmečke hiše, hleve, gospodarska poslopja, kozolce, 6enjake, žage, barake, pokopališča, vile, bolnišnice, šole, planinske koče, revne hribovske lesene stanovanjske kolibe, kakor so s svojimi zažigalnimi in razdiralnimi bombami spremenili v pepel in prah cvetoča mesta, ki so predstavljala dvatisočletno evropsko kulturo.
Mislečim bralcem našega članka, ki imajo kolikor toliko tudi dober spomin, ne bo težko uganiti, zakaj osvežujemo danes to že neštetokrat obdelano in znano zadevo. Najnovejša sovražna bombardiranja Spodnje Štajerske so dokazala, da smo govorili in pisali o zatemnitvi še vse premalo in da se je posebno na podeželju, kjer ni tako stroge in stalne kontrole, marsikaj zanemarjalo in omalovaževalo. Ljudje so doslej pač mislili, da ne bo nič hudega in nevarnega, ker se doslej še ni dosti zgodilo v naši lepi zeleni Spodnji Štajerski. To je pa lahkomiselno. Sovražna letala lahko tisočkrat letijo preko Spodnje Štajerske, ne da bi jo bombardirala, pri tisoč in prvem poletu pa lahko prileti na tisoče bombnikov ki nas obsujejo z bombami, kakor so že in še delajo po ostalih delih Nemčije.
Da bi se sovražnim letalom otežilo in v veliki meri onemogočilo bombardirati naše kraje, je predpogoj stroga in natančna zatemnitev, vedno in povsod. V času, ko svetimo po stanovanjih, trgovinah, delavnicah, hlevih, skednjih, podstrešjih itd., morajo biti vsa okna, vrata, V6e luknje, odprtine, špranje itd. zatemnjene tako, da nikjer ne more prodirati svetloba iz poslopij.
Umetna luč, pa naj si bo električna, petrolej-ska, karbidna itd., tudi, če je najmanjša, se vidi ponoči na ogromne daljave in sicer tako daleč, kakor nobena druga stvar. Letalec v zraku leti z največjo brzino, ki je ni doseglo doslej še nobeno drugo vozilo. In če kdo, potem opazi luč, visoko nad gorami in oblaki leteč letalec, že iz največje oddaljenosti.
Vživimo se v vlogo letalca, ki išče cilje ponoči za bombardiranje, in jasno nam bo, da mu pove vsaka luč, ki jo opazi iz letala, sledeče: »Tam je luč. Kjer je luč, je bivališče ljudi. Kjer 6o ljudska bivališča, tam je življenje in civilizacija, vrednost in ljudsko premoženje«. Kratko: luč predstavlja letalcu cilj, na katerega usmeri in izstreli
svoje bombe. To je njegova naloga, ker edino v to svrho ga je poslalo sovražno vojno vodstvo k nam.
V nekem nemškem tararetu je ležal težko ranjen sestreljen ameriški letalec, kjer so ga seveda zdravili in negovali, kakor svoje lastne ranjene vojake. V znak hvaležnosti, da postopajo zdravniki in sestre prav lepo z njim česar ni pričakoval, je hotel neko bolniško sestro nagraditi z lepim darilom. Sestra je darilo odklon.la rekoč, da opravlja samo svojo dolžnost, nakar jo je ranjen in ujet ameriški letalec prosil sledeče: »Sprejmite prosim, v znak zahvale vsaj nasvet, ki ga blagovolite sporočiti vašim sonarodnjakom, da naj zatemnjujejo vedno in povsod dobro svoja bivališča. Vsi anglo-ameriški letalci imajo namieč povelje, da izstrelijo svoje bombe tja, kjer opazijo luč na svojih poletih po evropskem in po Nemcih hranjenem ozemlju«.
Zatemnitev okenj, vrat, lukenj, odprtin in špranj, skozi katera se lahko vidi luč, je izvedena po največ 6 papirjem Tam, kjer morebiti na podeželju tega doslej še niso 6torili, se naj to takoj izvrši, že obstoječe zatemnitve je pa ponoči prekontrolirati in moiebiti nastale nedostatke takoj popraviti. V kolikor ni dobiti papirja, lepenke ali drugih primernih sredstev, je na kmetih izvesti zatemnitev s slamo, sencm, kožuhovino, suho praprotjo, listjem itd. Glavno je, da se nikjer,, iz nikakšnega poslopja ne vidi svetlobe, če je v notranjosti razsvetljeno; pa naj stane to kar koli. V tem pogledu je bolje biti ubogljiv, previden in skrben, kakor izgubiti iz malomarnosti ali morebitnega 6e domišljujočega junaštva življenje, svojo družino, hišo, gospodarska poslopja in živino.
Spodnještajerci! Ako opazite, posebno na podeželju, prebivalce, ki morebiti pomanjkljivo, ali pa sploh ne upoštevajo predpisov o zatemnitvi, opozarjajte jih v interesu vseh na nevarnost pred bombami. Predočiti jim je treba, da nudi najmanjša svetloba letalcem cilj za bombardiranje, kar lahko pokonča vsa človeška in živalska življenja ter poruši in upepeli V6a poslopja v dotični vasi ali naselju. Zatemnitev je najvažnejše sredstvo v zaščiti pred letalskim bombardiraniem!
*	Kaj spada v letalsko-zaščitno prtljago? Le-
talsko-zaščitna prtljaga mora biti vedno pripravljena. V isti se mora nahajati vse, kar je v slučaju škode neobhodno potrebno: Perilo, oblačila, čevlji, nogavice, žepni robci, volnene stvari, milo, brisača, zobna krtača, glavnik, brivski pribor, obveze, rezervna hrana, pijača, vžigalice, volnena odeja, gotovina, vrednostni in dragoceni predmeti, hranilne knjižice, zavarovalne police, družinski dokumenti in živilske karte. Prtljaga mora biti zunaj in znotraj označena z imenom lastnika Dnevne potrebščine je dati na vrh. Za zaklonišče je obleči topla in za vpostavo primerna objačila. K letalsko-zaščitni opremi slišijo tudi plinska maska ali zaščita dihanja, vata za zamašenje ušes zoper zračni pritisk, ako mogoče mastna ter koma-dič mila, ki ne sme manjkati' v nikaki prtljagi kot dobro in učinkovito sredstvo za prvo pomoč zoper brizge žvepla od bomb.
*	Zapovedi letalske zaščite. Kdor pri gašenju požara pri letalskih napadih občuti težave pri dihanju, kar se pripeti le pri požarih večjega obsega, ko uporabi ogenj večji odstotek kisika, iz
Gau'eitfer je podaljša! rok za povraiek in prijavo
Gauleiter dr. Sigfried Uiberreither je dne 30. oktobra kot šef civilne uprave na Spodnjem Štajerskem odredil v zvezi z odredbo o amnestiji, izdani dne 1. oktobra, sledeče:
Da se v polnem teku nahajajočega povratka prisilno rekrutiranih in zapeljanih članov tolp ne bi prekinilo z okončevanjem povratnega roka,
obenem pa na osnovi številnih prošenj sorodnikov članov tolp, ki povdarjajo, da predvsem izven mej Reicha amnestijska odredba z dne 1. oktobra 1944 ni vsem znana, ortrej«im sledeče
Povratni oziroma prijavni rok, določen v mojt amnestijski odredbi z dne 1. oktobra 1944 (para-grai 1 in 4), se podaljša do 30. novembra.
zraka, mora qledati, da pride na druq zrak. Ako to ni mogoče, se je zadržati kolikor moqoce mirno, ker se na ta način ne potrebuje toliko kisika. Čim manj se človek giblje, tem manj uporabi kisika. Če je kdo prisiljen dalje časa zadrževati se v veliki vročini, je* najbolje, če leže na tla in ostane miren, ker je tam zrak navadno najboljši in najhladnejši. Pred prahom in dimom je čuvati nos in usta z robcem, preu iskrami pa obleko z mokro odejo. Oči je čuvati z naočniki, tanko svileno ruto itd.
*	Ugasnite luči, kadar qreste v letalsko zaklonišče! Zveza letalske zaščite Reich-a poroča, da se mora pri zapuščanju stanovanja in odhodu v letalsko zaklonišče radi letalskega alarma ali javnega letalskega svarila najprej uqasniti svetlobo.
Razen tega je nekoliko narahljati glavno varovalko v hiši. Če se to točno izvede, se luč sama od sebe ne bo prižgala potom pretresa, ki aa povzroči morebiten padec bomb v bližini. Priporočljivo je, da se popisan varnostni ukrep izvede tudi v slučaju oddaljitve iz stanovanja ako se vrnemo šele po nastopu mraka.
*	Plin in voda pri letalskih napadih. Po nared-bi letalskega ministrstva, je pri leta'skih napadih zapirati v največjih primerih v kleti se nahajajoče glavne zaklopnice plinovoda Plinske za-klopnice po stanovanjih je zapreti takoj ob znaku alarma in je paziti predvsem na plinske peči. plinske kopalne peči, plinske hladilnice itd. Glavne zaklopnice hišnega vodovoda se pa ne sme zapirati, temveč ostati mora odprta ves čas, dokler traja alarm, da je na ta način omogočeno, priti do vode za gašenje. V kolikor z ozirom na krajevno gradnjo vodovodneqa omrežja ne bi bilo možno zapirati hišnih vodovodov iz ceste, so pooblaščeni krajevni Luftschutzleiter-ji. izdati izjemna določila.
*	Zaklonišča so najbolj varna zavetišča pred bombardiranjem. To je dokazala praksa ter so govorice in mnenja o nasprotnem ničnostna. S tem ni rečeno, da bi po kleteh bila popolna varnost vedno in povsod, pač pa je razmeroma najmanj žrtev med tistimi, ki se zatečejo v ista. Zato je najbolj priporočljivo, da se v času letalskih alarmov podajo vsi v hišna kletna zavetišča in ne mogoče na prosto v gozdove, vinograde in parke, kjer lahko padajo bombe, streli iz letalskih topov in strojnic ter drobci od streljanja.
Zatemnitev od 6. do 12. novembra 1944 od 17.30 do 6. ure.
POZOR!
*	Katere radio-oddajnice lahko poslušamo?
Uradno je razglašeno, da je dovoljeno poslušati sledeče radio-oddajnice: Dresden 204.8 m; Dan-zig II 209.9 m; Kaiserlautern 209.9 m: Krainburg
211.3	m; Magdeburg 216.8 m (mimogrede); Buo-weis 219.6 m; Königsberg II 222.6 m; Mährisch-Ostrau 222.6 m; Litzmannstadt 224.0 m; Norddeutsche Gleichwelle 225.6 m; Wien-Stadt 228.7 m; Ostdeutsche Gleichwelle 230.2 m; Freiburg 231.8 m; Südostdeutsche Gleichwelle 233.5 m; Lin« 236.8 m; Schlesische Gleichwelle 243.7 m; Posen
249.2	m; Westdeutsche Gleichwelle 251.0 m» Brünn 259.1 m; Böhmen 269.5 m; Kattowitz 271.7 m; Königsberg II 291.0 m; Krakau 293.5 m; Dan-zig II 304.3 m, Breslau 315.8 m; Hamburg 331.9 m; Saarbrücken 349.2 m; Berlin 351.7 m; Iglau 377.4 m; Leipzig 382.2 m; Bremen 395.8 m; München
405.4	m; Köln 455.9 m; Prag 470.2 m; Wien 506.8 m; Stuttgart 522.6 m; Pilsen 559.7 m; Ljubljana
569.3	m; Süddeutsche Gleichwelle 578.0 mt Deutschlands esider 1517.0 m. Vsako morebitno poslušanje oddajnic, ki se ne nahajajo v tem seznamu, je prepovedano in «e kaznuje v težkih primerih tucti s smrtno kazni io
MALE V E 811
*	Vrhovni poveljnik na jugovzhodu. Glasom poročil iz Budimpešte, je za operacije v madžarskem prostoru odgovoren vrhovni poveljnik ar-madnih 6kupin jugovzhoda, Generaloberst Frieß-ner. Ta nositelj najvišjega nemškega odlikovanja je znan že kot uetvaritelj fronte ob Narvi, kjer se je uveljavil.
*	Junaška smrt dveh nemških generalov. Na
zapadnem bojišču sta padla zopeL dva nemška qeneiala. Generalmajor Fritz Reinhardt (rojen 1 891 v Freiberg-u, Sachsen) je našel junaško smrt kot poveljnik bojevne skupine. Odlikoval se je v obeh svetovnih vojnah. Generalmajor Erich von Kirchbach (rojen 1886 v Dresden-u), ki se je odlikoval že v prvi svetovni vojni, je umrl dne 2. oktobra na posledicah ran, zadobljenih v bojih v prostoru Epinal.
*	Smrt »enerata St,reccius-a. Pri terornem napadu na Hannover je našel smrt za Fiihrerja in domovino s svojo družino vred Gene.al der In fanfierie a. D. Altred Strecckis, ki je nazadnje služboval kot poveljnik XVII. armadnega korpusa v Wiemni, kjer je še danes v lepem spominu.
*	Pet let generalni guvernement. V Krakovu so slavnostno obhajali v okviru državnega akta petletnico obstoja generalnega gu verne men ta.
*	Oskrbovanje Hitler-Jugend pri frontnih pomožnih delih Vpostava Hitler-Jugend pri kopanju postojank ob mejah se vrši na podlagi primeru h o7;irov na njene zmožnosti. Razen tega je tej mladimi za časa teh del priznana v Reichu veljavna zaščita vseh vrst. Notranji minister je k temu izdal dopolnilo, da je pri morebitnih telesnih poškodbah članov Hitler-Jugend pri delih na meji dovoljevati oskrbovanje po merilih, ki jih predvideva odredba o odškodovanju vojnih oseb.
*	Nemška obramba preseqa vse dosedanje. V sovietskem qlasilu »Krasnaia Zvezda« piše sovjetski major Menšikov sledeče. »Nikakor se ne more tajiti, da presega moč in trdovratnost nemške obrambe vse, kar smo doslej doživeli. Boji so izredno krvavi, Nemci se branijo naravnost blazno. Tudi tam, kjer nimajo nikakšnih šans, prehajajo k protinapadom. Nemci branijo vsak centimeter svoje zemlje«.
*	Novi grobovi Spodnještajercev. V kraju Bad Berka (Thürinqen) je preminul, star 71 let, Josef Urschitsch, bivši gostilničar v Tschateech-u, K e s Rann. Pokopali so qa na pokopališču istotam, daleč proč od svoje ožje domovine Spodnje Štajerske. ki jo je ljubil nad vse. Nieqovo smrt obžalujejo žena Josefina, hčerka Nada in sin Marian. — V Plochinqen-u ie umrl na posledicah ne-zqode, ki se mu je zgodila pri delu, Spodnješta-jerc Paul Diviak i? Kreis-a Rann
*	Sedemdesetletnico zakonskega življenja sta obhajala te dni bivši vrtnar Christof in njeqova žena v Burghof-u pri Hdmburq-u. Redka jubilanta sta lani izqubila po bombah vse svoje stvari, o6tala sta pa kljub lemu vse do danes čila in zdrava. Mož šteje 95, žena pa 90 let Rodila sta 12 otrok. Vnukov in pravnukov imata štirideset.
*	Nov grob. V Cilli-ju so položili k večnemu počitku trqovca Martina Pocharz-a, k' je dosegel 60 let. Imenovani se ie rodil v Bärental-u, v svetovni vojni je pa služil kot podčastnik v znanem spodnještajerskem 87. infanterijskem regimentu, kjer se je večkrat odlikoval.
*	Apel urada Kreisführuns Cilli. Na apelu urada Kreisführung Cilli je podal Kreisfiihrer Dorfmeister smernice za delo v bodočih tednih. Zadovoljiyo je priznal uspehe pri zbirkah za WHW v Ortsgruppah Tüchern, Rohitsch-Sauer-brunn, Ponigl, Cilli-Schloßberg in Cilli-Lais-berg." Stabsleiter Mertznich je poročal o oddaji krušnega žita v Kreisu. Zaključno besedo je predstavljalo poročilo Kreisleiter-ja o vojno-političnem položaju ter apel na svoje podvodi-tel.je. da v dan^šrmh težkih časih daielo prebi-
valstvu najboljši vzgled v vsem s svojim delovanjem in življenjem.
*	O klobukih in čepicah za moške in ženske. Med drugimi predlogi, ki jih je sprejel urad Feldpost 08000, je nekdo predlagal ukinitev nošnje klobukov, dokler traja vojna. S tem bi se naj prištedilo tekstilno blago. Na merodajnih mestih so ta predlog temeljito preštudirali ter odločili, da se načelno ne odpravi nošnje k'. I mkov in čepic. To je razvidno iz odloka pooblaščenca za produkcijo oblačil pri Reichsministru za oborožitev in vojno produkcijo, ker sloni na uvidevnosti, da naj ima civilno prebivalstvo posebno v zimskem času pokrite glave. To bo razbremenilo uporabo tekstilij, ker uporablja produkcija klobukov in čepic več kož, kakor bi jih potrebovalo izdelovanje šalov. Zato je izdelovanje šalov, v kolikor niso pleteni, iz tkanin, prepovedano. V ostalem sledijo predpisi, ki bodo omejili izdelovanje moških in ženskih klobukov na gotove oblike in barve. Za fante so se odločili uvesti iz bivše čepice s senčnikom izdelano čepico enotne oblike, ki so posebno praktične v zimskem času za čuvanje ušes in tilnika, medtem ko hodijo mladi fantje in moški v letnem času brez klobukov.
*	Pozdravi za naše spodnještajerske vojake na frontah. Izšla je novcmberska številka vojaškega časopisa „Steirerland", izdaja za Spodnjo Štajersko, ki prinaša na uvodni strani pesem ..Steirischer Herbst", ki jo je spesnil nedavno preminuli štajerski kmečki pesnik, pisatelj in zdravnik Hans Kloepfer. Fotografski posnetek M. Pfeifer-ja iz Maribora izpopolnjuje Kloepferjeve misli s primerno pokrajinsko sliko. Pokojnim so posvečene misli Dr. H. Strobcl-a, ki vzbujajo na dan vseh mrtvih spomin na naše drage pokoine. omenjajoč zgodovinski dan 9. novembra 1923, kot spominski dan za nacional-socialistično -gibanje padlih mož. Sledijo poročila iz spodnještaierskih Kreisov o družinskih, političnih in ostalih dogodkih. Edo Paidaseh je objavil ilustriran članek o hmeljarstvu na Spodnjem Štajerskem. Resne in zabavne sestavke so orispevali še Hans Auer. Otto Koschitz in drugi. Poročila iz starega dela Gaua Steiermark ter hu-morističen kotiček zaključuje glasilo, ki bo ugajalo vsem našim fantom-vojakom na frontah.
*	Važno za ribištvo. Urad Landesfischermei-ster in der Steiermark, ki zastopa interese ribištva. se je preselil v poslopje šefa civilne uprave. Beauftragter für Ernährung und Landwirtschaft. Graz. Jakominiplatz 12. Temu uradu je priključena tudi pisarna Geschäftsführung des Landesfischerverbandes Steiermark. Za Lan-desfischermeistra je bil imenovan Franz Reichmann. Referent urada Dienstelle des Landesfi-chermeisters und Geschäftsführer des Landes-fischerverbandcs Steiermark, AL Dr. Ing. Franz Schabmann je od 26. junija 1944 pri vojakih. Zastopa ga Dr. Karl Slundl od urada Reichsanstalt für Fischerei, Wien. Da bi se ribičem omogočilo posvetovanja, se je v uradu Landesfi-schermoistra uredilo preiskovalno postajo za preizkušanje vode. gnojitev itd., kar se lahko vrši kratkim potom.
*	Ženske kot čvljarke. V Gauu Steiermark prirejajo tečaje v svrho šolanja žensk v izdelovanju čevljev lažje vrste iz ribjega usnja m plutovire. Ženske se udejetvujejo kot čevljarke tudi v ¡/delovanju ostaVh čevljev, medtem ko se izde'o-vanje težkeh čevljev in škornjev ne zahteva od ženskih čevljark.
*	Nakupovanje živil na posamezne odrezke. Na novih živilskih kartah je možno odstraniti posamezne odrezke ter kupovati, ne da bi se moralo nositi seboj cele Grund- ali Erqänzunqskarte Na posamezne odrezke druqih kart, kakor na primer tedenskih kart za inozemske civilne delavce, se pa tudi odslej ne sme prodajati blao-a
*	Postleitzahl. Na vseh poštah se dobi za 10 Rpf seznam poštnih okrožij (Postleitzahl). Nakup je priporočljiv, ker se Postleitzahl pri naslovljanju poštnih pošiljk vedno potrebuje.
*	Cestna železnica zbira in prevaža pisma. Mesto Brno (Protektorat) je na svojih glavnih cesno-železniških progah namestilo nabiralnike za pošto ter na ta način omogočilo oddajanje pošte na vseh postajališčih, ki na ta način hitro dospe na kolodvorsko pošto.
*	Omejitev brzih vlakov. Brzi in D-vlaki, ki t zadnjem času ob nedeljah niso več vodili, so po-čenši s 1. novembrom ustavljeni tudi ob «red^h. Istočasno so ukinjene nedeljske vožnje osebnih vlakov za bližnji in okrajni promet z veljavnostjo t. dne 29. oktobra 1944.
*	Železniška potovanja v času letalskih napadov. Železniške oblasti so izdale sledeča'navodila Ka zadržanje železniških potnikov v času letalskih nizkih napadov: >2elezniški promet se nadaljuje tudi med letalskim alarmom. Če so ogroženi kolodvori, se lahko pripet), da 6e vlak v istih ne ustavi, akoravno je to predvideno v voznem redu. Potniki v takem primeru nikakor ne smejo poskušati zapustiti vlak ali pa se posluževati lasilne zavore, ker bi se s tem izpostavili veliko večji nevarnosti, kako-, pa, če ostanejo mirni v vlaku. Vlakovno osohje dobiva tudi med vožnjo poročila o nevarnosti ter opazuje nebo. Čim je pričakovati napad 6 topovi in strojnicami iz letal, se vlak ustavi. Železničarji pa pozovejo potnike na kritje, v kolikor je možn.i Pri tem je prekoračenje sosednje proge dovoljeno samo z največjo previdnostjo, ker se v vsakem trenutku lahko približa kakšen vlak. Kadar se ustavi vlak na prosti progi, je priporočljive, da se potniki porazdelijo na vse strani. V nujnih primerih ležejo ob železniški nasip. Nevarno je, če stojijo in tekajo potniki v skupinah okrog in iščeio kritje Sele ob napadu. Zbiranje ljudi in gibanje oseb na prostem nudi letalcem sijajen cilj. Po izvršenem napadu je ostati nekaj minut še v kritju, ker letalci za nizke polete radi ponavljajo napade. Nadaljevanje vožnje avizira lokomotiva.
*	Označite pohištvo, z imeni! Po rušenju hiš, ki Jih lahko povzročijo letalski napadi, je v mnogih primerih prav težko spoznati, čegavo je pohištvo, ker se poškoduje, opraši in zamaže. Pripeti se, da se več 6tranR prepira za kakšen stol. Zato je dobro, označiti z imeni vse pohištvene predmete, kar pri reševanju olajša vrnitev pravemu lastniku.
*	Izpopolnite stanovanjske napise! V svrho olajšave dostave pošte je priporočljivo da 6e posebno po mestih, trdih in večjih krajih namesti na stanovanjskih vratih napise stanovarcev. To je prav posebno potrebno sedai, ko se prebivalstvo radi preseljevanja iz po bombah po-ikodovanih stanovanj, preseljuje in ker 6e menjajo tudi dostavljalci pošte
*	Pazite na kolesa! Zadostuje, da je tat kolesar in nima težav, kako skriti ukradeno kolo, ker je z istim lahko popihati. Prav posebno mikavna so kolesa sedaj v vojnem času, ker jih ni možno kupiti.,
*	Premog namesto koksa. Oskrbovalni položaj zahteva, da se dodeljuje koks samo za do-tične kurilne naprave, kjer premoga ne morejo uporabljati. Gospodarski uradi so dobili navodila. da se za posamezne peči ne dodeljuje več koksa. Vsaka stalno kurjena peč se lahko poslužuje. z malimi izjemami, premoga za kurjavo. Potrošniki, ki doslej niso imeli zalbg premoga in koksa, dobijo sedaj z ozirom na trenuten prometni položaj samo delne količine, da se lahko založi tiste, ki še nimajo kritih tekočih potreb.
V	vseh pripierih pa imajo prednost tisti, ki pridejo sami po kurjavo.
*	Najstarejši vojak Nemčije. Blizu Chiem-lee-a živi v svoji podeželski hišici najstarejši nemški vojak, 1041etni general Theodor von Bomhard. Kot mlad* Leutnant se je udeležil kronanja nemškega cesarja v Versailles-u. Za 100. rojstni dan mu je Fiihrer podelil uniformo 7. artilerijskega regimenta, ki mu je nekoč poveljeval. Mož je še danes čil in zdrav, se sprehaja po parku, daje navodila vrtnarju ter si dnevno zapisuje v svoj dnevnik vojno poročilo, ki ga izda vrhovno ppveljstvo nemške oborožene sile. V teku svoje vojaške službe se je udeležil dvajset velikih bitk.
*	Znanstveno delo o plavanju. Profesor neke višje šole v Wienu, Rudolf Bauhauser, ki se nahaja kot Oberleutnant pri vojakih, je izdelal za svoj doktorat znanstveno delo „Uber die Ge-schichte der Lehrvveise des Schwirnmens" (O zgodovini načina uka o plavanju) ter postal na podlagi istega doktor modroslovja ali filozofije.
V	svoji knjigi je dokazal med drugim, da so vse pridobitve plavalne metodike, objavljene v knjižici „Schwimmbuchlein" od Guts-Muts-a iz leta 1798. nemške storitve.
*	Stroga kazen za prerokovanje lz kvart. Sodišče v Nurnberg-u je kaznovalo neko ženo na leto dni in štiri mesece težke ječe, ker je neki 6voji znanki in materi treh sinov-vojakov, od katerih je eden že padel, ne da bi biia naprošena," prerokovala iz kvart, da bo v kratkem dobila vest o junaški smrti njenega drugega sina. Sodišče je sodbo utemeljilo, da jp	" brezčutno spravila ■" aih vojakov, in i ->ga Škodljivca.
Komunisti čistijo Osvobodilno fronto
.sodišča'
.Osvoboditev" s strelom v tilrv
Sestava tolovajskega
Komunisti se še vedno gredo od časa do časa	se »pravdorek« vedno ravna po tem, kar predlaga
»sodnike«. Seveda so njihova »sodišča« le pesek	politkomisar.
v oči pristašem in simpatizerjem OF in jim niti	Iz zaplenjenega arhiva XII. bricjade navajamo
na misel ne pride, da bi res skušali iskafi resnico	nekaj takih »sodb«:
in pravico, kar je naloga vsakega sodišča. »So-	Vrečer Alojz, roj. 16. 5. 1893 v Podmoklu
diti« morajo točno tako, kakor jim je naročeno	oče štirih otrok, posestnik in tesar. Kaznuje f
od komunističnih komandantov in politkomisar-	s smrtjo. Ustrelitev izvršena dne 5. aprila 19'
jev, a kljub temu dobe v sojenje le malo število	ob 19. uri.
»obtožencev«, temveč izrekajo in izvršujejo sodbe	Hiršman Alojz, roj. 19. 6. 1907 v Dob
v ogromni večini primerov kar komandanti in po-	čevljar. Kaznuje se s smrtjo. Ustrelitev izvršen
litkomisarji sami. Najbolj prepričljiv zgled komu-	dne 5. aprila 1944, ob 18. uri.
nistične »justice« so bili slej ko prej krvavi do-	Jereb Anton, roj. 30. 3. 1911 v Doljiščah pr
godki v Kočevju v oktobru lanskega leta. Ta-	Kostanjevici. Se kaznuje s smrtjo. Ustreljen 13.
krat so komunisti tam uprizorili ono zloglasno zlo-	1944.
činsko tragikomedijo »kočevskega procesa«, kjer	Bernot Jože, roj. 9. 9. 1905, Selo, obč
so »sodniki« po dobljenem naročilu obsodili na	Lukovica, samski, krojač. Se obsodi na smrt. Ust
smrt 16 poštenih in idealnih Slovencev. Poleg teh	ljen 4. aprila 194*, ob 19. uri. Izgleda, da je m
pa so potem komunistični krvoloki pomorili še	ralo šele po ustrelitvi priti na dan, da mu n
nadaljnjih sto prav nedolžnih mož in fantov. Tu-	brž nimajo kaj očitati, pa so v tolažbo izvedli p
di grozotni množinstveni umori v Velikih Laščah	stopek znova in seveda potrdili »sodbo«, ki
v Ribnici, na Osolniku in drugod so bili izvršeni,	bila že zdavnaj izvršena.
ne da bi se komunistom zdelo potrebno, vsaj na-	Per Silvester, roj. 28. 7. 1927 v Krašn
videzno uprizarjati kake sodne razprave.	občina Krašnja. Stanoval je v Ljubltani, Bero
Čeprav je torej vsa oblast nad življenjem in	karjeva 8. Po poklicu -mehanik. Kaznuje se
smrtjo v rokah komunističnih kolovodij in so	smrtjo. Ustreljen 5. 4. 1944.
njihova »vojna sodišča pri raznih tolovajskih	Vsi ti in še sto druqih kranjskih in štajers'-
oddelkih le sredstvo za slepljenje naivnežev, pa	lahkovernežev, ki jim je komunistična partija p
vendar komunistična partija skrbno pazi, da osta-	slala strel v tilnik, so sprva navdušeno in v n^
neio tudi ta sodišča izključno v njenih rokah. V	slepi vnemi pomagali komunizmu do moči. Vs
nekem zaplenjenem tolovajskem arhivu ie bilo	prejeli plačilo od komunistične partije same, r
poleg drugih listin naideno naslednje poročilo	tem, ko so morda že spoznali, da je bila njiV
»štaba XII. udarne brigade«.»Glavnemu štabu« to-	Pot napačna. Tako »lastno spoznanje«, na las»
lovajskih oddelkov. Poročilo je datirano z 21. majem 1944, in se glasi:
koži pa je seveda prepozno. Nihče ne bo teh u-čenih življenj več obudil. Nihče tudi ne bo p
»Zaradi premestitve, smrti in ranjenih večine klical k življenju Kranjcev in Štajercev, ako
članov našega BVS (brigadno vojno sodišče) pred laaamo novi sestav brigadnega sodišča:
1.Kramerič	Anton, roj. 28. 4. 1920, Dragumlja vas, tesar, komandant III. bataljona Je discipli- že ustrojena, niran, sposoben, dober borec, predan stranki, član KP — predsednik;
Žitnik Marijan, roj. 1. 2. 1920, Zagradec, mlinar, namestnik komandanta I. bataljona. Zelo borben, discipliniran, malo popustljiv, član KP — namestnik.
2.	Slosar Štefan, roj. 26. 12. 1907, Ljubljana, mizar, politkomisar 3. čete I. bataljona. Član KP, vojaško in politično izredno sposoben, discipliniran, borben — član sodišča; Kajin Janez- Janko, roj. 26. 6. 1919, Podklanjec
v svoji zaslepljenosti hoteli okusiti boljševi'" nevarnost na lastni koži. Spoznanje komunizn »na lastni koži« je prepozno, ker je koža takrc
AMTLICHE @ BEKANNTMACHUNGEN
Che! der Zivilverwaltutig In der Untersteiermark.
Der Beauftragte für Ernährung und Landwirtschaft.
einkellerung von speisekartoffeln
Verbraucher, die ihrt Einkellerungskartoffeln beim Vertei ler beziehen und bisher 50 kg eingekellert haben haben delavec, politdelegat 2. čete III. bataljona. Je die Möglichkeit, die restlichen 50 k" zur Einkellerung zu
borben,, hraber, discipliniran, član KP — na-	beziehen. „ , ,
..	Die restlichen 50 kg Kartoffeln dienen zur Bedarfsdeckung
mestniK. •	vom 19. Marz 1945 bis 22. Juli 1945.
3.	Požeg Aloizij, roj. 1. 1. 1926, Griblje (Črno-	Verbraucher, die bisher nicht eingekellert haben, haben meM), mesar, desetar 3. čete I. bataljona, član	ebenfalls die MBtfichkeit 50 kg Einkellerungskartoffeln für
, . I ,..,..	die Zeit vom 19. Marz 1945 tvs 22. Juli 1945 zu beziehen.
SKOJ-a, borben, discipliniran, politično zanes-	Bis zum 19. März 1045 sind diese Verbraucher auf den
ljiv, — drugi član.	laufenden Bezug angewiesen
4.	Semred Mamdij, roj. 3 .8. 1910, stroievodia. po	Die Verbraucher haben ihren Verteilern bis längstens
15.
November den Bezugsausweis für Speisekartoffeln für die 69. bis 77. Zuteilungsperiode vorzulegen.
Der Verteiler hat die Wochenabschnittc III und IV der 73. Zuteilungsperiode und sämtliche Wochenabschnitte für die 74. Zuteiiungsperiode bis 77. Zuteilungsperiode zusammenhängend von dem Bezugsausweis für Speisekai toffein aozutrennen. Die Übernahme der Belieferung hat der Verteiler durch Auf-
„„	___druck seines Firmenstempels auf der aut deir. Bezugsausweis
-.....' -- '7......---"	hierfür vorgesehenen Stelle anzuerkennen. Der Verteiler hat
Iz dopisa ]e torei razvidno, da so prav vsi za die zusammenhängend abgetrennnten Wochenabschnitte gesondert von den Wochenabschnitten für den laufenden Bezug dem zuständigen Ernährungsarar bis längsttns 1. Dezember 1944 einzureichen, das über die entsprechenden Mengen Speisekartoffeln einen Bezugschein A, der mit einem E' zu kennzeichnen ist, ausstellt. •	868 Der Beauftragte für Ernährung und Landwirtschaft.
litkonrsar. Discipliniran, neborben, član KP — tožilec:
Butara Jože, roi. 25. 1. 1913 Cerklie ob Krki, stražnik, namestnik politkomisarja II bataljona, odličen borec, discipliniran, zanesljiv, politično dograjen, član KP — namestnik
»sodnike« predlaaani ljudje organizirani člani komunistične partije in ni med nitmi niti enega, ki bi ne bil partijec. Le komai 20 let stari mesar ali mesarski pomočnik Požea še ni član partije, je pa zato član ničnega naraščaja, zveze komunistične mladine. Pri vsakem od predlaganih je tudi izrecno navedeno, da je »discipliniran«, da bo torej sodil točno tako, kakor mu bo naročeno. Kljub temu na bodo komunisti še nadalje trdili da imaio v OF noleo niih besedo tudi druge skupine, in še nadalie se bodo dobili tepci, ki bodo njihovim lažem verjeli. Zanimiva i° tudi sestava »sodišča« po poklicih in starosti. Čeprav sp.'da »bricradno voino sodišče
Graz, 30. Oktober 1944.
Im Auftrage: gez. Lungershauseii.
868
Che) der Zivilverwaltung in der Untersteiermark
Der Beauftragte für Ernährung urd Landwirtschaft.
belieferung der grossverbraucher mit speisekartoffeln
Bisher wurde die Belieferung det Großverbraucher mit gotovo že med višje Speisekartoffeln durch die Großverteiiei auf Grund der Bezue-
instance, so med predlaganimi »soflniki« in »to- !c>Jei,ne für I*-" Zuteilungsperiode tür die 69., 70. und 71.
... . , , . . , . ,	Zuteiiungsperiode durchgefüh-t.
zilci«, kakor ie razvidno, en tesar, mlinar, mizar,	Nach Beendigung der Belieferung für die 69. bis 71. Zu-mesar. stroievodia in en delavec brez točnejše teilungsperiode haben die Großverteiler auf Grund der Bezug-označbe poklica. Prav tako značilna je starost scheine der 68 Zuteilungsperiode die Belieferung der- Groß-
,, 7. . . .. j .. . ' ,.	Verbraucher für die 72. 73. und 74 Zuteiiungsperiode vor-"■-edlaaan'h; le trne med nnmi so ze dosecili 30 zunehmen
let, dva sta stara no 24, eden 25 let, eden pa celo šele 18 let. Tudi ;7 tega ie razvidno, da ko-lovodie OF teh »sodišč« ne smatrajo za resne ustanove, temveč le ?a lutke, s katerimi uprizarjajo svoie traoikomediie
»Osvobojenje« s strelom v tilnik.
Zaplenjen je bil cel kup »sodb« iz XII. brigade. Sodbe so zanimive zato, ker so 6ilno kratke in
Das für die Großverbrauche zuständige Ernährungsamt. Abt. B ist von den Großverteiie.n von der Gesamtmenge der an die Großverbraucher ausgegebenen-- Soeisckartoffeln zu verständigen.
Bei Belieferung der Großverbraucher durch Erzeuger unter Einschaltung eines Gebietsaufkäuferir gilt diese Regelung sinngemäß.	867 Graz, 30. Oktober 1944.
Der Beauftragte für Ernährung und Landwirtschaft.
Im Auftrage: gez. Lungershauseii.
os
macht vieles leichter: — auch das OOirtschaiten.
Q>enr\ OSRAM-Lompen sind lichtreich und wirtschaftlich Wos wir aber jetzt an Strom sparen, an nicht kriegswichtigen Wünsdien uns versagen, wird eine licht-erfüllte Zukunft vielfach lohnen OSRAM:
viel ¿Zieht i ur wenig Strom!
_K
Nebensächlich oder unwichtig
sind heute viele alte Gewohnheiten gegenüber dem einen Ziel: Dem baldigen Sieg. Zahnpflege ist zwar nicht unwichtig, aber Aufmachung u. Geschmack einer Zahnpasta. „Roso-dont" bittet hierfür ebenfalls um Verständnis.
R€SOci€üi
dSetyma*«*<fate ?AH N PASTA UHRMACHER
ERWIN MULEZ
übersiedelt vom Adolf-Hitler-Platz in die Domgasse 6 — Marburg-Dr. 709
Erfolgreiche
RUSSEN und SCHWABENBEKAMPFUNG übernimmt	860
Schädlingsbekämpfungsanstalt A. STREIT, Wien II, Tandelmarktg. B iet. A 47-0-86.
KICIICÇ fuivei iü> Wuchs und •'tvcj Mästunq der Schweine
REDIN,
mit qoranfienem trlolp
Zentraldrogerie Emil TllUr flarburi (Dran), llemni. 33
Wir geben die traurige Nachricht, daß unser guter, innigst-geliebter Gatte, Vater Bruder. Onkel und Schwiegersohn. Herr
Franz Golob
Maschinenmeister und Besitzer
am 30. September, im Alter von 49 Jahren, nach langem, schwerem Leiden, uns für immer verlassen hat. Das Begräbnis fand am 2. Oktober in Reichenburg statt.	866
Reichenstein, im Felde, Steinbrück. Trifaill, im Okt. 1944.
In tiefer Trauer: Joseline Gotob, Gattin: Emil Golob, dzt im Felde, Sohn: Juliane Clrar. Schwester; Johann. Martin, Josef und Karl, Brüder: Aldenik Johann. Schwiegervater, und alle übrigen Verwandten.
AN DIE BESITZER VON SPAREINLAGEN. KONTOKORRENTEINLAGEN UNO GENOSSENSCHAFTSANTEILEN der: Kre-ditgenossenschati de- Staatsangestellten (früher: Kreditna zadruga državnih uslužbencev): Kreditgenossenschaft der Staatsoahnangestelltcn (früher: Kreditna zadruga usluzben-bencev državnih zeleznic); Volkssparergenossenschaft (früher: Ljudska stednja); Kreditgenossenschaft der Postangestellten (früher: Kreditna zadruga postnih nameščencev) Die Besitzer von Spareinlagen, Kontokor-rcnteinlagen und Genossenschaftsanteilen der oben genannten gewerblichen Kreditgenossenschaften werocii aufgerufen und aufgefordert, ihre Spar- und Kontokorrenteintagen bis längstens 15. Dezembe. 1944 in der Volksbank, e. G. m. b. H. Marburg (Drau). Burgplatz Nr. 5, zu beheben und ihre Genossenschaftsanteile einzulösen. — Von der Jugoslawischen Spar- und Vorscbußkasse (früher: Jugoslovansko hranilno in posojilno društvo); Kreditgenossenschaft der Genossenschaftsbediensteten (früher Kreditna zadruga zadruznih uslužbencev); Steirische Spar und Vo--schußkasse (früher: Staierska hranilnica in posojilnica), werden die Spareinlagen zur Gänze ausbezahlt, während die Anteilscheine wie folgt eingelöst werden: bei der lugosla-wischen Spar- und Vorschußkasse zu 40 v. H.; bei der Kreditgenossenschaft dei Genossenschaftsbediensteten zu 70 v. H.: bei der Steirischen Spar- und Vorschußkasse zu 10 v. H. Nach diesem Termin werden keine Auszahlungen mehr vorgenommen. Marburg, den 26 Oktober 1944 — Volksbank e. G. m. b H. Marburg (Drau). Burgplatz Nr. 5.	862
Hart und schwer traf uns die traurige Nachricht, daß unser lieber Sohn, Bruder und Onkel
Anton Jerenetz
Grenadier
im Alter von 23 lahren, am 21. September 1944. bei den schweren Abwehrkämpfen an der Ostfront gefallen ist.
Marburg-Dr., Drauweiler. am 27 Oktober 1944.	703
In tiefer Trauer: Martin und Rosalia Jerenetz, Eltern; Martin, dzt. bei der Wehrmacht. Stanislaus, Kar!, Ailo:» und Alois, Brüder; Maria und Kathl, Schwestern, und alle übrigen Verwandten. 703
Schwer traf uns die traurige. Nachricht, daß unser geliebter Sohn
Franz Hatt
Gefr. und ausgezeichnet mit dem EK II, der Nahkamplspange 1' In Bronze, dem Verwundeten-Abzelch. In Schwarz
im Alter von 23 lahren. an der Ostfront, für Großdeutschland gefallen ist.	707 Lendorf, Marburg-Dr., den 30. Oktober 1944.
In tiefer Trauer: Anton (dzt im Felde) und Maria Hatt Eltern; Anton (dzt. im Felde), Alois und Willi, Bruder, und alle übrigen Verwandten.
Ein unerbittlich hartes Schicksal nahm uns unseren einzigen, herzensguten Srhn, Bruder und Schwager
Alois Roschmann
Gefreiter
der am 29. August 1944, an der Südfront, im 23. Lebensjahre den Heldentod fand und auf einem Heldenfriedhofe begraben wurde	863
Luttenberg Mallenberg, luden-dorf, im Oktober 1944.
In tiefster Trauer:
Anton und Juliana Roschmann, Eltern; Anton und Franz, Brüder; Josefine Kosser, Mitzi Nowak und Ludmilla Roschmann,
Geschwister.
sf Schmerzerfüllt geben wir die traurige Nachricht, daß unser lieber Sohn n.
Bruder
Albin Matzun
Grenadiei
im Alter von 20 Jahren, am 25. September 1944, an der Ostfront gefallen ist.
Marburg-Dr.. Jahring. Mallenberg, Wittmansberg, Graz, Berlin, Split, am 26. Okt. 1944.
In tiefster Trauer: Johann Matzun, Vater; Joseflnc geb. Puschnlk, Stiefmutter und Tante; Johann, Bruder: Julian«, Josefine, Maria, Schwestern; Rosalia Caf, Schwägerin: Familien: Matzun, Puschnik, Kraner, Krols und Schetar. 702
wR\> Wir erhielten die traurige r*5f«, Nachricht, daß unser geliebter Sohn, Bruder und Schwager
Friedrich Ostir
Kanonier
im 27. Lebensjahre, im Osten, am 5. September, gefallen ist.
Konowin bei Wöllan. Wolfsberg, Pettau, im Okt. 1944.
Die trauernd Hinterbliebenen: Franz und Christine Ostir, Eltern; Adolf, Karl, Josef, Johann, Mitzi,
Paula Geschwister: Anni. Schwägerin.	864
/
SchmerzerfülK geben wir die traurige Nachricht, daß mein geliebter Sohn, unser lieber Bruder
Josef Kbmatier
Gefreiter
am 16. September 1944, im Mittelabschnitt der Ostfront, im Alter von 23 Jahren, den Heldentod gefunden hat.
Ober-Kunigund, am 28. Oktober 1944.	706
In tiefster Trauer: Cäcilie Komauer, Mutter; Hans und Franzi, Brüder: Josefine, Marie Theresle, Paula, Anna, Schwestern.
Tiefbetrübt geben wir die schmerzliche Nachricht, daß unsere liebe Schwester und Schwägerin, Frau
Johanna Luttmann
Gefangenenaufseherswitwt
am 26 Oktober 1944, im 57. Lebensjahre, verschieden ist. Die Beerdigung findet am Samstag, den 28. Oktober 1944, um 16.30 Uhr. am Friedhofe in Drauweiler statt.	704
Marburg-Dr., am 27. Oktober 1944.
In tiefer Trauer: Ottilie und Amalle Schwestern: Ferdinand Tomaschitz und Josef Leon, Bruder; Josef Lainstschak und Alois Dvorschak, Schwäger.
Schwer traf uns die traurige Nachricht, daß unser herzensguter Sohn und Bruder
Michael Schalek
Jäger
am 11. August 1944. im Atter von 20 Jahren, an der Ostfront sein junges Leben verlor.
Luttenberg, am 11. September 1944.	861
In tiefer Trauer:
Michael und Anna, Eltern: Anna Emill, Josef, Alois, Geschwister.
Unsere liebe, unvergeßli-pCftj che Tochter u. Schwester, unser Sonnenscheinchen
Maria
fiel im 13. Okt. 1944. nock nicht 16 Jahre alt, einem Bombenangriff auf Oraz zum Opfer.
Cilli. Eich. Frankreich, am 30. Oktober 1944.
In tieter Trauer: Micha«! und Maria Gorianz geb. Pllich, Eltern; EMI. Mira, Schwestern: Emil. Bruder, und alle übrigen Verwandten.
JCj Tiefbetrübt und schmerz-erfüllt geben wir die trau-Ä rige Nachricht, daß unser innigstgeliebter Sohn, Bruder, Onkel, Neffe' und Schwager
August Scharmann
Getr., Träger des Kriegsverdienst-kreuzes II. Kl. mit Schwertarn und Verwundet.-Abz.,
am 23. September 1944, im Alter von 31 Jahren, gefallen ist.
Ferntal, Egidi i. d. B.. am 29. Oktober 1944.	701
In tiefster Trauer: Rosa und August Scharmann, Eltern; Robert und Anton, Brüder, dzt. im Felde; Rosl, Mml und Fani, Schwestern; seine kleine Inge, sowie seine Braut und alle übrigen Verwandten.
v. Das Schicksal hat uns VSt schwer getroffen. Unser innigstgeliebter Sohn, Bruder und Onkel
Peter Tomasch itsch
Grenadier
ist im Alter von 26 lahren, seiner im Mittelabschnitt der Ostfront erlittenen schweren Verwundung am 7. Oktober 1944, in einem Lazarett erlegen.
Egidi, Marburg-Dr., Ranzeuberg, Maria-Schnee, Jakobstal, am 27. Oktober 1944.	705
In tiefer Trauer: Franz und Juliane, Eltern; Franz, Anton und Leopold, Bruder; Maria und Juliane, Schwestern; Amalia und Johanna, Schwägerinnen, und alle übrigen Verwandten.
Tieferschüttert geben wir die traurige Nachricht, daß unser innigstgeliebter Gatte, Vater, Großvater, Schwiegervater, Schwager und Onkel, Heu
Anton Kukowitza
Eisenbahner I. R.
uns am Mittwoch, den 25 Oktober 1944, nach kurzem, schwerem Leiden, für immer verlassen hat. Das Begräbnis fand am Samstag den 28. Oktober 1944. um 16 Uhr. vom Trauerhause, Herrengasse 24, aus am Städtischen Friedhofe statt.
Pettau. Leibnitz, Lundenburg. Stein, am 26. Oktober 1944.
In tiefer Trauer: Maria Kukowitza. Gattin; Marie, Ludmilla, Franziska und Mathilde, Töchter; Valentin, Sohn; Johanna, Schwiegertochter; Franz Fuchs, Stefan Semtaritsch, Stanislaus Dolinschek, Schwieger söhne und Enkelkinder. 865
Verschiedenes
Grundbesitiar, 30 1.
alt. 180 cm groll, ledig, dunkelblond, fesch, möchte Land-Wirtin (auch Witwe) mit größerer Laadwirtschaft zwecks Ehe kennenzulernen. Zuschriften nnter „Grundbesitzer" aa die „M. Z.". Marburg-Dr.	708
Wirtschafterin oder Inwohnerin, e?. mit einem Kind tob 3 bis 12 Jahren, wird sofort aufgenommen - Josef Gungl, Iii-ringtal. Post: lahrine bei Marburg.
700
Seid
immer
luh-schuiz-bereN !
*	Porast angleških notranjih dolgov. V angleškem Gornjem domu se je vršila debata o notranjih državnih dolgovih. Pri tej priliki je lord Simon izjavil, da se je notranji dolg Anglije po letu 1914 zvišal od 17 na 500 funtov na osebo.
*	Smrt „ znanega tovarnarja avtomobilov. Kap je povzročila smrt znanemu francoskemu tovarnarju avtomobilov Renault-u. Smrt je nastopila v bolnišnici v Parizu, kamor so ga radi bolezni odvedli iz ječe v Brestu.
*	Kaznovana oskrumba časti nemške žene. Sodišče v Leobn-u je kaznovalo na dve leti težke ječe dvajsetletno kmečko hčerko Rosalio Stiegler iz Mieterberq-a, Kreis Lienzen, ker je od leta 1942. do 1944. vzdrževala nedovoljeno razmerje z nekim vojnim ujetnikom. .