DVOMESEČNIK LETNIK 73 ŠTEV, 1 (503) UVODNA BESEDA Kadarkoli slišim lepo pritrkavanje zvonov, se mi spomini odvežejo. Najprej pohitijo v rano otroštvo. Skozi cel teden je bilo toliko dela in garanja, potem pa nenadoma v sobotnem popoldnevu zaslišiš zvon, ki naznanja praznik ... dan s toliko posebnimi dogajanji. Neke sobote sem s posebnim užitkom prijel metlo v roke in začel ob pritrkavanju na veliko pometati celotno dvorišče. Ali kako bi pozabil sorazmerno dolgo peš pot od rojstne hiše do župnijske cerkve na dan nove maše? Zvonovi so se oglasili na vseh podružnicah in prilivali ozračju duha vstajenja in vonjave večnosti. Zdaj so se oglasili zvonovi velikega jubileja. Opevajo tisto novo blagoglasje, ki se je prebudilo v celotnem vesoljstvu ob učlovečenju Besede: nebesa in zemlja, Bog in človek, Stvarnik in stvari so vstopili v najgloblje sorodstveno razmerje. Vsaka stvar je začela po tem dogodku odmevati z drugačno melodijo. Tudi na kraju, kjer se je rodil sv. Janez Bosko - prav tam stoji zdaj mogočna cerkev in oltar te cerkve na kraju, kjer je stekla zibelka - so za ta veliki jubilej zadoneli novi zvonovi. Posvečeni so bili prav za to priložnost. Od tukaj bo osmi don Boskov naslednik gospod Juan E. Vecchi ob prazniku našega očeta in učitelja mladine povabil salezijance, salezijansko družino in mladino, da bi se znova izročili Učlovečeni Besedi, da bi s sprejetjem Besede, tako kakor nekoč Marija, postali živa svetišča Božje bližine. Naš vrhovni predstojnik, ki nam je na prvo adventno nedeljo v rakovniškem svetišču prižgal mogočno svečo kot obljubo in obvezo, nas bo tedaj povabil, da bi postali »znamenja in nosilci Božje ljubezni« današnji mladini. Če smo torej ob božiču z vso vesoljno Cerkvijo vstopili v veliki jubilej in tako »prestopili prag upanja«, potem se hočemo ob don Boskovem prazniku upodobiti po tem misijonarju mladih in tudi obljubiti, »da bomo do zadnjega diha darovali vse svoje moči za življenje naše mladine«. Mislim, da je to nekaj velikega. Mislim celo, da smejo tej odločitvi nazdravljati tudi zvonovi. In še nekaj mislim: da je to tudi najlepša želja in voščilo, ki si ga podarjamo na začetku tega novega obdobja Božje milosti, na začetku jubilejnega leta 2000! Iz srca Vas pozdravljam Stanislav Hočevar, inšpektor Juan Edmundo Vecchi, vrhovni predstojnik salezijanske družbe in 8, don Boskov naslednik, na obisku v Sloveniji. Razni VRHOVNI PREDSTOJNIK V SLOVENIJI 4 Razni ŽELIMLJE - MAVRICA ZAVEZE 6 IvanTurk TUDI TI SI POKLICAN 10 Sv. Janez Bosko O BOŽJI NAVZOČNOSTI 12 Reportaža GLASBENA ŠOLANA RAKOVNIKU 14 Martin Lisce MENJAVE ČASOV 18 DružinaOkom NAPIŠI MIHCU, NAJ PRIDE DOL 20 ToneLipar POSEBN A IZJAVA ZA JAVNOST 23 EmestSaksida DOBER BOJ SEM IZBOJEVAL 24 Naslov: SALEZIJANSKI VESTNIK RAKOVNIŠKA 6 p.p.2404 1001 LJUBLJANA telefon: 061/127 30 28 dvomesečnik ¡1/2000, letnik 73 (štev. 503) Glasilo za salezijansko družino Izdaja Salezljanski inšpektorat v Ljubljani Ureja uredniški odbor Glavni urednik: Janez Potočnik Grafična priprava in založba: Založba Salve, Ljubljana Lektorira: Stanislav Duh Tisk: Tiskarna Ljubljana, d.d. ISSN 0353-0477 Na podlagi 25. člena Zakona o DDV se za tisk revij obračunava in plačuje DDV po stopnji 8%. 1EW 2 o o o leti se je (SBog v GKristusu sklonil do zemlje, dt bi človeku pokazal pol do neba. Zaupajmo njegovi ljubezni, oklenimo se ga in pojdimo z njim, da bomo nekoč deležni nebes. Tjo vam ob božičnih praznikih in začetku jubilejnega leta 2000 voščimo vsi iz. uredništva Ošbalezijatiskega vestnika 1 • 2000 januar-februar DOMA IN PO SVETU 8. DON BOSKOV NASLEDNIK V SLOVENIJI Konec novembra je bil za salezijansko družino na Slovenskem zaznamovan z obiskom vrhovnega predstojnika Juana Edmunda Vecchia. Temeljni razlog njegovega obiska je bilo srečanje vrhovnega sveta z inšpektorialnimi sveti petih inšpektorij, kije bilo pri lazaristih v Celju. To študijsko srečanje pa je bilo obogateno z romanjem na Rakovnik, blagoslovitvijo ustanove vŽelimljem, obiskom mesta Celje in teharskega grobišča, s srečanjem z raznimi vejamisalezijanske družine ter z romarsko pobožnostjo zadnjo nedeljo v novembru na Rakovniku. SREČANJE INŠPEKTORIALNIH SVETOV VZHODNE EVROPE Od 21. do 27. novembra je bi lo pri sv. Jožefu v Celju srečanje inšpektorjev in njihovih svetov iz Slovaške, Češke, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Srečanja so se udeležili tudi vrhovni predstojnik salezijanske družbe Juan EdmundoVecchi, njegov svetovaleczasal.foromacijoGiuseppeNicolussi,vrhovniekonom Giovanni Mazzali in pokrajinski svetovalec Albert Van Hecke. Namen srečanja je bil preveriti salezijanskodelo in življenje vtem delu Evrope ter načrtovati za pri hodn je šestletje. KI jubtemu dase mnogi sobratje nismo med seboj poznali, smo hitro spletli vezi salezijanskegadružinskegaduha in v prijetnem ozračju preverjali dokumente, ki so nam jih predstavili vrhovni predstojnik in njegovi svetovalci. Vdelu po skupinah, ki sojih vodili inšpektorji iz vseh tehdržav, smo lahko spoznali različnost kultur, idej in navad, kijih povezuje don Boskovakarizma. Posebnostte karizme je vsem navzočim s preprostostjo, dostopnostjo in družabnostjo pričeval vrhovni predstojnikssvojimi svetovalci. V teh dneh bivanja v Celju smo obiskali svetišče Marije Pomočnice na Rakovniku, kjer smo darovali sv. mašo, ter se udeležili blagoslova naše ustanove v Želimljem. Vrhovni predstojnik, njegovi svetovalci in še nekateri sobratje smo obiskali Teharje, kraj mučeništva desetih salezijancev. S preprosto molitvijo in prižganimi svečkami smo se jim zahvalili za njihovo trpljenje in smrtter se jim priporočil i za nove duhovne poklice. Bili smo deležni tudi gostoljubnosti celjskega opata, ki nam je z dobro kapljico, s katero je maševal papež septembra na Betnavi, izkazal posebno čast. Castitljivost celjske opatijske cerkve je vse nagovori la o pomembnosti mesta Celje in krajevne Cerkve za zgodovino Slovencev. Čeprav so leta 1945 komunistične oblasti hotele: "Danes salezijanci v mestu Celje in nikdar več," se 1. januarja leta 2000 salezijanci ponovno vračamo v Celje. V nekdanjem zavodu, ki so nam ga sedaj vrnili, skupina Skala pripravlja"Projektnoučenjezamlade"kot pomoč mladim, ki niso uspeli končati šolanja. Še posebno navdušen nad tem projektom je bil vrhovni predstojnik, ki si jeogledal prostore zavoda. Ob koncu enotedenskega srečanja so bili vsi udeleženci mnenja, da so inšpektor mag. Stanislav Hočevar in njegovi sodelavci pripravili ob pomoči ingostoljubnosti celjskih lazaristov in dveh slovenskih družin (družina Rezar, Teharje, z osmimi otroki), pristno slovensko srečanje, ki je "delo in molitev" oplemenitilozdružabnostjo in veseljem. P.S. OČETOV NAGOVOR Iz nagovorov vrhovnega predstojnika Juana E. Vecchia skupinam salezijanske družine in mladim. • Marija je Brezmadežna in Pomočnica Vsako jutro salezijanci in sestre hčere Marije Pomočnice molimo molitev k Mariji z dvema pomenljivima besedama: Brezmadežna-Pomočnica. V teh dveh besedah je povzeta vsa sa- 1 • 2000 januar-februar lezijanskazgodovina in duhovnost. Ta dva naziva označujeta vso našo marijansko pobožnost. Brezmadežna. Z njose začenja vsaoratorijanskadejavnost. Ona navdihuje preventivni vzgojni sistem. Navdihuje celotno ponudbo mladinske svetosti. Navdihoval je prvo skupino fantov, ki so se zbirali vdružbo Brezmadežne, iz katere je izšlatudi prva skupina salezijancev. Pomočnica. Ponazarja don Boskovo apostolsko delovanje, ki je značilno za njegovo drugo obdobje. V tem času postane don Bosko apostol sveta, ustanovljena je salezijanska družba, pravtakodružbaHMP inzdruženjedon Boskovih so-trudnikov, don Boskovo delo se razširi na ustanove zunaj Tourina. Vrhunec tega obdobja je odhod prve misijonske odprave leta 1875 v Južno Ameriko. Pomočnica nas uči čuta za Cerkev, apostolskega poguma in odprtosti za razsežnost svetovnega poslanstva. V naših pravilih beremo: »Marija Brezmadežna in Pomočnica nas vzgaja za popolno darovanje Bogu in nam vliva pogum v služenju bratom« (K 92). Tudi iz tega svetišča je Marija vodi lasalezijansko delo prav na teh dveh področjih: izprosila nam je milost zvestobe in navdihovala vedno nove načrte. Tudi vprihodnjezaupajmonjeni materinski priprošnji in razpoloži-mo se, da bomo tudi v prihodnje njeni učenci, učenci Brezmadežne in Pomočnice. Salezijancem na Rakovniku 24. 11 • Don Bosko nam ima v 3. tisočletju še veliko povedati Salezijanci želimo na začetku 3. tisočletja z večjo zagnanostjo zaživeti našo originalnost, našo svetost, z don Boskovo zagnanostjo se želimo približati mladi m. Don Bosko nam ima v 3. tisočletju še veliko povedati: nismo še izčrpali njegovega bogastva. V preventivnem sistemu odkrivamo nove poudarke, naše poslanstvo se uresničuje v novih razsežnostih. V 3. tisočletje žel imo s prenovljeno salezijansko pristnostjo. V don Bo-sku in njegovi karizmi... imamo velik zaklad svetosti, vzgoje incerkvenostnegaživljenja. Novincem in mladim sobratom v Rudniku 28.11. __ ___j ____ni stri rajte s takim navdušenjem. Biti ministrantpomeni biti bliže Jezusu, zato ste res lahko veseli. Dajte se voditi duhovniku, kakor se je DominikSaviodal voditi don Bosku ... Hvala vam za vaše zelo izvirno darilo -karikaturo z vašimi podpisi (op. ur. karikatura predstavlja vrhovnega predstojnika kot nogometaša, po rodu je namreč Argentinec, za njim patečegruča razposajenih ministrantov). Ministrantom na Rakovniku, 28.11 • Da bi se v vas razcveteli darovi, ki vam jih je dal Gospod Vsak izmed nas je od Gospoda prejel darove: prvi takdar jedarživljenja... drugi takdar jedar vere... vsi člani salezijan-ske druži ne pa smo prejel i tretji dar: v svojem življenju smo srečal i don Boska i n rad i bi živeli po njegovem duhu. To so darovi, ki jih moramo razvijati za nas same in zadružbo. Bog od nas pričakuje delavnosti in zavzetosti, da bi razvijali darove, kijih imamo. Tudi vsa salezijanskadruži-naje povabljena, da bi bila rodovitna v svojem poslanstvu, in sicer v treh stop-njah:dabi imeli »posluh«zadelozmla-dimi; da bi živeli indelovali vduhu preventivnega sistema in da bi se navzeli duha sv. Janeza Boska... Mlade pa spodbujam, naj storijo vse, da se bodo v nji h razcveteli darovi, ki jim jihjedal Gospod, in da bi jih daroval i drugim -vse člane sa-lezijanskedružine pa vabim, naj mladim pri tem pomagajo. Vernikom na romarskem shodu na Rakovniku 28. 11. 1 • 2000 januar-februar v'1 . Vrhovni predstojnik v zavodu sv. Frančiška Šaleškega v Zelimljem »Dragi mladi prijatelji, spoštovani gostje, prisrčno pozdravljeni ob tem velikem trenutku za našo ustanovo. Danes bomo slovesno odprli in blagoslovili to prenovljeno in povečano vzgojno-izobraževalno središče in s tem simbolično zaključili večletna gradbena dela!« Tako so mladi pozdravili številne goste v sredo 24. novembra v želimeljski športni dvorani. Med njimi je bil tudi sam vrhovni predstojnik salezijanske družbe v Sloveniji gospod Juan E. Vecchi, 8. don Boskov naslednik. Na slavnostni akademiji so spregovorili predstavniki Salezijanske družbe, Cerkve, države in staršev; ob njenem sklepu pa je bila želimeljska ustanova slovesno blagoslovljena. VSEM V VESELJE Odlomki iz pozdravnih nagovorov Dejstvo, da si je zasebna ustanova zamislila in uresničila to vzgojno ustanovo-to ril majhnega pomena. In tudi to, da jo.je država priznala In jo podpira. Danes šolo ocenjujejo, da je usmerjena predvsem v izobraževanje in da zanemarja odnose, srce. vzgojo. Salezijanci bi hoteli človeka razumeti v njegovi celovitosti, predvsem pa bi radi osebno spremljali vsakega od mladih. Salezijanci tej ključni besedi v odnosu d.d mladih rečemo '.asistenca, biti z, biti navzoč, biti sogovornik kot odrasel človek, ki vedno daje razumno ponudbo in ki z mladimi deli vse, kar jim pomaga k celoviti rasti, tudi trenutke razvedrila. Juan E. Vecchi, vrhovni predstojnik V središče moramo postaviti svet mladih. Problemi mladih so vse bolj zapleteni, družina vse bolj krhka, v družbi manjka pravih človeških In duhovnih vrednot. Integralna šola - to je pravi odgovor časa in Cerkve. Naj bo don Boskova skrb za mlade vir trajnega navdiha za nas .., Želim, da bi država pokazala več razumevanja pri urejanju pravnih in finančnih problemov, s katerimi se srečuje zasebno šolstvo. Franc Rode, ljubljanski nadškof in metropolit Na povelje vesti smo se odpravili na pot. Na pot smo šli brez sredstev, a z neizmernim zaupanjem. Bog pa nam je naklonil mavrico svoje zaveze! .,. Ko so politiki časa videli don Boskovo delo, so ga prosili: »Don Bosko, storite, da se bo delo v prid mladih nadaljevalo, ml vas bomo podpirali1« Stanislav Hočevar, predstojnikslovenskihsalezijancev 1 • 2000 januar-februar Želimlje. okolje, k; je tako drugačno. Silno lepo .e v dohni Finžgarjevlh junakov, ker je to prijeten dom madih src. Ker je to simbol novih časov. ker je to o jhovni spornem*, ko smo si Slovenci ustvarili samostojno prihodnost. Hvala vam. saiezijanci, ker vzgajate mlade, k bodo ob začetku 3. tisočletja sol n kvas slovenskega naroda. Marjan Podobnik. podpredsednik slovenske vlade šolstvo s:cer nima do.gih korenin, a je že povsem normalen sestavni cel na srednješolski ravni... Posebni vzgojni pristoci orisoevajo k bogatitvi ponucbe. Vesel sem vsake cricobitve, tako zasebne kot javne, ki je namenjena za vzgojo n izobraževanje mlacih. Vsak. ki v:aga v šolske cbjeKte, vlaga v pr hcdnost družbe! Alojz Pluško. državni sekretar za srednje šolstvo v Ministrstvu za šolstvo in šport Z ustanovo v Želimljem smo salezijanci naredili obljubo ljubezni do mladih. Ob vhodu v ustanovo plapolajo tri zastave: slovenska, ki nas s Cankarjem opozarja na tri vrednote: mati, domovina Bog. Salezijanska-z don Boskom tudi mi ponavljamo: »Mladi, za vas živimo!« Intretjajezastavaželimeljske ustanove - ki s svojim simbolom govori: z mladimi gremo svobodnemu življenju naproti. Tone Ciglar, ravnatelj Gimnazije Želimlje »In zrasla so nebesa pod Triglavom«;. .. drobec teh nebes želi biti In upam, da tudi je, zavod sv. Frančiška Šaleškega v Želimljem. Dolga n napema ;e bila pot teh zadnjih le:. A mnogi ste se nam pridružili. Velika reka se steka iz mnogih studencev. Ta ustanova ;e živ spomenik doorote in darežlj vos: listih s^cvensk. ljudi, ki sezavedajo pomembnosti vzgoje mladih. Lojze Dobravec, ravnatelj želimeljske ustanove Zapleten je ta sodobni svet. Sredi; njega stoji na začetku poti k samostojnosti mej, vaš. naš mladostnik. Medtem ko se pedagogi in politiki prerekajo o šolsKih reformah n prav cah do piuralncret. ko znanstveniki raziskujejo in odkrivajo najučinkovitejše učne metcce. oa naši otroci dozorevajo. Kdo jih pripravlja na življenje, kje iščejo odgovore na vprašanja o smislu svojega bivanja? Nas starše skrbi prihodnost otrok. To so vendar naši otroci. Vzgojne težave naraščajo, mi pa si želimo, da bi jih dobro pripravili naživljenje. Prenovljeni so učni programi in nekaterim se zdi, da je glavno delo že narejeno. Toda vemo, da papir prenese marsikaj. Prenoviti je potrebno predvsem človeka, da bo z veseljem In rad to, kar je; da bo trden in pokončen tudi takrat, ko je težko. Kaj pomaga napisana pravica , če ni mreže ustanov, kot je ta v Želimljem, ki bi si resnično prizadevale in delovale v prid poštenegain pokončnega državljana. Gospa Martina Kastelič ŽELIMLJE: Zavod sv. Frančiška Šaleškega se s svojo dejavnostjo in s pestrimi ponudbami vedno bolj vključuje v življenje kraja in okolice. To dokazuje tudi priznanjeza izjemne strokovne dosežke pri bogatitvi znanja drugih, ki mu ga je v letošnjem Tednu vseživljenjskega učenja podelil Andragoški center RepublikeSlovenije. MUNCHEN: V začetku novembra je bilo v tem mestu na Bavarskem srečanje predstavnikov salezijanskih založb iz severne in vzhodne Evrope. Našo založbo Salve je predstavljal mag. Branko Balažic. Govorili so o pomenu sredstev družbenega obveščanja v salezijanskem vzgojno-pastoralnem delovanju. MOSKVA: 12. decembra je sredi Moskve kardinal Sodano posvetil obnovljeno cerkev (katedralo) Marijinega brezmadežnega spočetja. Komunistične oblasti so jo pred desetletji povsem uničile, iz nje naredile večnadstropno poslopje.Ob padcu komunističnega režima pa vse do posvetitve so morali vložiti nešteto napora (vse do lani je imel to skrb salezijanski duhovnik), da so to veličastno katedralo izpraznili inobnovili. Na področju bivše Sovjetske zveze je danes okoli 150 salezijancev, od tega približno polovica mladih, ki se še pripravljajo naduhovniški poklic oz. večne zaobljube. ŽEPČA-BOSNA IN HERCEGOVINA: Ko je vrhovni predstojnik J. E. Vecchi zapustil Slovenijo, je šel naravnost v Žepčev BiH, kjer je 29. novembra blagoslovil prvi del nove salezijanske ustanove -šolo,ki boobdograditvi sprejela blizu tisoč fantov in deklet v gimnazijo in razne poklicne šole. To je hkrati prva salezijanska ustanova na področju Bosne in Hercegovine. 1 • 2000 januar-februar SALEZIJANSKA DRUŽINA POMAGAJMO DRUG DRUGEMU DA POSTANEMO TO, Z/ — PRIPOVEDUJ SVOJO SREČO BOGATA JESEN ZA DON BOSKOVE SOTRU DNIKE N A SLOVENSKEM DUHOVNE VAJE IN IZPOVED OBLJUB Don Boskovi sotrudniki so imeli od 8. do10. novembra v Zelimljem duhovno obnovo in pripravo na izrekanje obljube. Konference in razmišljanja je z veliko jasnostjo, odločnostjo, intelektualno širino, prijaznostjo in Ijubeč-nostjo vodil in usmerjal sale-zijanski inšpektor, gospod Stanislav Hočevar. Starozavezni odlomek o stvarjenju (1 Mz 1-2) je odprl štiri glavne razsežnosti so-trudnikovega delovanja: • iskanje obličja Boga, ki nas je poklical v življenje in zaupanje, da Stvarnik želi gojiti z nami dialoški, partnerski odnos, omogoča sotrudniku, da deluje samostojno in hkrati v povezanosti z drugimi; • organiziranost pomeni sodelovanje in povezovanje; vse delovanje, ki je skrbno organizirano, ima os, okoli katere se vrti, in le tako lahko služi bližnjemu; • načrtovanje je odločitev za poslanstvo; jasne vloge zagotavljajo hojo po poti napredka in rasti; Bog človeku v ljubezni zaupa poslanstvo in pričakuje, da bo ta darove skrbno in dosledno razvijal; • Bog daje človeku ustvarjalnost, zato mora sotrud-nik razmišljati, kako s svo- jimi darovi sodeluje z Božjim načrtom, kako povezuje ustvarjalne moči v celoto in kako iz različnosti gradi edinost. Nedelja, 17. oktober, je bila praznik Gospodove milosti. Mnogi so v moči Svetega Duha v sotrudništvu prepoznali pot, na kateri bodo vedno bolj ljubili in bodo vedno bližje ljudem in Gospodu. Globoka hvaležnost preveva srca vernikov ob tako živih in jasnih znamenjih Božje navzočnosti v teh trenutkih našega življenja. SREČANJE Z DON BOSKOVIM NASLEDNIKOM Salezijanski vrhovni predstojnik J. E. Vecchi se je na svojem pastoralnem obisku v Sloveniji srečal tudi s sotrudniki in jih spodbudil, naj ponosno in pogumno živijo duhovnost vzgoje v različnih stanovih. Kako lahko opišemo duhovnost vzgoje? • V središču te duhovnosti je ljubezen. Ljubiti pomeni imeti rad tiste, ki jih je Bog postavil na našo življenjsko pot. Da bi zmogli nenehno iskati duhovno dobro teh oseb, in sicer s tem, da se zanje popolnoma darujemo, imamo zgled Jezusa, dobrega pastirja, ki sočustvuje z vsemi težavami in bolečinami. • Usmerjena je v svet mladih. Salezijanska družina želi zagotoviti mladini zdravo okolje, v katerem se bo lahko celostno raz- vijala in napredovala, zato mora vsak sotrudnik narediti vse, kar zmore in lahko naredi. Kdor ne more storiti nič konkretnega, lahko z molitvijo podpira rast mladih. Iz značilne salezijanske ljubezni prihaja preventivni sistem. Njegove značilnosti so: 1 • 2000 januar-februar 'AR SMO t • preventivni sistem je strast za mlade, je močno čustveno razpoloženje in sposobnost za delo; • preventivni sistem pomeni biti ob; • preventivni sistem pomeni razumeti; • preventivni sistem pomeni spremljati mlade; • preventivni sistem pomeni ceniti in spoštovati mladostno izražanje in odkriti to, kar je pomembno in dobro; • preventivni sistem pomeni predajati dar vere, ki smo ga prejeli; • preventivni sistem je jedro značilne duhovnosti vzgoje. Kakšne naloge naj bi so-trudniki imeli v prihodnje? Vrhovni predstojnik predlaga naslednje: 1. znati se dati duhovno okužiti in duhovno okužiti druge na salezijanski način, znati pripovedovati srečo, da smo na tej poti, in to deliti tudi z drugimi; temeljno vodilo je, naj vsakdo s seboj pripelje vsaj še enega prijatelja; 2. poglobiti duhovnost; spoznati značilnosti naše duhovnosti, jo poglobiti in jo živeti v svetu; povabljeni smo k poglobitvi osebne vere, da bi bili močni; 3. občestvo in povezanost v krščanskem življenju in v temelju krščanske kulture; naj postajata notranji drži za prihodnost; 4. sodelovati; le edinost daje moč; čeprav smo razkropljeni po vsem svetu, imamo skupne cilje, skupne temeljne življenjske izbire in odločitve ter isti slog. V teh dneh vstopamo v novo stoletje, v novo tisočletje. To so zares milostni trenutki! Želim vam, da bi tudi v prihodnje živeli preprosto življenje v salezijanskem duhu. Da se ne bi bali življenja niti takrat, ko bo od vas zahtevalo veliko, ter da bi ostali pogumni in polni zaupanja tudi v času preizkušenj. Barbara Baloh Z MARIJO ROMAMO K OČETU To je bilo geslo zahvalnega dne, ki smo ga 24. oktobra 99 obhajale sestre hčere Marije Pomočnice skupaj z mladimi, otroki, starši in duhovniki, ki so se nam pridružili. Dobili smo se v osnovni šoli na Bledu, kjer smo v igrici spoznali, kako je Tonček iz Sloma šel prvič na romanje. Blejska vzgojna skupnost se je odrezala prek pričakovanja, še s kremnimi rezinami so nas pogostili. Dež nam nato ni preprečil romanja k Mariji Pomagaj, mnogi so del poti prehodili peš, pod dežniki, z molitvijo in pesmijo na ustih. Pri sv. maši smo si izmenjali rožne venčke, se zahvalili inšpektorici s. Miri in drug drugemu. Za spomin smo si odnesli domov veliko lepih prizorov tega dne, pa tudi romarsko torbo, ki nas bo spominjala, da vse življenje skupaj z Marijo romamo k Očetu. mš OBISK VRHOVNEGA PREDSTOJNIKA Njegovega obiska smo bile deležne tudi sestre HMP. Med nami je bil v nedeljo 28. novembra dopoldne. Vladalo je družinsko ozračje, v katerem smo si podelili novice iz našega življenja. Vrhovnega predstojnika je zanimalo življenje in delovanje sester hčera Marije Pomočnice v Sloveniji. Bistveno, kar nam je priporočal, lahko strnemo v eno besedo, ki je: sodelovanje v salezijanski družini, posebej z brati salezijanci; skupno načrtovanje apostolskega dela za mlade, da bi bilo potem delo na posameznih področjih bolj usklajeno in učinkovito. s. Lucija 1 • 2000 januar-februar PROSIMO GOSPODA ŽETVE TUDI TI SI ODGOVOREN V mesecu novembru (24.11.99) je bilo v prostorih ljubljanskega bogoslovnega semenišča srečanje duhovnikov, redovnikov in redovnic, ki so še na poseben na čin po vabljen i, da bi pospeševa I i delo za duhovniške in redovniškepoklice. Med navzočimi je bil tudi nadškof dr. Franc Rode. KOKLJA IN PIŠČANEC Nadškof Rode je podal svojo vizijo dela za duhovne poklic e v slovenskem prostoru. Opozoril je, da se je treba varovati pesimizma, ki hromi duhovno življenje, in izrazil svoj optimizem ob dejstvu, da je v slovenski Cerkvi še vedno veliko žive in močne vere, ki je temelj duhovnih poklicev. Razširiti pa je treba tudi zavest, da je vsak kristjan soodgovoren za duhovne poklice, ne le peščica posebej odgovornih. Navzoče je spomnil tudi na resnico, da je duhovni poklic najprej Božji dar, ta dar pa je velikokrat zaupan našim človeškim rokam. Naša naloga je ustvarjati razmere, da se duhovni poklic lahko spočne, rodi, raste in dozori. Ta vidik človeškega sodelovanja je nadškof ponazoril v simbolni obliki s primero iz vsakdanjega življenja. Če hočemo, da se iz jajčka zvali piščanec, moramo jajček položiti pod kokljo ali ga izpostaviti primerni temperaturi v umetni valilnici za določen čas. Če koklja za dalj časa zapusti gnezdo, da se jajček ohladi, ali če pride za dalj 1 «2000 ¡anuar-februar časa do izpada elektrike v umetni valilnici, od piščanca ne bo nič. Za valjenje piščancev je torej potrebna primerna temperatura. PRIMERNA "TEMPERATURA" Nekaj podobnega se dogaja z duhovnimi poklici. Bog kliče mnoge fante in dekleta v duhovni poklic. Večkrat se zgodi, da kdo navdušeno začne, pa omaga. Navadno je vzrok v tem, da je padla duhovna temperatura vere, upanja in ljubezni do Boga in do bližnjega. Zato je potrebno dvigniti duhovno temperaturo v naših družinah, župnijah, semeniščih, redovnih skupnostih, ministrantskih, mladinskih, veroučnih in drugih skupinah ... Za dvig duhovne temperature je potrebna močna vera in molitev vernega občestva. Zato so potrebne in koristne molitvene skupine, še posebej molitvene skupine, ki molijo za družine, mladino in za duhovne poklice. Takih skupin je v Sloveniji že veliko, vendar še premalo. Tukaj ste nagovorjeni in povabljeni še prav po- sebej vi, dragi molivci za duhovne poklice, da vztrajate pri svojem plemenitem molitvenem poslanstvu in da v molitveno občestvo povabite še druge. Zelo prav bi bilo, da vsak molivec/ka v svetem letu 2000 pridobi vsaj po enega novega molivc.a/ko. Naj se torej dvigne molitvena temperatura in to bo naše lepo darilo Jezusu za njegov 2000. rojstni dan. Za dvig duhovne temperature so zelo priporočljive tudi duhovne vaje tako za mlade, ki jih Bog kliče, kakor tudi za tiste, ki z molitvijo spremljajo poklicane. Datumi duhovnih vaj bodo objavljeni v drugi številki SV. V molitveni družini, ki jo vodimo salezijanci, smo se odločili za dnevno molitev Angel Gospodov, posebej na pobudo papeža laneza Pavla II. in prejšnjega vrhovnega predstojnika salezijancev Egidija Viganoja. Prijavite se lahko na naslov: SMZ, Rakovniška 6, 1000 Ljubljana. Na začetku tretjega tisočletja se prav iskreno zahvaljujem vsem dosedanjim moliv-cem, živim in pokojnim, za vašo molitev, vašo velikodušnost pri podpiranju duhovnih poklicev. Tukaj izrekam še prav posebej iskreno zahvalo vse salezijanske družine. Naj Vas bogato doživetje božične skrivnosti in blagoslov Novorojenega spremljata v svetem letu 2000. j| Ivan Turk, voditelj molivcev MOLITVENI NAMENI ♦ JANUAR-2000 Oče, utrdi nam vero v skrivnost SVETE TROJICE! Molimo, da bo veliki jubilej 2000 - jubilej sprave med narodi. ♦ FEBRUAR-2000 Bog, oče vseh ljudi, tebi nihče ni tujec in vsakemu rad pomagaš. Prosimo te, usmili se beguncev In Izseljencev In jih pripelji nazaj domov. MAREC - 2000 O Bog, oče vseh narodov, po tvoji volji živimo Slovenci v raju pod Triglavom. Prosimo te za našo domovino, da bi veliki jubilej bil tudi jubilej sprave med vsemi Slovenci. v # Neizmerno ljubeznivi Oče, V mladi Lavri Vicuhi si čudovito združil Srčnost duha in žar nedolžnosti. Na njeno priprošnjo nam daj poguma, Da bomo zmagovali v življenjskih preizkušnjah in izpričevali svetu blagor čistih v srcu. Misal salezijanske družine, iz glavne prošnje BL LAVRA VICUNA Rodila se je leta 1891 v Santiagu (Čile). Po nenadni očetovi smrti se je mati z dvema hčerkama zatekla v Argentino. V letu 1900 so Lavro sprejele v svoj zavod sestre hčere Marije Pomočnice. Naslednje leto je prejela prvo obhajilo. Kakor sv. Dominik Savio je sklenila, da bo Boga ljubila bolj kot vse drugo, se premagovala in da bo pripravljena rajši umreti kakor grešiti; da bo pomagala tudi drugim spoznavati Jezusa in , . v .. v ... zadoscevati za žalitve. Ko je spoznala, da njena mati živi v grehu, se je darovala Gospodu za njeno spreobrnitev. Poostrila je askezo in s spovednikovim dovoljenjem napravila zaobljube evangeljskih svetov. Izčrpana od bolezni in žrtve je izpovedala v zadnji noči: »Mama, umiram! Že pred časom sem prosila Jezusa in mu podarila svoje življenje, da bi dosegla tvojo vrnitev k Bogu ... Mama, ali bom pred smrtjo doživela veselje, da se boš skesala?« S to radostjo v srcu je umrla na večer 22. januarja 1904 (stara manj kot 13 let). Njeno truplo počiva v kapeli zavoda hčera Marije Pomočnice v Bahia Blanca (Argentina). Lavro, pesem nedolžnosti, otroške ljubezni in žrtvovanja, je papež Janez Pavel II. razglasil za blaženo 3. septembra 1988 na Griču mladinskih blagrov pri Castelnuovo Don Bosco blizu Astija v Italiji (v don Boskovem rojstnem kraju). Njen god obhajamo 22. januarja, na dan njene smrti. 1«2000 januar-februar PRI IZVIRIH J F 7 V jubilejnem letu odrešenja in v letu priprave na stoto obletnico prihoda salezijancev v Slovenijo naj nam kot katehet spregovori sam sv. Janez Bosko - tako, kot je govoril svojim fantom v raznih nagovorih> šmarnicah, pridigah ipd. "MOJ ZARODEK SO VIDELE TVOJE OČI" Na tvoji desni je Bog. Na tvoji levi je Bog. Nad tabo je Bog. V tebi je Bog. On je na nebu, na zemlji, na vsakem kraju. Apostol Pavel je v nagovoru prebivalcem Aten dejal: Da bi Boga iskali in se morda do njega doti pa I i in ga našli, saj ni daleč od nikogar izmed nas. Zakaj v njem živimo, se gibljemo in smo (Apd 1 7,27-28). Lahko gremo kamorkoli: povsod bo navzoč Bog. Psalmist v Svetem pismu na čudovit način opiše to resničnost: Gospod, zadaj in spredaj me obdajaš in name polagaš svojo roko. Kam naj grem pred tvojim duhom, kam najzbežim pred tvojim obličjem ? Če se povzpnem v nebesa, si tamkaj, če si pripravim ležišče v podzemlju, si zraven. Če bi dvignil peruti jutranje zarje, če bi prebival na koncu morja: tudi tam bi me vodila tvoja roka, držala bi me tvoja desnica. Če bi rekel://:Vsaj tema me bo zgrabila, noč bo svetloba okrog mene," tudi tema ne bo pretemna zate, noč bo svetila kakor dan, kakor tema, tako svetloba. Zares, ti si ustvaril moje ledvice, me stkal v materinem telesu. Moje kosti niso bile skrite pred tabo, ko sem bil narejen na skrivnem, stkan vglobočinah zemlje. Moj zarodek so videle tvoje oči. (Ps 139) 1 • 2000 januar-februar "IN TVOJ OCE, KI VIDI V SKRIVNO, TI BO POVRNIL" Bog nas vidi. Videl je naša pretekla dejanja, štel je naše sklepe za boljše življenje, vidi vse dobro, ki ga delamo danes, vidi dejstva, besede, želje, misli. To nas mora opogumljati k dobrim delom. Čeprav nas nihče ne vidi in nagrajuje, šteje Bog vsako drobtinico dobrega, storjenega v našem življenju. Jezus nas v evangeliju spodbuja s temi besedami: Kadar pa ti moliš, pojdi v svojo sobo, zapri vrata in moli k svojemu Očetu, ki je na skrivnem. In tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil (Mt 6,5). Kadar pa ti daješ miloščino, naj ne ve tvoja levica, kaj dela tvoja desnica. Tako bo tvoja miloščina na skrivnem, in tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil (Mt 6, 3-4). Ljudje pogosto pozabljajo, kar storimo zanje. Tudi mi pozabljamo na dobro, ki smo ga storili. Bog pa, ki mu je vse znano, tega ne pozablja. Jezus nam zagotavlja: Kdor da piti samo kozarec hladne vode enemu izmed teh malih, ker je ta imenovan učenec, resnično, povem vam, ne bo izgubil svojega plačila (Mt 1 0,42). In kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme (Mt 1 8,5). 1 • 2000 januar-februar "KAKO NAJ STORIM TAKO VELIKO HUDOBIJO IN SE PREGREŠIM ZOPER BOGA?" Če Bog vidi naša dobra dela, vidi tudi naša slaba in jih bo kaznoval. V pripovedi o poslednji sodbi v 25. poglavju Matejevega evangelija Jezus nadaljuje:- »lačen sem bil in mi niste dali jesti, žejen sem bil in mi niste dali piti... Resnično, povem vam: Kolikor niste storili enemu od teh najmanjših, tudi meni niste storili.« Ti pojdejo v večno kazen ... (Mt 25,41-46). Ko grešimo, žalimo Boga, ki nas vidi, ki nam daje življenje. Ne ubogamo tistega Boga, ki nam lahko v trenutku vzame to življenje. Ne ubogamo tistega Boga, ki nam bo sodil. Vsakokrat, ko nas skušnja-vec nagovarja k nevrednim dejanjem, h grdemu govorjenju, k pokvarjenim, hudobnim mislim in željam, takoj recimo z Jožefom, sinom očaka Jakoba: Kako naj torej storim tako veliko hudobijo in se pregrešim zoper Boga? (1 Mz 39,9). NALOGA Pogosto si bom ponavljal: "Bog me vidi." Giovanni Bosco, II Mese di Maggio, str. 71-74 Ko pripoveduje o poslednji sodbi, ki bo prišla ob koncu časov, zatrjuje Jezus, da bo rekel pravičnim:_/.ačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mi dali piti ... Pravični bodo presenečeni obstali, ne bodo se spomnili niti svojih dobrih del in mu bodo rekli: »Gospod, kdaj smo te videli lačnega ali žejnega in smo ti pomagali?« On pa bo odgovoril: »Resnično, povem vam: Kar ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili (Mt 25,35.40). Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta! Prej v posest kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta! (Mt 25,34). Torej, pogum. Bog vidi vse dobro, ki ga delamo, in nam pripravlja veliko plačilo. MOLITEV O, veliki Bog, ti si povsod. Ti si moj Oče in s svojo dobroto si vedno ob meni in mi pomagaš, mi daješmoč v vsakodnevnem boja zoper zlo. laz pa, nepazljiv in nehvaležen, sem pogosto živel dneve in dneve, ne da bi pomislil, da si ti ob meni. Pomagaj mi, da bom v dneh, ki bodo prišli, bolj mislil nate, te ljubil, se trudil za dobro, tudi tisto najbolj skrito. In tako mi boš nekega dne, ti, ki vidiš tudi najbolj skrite stvari, poplačal za vse. UMETNOST VSEH UMETNOSTI GLASBENA SOLA NA RAKOVNIKU Salezijanske ustanove ni brez glasbe in petja. Dolgo časa se je sanjalo, da bi na glasbenem področju vendarle storili še več. In jeseni leta / 998 se je začelo. Na Rakovniku -v sklopu župnije in pod ustanovo vŽelimljem. Prvo leto je bilo v glasbeno šolo sprejetih 53 učencev. Pouk so začeli 2. novembra 1998, junija so že imeli interne izpite, blizu 20 pa se jih je odločilo tudi za ekstemi izpit, in sicer na glasbeni šoli v Sevnici, ki so ga res odlično opra vili. Jeseni J 999 se je v glasbeno šolo vpisalo že nad 80 otrok, kijih poučuje 13 profesorjev. Sicer skromne prostorske možnosti, pa vendar veliko dobre volje in veselja za otroke, starše in profesorje. ODPRETI OTROKOM OČI, UŠESA IN SRCE ZA NEVIDNI SVET ... Na kaj so se skrčili naši medčloveški odnosi? Vse prevečkrat zgolj na sporočanju informacij. Tudi glasba, ta »umetnost vseh umetnosti«/ta najčistejša in najpronicljivejša muza, je v nevarnosti: da se je priučimo zgolj kot obrti, da jo podajamo kot skupek informacij ... A to lahko ubije njeno dušo. Glasba lahko vzgaja, uči otroke discipline in vztrajnosti, spodbuja njihovo ustvarjalnost, odkriva še neodkrite svetove, povezuje in združuje, odpira srce in dušo za tihe navdihe duhovnosti. Cilj naše glasbene šole ni le to, da naučimo otroke raznih glasbenih veščin, ampak da jih hkrati vključimo v življenje in delo župnije, predvsem s sodelovanjem pri bogoslužju, slovesnostih in drugih dogodkih. Današnja »kultura« skuša marsikatero od naštetih lastnosti zatreti in prikriti, jo predstaviti kot nepotrebno ali celo škodljivo. Iz človeka skuša narediti karikaturo. Pa vendar - ali ne obstaja danes človek še vedno tak, kot je bil: čuteč, ranljiv, globoko v sebi iščoč? To je dobro in zelo pomembno. To je hkrati eden pomembnih ciljev glasbene vzgoje: otrokom želi odpreti oči, ušesa in srce za nevidni svet. Vodja enote glasbene šole na Rakonviku Polona Stegu. GLASBA POVEZUJE IN VZGAJA Veliko napora je bilo vloženega v začetno snovanje in prve korake glasbene šole: iskanja, poskusov, pogovorov, prilagajanja okoliščinam, ustvarjanja ...Ob sklepu prvega leta vidimo rezultate, ki so dokaz, da naše delo rodi sadove. Čeprav je naša glasbena šola kot mlado drevo, ki ga je treba posebej negovati, zalivati, zaščititi, in bo šele če/ nekaj let pokazala svoje prave sadove, smo lahko zadovoljni. Poudaril bi rad tri vidike, ki sem jih našel v Svetem pismu: • Glasba zbira ljudi Toda to zbiranje je treba urediti - vsak ima svoje mesto in svojo vlogo. Pomembni so 1 • 2000 januar-februar jajo k obredom, k maši, k srečanjem, če jih znamo presenetiti in navdušiti, in ti ljudje so tudi starši otrok, ki jih učite. Metod Ogorevc, župnik V DRUGO ŠOLSKO LETO V mesecu novembru smo zaznamovali prvo obletnico delovanja in veseli smo, da se iz učilnic in dvorane slišijo tudi težje melodije ... 12. oktobra smo podelili spričevala za preteklo šolsko leto 1998/ 99, ob prazniku zavetnice glasbenikov, sv. Cecilije, smo sodelovali pri sveti maši, v dneh od 15. do 24. novembra so učitelji pripravili razredne nastope (namenjene predvsem staršem), violinistke in violinisti so 24. novembra sodelovali na slovesnosti ob odprtju in blagoslovitvi dograjenega m prenovljenega zavoda v Želimljem (pripravili so najkrajšo točko, a poželi najdaljši aplavz ...), 30. novembra smo pripravili interni nastop,13. decembra pa imeli javni »božični« nastop. Poleg običajnih programov pripravljamo tudi nekatere, ki niso strogo »šolske narave«: pričenjamo s poukom kitare za tiste, ki si želijo igrati v skupini in sodelovati pri nedeljskih bogoslužjih, nekateri pilijo vokalno tehniko zborovskega petja, drugi začenjajo z igranjem na orgle ... Če razmišljate, da bi vašega otroka vpisali v program glasbene šole na Rakovniku, vas že sedaj vabim, da se oglasite, da se pogovorimo in izmenjamo mnenja. Sprejemni izpiti za novo šolsko leto bodo že meseca maja. Polona Stegu. 1 • 2000 januar-februar dar prizadevati, da bo vzgajala človeka. Danes sta še posebno močna komercialni in ekonomski vidik glasbe, zato stopata v ozadje njena vzgojna moč in rast duha. Tudi strogo profesionalni vidik vodi v odtujevanje, saj dela iz človeka glasbeno skrinjico-stroj. Zato moramo vse te težnje danes poznati in modro plavati med nevarnostmi. Otroke, s katerimi delamo^ želimo vzgajati z glasbo in za glasbo. To pa pomeni odprtost za mnoge pozitivne vrednote, široko gledanje na svet in probleme v njem, predvsem pa ima glasba v sebi moč navdušenja in veselja (današnji človek tega pogreša). • Glasbena šola je vpeta v kraj Glasbena šola živi v naši župniji (Rakovnik), zato mora na tej »zemlji« pognati korenine. Predvsem bi želel, da se dejavnost glasbene šole živo vključuje v dogajanje v župniji. To je široko področje dela, od bogoslužja do praznovanj in vzgoje za pravo kulturo srca. Na tem področju računam na vašo ustvarjalnost in pričakujem vaših predlogov. Ljudje radi priha- otroci. Profesorji jih učijo, da je za glasbo potrebna harmonija glasov, strun, inštrumentov in predvsem harmonija src in čutenja. Prava glasba je torej v pravi skupnosti in v čutenju z njo. Pomembni so tudi starši. Oni so tisti podporni steber, brez katerega otroci obesijo na klin tudi dobre odločitve. Pomembna je tudi župnija, v kateri se glasbena šola dogaja. Mislim, da mora postati prav glasbena dejavnost, ki je sedaj institucionalno zasnovana, eden od povezovalnih členov župnije. • Glasba naj vzgaja Vse, tudi glasba naj »gradi«! Čeprav ima glasba veliko vlog med ljudmi (kot vedno v zgodovini), pa si moramo ven- SALEZIJANSKA »VEROIZPOVED »Verujemo, da Bog ljubi mlade. Ta vera je na začetku našega poklica in motivira naše življenje in vse naše pastoralne dejavnosti. Verujemo, da Jezus želi deliti "svoje življenje" z mladimi: t>ni so upanje novc prihodnosti in nosijo v sebi, skrito v svojih pričakovanjih, seme Božjega kraljestva. y Verujemo, da je Sveti Duh navzoč ^ v mladih in hoče z njimi zgraditi pristnejšo človeško in krščansko skupnost. On že deluje tako pri posameznikih kakor tudi pri skupinah. Zaupal jim je, da opravijo preroško nalogo v svetu, ki je hkrati svet nas vseh. Verujemo, da nas Bog pričakuje v mladih, da bi nam dal milost srečanja z njim in da bi nas pripravil služiti mu v njih tako, da priznamo njihovo dostojanstvo in jih vzgajamo za polnost življenja. Vzgojno delo tako postane za nas prednostno okolje našega srečanja z njim. V moči te milosti ne more biti nobeden mlad človek izključen iz našega upanja in našega dela, predvsem, če trpi zaradi uboštva, poraza in greha. Prepričani smo, da je Bog v vsakega od njih posadil kal svojega »novega življenja«. To nas spodbuja pomagati jim, da bi se zavedali tega daru, in se truditi z njimi, da bi razvili življenje v polnosti. Ko se zdi, da naša prizadevnost ni dosegla svojega namena, še naprej verujemo, da gre Bog pred našim trpljenjem kot Bog upanja in odrešenja.« Dokument23. vrhovnega zbora Salezijanske družbe, Rim 1989, t. 95;96 1 •2000 januar-februar Srečanje salezijancev petih inšpektorij z vrh. svetom v Celju Vrhovni predstojnik pred grobiščem Teharje Vrhovni predstojnik na tiskovni konferenci v Želimljem Slavnostna akademija v Želimljem ob sklepu del S TABO, DON BOSKO S tabo, don Bosko, pojemo zdaj, pesem veselja in pesem sanj; mir in ljubezen vladata naj, sreča naj sije kot tvoj smehljaj. 1, Kot otrok se je rad igral, zabaval je svoje prijatelje in čakal na dan, ko človek postal bo za druge Ko je imel komaj devet let, v sanjah je videl, da vzgajal bo mlade, zato je garal, in sanje so se izpolnile. 2. Si želel oditi je v šolo, zato si je moral služiti denar, da res bi nekoč postal duhovnik za mlade. Kot duhovnik srečal je fanta, Jerneja, ki bil je ubog, zapuščen povabil ga je, naj z njim začne novo življenje. 3. Jerneju sledili so drugi, ubogi, mladi brez staršev, domov, v don Bosku so našli prijatelja in očeta. Se igral je z njimi in delal; Srečo delil jim iz bogastva srca; ponavljal jim je: do zadnjega diha sem z vami. Zvone Struhelj SDB, priredba za zbor: Ivan Florjane SDB 1*2000 januar-februar Salezijanci petih inšpektorij pred vhodom vželimeljsko ustanovo I I» 'i: Mh i vMi. predstojnik, nadškof Gashi, inšp. Hočevar pri Smrekarjevih vŠkocjanu VZGAJAJMO KOT DON BOSKO Millenium. Ta napis nas je v teh dneh ničkolikokrat in na nič ko I i ko mestih spomnil, da je vse minljivo. Toda problem ni v številkah, čeprav se nekateri samooklicani preroki ob tem prehodu bojijo prav teh; resničen problem je v našem razumevanju in doživljanju vsega, kar živimo. Živimo v času hitrih menjav. Nekateri strokovnjaki, ki se ukvarjajo z razvojem, pravijo, da se danes v enem dnevu zgodi več novosti, kakor se jih je v starem veku skozi stoletja. Razvoj tehnike in informatike je prestavil v zadnjih tridesetih letih človeštvo v povsem nove okvirje časa in prostora. Ritem življenja neusmiljeno pridobiva hitrost. Pomislimo na bliskovit razmah mobilne telefonije - vsak če- trti Slovenec naj bi ga že imel, po drugi podatkih pa naj bi bilo v Sloveniji prodanih že osemsto tisoč prenosnikov. Spomnimo se razvoja interneta in ustvarjanja vi rtu al n i h svetov, spomnimo se vseh mogočih in nemogočih digitalnih pripomočkov za reprodukcijo slike, zvoka in prostora, pomislimo na ... Po drugi strani se spomnimo, da je pred nekaj dnevi, na sveti božični dan, papež odprl sveta vrata in naznanil sveto leto odrešenja. V luči menjav časa ne moremo prezreti gesla tega svetega leta: Cristus heri, hodie, semperl Jezus Kristus včeraj, danes, jutri - isti tudi na veke! Kristus je točka, ki ostaja trdna. So torej stvari, ki se menjavajo, in so druge resničnosti, ki ostajajo večne. Kako ujeti os ravnotežja? Hiter ritem življenja in bliskovito menjavanje okoliščin življenja mladih seveda ne pušča nedotaknjenih. Poleg številnih pozitivnih stvari, ki jih nosi v sebi napredek, ne moremo spregledati tistih, ki vzgo-¡telje nujno navdajo z razmišljanjem. Omenimo nekatere: • Občutek nemoči Mmladi doživljajo, da so v mlinu nenehnih menjav samo droben košček, delček nekega sistema, ki ga sami še zdaleč ne morejo obvladovati. Se več, zdi se jim, da nimajo na celoto življenja nikakršnega vpliva. Od tod občutek usodnosti, določenosti. To, kar čutijo, doživljajo globoko v sebi, tega ne morejo izraziti v širši družbi: to pride lahko do izraza samo v manjših skupinah, klapah, naključnih srečanjih. • Nezmožnost zaznavanja resničnosti Pojavlja se velik problem, vprašanje, kaj je resnično. Vir-tualni, navidezni svetovi so danes namreč v nekem smislu ravno tako resnični kakor ta, ki ga živimo. Popolnoma drži, kar pravi propagandna akcija za digitalno telefonijo: svet ni eden, svetova sta dva! Tu nastaja seveda problem: kateri od obeh je resničen? • Občutek relativnosti Glede na to, da se vse tako hitro menjava, je težko zaznavati enkratnost življenja, lastno nenadomestljivost, pomembnost, lepoto. Kako priti do zadnjega temelja, kako prisegati na eno samo, dokončno resnico, če je vse podvrženo nenehnim spremembam? Tudi v enega Boga je težko verovati. Pluralizem mnenj pač dovoljuje, da si vsakdo prikroji Boga po svoji podobi, tako, kakor čuti, da 1 • 2000 januar-februar bi Bog moral biti. Načet je občutek za večnost, dokončnost. • Občutek krhkosti Ni težko ugotoviti, da so zaradi vsega tega, kar smo tu kratko omenili, in še zaradi številnih drugih vplivov mladi pogosto zelo krhki v svojih odločitvah, izbirah, usmeritvah. VZGAJAT! ZNOTRAJ MENJAV ČASA V takšnem duhovnem in kulturnem okolju, v katerem danes živijo mladi, je vloga vzgoje nezamenljiva. Vzgoja je namreč proces, ki presega gola občutja trenutka in ki usmerja mlade v razmišljanje o celoti njihovega življenja. Vzgoja je prizadevanje, da bi mladim prinašali vrednote, ki niso vezane na to ali ono muho enodnevnico, ampak ki so zapisane globoko v človekovo srce in izražene v določeni kulturi ter nosijo v sebi vse listo, kar lahko vodi posameznika in družbo k sožitju, bogastvu odnosov, odgovornosti in z darovi posameznika zaznamovani ustvarjalnosti. Zalo menim, da bo morala biti vzgoja v tisočletju, ki prihaja, pozorna v prvi vrsti na naslednje tri vidike: • Vzgoja za zvestobo Zvestoba pozna menjave časov, vendar jim ni podrejena! Ko si mož in žena pri oltarju obljubita zvestobo, vračunata vanjo vse "menjave časov", ki ju čakajo na skupni življenjski poti: "Obljubim, da ti bom zvest v sreči in nesreči, bolezni in zdravju, da te bom ljubil in spoštoval vse dni svojega življenja ...". Gre za zvestobo sebi, zvestobo dani besedi, zvestobo vrednotam, ki so nam jih izročili rodovi pred nam zvestobo Bogu, zvestobo človeku. Zvestoba zagotavlja, da ohranja človek notranjo identiteto, ki se navzven izraža v posameznikovem prepoznavanju v določenem družbenem, kulturnem in verskem kontekstu. Zvestoba torej zagotavlja procese kontinuitete na ravni osebne in skupnostne izkušnje. Kako vzgajati za zvestobo? Neprecenljiv je zgled odraslih, zlasti staršev. Neprecenljiva so prizadevanja, ki pomagajo priti mladim do resnične podobe o njih samih, ki jim pomagajo odkriti njihov jaz, njihovo izvirnost. Znotraj številnih zvestob ima svoje mesto tudi zvestoba Bogu. V tem smislu je pomembna nedvoumna duhovna drža, ki trezno presoja moderni krik po Bogu, po duhovnem: po eni strani spoštuje vrednote pluralizma, po drugi strani pa svoje vere ne podreja vsem mogočim nagibom trenutka. • Vzgoja za odgovorno izbiro Sredi menjav časov so mladi nenehno izzvani, da izbirajo, da se odločajo, da - če rečemo z govorico cerkvenih očetov - razločujejo. Mnogi starši se bojijo, da bodo mladi izbirali napačno. Mlade vzgajamo za to notranjo svobodo, ki jim bo omogočala izbirati, tako da jih že zgodaj naredimo odgovorne za drobne stvari v njihovem življenju, da smo z njimi dosledni, da jim zaupamo, da ob njihovi morebitni najmanjši napaki ne izgubimo zaupanja vanje. Vzgoja za izbiro predpostavlja veliko družinskega pogovora, predpostavlja naslednje: • Vzgoja za lepoto Hiter ritem življenja pogosto stori, da se to dotika mladih samo površno, na zunaj. Toda resnično bogastvo, resnična lepota prevzame človeka šele, ko je sposoben pogledati prek koprene banalnosti, naglice, neposrednosti. Mlade je potrebno učiti brati življenje v globino; pomagati jim razumeti tiste pomene, ki so skriti med vrsticami življenja. Te so najpomembnejše in najbolj resnične! Odkrivati lepoto - v sebi, v drugih, v naravi - odkrivati, da je Bog lep - to človeka odrešuje. Blato vsakdanjosti in drobnih življenjskih neuspehov lahko mladim umaže srce, če ni preseženo v stremljenju nad tistim, kar to vsakdanjost presega. Pomagajmo zato mladim ohranjati trenutke tišine, molitev, spodbujajmo jih k občudovanju, kontemplaciji. Samo pogled iz čiste duše, iz opranega srca, samo ta seže v prihodnost. To je pogled otroka, ki ga je |e-zus blagroval; pogled tiste očiščene lepote, ki nosi v sebi odrešenje. Naj bo torej srečno in blagoslovljeno leto in čas, ki ga začenjamo. Ne bojmo se, zaupajmo! Gasi niso težki - takšni so, kot so bili vedno! Potrebujejo pa prečiščene ljudi. Konec koncev: tudi v preteklosti so jih potrebovali... Martin Liscc 1 • 2000 januar-februar NAPISI MIHCU, NAJ PRIDE DOL Ob očetu Janezu in mami Ivici je bilo pet otrok. Uroš, Primož, Miha, Janja in Gašper. Danes so samo štirje. Srednjega, Mihca, ni več. Kmalu bo pet let, kar ga je na poti v šolo povozil vlak. Ostajajo le spomini, slike in misli nanj. Ob obletnicah njegovega rojstva in smrti se spet prikrade bolečina. Tudi vesela srečanja imajo okus grenkobe, ker ga ni več. In vendar, življenje je močnejše od smrti. O sebi in svoji preizkušani družini pripoveduje mama Ivica. PREIZKUSANE DRUŽINE Ko gledate nazaj, vas je Gospod kaj pripravljal na to preizkušnjo? Skupno družinsko življenje se je po preselitvi z Viča v nastajajočo hišico na Lavrici začelo vtreh skromnih prostorih: kuhinja, sanitarije in soba. Mož )anez je bil tedaj voznik osebnega avta v podjetju. Veliko je potoval v tujino. Tako smo bili z otroki veliko sami, tudi po več dni. Ko je bil na poti tretji otrok Miha, je moji sodelavki in prijateljici zbolela sedemletna hči za rakom. Ta novica me je zelo pretresla, poskušala sem ji pomagati. Rodil se je Miha, pri treh mesecih se je pri njem pojavila bolezen-astma. In ko je Miha dopolnil šest mesecev, je sodelavki umrla hči. Takrat sva se z možem prvič srečala s trpljenjem, ki pride ob izgubi otroka. Kakodružino trpljenje poveže, spet drugje deluje razdiralno. Pred mojimi očmi je potekala razdiralna oblika trpljenja in žalosti. Miha je bil vaš tretji otrok, potem sta prišla še dva ... Miha je bil zelo priden fant. Vedno vesel. Deset mesecev po smrti mojega očeta (ki me je še pred smrtjo vpraševal, ali bomo naročili še kakega dojenčka), se nam je rodi la deklica, fantje so hoteli, da bo Janja. Otroci so dojenčka zelotežko pričakovali. Miha je dostikrat držal ročice na mojem trebuhu in nestrpno čakal premik dojenčka. Čez nekaj mesecev sem zopet zanosila. Zdravniki somi priporočili, naj tega otroka splavim, saj ogroža moje življenje. To je bila ena najtežjih odločitev mojega življenja. Ko sem se vračala od zdravnika domov, sem se ustavila pri Mariji Pomočnici na Rakovniku. Molila sem in jo prosila, naj bodo moje misli enake Božji volji in naj mi stoji ob strani. Otroka nisem splavila, vsa družina pa me je podpirala. Pri petih mesecih no- 1 • 2000 januar-februar sečnosti so nastopile težave. Skoraj bi prišlo do spontanega splava. Spominjam se samo molitve k Mariji, naj mi pomaga obdržati otroka. Z Božjo pomočjo sem otroka donosi la in rodil se nam je lep in zdrav deček - Gašper. Najlepši dan vašega življenja, kmalu potem pa ... Starejša sinova sta bila v srednji šoli, Mihaje hodil v peti razred, mlajša dva sta bi lav vrtcu. Bila je sobota25. marec 1995. Bil jema-terinski dan. Otroci somi kupili darilo. To je bil najlepši dan mojega življenja. V nedeljo je bila prireditev za matere v cerkvi. Mihaje na- stopal in ministriral. V noči z nedelje na ponedeljek sem imela hude sanje, ponovileso se tudi naslednjo noč. Sanj si nisem znala razlagati, kajti to se mi je dogajalo prvič. V noči med sedemindvajsetim in osemindvajsetim marcem je zapadel južni sneg. Kosem se zju- traj prebudila in se odpravila v službo meje pred vrati presenetila zasnežena narava. Miha me je vprašal, ali lahko gre z menoj. Ob prihodu na avtobusno postajo je ugotovil, da nima s seboj šolske torbe. Peš se je hotel vrniti po torbo. Nisem mu dovolila. Z avtom svasevrnilaponjo. Predšolojena avtobusni postaji izstopil... Bilasem vslužbi, kojezazvo-ni I telefon. Dvigni lasem slušalko in zaslišala mamo, kako hlipa. Povedati je uspela le to, da je Miha imel nesrečo. V slušalki se je zaslišal moški glas in dejal: »Otroka vam je do smrti povozil vlak.« Prvo, na kar sem pomislila, je bilo: »Saj so se zmotili!« Zatem je sle- dil šok. Sodelavke so me iz službe odpeljale domov. Ves čas med potjo sem imela pred očmi trpljenje, ki ga je doživljala sodelavka. Prešinilo me je, da sedaj ne smem misliti nase, temveč na moža in otroke. Boga sem prosila za moč in pomoč, da bi to zmogla. Mihčeva smrt vas je globoko prizadela... Vprašujem se, zakaj. Kje smo grešili, da smo morali plačati tako visok davek. Kriviš sebe. Najdeš vse napake, ki si jih naredil v življenju. Je to usoda? Je bila Božja volja, kazen? Zakaj? Zakaj?... Ne najdeš odgovora. Potem pravi mama, daje bil zjutraj zaspan in da bi bilo bolje, če bi ostal doma. Zopet: Če bi... Nič ne pomaga, otroka ni več. Proti jutru mi v mislih pozvanja pesem: O sveti križ, trpljenja luč, o sveti križ, trpljenja ključ. Mama in mož sta bila šokirana kot jaz. Primož je jokal na ves glas. Urošu jezobrazasijalbesin nemoč. Ni jokal, le s pestmi je butal ob zid. Naredil je oklep okoli sebe. Janja in Gašper, ki sta prišla iz vrtca, sta nas gledala z velikimi prestrašenimi očmi. Janja je pozneje hodila od moža do mene, da bi jo stisnila k sebi. Rada bi naju potolažila. Mihca smo pokopali na rudniškem pokopališču, pri naši župnijski cerkvi, v kateri je Miha prejel sveti krst, obhajilo in kjer je redno ministriral. Ko sva z možem šla do župnika Mirka Žerjava, nama ni izrekel sožalja, temveč nama je čestital, ker sva vzgojila tako dobrega fanta, da je šel Mihec zagotovo v nebesa, da tam ni trpljenja, da je to čas veselja in ne žalosti in da imamo se- 1 • 2000 januar-februar daj priprošnjika pri Bogu. Pri pogrebni maši začutim v sebi nekakšen mir in tolažbo, ki je do sedaj nisem dobila nikjer. Življenje pa teče dalje Prišli so velikonočni prazniki. Žalostni prazniki. Žakaj se take stvari dogajajo ravno ob praznikih? Morda zato, da imajo prazniki še mnoga leta potem grenak priokus. Ali pa so v poduk, saj nas velika noč uči, da smrti ni in je samo vstajenje. Smo žalostni zaman? Primož se je posvetil delu in se tako zamotil, da mu je bilo lažje, Uroš pa se je zaprl vase in ni hotel govoriti o tem. Mož redno obiskuje grob. Meni ne pomeni veliko. Jaz imam Mihca ob sebi in v srcu. Odločim se, da moramo čimprej živeti dalje normalno življenje. Iz otopelosti nas potegnejo otroci. Se posebno najmlajša. Njima se moraš nasmejati in zanje biti vesel. Čeprav je to strašansko težko. Nista kriva za bratovo smrt. Pravico imata do enakega otroštva kot drugi otroci. Čas največje krize Minilo je pol leta. Tolažbe ne najdem niti v cerkvi. Marijo prosim za pomoč. Odgovor pride v sanjah. Bile so tako žive in resnične, da se jih podrobno spominjam. Prvič in zadnjič do sedaj sem sanjala o Mihcu. Z možem sva bila nekje, ne spominjam se kraja. Ko sem stopila v hišo, se je pred menoj pojavil Mihec. Vprašala sem ga, zakaj ne pride domov. »Ti ne veš, koliko dela imam!«, mi je odgovoril. »Kaj pa delaš?« sem ga povprašala. Odgovora nisem dobila. Pono- vila sem vprašanje, a tudi tokrat zaman. Povej mi, kje delaš. Odgovoril je, da v zavodu sv. Janeza. Obrnil se je in v dlani držal celo prgišče svetinjic in mo-lekov. Vprašala sem: »Kje si to dobil, kje si to vzel?« Skomignil je z rameni, se nasmehnil in odgovoril: »Dobil sem.« »Kaj bom z vsem tem? Tegaje veliko.« Odgovoril je: »Če imaš preveč, pa razdeli.« Vprašala sem ga, kdaj pride domov. »Ne pridem, tukaj sem tako srečen.« Celo v sanjah sem pomislila, če je tako srečen in ima toliko dela, pa naj ostane tam, kjer je. Zvečer je bilo schon-stattsko srečanje družin. Prišel je pater Gril in mi v roke nasul prgišče svetinjic. S sanjami je prišla tudi tolažba. Najmlajši Gašper je bratovo smrt doživljal drugače ... Bilo je dan po nesreči. Zunaj sta bila Primož in Gašper. Gašper je poskušal nekaj z ba- lonom. To je pritegnilo mojo pozornost in sem šla ven. Poslušam. »Gašper, kaj želiš z balonom?« Odgovoril je: »Noče se dvigniti v zrak.« »Zakaj hočeš, da gre balon v zrak?« ga povpraša Priomož. Gašper odvrne: »Tebe sem hotel prositi, da napišeš Mihcu, naj pride dol, saj vidiš, da tukaj vsi jokajo za njim.« Presunjena poslušam te besede. Vidim, da tudi petletni otrok skuša pomagati. Za Gašperja Mihec ni umrl. Zanj je Mihec tam, kjer smo ga učili. Pri Bogu v nebesih. Gašper nam je govori!, da je Mihec zgoraj, da ga vidi, da mu je lepo, da nas ima rad, da nas vse vidi, samo povedati ne more. Teh njegovih trditev ni nihče spodbijal. Pustili smo mu njegov svet. To je minilo, ko je dopolnil sedmo leto. Ko je imel šest let, nas je prvič obiskal papež. Starejša fanta sta imela rezervacijo za Postojno, midva z možem za Stožice. Gašper in Janja sta protestirala: »Vi boste videli papeža, midva pa ne!« Odločili smo se, da ga gremo pozdravit pred stolnico. Gašper nas je vodil. Videli smo papeža. Gašper pa še vedno ni hotel oditi domov. Ko so bile ve-černice končane, je šel papež med ljudi. Gašper in Janja sta bila deležna papeževega poljuba. Srečni in veseli smo se vračali domov. Gašperju sem rekla, kako bosta mami veseli, ko bosta izvedeli za to. Odgovoril mi je: »Jaz sem vedel da bom dobil poljub!« »Kako si vedel?« sem ga vprašala. »Miha mi je povedal in tudi, kje moram stati, da ga bom dobil."« Sedaj razumem pomen Žerjavovih besed ob izgubi sina. Je to naš angel varuh in priprošnjik pri Bogu. Ivica Okorn z družino 1 • 2000 januar-februar Ljubljana, 24. nov. 1999 Salezijanski zavod Rakovnik POSEBNA IZJAVA ZA JAVNOST Salezijanski zavod Rakovnik je v denacionalizacijskem postopku postal lastnik (ni pa še v posesti!) večjega dela odvzetih nepremičnin in stavb, ki so bi le zgrajene in so prvotno služi le v vzgoj-no-izobraževalne namene. Tako naj bi bilo tudi v prihodnje. Vidno mesto med njimi ima nekdanje šolsko poslopje, ki je zaradi arhitekturne zanimivosti pod nadzorom Regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, v katerem pa še vedno obratuje kot protizakoniti podnajemnik družbaAngorad. o. o. Ta je nastala po več akrobatskih spremembah imena in lastništva iz nekdanje Tekstil-Angore d. d. (še prej d. o. o....). Podnajemniki so kršili tudi prepoved, da bi se glede najetih prostorov sklepale pod-najemne pogodbe. Okrožno sodišče v Ljubljani je naložilo družbama Tekstil-An-gora d. d. (ki je ostala le kot lupina vmirovanju)inAngorad.o.o.,da sta se dolžni izseliti iz vseh poslovnih prostorov. Izpraznjeno stavbo bi morali izročiti v posest Salezi-janskemu zavodu Rakovnik do 15. dec. 1998, vendar se to ni zgodilo. PolegtegajeSalezijanski zavod od 22. avg. 1995 do danes, torej v več kot štirih letih prejel le za dobrih šest mesecev simbolične najemnine in mu je tako povzročena ogromna denarna škoda. K temu omenimo še propadanje stavbe v teh letih, ko podnajemniki zanjo niso skrbeli, lastnik pa praktičnonimadostopapatudi ne denarnih sredstev za vzdrževanje. Po oceni sodnega izvedenca je dodatne škode na objektu več kot 32.000.000,00 SIT. Tekstil-Angora d. d. je Salezijanski zavod Rakovnik zaprosila za podaljšanje roka za izpraznitev (do konca februarja, nato do konca majal 999) in obljubila preselitev oseb in poslovanja v nove prostore na Vrhniko. Salezijanski zavod je prošnjama ugodil, vendar do izpraznitve ni prišlo. Nato je sodišče določilo, naj se 5. jul. 1999 opravi deložacija. Zaradi ponovnih prošenj Teksti l-Angore d. d. in Angore d. o. o., češ da po- Ministrstvu za pravosodje postavi jamo vprašanje, kako priti do posesti lastnega premoženja brez dodatnega finančnega in moralnegaobremenjevanja lastnika? Službam, ki so pristojne za nadzor nad korektnim pravnim in finančnim poslovanjem podjetij, postavljamo vprašanje, kam so šla sredstva, ki so jih delavci Angore vlagali v razvoj podjetja, a slovni prostori na Vrhniki še niso dokončani, da pa bodo vsak čas, je Salezijanski zavod Rakovnik predlagal preklic deložacije, sodišče pa je določilo nov datum za dan 1 5. sept. 1 999. Po ponovni privolitvi Salezijanskegazavoda je sodišče določilo zadnji datum zadeložacijo 28. okt. 1 999. Pred dejanskim začetkom le-te je ob navzočnosti zastopnika sodišča podjetje znova zaprosilo za odložitev tega postopka. Dlje od vseh pravnih osnov in še razumnih dogovorov je Salezijanski zavod Rakovnik tudi tokrat sprejel preložitev izpraznjenja prostorov, ki naj bi ga podjetje izvedlo do 15. jan. 2000. da si v več desetletjih s proizvodnjo niso zgradili lastne poslovne stavbe? Vprašujemo se tudi, ali so sedanji delavci Angore d. o. o. sploh seznanjeni z vsemi temi problemi, ki se lomijo tudi na njihovih ramah? Izražamo svojo solidarnostz delavci Angore d. o. o., saj smo kljub povečevanju materialne škode zaradi njih večkrat privoli I i v preložitev izselitve. Zavračamo pa vsako odgovornost v odnosu do delavcev Angore, če bo prišlo do prisilne izselitve, ne da bi bilo poprej zakonito poskrbljeno zanje. Tone Lipar ravnatelj Salezijanskega zavoda Rakovnik 1 • 2000 januar-februar POJDITE PO VSEM SVETU... DOBER BOJ SEM IZBOJEVAL 2 Tim 4,7 Iz Južne Amerike se je oglasil misijonar Ernest Saks i d a, ki slavi 80 let življenja in je že 65 let v misijonih. Pozdravlja vse bralce Vestnika, obenem pa vsem nam izreka sožalje ob smrti našega staroste in velikega misijonarja Andreja Majcna. Obenem sporoča, da bo v kratkem obiskal svojo rodno domovino. HOČEM POSTATI DUHOVNIK Ko sem avgusta I. 1935 zapustil varni in topli objem moje matere in očeta, ki ju potem nikdar več nisem videl, sem komaj 15 let star začel edino mogočo pot, ki se je od-1 »2000 januar-februar pitala pred mano, in sledil cilju, ki ga je začrtal naš župnik, ko sem imel komaj devet let, namreč, da postanem duhovnik. Nisem bil zaskrbljen, ali naj postanem škofijski duhovnik, frančiškan ali salezijanec; v vsakem primeru sem hotel postati duhovnik. Meni odraščajočemu se je pot kazala polna cvetja in sanj. Spustil sem se po njej. Nikdar nisem niti pomislil, da se pod cvetjem in vrtnicami skriva tudi trnje. Jaz pa se kljub vsemu nisem odloči! drugače, ampak sledil klicu in še naprej sledil, tako da sem danes z osemdesetimi leti prišel na vrh gore, ne da bi kadarkoli pomislil, da se ustavim, malo odpočijem, sploh pa ne, da bi se vrnil. Prejel sem razna vabila in klice, skusil sem vso moč mladosti, tudi raznih športov in glasbe. Na tej poti sem spoznal glasove in klice sveta in njihovo privlačnost. Kot salezijanec sem naredil pogumne in dobro uspele poizkuse pri vzgojnih dejavnostih, ki so me navdušili in me nagrajevali v mojem poklicu, delovanju in apostolskem delu, ko sem delal v raznih hišah in raznih dobrih delih salezijancev. Pri verouku sem imel prve stike z revnimi in zapuščenimi otroki. Nisem jih razumel, niti imel stvarne slike o njihovem življenju, dokler jih nisem začel obiskovati v njihovih bivališčih in imel neposredne stike z njihovimi družinami. Tako sem zaznal in doumel to golo in surovo resnico, ki je revščina »tretjega« sveta. Ko sem uvidel, da me potrebujejo in da sem njihov edini up, da mi sledijo z ljubeznijo in hvaležnostjo, sem ostal pred odločitvijo: naj se oddaljim od njih ali naj ostanem. Odločil sem se, da ostanem. ODLOČIL SEM SE, DA OSTANEM. Tako sem, od mojih že dopolnjenih 80 let, kar 38 let svojega življenja posvetil v dobro ten revežev. Spremenil sem barakarsko naselje, ki je bilo materialno in duhovno v popolni revščini, v uspevajočo mestno četrt. Na tistem kraju, ki je bil zaznamovan z revščino, skrajno bedo, surovostjo in nasiljem, je zraslo Don Boskovo mesto, kot salezijanska misijonska postaja za tisoče revnih otrok in njihovih družin. Ko se sedaj pri 80-ih letih oziram nazaj in opazujem ta čudež, ki ga je uresničil Bog z mojo pomočjo, ko sem vse svoje življenje posvetil v blagor bližnjemu, potrebnemu pomoči, se z zadovoljstvom počutim, kakor sv. Pavel, ker sem prišel zelo blizu krone, ki mi jo je namenil Bog, »Dober boj sem izbojeval, tek dokončal, vero ohranil. Odslej je zame pripravljen venec pravičnosti, ki mi ga bo tisti dan dal Gospod!« (2 Tim 4,7-8). ZAHVALJEN BODI, GOSPOD Zahvaljen bodi, Gospod, ud bi me napravil /a orouje svoje ljubezni in dobrote do teh nepreskrbljenih in bednih ljudi in da si mi dal toliko let življenja in svoje za to potrebne milosti. Sad in zmaga sta rezultat pomoči dobrodelnih ljudi, ki so s svojo molitvijo in pa predvsem z denarnimi in materialnimi darovi omogočili, da prek 2000 učencev lahko redno obiskuje šolo, da smo uspeli odtegniti s ceste 150 mladih potepuhov in tako preprečili, da bi postali vsemogoči nuaoaeici, aa se 180 mladih uči raznih poki-cev v naši obrtni šoli, da 700 otrok najrevnejših družin dobiva pomoč in stvarno podporo s pomočjo dobrodelnih botrov in botric, ki so jih posvojili na daleč. Dajemo prehrano in pomoč več stotinam revnih družin in naša ambulanta dnevno sprejema veliko število obolelih iz najrevnejše mestne četrti. Prosimo Boga, naj poskrbi za nove misijonarje in naj gane cioorotniKe, aa di nam se naprej pomagali tako, da bo Don Boskovo mesto še dalje obstajalo in s svojo pomočjo in dobrodelnimi deli pomagalo vsem, ki najbolj trpijo in so pomoči potrebni - tistim, ki predstavljajo Jezusove rane na križu. Ernest Saksida Cidade D. Bosco, R.D. Aquino Correa 2462 C.P. 154, Corumba (Mato Grosso) Brazilija 1 • 2000 januar-februar TONDO, NAŠ DRAGULJ Misijonski utrinki misijonarja Jožka Kramarja Pisalo se je leto 1978. Določen sem bil za novo postojanko v prestolnici Manili (Filipini). Moje delovno mesto je bilo blizu mestnega smetišča Tonda, kamor so mestni tovornjaki odlagali vse odpadke mesta. Torej mestno smetišče, ki pa je bilo obenem dom za 500.000 ljudi, ki so prišli s podeželja v mesto iskat boljšega kruha, pa so našli le kruto brezdomje. Prvo nedeljsko popoldne sem »zašel« med te prebivalce smetišča. Groza! Prav v bližini našega mladinskega doma srečam mlado mamico z dvema hčerkama, ki so si iskale večerjo med odpadki, ki jih je pravkar raztovoril mestni tovornjak. Ustavim se in vidim, kako vse tri skrbno izbirajo iz smeti in spravlja- jo v plastične vrečke vse, kar bi jim moglo služiti za pomiritev njihovega gladu. Približam se mladi mamici in jo vprašam, kje stanujejo? Brez besede se vzravna in mi da znamenje, naj ji sledim. Le kakih deset metrov naprej se ustavi ob kupu zarjavele plo- čevine in dvigne gornji kos. Srh me je preletel, ko sem pod njo videl še dve mlajši punčki, ki sta mirno ležali med pločevino. Ženo ponovno vprašam, kje stanuje? Ona pa mi komaj slišno odgovori: »To je vse, drugega nimamo!« (se nadaljuje) GLEJ, ODSLEJ ME BODO BLAGROVALI VSI RODOVI Vsi sončni trenutki, vsi upi zlati na tvojem srcu, najboljša Mati, v lepoti nadzemski vzplamti. Ves dan sem pri tebi od zore do mraka in tvoj blagoslov je nad mano ves dan, na delo se spušča, na delu počiva, kot rosa na cvetju dehtečih poljan. V molitvi večerni vsa moja si, Mati, ob tvoji roki ne straši me noč, ti, čista Devica, si moja pomoč, Moj zadnji spomin je nate in zadnja misel pozdrav je zate. Naj iščejo drugi bogastva in sreče, vse moje bogastvo, Marija, si ti, ker nosim v srcu podobo tvojo, ob tebi samo mi sreča žari. Do smrti, do groba ponos bo moj, da zvest otrok sem tvoj. s. Cilka Zadravec HMP MARIJA, MATI MOJA, Ne dovoli, da se pogubim, Ko po prašni cesti hodim In večkrat brez cilja blodim. Prosi svojega Sina zame In brani me pri njem, Ko polna grehov v njega zrem. Varno se počutim ob tebi, Ker vem, da me varuješ vsega hudega, Ker vem, da ne boš pustila, Da se pogubim, da zapadem v skušnjavo. Mati moja, hvala ti za vse! Metka VES DAN PRI TEBI Nebeška Mati, ko sem pri tebi, vsa lepša, srečnejša so pota moja, povsod me spremlja ljubezen tvoja. Ti zlato sonce mojih dni, Ti zvezda mojih si noči. ¿•K Ob jutranjem svitu ti moja si misel, prva beseda pozdrav mi je zate in prvo ljubezen pred tvoj oltar pošilja srce. V molitvi jutranji gledam nate, kot dete v mater zaupam vate. Na delo hitim, ti gledaš za mano, jaz v duši svoji te nosim s sabo ... Čim več je žrtev, tem več ljubezni, tem bliže, Marija, otrok je tvoj. V trpljenju tolaži me tvoja slika, pod križem stojiš, na križu tvoj Sin, ti morje globoko si bolečin, trpeti s teboj je moja odlika. Skrbi ti zaupam, potožim bolesti, pokažem ti trnje, ki raste ob cesti. m H - u PRAZNOVANJE SV. JANEZA BOSKA na Rakovniku 30. januar Romarski shod 14.30 slovesno bogoslužje 6. februar 15.00 pri bogoslužju skupaj prepeva nad 30 otroških zborov Vsak prvi četrtek v mesecu ob 18.30na RAKOVNIKU 3. februar 2. marec Salezijanska mladinska pastorala V letu 2000 vabljeni k vsak četrtek od 17.30 do 18.30 v svetišču Marije Pomočnice na Rakovniku. Salezijanci 1 • 2000 januar-februar založba, trgovina, priprava za tisk, video • p.p. 2404 • 1001 Ljubljana • tel.: 061 1277310 ČKIČKOVA mS£M Tretja knjižica drobnih resnic Bruna Ferrera. Kdor pozna Zgodbe iz puščave in Pomembna je vrtnica, mu bo Čričkova pesem prava poslastica za večerne urice. Cena knjižice: 200 SIT f # ■ I N JOŽEF Risani sinhronizirani film, ki otrokom na preprost in razumljiv način približa začetke našega odrešenja. Cena videokasete: 1.800 SIT