PROLETAREC JE i delavski list za MISLEČI: CITATELJE lDTD/TVir T7TT AIDI?^ "mvKJLimIi, 1 /IJcvIlIj t Official Organ Yugu»luv Federation, S. P.--danilo Jugoslovanske Socialistična Zveze GLASILO PROSVETNE MATICE IN J. S. Z. ST. — NO. 173«. - — — •«■ i. im. « •«.. a. w , a .... ». un CHICACO, ILL., 1». DECEMBRA (December 18), 1940. Public«) W«kly .t 2301 8. Uwnd»l« Ave. 'iii LETO—VOL. XXXV. Ricinovo olje se v dučejevi deželi znova uveljavlja POMANJKANJE ŽIVIL IN VIŠANJE CEN ZA MUSSOLINIJA VEČJA NEVARNOST KOT PORAZI NA BOJIŠČIH. — NAREPBE ZA STRAHOVANJE LJUDSTVA DOBRODELNOST 0 BOŽIČU Prvfi, cd kar je po 18. letih; Penit) Musaolini na krmi!u*Ita-l Dve poraza hkrati Grki fo Italijane presenetili Ti e. mu ne gre po zasnovanem i s Povitim odporom in Mussoli-načrtu. Osvojil si je Etiopijo j nijeve čete so se spustile v beg vzlic organizirani opoziciji lige Nj|to so pričeli z ofenzivo š- na rodov,* Jugoslaviji je stopil na * rste kadar ie hotel, da je morala v nji izginiti vsa propaganda proti fašizmu in vse kritike proti Italiji ter njanemu dučeju. In končno je morala Jugoslavija razpustiti tudi organizacije beguncev iz Primor- Angleži v Egiptu in tudi tu so morale italijanske čete zapuiti ti vse pridobljene postojanke Na moralo italijanskega na-; roda so ti dogodki vplivali tako porazno, da j« danes problem italijanske vlade bolj kako krotiti in navdušiti 9voje prebi-ivalstvo, kakor pa njena vojna z Grčijo in Anglijo. Obnova teroristične akcije V svrho, da se prepreči nevarnost splošnega nezadovoljstva, ki bi se lahko razvilo v mogcčno opozicijo za strmo- i Dr. Anton Korošec je dne 14. glavljenje Mussolinija, so faAi- decembra po operni frredsUvi stični glavarji obnovili organi- D , , . , . . . ^ . . ^ * v Be< jradu. katere se je udele-zirane tolpe, kakršne so v pr- ... . vih par letih fašizma požiga'e. na*,oma umrl- Zadela ga morile in pretepale socialiste, j fe Star Je bil 68 let- Po" Slovence in druge opozicional-'kojni Korodec je bil skozi ves UNIJE SLIKANE ZA OVIRO V PRIPRAVAH NA OBRAMBO Čas registriranja tujcev poteče dne 26. decembra Na vsak Boiic je tudi največjim rtvcica dana prikisotl dobili dobro kotilo. La malo jo bednih drutin. ki se jik na ki spomnili bla«i ljudje. ali aa organisacije. ki »o ustanovljene nalašč v la namea. Toda kaj naj reveii jodo drug* dneve v Irtu? Co noč .jo poginiti, jo treba kj« najti krano in Uradniki, ki se pečajo s registriranjem tujcev, smatrajo, da jih je ie mnogo tisoč, ki se niso prijavili. Rok registriranja poteče 26. decembra. Kdor ga zamudi, zapade kaznim, ki so xeIo stroge. V Chicagu se jih je dosedaj registriralo blizu četrt milijona. Upravitelj pošte E. J. HILLMAN KRITIZIRAN. — ZAHTEVE ZA PODALJŠANJE DELOVNIKA. — VISOKE PRISTOPNINE V UNIJE OZNAČEVANE ZA RAKETIRSTVO. — POSLANEC FORD PRAVI, DA CIO SABOTIRA VLADNA NAROČILA Kampanja proti unijam pod pretvezo, da ovirajo priprave in vladni program za narodno ne pripravljenosti, nego brani v njem interese delavcev pred onimi, ki mislijo ob ogromnih obrambo, ?e poostruje, bodisi vladnih naročili edino na pro-v trgovskih komorah, v zvezah fit. industrialcev in ajbolj odkrito pa v kongresu in v časopisju. Očitki sebičnosti 'Unijam, oziroma njihovim To je vzrok, da je v kongresu in v časopisju Hillman tarča napadov, češ, da mu je več za "komunistični" CIO kakor pa F ... .. . . . . . . i za obrambo dežele. Repuhli- . „ __________._____________, . voditeljem, med kptenmi je kaiiMd p08lanec Leland M. bedni jo Utaja. Prošli m..ec .. j. e Pitubnrgka. Pa., e .«1« Roiil.e armado i Kruetgen meni. da jih je mno- mno*° komunistov ni prav nič Ford H Califomije ga je v kon- ------«_• ----------- ... . . . za varnost dedele." pravijo ko- ^ v Washingtonu neposre- mercialni patrioti, ali kakor jih | dno im€TK)Val za «petokolon- (verska »akta, avana Salvation Armjr) zastrupilo vsled pokvarjene krano mnogo bodnik. Dvanajst jik jo vsled aastrapljoaja umrlo. Gornjo jo slika njihovega pogreba. PRESOJANJA DOGODKOV DOMA l\ PO SVETU go, ki tega ie niso storili. Apelira nanje, da naj ne čakajo do zadnjega dne. Verjetno je, da se marsikdo ne misli prijaviti, bodisi ker je je označil Roosevelt, ko je bil prvič izvoljen, "ekonomski ro-jal isti". Unije odgovarjajo, da bi bo- tu nepostavno, ali pa se boji gataši radi vladna naročila edi- Mnssoliai v posah govornika ce ter jih šiloma "napajale"' z iricinovim oljem. Tisth par let so bili v Italiji grozoviti dnevi. črnosrajčniki jih sedaj zno-va obetajo vsem. ki bi se drznili poslušati radiiska poročila iz ' «»0g"an0 je sicer- da je ko: nastanjeni. Walter Darre, ki je v Hitler- D . . .fUM kem kabinetu airrikulturni »OZICniCO V dvorani SNPJ lavski zbornici, ker ne bi dobil večine. Pokojnik je bil predsednik senata, ki je v Jugoslaviji le orna me nt brez zakonodajne mo- Nemčija imela ne samo naj boljša živila na svetu nego tudi Chicago. — V nedeljo 22. decembra priredi federacija društev SNPJ božičnico za člane mladinskega odelka. Vršila se bo v jednotini dvorani. Spored predvajajo člani mladinskega krožka št. 26 SNPJ. Prične se ob 2:30 pop. Vstopnina je 26c. j munistov mnogo v odborih unij t in da so tudi kot Čl^ni komunistične stranke izborno organizirani v avoie takozvane celi-p inK1 I,,uuairi»lc» najoago- toda njihova 7't — - i,am Knudson, bivši predsednik ca" in trdil, da ima dokaze za to. V ta namen je citiral gotove stavke iz Hillmanovih govorov, v katerih pa ni drugega kot to, da so delavci upravičeni pri vladnih naročilih delati pod unijskimi pogoji in za unijsko plačo. Dotični kongresnik pa je to po svoje zavijal in vpil, da je ves CIO pod komunističnimi vplivi organiziran sabotirati vladni program, katerega namen je to deželo oborožiti ko hitro mogoče, da bo priprar-Ijena na vse možnosti. Za dsdjii delovnik Tem kritikom pomagajo tudi taki industrialci na najodgo- najvttji življenski standard čim CkiDi « C ___ ho zmagala v vojni. Temu mi- , , ,' 9 nistru torej ne manjka optimi- dobro postavila vsi, čim začujejo oznanilo, da či, potem je postal v 'sedanji i zma- So. Chicago. — Zadnjo ne- se prično iz zvočnikov poročila vladi naučni minister. predt=«po- Mnc^i kraji angleških mest deljo se je v tukajšnjem Hr- uf lif-1!8 . VJ ° ,jfuaclji na razumom s Hrvati in Srbi pa je izgledajo, kot da jih je obiskal vatskem domu vršila božična bojisrin in druge njene vesti bil notranji minister, ki je v silovit potres. Iz Berlina poro- priredba za člane mladinskega ter navodila. jugoslovanskem kabinetu po Parad je čezdalje več. Faši- j leg premierja in ministra vna-sti pozivajo prebivalce, da je njih zadev na varnejši port- .. ,________# r_______»veta dolžnost vsakega denun- felj. Notranji minister imenuje je Avstrijo vzel in Mussolini je cirati kogarkoli, ki bi izvršil nešteto državnih urad r i kov, tu- ___ 1 JI _ 1 TS__X__—1 Vlili__• »onotrinll^riA /(fliantA ' A t ___ ___llLik___▲ ___1 čajo. da so nemški letalci zme-|od«^a društev SNPJ na >ulni molčal. Končno sta si Hitler in on drug drugemu čestitala in od tistega je zasvetila na svetovni pozomici Hitlerjeva zvezda, dočim je Mussolinijeva začela bledeti. Bolj in bolj je postajalo očitno, da je Mussolini jevo gromovništvo zgolj ba-harija in klicanje na korajžo, i-eš, saj se me bodo bali, če hom mečno grozil. Nemčija vzela glavno vlogo Hitler je V pretnjah Mussoli-nija kmalu prekosil in vrh tega iel nepatriotično dejanje. Italijanska vlada je torej veliko bolj sposobna voditi vojno proti svojemu ljudstvu kakor pa proti mali Grčiji. di župane velikih me?t. pod njim je policija in or^žn ttvo, cenzorji itd. Bil je v RV>ji slu-ibi diktator in še posrbno na nad Slovenijo. Hrvatje m ga vsled njegovih strogih, nasPnih ir , . . ..xat. . i akcij zasovražili in je mcml po S sporazumu med Beogradom ,n tali nanje 7,455 ton bombno ploho cembru. obetajo v de- meseca novembra 'tTani. Udeležba je bila obilna, bomb in še več jo j spored so predvajali člani in članice omenjenega oddelka in zabavali avdijenco. Nato jim je "miklavž" razdelil darila. Priredba je bila dobro aranžirana. Večanje drafinje izgubila Italija velike zaloge živil, ki so prišle v roke sovražnikom, pa mora sedaj svoji armadi poslati nove. To je zanjo težak udarec, ker jih ji tudi za civilno prebivalstvo silovito primanjkuje. Vzlic vladnim de- z njimi tudi uspeval. Musso- kretom in groženj z bičanjem lini je bil s tem še bolj obs~n-čtn. Ko si je Hitler osvojil ra- n Rusije domala ves ostali 'le I K v rope, ali pa si jo podvr-?el, a "e je lotila angleške sile v ^ Ptu in nekaj tednov je prilično zmagovala. Nato je 28. oktobra udarila na Grčijo. verižnikov pa oni navijajo cene toliko, da se je proti njim oglasil tajnik fašistične stranke Ro-berto Farinacci, kar pomeni, (Nadaljevanje aa 4. strani) Zagrebom nekaj časa iz vlade. V "priznanje" pa je bil imenovan za predsednika senata. Dr. Korošec je bil velik prijatelj katoliške Italije in tudi Mu^so-linljeve vlade, socialiste je brezobzirno sovražil, kar je še posebno demonstriral v času klerofašističfvjm režima v Avstriji, kateri je socialistično gibanje uničil v krvi. V Sloveniji se ni morel Korošca uve- ljaviti noben drug klerikalni Strah pred špijoni in peto-kolonci je vzrok, da vodi ameriška vlada nad begunci, ki so ______ dobili v zadnjih letih zavetje v w ,., . » , . tej deželi, čezdalje strožjo kon- J« brezposelnih trolo. Enako tudi nad drugimi. V Zedinjenih drŽavah ki so prišli sem študirati. na predavateljske ture, ali pa le kot turisti. Uradniki federalne tajne službe so dognali, da je prišlo sem mnogo agentov ruske in nemške vlade pod pretvezo političnih beguncev. Stanje beguncev, ki se jih sedaj dopušča, merodajni uradniki pazno preiščejo, predno jim dajo dovoljenje za naselitev v Zed. državah. Samo v Lisboni na Portugalskem jih je nadalj- (Nadaljevanje na 2. strani) Statistični biro AFL je izračunal, da je bilo v tej deželi meseca januarja to leto 10,-656,000 brezposelnih, koncem oktobra pa 8,180,000. Milijone zaposlenih AFT poroča, da je bilo meseca okjobvft zaposlenih v ameriški industriji 46.063.000 delavcev, ali približno tri milijone več kakor pa januarja v tem letu. da se bi morali profesionalni patrioti spotikati oh Vse unije. čisto lahko se zanesejo, da bodo unije same znale obračunati z vsemi, ki jih zlorabljajo v imenu kake "strankine linije" ali v kakršne koli druge namene, ki se z interesi unijskega delavstva križajo, ni pa za unije ne za delavstvo v splo&iem dobro, ne za vladni program obrambe, če bi se pritisnilo pečat komunizma vsakemu, s katerim profesionalni patrioti ne morejo soglašati. Sidney Hillman napad an Eden izmed tistih unijskih voditeljev, kateremu ne more nihče očitati, da je komunist, četudi j« za Sovjetsko Unijo prilično storil, je Sidney Hillman, predsednik ACWA in do nedavna tudi podpredsednik CIO. Roosevelt mu zaupa toliko, da ga je imenoval v odbor narodne obrambe. V tem odboru Hillman ne deluje samo za program narod- raogočug korporacije General Motors. On priporoča, da se odpravi "v^eek-end" v obratih; v katerih se izvršujejo vladna naroČila, da bo šlo delo hitreje naprej. Tako bi imeli delavci le nedeljo prosto. Isto priporočajo mnogi drugi podjetniki, toda pogojno, da dobe delavci plačo na "week-end" za nadure le po redni lestvici, ne pa dvojno ali eno in pol. Pri tem trdijo, da je večina delavcev pripravljena delati za redno plačo, dočim se vodstva unij protivijo, proglašajo stavke, povzročajo konflikte in s tem ovirajo produkcijo. Previsoke pristopnine Ne le unije CIO, tudi one, ki pripadajo k AFL, so tarča kritikov. Ker imajo slednje večinoma le obrtne delavce, katerim so izvojevale dokaj visoke mezde, jih "Ščitijo" pred konkurenco s tem, da ovirajo pri- (Nadaljevanje na 5. strani.) Ali naj Amerika pomaga bednim v Evropi z živili? Angleški poslanik Lothian ki je minuli teden v Washingt-onu umrl, je dva dni prej v imenu svoje vlade javnosti sporočil, da Anglija ne bo pustila devoz iivil is Amerike ali od kjerkoli v dežele, ki jih je okupiral Hitler. Bivši predsednik Herbert Hoover, ki je na čelu pomoine skcije za dovaianje iivil iz Zedinjenih driav v okupirane dežele. stališče angleške vlade o-stro obsoja in jo skuša moralno prisiliti, da bi spremenila svoj odlok. Hoover želi pomagati s iivil i predvsem Belgiji in Franciji Ameriški Rdeči krii je ie veliko pomagal ljudstvu na Poljskem, kjer je beda največja, Franciji in Belgiji pa pomaga z zdravili in obleko. Tods njun glavni problem to zimo je vprašanje prehrane. Anglija opravičuje svoj odlok z dokazovanjem, da je beda v njims in v drugih okupiranih deielah nastala po Hitlerjevi krivdi. Ker jih je osvojil in jim pobral zaloge iivil, je sedaj njegova dolinost skrbet«, da ne bodo trpeli gladu. Saj se Nemčija venomer hvali, da ji iivil ne manjka in da jih ji tudi zmanjkalo ne bo vzlic angleški blokadi. Ako Anglija v tem po-loiaju dopusti dovaianje iivil v okupirane kraje, bi s tem pomagala Hitlerju, ker bi ga odrešila probleme, za katerega se bi moral on brigati. Popuščanje v blokadi pod pretvezo, da se gre za pomoč bednim v Evropi, bi pomenilo podaljševanje vojne, česar Anglija ne more dovoliti, pravi vlada v Londonu. Omiljevanje bede v Evropi na način kot ga predlaga Hoover, bi Nemcem cmogočihj vzeti okupiranim deielam še več pridelka, češ, saj jim bo Amerika pomagala I Vojna bi se s tem vlekla v nedogled m irtve nemških bombnikov v angleških mestih bi se mnoiile. V interesu Anglije in vseh pod jarmi jenih deiel v Evropi je, da je vojne čimprej ko-! nec in Anglija jo hoče končati j s porazom Nemčije. Bri ko se to zgodi bo Anglija storila vse v svoji moči, da dobe ljudstva, ki jih je Hitler vrgel v bedo, pcmoč v iivilih m drugih potrebščinah, je pojasnil pokojni j Lothian. BOŽIČNA VOŠČILA Mnoga voščila, ki jih prejemamo te dni, so prav razveseljiva. Razpečevala koledarja svoje delo izborno vrse in izgleda, da bo kmalu ves razprodan. Vsi listi, ki so koledar ocenili, ugotavljajo, da ni cena $1 prav nič pretirana. Vsebino koledarja so označili za izborno in isto ugotavljajo naročniki koledarja. Društva sporočajo Prosvetni matici, da ostanejo v nji in pridružujejo se ji tudi nova. 0 Proletarcu nam naročniki pišejo, da jim je vsebina zelo všeč in vsi kajpada žele, da bi se število onih, ki ga čitajo, hitreje množilo. Tudi JSZ ima vzrok gledati v bodočnost z večjim zaupanjem. Število onih, ki nomen njene reorganizacije bodisi nevedoma ali nalašč napačno razumejo in tolmačijo, je majhno. Uverjeni smo, da bo v nekaj mesecih JSZ pojačala ne le sedanje postojanke nego si ustanovila tudi nove. Napredne delavce, ki še niso v naših vrstah, vabimo na sodelovanje; kajti naloge, ki jih vršimo, so vredne, da pomagajo v njih. čimveč na* bo, laglje bomo zmaqovali delo in toliko boli se skupno radovali skupnih uspehov. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. BRANJEVSTVO VZTRAJA VZLIC BOMBAM IZHAJA VSAKO SREDO. ladaja Jufotlovantka Delavska Tiskovna Drutba. Chicago, lil. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Zedinjenih državah zu celo leto fS.OO; za pol leta $1.75; sa *«trt lota #1.00. Inazeiuatvo; ss celo lato $a.50; ss |h>1 leta #2.00. Vsi rokopiai in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljka ______popoldne sa priobčite v v številki tekočega tedns. ' > PROLEfAREC Published every Wednssday by tbe Jugroalav Workmen's publishing Co,, Inc. Established 1900. Editor...........................-............................................Frank Zaits Business Manager............................................Charles Pogorelec Asst. Editor and Asst. Business Manager..........Joseph Drasler SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Yesr $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Uwndsle Ave. CHICAGO, ILL. TaUphoua: ROCKWELL 2864. PISMO IZ CLEVELANDA stala re t* nič na in re* družina narodov. »rečna Piše IVAN JONTEZ Mir ljudem... "Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje.. ." To cerkveno voščilo se ponavlja o vsakem Božiču. , "Radujte se, kajti v hlevu v Betlehemu se je rodilo dete, sin božji, ki je prišel na svet. da vas odredi," je sporočil angel pastirjem, ki so strmeli ob njegovem siju. Nato so šli in bili prvi, ki so molili božje dete. A svet še vedno ni odrešen. Velik del ga je znova zapletenega v vojno. Milijone ljudi nima nobenega vzroka biti dobre volje. Nad njimi vi»e grozote bombnikov in glad je prišel na obisk, ki noče stran. Mir na svetu je mogoč in dani so vsi pogoji, da bi bili ljudje res lahko dobre volje. Krščanstvo jih ni moglo izpolniti. Ne zadostuje biti dober in blag in poznati bedne samo en dan v letu, na druge pa vzdržavati red, ki je poln socialnih krivic. Ne zadostuje oznanjati in slaviti mir le en dan v letu, na druge pa vztrajati pri sistemu, ki je poln vzrokov, radi kakršnih nastajajo vojne. človeštvo bo dobilo mir in pogoje za srečo. Treba ni drugega kot zavreči red, ki ga peha v pogubo, in zgraditi družbo vzajemnosti. Človek lahko odpravi red gospodarjev in hlapcev, tiranov in podložnikov, ter ga nadomesti s civilizacijo, ki bo vredna človeka. Šele ko to stori, bo dobil sedanji cerkveni rek, "mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje," svojo pravo vrednost, listi, ki ga sedaj ponavljajo na vsak Božič v neštetih cerkvah, ga ne bodo uresničili. Kajti red vzajemnosti, svobode in bratstva morejo ustvariti Je oni, ki verujejo vanj. Braajovci v Londonu, ki prodajajo tadjo, socivje ia rasno drobnarijo, »• poba jo tom in tja s tvojimi vosički ia stojnicami noglndr na novaraott nomikib bombnikov. NOVI EKSPERIMENTI V SOCIALISTIČNI STRANKI Hitler proti kapitalizmii Firer Hitler rohni v vsakem svojem govoru proti kapitalizmu. Pravi, da se njejgov nacizem bori za osvoboditev prileta-rjata izpod plutokracije. Francoske, belgijske, poljske, češke in druge delavce v Evropi je že "osvobodil". In ko «bo stri še "plutokracijo" v Angliji, dobe tudi an&Jeiki delavci nacizem in "svobodo". Vsa Evropa postane ena dežela "svobode". Nato pridejo Zed. države na vrsto. Nacizem bo z združenimi silami svoje Evrope vrgel zadnjo trdnjavo kapitalizma. Wall Street se bo pod silnim pritiskom nacizma zrušil tudi brez bomb in tako dobimo delavci "svobodo" tudi v tej deželi. Pridobitve U. S. S. R. v sedanji "imperialistični vojni* Namesto, da bi Rusija prelivala kri svojih vojakov v vojni z Nemčijo, se je z njo lani rajše sporazumela za mirne odnošaje med njima. V njuni sporazumni izjavi avgusta 1939 sta obetala, da bo prinesel ta dogovor in pakt prijateljstva obema koristi. Tako se je vsaj dosedaj še tudi godilo. Ko je bil pakt sklenjen, so bili komunisti po svetu v zadregi. Silno so se mučili, da ga branijo in upravičijo. Mnogi pa so se rajše umaknili kot da bi ga belili. V minulem poletju pa so dobili komunistični propagandi-Dti jn njihovi listi posvetu nalogo, da naj ljudem prepričevalno dokažejo, kako koristna je bila mirovna taktika vlade v Kremenu za Sovjetsko Unijo. Prvič, ohranila si je mir, razen malenkostnih prask z Japonsko in Finsko. Pridobila pa je v teku leta sledeče: Površina Zapadno Poljsko---- 88,000 kv. km. Zapadno Belorusijo .. 108,000 " " Latvo ............. 65,000 " " Litvinsko .......... 59,000 " " Estonsko ........... 47,500 " " Besarabijo ......... 44,500 " " Severno Bukovino>... 6,000 " " Del Finske ......... 33,000 " " Prebivalcev 8,000,000 4,800,000 1,950,000 2,880,000 1,120,000 3,200,000 600,000 400,000 To so kajpada res velike pridobitve, ki jih ji je omogočila "imperialistična vojna". Ali bolje, sporazum z Nemčijo. toda kaj je gornje, ki je -bilo pod carizmom že itak ruska posest, v primeri s tem, kar je osvcuil Hitler! Malenkost. Tore? «i je s tem paktom on najbolj okoristil, ker si je osvojil, ali pa podvrgel vse najvažnejše dežele na evropskem kontinentu. Nov red v Angliji Hitler obljubuje Evropi "nov red". Tudi angleška delavska stranka ga obljubuje, a povsem drugačnega kot Hitler. Tega se kapitalisti v Angliji in enako ameriški boje bolj kakor Hitlerjevega, kar je naravno. Kajti angleAka delavska stranka je za resnični socializem, ne za spako, ki ima pod Hitlerjem ime "narodni socializem". Na zadnji seji eksekutive socialistične stranke, ki se je vršila v New Yorku, je bilo glavno vprašanje, kako ohraniti tednik Call in vzdržavati glavni !urad. Člani eksekutive so razpravljali o skušnjah iz minule volilne kampanje in sklenili, da je potrebno stranko reorganizirati. Kajti vzlic mnogim shodom v času kampanje je dobila le malo novih Članov. Ima vseh skupaj okrog tri tisoč. Ko je eksekutiva zborovala, še ni bilo točnih podatkov o Številu glasov, ki jih je dobil Norman Thomas, a ona ceni, da jih je približno 150,000, Associa ted Press jih je naštela iz ne še popolnih podatkov nad 95,000. Za reorganizacijo stranke je izvolila poseben odbor šestih članov in ob enem sklenila takoj uvesti nov način Članarine. Po prvem januarju mora vsak član plačati stranki $2 in dual-ni $3 na leto, za kar prejemajo tudi strankino glasilo Call. Posebnost novega sistema članarine je, da bo v bodoče izdajal članske karte glavni urad v Nevv Yorku, in to vsakemu članu šele ko bo plačal polno vsoto. Kdor pa bo plačeval mesečno, dobi člansko karto šele ko stranka prejme njegov zadnji obrok. Pravijo, da je uveden ta sistem. ker so nekateri tajniki pobirali asesment ne da bi od-računali strankinemu uradu njegov delež članarine. Ako je to res, tega tudi novi sistem ne bo mogel preprečiti. Razlika je le, da bo Član vedel, da-li je član, šele ko prejme vsako leto člansko karto iz glavnega urada. Na seji eksekutive je tajnik priznal, da se dosedanji eksperiment z registriranjem članov ni obnesel. Skudeni člani in tajniki so to vedeli v naprej in tajnik JSZ je glavni urad nato o-pozoril že v prvem letu, ko jc bila oznanjena registracija. Po novem sistemu smejo tudi lokali računati asesment poleg strankinega in sicer $1 na leto, za vzdrževanje državnih in o-krajnih uradov ter za plače državnih in okrajnih tajnikov, organizatorjev in za druge aktivnosti pa se dobi sredstva na druge načine, predvsem s prostovoljnimi prispevki. To se je prakticiralo tudi dosedaj. Mnogi člani so prispevali v takozvani vzdrževalni sklad poleg redne članarine še po 50c do $2.50 na mesec. Drugi pa so le tu in tam pomagali v kolektah. Glavni stan stranke je premeščen v New York. Dokler je bila S. P. jaČja organizacija, bi eksekutiva ne mogtla uvajati takih sprememb ali seliti urad iz ene države v drugo brez odobritve konvencije ali referenduma. Travers Clement ostane strankin tajnik in ob enem u-rednik Calla. tajniške posle pa bo opravljal Robert Parker. Vrh tega je eksekutiva sklenila uposliti posebnega promoterja za Call, čigar delo bo voditi a-gi taci Jo zanj. Sklenila je pod vzeti kolekto v "radio siclad". To kampanjo vodi Ben Fischer, ki ga stranka v ta namen stalno upoalj. Ako se akcija posreči, bo stranka najela eno izmed radijskih o-mrežij po 15 minut na teden za ' Normana Thomasa. | V Chicagu ostane stalno v (strankini službi Arthur McDo-vvell, toda za vzdrževanje urada in drugih nameščencev morajo skrbeti lokali v Illinoisu. Ker jih je malo. je v teku akcija. da se bi v'ta namen združili z illinoiskimi fudi lokali v In-diani in na sodelovanje je bila povabljena od jllinoiske organizacije tudi wisconsinska soc. stranka. KakAen sklep je eksekutiva na svoji zadnji seji storila glede D. W. Hoana. ki je dobil vladno službo v uradu za narodno obrambo, tega v svojem i poročilu članstvu ni pojasnila. Pred njo je bila tudi zahteva soc. stranke v Coloradu, da se wisconsinski stranki ukaže I). W. Hoana suspendirati, in ako tega ne stori, naj se tudi njo | suspendira. Travers Clement je v Callu izjavil, da se s Hoanom, ker je omenjeno službo sprejel, ne strinja in je obljubil, da bo eksekutiva o tem podala svojo izjavo čim bo imela sejo. A vprašanje je menda predelikatno v vsakem oziru in njene izjave še ni. Dalje je eksekutiva sklenila obrazložiti stališče soc. stranke in njen program v posebni knjigi, ki jo urede Ma.vnard C. Krueger, Oscar l^ange in A. McDowell. Glede novega sistema članarine gl. urad sporoča, da ako skušnje pokažejo, da je potreben rtadaljnih sprememb, se jih bo izvršilo. Odvisno je tudi, kakšen načrt predloži odbor za reorganizacijo stranke. V času volilne kampanje je soc. . stranka nabrala v svoj kampanjski sklad $28,000, $15,000 so nabrale in porabile lokalne in državne organizacije soc. stranke, $3,000 pa takozvani neodvisen odbor, skupno torej $46,000. Glavni stan je pagil, da je v kampanji potroši? le toliko kot je bik) sredstev, dočim se je pred štirimi leti zadolžil $12,000. Strankini "masni shodi" (mass meetings) so bili res ma-^ni le v par slučajih v velikih mestih. Najboljša metoda doseči maso je sedaj radio, pravi poročilo iz glavnega stana. To je ros, pa tudi shodi so iz borno sredstvo, ako se more privabiti ljudi nanje. Ker je S. P. v večini mest brez organizacije, je naravno, da se jI to ni moglo I)osrečiti. Ko je bil pokojni H. G. Pera-iek še v Chicagu, je SNPJ kupila od njega veliko oljnato sliko, za katero je plačala, če ss ne motim, pet sto dolarjev. Ampak za sliko niso mogli najti primernega prostora, kakor je bilo rečeno, in tako je nazadnje našla zavetje pod odrom v dvorani SNPJ, kjer se I je več let v najlepšem miru j pravila. Nekega dne so jo pa po naključju spet odkrili in ker niso vedeli, kam bi z njo, so se domislili, da bi ne bilo napačno, podariti stvar kakemu na rodnemu domu ter se je tako I na lep način rešiti. Ker je bil tudi direktorij Slovenskega de-lav kega dema približno ena-kega mnenja, da bi namrtč ne bilo napačno, ponudeno darilo i sprejeti, je slika naposled pri-1 romala v Collinivood. (Qp. u.—V pojasnilo je pogrebno omeniti tole: Slika, ki jo omenja tu Ivan Jontez, je | imela prvotno ime "Molitev". Nato ji je H. G. Perušek naziv spremenil v "Nevihto". V ocenah v angleščini je bila označevana s prvim imenom. Ko jo je kupila SNPJ, je dobila (slika) mesto v glavni dvorani, tik nad vhodom. Tam je visela, dokler ni vsled svoje teže omajala oporišča, pa je nekega dne padla na tla. Uprava dvorane SNPJ je ni sklenila obesiti takoj nazaj, ker je bilo takrat v predvidevanju čiščenje poslopja. Stvar je prišla pred konvencijo SNPJ 1. 1937 v Clevelandu, ne sicer uradno, nego vsled kritiziranj. Pa se je oglasil John Lokar ml., da čemu ne bi te *li-kc poklonili Slovenskemu delavskemu domu, kar se je zgodilo brez ugovora. Slika se torej ni prešila pod odrom v dvorani Slov. nar. podp. jednote, nego je bila bržkone prvi Peru-škov umotvor, ki je dobil mesto v kaki slovenski dvorani v A-meriki. Urednik Proletarca bi lahko avtorju te kolone to pismeno pojasnil. A je smatral, da je boljče, ker se že o tem javno govori, tudi javno pojasniti, kaj je na stvari. Ne gre se za škodoželjnost ne z ene ne z druge strani, pač pa. da se predstavi dejstva kot so.) Ste si Ameriški družinski koledar za leto 1941 ie naročili? čitatelj, kateremu niso zna-|ne prečudne vijuge usode, utegne zdaj pomisliti: "Nu, torej je vse lepo v redu: v Chicagu so si spravili sliko spod nog, v Collinvvoodu je pa veseli in so ii gotovo od k a zal i primeren prostor; in volk je sit in koza cela..." če je čitatelj prišel do tega zaključka, mu moram zaupati, da je prehitro sklepal in pozabil računati na naš človeški element oziroma smisel za umetniške vrednote. Dejstvo je namreč, da ta slika — eno Peruškovih najmočnejših del. ustvarjeno v dobi, ko je bil umetniško najbolj dinamičen in velikopotezen — do danes še ni našla primernega prostora v našem Delavskem domu. Kajti — verjemite ali ne. ampak tako je — tudi v SDD ji ne morejo najti primernega me*ta. Odkar so jo dobili, predstavlja za slavni" direktorij tega doma problem, zaradi katerega si sicer nihče ni še nakopal enega samcatega sivega lasu. a vendar — problem je tu. Kam bi z njo? V avditorij? Potem bi morali imeti dve, po eno za vsako stran, ker p predaj ali nad vhodom ni prostora. V dru • štveno sejno dvorano? Ta dvorana je. prvič, premajhna, drugič pa sta tam Itak že dve Pe-ruškovi sliki, "izgubljeni" med društvenimi poslovnicami ali "čarterji" in fotografijami naših dičnih društvenikov. čitalnica je pa še mnogo manjša in človek, ki ima dobre oči. itak tudi tam 'lahko iztakne drugo Peruškovo sliko, žalostno, toda prostora za sliko He manj kot v čikaški dvorani SNPJ. . . Problem se je začasno rešil * tem. da so sliko — brez okvirja, ki se je na potu iz Chicaga polomi!, in stekla — obesili na steno v tajnikovi pisarni in primaknili zraven neko omaro, tako, da bi zadostovalo, da bi se človek po nesreči zadel obnjo, jo odrinil in z nj njegove smrti, z uprizoritvi j j Motkrčeve delavske drame "Rdeče rože", ki je bila pred leti z velikim uspehom igrana v SDD v Collinwoodu. Slavnost se bo vršila v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ave. ob treh popoldne. # Tri dni pozneje, dne 25. dec. (na božični dan) zvečer se bo pa vršila "zimska veselica" kluba št. 49 JSZ v spodnji dv -rani Slovenskega delavskega doma v CoHinwoodu. Naši sodrugi in prijatelji tega kluba, ki je bil letos aktiven da že dolgo ne tako, so prijazno vabljeni. da pridejo na to veselico in se v naši sredi prijetno poza bavajo. * Na decembrski seji kluba št. 49 je bil ponovno izvoljen stari odbor: tajnik-blagajnik ostane podpisani, zapisnikar Tone Jankovič, organizator Milan Medvešek in nadzorniki Andy Gorjanc, Andrew Božič (kovač) in Tone Skapin. Presojanje dogodkov done In po sveto T* (Nadaljevanje z 1. strani.) nih 15.000. ki apelirajo, da se jib pusti v to deželo. V Angliji sta bila prošli teden usmrčena dva Hitlerjeva agenta. Dobila sta zavetje v nji kot begunca, češ, da ju čaka smrt, ako prideta nacijem v roke. Ko je angleška oblast izsledila, kakšne vrste begunca sta to, ju je čakala smrt vseeno. Nick Zonarich, ki je predsednik mednarodne unije delavcev v tovarnah aluminija (CIO), je dne 13. dec. izjavil, da si komunistična stranka prizadeva dobiti kontrolo nad lokalom št. 2 v New Kensingto-nu, Pa., ki je največji v omenjeni uniji. Dejal je, da se sicer ne želi umešavati v notranje zadeve posameznih lokalov, toda na podlagi resolucije zadnje konvencije CIO, ki je obsodila nacizem, fašizem in komunizem, je njegova dolžnost, da jih čuva pred njimi. Komunisti v lokalu št. 2 so edina organizirana politična skupina v njemu. Delajo po navodilih svoje stranke in v odbor lokala so imeli svojo listo, toda ne pod komunističnim imenom. Kajti oni odločno trdijo, da niso komunisti. Kadar §e gre za načela, ne bojte a« zamer! Tole mi ne gre v glavo? Ako jc nacizem rei tako proti kapitalizmu, kakor trdi Hit. I«r, čemu pa ga kapitalisti podpirajo? . . imti'j 1 ■ VIKOVE GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA IVAN VUK: PO VALOVIH DONAVE ŠIROKE... Beležke iz popotnega dnevnika. gotovejše zmage nad Dakijci sezida most čez Donavo doli za železnimi vrati. Spomladi 104. leta je v spremstvu Hadrijana ———— in Lucija Kvinta peljal svojo^____Zbral Charles Pogorelec vojsko nad Dakijo. Oprezno, _ __ . ... . ,, A . ali brez jdlaitanja je prodiral Detrol,t- Mlck|\,V % v deželo. Po celi vr 1bi1' ^f"1" bitk je zasedel mnogo utrj^ih fad"Je ^sedokaJ"1kt^m' Jfvl,m naročilom za koledar ______... i iiaj u iuil/am <1 lit i( lut n> n/i rv/\nn teče po žilah prebivalcev nekdanje Dakije. .. Sarmicege-tura je postala glavno mesto nove rm-ke province — "Co-lonia Dacica", ali "Colonia Ul-pia Trajana Aufusta". Dakija je ostala pod Rimljani do konca 3. stoletja. A ko so začeli barbarski narodi z vzhoda prihajati v velikih vojskah in poplavljati Dakijo in siliti čez Donavo, so Rimljani Dakijo pustili in branili Mezijo in Italijo. Od tega časa je bila Dakija večkrat poplavljena z raz nimi narodi: Goti, Vandali, j ročnik Anton Gorenz je poslal Iluni, Bolgari, Pečenegi, Ku- zadnje čase 4 naročnine, med mani in Avari. Narod je zbežal temi dve novi. Pravijo, da kjer poslal nekam defitistično poro čilo, češ: slabo se čujo, koledarji predragi in slabe razmere. Pa se je podal na delo ter vprašal tudi druge sodruge za sodelovanje. Tako so začela prihajati ponovna naročila, prvo, drugo, tretje, Četrto, glej pa spaka sem si mislil, kaj ne bo nikoli zadosti za Kansas? Kljub vsem pot eš koč a m ne bodo menda prav nič zaostali z naročili od prejšnjih let. Priznanje našim kansaščanom! Springfield, III. Naš stari na- v planine, kjer se je lotil pastir-stva. Utrjena mesta in bivališča so se spremenila v razvaline in pustinjo. V široki dolini, kjer je stala daška prestolnica Sarmicege-tura, so vidni še danes sledovi. Tam je sedaj okrog 20 rumun-skih vasi. Srbi in Rumuni ji pravijo "Gradišče", a Madžari Varhely." "To se pravi," je rekla gospa Marija, "da so Rumuni takorekoč narod vsemogočih narodov, ki so bili in so še?" (Konec prihodnjič.) je volja uspeh. za delo, tam je tudi Piney Fork, O. Tudi vzhodni Ohio ne spi. Prvi se je zglasil starosta našega socialističnega pokreta Nace Žlemberger. Obnovil je naročnino ter cvenfcnil "copak" tiskovnemu fondu. Njemu je sledil Jože Snoy vz Bridgeporta, poslal je 2 naročnini in naročil 48 koledarjev, katere bo s pomočjo ostalih sodrugov razpečai po raznih naselbinah, za njim jo je pa prikorakal še France Z a vršni k z dvema naročninama in naroči- BOŽIČ PRIDE LE ENKRAT V LETU, ZATO IZBERITE DARILO STALNE VREDNOSTI Avtomatični električni štedilnik . . . darilo za udobje . . . darilo dovršene kuhe . . . darilo, ki ga bo vesela vsak dan v letu Hotpoint 'President' $132.70 in vaš stari štedilnik Drugi vzorci po vaš stari štedilnik INSTALACIJA PROSTA... v vneh dvo ali trklni- iinckih doo*1» «Unovanj"klh poslopjih, ki *daj uporabljajo Edtoonovo postrežbo. Razveselite jo ta božič z največjim in najboljšim darilom— z avtomatičnim električnim štedilnikom! Oplejtr ni moHfme rlrkt rične itfdilni-v trgovinah « •Uktričnimi potreb' M nam t, t Mmnino, pok i Krom in mo-v t* fakturnih trpnrinah in v v$*h j>ro* dajalnah Com m on It h Kdinon tirnih*. C0MM0NWEALTH EDISON COMPMV lom za 8 koledarjev. Razmere tam so zanič, kot poročajo naši sodrugi, toda ti se ne podajo kljub vsem oviram. Pravijo, da mora naša stvar naprej. Več sodrugov od kluba "Naprej" št. U JSZ, si je nadelo nalogo obiskati razna društva, da jih pridobe v Prosvetno matico, dozdaj so pridobili dva in sicer št. 54 SNPJ iz Glencoe, ki je bilo že prej v tej ustanovi, ter angleško poslujoče društvo "Car-dinals" št. 640 SNPJ, kar je vsekakor dober začetek. So-drugom v vzhodnem Ohiju čestitamo na uspehu in na agil-nosti. Nekateri temnogledeži nam kaj radi pripovedujejo, da smo zapisani poginu, jaz pa rečem, da pokret, ki ima take sodruge v svoji sredi, ne bo samo napredoval, pač pa triumfi-ral nad vsemi onimi, ki mu žele pogina, in teh ni malo. Herminie, Pa. Odkar imam v oskrbi to kolono, se še ni pripetilo, da bi ne bilo Toneta Zornika. našega "Jimmie Hig-ginsa" iz zapadne Pennevnjej. To pot je zastopan s 4 naročninami. Pravi, da bo zdaj zaposlen s prodajo koledarja. Za začetek jih je naročil 150, toda to ne bo zadostovalo za njegov okraj in pričakujemo Vi»ak dan spet naročila. Toda bojimo se, da bo Tone prepozen, kajti zaloga koledarja gre h koncu. Če se ne podviza z naročilom, mu ne bomo mogli Ustreči. Torej, pozor Tone! John»town, Pa. llija Bubalo se sicer ne oglaša pogostoma, toda kadar se, ne bo nikoli pisal, da bi ne pridjal par naročnin. To pot je poslal dve. John Langerholc, ki se tudi nikoli ne straši dela za našo stvar, pa je poslal novce za svoj oglas in pa za prodanih 25 iztisov koledarja. Forest City, Pa. Malo je naselbin, ki bi bile tako udarjene po brezposelnosti in to že mio-go let kot je ta, toda mala skupina ljudi skrbi tudi tam, da naše gibanje ne zaspi. Pri tem jim pomaga Anthony Drasler ml., brat pomožnega urednika Proletarca. Pred kratkem je poslal šest naročnin ter naročil 10 koledarjev. Značilno je, da so med temi naročninami 4 od dveh soprog naših pokojnih in zelo aktivnih sodrugov, te so Mary Rataic in Karolina Pav-sek, obe sta ohranili prepričanje svojih pokojnih soprogov, ki sta se dolga leta udejstvova-la v našem pokretu. Priznanje! Cleveland, O. Pa nasa metropola? No ja. tudi tu se giblje, čeprav počasi. Jennie Dagarin je poslala nadaljnih 8 in pol naročnin, John Krebel 2, Tone JankoviČ pa 10 naročnin in $1.-75 podpore listu, ki jo je zbral med našimi v Penni. Jos. Durn je poslal $1 listu v podporo. Chicago, lil. Tu ni nič kaj [»osebnega. Glavno ofenzivo vršita zdaj Frank Bizjak in John-ny Rak in sicer s koledarjem. Predzadnjo nedeljo sta se o-glasila v uradu, vzela listo imen in 20 izvodov koledarja. V par urah sta bila gotova z zagotovilom, da ni bilo koledar še nobenkrat tako lahko prodajati. Vsaka familija, ki sta jo obiskala, je vzela komad brez kakega posebnega ponujanja. S tem delom sta bila na potu tudi «adnjo nedeljo z enako dobrim uspehom. Drugi, ki prodajajo naš koledar so John Morsi na severni strani, Joseph Kosich v So. Chicagu, Peter Verhovnik na Pullmanu in pa Kristina in Jože Turpin, Frances Vreček in Luka Groser. Park Hill, Pa. Frank Podboy se je tudi oglasil s 4. naročninami in z naročilom za 25 koledarjev. Can't keep a good hustler dovvn! Miami, Flo. Izgleda, da ima Proletarec svoje naročnike vse-križem te prostrane dežele. Tam doli na jugu se nahaja naš dolgoletni naročnik Jože Jereb, ki je svoječasno bival v Akronu, Ohio. Obnovil je naročnino, rvaročil koledar ter prispeva) dolar v tiskovni fond. Tire Hill, Po. Tudi naš novi zastopnik Frank Cvetan je še vedno v akciji. Zadnji^ teden je poslal 5 naročnin in naročil 50 koledsrjoo. San Marino, Calif. Iz te daljne dežele večne pomladi se je zglasil bivši vrtnar Centra Mi-chael Reading. Poslal je naročnino ter dolar listu podpore. Pravi, da je tam zdaj vse v cvetju, on pa pridno zaliva in oko-pava rože, kosi travo itd. Kaka razlika! Nas tu zebe! Michael jo je pogruntal, ko se je preselil v deželo večne pomladi. V januarju, pravi, da ima počitnice. Upam, da se nas spomni in nas obišče. Ely, Minn. John Teran je poslal dve naročnini. Pravi, da je koledarje prejel in da gredo dobro v denar. Pri prodaji mu pomaga fudi Jaka Kunstelj. Gowanda, N. Y. Zastopni-£tvo za to naselbino je spet prevzel James Dekleva, ki je bil pred leti dokaj uspešien zastopnik za Proletarca. Prevzel je tudi prodajo koledarja in jih je dozdaj naročil 34 izvodov, kar je za malo naselbino kot je ta izredno veliko. S. Deklevi želimo uspeha tudi pri agitaciji za list. Buhl. Minn. Maks Martz je naročil koledarje za svojo naselbino. Pravi, da bi jih naročil več pa se ne počuti najboljše in je moral radi bolezni z agitacijo začasno prenehati. Čim okreva, bo skušal popraviti, kar bo zdaj zamudil. Maksa poznamo, in če njega pritisne, da mora ostati v postelji, mora biti že precej trda, toda njegova železna natura bo i to premagala in mi mu iz vsega srca želimo skorajšnje okrevanje. Jenners, Pa. Od tu je pisala Mary Tursich, soproga našega zastoprika Jožeta, ter naročila 12 koledarjev, da tudi oni pomagajo pri razpečavanju te dobre knjige. La Salle, 111. Smo se že bali, da od tu ne bo naročila za koledar, pa nas je iznenadil Tone Udovič z naročilom za 50 komadov, za začetek, pravi. Poslal je tudi članarino Prosvetno matico za klub št. 3 JSZ. Girard, O. John Bogatay je poleg prispevkov za klub in za Prosvetno matico poslal tudi eno naročnino ter novce za klubov oglas, koledarjev pa naročil 50 izvodov. Klub št. 222 JSZ bo imel na starega leta večer zabavo v Nagouetovih prostorih. To bo ob enem tudi 20-letna proslava kluba. Rojaki iz bližnjih in daljnih naselbin, udeležite se je v obilnem številu! VValsenburg, Colo. Edvvard Tomsich se je pred kratkem nahajal v Ratonu, Nevv Mex., kjer se je udeležil seje društva št. 297 SNPJ. Priporočal jim je naj podpirajo naše napredne ustanove in rezultat je bil, da je društvo prispevalo $3 podpore Prosvetni matici. Naj omenimo, da je bilo to dru&tvo z malo izjemo več let redni član Prosvetne matice. Nazaj gredoč se je s. Tomšič oglasil tudi v naselbini Morley, kjer je obiskal Jožeta Vičiča, na&ega znanca in prijatelja Jože, kot dober dečko, si ni dal dvakrat reči, ko ga je Ed pobaral radi naročnine, poravnal je za nazaj in se naročil še za naprej, kot smo pričakovali. On vedno tako stori, samo obiskati ga mora nekdo. Willard, Wia. Tudi tu ne bo šlo kar tako naprej, da bi taka naselbina kot so naši napredni farmarji, ostala brez koledarja. Zato je poskrbel naš Mike Krultz in jih naročil 15 izvodov. Little Fall*, N. Y. Frank Gre--fforin, naš dober somišljenik, je poslal naročilo za 10 koledarjev, toda enega je hotel od tekočega leta, kar smo mu seveda vstregli. Moon Run, Pa. Jennie Jerala je poleg prispevkov, ki jih je poslala za klub št. 175 JSZ, priložila tudi članarino za Prosvetno matico, zraven pa naročila 20 koledarjev. S seje odbora kluba št. 1 Chicago. — Zadnjo sredo se ie v SDC vršila redna seja odbora kluba št. 1 radi priprav za našo Silvestrovo zabavo in drugih aktivnosti kluba. Zabava k poslovitvi od starega leta se bo vršila 31. decembra v Lavvndale Masonic Tem-ple. Prostora pri mizah bo za okrog tri sto ljudi. Odbor je sklenil servirati udeležencem pristno domačo hrano. Namreč kislo repo, kislo zelje, jetrne, krvave in mesene klobase in pa krompir. Kruha in kave seveda tudi ne bo manjkalo. Temperenčnikom bo na tej zabavi na razpolago tudi sok iz paradižnikov (tomato juice). Kuharice, natakarji in strežaj-ke obljubljajo prvovrstno postrežbo "just like dovvn town". Igral bo Pucljev orkester, ki ima v ta namen posebne vaje, da bo plesalcem čimboljše u-stregel. Vstopnice so v predprodaji samo 25c. Kupite si jih čimprej. * Govorili smo tudi glede raz-pečavanja Družinskega koledarja. John Rak in Frank Bizjak sta sklenila v ta namen porabiti nedelje s prodajanjem od hiše do hiše. Ob enem pomaga več drugih sodrugov in so-! družic, tako da bomo koledar-jja v Chicagu spet razpečali ( več sto izvodov. * Predsednik Save John Rak je poročal, da je poset pevskih vaj zelo dober in v zbor se je pridobilo mnogo mladine. Odbor je sklenil predlagati klubovi seji, ki bo v petek 27. decembra, v sprejem njegov načrt za dobivanje dohodkov v prid po-sečanja operet in koncertov v dovvntovvnu. Dalje je bilo sklenjeno, da se bo udeleževal prireditev raznih slovenskih naprednih organizacij skupno in pomagal k boljšemu razpoloženju na zabavah s petjem. * V nedeljo 2. marca bomo imeli v dvorani SNPJ dramsko prireditev. Vprizorjena bo zanimiva slovenska komedija, naša mladina pa nastopi v svojem prizoru. Na to prireditev, ki bo v korist Proletarca, že sedaj o-pozarjamo, da si rezervirate zanjo omenjeni datum.—P. O. Ples kluba št. 49 JSZ v Collinwoodu Petindvajsetega decembra, na božični dan, prireja klub št. ; 49 JSZ svoj običajen ples. Ples se bo vršil v Delavskem domu, za katerega bodo igrali Vad-nalovi godbeniki. Vstopnina je samo 25 centov. Klub se čez leto vzdržuje največ s »kupičkom, ki ga naredi na tem plesu. Res, da bo za praznike precej priredb, a te ne smemo prezreti. Torej sodrugi, prijatelji in prijateljice, posetite nas na božični dan — plesali bomo, da ; bo veselje in se zabavali v domači družbi! Na gotovo svidenje v Delavskem domu! M. M. Ste si Ameriški družinski koledar za leto 1941 že naročili? I OBOI IOC IOI SILVESTROVA ZABAVA (NEW YEAR*S EVE DANCE) kluba št. 1 JSŽ, CHICAGO, ILL g V TOREK 31. DECEMBRA LAWNDALE MASONIC TEMPLE 23RD STREET IN SO. MILLARD AVENUE. Vstopnice v predprodaji po 25c. Dobile jih pri članih in članicah kluba »er t Sloven.kem delavskem centru. j> I)ol»ra gmlha. Okultna večerja. Obilo nabave, j KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE NOVI AMERIŠKI POSLANIK V FRANCIJI ZVONKO A. NOVAK Ako Italija propade, ali ji bo Jugoslavija vzela Goriško, Istro, Trst, Zader in Reko? Odvisno je, kako izide iz vojne Nemčija. Ako jo Anglija na kontinentu ne bo mogla prema-' gati, bo morala z njo skleniti sporazumen mir. In če bo pora-žena, še tudi ni gotovo, Če bo Anglija naklonjena Jugoslaviji. Nemčija potrebuje Trst in Reko bolj kakor Jugoslavija. Ako se dogodi, da postane Italija država tretjega reda in bl Nemčiji kazalo namigniti Jugoslaviji, naj vzame Trst In Reko, bo to dovolila le, ako postane (Jugoslavija) nemški pro-tektorat, kakor je Slovaška in Rumunija. Ako pa pade tudi Nemčija, odvisi teritorijalna razdelitev največ od Anglije, razen ako se končno še Rusija umeša v "imperialistično" vojno, v tem slučaju z Anglijo. Jugoslavija je bila zaveznica Francije in neposredno Anglije, enako čehoslovaška in Rumunija, pa je vse zapustila čim je Hitler demonstriral svojo premoč na kontinentu. Angleži torej nimajo vzroka, da se bi navduševali zanjo, in Rusija tudi ne, ker je bila vlada v Beogradu ena prav zadnjih v Evropi, ki je priznala Sovjetsko Unijo. Ampak ker se državnikom ne gre za sentimentalnosti, nego uporabljajo oportuni-zem, kakor čikarji tobak, ne more nihče vedeti, niti oni sami ne, kaj da store v teh ali v onih okolščinah. To priča tudi Hitler, ki je oznanjal svoj nacizem za borbo na življenje in smrt s komunizmom, a se je z njim Čisto lahko pobotal sebi v korist. „ Anton Grdina v Clevelandu je mož, ki se ne da ugnati, pa bilo karkoli. Očitali so mu, da se je na nekem slavju poslužil rajše necerkvenih slovenskih pevskih društev kakor cerkvenih zborov, pa je dejal, da zato, ker so "boljši". Napadali so ga v Ameriški domovini celo duhovniki, in ko jim ni mogel prav do živega, je molčal, češ, saj bodo tudi oni morali utihniti! Prišla je zadeva radi neke zapuščine, zelo neprijetna stvar, pa so ljudje tudi na tisto pozabili. In sedaj si Tone prizadeva priti nazaj s pomočjo društev Najsvetejšega imena, ki ga branijo, da ni fašist, a tarča pa jim je Enakopravnost. Tako je še vseeno nekoliko življenja v naši javnosti. Ako ni spor radi združenja, ali kaka zahteva društev Najsvetejšega zoper koga, ki piše proticer-kvene dopise, pa Anton Grdina kaj poišče, da je le "ogenj v strehi". Revija "Njiva" v Buenos Al- resu (Argentina) je priobčila v svoji4 novemberski Številki članek z naslovom "Naše stališče", v katerem izjavlja, da je odločno proti vojni, "ki so jo napravile najbolj agresivne in hrutalne sile kapitalizma". To naj bi menda pomenilo Anglijo, Francijo in Zed. države. "Zavežrtlki m leta 1914 prisegali, da so bili primoranl v vojno v.sled nemške invazije v Belgijo", pravi Njiva, "in sedaj trdijo, da so bili primorani v vojno za obrambo Poljske", člankar Njive ugotavlja, da so lagali v obeh slučajih. A prav brihten on ni, ker v istem članku pravi tole: "Naša simpatija in solidarnost je z vsemi narodi sveta, z nemškim, franco->kim in angleškim narodom. Z masakriranjem nemškega naroda ne bo izvojeval svobode francoski narod in obratno." Situacije urednik "Njive" ne pozna, ali pa namenoma piše zavajalno, kajti doslej se je izkazalo, da je ogromna večina nemškega naroda pripravljena drveti za Hitlerjem kamorkoli. Vrh tega, ko je "Njiva" izšla, je bil "francoski narod že ma-sakriran" in nemdki se raduje. Da boste še laglje uganili, čegavi "liniji" sledi "Njiva", citiramo iz nje še tdle: »"...Mi obsojamo današnjo vojno, kajti zavzemati se za eno ali drugo strujo bi pomenilo izdajati ljudske mase... z zmago nemškega fašizma ali "demokracij" si delovno ljudstvo ne pridobi ničesar. Zmaga imperialistične demokracije bi bila za nas pravcati polom, kakor tudi triumf nacističnega imperializma. .." Nu, torej kaj? Mačka iiz žaklja je "Njiva" spustila v istem članku o svojem "stališču", v katerem hvali sporazum med Nemčijo in Rusijo in "dosledno pacifistično politiko" vlade v Moskvi. Njeno stališče je torej silno nerodno Fkrpucalo brez jedra in logike ter potvarjanje zgodovine. In to Čeprav piše Še tako z dobrim namenom. i William Boyd se je med Hr- ! vati v Ohiu in Penni uveljavljal najprvo kot komunist. Ker je sposoben oportunlst, j* svoje ; drugove pustil na cedilu in se ! začel razvijati v politika demokratske stranke. Bil je izvoljen v ohijski senat( še pred tem parkrat za poslanca) in je «edaj v njemu glavni besednik demokratske manjšine (Mmor-lty Leader). V javnosti je ogla-aan za demokratskega protfre-siVca. Prijatelje ima tudi med S!ovenci, posebno v Clevelan- ČEZDRNINSTRN dobra zavarovati proti peklenskim silam vsake Hitlerjev? muhe. Pomoč, ki jo nuJimo Angliji \ mejah sedanjih zakon *kih določb, je plemenita in vredna naših žrtev in naporov. O SOVJETSKI RUSIJI III. i Z njo bo najbrž ta nesrečna drejev, Krušcev, Stalin, Kaga- vojna okrajšana. Z našim voja-novič, Mikojan, Vorošilov, Mo- *tvom bi se pa prejkone ne-lotov, 2 da nov, Berija in Šver- znamko podaljšala ter zasegla Po ustavi (1936) je vrhovni nik. cel svet. Saj vemo, da nam ni organ državne oblasti vrhovni Normalni diplomatični stiki Japonska bogve kako naklo-sovjet Unije sovjetskih socija- ho bili vzpostavljeni med Rusi- njena, in bržko bi potaknili lističnih republik, ki zboruje I jo in vsemi evropskimi dežela-! »voje prste v evropski kotel, bi redno dvakrat na leto in je iz- mj razen Nizozemske, Portu-! Mo to signal za japonsko na-volj en za dc*bo štirih let. Vr- ga ls k e in Švice pa z vsemi azij- sllstvo. hovni soVjet sestaja iz dveh za-| «kimi državami razen Siama__ konodavnih zbornic z enako ali Thailanda. Na ameriški he- pravico, in sicer iz zveznega so-vjeta, v katerega se voli po en poslanec na vsakih 300,000 lju Predtodaik Roosevelt j« imenoval u poslanika pri PaUinovi vladi v Vichjrju admirala Wm. D. Leahjrja. Prej j« bil gavarnar v Puerto Ricu. Gornja »lika fa predstavlja, ko capuita ladjo. PRISTOPAJTE K ^ SLOVENSKI NARODNI j PODPORNI JEDNOTI J USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET K ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO S j 99 | «6 NAROČITE SI DNEVNIK I PROSVETA < mt f i n ia - llm Naročnina sa 2dml«n* driave (isven Chicafa) • 'i • • - . • na lato; $3.00 ta pol tata; $1.80 aa letrt lata; ta $7.50 ta calo lato) $3.75 ta pol letat sa inose la Kanada $5.00 J Chleafo la Cleere j smstvo $5.00. |J I Naslov zc list in tajnistyo je: 265 7 So. Lnundule Avenue \ Chicago, lllinoi« jj du, ne le med demokrati, nego ludi med naprednjaki. Boyd je "gogetter" in je uspel kot tak v lokalni in v državni politiki. Na zadnji konvenciji HBZ je poskušal dobiti But kovice vo mesto -glavnega predsednika, pa ni uspel. Tista služba je namreč dokaj boljša kakor pa služba senatorja v Ohiu. Toda Boyd je zmagal v HBZ za podpredsednika in od tam do predsednika je morda le še tri leta (do prihodnje konvencije). Ado!f Hitler se je v svojem zadnjem govoru spet proglašal za borca proti kapitalizmu (ameriškemu in angleškemu) ter za zaščitnika izkoriščanih širom sveta. A čudno pri tem je, da je prišel na krmilo s pomočjo finančne in politične pomoči nemškega kapitalizma, in da mu pomagajo sedaj v Franciji, v Angliji in v Zed. državah največji reakcionarji in multimiiijonarji. Ni čudno, da se delavstvo po svetu tako boji njegovega "narodnega socializma" in se ga otepa kjer le more. Duke of Bedford je v Angliji največji veleposestnik. On je za mir s Hitlerjem. James S. Kemper je predsednik ameriške trgovske komore (Cham-ber of Commerce of the United States), ki je najmogočneja kapitalistična kombinacija na svetu. Kemper deluje proti zapletu te dežele v vojno s Hitlerjem. Enako Henry Ford, Ch. Lindbergh, bivši ameriški veleposlanik pri angleški vladi Kennedy itd. Val smo proti zapletu v vojno. A kar oni hočejo, je Angliji odvzeti tudi materialno pomoč. Ako bi se Hitler res boril proti kapitalizmu, mar bi mu ti mogotci pomagali? Boje pa se, da bo Anglija zmagala in da po zmagi postane socialistična. Boljše je torej, da Anglija propade in dobi nacizem v svojo vlado, namesto da bi postala trdnjava mednarodnega socializma. Nekateri sodrugi še vedno ne zapopadejo, da le delo kaj pomeni, tie pa takozvana pripadnost. Bodi to ali ono, ako nisi aktiven, nisi nič, razen ime. To se tiče onih, ki mislijo, da bodo storili z JSZ to kot so "militan-ti" s soc. stranko. Angieiki poslanik v VVash-ingtonu, lord Ijothian, eden najsposobnejših diplomatov Velike Britanije, je minuli teden nagloma umrl. Star je bil ftele 08 let. Najbrže bi lahko še živel, če ne bi bil fanatičen pripadnik verske sekte, ki se imenuje Christlan Science. Zdrav-nika ni hotel, ker je popolnoma zaupal v "Christian Science". Tako je Anglija po nepotrebnem izgubila zelo dobrega predstavnika. In je čudo pri tem tole: človek, ki je v držav-ništvu prvovrsten mešetar, je j lahko ob enem bigot toliko, da Uniči samega sebe, namesto, da bi se rešil. Referendum je v zdravih demokratičnih razmerah zelo dobra stvar. In pa če se z njim res more kaj demokratičnega doseči, ne pa le služiti sovražnikom demokracije. Nov predlog za dodatek k ustavi, ki določa, da se sme ta dežela spustiti v vojno le, ako se za to izreče večina ljudstva na referendumu, je teoretično jako j mikaven, kot je bil lani in predlanskem. Nesreča je le, da voj-i ne na referendum prav nič ne dajo. In tisti, *ki jih propagirajo, to prav dobro vedo. Kdove. aii so res proti vojni, ali pa le za taktiko, katere namen je pomagati Hitlerju zavladati nad svetom? Edvard Beneš. ki je bil drugi in obenem zadnji predsednik čehoslovaške republike, je dne 10. dec. izjavil, da je Nemčija poražena tudi če še skuša vztrajati v vojni. BeneŠ, naravno, .ie optipmt. Veselilo nas bo, ako se njegova ugotovitev uresniči. misferi so bili diplomatični od- RICINOVO OLJE SE V noša j I vzpostavljeni z Združe- nilrPIPVI nPtPI I nimi državami. Te so prignale i "V",/ ,"CLI cli (v celem okoli 570 poslan-1 boljševiško vlado na Ruskem ZNOVA UVELJAVLJA c ev), in pa iz narodnostnega j dne 16. novembra, 1933. /KT . .. . .veča, sestoječega iz 25 zastop-l Nadaljni podatki o SovjeUki I v^eanjiL?ni^, kfJkUjinZS ^ tW ^ "jen odvisi kako ti*go\ine, zeleznic, povodnega k,rske interese. ^ ^ Neničija iz borbe prevoza, komunikacij In težke i Toda senatski odsek, ki ima _ ____ (industrije; deset jih načeluje take reči v rokah, se je premi- | zveznim komisarijatom, ki so slji ter odložil to zadevo za od- "Koledar za leto 1941 je pa potem iz enajstih delegatov, ki jih pošlje vsaka izmed 22 samoupravnih republik, in iz petih poslancev iz vsake avtonomne pokrajine (v cejem 571 poslancev). Kauar se zbornici ne moreta sporazumeti, je določena posredovalna komisija. In če se tej ne posreči privesti zbornic do sporazuma, je sovjet razpu-ščen in razpisane nove volitve. Zbornici izvolita na skupnem zborovanju prezidij, ki sestaja iz predsednika, 11 podpredsednikov in 24 članov. Kadar ni vrhovni sovjet na zasedanju, ima prezidij domala vso vrhovno oblast v rokah. Pravico ima podpisovati pogodbe in napovedati vojno. Prezidij ali načelstvo nadzoruje delo sveta ljudskih komisarjev, ki ga izvoli vrhovni sovjet in ki po- "I Am" je verska sekta, ki je ogulila za dobre dolarje mnogo ijudi. Prodajala je "original-le" slike Jezusa Kristusa in slike (originalne, seveda) nekaterih drugih svetnikov pod Kristusovo stopnjo. Temu raketir-stvu je stopila na prste zvezina oblast na podlagi zakona, ki prepoveduje zlorabljanje pošte. Zanimivo je, da se pufcte ljudje v "današnji prosvitljeni dobi" s takim raketirstvom o-goljufati za stotisoče in milijone dolarjev vsako leto. Kajti babjeverstva vseh ver so raket — pa naj bodo to maše aH "žegnana" voda. ali kar že spada v njihove ceremonije. Ducheaa Wally, žena bivšega angleškega kral ja Echvarda. je prišla minuli teden v Miami, v Floridi, da se podvrže težki o-peraciji na zobeh. Ni ga, ki bi nji ali komurkoli privoščil bolezni. Ampak načiri, na kakršen je bila sprejeta, je za demokratično deželo skoro ogaben, namreč za demokratično | misleče ljudi. Hitler nam očita, da imamo lše vedno 10,000,000 brezposel-I nih. .Te res. Ampak se imajo celo brezposelni pri nas boljše kakor a. da bi izvršili Še to delo. To! **r«ni, <*» je razstava v celoti drževanju več slovenskih pu - je napačno. Dostikrat sem se ie naPr»v*U prav lep vtis. S to blikacij, a razmere so se ven- p0 dohem ČQSU pripravil, da bi tudi to storil, lazstavo *l*nice p- S. spat dar toliko zboljšale. da je pro- = » i 'i n h ta ljubi čas, tega je vedno d* re» napr»inx t stor med nami poleg za Pro*e- Walaenburft Co|» premalo. Dostikrat si tudi mf- ob si i m. da bo kdo drugi poročal o 1 najbolj * ročnimi izidu te ali one prireditve, na- j kov»l«» «nio videli primer naši redni dopisniki, ka- oziru Pr»v marljiv terih imamo precej v metro- ^ile na*e mamice, ki so » jCn». oiane #o na ieiu. ->cuaj, *u ------- —u«j igr« ti razen z zelo visoka oriatoo- poli skih večerih predle in vrtile ko- *q v običaju darila, naročite |o . ** primer, Jontizova pisma | hvalo. Povaeta je iz industrij-41 jeni na soc. glasovnici ierif, niivo. Pri nekaterih vladnih gra- '/oHniA Auuu umn im^li v n« lovrate, Tri dni razstave so prijatelju, ki bo lepega čtiva v ;« Clevelanda so zelo zanimiva ?kejra me,ta |n je razumljiva nekaj mirovnih sodnikov, c?st- ditvenih delih je posla za tak-liindupoSifcmid^ltpl pri- Uk° l)r4no' d* bi n[!1 n,i T»dl AmeriAk i j ^PE!^ ^rfSt-*?: j« podučna, kerni komisarji itd. Ko so bili v ti- delavce le za nesaj tednov ali reditvi, oziroma razstave. Ena ie bila spominska razstava Pe- \llk ° dober" in tudi finančo. To raz-jmu slavju, ki bo omenjeno ne- »fteronti. Anton Zornik se o- Uko razbijejo*^ lelavsko snlf-1 Vorka depuHj> od takozvanib inanarjet^eba ali plačati,'aii 1 \ i'n hn^m »ffciil! sUvo J® nad 1,200 o- deljo 22. decembra. Ivana Can-jf1«*« */vojimi vtm z agitacije darno.4 za skupne zahteve de- agencij (štrajkolomcev), da pa brezposelnemu iskati delo v ( nrir^nkroilkHT^noii ' °pazil scm' da ^ tudi ni med Toda m ^ -p^vanjem ljudi, ki argu- iavcev. 1 jim bodo njjh kllkem dfliKt?m poklica. ,e prireau KrozeK si. i frogre- ški pridno kupovali razna dela, t njegovo delo živi. Pridite, da nientirajo z njim. Big Tony iz . . pri rudnikih Socialistični š-rif -r sivnih Slovenk v SDD na Wa-|Hu iih i » • ™17 Californiie nu zbiia šale če i* V bodo n^tcpitl VatrD r1 cnijwriv To je za unije v splosnem sil- i i a na jin poklonijo svojim dragim skupno proslavimo spomin na j-atiiormje pa ^oija saie ce je a««^ Jim je rekel "no , pač na d3- ____j____ _ 4' . „ terloo rd. b — _____ bolan lili *Ar*v A vratu Ml,an Medvešek, Ann2 . . ' : V*. no nezdrava metoJa, ki jim \olil, da lahko, ako hočejo ime-, prej ali n)ej ne more prinesti nujejo za c eputije število maj- dru^g« kot škodo. Zahteva v narjev, na katere se veliko bolj kcngresu. da .,e naj sprejme zanese kot pa na ljudi, katera | ^koilt kj bo Y delavnicah. kjer bi kompanija rada iz Chicaga. M Uvršuje vladna naročila, la- Na to so kompanije nalagale , ltko najet VMkdo, pa če je član delale tako pridno, da bi niti nji gotovo vesel. Tudi Ameriški 111 l^ncna. oojevnil Jo- slehernemu: je podučna, ker ni komisarji itd. Ko so bili v ti- delavce le za nesaj tednov ali zase in za družino ne mogle družinski koledar je zelo pri- ^no.v se tudi ne upeha in uko živo pokaže razredna stem času na stavki, je kom pa- mesecev, ker so začasna, a uni- btdjše. Ponosni smo nanje. • kladen za božično darilo. '-[e vedn® ^^^Oen napisati spletkarije, ki jih vršijo delo- nija zahtevala od Šerifa, da ji ja terja tudi od njih d «30 do Uspeh je bil moralno zelo Naj se vrnem k spominske- kako ko|°no ali dve svojih raz- dajalci med svojimi delavci, da dovoli najeti iz Chicaga in New $300 pristopnine. Ker je pri- k praznikom. človeka Prva je trajala od 9. do 17.! Zaeno z razstavo so prirs Jile vico do ki ie bil borec za ora- bolan ali zdrav. A vrsta naših • ™ Hn ai^eseK. ^nna *konhnny Peconov orke^ imela arateK govor, v Kat#r?m Vali, da bi že, a člani so veči- rtva Bilo je v j i. t ot* b l' t a am a 1 rvamk«! a ma m « je pojasnila stremljenje te or- nomi Poljaki in Cehi. Rekli Prosvetni matici pred nekaj ________^ ____ hmo jim, da takim društvom li- ^vabil' na.j 8e bitesiNVtopVicev' predprodaji I SND. Med* te'spada t^f dru- ^motno. Naš Collinwood se je žne članice. to pot zelo slabo postavil. Le (ima}o eno društvo je kupilo sliko, namreč društvo V boj št. 53 S. N. P. J. Dalo je zanjo >50. Tms- nuje se "Little Falls. N. Y.M Opazili smo, da se je za to, ranizacije. razstavo zelo zanimala mladi- . . Klubov« prireditev u isaren iua osia- t k : spMnem računajo zelo nizke li zemljani širom Clevelanda. jeV K(IaJ kaj TaKV?.a rristnnninp da pridemo na to obletnico .I>od uPravo P^ , • kanskih m demokratskih šeri- Položaj po svetu je krit <5en. fov? Zedinjene države brze z cboro ♦ ževanjem. Z Nemčijo so že na- V Detroitu je ve«? naprednih ^ v vojni:. V tej situaciji bi -______...... ..„„.„„„.„. 11CJ- drultev oklenilo prirediti žaba- delavstvu ,n iih v Clevelandu. Torej pre«kr- ve v korist plinske kurjave v defell.v celotI ^ "a^e«jo ko-___:_______j' j -1 ovrr^ al ____ust, ako se predstavniki vseh predstavniki pošilja P. M. literaturo v angle- ™ova pridruži. To je storilo in J r^pridite^ n7 \o ^meVljivo štvo št.TtO ŽpŽ katero pri*r> I domenijo *imprejza skup-ščini in jim pomaga pri aranži- j Članarino pa je izročilo meni, > UuU Kaferle. i di zabavo v to svrho dne 21. | no uta^ko ,n za Kot vsako leto, tako bo imel ranju sporedov v angleškem je- da Pošljem na merodaino klubu št. 27, kateri sem jih na klub št. 49 JSZ zabavo na le- ajfcu. pa so še vedno navajali mesto. Društvo s 100 člani je«-- razstavi nekaj prodal. Posetil tošnji Božič. Vršila se bo v SDD , opravičbe, ki izvirajo iz starih I ,fe bo pogrešalo, a zaeno z dru- ■ metronole jo je tudi mladinski krožek na VVaterloo rd. Upamo, da nas predsodkov. Poslovili smo se Kimi enakimi prispevki pa sku- av'ne "»•rro|HH« na. Tudi slik je precej pokupila, posebno ona, ki se zbira v decembra v isti dvorani. To ««h ki *> pripravljeni koope- druitvo je i lan Prosvetne mati-lrlratl V 'ntfrefu, 8pl^"0l,tj' 1:> „„ rej v prid ljudstva Zed. držav društva št. 53. Odzval se je v zavedni slovenski delavci ol>-1 prijateljsko in v obojestransko P°o napredni stvari le veliko j Detroit, Mich. — Vse izgle lepem številu. Njegov večer je i-*čejo v čimvečjem številu. De- dobrohotnost. Kajti na besede pomaga bil 15. novembra. Mladi člani' ležni ibodo razvedrila in ob e- smo odgovarjali vljudno, da je nemu so ogledovali slike z veliko po- nem s tem pomagajo klubu vr-j nekdo omenil, češ, mislil sem,'na pristop ^ ^ ...... _ zornostjo in z zanimanjem po- *iti naloge, ki niso majhne. bo (Snoj) jezen, pa je rav- Obiskal sem tudi nekaj roja- la. je bilo 152 oseb zapletenih bo Štefani?ev" orkester "aH slušali tolmačenje o njih. Jasno Klub št. 49 deluje med nami no narobe. "To so ti kampeljci. kov v Prid lista. Pa človek pri| in obtoženih, da so protektirali pridete? K. Junko je, da se mladina ne interesira ie nad 30 let. Sel je skozi vi-|ki se vzlic neuspehu znajo s tem takoj naleti na odpor. Je gemblerje, hudlume in razne —J_* samo za takozvani "good time" harje in druge ovire kot le ma- smehom posloviti!" je prista- Predrag in tudi drugih izgovo- raketirje ter od njih prejemali nego tudi ^a našo umetnost. In lokatera druRa slovenska orga- vil. rov imajo v izobilju. Seveda, velike vsote denarja. Med gor- to je dobro. nizacija. Torej je vreden upo- j \a potj Hmo se oglasili in se Pri ukib Je v**^ izgovor dober, j j-jimi. kot je bilo že poročano. Upamo, da je uspeha razsta- Sevanja. okrepčali pri s. Pišku. Dospevši d» ni treba naro- ^o bile bolj "U vel'ke glave", ve vesela tudi žena pokojnega Vstopnina na zabavo je sa- na Glencoe, smo se ustavili v!*^ ttivši župan, okrajni proseku- umetnika Peruška ter njuna mo 25c. Ako bo vreme ugodno, zborovalnem kraju društv hčerka. Narod se je odzval in pričakujemo posetnike tudi iz KeAse seja ni še pričela pokazal, da ceni svojega sina sosednih naselbin. Posebno s. ga rinilo "polomil" s šalami ce ter podpira tudi druge na- , . , . , . .. , predne ustanove, želi in vaoi, kot ce,ote' U na ta na^in bo Letno sejo klubo št. 1 JSZ Kadar želite kaj oglašati, spomnite se "Proletarca*9. Chicago. — Letna seja kluba ! it 1 JSZ se vrH v petek 27. do- j cembra v centru, čuli boste \ ............... J. Bogataj iz Girarda nas rad računi Antona obišče. Torej Če bo priložnost, obisk ni uštva.Nazaj grede sem obiskal ro- tor, šerif, njegovi deputiji fn kcrena poročila UJnika o izidu 1 jaka Vičiča in njegovega kole- več višjih policajev Pred par Z "il a -i • lu - \ rrr\ fi^ M 1* , . naših dveh zadnjih priredb in J na r J"e„ B wjepa Z«pet Za,rrmelo. Lo- rH.„« dru«a. med njimi predlo- = n'°,na 'k ,tUd' U'nl ir*™ ^ ^J0 »ro - «eje kluboveffa odbora, ki < i bil velik, je bila seja ''«<>'. P« »mo na podlam tejra med seboj, katen bo bolj raz- ^ je v^i|a zadnjo sredo ! veliko de-1 le pridi. John, in pa družbo pri- zelo zanimiva in razprave s*»reira pravila tudi mi nekoli- jn vež poročal o zopetnem imeli bemo volitve namre - spela. Po- pelji s sabo. stvarne. ko "zalili-a rujno kapljico. Kraftu. V sedanjem pronajd?- zg tairtka-blHKainika' za^sni'- je imel z I Nadejamo ae. da naa poaeti- Glede Prosvetne matice bi Alo ^ jj^.^Jc® ^T^f6'2^!" ?T^tUJe obtoženih 18 karja. treh članov v nadzorni kar »ladko, kajti naselbina re*el- d* ,*koJ v tem , eseb. Med njimi so seveda tudi; »..i,' trph a,..,,,.. _ Hr«m«ki Glencoe je bila pred leti ena Jednu-0b'Jubl1">u "aroči-,-.u gl,ve". ker "ta ma- .^j odaek odbor &lve kniTni- rt o ina r\rf>,l na i ji K .^i.i k; i* to sporočiti unravništvu in Iti mmrjtAo »■»»•«♦ i t>oi'nn _ .... s tem, da je pokupil precejšnje število slik. Priznanje gre posebno onim, ki so res lali, da je razstava uspela sebno mnogo posla je njo E. Gorše, dalje naš preda-(jo tudi člani ostalih dveh klu-vatelj A. Klančar in seveda več bov. Torej na svidenje 25. de-drugih. Glavnih pa ni bilo vide- cembra v SDD! ti mnogo na izpregled (mogoče "Rdeče rože" so bili na dneve, ko mene ni bilo tam. Bil sem štiri dneve), i Razstava P. S. Kaj pa razstava krožka št. 1 Progresivnih Slovenk? Kot sem že omenil, so imele na izložbi razna ročna dela. Vršila se je V nedeljo 2. decembra vpri- iep kraj. Ampak pogorišče pa zori dram. društvo "Ivan Can- je zato, ker ni daleč naokrog kar" v korist Cankarjeve usta- nobenega zaslužka. Stanovalci nove socialno dramo "Rdeče morajo torej na delo v dokaj rože". To bo mogočen prizor iz oddaljene okoliške kraje, drugI socialne borbe, ki ga udeležen- pa so se izselili. Slovencev je najnaprednejših, sedaj pa bi jo IO »poro«« upravnistvu m iim« ni mogoče priti zraven. ,arja organizatorja in v dru-lahko primerjal pogorišču, s to upam. da je ielji ustreglo. (Op. ako bi tudi bile sposobne za « razliko, da je to v poletju prav i — Seveda, z veseljem!) "takšna dela". Obtožnica jim * P°xreone °"orc- Hvala obema za naročnino očita "~da%o "nagraTtair , « In oostrežbo V^' , , nagraitan poi dačo |n plJafo> pndite vsi. Pri- ; postrezoo. milijona dolarjev. Glavni ob- čne 8e o5 8< zveeer> namreč ako J i ____...ji. •_ i_______________i. Na poti domov sem si mislil: toženec je vodja in boes repu-i^ ie tudi udelciimo ob tem ča. Nekaj copakov si že dobil, še blikanske stranke v Michiiranu J tudi udeležimo oD tem ea-jvt i/u K< A „„ oiiKansue sxranxe \ inicniganu 8U nameat0 pc ure pozneje. dva, pa jih bo deset. A sem se ,n bivši župan McKeighen ter PO - _ ___________________________liatleTl- Qi,tal0 te 881110 r-Ti osmih. | bivši državni blagajnik. Nada- ci predstave ne bodo pozabili.; ru prav malo ostalo. Pa »o bili 1 »tavil sem se tudi pri dru- ije tajnik državne uprave li- Napravite Božič svetlejši .. prijetnejši z darilom svetilk ...novi modeli ...nori okraski ...nizke cene (A) I. E. S. r.fUktor .V*hlke 6-načinnks *v«»tlobs. Podložnlki in senčniki n« iibiro...................$12.»5 (B) I. C. S. kretljive »retilU. 3-nečin»ka svetlob« Oglejte si rasne modele, eena................... $13.95 Namitn« ivtlilkc Velika zaloga rasnih velikosti, oblik, harv in ecn. Izdelane nalaič ta izboljšavo vida in mikavnosti stanovanj«. (B) LIBERALNI POGOJI Dobite jih tudi v drugih trgovinah električnih potrebščin nliro STO IIK PIHLIi re ženske mogle, da ne član Prosvetne matice. To društvo (št. 54) bo imelo na seji pomisleki, a kon*no so J,1"1 Jof B"*>nicha v Tnnidadu, kerjev iz Flinta ter 15 drugih. Prihodnji občni zbor JHPD ' * okorajžile in pripo- kl le tudl P"jate!j tega Kot je poročano, so opeharili 1^22 fphruorm društvo zopet posU.|,l8ta in mu rad kaJ Prepeva v pri drž. likerjih, pri bondih vo-1 1 P°lP«f0- . dovoda v Grand Rapidsu, pri ___________ ________ \?iko »fitirati za napred- ,.ekem mostu v Port Huronu in na starega leta večer 31. dec. ne ,wt€- Ugovorov je takoj na Forda za visoke vsote s pretve-v prostorih A. Kravanje doma- i ko**™' A u^am' da horno tudi zo, da ie toliko primankljaja v čo zabavo. Komur je le mogo >v »<>doče uspeli, če. naj se je udeleži, ker bo na P°*drav vsem zavednim de nji poslovitev od sUrega leta lavcem <*eže4e. res prijetna. Tomtich. Po seji smo ga #e malo "ža- fondu pri volilni kampanji republikanske stranke v Michiganu. Kar pa ni bilo res. O prvem graftu ni več nič slišati. Najbrž bo tudi ta drugi pola-poma utihnil, ne da bi bil kdo kaznovan. Nekatere slišiš, da bi tudi kandidati drugih strank Chicago. — V smislu novih pravil je sklican prihodnji občni zbor Jugoslovanskega hranilnega in posojilnega društva na soboto 22. februarja. Vršil ie bo v Slovenskem delavskem centru. Ta ustanova izborno uspeva in njen tajnik Donald J. Lotrich pravi, da bo prihodnji njen zbor eden najbolj zanimivih in razveseljivih, kar jih ie imela v svoji zgodovini. z Litini to gali" in se smejali. Mislim, da Spominska obletnica naš klub Naprej dobi vsled te- |VQno Cankarja Ka obiska na Glencoe tudi ne- kaj novih članov.. Cleveland, O. — Cankarjeva graftali, ako bi bili izvoljeni v Predno smo odšli iz naselbi- ustanova bo priredila v nede- službe, katere imajo gori ob-ne, smo se oglasili še pri naroč- i Uo, 22. dec. v Slovenskem na- toženi, in da bi tudi pod sociali-niku Proletarca Tinetu Kobler- > modnem domu na St. Clair Ave. | stično upravo ne hilo nič boljše, ju in upam. da se tudi on in so- obletno spominsko slavje po- Torej po njih mnenju naj kar proga pridružita našemu Na- bojnemu pisatelju Ivanu Can- naprej skačemo z elefanta na preju. Postrežem! «?mo bili po- karju. To bo 22. obletnica nje- magarca in obratno. Zakaj pa vsod in bil s^m dobre volje kot prefane smrti. ne enkrat prebrati in v posta- (VUGOSLAV-AMERiCAN | že ne pomnim. Cankarjeva ustanova si je ob voda jo izvoliti delavske kan- v , * ustanovitvi prod petimi leti za- didate. da vidimo ako res ne Koledarje raapečavamo v črtala, da bo iirila ideie pokoj- bodo boljši od tistih, katere vo-vseli naselbinah, za katera ima- nega pisatel ja Ivana Cankaria liko že 40 let. Pa poglejmo mo naročila. Na čitatelje apeli- v svojem jrUsilu — Cankarje- malo v mesto MllWaukee, kj?r ,ram, da naj pri razpečavanju vem Glasniku — in obdržavala je iupanoval socialist s par al-pomagajo fn koledar priporo- spominske dneve njemu v spo- dermani tudi socialisti. Mesto čajo, da ga £imve* prodamo. min. Dosedaj smo imeli *tiri je bilo pod prejšnjimi republi- 11 tq7 i ltake o^nice; za prvo je bil kanskimi in demokraUkimi žu-i a nI »Priaorjen Cankarjev "Hlapsc pani zanemarjeno in zadolže-"VOJO ,etno mi0 r ' ^ej in njegova pravica", za I no. Pod soc županom se je me- PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOT1 NAROČITE Si DNEVNIK ; •'PROSVETA" Slan« mm c«lo leto $«.00, pol Uu $3.00 Ustanavljajte nova društva. Deset članov (le) je treba za novo druitvo. Naslov aa list in za tajniitvo je: 2657 S. Lawnda!e Are CHICAGO, ILL. mimimimmimmimmm Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: 2:0C—4:00; 7:00—8:30 Dailf At 3724 W. 261 h Street T«l. Crawfor«4 W*«kly at 2301 S«. Law»«UU Ave. Ilie Soeialisi Voli ISetv Year's Eve Party Of Branch 1 JSF, To Have Mitlnight Entertainment CHICAGO. — Thi« y««r, for th« firat time in a good many yesrs th« New Year's Eve Party promotad an-nually by Branch 1 JSZ, will b« held at the Lavvndale Maso nie Tempi« instead of the cu«tomary hali. Larger and more commodioua faci-lities vvill enable giving more »atia-factory service at the tableti aa well aH a mid-night program. For the older folks who enjoy keepjng; company at tablea during the evening, accommodationa will be per-fect. Because of thia. plana for serving a full dinner of "klobaae" and sour crout are formulatlng. Renewingmid-night entetainment, something w« had discontinued during the paat few >ears, will be welcome newa to thoae vvho have looked forward to it in former years. It will be aomething real apecial, too, and »n itaelf worth the 2b cent admiaaion fee being charged for the party. Ticketa are novr on aale and can be purchaaed from Branch membera or at the Proletarec X)ffice, 2301 S. Lawndale Ave. THE GREAT STONE FACE Another \ikw Member Advantagea Engliah apeaking fraternal lodge« stand to gain thru affiliating with the JSF Educational Bureau are many. And that fact, we are pleased to state. is becoming more and more understood generally among fraternal youth groups. Last week the Cardinals Lodge, No. 640 SNPJ, an aetive F.nglish speaking lodge in Bridgeport, Ohio, joined the Rureau as a new member. Preceding it was lodge No. 700 SNPJ, in Red Lodge, Mont. Shortly, a campaign destined to reach every one | cf the English speaking lodgea, stili unaffiliated, will be under- i taken by the administrative committee of the Educational ( Pureau. Positive effects of this campaign are assured if every ; individual or committee abla to do so will but undertake the , Juty of appearing before the December meetings of new groups ai»d ex plain ing the Bureau and its funetions in an understand-, able tone to them. Already some individuals on there own iniliative have undertaken this vvork. Over in Bridgeport, Ohio, Joseph Snoy, ir head ing a committee vrhich U appearing before annual meetings of neighborhood lodges and speaking for the Educational Bureau, and not without results either, for the nevr affiliate there is evidence ot vrhat can be accomplished. Certainly this U a lead that could be employed to good advantage in many another section. Especially so in those localities where manj lodges are located vrithin a small radius. Undoubtedly nevr members can be enrolled in the Educational Bureau, but it vvill take just that sort of plugging to convince them that here is a bureau organized for the one purpose—to serve them in dramatic and cultural vrork. «lightly len* belligerent form of in-terventioniam than his rivsl. carried vrith it thousands of individuals uho had expected to vote for the Socialist candidatea. Already many of the vietims of tiha laat-minute eleetoral panic are publicly and privately repenting their v.eakness. Some of them have writ-ten in to the Socialist national office and the lndependent Committee. of-fering their co-operation in a con. tinuing campaign for socialist objective«. We wekome their hindsight aad their future co-operation. The campaign vili go on. —The Call. CLEVELAND REFLECTIONS By ANDREW TURKMAN Bronch 49, JSF, Elects Officers for New Yeor BOOK SALE ORDER NOW FOR CHRISTMAS By LOUIS ADAMIČ M"y America ________ From Man v Lands C rad le of' Life..... Grsndsons ........... Dynamite ............. Ycrney's Justice ... By UPT0N SINCLAIR American Outpost ....... Brass Check .................. Cry for Justice ............. Gosi ing« .................. Junjrle ....................... Jimmie Htagins .............. King Cosl ...................... Hundred Percent .......... Money Changvrs .......... Mammonsrt ..........»........ Mountain City .............. Oil ................................. Profita of Religion ...... The Wet Parade............. They Csll Me Carpenter OTHER BOOKS ABC of Parliamentary Lav.................... America's Way Out (Normsn Thomss)!...."...; Debs (David Karsner).......................... English Slovene Resder (Dr. f, J. Kern)......... Kari Msrx (W. Liebknecht)............ Msnusl for Socislist Speakers ........................ Workera In American History (Jsmes Onesl) Trinity of Plunder (August Clsessons)........ K volu t ion of Property............... Ancient Society (Lewia H. Morgan)7."............... AMERICAN FAMILY ALMANAC Contsins 14 short »torte«, 7 poem«, 8 historicsl article« sbout Slovenes, 5 travelogues, 7 informative articles and complete slmsnac dsU for the jresr 1941, Richly illuststed thruout. $1 par c©py WA8.HINGTON.—Another ples for passsge of the mine ssfety bili (Ne«ly-Keller Fsderal Coal Mine In-spection BiH) vas mad« to congress by United Min« Workers's President john L. Levrls as vrorkers dug the bedies of 34 men from s cosl mine in Csdit, Ohio. To Alt Our Readers HV Eztettd first Wishes For A MRRRY CHRISTMAS AND HAPPY NEW YEAR. proletarec 2301 SO. LAVVNDALE AVE, CHICAGO, ILL Order from PROLETAREC BOOK SHOP 2301* S. LAVVNDALE AVE., CHICAGO. ILL.